Kamniški št. 13 Leto XXXV Kamnik, 11. julija 1996 Praznovali smo petletnico osamosvojitve Slovenije Letošnji25. junij, dan slovenske državnosti, smo tudi v Kamniku še posebej slovesno praznovali. Od petka pa vse do torka so se vrstile prireditve v počastitev petletnice slovenske samostojnosti spoznavamo, da so bile besede Nič več ne bo tako, kot je bilo, izrečene pred petimi leti, prave, saj danes živimo drugačne čase v samostojni Sloveniji, ki je pred ne- Razpis posojil za malo gospodarstvo 2. stran Častni občan Tone Cerer v Kamniku 3. in 4. stran I Mladi raziskovalci na Veliki planini 6. stran Ob izidu Kamniškega zbornika XIII 7. stran Bergantova knjiga Ob orglah 8. stran osamosvojitve. Med njimi so bile odprtje Sterletove slikarske razstave portretov na Šutni, promenadni koncert kamniške mestne godbe, predsta vite v novega Kamniškega zbornika in še nekatere (o nekaterih smo poročali že v prejšnji številki, o drugih pa v današnji). Osrednja prireditev, ki jo je v počastitev praznika državnosti pripravila Občina Kamnik, je bila na predvečer praznika, v ponedeljek, 24.junija,na Glavnem trgu v Kamniku. Slovesnost je začela Mestna godba Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika z enour-nim promenadnim koncertom. Nato pa sta zbranim občanom spregovorila župan Tone Smol-nikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik. Tone Smolnikarje med drugim dejal, da po petih letih kaj dnevi postala sestavni del Evrope. Poudaril je, da je bilo edino prav, da smo se uprli armadi, ki smo jo z velikimi denarji podpirali in da danes razvijamo lastno slovensko vojsko za našo obrambo. Spregovoril je še o razvoju naše občine kot ene največjih v Sloveniji, ne samo po prebivalcih, pač pa tudi po dohodku. Po njegovem se občina zavzema za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti tako, da tudi najbolj oddaljena vas ne ostane pozabljena. Izrazil je tudi zadovoljstvo, ker je letos vsem političnim strankam v občini uspelo združiti svoje moči in skupaj pripraviti program praznovanja jubileja slovenske državnosti. Igor Podbrežnik je v svojem govoru med drugim dejal, da smo tudi Kamničani plačali krvni davek za našo samostoj- Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 Športni copati LOTTO - ZNIŽANJE 50% od 11. Jo 20. julijo. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. nost in povedal nekaj misli, ki se po njegovem mnenju premalo slišijo. Pri tem je poudaril, da smo se za slovensko samostojnost bojevali od 15. maja 1990, ko je JLA izvedla prvo bojno operacijo, to je bil odvzem orožja, vojna pa se je končala v Kopru, ko so se vkrcali zadnji srbski vojaki in da je samo vojaški uspeh omogočil uspešne diplomatske akcije. Na Štefanov dan 1990 na plebiscitu izglasovani samostojnosti Slovenije žal niso sledile vse politične sile v Sloveniji. Nekateri so javno jokali za »jugotrgom«, drugi, med njimi tudi tisti na visokih pložajih, so podpisovali peticijo o miru. (Nadaljevanje na 2. strani) PRAZNIČNI KAMNIK - Na predvečerpraznika so številni Kamničani in okoličani na Glavnem trgu prisluhnili zvokom Mestne godbe in Alf iju Nipiču z njegovimi muzikanti, (fs) S prvega dela 17. seje občinskega sveta Ureditveni načrt za Terme Snovik sprejet Med najpomembnejše točke 17. seje občinskega sveta 3. julija spada gotovo sprejetje ureditvenega načrta za območje Terme Snovik. Čeprav je sprva kazalo, da se bo zadeva nekoliko zapletla v zvezi s soglasjem vec, je kranjski zavod izdal načelno soglasje k ureditvenemu načrtu s tem, da se bo arhitektonsko oblikovanje objektov reševalo v nadaljnjem postopku. Gre predvsem za oblikovanje streh v skladu z obsto- Občinskisvetnikiso na zadnji sejipredpočitnicamiprisluhnilipojasnilom prof. dr. Borisa Leskovca o tem, kako naj bi se snoviške Terme vključevale v okolje. Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, je to soglasje vendarle pravočasno prispelo, tako da so svetniki ureditveni načrt lahko sprejeli in s tem dali zeleno luč za nadaljnje zakonito prostorsko urejanje tega območja. Kot je na seji povedal projektant prof. dr. Boris Lesko- Naslednja, 14. številka K«-mniškega občana bo izšla v četrtek, 25. julija. Prispevke sprejemamo do srede, 17. julija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 23. julija. ječimi objekti na tem območju. Sicer pa so občinski svetniki predlagani dnevni red, kije obsegal 14 točk precej spremenili, tako da so se odločili, da bodo na tej seji obravnavali kar 20 zadev. Zato je seja, ki naj bi bila zadnja pred počitnicami, trajala sedem ur in pol, to je do 23.30 ure. Vendar vseh točk niso uspeli spraviti pod streho, zato bodo sejo nadaljevali čez teden dni, 10. julija. Najprej so na predlog svetnikov SKD, SDS in SLS umaknili osnutek odloka o davku od premoženja v občini Kamnik z obrazložitvijo, naj se počaka na ustrezen zakon, ki je v postopku. Z dnevnega reda so umaknili na predlog svetnikov LDS tudi Končno poročilo v zadevi nadzorovane stranke Urad župana občine Kamnik, ker da je potrebno pred obravnavo nekatere stvari še razjasniti. Na dnevni red pa so dodatno uvrstili nekaj novih točk, med njimi na predlog UO sklada stavbnih zemljišč za dodatek k sporazumu o financiranju izgradnje PTT kapacitet, na predlog župana spremembo odloka o spremembi zazidalnega načrta območja B-17 Duplica, predlog sklepa o prodaji zemljišč v k. o. Motnik, informacijo o nadaljevanju gradnje in rekonstrukcije daljinskega sistema ogrevanja ter poročilo o neurju v občini Kamnik. Dodali pa so tudi točko o volitvah in imenovanjih. Spet vroče o telefoniji Dokaj vroča razprava med svetniki se je razvila o predlaganem dodatku k sporazumu o izgradnji PTT kapacitet, ki ga je občina Kamnik sklenila s PTT podjetjem že leta 1987 ob gradnji kamniške telefonije. Svetniki so bili prav tako razdvojeni kot člani UO sklada stavbnih zemljišč, ki so s 3 glasovi za in dvema proti sprejeli dodatek, ki določa prenos telekomunikacijskih zmogljivosti - RNO na območju VATC Kamnik med osnovna sredstva Telekoma. Ker je bil to Telekomov pogoj, so imeli nekateri svetniki pomisleke o prenosu sredstev, zgrajenih z denarjem občanov, zaradi nerešenega vprašanja lastninjenja Telekoma. Drugi so menili, da je treba-Tna vsak način omogočiti, da tudi krajani Tuhinjske doline čimprej pridejo do telefonov. Prevladali so glasovi slednjih. Zato so s 26 glasovi od 28 navzočih dodatek sprejeli. Nič manj zavzeto se niso svetniki lotili predloga sprememb odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik. To pove tudi podatek, da so poslanski klubi LDS, SKD in SDS predlagali osem amadmajev, ki so se nanašali zlasti na določanje parkirnih površin v mestnem jedru. Svetniki pa so sprejeli samo amandma SDS, po katerem rezervirane parkirne površine, ki so oddane v najem na podlagi najemne pogodbe, s pravilnikom določa občinski svet. (Nadaljevanje na 2. strani) TRGOVINA KARP DEKOR Kamnik, Usnjarska 9 (Alprem), tel.: 817-369 DEKORATIVNO BLAGO TELEVIZORJI SAMSUNG ORTOPEDSKE VZMETNICE (Jogi) 17.852 SIT LAMINATNI PARKET UGODNE CENE!! 2 11. julija 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Ureditveni načrt za Terme Snovik sprejet Nadaljevanje s 1. strani Dopolnjeni odlok v bistvu uvaja nove parkirne površine na Sutni od hišne številke 27 do 33 (od križišča Usnjarske in Šutne v smeri proti Ideji), s posebno dovolilnico občine pa bo mogoče uporabljati tudi površine pred vhodom v Kolodvorsko (pri bivši knjižnici). Tiste posameznike ali pravne osebe, ki bodo odlagali stara vozila po gozdovih, travnikih, divjih odlagališčih in drugod pa čaka kazen od 100.000 do 200.00 tolarjev. Svetniki vztrajali pri nižjih najemninah Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o nadomestilu za upo- Volitve in imenovanja Občinski svet je prejel potrdilo o izvolitvi novega člana občinskega sveta Janeza Repanška, ki bo kot svetnik SDS nadomestil Ivana Tokmadžiča, ki je odstopil. Občinski svet je na lastno željo razrešil Milana VVindschnurerja z mesta predsednika UO sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik in na to mesto imenoval Vinka Ovijača. Svetniki so v odboru za prostor in komunalno ureditev razrešili člana Vinka Ovijača in na to mesto imenovali Milana VVindschnu-rerja. Za direktorico Matične knjižnice Kamnik je občinski svet imenoval Bredo Podbrežnik Vukmir. V svetu OŠ Stranje bodo občino kot ustanovitelja zastopali Verena Perko, Meta Držanič in Srečko Sitar, v svetu Glasbene šole Kamnik pa bodo po sklepu občinskega sveta sodelovali Rudi Veršnik, Maja Jesenik Štefin in ing. Mihaela Bernot Veternik. Na podlagi B. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Občini Kamnik (Ur. I. RS 2/96) in Pogodbe o medsebojnem sodelovanju med Občino Kamnik in N LB, d. d. Podružnico KAMNIK ŽUPAN OBČINE KAMNIK OBJAVLJA RAZPIS za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti Iz sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva I. Znesek sredstev za posojila znaša 123.000.000,00 SIT. II. Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se odobravajo za naslednje namene: - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme in zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, - turistične kapacitete in programe. III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki, - zasebne in mešane gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi. Sedež obratovalnice oz. gospodarske družbe in kraj investicije morata biti na območju občine Kamnik. IV. Posojila se odobrijo za dejavnosti, ki imajo prednostni pomen pri razvoju občine. V. Doba vračanja posojil je do 3 let. Obrestna mera znaša: temeljna obrestna mera +5% letna obrestna mera. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: - poroštvo, - hipoteka, - drugo. Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom. VI. Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije. Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. VII. Vloga mora vsebovati naslednje podatke: * za samostojne podjetnike: - zahtevek za kredit (obrazec), - potrdilo o opravljanju dejavnosti, - potrdilo o piačanih davkih, - potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdana odločba, - dokumentacijo za namensko porabo kredita (račun), - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program, * za podjetja: - vlogo za kredit z obrazložitvijo, - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program. - izpisek iz sodnega registra (registracija), - zaključni račun za pretekli dve leti. VIII. Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi sofinanciranja obrestne mere odloča župan občine Kamnik. Kredite odobrava N LB, d. d., Podružnica Kamnik, ki tudi vodi postopek realizacije in odplačila kredita. Kreditojemalec sklene z N LB, d. d., Podr. Kamnik kreditno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od prejema sklepa o odobritvi. IX. Vloge sprejema ter posreduje informacije o razpisu Občina Kamnik - Oddelek za gospodarstvo in finance. Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za malo gospodarstvo«. X. Razpis traja do 31. 