Št. 197.
Trst, v petek 18. Julija 1818.
Tečaj XXXVIII.
m ujj-I'^ i"iuu.
IZHAJA VSAK J>AN
ea «£?e!j?.h )n praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 8. ijuirtj. $ae itf=y. ae prodajajo po 3 rivfi. (6 stot.) v mnogih v Trstu in ok"iici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Sežani, Nabrežiai, Sv. Luciji, Toiminu. Ajdor-l&fti, Doruberg^o itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.)
«#LA8I feE PAČUNAJO NA MILIMETRE v Žirokosti 1 OEJS'E: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 s t. nun. fcjfatrtaice, zahvale, poslanice,	denarnih zavodov po
^ »t mm. Za oglase v teksta l»ta do 6 vrst 20 K. vsaka
»iRirtiina vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-pa \0 stot Oglxse eprejoaia Inaerato: oddelek nprav«
,is?'npsti". — np.-Tije ec* irkJtačiio le a pravi .Edinosti*. P;aČijiyo ioSjiVo v' Trstu.
■TBT ~
Glasilo političnega druifcv* ».Edinost41 za Primorsko.
„ r e*im»iH je m*£ /"
IEWB.i
NAROČNINA ZNAŠA
m celo leto 2* K, pol leta t2 K, 3 mesece 8 K; na na-ročbe bre* dopoalane naročnine, se aprava ne ozir^.
ItnialDt m n«d«l}ak* Izd&nj« „EDISOflTI" atam« : >r A Uto boa 5'20, ift pal Ista. Kron 3 »O
v«i dopisi naj 3® pošiljajo na uredništvo lista. Nefra»i.»-▼ana pisma «• nt »prejemajo In rokopisi se te vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uHoa Giorglo Galatt! 2« (Narodu! do«) Izdajat«^ in odgorrrainredaikŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .kdinoat". ▼pisana zadruga z omejenim porofitrom v Trstu, unca
Giorgio Galatti Stev. JO. foitno-hranllnl?nl račun Siev. 841-652. TELEFON It. 11-57. ---- 1 • ------• — - - —r
Obupen položaj Bolgarske
Rusko»francoska intervencija v Bukareštu.
Rusko-francoska intervencija v Bukareštu.
DUNAJ 17. (I z v.) Iz avtentičnega vira smo izvedeli sledečo zanimivo vest: Ruski in francoski poslanik sta danes intervenirala v Bukarešta in rumunsko vlado resno posvarila pred nadaljnimi operacijami rumun-ske armade v notranjost Bolgarske. Vsled rusko-francoske intervencije v Bukareštu je stopila balkanska kriza sedaj v odločilni Stadij. Ni izključeno, da so bile ponovne avdi-jence zucar-jega ministra grofa Berchtolda pri cesarju in o katerih oficijalni krogi še danes strogo molče, v najožji zvezi s tem rusko-franeo-skim korakom v Bukareštu
Kralj Ferdinand zaprosil Rumunijo za pogajanja.
DUNAJ 17. (Izv.) Vest, da je bol-garski kralj Ferdinand zaprosil rumunsko vlado, da naj naznani pogoje, ped katerimi bi bila pripravljena ustaviti nadaljne sovražnosti, se potrjuje. £*o včerajšnji izredni seji bolgarskega ministrskega sveta se je podal bivši ministrski predsednik Gešov v Bukarešt, da se tamkaj pogaja direktno z rumunsko vlado.
Bolgarski car našemu cesarju.
DUNAJ 17. (Ilv.) V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se je bolgarski csr Ferdinand obrnil na našega cessrja s prošnjo, da naj posreduje pri Rumunski. Baje »e gre f Berch-iold poročal o tera cesarju.
Položaj na Balkanu. — Pogajanja za premirje.
PEfROGRAD 17. (Izv.) Sedaj [e tudi že ruska diplomacija sama priznata, da se je njena posredovalna akcija ponesrečila. Vprašanje evropske konference stopa vedno bol| v ospredje, a ruska diplomacija se drži napram temu načrtu zeio rezervirano. V tukajSajih diplomatičnih krogih zatrjujejo, da so grške zahteve tako sHno pretirane, da se bo to nad Grki samimi maščevalo. Vsi Usti označujejo Avstrijo kot ono nevarnost, ki grozi Srbijo in Grški, a Je nevarna rudi za evropski mir. L'stl pravijo, da je Avstrija ravnotako zmožna zahrbtno napasti Srbijo, kakor je storila Ruraunska z Bolgarsko.
PARIZ 17. (Izv.) „F/gsro* poreča: Avstrijski veleposlanik v Petrogradu, grof Thum-Valsasslna je posredoval danes pri ru3ki vladi ia poudarjal nujno potrebo, da se sovražnosti na Balkanu čimprej ustavilo. Pripomni! je tudi, da Avstrija nikakor ne bo pripustila, da b5 se Bolgarsko popolnoma uničilo.
BERLIN 17. (Izv.) V tukajšnjih informiranih krogih se zatrjuje, da so se velesile sporazumele, da v baikanskih dogodkih ne bodo intervenirale, razven če bi Turki
prelomili obljubo in pos!ali svoje čete čez linijo Eaos Midija.
SOFIJA 17. (Izv.) Po mestu se širijo govorice, da Je kralj Ferdinand osebno direktno naprosil rumunskega kralja, na) ustavi nadaljne operacije, ker je Bolgarska pripravljena vstreči ruraunskim zahtevam.
DUNAJ 17. (Izv.) V dunajskih političnih krogih se boje, da bo poskusila Rusija z grožnjami ustaviti nadaljne rumunske operacije. Dunajski merodsjni krogi poudarjajo, da je tako v interesu velesil, kakor v interesu ohranitve evropskega miru, da opusti Rusija vsako separatno akcijo la ne forsira sedaf Rumunijo na isti način kot Je storiia pred par dnevi z Bolgarsko. Uradna ooro-čila iz Carigrada sicer zatrjujejo, da Turki še niso prekoračili Unije Enos-M!dja, a verodostojna poročila potrjujejo, da se nahajajo turške čete že v bližini Lozengrada In Drinopolja In ni izključeno, da bodo Turki te dve mesti tudi zasedli. Vest pariškega „Figaro" o intervenciji avstrijskega poslanika v Petrogradu, merodajnl avstrijski krogi odločno dementirajo.
PARIZ 17. (Izv.) Francoska vlada je sporočila carigrajski vladi, da je pričakovati evropske intervencije, ker se Turčija nI držafa londonskega mirovnega protokola in Je poslala stoje čete že preko linije Eaos Midija. O postopanju Evrope bo sklepala londonska veleposlaniška reunija.
Rumuni na potu v Sofijo.
SOFIJA 17. (Kor.) Rumuni so take J po prehodu čez Donavo zasedli mesto Orehovo, ne da bi naleteli na kak odpor ou strani bolgarskih čet. Del rumunsklh čet je odkorakal v notranjost Bolgarske.
PARIZ 17. (Izv ) Semkaj Je došlo poročilo, da so Rumuni zasedli mesto Mezar In se nahajajo samo še deset ur od Sofije.
BUKAREST 17. (Kor.) Uradno se poroča: Tekom 15. in 16. Julija je rumunska kavalerija pri prehodu čez Donavo rekogno-scirala vso okolfeo ob progi Ruščufc—Varn?. Oficirske patrulje 10 prišle v stik s sovražnimi četami. Ves desni breg Donave se nahaja sedaj v rumunskih rekah.
SOFIJA 17. (Kor.) Bolgarski Je že tri tedne popolnoma odrezana od zapadne Evrope.
BUKAREŠT 17. (Kor.) Ministrski predsednik Msjorescu je odposlal velekablnetom noto, v kateri pojasnjuje potrebo po splošnem miru in zahteva za Rumunijo novo korekturo meje, ki naj gre ob Uniji Turtukaja —Dobrič - Balčik in sicer tako, da bo nova bolgarsko-rumunska meja odgovarjala str* tegičnl meji v modernem smislu.
Srbi pred Kjustendilom.
BELORAD 16. (Uradno.) Včeraj ob šttiih popoldne Je oddelek naše armade zavzel z bajonetnlm naskokom pozicijo Juti— Kamlk. Sovražnik, ki je imel velikanske izgube, je bil razpršen in je pobegnil v velikem neredu.
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman.
Ir angleščine prevel Ivan Dolenec.
Enoindvajseto poglavje.
Nenavaden poset.
Dora je zakričala kot blazna, ko Je oni človek ovil svoje roke okoli nje, in njen soprog In mr. Cataret sta ga nemudoma pograbila In ga prisilila, da Jo Je Izpustil.
—	Saj Je Fay — Je rekel — moja mala ray I Samo ž njo hočem govoriti. O, gospoda, ne bodita tako okrutna 1
Zbrala se je že v tem majhna gruča ljudi pred vrati in stražniki so prijeli nesrečneža.
—	Pozna me — Je rekef. — Videl sem to v njenih očeh. Ona me gotovo ne zat3|i. O, Fay, moja sladka, maia Fay, naj čujem tvoj glas!
—	Zmota Je to — Je rekel stotnik Chaliis stražniku. — Moja soproga mu je popolnoma tuja. Saj ga ne poznaš, Dora, kaj ne, da ne?
