Ilžifna pfičla gnezda. »So že zopet odletele, naše dobre hiŠne prijateljice«, pravi kmet pri odletu lastovk. Lastovke pod streho pomenijo srečo, radi tega jim tudi nudi človek po možnosti gostoljubje, ako se vrnejo preko ikopnega in morja nazaj v staro do- movino. Še večje veselje nego mi z lastavicami imajo na daljnem Vzhodu s salanganami, ki so podobne lastavkam. Pri prihodu pripravijo na Vzhodu salanganam cela nadstropja, ljudje sami pa i .ebivajo pritlično. Podstrešje in sploh zgorajne hišne prostore zastrejo, v streho napravijo luknje ter nastavijo zaboje in lesene stene za sprejem ptičjih gostov. Strope prevlečejo križ-kraž z deskami, ob stenah pritrdijo deščice, da imajo ptičke dovolj prostora za gnezdenje. Gnezda salangan so namreč dobičkanosna, ker jih smatrajo bogati Kitajci za najboljšo slaščico, ki nikakor ne sme manjkati na boljši pojedini. Ni čudno, ako je po hišah, po katerih gnezdi na stotine salangan, toliko povpraševanje. Za staro bajto, koje zgradba je stala 6000 gld, od katere je dobival lasinik 40 gid mesečne najemnine, ponujajo 50.000 gld, ako gnezdijo v njej salangano. Tako salangansko zatočišče ima tudi svoje senčne strani, ker je na Y* m na debelo onesnaženo s ptičjimi odpadki, smrdi po amonijaku in so spremljevalke salangan bolhe ter stenice. Za vso nesnago se ne zmeni vzhod ni Človek, njemu je le za dobiček in da mu ni treba niti skrbeti za prehrano ptic. Salangana odleti zjutraj na morje in se vrne nekoliko pred solnčnim zatonom. Gnezda salangan so napravljena iz ptičjih slin, fci se polagoma strdijo. Gnezdijo salangane po podstrešjih in podzemeljskih votlinah na vseh indijskih otokih in so dobile ime po otoku Salang blizu Mallake. Salangan je več vrst in so tudi njih gnezda razli.na glede okusa in cene. Največ salangan je na otokili Java in Borneo, ki jim nudita precej varna zatočišča po razsežnih podzemeljskih votlinah ob morski obali Nsbii'alci gnezd prodrejo v obsežne jame z dolgimi bambusovimi palicami, lestvami in bakljami. S palicami mečejo na tla gnezda in je opravilo po votlinah precej nevarno. Dobra polovica drznih nabiralcev domačinov se ubije, a fcljub temu se ta poklic podedujo od očeta na sina. Trgovci s salanganami so Kitajci, !ki najamejo od vlad votlino. Najemnina je znašala v prejšnjih letih po več tisoč gld mesečno. Danes krilati tudi na salanganskem trgu kriza. 00 kg gnezd je stalo pred kri zo 5000 mark, danes le 3000. Kljub krizi so izplača ta trgovina, ker donaša 50% čistega dobička. Najbolj draga so sveža gnezda, ki so prozorna in stane 1 __g — 200 gnezd — na licu mesta 90 mark. Pobiranje gnezd se vrši 3—4krat letno, kakor hitro so mladiči godni. Najboljša žetev je druga. Pri pobiranju gnez po votlinah uniCijo polovico naraš.aja, a vendar število salangan ne pada, da, celo narašča, ker je toliko gnezd po cluplinah nedoscgljivih. Zavživanje gnezd. Kitajci povžijejo letno 5 milijonov takih gnezd. V trgovini na debelo pride eno gnezdo na 1 marko, pripravljeno za jed pa na 3—4 mafke, Obrana gnezda skrbno osnažijo, jih razrež.jo in kuhajo v mleku in sladkorju. Za Evropejca je salanganska juha nekaj ogabnc- ga; Kitajcu je slaščica. Gnezda tudi kuhajo ter pečejo mastnim mesom in s kapuni, racami in vse premešajo z dišavami. Japonci skuhajo iz gnezd ikašo, katero jedo mrzlo.