8.1996. O rezultatih razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 15 dni po odločitvi. ŽUPAN OBČINE KAMNIK Tone Smolnikar rabo javnih površin, pri čemer so upoštevali amandma SDS in najemnino za pridelovanje po-vrtnin zmanjšali od prvotnih 90 SIT za m2 na leto na 30 SIT za m2. Prav tako so na predlog Antona Hočevarja med primere, v katerih lahko župan za določen čas zniža najemnino do 50%, uvrstili tudi prodajo kmetijskih pridelkov z območja naše občine na površinah izven tržnice. Sprejeli pa so tudi amandma LDS, po katerem se je višina najemnine za javne površine pred poslovnimi prostori in gostinske vrtove znižala od predlaganih 2000 na 1000 SIT/m2 na mesec. Po amandmaju SKD pa bo moral vlagatelj v vlogi za dovoljenje za uporabo javnih površin navesti tudi opis dejavnosti na tej površini. Odlok o komunalno nadzorstveni službi so svetniki sprejeli z dopolnitvijo SDS, da je ta služba upravna organizacija v sestavi oddelka za okolje in prostor. Naknadno uvrščeni predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta B-17 Duplica je občinski svet sprejel brez razprave. S to spremembo bo južni del tega območja (pri sedanji Stolovi deponiji lesa) namenjen predvsem poslovno trgovski, gostinski in deloma stanovanjski dejavnosti, izveden pa bo tudi dodatni priključek na Ljubljansko cesto, ker sedanji ne zagotavlja prometne varnosti, obstoječih hiš pa ni mogoče rušiti. Občinski svetniki so se odločili tudi za prodajo objekta na Kolodvorski ulici 17, ki ga je občina lani kupila z namenom preureditve za turistične potrebe. Tega pa sedaj zaradi pomanjkanja sredstev ni moč storiti. Po sklepu sveta bo ob- činska uprava pripravila javni razpis za nakup, prodajna cena pa ne sme biti nižja od nakupne. Glede nadaljevanja gradnje in rekonstrukcije daljinskega sistema ogrevanja so bili svetniki obveščeni, da je potrebno vgraditi nov toplovodni kotel v Svilanitu, tako da bi sistem poleg sedanjih javnih objektov v Novem trgu napajal tudi OŠ Frana Albrehta, OS Toma Brejca, Idejo, Metalko in še nekaj objektov. Zato je svet sklenil, da se bodo za ta namen v občinskem proračunu za leto 1997 rezervirala sredstva v višini 30 milijonov SIT. Za obravnavo v nadaljevanju 17. seje je občinskim svetnikom ostalo še pet zadev. FRANC SVETELJ Praznovali smo petletnico osamosvojitve Slovenije Nadaljevanje s 1. strani Dejal je, da še danes ni nikjer jasno zapisano, da je bila JLA agresor, da še ni opredeljen status Narodne zaščite v Času osamosvojitvenih priprav in status družin, katerih člani so umrli v vojni. Poudaril je tudi, da smo danes priča potvarja-nju resnice, ki Čedalje bolj postaja predmet političnih obračunavanj. Svoj govor je Podbrežnik zaključil z mislimi, ki so pri tistih pripadnikih naroda, ki so nam z orožjem omogočili vstop v Evropo narodov, tistih voditeljih, ki so vodili osamosvojitveno vojno in tistih, ki so v težkih dneh žrtvovali svoje življenje za narodovo osamosvojitev. Kljub sorazmerno hladnemu vremenu se je na prizorišču zbralo kar veliko ljudi, ki so se nato ob petju Alfija Nipiča in zvokih njegovih muzikantov veselo zavrteli v praznično jutro, ludi gostinci, ki so za to priložnost postavili stojnice, so imeli kar dosti dela. V večernem mraku pa je na vrhu Starega gradu zagorel velik kres, ki je daleč naokoli oznanjal, da tudi Kamnik praznuje za slovensko zgodovino tako pomemben praznik. F. SVETELJ Kdaj bo skupščina MKK? Zadnja skupščina MEŠČANSKE KORPORACIJE KAMNIK (MKK) je bila 1. decembra 1995. Gospodarski odbor (GO) je sicer nameraval sklicati naslednjo skupščino že pred poletnimi počitnicami in je svoje delo tako tudi zastavil, vendar tega ni storil. Za to je več vzrokov. Prvi in osnovni je želja, da bi se stvari toliko premaknile z mrtve točke in vsaj toliko razjasnile, da bi se na skupščini lahko pogovarjali in sklepali o konkretnih zadevah, ne pa samo o tem, kaj bi, če bi in kaj bo, ko bo. Zato bo poskusil tudi temu primerno prilagoditi sklic skupščine, vendar vsa zadeva ni odvisna samo od njega. Premakniti se mora predvsem vračanje nacionaliziranega premoženja. Glede na to, da so bili prvi zahtevki za vračanje premoženja članom agrarne skupnosti dani že v decembru 1995, je GO upravičeno pričakoval, da bo v prvem polletju vsaj eden od teh zahtevkov obravnavan, če že ne rešen - tako ali drugače. Vendar temu doslej ni bilo tako. Sedaj pa zopet poln optimizma pričakuje, da bo mogoče kaj bolje, ko na obdelavi teh zahtevkov dela drug človek. Naslednja stvar je članstvo.Tu je bilo opravlje- nega ogromno dela in so sedaj praktično znani vsi upravičenci. Za večino od njih so vloženi tudi zahtevki, pri nekaterih so še določene nejasnosti, en upravičenec oziroma njegovi nasledniki pa so še vedno neomajni v svojem sklepu, da bo svoj delež brezplačno prepustil državi (kot da mu (jim) ta še ni dovolj pobrala). Uradno ima MKK 62 članov, ki so podpisali pristopno izjavo že spomladi 1995. Tistih 25, ki jih je sprejela skupščina MKK v juniju 1995, je moralo na preveritev še k notarju, kakor tudi ostali, ki so se včlanili pozneje. In ti novi naj bi bili na skupščini sprejeti v članstvo MKK, vendar mora biti prej preverjeno, če izpolnjujejo zakonske pogoje, da jih ne bi bilo potrebno kasneje črtati iz članstva. Torej tudi tu Čas teče in teče... Še ena stvar je taka, o kateri bo potrebno odločiti na skupščini. To je statut, ki ga je potrebno popraviti, saj je sedanji pokazal določene pomanjkljivosti, ki ovirajo delo. Zato bo, če se bodo stvari na pristojnih mestih primerno premaknile, naslednja skupščina MKK sklicana verjetno šele jeseni. B. POLLAK Petletnica bitke v Trzinu Območno poveljstvo Slovenske vojske Domžale je ob petletnici bitke vTtzinu pripravilo v IVzinu spominsko svečanost in slikovno razstavo. Razstavo slikovnega gradiva je 27. junija v Osnovni šoli v Trzinu odprl podpolkovnik Dominik Grmeli, poveljnik SV 55. območja, ki je orisal pomen bitke pri Trzinu v okviru osamosvojitvene vojne junija leta 1991. Razstava s fotografskimi posnetki prikazuje razvoj Teritorialne obrambe Slovenije do leta 1979 in tudi njeno preraščanje v Slovensko vojsko od leta 1991 do leta 1996. Po odprtju razstave je bila pred šolo v Trzinu spominska svečanost, na kateri sta sprego- Šestletna Petra si je skupaj z mamico in ostalimi sorodniki ogledala slike svojega očeta v bitki za samostojno Slovenijo. Takrat še ni dopolnila leto dni... vorila Cveta Zalokar - Oražem, domžalska županja, in Jelko Kacin, minister za obrambo, ki je poudaril, da je v tej bitki sodeloval tudi diverzantski in protidiverzantski vod iz Kamnika in da je bil v njej smrtno ranjen pripadnik kamniškega diverzantskega voda Ka-mničan Edvard Peperko. »Za ženo Mojco, hčerko Petro in mamo Emo je bil to najstrašnejši dan v življenju,« je dejal minister Kacin in pozval vse udeležence svečanosti, med njimi so bili tudi veterani vojne za Slovenijo, častni vod Slovenske vojske in številni častniki Slovenske vojske, da žrtve vojne počastijo s trenutki tišine. Delegacija veteranov pa je z vojaškim helikopterjem odnesla venec na grob Edvarda Peperka na kamniške Žale in k spominski plošči v Trzinu. »Namesto nas in za nas se ne bo boril nihče,« je na koncu dejal minister za obrambo, »zato moramo krepiti in razvijati lastni obrambni sistem«. Najbolj zaslužnim aktivnim častnikom z območja pokrajinskega poveljstva SV Ljubljana je nato podelil vojaška odlikovanja. F. S. Peperkovi sohorci so s helikopterjem odnesli spominski venec na njegov grob na kamniške Žale... ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Četrtek, 11. julija, ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE DEL ŠALEŠKIH LIKOVNIKOV IZ VELENJA Razstava bo odprta do 31. julija. Ponedeljek, 15. julija, ob 20. uri Župnijska cerkev Kamnik FESTIVAL MUŠICA AETERNA: KONCERT OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »NAVDUŠENJE« IZ MOSKVE Dirigentka: Olga Skvarcova Vstop s prostovoljnimi prispevki! VABLJENI! Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica SaSa MejaČ, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Meiač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk Časopisov in revij d.d. Ljubljana. Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 11. julija 19% 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Kako se bodo urejala črna odlagališča? »V prejšnji skupščini se je veliko govorilo o katastru črnih odlagališč. Ali je kataster narejen? Veliko je teh odlagališč. Kakšen bo postopek za sanacijo,« je na 3. (tretji) seji občinskega sveta vprašala Marjeta Humar. Občinski oddelek za okolje in prostor v svojem odgovoru pravi, da je kataster črnih odlagališč in predloge za njihovo sanacijo iz- delalo podjetje OIKOS d.o.o. iz Domžal decembra 1992. leta. Registrirali so 724 odlagališč, delno tudi z večjimi količinami jalovine in inertnega materiala. Med temi so 118 odlagališč opredelili kot nevarna oz. večja. Komisija, ki jo je leta 1993 imenoval izvršni svet, je to dokumentacijo pregledala, vendar se je sanacija zaradi pomanjkanja sredstev začela izvajati spomladi leta 1993 in sicer na odlagališčih, kjer je obstajala nevarnost neposrednega vpliva na Tone Cerer, častni občan Kamnika, na seji občinskega sveta V sredo, 3. julija, je svetnike na seji občinskega sveta obiskal Tone Cerer, znani plavalec, ki mu je občina Kamnik ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marca podelila priznanje častnega občana občine Kamnik. Tone Cerer, ki je že dolga leta v Ameriki, je te dni na obisku v svojem rojstnem Kamniku. Častnega občana sta pozdravila župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik. Diplomo častnega občana bodo Tonetu Cererju podelili na posebni slovesnosti 13. julija v Tunjicah, kjer se bodo ob krajevnem prazniku in odhodu domačina Matjaža Krumpestarja na olimpiado zbrali tudi nekdanji in sedanji uspešni kamniški športniki. Tone Cerer je občinskim svetnikom dejal: »Predvsem nisem noben govornik, boljši sem kot plavalec. Nisem se nič pripravil, ker je to povabilo prišlo nepričakovano. Bom na kratko povedal, da sem zelo srečen, da vas vidim in vidim, da dobro upravljate kamniško občino. Želim vam še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Na vsak način pa sem zelo srečen, ker sem med vami« (fs) Toneta Cererja, našega rojaka in častnega občana, je poleg župana pozdravil tudi Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta. Sanacija plazu v Crni Že leta 1993 se je v Črni nad regionalno cesto R-314 med Smrečjem in Črnivcem sprožil zemeljski plaz, ki je ogrožal promet na tej cesti. Te dni je Cestno podjetje Ljubljana začelo z njegovo sanacijo. V varovalnem pasu ceste bo pilotno steno s sidri v dolžini 30 m in širini 30 do 40 metrov. V času sanacije je vozišče odprto samo po enem voznem pasu. F. S. VABILO Ob prazniku krajevne skupnosti Tunjlce vas vabimo V SOBOTO, 13. Julija v TUNJICE, kjer bomo pripravili naslednji program: ob tO. url pričetek lokostrelske tekme za I. pokal Tunjic ob 18. url slovesna prireditev ob odhodu našega sokrajana lokostrelca Mateja Krumpestarja na olimpijske igre vAtlanto. Med nekdanjimi kamniškimi ollmpijci bomo pozdravili Toneta Cererja. Ob tej priložnosti mu bo župan Tone Smolnikar predal listino o razglasitvi za častnega občana Kamnika. Ob 19. uri velika vrtna veselica z bogatim srečelovom Igral bo ansambel VIHARNIK. Lepo vabljeni! Svet krajevne skupnosti In ŠD Tunjlce vodotoke in na podtalnico. Tako je bilo očiščenih več odlagališč v širšem pasu Kamniške Bistrice od izvira do domžalske občine in širša okolica prekladalne postaje Suhadole. Na nekaterih očiščenih lokacijah so postavili tudi opozorilne table. Razširjeno je bilo tudi območje, s katerega se redno odvažajo odpadki. Kljub temu pa inšpekcijska služba dobiva vedno več prijav o divjem odlaganju odpadkov. Zato je bilo interventno očiščenih še nekaj manjših odlagališč. V občinskem proračunu je za letos za sanacijo črnih odlagališč in ekološko osveščenje predvidenih okrog 6,5 milijona tolarjev. Za raziskave odlagališč pa sta predvidena še dodatna 2 milijona tolarjev. Potek čiščenja pa je odvisen od pritoka sredstev v občinski proračun. Kako je z denarjem za kanalizacijo v Oševku? Krajani zaselka Oševek so v okviru KS Nevlje naročili in plačali projekt za kanalizacijo v Oševku ter preko KS Nevlje zaprosili občino in sklad stavbnih zemljišč za sofinanciranje programa KS. Iztok Debevec je na 16. seji občinskega sveta vprašal, kdaj bodo ta sredstva uvrščena v program sofinanciranja del v krajevni skupnosti. Izrazil je tudi željo, da se odgovor na to vprašanje objavi v Kamniškem občanu. (fs) župan odgovarja Kaj je z enotno vozovnico za avtobus in vlak? Pred nekaj meseci je bilo veliko govora o skupnem projektu enotne vozovnice za vlak in avtobus na relaciji