—	Jaz ? O, ne! — je rekla gospa ChallUova hitro. — Kolikor vem, ga nfsem videle nikdar prej. Prosita, ne storite mu
SOFIJA 16. (Kor.) „Agence teiegraphl-que bulgare" poroča: Bolgari so danes napadli srbske čete, ki so pri ViaŠini udrle na bolgarsko ozemlje in jih pognale nazaj.
Grki so poskušali vreči levo bolgarsko krilo nazaj, a so bili odbfti in so imeli velike izgube. Na vseh ostalih krajih vlada popoln mir.
SOFiJA 17. (Kor.) Dosedaj je dospelo v SJijo 3000 srbskih vjetnikov, s katerimi se ravna lako dobro.
BELGRAD 17. (Srbski tiskovni urad ,Edinosti". Ob 1*30 pop ) Zadnje štiri dni z bojišča ni bilo skoro nobenih vesti. Pred Krivo Palanko so Bolgari napadli levo srbsko kriio, a so bili odbiti, sicer pa ni bilo nobenih večjih operacij.
Danes se poroča, da so Bolgari z vso silo naskočili srbske pozicije pri Bazilov-gradu, ki se nahaja 20 km globoko na bol-
§-irskem teritoriju, severno od Kjustendlla. ofgari so bili kljub svoji veliki premoči krvavo odbiti. Tekom zadnjih dni se je srbska glavna armada uspešno pomiknla proti obmejni fronti Krtve Palanke in Je predvčerajšnjem popoldne z bajonetnlm naskokom zavzela Juti Kamlk, sprednji po'ožaj bolgarskega desnega krila pri Kjustendilu. Sovražnik Je bil razbit in je v največjem neredu z velikanskimi izgubami pobegnil preko obmejne linije. Deli srbskega levega krila so zavzeli obrambno kulo Dukat, nakar se Je sovražnik umaknil na Grnok. Potiskanje Bolgarov na obmejni fronti se vrši na več krajih, tako da postaja srbska obmejna fronta vedno večja in ima dobro ozadje in izvrstne pozicije.
Predvčerajšnjem so DoskuŠali Bolgari z večjo silo prodreti preko Deščanskega Kladenca na Viašino, a jih je srbska ariilerija s hudim streljanjem vrgla na vsej Črti nazaj. Umaknili so se proti Trnu in Ruju.
V Macedoniji se nadaljujejo preganjan[a bo'garskih čet proti Malesu in preko nJega. Srbske in grške čete pode del Bolgarov proti severu in Bolgari se sedaj umikajo preti Dupnicl na bolgarskem teritoriju. Prelaz Kresna je padel v srbsko grške roke. Srbske operacije zadnjih dal se vrše sistematično, z matematično sigurnostjo in varnim prodiranjem.
Prodiranje Grkov.
ATENE 17. (Kor.) Ena grška divizija {e včeral zasedla Melntk, ne da bi zadela na kak odpor. Po urednih poročilih so dobili Grki pri prihodu v vas Hivonola samo Štiri prebivalce. Vsi štirje so bili od Bolgarov masakrirani, dočim so ostali v pravem času pobegnili.
ATENE 17. (Izv.) Grki so včeraj po srečnem boju zasedli Babinijo. Sovražne čete so bile razkropljene.
ATENE 17. (Kor.) „Agence d' Athenes" poroča: Boj, ki se ie vršil včeraj v okolici kraja Vronti, ^e Je končal s popolnim porazom sovražnika. Sovražne čete, ki so stale na skrajnem desnem grškem krilu nasproti, so bite sestavljene iz tretje in ena|ste divizije. Včeraj ponoči so trije bolgarski batallonl zopet napadli Vronti, a so bili odbiti. Grki so danes zavzeli tudi vse višine ckolice Vrontija. Sovražaik se Je z velikimi Izgubami umaknil proti Karakeju. Linija Enos—Midija v turških rokah.
CARIGRAD 16 (Kor. Ob 12 ponoči.) Uradno se peroča: Turška armada je do-
spela do Unije Eno s—Midija In se je po okupaciji mest Midija, Saraj, harlškljan, Seldler, Maradll, Malgara, Kešan In Enos, ustavila.
CARIGRAD 17. (Izv.) V SUhriju =o položili Bolgari podmorske mine. katere pa so Tuiki tako! odstranili. V Carigrad je dospelo sedaj 70 bolgarsk h vjetnikov.
SOFIJA 17. (Ker.) Vsled prodiranja tur-*ke armade proti Lozengradu ]e kiič-'nvko prebivalstvo pobegnilo iz Traci;e in se umaknilo na bolgarsko ozemlje.
Pašić in Venizelos v Skoplju.
BELGRAD 17. (Srbski tiskovni urad Eiiinosti"). Sestanek med PaŠIčem in V< ni-ztlosom i e je vršil v SVop'Iu na izrecno željo Venizelosa, ki je smatral Skoplje 2apriprr»v-nejši ki a) od NžSa. Venizelos je dospel v Skopije preko Bitolja in Ve'esa. Predsn č-njim zvečer je sprejel post t vojvode Puinl-ka, katerega je sprenfjal polkovnik L|eS nln. Poset je trajal pol ure. Po poaetu je Vtni-zelos obiskal Putnika v njegovi sobi. Veil-zelosa so sprejeli ca kolodvoru : zastopniki srbskega vrhovnega poveljstva, grški vojni odposianlk in gršfca kolonija. Venfztlos je prišel v spremstvu svojega sina, tajnika in nekega podkonzula. Ob devetih zvečer je bil banket.
Pašlća sta na p to van ju v S krp'je spremljala grški pcslauk v Belgr?du Alek-sandropulos in bivši srbski poslanik v So-fij! Spslajkovič in šef političnega oddelka
Sajkov'ć.
Sestanek se je višil ob sedmih zvečer v nekem vagonu in je trajal eno uro. Banketa se (e razven prem Jer je vih spremstev udeležil tudi vojveda Putnik.
Kakor poročajo Čas-spUl, je Venizelos izjavi?, da se nikakor tie sme privoliti v provlzorično premirje, drkkr ne sprtjrce Bolgarska mJrovnih prelimiDarlfev in se zaveže, da bodo zavezniki sami rešili vse spore brez vmešavanja Evropa. B^fgariVa mora tudi takoj demobilizirati. V Petrogradu se lahko rešu]e|o le postranska vprašanja, a treba je zahtevati vojno odškodnino kot gi-ranci|o, da se bo Bolgarska držala ttgi, v kar bo privolila. Venlcelos fe odpotoval cb enih popoldne v Solun, Pašić pa je že zvečer odšel v Belgrad. Danes je bii dosežen v vseh vprašanjih popoln sporazum.
BELGRAD 17. (izv.) Pašić in Venizelos sta Imela včeraj dve konftrenci. — Druge se je udeležil tudi vojvoda Putnik.
BELGRAD 17. (Kor.) Vsled dejstva, da ministrski predsednik Pašić ni dospel že ponoči v Belgrad, kakor |e bilo naznanjeno, so se razširile tukaj vesti, di se je na povratku najbrže sestal v Nišu z bolgarskimi odposlanci. O poteku včerajšnje k^nf-rerce v Skoplju razven objavljenega komunikeja ni bilo izdano nobeno natančno poročilo.
Kabinetna kriza na Bolgarskem.
SOFIJA 17. (Kor.) Ker se nah-ja kabinet in statu demissionls, je bilo zasedanje sobranja odgodeno. Malinov se trudi, da sestavi novi kabinet, v katerem bi bile zastopane vse stranke.
t SOFIJA 17. (Izv.) Predsedstvo novega ? kabineta prevzame najbrže R^doslavov.
BUKAREŠT 17. (Izv.) V demisiji kabineta dr. Danev vidijo tu zn*5.k zboljšanj balkanske krize, poudarja se pa, da Je na-
nič žalega. Zdi se mi, da ni prav pri pravi pamet!.
—	O, Fry, ne zataji me I Storiti ti nočem nič žalega, dete moje — nočem ti biti na potu.
—	Tako — tako, ljubi moj, je že dobro — Je rekel Pavel Chaliis razburjeno. — Slišal ste, da je rekla dama, da vas ne pozn8. Z notll ste se, to Je vse I
Vstopili so v hišo in vrata so se zaprla.
Do<.a se je oddahnila kmalu, toda bila Je še vedno zelo bleda. Odšla Je v svojo sobo, zamenila svojo zmečkano obleko z drugo ln se nato kmalu vrnila s prosto raz-puščenimi, fantastično spetimi lasmi, ker bi bilo trajalo predolgo, da bi se bila nanovo sfrizlrala, kakor Je zatrjevala.
—	AH si premag&la svoj stiah, ljuba moja? — je vprašal stotnik Chaliis.
—	Popolnoma, dragec. Ubogi stari možl Zdi se ml, da bi ga skoraj ne smeli puščati samega na ulico.
—	Prav Imaš, draga moja; blaznica bi bila gotovo najprimernejše mesto zao].
—	Pa govorimo sedaj o čem drugim in večerjajmo. Strašno sem lačna.
Dora ni bila nikdar tako drafestna, kakor ta večer. Mr. Cataret se kar ni mogel odtegniti vplivu njene dražesti, in ko Je Šele pozno proti Jutru odhajal domov, je vedno ie gledal pred seboj njene temne oči.
Dvaindvajseto poglavje.
V mrtvašnici.
Mr. Cataret je šel, kakor Je skledi, drugi dan dopoldne zgodaj v opero, da poišče angleškega Johnnyja, kakor so imenovali njegovi tovariši starega statista.
Vedel al sam, zakaj se tako zanima za tega starega moža, toda Čutil Je instinktivno, da je zapleten v oeko skrivnost, in rad bi bil pomagal ubožcu.
Na odru je vrvelo živahno življenje, ko |e prišel tjakaj. Poslal Je ravnatelju svojo posetnico ia ga Je naprosil za kratek po-menek, ker angleškega Johnnyja ni bilo mogoče najti nikjer.
Ravnatelj Je prišel in je bil zelo prijazen z mr. Cataretom.
—	Angleški Johnny — |e rekel, ko mu Je mr. Cataret povedal svojo željo. — Cul sem, ko je rekel nekdo, da nI prišel; toda ne morem verjeti tega — ker Je drugače tako točen.
—	Potemtakem Je prav poraben?
—	Da, po svofe. Je popolnoma zanesljiv oa svojem mestu in le tisti, ki pozna delo na cdru, more vedeti, koliko |e vreden zanesljiv voditelj statistov. Ubogi Johnny Je prismuknjen samo v eni stvari — glede na svolo veliko bolest.
—	Da. Sledil je snoCi mojemu prija-
telju do doma In vztrajaš zatrjeval, da |e njegova soproga Fsy.
—	Bal sem se, da stori to. Silno težavo smo Imeli snočl ž njim, da smo ga obdržali na odru. Bal sem se že, da povzroči kako zmešnjavo. Celo vrsto pilzoro/ je skoraj popolnoma pokvaril, ker Je vedno govoril o tem in se vedel skoraj popolnoma blazno.
—	AH Je večkrat tak?
—	Ne, prav redkokedaj. Tupatam mu vznemiri njegovo fantazijo kako lice la do-mišljuje si potem, da Je to Fay. Svojo pomoto pa kmalu izprevidl.
—	SaoČi pa se nikakor nI dal prepričati ; vsaj zdelo se ml Je take.
—	Upam, da ni bil predivjl.
—	Poizvedeti hočem, aH Je že tu.
Sluga, ki so ga poslali v JuhnnyIevo stanovanje, se Je vrnil s poročilom, di Je odšel iz svojega stanovanja.
Njegova gospodinja nI imela niti pojma, kam Je šel; toda imel Je navado, da Je zjutraj zgodaj odhajal od doms. Videl ga (e njen sin, ki Je opazil, da )e bil sicer zelo miren, da pa je bil silno pobit. Vprašal ga Je, če gre na delo, nakar mu Je odgovoril !johnny: „Da, na najvažnejše delo, ki ga 'moram Izvršiti."
^	(Dalje.)
Strun II.
„EDINOST" št 197
V Trstu, dne 1*. julija 1913.
pačno staviti na demisijo preveliko upanje. Situacija Bolgarske je danes taka, da sama prememba v osebah ne more imeti vpliva na zunaojf bolgarski položaj. Rumunski politiki so mnenja, da mora biti prva dolžnost nove bolgarske vlade, da se sporazume z Rumunsko.
DUNAJ 17. (Kor.) „Politische Korre spondenz" je dobila iz Sofije sporočilo, da se nova bolgarska vlada sestavi najbrže \l obeh liberalnih strank in iz Stambu-lovisiov. Vodstvo nove vlade prevzame Radosiavov. Bolgarski krogi upajo, da bo novi kabinet v svrho sporazuma z vsemi državami našel podporo v vsej Evropi, posebno pa pri velesilah trozveze. V soflj skih dipiomatlčnih krogih upajo, da bodo velesile intervenirale glede takojšnje ustavitve sovražnosti. Kar pa se tiče končne ureditve diferenc med balkanskimi zavezniki, pa prevladuje splošno v Sofiji prepričanje, da bo govorila tu vsa Evropa.
Avstrijska sanitetna ekspedicija v Srbiji.
ĐELGRAD 17. (Kor) Prva sanitetna kolona avstrijskega Rdečega križa Je pre vzela sanitetno službo v 17. bolnišnici. Druga sanitetna kolona je odpotovala v Kragujevac. Glavni zdravnik c. kr. mornariške skademije na Reki, štabni zdravnik dr. Majdić je stopil kot volonter k srbskemu Rdečemu križu. V Belgrćd sta dospela tudi dva bakterijologa seroterapevtičnega zavoda na Dunaju. Kakor se zatrjuje, pričakujejo v Belgradu prihod velike sanitetne ekspedicije iz Dunaja, ki bo zdravila kolerlčne bolnike.
Italija za balkanske ranjence.
RIM 17. (Kor.) Vsled sporočila ženevskega komiteja je centralni komite italijanskega Rdečega križa v očigled vojne na Balkanu, ki je zahtevala velikanske žrtve odposlal zopet večje število zdravil in raznega sanitetnega materijala Rdečim križem vseh balkanskih držav.
Poštna in brzojavna zveza z Bolgarsko.
BELGRAD 17. Ob 1 30 pop. (Srbski tiskovni urad .Edinosti"). Danes je prejel po ovinkih ministrski predsednik PaŠić brzojavko urednika Natovfća, ki v imenu tisoče v tujcev, odrezanih od sveta, protestira proti temu, da Srbija baje zadržuje pošto za Bolgarsko, ia prosi, da se najde način, da se pošta v Bolgarsko dostavlja vkljub vojni.
Ker Srbija nima načina, da bi stopila v direktni stik s Sofijo, se z merodajnega mesta z le-tem izjavlja, da Je sama Bolgarska že pred petnajstimi dnevi pretrgala vsako poštno Ia brzojavno zvezo s Srbijo preko Bolgarske in da vsled tega brzojavke prihajajo v Bolgarsko po ovinkih, ne pa preko Srbije, a pošto iz Eorope pa instra-dlrajo po drugem potu, tako, da niti ne prihaja do Srbije.
Potemtakem Srbija ne dela nikake krivice, niti nima načina, da bi vzpostavila zveze tujcev v Sofiji z ostalim svetom.
Berchtold v avdijencl.
ISCHL 17. (Izv.) Grof Berchtold Je bil danes zopet pri cesariu v daljši avdifenci.
ISCHL 17. (Kor.) Zunanji minister grof Berchtold Je ob 3 45 popoldne odpotoval s svojo soprogo na Dunaj. Pred odhodom na vlak je Berchtold dalje časa konferiral s skupnim finančnim ministrom vitezom Bilinskim.
DUNAJ 17. (Izv.) Zunanji minister gref Berchtold Je dospel zvečer iz Ischla na Dunaj.
Pejačević — hrvatski minister.
BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Cesar Je imenoval Teodorja grofa Pejačevića za hrvatskega ministra.
f Ernest Schneider.
DUNAJ 17. (Kor.) Znani krščansko-socijalni deželnozborski poslanec Ernest Schneider Je danes zvečer umrl. Preganjanje slovanskih Časnikarjev na Ogrskem.
NOVI SAD 17. (Izv.) Urednik lista „Srbstvo", Milan Popović, Je bil radi šču-vanja proti madžarski narodnosti obsojen v enomesečno Ječo.
Homerule.
LONDON 17. (Izv.) Zbornica lordov Je odklonila s 302 proti 64 glasovom zakonsko predlogo o irski samoupravi v drugem branju in sprejela predlog, da se zakonska predloga predloži volilcem v presojo. Triletno vojaško službovanje na Francoskem.
PARIZ 17. (Kor) Zbornica Je na svoji današnji dopoldanski seji sklenila, da se starostni razred 1913 uvrsti v drugi polovici meseca novembra.
Avijatiška nesreča.
LONDON 17. (Kor.) Topničarskl poveljnik Fcvvstson Je danes zjutraj pri poskusnem poletu na ravnini Saiisbury padel z višine 100 m na tla in obležal za mestu mrtev.
Zrakoplovna nesreča.
SCHNEIDEMUEHL 17. (Kor.) Vojaški zrakoplov »Schiitte-Lanz* se je danes ob 11 dopoldne vsled nenadnega viharja od-rgal in dvignil v zrak. Neki vojak tukaj-
šnjega psšpolka se Je zamotal v vrvi in ga vednj na žrtvenik slavefobske vnanje polile zrakoplov odnesel s seboj. V višini 200 m tike, posebej še balkanske. To pa {e moraio |e vojak spustil za vrvi, padel na tia in do7e&ti do uscdaih posledic ^ notranjem obležal na mestu mrtev. — Zrakoplov države in do poraza v vnanji politiki, ki ga je bil nad eno uro nad mestom in je po- pripoznava tudi „Neue Freie Presse". tem v daljavi 3 km od mesta padel Posledice so strašae. Prišli smo v na-na tia.	(peto razmerje z Rusijo, proti nam Je tro-
SCHNEIDEMUEHL 17. (Kor.) Vojaški sporazum — torej tudi Ranclja in Anglija — zrakoplov „Schutte- Lanz* leži pri vasi odtujili smo si Rumunijo, obsovraženi smo Erpel na progi Schneidemuhl Romberg. — J pri balkanskih narodih, in slednjič se celo Ogrodje zrakoplova je popolnoma razbito.} v zaveznici Nemčiji vedno pogosteje ogla-Pri svojem padcu Je zrakoplov izruval večjšajo glasovi, ki grajajo avstrijsko diploma* dreves in rszdrl brzojavno zvezo. En vo-jcijo. Izgubili smo skoraj vse, a pridobili
Jak je bil pri katastrofi ubit, eden težko ranjen.