Kamnik-Ljubljana, ki naj bi ga pripravila Kambus in Slovenske železnice. Kot ste dejali v enem izmed odgovorov v Kamniškem občanu, naj bi šlo tudi za ustanovitev skupne družbe. Sedaj pa beremo v časopisju obvestilo Kambusa, da bo s 1. julijem letos uveljavil nove (višje) cene vozovnic. Tako bo vožnja z avtobusom med Kamnikom in Ljubljano stala 240 SIT. Zato občane zanima, kakšni so konkretni rezultati pogovorov med Kambusom in Slovenskimi železnicami, pri katerih je sodelovala tudi Občina Kamnik. Ali je vse skupaj padlo v vodo (Vozači med Kamnikom in Ljubljano)? Na območju občine Kamnik so potrebe po prevozu potnikov sorazmerno velike predvsem zaradi močne dnevne migracije dijakov, študentov in delavcev. Slovenske železnice in KAM-BUS sta na tem območju največja javna prevo-znika,kiže vrsto let spremljata potrebe in želje potnikov in se s svojo ponudbo, čeprav vsak posebej, v največji meri prilagajata njihovim interesom (s pogosto frekvenco vlakovnih in avtobusnih zvez, z občasno ugodno ponudbo za stalne in občasne potnike itd.). Cilj obeh prevoznikov je, da z ustrezno skupno ponudbo prispevata k preusmerjanju potnikov z osebnega na javni prevoz in s tem pomagata ohranjati čistejše okolje. Zaradi vse večjih zastojev v cestnem prometu, predvsem na ljubljanskih vpadnicah, karje trenutno povezano še z izgradnjo avtocestnega omrežja, se je Občina Kamnik poleg Občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče dogovorila s Slovenskimi železnicami in KAM-BUS-om za takšno racionalizacijo javnega prevoza, ki bo potnikom omogočala čim večjo fleksibilnost potovanja, to je prosto izbiro javnega prevoznika z eno samo enotno vozovnico. V ta namen je Občina Kamnik že podala namero o podpisu pogodbe o izvajanju primestnega potniškega prometa na osnovi enotne vozovnice, prav tako tudi s strani preostalih občin in Slovenskih železnic, KAM-BUS pa bo o vsebini pogodbe odločal na Skupščini podjetja, ki bo v drugi polovici meseca julija. V kolikor bo s strani podjetja Župan Tone Smolnikar KAM-BUS zgoraj navedena pogodba sprejemljiva, bo do konca meseca julija pogodba o enotni vozovnici podpisana z vsemi občinami in izvajalcema. Pogodba ponuja naslednje vrste enotnih vozovnic: -za enkratno oziroma posamezno potovanje; - za večkratno potovanje so: tedenske vozovnice (splošne in za šolsko mladino), mesečne vozovnice (splošne in za šolsko mladino), letne vozovnice (splošne in za šolsko mladino). Cene v letu 1996 se oblikujejo na nivoju povprečja avtobusnih cen KAM-BUS-a iz leta 1995 in se spreminjajo glede na rast cen na drobno oz. inflacije. TONE SMOLNIKAR župan Priznanja ob dnevu slovenske policije V sredo, 26. junija, je bila na Visoki šoli za notranje zadeve v Ljubljani slovesnost v počastitev 27. junija - dneva slovenske policije. Pripravila jo je Uprava za notranje zadeve Ljubljana. Udeležencem slovesnosti, med katerimi so bili tudi ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel, župan občine Kamnik Tone Smolnikar in nagrajenci ob dnevu slovenske policije, je o pomenu tega dneva spregovoril Borut Likar, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve. Poudaril je, da slovenska policija s svojimi delovnimi rezultati sodi v vrh policij evropskih držav. Branko Slak, načelnik UNZ Ljubljana, pa je v svojem slavnostnem govoru dejal, da je slovenska policija znala sprejeti izziv časa in da je reorganizacija policije potekala v trij Rupel je policistom čestital k njihovemu prazniku in dejal, da brez slovenske policije naša država danes ne bi bila samostojna. V krajšem kulturnem programu je nastopil Oto Pestner BROIASTI XVII ft fm* Branko Slak, načelnik UNZ Ljulbjana, je izročil bronasti znak Andrejkl Črtanec Uredništvo Kamniškega občana je za pomembne uspehe pri zagotavljanju varnosti na področju obveščanja prejelo bronasti znak. skladu z načrti. Poudaril pa je tudi, da je delo policije na očeh javnosti in zato tudi stalno na preizkušnji. Policija pa tudi pričakuje, da se bo slovenska družba opredelila do vloge in statusa policista. Ljubljanski župan dr. Dimi- S sprejema pri županu - (z leve) Brane Lavrič, Andrejka Črtanec, Ivan Brinovec, Drago Kolar, komandir PP Kamnik Zvone Logar, tajnik občine Ivan Pristovnik in župan Tone Smolnikar. z New swing kvartetom. - Nato je Branko Slak, načelnik Uprave za notranje zadeve Ljubljana, najuspešnejšim pripadnikom policije in drugim ustanovam in občanom za njihov prispevek k razvoju in krepitvi varnosti podelil priznanja organov za notranje zadeve. Priznanja so prejeli tudi pripadniki kamniške policijske postaje: srebrni znak je prejel Ivan Brinovec, bronasti znak pa Drago Kolar, pisno priznanje pa Brane Lavrič. Bronasti znak pa so podelili tudi Andrejki Črtanec, učiteljici na osnovni šoli Moste, in uredništvu Kamniškega občana. Pripadnike kamniške policijske postaje s komandirjem Zvonetom Logarjem in vse nagrajence je naslednji dan, na praznik slovenske policije, sprejel in jim čestital župan Tone Smolnikar. F. S. Ob tej priložnosti so o svojem delu na področju varnosti in promeme vzgoje povedali: Zvone Logar, komandir policijske postaje: »V prvi polovici leta smo dosegli zelo dobro raziskanost kaznivih dejanj (62%). Sedaj si zelo prizadevamo za uresničevanje strategije na področju prometa. Gre zlasti za ugotavljanje tistih prekrškov, ki imajo za posledico prometne nesreče, to pa so prevelika hitrost, vinjenost, izsiljevanje prednosti in neupo-raba varnostnih pasov. V prihajajoči turistični sezoni pa bo naša pozornost usmerjena tudi k zagotavljanju večje pretoč-nosti prometa.« Ivan Brinovec, policist: »Na kamniški policijski postaji delam te 22 let, od pripravnika prek vodje varnostnega okoliša za območje Tuhinja in kasneje Kamnika, sedaj pa sem v skupini za raziskovanje kriminala. Lahko rečem, da je dela kar dovolj. Prav je, da smo si z reorganizacijo delo porazdelili, da se vsak ne ukvarja z vsem.