Revolucija na Kitajskem.
SANOAJ 17. (Kor.) Province KJangsu, KJangsi, Anhui in Hunan so proklamirale svo|o neodvisnost od Pekinga. Dozdeva se, da tudi Mandžurija ni popolnoma zanesljiva, V Kantonu vlada sedaj še popoln mir. ravnotako v Šangaju. Listi Kuomintangove
ničesar. Dozdevno smo jedino z Italijo še v dobrem razmerju. Ali če kje in kedaj, velja tu tisti obupni vskiik: Bog me varuj — prijateljevi! Albanija — docet. Albanska država — to srčno dete evropske diplomacije — še ni ustanovljena in organizirana, niti nje meje niso še določene — in že javljajo vesti, kako hiti Italija s svojo gospodarsko organizacijo v prihodnji Albaniji.
stranke označu|elo postopanje Juga kot ka- Na čegavo škodo? C* avstrijska diploma-zensko ekspedicijo proti Juanšikaju, ker JejciJa zna šteti na prsti, si kaj lahko se-prekoračil svojo polnomoč in uvedel i Šteje to.
mesto republikanske uprave despotičaoj A učinek avstrijske balkanske politike vlado.	;na notranje razmere? Dogodki v Dalmaciji,
BERLIN 17. (Kor.) »Norddeutsche Allge- j v Bosni, v Bukovini, v slovenskih deželab, meine Z°itung" piše: Vest Reuterjevega! na Češkem, med Srbi na Ogrskem, — go-urada iz Pekinga, da so uporniki ubilijvore. Državna uprava Je naperila svoj upravni nemškega konzula v Nankingu, se d> in policijski aparat proti čustvovanju lastnih sedaj Še ne potrjuje. — Dae 16. t. m. državljanov. Naša pesem pa govori avstrij-je dospela v Nanking nemška vojna ladjalskim državnikom grenko, težko resnico: ,Leipzig", ki ostane tam za nedolo- i z t ega s e I e g o r j e r o d i 1 čen čas.	?	Izpoved lastnih grehov, ki jo je „Neue
„„X,,, „„ Nc?r4?- , „ . (Freie Presie" v začetku le indirektno pri-TESIN 17 (Kor) Tu se je včeraj od.lznaIa> polr|a ta ||st na zaključku članka jas-trgal oblak. Lilo je kakor iz škafi. Vsi po- neje: „Mi se moramo prilagoditi toki okolice so se spremenili v deroče hu- j n 0 v , m r a z ra e r a m in -e odpovedati dournike. Več predmestij je popolnoma pod Jvaaki m|a|| da bi <e raimere urejali vodo. Tovarni za pohištvo Jakob & Kohn inaiilno po naii udobnosti in naših in Mundus sta popolnoma izpodkopani. V ieljah. Mi moramo poskušati, da to, Hh8h« S° PobeSaili prebivalci na strehe svo- j do česar j© prišlo, tudi pripoznamo,
' S'inmu it x *t t «_t .	!da nudimo balkanskim državam ne-
KARVIN 17. (Kor.) Neutje, ki je razsa-j eoenljlvo koriit da bodo imeli na
alo tu včeraj, |e povzročilo poldrugi mli- [Dunaju v.tkdar jamstvo za svojo ne-jjon škode. V Karvinu so morali veliko 'odvisnost".
družin deložirati. Električni cestni promet ^ . ,	,, . ^ ,, , . .
je ustavljen. Kraja Andersdorf in Stekati sta} DosleI I« atrijska diplomacija hotela pod vodo. Cerkev se nahaja 25 cm. pod fav?° nasprotno od tega: z nasiljem
vodo. Mnogo divjačine indomaČe živine h °1 e 1 a**** a 11 * a *k 3 a 5 * f d*' Je bilo odplavljene. - Žetev Je popolnoma!!avHe,? odvisnosti od n emške I uničena madjarske Evrope. A iz Izvajanj v --i dunajskem listu rezultira — pa naj je svoje
ViicrtHnifi frotinfl/Sti iPero 8e tako £|oboko pomakai v strup so-UMJUnin llCllUlKin. jvraštva proti Rusiji in »panslavizmu- —
Nedavno smo razpravljali na tem mestu, i vendar priznanje, da treba dosedanjo bal-
kako si Je po porazih bolgarske vojske j kansko politiko monarhije likvidirati in za-
dunajsko časopisje — na čelu mu glavno j četi novo življen|e.
glasilo politike na dunajskem Ballplatzu:j Usodni za našo državo so trenotki, ki „Neue Freie Presse" — krčevito prizadevalo, j jih preživljamo sedaj. Naši državniki so na da bi krivdo na nesreči, ki ie zadela Bol-1 razpotju In pred težkimi sklepi. Avdijenciji garsko, zvalilo na Rusijo, na carja in na j ministra za znanje stvari, grofa Berchtolda, rusof isko politiko, ki da so jo tirali doslej pred cesarjem v Uchlu pripisujejo veliko bolgarski državniki, pred vsemi pa sedan|i važnost. Govori se o odstopu grofa Berch-minfstrski predsednik Danev. Ni se nam toida. Širijo se glasovi, da z nastopom nje-trebalo truditi, da zrušimo to stavbo laži, govega naslednika prično nove direktive v falzifikacij in podtikanj. Ni nam trebalo dru- naši balkanski politiki Avstrije.
gega nego da pokažemo na dejstva, na Težko Je sicer verjeti v preobrat na dogodke, ki so se vršili pred očmi vsega bolJet kjer
smo doživeli toliko z'?, toliko
8 ai«» l. ji kt t: i r> m zmot in" toliko razočarani. Ali dejstvo, da se Ali tudi na Neue Freie Presse« smo |c v ,ada]ih daeh v duaa{sk^ ča50pi5|u
mogli opazovati staro resnico ^»^^	nenadoma spremenilo traktiranje Srbov, da
ravno največji in najnavihaneji zločinci tako	|e na mesto izbruhov divjega sorrašiva sto-
never etno neprevidni, da sami navaja o	1 ||a miraej tu tara 1 celo dobrohotna
oblasti na pravo sled. Ta dunajski Ust je	Medica: ta sprememba dovoljuje morda
bil namreč tako nepreviden, da Je t2ko] v začetku članka ovadil pravi vzrok, zakaj in čemu to krčevito natezanje, da bi krivdo zvalili na druge I Saj je znana tista finta tatov, ki btže z razjarjeno množico po ulici in kriče žnjo: lovite ga!
„Neue Freie Presse" začenja namreč svoj Članek z izjavo: Levo krilo trozveze je utisnjeno. Trozvezo Je zadela velika Izguba na nje moči. Avstroogrska monarhija pa Je še posebno zadeta po tem udarcu, ker so se militarični dogodki odigravali tik njenih mej in ker sprememba v razvrstitvi meči na spodnji Donavi in na Balkanu mora delovati tudi na težave v notranjosti monarhije!
To Je menda vendar dovolj očitno pri-poznanje, da Je z bolgarskim porazom doživela hud poraz tudi avstrijska balkanska politika, posebno pa še pripoznanje, da je prišlo tako zato, ker naša balkanska politika ni bila taka, da bi bila odgovarjala notranjim potrebam in razmeram monarhijel
Dunajski list nam je prišel torej s svojim Člankom kakor novodoben prerok Btleam: nastopil Je, da bi proklinjat Slovanstvo, in politiko nas avstrijskih Jugoslovanov še posebej, v resnici pa Je — blagoslavljal.
Mari se nismo ravno mi vedno upirali zahtevi v naši monarhiji gospodujočih narodov — Nemcev in Madjarov — da notranja politika bodi v odvisnosti od vnanje, to je: ker |e vnanja politika protislovanska, mera biti taka tudi notranja. Ml pa smo bili vedno na slališču, da Je tako razmerje med vnan{o in no:ranjo politiko države nevarno, nelo
vsaj mal žarčlč nade, da so se zakrknena dunajska srca vendar omehčata. Da bi bilo tako, to je naša najiskreneja želja v teh resnih trenotkih: v interesu miru In napredka na Balkanu in — v naši državi! _
Volilcem na Krasu!
V nedeljo, dne 20. t. ni., se bo vršila ožja volitev med samostojnim kandidatom Ignacom Kovačem, županom v Ajdovščini, ia pa klerikalnim novostrujarjem dr. Brec-IJem. Pri glavni volitvi, dne 13. t. m., se Kras ni posebno odlikoval, kajti, ako bi bili prišli na volišče vsi kraški volile), ne bi bilo sedaj treba pozivl|ati in klicati, naj stori vsak svojo dolžnost, kajti prišlo bi blio do ožje volitve med dvema samostojnima kandidatoma, kar bi bilo dalo ožji volitvi popolnoma drug značaj, ker bi ne biio n:kakega boja, ki Je pa to pri sedanji ožji volitvi gotovo še mnogo hujši, nego Je bii pri glavni volitvi, saj novostrujarji gotovo nap-nejo vse žiie, da bi spravili v deželni zbor svojega voditelja dr. Brecl|a.
Kakor rečeno, |e bila udeležba pri glavni volitvi na Krasu zelo pičla, saj so bile občlae, ki niso poslale na volišče uiti polovice svojih volilcev, in tisti volild, ki so ostali doma, so bili v veliki večini pristaši samostojnih kandidatov, dočim so klerikalci, v boju sami med seboj, spravili na volišče skoraj do zadnjega vse, kar so zmogli. Prav tako pa se zgodi tudi pri ožji volitvi v ne-
deljo
Zato pa poživljamo zavedne kraške vo-gično in zato tudi pogubno za monarhijo.! lilce, katerim je na tem, da bo izvoljen v Vnanja politika more biti koristna in uspešna j deželni zbo: rao?, ki ima najboljšo voljo dele tedaj, Če se opira na mišljenje in čutstvo- j lovati za m\r in slogo v deželi in za njen vanje lastnih državljanov, ker ti so poklicani,' narodookulturni in gospodarji preevit, ne da v slučaju potrebe z dejanjem in žrtvami! pa človek, ki namesto m.ru in sloge prinaša podprejo priiadevanja diplomacije v med- j v deželo večji prepir in še hujše zdražbe, da narodnih razmerjih. V naši monarhiji pa je j v nedeljo, dne 20. t m., ediajo svoje veljala do današnjih dni tradicija, ki je glasove možu, ki mu je v resnici pri srcu usiljevala ravno nasprotno razmerje med blaginia našega naroda, ia t" je samostojni vnanjo in notranjo politiko. Potrebe in čut- kandidat IGNAC KOVAČ, stvovanja avstrijskih narodov so pokladali	župan v Ajdovščini.
Pri giavni volitvi se je pokazalo, kaki uspehi se dosezajo pri zavednem volilstvu tudi brez agitacije in skoraj brez vseh voli-nlh priprav. Lepo število glasov so lbruli nase samostojni kandidatje, a to Število bi bilo gotovo naiman] za polovico večje, d \ so vplivni ljudje zastavili vse svo|e moči za te kandidate. In tega je treba sedaj! Ne gre samo za izvolitev samostojnega kandidata proti zdražbenskemu klerikalnemu novostru-jarju, temveč tudi pred vsemi za čast našega Krasa, ki naj pokaže, da na Krasu ni mesta za novostrujarsko nazadnjaštvo, temveč le za resničen napredek. Zato poživljamo vse vplivne može na Krasu, da zastavijo vse svoje moči, da se udeleži ožje volitve vse, kar pošteno narodne čuti na Kiasu in glasuje za samostojnega kandidata. Oi vasi do vasi naj se čuje le en kiic : Kras more in sme zastopati v deželnem zboru le narodnjak-poštenjak, ki mu je narodov napredek prva in glavna stvar, in to je IGNAC KOVAČ, župan v Ajdovščini.
Domače vesti.
Tržaški deželni zbor |e sk ican na dan 23. t. m. v svrho verifikacije mandatov.
Ablturientl Ni višji c kr. realki v Trstu so napravili zrelostni izpit z dobrim uspehom : H<ača Franjo, Kralj Peter, Lenček Anton in Trašel Slavko ; na višji realki v Idriji pa Tržačaaa: Klavora Vladimir in Stare Vladimir. C. kr. trgovsko akademijo v Trsta sta absoI?ira!a tudi z dobrim uspehom Slovenec Lokar Vladimir In Hr/at K epac Fr.
Ali pravilno. aH nič! Tržaška tvrdka Alberto Finzi & Co. razpošilja našim trgovcem po deželi tako le pismo:
„Vas spšt. oprašu]emo če bi rada kupi', naši otrobi debelf, iz mlina Hungarija, od katerega smo mi za&lopniki. Otrobi bi vam obdali od Seterabra do Marca 1914, po K. 14 — iz vagona v Trstu alj pa po K 12 — iz vagona v Budapust.
Moreste premisliti, da zaradi vojske na Ramenskem Je prepovedano, izpeljati otrobi, slama, in vsaka vrsta jestvin za živino. Tako se nam zdi, da vam Ie dobro svetujemo z otrob! iz Hangarb, ker t!sta marka je zelo poznana zaradi svoje dobrote.
Lepo vas pozdravimo
(podpis.)
Nikdo ne bo zamerjal trgovcu, da se poslužuje vse tistih dDpužčenlh sredstev, Ki morejo Koristiti njegovi trgovini. In dejstvo, da se tudi tržaške italijanske firme poslužujejo slovenskega jezika v svoje reklamne svrhe, nam je le v zadoščenje, ker vsebuje ob enem za naše boje velevažno pripoznanje, da je naš živelj važen faktor v gospodarskem življenju v dežele, kar je zopet Železen argument proti našim narodnim na-spotnikom, ki nam hočejo odrekati vsako našo naredao in |ezikovno pravico in nam celo vikratlti tudi zadovoljenje vsaki kulturni potrebi. Toda eno moramo zahtevati tudi od italijanskln trgovcev: če že hočejo izrabljat! naš jezik v s vojo korist, če jim je že do tega, da si s pomočjo tega jezika ohranijo ali celo množe slovensko klijentelo, potem pa že smemo zahtevati od njih, da v svojih pismih ne maltretirajo našega jezika, naj za korist, ki jo dobivajo od slovenskih odjemalcev, preskrbt. vsaj ljudi, ki bodo znali pošteno pisati naš jezik, ali ki ga vsaj ne bodo žalili!
Plavalna tekma, ki jo je hotela Gic-sastica prirediti prihodnjo uedtljo v Bar-kovijah, je prepovedana iz ozirov na javni mir. Tako nam porcČ3|o od verodostojne strani.
Poneverjenje v mestni ubožnici. Posledice poneverjenja, ki ga je zakrivil v mestni ubožnici pred kratkim v Benetkah aretirani Peter Fonda, se kažejo vedno usodnejše. Dočim je bil v začetku Imenovani po-neverfenl znesek še prilično majhen in tudi „pokrit" menda po upravnem odboru ubožnice samem, je natančna preiskava pokarala, da Je bil Fonda veliko .temeljitejšf, nego se Je mislilo prvi čas. Ponever|ena svota znaša, kakor smo že poročali, nad 60 000 K, a kakor je pokazala nsd^i|nja natančnejša preiskava, ki jo Je uvedel mestni magistrat, je imel Fonda tudi še kakega sokrivca. Vče-ra{ je bil namreč suspendiran in tako| nato odpuščen iz službe gospodar v mestni ubožnici, Karel L o n s c h a r, ki je bil že 25 let uslužben v mestni ubožnici, In je bil na njegovo mesto imenovan dosedanji skladiščnik Karel Osvalaella.
Kaj Je zagrešil Lonschar, še nI znano, vsekakor pa pričakujemo, da bo mestni magistrat imel toliko poguma, da bo poveda! Javnosti, kako so goljufali največje revčke med reveži pod okriljem In nadzontvjm slavne mestne uprave tržaške. Se pač res lepe stvari pripravljajo za prve se|e novega mestnega občinskega sveta !
Resničen škandal Prejeli smo: Avtomobil, ki voti med Gorico ia Postojno, ima — ko vozi proti Gorici — tablo z napisom — strmite, ljudje božji: G o r i z i a -Gčrz-Gorica! Torej na izključno ia zdržema slovenski zemlji: najprej laško, potem nemško In še le na zadnjem mestu slovensko. Ia to pri podjetju, katerega solastniki se ša prištevajo k Slovencem. Saj Je — »če ne falim" — med njimi tudi neki nekdanji poslarec SLS. Će je ka| ta-
V Trstu, dne 18 julija 1913.
EDINOST" št. 197
Stran III.
cega možno na zeleni veji, česa naj pričakujemo na suhi?! Tu se mora že nehati vsako potrpljenje in kjer beseda ne koristi, bo edino šiba na pravem mestu.
In zopet ta tržaška mul arija 1 Prejeli smo: Večkrat že sem čitala v .Edinosti" predrznosti tržaške mularile. Nu, tudi jaz morem navesti par slučajev, ki so se mi prigodiU. Nekoč sera se bila naootila v obiske k neki sorodnici v Rocolu. Sla sem od trga Barriera proti Rocolu, ki se je ne spominjam več imena. Kar mi |e priletel nasproti po neki ulici 12 do 13ieten pobalin in mi Je z vso silo zagnal v obraz pest fižola, ki ga (e ukradel iz vreče pred neko prodajalno jestvin. To je bila gotovo velika neprijetnost, posebno še za žensko. Nikdar ne bi bila verjela, da je tacih hudobnih in Izprijenih otrok. A značilno za pokvarjenost tudi odraslih je bilo dejstvo, da sta tam bllru stali tudi dve ženščini, ki sta se prav prisrčno smejali nesramnosti pobalina, Češ: prav tako.