« Andrejka Črtanec, učiteljica na OŠ Komen-da-Moste: »Ker me delo na področju prometne vzgoje mladih veseli, delam to s srcem. V svoje delo telim vnesti čimveč novosti, ki sem jih videla po svetu, zlasti v Nemčiji. S policijsko postajo Kamnik zelo dobro sodelujemo. V prihodnjem šolskem letu bom poskusila tudi s pomočjo PP Kamnik vpeljati nov projekt na področju prometne vzgoje, ki se po svetu te uveljavlja.« 4 11. julija 1996 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN Ob dnevu državnosti v Kamniku in Mekinjah Ob 5. obletnici naše državnosti so se kamniški krščanski demokrati na proslavah v Kamniku, Zbiljah, Ljubljani...,še posebej spomnili someščana Edija Pe-perka, ki je na začetku osvobodilne vojne junija 1991 daroval domovini svoje mlado življenje. S predsednikom Mestnega odbora SKD Kamnik dr. Janezom Sušnikom na čelu so se mu s šopkom rož in molitvijo poklonili ob njegovem grobu na kamniških Žalah. V Mekinjah so počastili Dan državnosti z že tradicionalnim kresovanjem. Na sami kresni večer je »v rebru« nad Špornovo kapelico tudi letos zagorel veličastni kres. Ob ugodnem vremenu se je kresova-nja udeležilo veliko ljudi, ki so skupno z mekinjskim cerkvenim zborom zapeli vrsto lepih domačih pesmi. Slavje je zelo popestril (jidi domači harmonikar. Ob dobri kapljici so proslavili hkrati tudi že izvolitev novih članov krajevnega sveta, še psoebej prisotnih Franca Goloba in Mira Petka. Iniciator kresovanja KO SKD Mekinje-Nevlje se še posebej zahvaljuje tesarstvu Štebe iz Žej za darovan les, kot tudi mnogim, ki so s svojim delom in prisotnostjapripomogli, da je ta prireditev ob kresni noči tako lepo uspela. ANA MARINŠEK Cvetje v zahvalo in čast Ediju. Srečanje skupin starih za samopomoč Center za socialno delo Kamnik se je pridružil vseslovenskemu projektu ustanavljanja skupin starih za samopomoč. Namen ustanavljanja in delovanja skupin starih je druženje, preprečevanje osamljenosti in socialne izolacije starih ljudi, tkanje prijateljskih vezi in lepša ter bogatejša starost. Center za socialno delo Kamnik od leta 1993 uspešno deluje na tem področju in mreža skupin starih se širi. Trenutno v občini Kamnik deluje šest skupin starih. Dve skupini se srečujeta v Domu upokojencev Kamnik, dve skupini iz domačega okolja se družita v prostorih Društva upokojencev Kamnik, dve pa delujeta v okviru župnijske Karitas Stranje. Tako smo omogočili več kot sto starim ljudem, da se družijo in da niso več osamljeni. Naše aktivnosti smo želeli obo- sili- -#1111 Prijetno razpoloženje na srečanju v Palovčah. Sadovi dela Člani sveta KS Duplica smo se junija letos Se zadnjič sestali. Svoje Šestletno plodno delo (mandat je bil za dve leti podaljšan z odlokom občine) smo strnili nekoliko prijetneje kot običajno in sicer v gostišču Mlakar. Čeprav je bilo potrebno »počistiti« še nekaj obveznosti, je sledil prijeten in sproščen pogovor. Bili smo enakega mišljenja, da smo kljub nekaterim težavam in oviram zadovoljivo opravili svoje poslanstvo. Med najpomembnejšimi pridobitvami iz sredstev samoprispevka (čeprav je bil ta leta 1992 prekinjen) velja omeniti izgradnjo telefonskih priključkov in krajevnega kabelskega omrežja (pri slednjem je KS plačala kar 54 odstotkov stroškov). Mnogo je bilo narejenega tudi na področju komunalne infrastrukture. V »zlatih« časih samoprispevka je bila uslišana vsaka prošnja za denarno pomoč različnim ustanovam, organizacijam in društvom. V zadnjih letih pa smo iz skromnih virov občinskega proračuna in najemnine od lokalov priskočili na pomoč le še nekaterim humanitarnim organizacijam. Svet KS Duplica si je veliko prizadeval tudi za rešitev perečega problema parkiranja. Žal ga do danes ni bilo moč ustrezno rešiti, ne zgolj zaradi pomanjkanja denarja, temveč predvsem zaradi pomanjkanja prostora. V tem mandatu smo si člani sveta dvakrat zaman prizadevali za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka. Ta bi zagotovil hitrejši razvoj KS Duplica, ki šteje že okrog 4.500prebivalcev na zelo utesnjenem prostoru. V imenu vseh članov Sveta KS Duplica in njenega predsednika Toneta Jegliča bi se rada zahvalila zlasti gospodu Francu Štebetu, kije v napredek ter razvoj naše krajevne skupnosti vložil kar 18 let neumornega, predvsem pa plodnega dela. Zanamcem pa želimo vsaj toliko uspehov in še več! V imenu sveta KS Duplica MIRA JANČAR Zadnja seja KS Duplica v prijetnem vzdušju (čeprav ne v polni zasedbi) Foto: Katja Jančar gatiti tudi z medsebojnim spoznavanjem med skupinami. Odločili smo se, da organiziramo skupno srečanje vseh kamniških skupin starih za samopomoč v lovski koči Palovče. Naša sredstva za izvedbo srečanja so bila zelo skromna, zato smo za pomoč zaprosili sponzorje.Ti so se v velikem številu odzvali naši prošnji in tako omogočili, da smo izvedli srečanje. V soboto, 15. junija, smo se v zgodnjih dopoldanskih urah začeli zbirati pri lovski koči v Palovčah, ki nam jo je prijazno odstopila Lovska družina v Kamniku. S prevozom udeležencev srečanja nismo imeli težav, saj smo imeli na razpolago manjši avtobus, ki nam ga je prijazno ponudil Dom upokojencev Kamnik in kombi Slovenske malteške bolniške pomoči. Ob prihodu smo ustvarili zelo prijetno vzdušje, ki ga je polepšalo tudi lepo vreme. Dobra volja se je krepila ob zvokih prijetne glasbe ter dobrem golažu. Ob 11. uri sa nas pozdravili ga. Marjeta Benkovič iz Občine Kamnik v imenu župana, ki se srečanja zaradi nujne zadržanosti ni mogel udeležiti, in direktorica Centra za socialno delo Kamnik ter predstavnica medžupnij-ske Karitas Kamnik. Po uradni otvoritvi srečanja sta nastopila Jožica Kališnik in Božo Matičič. V več kot polurnem programu sta navdušila vse udeležence. Program je nadaljevala skupina Zarja z manj znanimi starimi slovenskimi pesmimi. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo ob zvokih ansambla Toneta Semprimožnika iz Tuhinjske doline, ki je močno ogrel dlani in pete udeležencev, z družabnimi igrami in srečelovom. Poskrbeli smo tudi, da naši želodci niso ostali prazni. Čas je vse prehitro mineval in žal smo se morali okoli 16. ure posloviti ob ponovni ugotovitvi, da je potrebno končati, ko je najlepše in obljubi, da se ob letu ponovne srečamo. Priprave na srečanje smo vodili voditelji skupin starih v občini Ka- ■ mnik. Pri izvedbi srečanja so nam bile v veliko pomoč javne delavke in prostovoljke, ki preko Centra za socialno delo Kamnik nudijo pomoč starim in invalidnim na njihovem domu. Da smo srečanje uspešno izvedli, so nam omogočili naslednji sponzorji, katerim se zahvaljujemo: Občina Kamnik, Fructal, Žito Kamnik, Meso Kamnik, mesarstvo Ambrož, g. Zore Rudi, Nakup, Lončarska zadruga Komenda, gostilna pri Lovcu, pivovarna Union, Consult Center, trgovina Mary, Eta, Kalcit, Pelati d.o.o., cvetličarna Lap, Trival, Ke-mostik in SKB Kamnik. Še posebno pa se zahvaljujemo vsem nastopajočim, ki za svoj nastop niso zahtevali plačila, pač pa so to storili prostovoljno. Ob tem lepem dogodku nas navdihuje veliko dobrih misli. Naj ob tej priložnosti omenimo eno: »HREPENENJE SE NIKOLI NE POSTARA.« Voditelji skupin starih Tone Cerer: moja športna pot V petek, 28. junija, je po nekaj letih zopet rodni Kamnik obiskal naš znameniti plavalec in športni organizator, ki živi v Ameriki že preko 40 let. Tokrat je prispel iz Anglije iz Sheffielda, kjer je v zadnjem junijskem tednu nastopil na 6. svetovnem plavalnem prvenstvu veteranov. Tam je plaval nadvse uspešno. V kategoriji med plavalci od 80 do 85 let je osvojil kar pet naslovov svetovnega prvaka. Pred sobotno (13. junija) svečano podelitvijo naslova častnega občana občine Kamnik Tonetu Cererju, ki bo vTunjicah, vam dragi bralci, zlasti mlajšemu rodu, posredujemo le malenkostno prirejeno pripoved o zanimivi, bogati in predvsem zdravi športni poti našega velikega rojaka. Ta prispevek je g. Cerer že leta 1994 pripravil za slovensko oddajo na clevelandskem radiu in zlasti še za slovensko oddajo radia Glas Amerike, ki ga vsak dan od ponedeljka do petka ob 19. uri lahko zelo dobro slišite tudi na radiu Ognjišče. Ob zaključku te pripovedi bomo dodali še njegova najnovejša doživetja ob nedavnih nastopih v Veliki Britaniji. »Leta 1916 sem bil rojen v Kamniku, pod kamniškimi planinami. Sedaj že 40 let živim v Združenih državah Amerike. Moj prijatelj Dušan Maršič, ki ima po mami (iz Krautove družine) tudi kamniške korenine, mi je posredoval željo radia Glas Amerike, da bina kratko opisal mojo kariero v plavalnem športu. Na kratko vam bom opisal moj začetek in razvoj. Že kot mlad fantek sem občudoval žuboreče potoke in bajerje, videl sem pa tudi divjanje in razdejanje Nevljice in Kamniške Bistrice, ko se je v planinah utrgal oblak in je voda prestopila bregove in napravila mnogo škode. Pra virešpekt do vode pa sem začutil, ko sem bil star komaj 5 let. Bil je vroč poletni dan leta 1921, ko sem si zaželel videti kopalce pri »Špaleku« na Perovem. Tam so bile na reki Bistrici velike vodne zapornice in je bila voda več metrov globoka. Večina kopalcev je bila iz vrst akademikov, študentov višjih tehničnih šol. Strumno so skakali v vodo iz višjih zapornic in gibčno rezali vodo, ko se jim je mudilo ven, saj je voda imela le 13 stopinj. Ko sem si napasel zijalo, sem počasi odšel vzdolž odtočnega kanala, ki je tekel skozi tovarno Titan. Morda zaradi vročine, morda zaradi utrujenosti ali hipnotične privlačnosti vode sem zdrknil v ta precej hitro tekoči kanal. Toda čepra v nisem znalplvati, nisem izgubil zavesti in razsodnosti. Obračal sem se proti 50 metrov oddaljenim kopalcem na zapornicah in se kot pajac poganjal gor in dol. Ko so se noge dotaknile dna sem se odrinil in pognal navzgor, zajel sapo in zavpil. To se je pona vljalo nekaj časa in voda me je nesla vedno dalje in dalje. Na srečo so to opazili in slišali kopalci na jezu in Pogačnik - Kajtanov Stane, poznejši znani učitelj, me je potegnil iz vode, kije bila ledeno mrzla, me za vil v odejo in me tako prinesel domov v naročje moje mame. Še to je rekel:» Tonček, ali mi obljubiš, da se boš naučil plavati?« Seveda sem to objubil in v poznejših letih še kako držal besedo. Mama me je posadila na kuhinjsko mizo in oba sva jokala - od veselja, da se jc to moje prvo srečanje z vodo tako srečno končalo. V naslednjih letih sem se hodil poleti kopat s sestričnami in bratranci v bližnjo plitko in toplejšo Nevljico. Moje spoštovanje do vode se je spremenilo v ljubezen do vode, ko sem kmalu opazil, da sem plaval in ostal pod vodo dalje kot ostali. Leta 1931 je občina Kamnik s sodelovanjem turističnega društva Kamnik zgradila na Nevljici kopališče na sistem zapornic. 50 metrsko plava-lišče pa se je lahko prikrojilo s pomočjo lesenih premikajočih mostičkov. Kamničan, ekonomist in svetovni popotnik Lado Stergarje bil plavalni delavec pri ljubljanski Iliriji in je imel stik z zahodnoevropskimi plavalnimi strokovnjaki. To priložnost je izkoristil in takoj ustano vil pla valno sekcijo pri športnem klubu Kamnik. Hitro je nabral člane, predvsem iz vrst študentov, ki so pod Tone Cerer pred olimpijado 1948. njegovim vodstvom pridno trenirali. Jaz sem v tem času igral nogomet, vendar me je plavanje bolj mikalo. Tako sem enkrat prišel na kopališče in jih opazoval pri treningu. Mislil sem, da toliko tudi jaz zmorem. Prosil sem Ladota, da bi lahko tudi jaz poskusil, a je rekel, da se nogomet in plavanje ujemata kot olje in voda. Končno sem ga le pregovoril in skočil v vodo. Že po prvih 20 metrih plavanja pod vodo sem bil precej pred ostalimi in Lado ni bil slep in tudi ne neumen in me je takoj vpisal v klub. Le rekel je: »Tone, s tem trenutkom je konec tvoje nogometne kariere.