Ob drugI priliki sem imela ravno isto pet v družbi svoje sorodnJce. Ta |e vstopila v neko prodajalno. Mej tem, ko sem čakala zunaj, je stopil Iz prodajalne zopet 12 do 14!eten fantalin, ki me je — meni nič, tebi nič — udaril s pes jo po roki. Ta nesramnost me je razljutila tako, da sem ga ozmerjala. Ali uboga jaz potem I Padale so name najgrše in najostudnejše besede, tako, da sem se morala kar skriti, kajti mimo-idoč človek si je moral misliti, da sem mu storila Bog ve kaj. Pa da niso to žalostne razmere — taka podivjanost, da človek ni varen, ko gre mirno svojo pot! Hotela sem iskati redarja, ali opustila sem to, ker sem vedela, da nič ne dosežem.
Prigodilo si mi je v ljudskem vrtu, ko :;em sedeč na klopi mirno čitala slovenski !!st, da se |e zbrala okolo mene tolpa otro-Čajev, ki je začela kr'čatl in skakati, da ie bila groza: ščava, lašemo la leger! Tam blizu po klopeh pa so posedale njihove — matere, ki so se radovale na tej zabavi svojih ljubljencev. Ni mi preostajalo druzega, aego da sera se umaknila pred to — kulturo.
Taki so sadovi, nevredni modernega mesta in civiliziranih ljudi, ki Jo dobivajo v našem mestu mali In veliki: v šoli, v hiši domači in v organih javnega mnenja. Po vsej pravici proglašamo javno vzgojo odgovorno za tako podivjanost, kakoršnje bi človek pričakoval le kje med Culukafril Organe policije pa bi že prosili, da bi obračali malo več pažnje nesramnostim tržaške mularije. Pred vsem pa bi bilo državnim faktorjem v dolžnost, da bi s primerno energijo nastopili proti njim, ki tako podivjanost ne le dopuščajo, ampak jo še kultivirajo, ker ugaja to njihovi last 2i narodni podivjanosti I
Kozinka.
V nedeljo, dne 20. t. m., in sicer ob vsakem vremenu se bo vršita velika mednarodna kolesarska dirka, ki |o priredi kolesarsko društvo .Balkan". Dolgost proge maša 115 km. Odhod točno ob 8 zjutraj z Vrdele (Gosp. društvo na novi cesti). Prijave k tej dirki se zaključijo danes zvečer v kavarni .Minerva*. Vabimo torej vse člane, da se v Čim večjem Številu udeleže sestanka, ki bo Jutri, v soboto, ob 8 zvečer v kavarni „Minerva*; gre namreč za važen pogovor.
Društvo jugoslovanskih železniških
uradnikov v Trstu si ustanovi podružnico v Gorici. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. ob 3 20 popoldne .Pri zlatem Jelenu* v Goric!. Na to zborovanje so vabljeni ne Ie člani društva, temveč tudi narodni zastopniki in drugi prijatelji društ?a.
Za odmero najemnarine za leto 1914 v smislu zakona 9. februarja 1882 drž. zak. št 17 in 28, decembra 1911., diž. zak. Št. 242, za davku podvržene hiše, oddane v najem, kakor tudi 5% davščine od začasno da?ka prostih poslopij in hiš, ki so tudi oddane v najem in spadajo v davčne občine: Rocol-okolica, Sv. Mar. Magd. Spod. in Skedenj mora predložiti vsak posestnik hiš dotične napovedi c. kr. davčni administraciji (Corso 37, I) do konca septembra 1913.) Posestniki hiš, ki ima|o 6 ali manj prostorov za stanovanje, oddajo lahko svoje napovedi tudi pismeno, ali ustmeno pri krajnlh predstojnikih (Capldistretto).
Glede sestavljanja najemninske napovedi se ob enem opozarjajo hišni posestniki na uradno javno oznanilo istega dne in enacega števila. (St. 3548/13 1. jut. 1913).
Tržaška mala kronika.
Trst 17. Julija.
Samoumor. Danes ob 6 se Je v svoji sobi v hotelu „AU' Abbondanza" v Carduc-djevi ulici ustrelil z revolverjem 261etni Josip Angelini iz Ascoli P.cenn v Italiji. Zadel se je v desno sence in Je bil par minutah mrtev. Poklicani zdravnik rešilne postaje Je mege: ie konstatirati smrt. Angelini Je stanoval par dni v omenjenem hotelu.
Poizkušen samoumor. Danes z|utraj cb 7 se |e 48Ietai črkostavec Romul Mor-sani, stanujoč v ul. Salitario Št. 23, hotel usmrtiti in si Je pognal kroglo v glavo. Zadel pa se ni dobro in |e upanje, da ga v bolnišnici, kamor ga Je dal prepeljati zdravnik rešilne postaje, še ozdravijo.
Zaradi nevarne grožnje. Karel Bo-zeglian, stanujoč pri Sv. Alojziju št. 761, Je večkrat očital nekemu Virgiliju Musattu, da je policijski konfident, kar Je končno Mu satta tako ujezilo, da Je obljubil Bozeglianu. da mu bo .zmešal čreva". Bjzeglian se je zbal te krvave grožr je in (e ovadil Musatta policiji, ki je bil nato aret ran.
S kolesom Je podrl na tla neki nepreviden kolesar 51etnega Albina Schlossa, čigar starši stanujejo v ul. Fontana It. 17. Otrok je bil precej težko poškodovan na več krajih, da so ga morali zanesti na rešilno postajo.	_
Društvene v&sti*
Šentjakobska podružnica družbe st. CM v Trstu priredi dne 3. avgusta t. I. .šentjakobski semenj11, kar na) blagovolijo ostala društva upoštevati!
3 fe
Odbor Tržaškega Sokola.
Danes zvečer ob 830 važna odborova seja, katere naj se gotovo udeleže vsi odborniki.
Podstarosta.

Zaupnike skladiščnih delavcev na državnem ktlodvoru vabimo, da te v soboto zvečer zanesljivo zglase v društvenih prostorih „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Slov. ak. fer. dr. „Balkan" naznanja svoj letol občni zbor, ki se bo vršil v sredo, 23. t. m., cb 8 30 zvečer v prostorih gosp. Miloša Martelanca (gostilna pri Jurju) v Bar-kovljah s sledečim dnevnim redom:
1. Nagovor in predsedniško poročilo. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo odbornikov: a) tajnika, b) blagajnika, c) arhivarja. 4. Poročilo odsekov :
Poslano *)
Od vseh naravnih proizvodov tako bogato oblagodarjena Ogrska ima v svoji naravni kisli vodi HUNYADI JANOS narodni zaklad, katerega je iznašel pred 50 leti Andreas Saxlehner, in čegar ime je znano po vsem širnem svetu. Da zamo-remo od tisočev spričeval podati samo eno, navedemo doslovno besedilo profesorja zdravniške fakultete v St. Paulo (Brazilija) : „Že od leta 1882 rabim izborno kislo vodo WHUNYADI JANOS" v vseh onih slučajih, ko rabi klinik lahko odvajalno sredstvo in to tudi v slučaju, ko kataralično stanje prebavnih organov prepoveduje vporabo kteregasibodi zdravila. Po mojem mnenju je rHUNYADI JANOS" najboljše sredstvo, ki se sme uporabljati v slučajih hepatičnih želodčnih bolezni toliko pri ženskah kolikor pri otrocih.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMMNIH ClNAN
RAFAELE ITAUA
TMT - VIA MALCANTON - TM|
Mnenje g. dr. K. Karwowski-ja
glavnega zdravnika bolnišnico deteta Jesusa v Varšavi.
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trat.
Več časa že rabim Vaše ŽELEZNA! O KINA-VINO SBRRAVALLO (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo) kakor tontčno zdravilo pri bolanlh In konvalescentlh v njihovo veliko korist, posebno zato, ker ono je zdravilo, ki ga tudi ženske In otroci prav radi pijejo. Z mirno vestjo ga lahko priporočam vsem onim, ki ga rabijo.
Dr. K. KARWOWSKI.

Jfovo = trgovino
jest vin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru.
Benjamin Žorjal,Trat
ulica Cecilla, vogal ulice Rug-- gero Manna St. 3. -
STENICE
in MOLJI
iS? uničijo na mah „RADICALOM". :
CENA "O STOTiNK.
CILLIfl
Via delte Poste št. 6. Via Campanile št. 19.
fl. ^ V
i
Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci-, Trst
Ekspresna raja M - Beii
In nazaj. — Prevoz v treh urah.
ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi paruiki.
Norislftlrrv Iflotnn linfnll Vsako nedeljo se izdajajo posebni vožnji listki lHSUglJlAU IA1BII1U UUZ.I1 Ji za izlet Trst-Benetke in nazaj po znižanih
cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek iz Benetelc v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. iti opolnoči. — Povratek
opolnoči z Lloydovim parni ko m.
— IZ TRSTA V JflKIN-RIM-NEflPELJ =
ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 z v.
Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKJNA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne.
Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj.
Dražba »1 pridržuj« lijr«mf b« v »mliln pro»«in>g* opravilnih*
i v
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu
sprejema prijave za
I. austrijsko državno razredno loterijo.
Ta loterija sestoji iz 100.000 srečk, od katerih se v 5 razredih izžreba
50000 srečk z dobitkom.
^^ Vsaka druga srečka mora torej zadeti I
Izžreba se v
I.	razredu	2500	srečk	s	K	347000-
n.	„	2500	n	8	K	488000'-
ni.	H	2500	fi	s	K	679200*
IV.	n	2500	JI	S	K	860600*
v.	tj	40000	?»	s	K	11875200*
največji dobitki K	10000, 20000, 30000,
„	„ K	15000, 30000, 70000,
„ „ K 10000, 30000, 40000, 80000, „ „ K 10000, 40000, 50000, 100000, „ „ K 100000, 200000, 300000. 35 dobitkov od K	10000 do 60000
in premija Od K 700.000*—, odpadajoča na tisto srečko, ki bo zadnja izžrebana z dobitkom od najmanj K 2000*—
Srečke so: cele, četrtinke in osminke. Cele srečke stanejo K 200'— za vseh 5 razredov ali K 40*— za vsak razred četrtinke „ K 50*— „ „ 5 „ „ K 10*— „ „ » osminke	„ K 25*— „ „ 5 „ „K 5'— „ „ „
Plača se lahko poljubno za vseh 5 razredov naenkrat ali pa pred vsakim žrebanjem za dotični razred omenjene svotice.
Vsa pojasnila bodisi ustmeno ali pismeno dajemo brezplačno. Kdor želi srečke kupiti, naj se hitro prgavi, ker pozneje vsled velikega zanimanja jih ne bode več dobiti. Vsak naj poskuša svojo srečo.
flaerte pošiljamo in dajemo brezplačno J
^LJ
CIKORIJO
edino priBtni, po kakovosti osdosMtglflTl slovenski Izdelek.
V korist 4rulW sv. Cirila in Metoda I
tem
Stran IV.
„EDINOST" št. 197.
V Trstu, dne 18. julija 1913.
a) za ljudske kn|ižnice, b) za centralno ljudsko knjižnico v Trstu, c) socijalnega odseka. 5. Poročili a) manjšinskega In b) jurtdičnega kluba. 6. Poročilo preglednikov. 7. Proračun. 8. Volitev predsednika in odbornikov. 9. Volitev odsekov. 10. Predlogi odbora. 11. Samostojni predlogi. 12. Slučajnosti.
Vsi, ki se zanimajo za delovanje tižaške akademlčne mladine, dobrotfgSiM Odbor.
rt -
dsL or
mZtBL

:
Skupina delavcev v plavžih. Jutri, v soboto, ob 7 iveČer društveni shod v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. — Tovariši! Agitirajte za mnogoštevilno udeležbo I
Zidarska zkuplna NDO. V nedeljo ob 9 dopoldce odbcrova seja v društvenih prostorih.
Za kamnolomce in klesarje v Na-brežini priredi NDO zaupni sestanek jutri v soboto ob 12 30 popoldne v gostilni pri Ivanu Pertotu št. 221 v Nabrežlni.
Shod NDO v Mavhinjah. V nedeljo, ob 10 30 dopoldne (takoj po maši) priredi NDO Javen shod na Sokolskem trgu v Mavhinjah. Na shodu se bo govorilo o potrebi In važnosti narodne stanovske organizacije. Delavci v Mavhinjah! Udeležite se shoda v čim lepšem številu I Pokažite, da ste zavedni in da umevate boj, ki ga vodi NDO na korist slovenskega delavstva. Vsi na shod!
V^sti iz Goriškem
Združena odbora podružnic CMD
' Ajdovščini priredita v nedeljo, 27. julija 1913, veliko ljudsko veselico, pri kateri bo sodeloval salonski orkester vrdel-skega Sokola in Svetoivansko pevsko društvo, z Vrdele pri Trstu. Podrobnejše o tej veselici bomo poročali pravočasno, a že danes zagotavljamo, da bo ta veselica povsem nekaj novega za lepo vipavsko dolino.
Iz Ajdovščine. — Javni shod tukajšnje podružnice NDO, ki ga je c. kr. okrajno glavarsjvo v Gorici prepovedalo radi dežel-nozborskih volitev, se bo vršil v nedeljo dne 20. t. m. ob 5 popoldne. — Govorili bodo g. dr. Sosič, predsednica ženske skupine NDO, g.ca Antonija Dekleva, in strc-kovni tajnik Mrak. Na shod pride tudi vladni zastopnik. Zanimanje za shod narašča in upati je, da bo to eden na|-impozantnejših shodov, kar jih je bilo pri nas.
Repentabor. Sreč a vas, ki Ima tako dobrega dušnega pastirja, kakor je naš, ki Je v nedeljo, dne 13. julija, vso cerkveno propoved posvetil deželnozborskim volitvam ter podajal nasvete, kako Je tfeba voliti. On ne skrbi le za naš dušni, ampak tudi za telesni blagor svojih ovčlc. Govori! je v prilog novostrujarjem, četudi Je bil prepričan, da Je njihova zmaga gotova. Hodil je tudi po vaseh in volilce vnemal, naj se trdno drže verskih načel in volijo, kakor jim on svetuje, saj je nezmotljiv.
Naš gospcd župnik sovraži „liberalce" in si doraišljuje, da so vsi „liberalci", k! ne volijo po njegovi listi, torej bi jih bilo v naši občini najmanj 114, ki so volili samostojne kmečke kandidate, in le 50 gorečih vernikov. Ne poinam v njih nobenega liberalca, saj kolikor mogoče izpolnujejo svoje verske dolžnosti ter so zvesti sinovi matere sv. cerkve.
Ali ni torej čudno, da so novostrujar-ski kandidati zmagali pri volitvah, ssj so Imeli menda mnogo takih priganjačev, posebno v gorah, a le zavednosti naših obči-naijav je pripisati, da se Je brez shoda in agitacije votitev v naši občini tako častno izvršila. — Neumljivo Je, da se Je kraško ljudstvo udeležilo volitev v tako majhnem
Resnicoljub.
Številu.
Vesti iz Istre.
Narodne Zajednice za mesečni seji je poročal o delovanju „prosvetnega J. — V minoll sezoni,
Istro. V profesor odbora to Je,
Iz
zadnji
Crvarič N. Z. z.
šolskem lttu Je bilo 23 predavanj: v Velo »kem, v Rukavcu, Veprincu, v Zametu, v Mihotičih, v Lovranu, v Matuljah. Vsa predavanja so bila spremljana po skloptičnih slikah in so predavali: prefesor Crvarič, pref. Rafč, pref. Osterman, profesor dr. Ttntcr, dr. Kovačević, dr. Bakarčlč, veterinar Mrakovčfč, ar. Kiseljak, pref. Ivančfč, inž. Kopecky.
Predavanj se je udeležilo okolo 1820 oseb, ne računaje pri tem učencev, ki niso plačevali nikake vstopnine, dočlm so drugi plačevali po 10 stotink. Dokodkov Je bilo ckolo 360 K, stroškov pa 300. Na tera, da ni bilo več stroškov, se je zahvaliti podružnici „Pučke Prosvjete" na Sušaku, ki Je vse slike odstopala brezplačno. Predavanja po okolici so bila jako dobro obiskovana. Narod se je Jako zanimal zanje. Zdi se, da Je to res • ajlepša pot, da se narodu zabavnim načiaom nudi koristnega pouka. — Nadejamo se, da bo prihodnje leto število pre davEnJ Še veče. — S predavanjem pričnemo takoj koncem septembra. Zaprosit hočemo strokovnjake, da bedo predavali o gospo-dtrittu -- n. pr. o gojenju murv, perut-nlnstvu, vinogradništvu, čebelarstvu Itd. Narodna Zajednica bo skrbela, da dobi zavodov, ki odstopijo slike, potrebne za taka predavan|a.
Lovsko In strelsko društvo za Istro bo Imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, 27. julija t. I. ob 4 30 pop. v prostorih A jakomina pri Sv. Antonu št. 45. Poleg običajnih točk bo na dnevnem redu tudi razgovor in sklep o oddaji rezerviranega lovišča v najem. Člani se opozarjajo, da se bo vršil istega dne drugi občni zbor ob 5. pop., ako bi ne bilo na prvem občnem zboru navzoče zadostno število Članov.
K polnoštevilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Za učitelje in učiteljice. — Na šolah družbe sv. Cirila In Metoda za Istro Je iz-pražnjenih nekoliko učiteljskih mest. Učitelji in učiteljice, ki žele kompetiratl na dotiče a mesta, na] se Izvole prijaviti Družbinemu vodstvu v Opatiji do 1. avgusta t. I. — Svoje prošnje naj opremijo s spričevalom zrelosti, oziroma vsposobljenosti In dobrega veden|a.
Slovensko društvo v Puli. Iz Pule dne 14. l]z „Slovensko pevsko-zabavno in podporno društvo v Puli" je torej ustanovljeno. Včeraj popoldne se Je vršil prvi občni zbor v prostorih Kreditnega in eskomptnega društva. Prostori so bili polni zborovalcev. Predsednikom Je bil enoglasno Izvoljen gospod Berno Bekar, ki je — da-si nerad radi preobilega posla — vendar prevzel to Častno mesto. G. Bekar Ima na narodnem polju v Puli velike zasluge. Določeno je, da društvo nastopi Javno v drugi polovici meseca septembra. Močan pevski zbor in glasba sta že dobro izvežbana. Le pridno naprej 1
Vzajemno društvo za zavarov. goveje živine v Borštu priredi dne 26. avg. t. I. javno tombolo na vrtu „Konsumnega društva" v Boljuncu. Toliko na znanje drugim društvom v okolici, glede na morebitno nameravane prireditve.
DAROVI.
—	Za Št. Jakobsko podružnico družbe sv. CM v Trstu so preplačaii na veselici 13. t m. sledeči gg. po K:
Sirca 0-20, Peter Manfreda 2—, urar Povh 020, Peter Može 1-—, N. N. 0 20, Jakob Stare 1*—, N. N. 0 20, N. N. 0 60, dr. W«fan 160, Zavadlal K 120, N. N. 0 60, Stopar r—, Zunanc 1 60, ga. Morel nabrala 2 20, Marija Keček 0 40, Cesek 0 20, Čret nik 1—, N. N. 0 20, Kreševič 0 60, N. N. 0-20, N. N. 0-20, N N. 0 20, Kodrič 0 60 N. N. 0-60, N. N. 0 20, Miha Svab 1'—, N. N. 0 20, Gustinčfč 0 40, N. N. 0 20, B-ažič geslom „Bog živi sv. CM" 4 —, N. N
0-20,	N. N. 0 10, N N. 0 20, N. N. 0 60 N. N. 0 40, Bolonlč 0 60, N. N. 0 20, N. N
0	20, Sluga 0 60, gostilničarka „Jadran" 0 60 Ivan Kccjan 0 60, Nabergoj 120, N. N 0*20, Kobal 1—, Skedel Ivan 0 60, N. N
1—,	Josip Babič 1—, Vojtovič 0 40, Ivan Meže 0 60, Strancar 0 60, N. N 1—, Udo-vič 0 20, Kompara 2 —, Rolih 0 20, Ponik
ar 0 20, N. N. 0 40, N N. 0 20, N. N 0-10, N. N. 0'60, N. N. 0 60, N. N. 0 20 N. N 0 20.
Nadalje Je daroval gosp. Jakob Ortžet' otroškemu vrtcu K 10 in podružnici K 10 a društvo „Jadran" godcem NDO o priliki plesa v korist podružnic* 25 Ilirov piva Odbor se vsem darovateljem najprisrčnejše zah valju je.
—	Dne 12. t. m. Je škedenjski otroški vrtec zahključ'1 šolsko leto. Ob te priliki so darova'e škedenjski podružnici CMD sle-deče matere: Ana Purič 6 K, Marija Sancln Mom 6 K, Miklavec Mari a Jenko 6 K, M Kuzjan 2 K, Ana Furlaj 1 K, Sancin Milka Verblč 2 K, Oblak M. 2 K, S. Antonija Tune 3 K, Kranjc Rožica 1 K, S. M. Tune
1	K, Piasza 2 K, Piesnar 1 K, MevŠek 1 K, Korošec 2 K, Antonija Srebernik 2 K, Flego Marija 2 K, Macarol M. 3 K, Šemrl 4 K, Furlan Maksi 2 K, Verk 2 K Plevšak
2	K, Lukan 2 K, S. Lucija Stare 6 K, Mikelič 2 K, Šuman Fran Furbo 2 K, Dra-cotin Fonda Rico 2 K, Antonija S. Mom 6 K.
r

J(«netska posojilnica in hranilnica v Dekanih
regietrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. julija 1913 ob 8. uri dopoldne v Dekanih hšt. 170
s sledečim sporedom:
1.	Poroe lo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnih računov za 1911 in 1912.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Čitanje revizijskega poročila.
7.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi na določeno uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši po določilih § 35 pravil pol ure kasneje na istem prostoru s prvotnim sporedom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Dekani, dne 15. 7. 1913.
Načelstvo.
i
Slovenski trgovci!!! Razpečavajte edi-nole Ciril in Metodove vžigalice v korist Ciril in Metodovi družbi v Ljubljani.
Cena originalnemu zaboju s 500 zavitki kron 61, franko Trst, 2 odsto škonte v tridesetih dneh.
GLflUNfl ZALOGA ZA TRST:
TRST - LMA GIULIft 29 - TRST
—A
Wk Mali oglasi
Hiša na prodai ca novo zidana t k op-
čimke poti. približno 30fQ k ft. zemljišča vte obzidano, voda aurižinka. plin posebej, vodnjak na vrtu. Jako ugodna prilika za kupce. Cena 7GOO K. Polovica OBtace Lhko uknjižena. Naslov pote Inaeratni oddelek Edinosti.	1^58
Pridna
PojaHnila
in po&tena žemka se ponuja za pospravljanje v kaki odvetniški pisarni Ferfolja. Kavama Londra. _ 1".62
po ».eni bi cikel na motor z vozičkom. Menjava hitrosti, 3 in pol do 4 HP. — Pojasnila daje Ferfolja — Kavarna Lon-dra._1562
Ulica Giorgio Vašari od 9. d"> 11.	1560'
Proda se
Mizarje iščem.
Franc Pirec
Trst, ulica deli' hdustria št. 3
uljudno priporoča cenjenemu občinstvu svoj
KAHNO

ldS,
Večkrat na dan evež krah. Zaloga moke vsafce vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biakoti.
3< ig|jWMr j f^/ tm»e: j »TU« Vi -JfcBBBME	£
PrnHa cp nfic eredn'e wifeosti, dober ču-
* I uUfl 9C pn« >aj za dom. .Naslov pove Inseratni oddslek Edinost pod 15.*>9._1559
Fotografa
Antona Jerlciča delle Poste 10:
ulica 7.
nsalov : Trst, ul. Gorica, Gosporka 4444
Mladih lep^h prešičkov
v Tomaju štv. 40.
daj
na pro-ĆERNE
1552
Priporoča
se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Cene zmerne.	1252
Alojzij Boik
Trst ul. BeKedere 3, Tel. 342 R.VUI.
Ti Mg đ&Rslss,
kolonialnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno s/eže in prve vrsie. — Razpošilja se m Ji po pošti in dostav*!?* na dom.
Pohištvo
in tapetarije po že znano ni*- | kih cenah, k*te*e se ne dobi \ drngje. Spalne acbe i* vsakovrstnega lesu, rezane od 380 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. ATo>vt zaloga S. F ROD, nI. Squero nnovo 7, J. nadstr. na strani pošt ve palače. Po dogovora olajšanje plačeva n iu.
1463
Doktorica
KUKOOEC
Sobot*hnlćnl embulatorij Univ. zdravu •
Dr. Mak s o Barrv
Ermanno Schultzo, I. tehnik. Trst, ulica Caserma »tev. 17, !J. nad?,* Posebni zavod za umetne zobe brez u»tu plošče. Plombiranje z zlatom, platinom porcelanom, Vsa dela brez bolefiin. Zrav r.anje krivo rastočih zob. Zmerne cec'š» Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 por;l'

je odpotovala in bo odsotna
do septembra t. 1.
»a
- EDIO^*-1^1
Trst, ulica Rivo št. 42
(pritličje) --
oleljž
pn
Trst -- kopelj Grljan-Miramar
Salonski parnik „Volcsca"
(za 400 eseb)
Odhod vsak dan s pomola sv. Karla
ob 10. predpoldne, 2.30 in 6 pop., ob nedeljah in praznikih razve 1 tega Še
ob 8 zjutraj in 4 pop. CENE:
VožDja tja in nazaj.....K 1*—.
9 „ „ s kopeljo vred . . . „ 1*30. n v » » » w otroke „ 1*—,
Samo ena vožnja......„ —'60.
„ „ za otroke . . . „ — 30. Za naročnike znižane cene.
j c.
c U ti t Trst u;ica Ri/o it. 42 Jakobu -- (f-ritlit"
—----r --

I»v r »uje vraVo fot gT^bć:.o del , k»kcr tn<]l razgled?, i>o.i t-tt#. uo-irkcjost lofcaloT, porceltc-k« i l *<" xa va*kuTrBlu« (, i>nitjl»t li<i. U«l-
Poseonost: Povečanje v-ćke fotografija
£adl odohcr.tl g' »p- nnrrfiilkui> ■prejem« c»roći.e lu Jih livrluj« n» doma, eventuelrio tudi tun j me-u
!
sf®
I,
jEt
uiaif
m

i
Fran Maiis
Preselitev trgovine! z
Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Media štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odlični ni spoštovanjem	J. POČKAJ.
dip'omlran krojač na učnem zavodu za prl-rezavanje, dovoljenem od c. kr nlleavstr. ram.
trst, ulfca Tor S. Plero 4. Krolžičfiltg in zalogo suKna. Obleke po zmernih ccnnli. Uzorna m solidno Izvršitev.
PARNA
pralnico, H barvarnlca
čistilnica na suho
Albin mm
ulica Farneto štev. 9, Trst.
Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, koiuho-vina. perje, rokavice itd. itd. se barvaio in čistijo na suh način najnatančnejše in naj* skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro št. 14.