« Čeprav je Nevljica toplejša od Bistrice, je temperatura vode le okoli 16°, sezona pa dolga le pičle 3 mesece. Tako sem se leta 1931 oz. 1932, to je skupno približno 6 mesecev, učil le prvilnega drawl plavanja. Uspeh se je pokazal že leta 1933, ko sem postaljuniorski prvak Slovenije na 100 m prsno in 200 m prosto. Ker je bila v državnem in mednarodnem merilu ljubljanska »Ilirija« eden najmočnejših klubov v predvojni Jugoslaviji in je zastopala Slovenijo, so na pobudo športnih dela vce v iz Ljubljane pod vodstvom ing. Bloudka in Beteta ter športni delavci iz Kamnika s predsednikom športnega kluba Šmucem, županom Kra-tnarjem in mojim očetom, ki me je leta 1933/34 zastopal, na sestanku sklenili, da je v interesu Slovenije, da se jaz vključim v Ilirijo. Ilirija pa se je obvezala, da bo prevzela nekako pokroviteljsko vlogo nad športnim klubom Kamnik. Na koncu sestanka so poklicali tudi mene in mi razložili celotno zadevo. Od tega trenutka se je šele pričel moj pra vi vzpon.« se nadaljuje priredil Milan VVindschnurer Posvet o planinskem pašništvu Kljub slabemu vremenu se je v soboto, 22. junija, zbralo k posvetu o Veliki planini na vabilo pašnih skupnosti Velika, Mala in Gojška planina pestra skupina ljudi, ki poznajo izkoriščanje paše in gospodarjenje s planinami. Prišli so predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, direktor kmetijskega zavoda Ljubljana ing. Jože Luževec, znan strokovnjak za travništvo in pašništvo, svetovalci za kmetijstvo, ki delajo na področju občine Kamnik, podžupan občine Kamnik g. Tone Štele, Člani občinskega sveta in predstavniki pašnih skupnosti. Po pozdravnih besedah so predsedniki na kratko opisali stanje planin, stanje živali v lanskem in letošnjem letu, kako je s pastirji, problem zaraščanja planin in velik problem nedokončane denacionalizacije, kakor tudi aroganten odnos družbe Velika planina - Zaklad narave do dejanskih lastnikov. Našteli so tudi načrte za prihodnost in poudarili, da pričakujejo pomoč od vseh, ki so bili povabljerti na ta posvet. G. Luževec je skupaj s svojimi svetovalci povedal, kakšni so postopki za pridobitev sredstev za ureditev pašnikov, ki jih vsako leto razpisuje republika. Predstavnik iz ministrstva za kmetijstvo je poudaril, da mora biti vsa živina oštevilčena do 25. julija in da morajo biti oddani spiski živine zaradi morebitne kontrole, to pa je tudi pogoj za pridobitev sredstev pa-šnine, ki naj bi letos za vse tri planine znašala okoli 4 milijone tolarjev. Posebno pa je bila zanimiva pohvala g. Hočevarja, da se pozna, da imajo zdaj besedo na planini mladi gospodarji in s tem tudi mladi predstavniki pašnih skupnosti, ki vedo, da je samo v slogi moč in da sd tako združeni najbolj močni. Še posebej je poudaril, da je planina njihova in da so oni gospodarji, vsi ostali pa so samo uporabniki določenih pravic, da se morajo tega zave- * dati in začeti razmišljati tudi o pravilnem vodenju planine, prav tako pa tudi o pogojih za pridobitev rente od vseh uporabnikov planine, skladno z znanim geslom: Na svojem sem jaz gospodar. Predstavniki pašnih skupnosti pričakujejo več pomoči od občine, svetovalne službe, kakor tudi od ostalih. Žal nam je slabo vreme onemogočilo, da bi obiskali vse planine in videli dejansko stanje. V sproščenem klepetu po končanem sestanku je čas namenjen temu srečanju kar prehitro minil. JOŽE ROMŠAK »Pričakujem večpomoči od občine, drugače bom morala ostati v dolini..,« (fs) 2. srečanje laringektomiranih Slovenije v Rudniku Srečanja nam veliko pomenijo V drugi polovici junija so se pri Repanškovi galeriji v Rudniku srečali člani Društva laringektomiranih Slovenije. Zbralo se je skoraj 150 članov s svojimi družinami. Prišli pa so tudi prestav-niki deželnih zvez enakih društev iz Nemčije, Klaus Steinborn - deželna zveza Reinland - Pfalz in Avstrije, Julijan Kanič - deželna zveza Štajerske. Pokrovitelja srečanja sta bila župana Mestne občine Ljubljana dr. Dimitrij Rupel in občine Kamnik Tone Smolnikar. Predsednik slovenskega društva ing. Slavko Ribaš je v pozdravnem nagovoru dejal, da dobra udeležba na tem drugem srečanju kaže, da je to dobilo domovinsko pravico in naj bi postalo vsakoletna osrednja prireditev tega društva. Tako željo članov je pokazala tudi anketa. »Nič čudnega ni, da je tako, saj smo vsi po tem, ko smo prestali hud poseg v naše telo, ko smo se sprijaznili s spre- Predsednik Društva LS ing. Slavko Ribaš pozdravlja številne udeležence in goste. membami, ki jih je ta poseg povzročil in ko smo se navadili novega načina govornega sporazumevanja, potrebni človeške topline, dobre besede znancev in prijateljev ter spodbude in nasvetov tistih, ki imajo daljše izkušnje in nam z njimi lahko olajšajo vsakodnevno življenje,« je poudaril Slavko Ribaš. Anton Colarič, podžupan Mestne občine Ljubljana, je v imenu odsotnega župana Rupla v svojem pozdravu poudaril, da bo 180 člansko društvo tudi v prihodnje uživalo naklonjenost Mestne občine Ljubljana. Kamniški župan Tone Smolnikar pa je udeležencem predstavil našo občino in jim zaželel prijetno počutje, hkrati pa jim je čestital tudi k prazniku slovenske državnosti. K vedremu razpoloženju so s svojim nastopom prispevali tudi Franc Pestotnik - Podokničar ter pevka Joži Kališnik in harmonikar Božo Matičič. Organizatorji so poskrbeli tudi za lep srečelov. Prijetnega srečanja sredi rudniških gozdov ni zmotil niti popoldanski dež, ki so ga od časa do časa prinesli oblaki izza Kolovca. F. S. Aktivnosti v ZSČ Kamnik Organizacija častnikov Kamnik je v skladu z načrtom dela, ki je bil sprejet na konferenci organizacije v aprilu, izvedla vrsto aktivnosti. Ker je občinski svet namenil delovanju organizacije natančno 635 SIT na posameznika, smo poiskali druge vire za pokrivanje stroško delovanja. S pomočjo pokroviteljev smo izdali časopis ter pridobili dodatna sredstva za nemoteno delo. Vsem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč, se najiskreneje zahvaljujemo, še bolj pa smo veseli dejstva, da je naše prostovoljno delo vsaj s strani pokroviteljev cenjeno. Časopis prikazuje dejavnost organizacije, bralce seznanja z načrti dela v organizaciji, opisuje želje članstva, oblike delovanja, vsebuje statut organizacije, prikaže doktrino Slovenske vojske. Izdelan je v šesto-tih izvodih inje brezplačen. Trdimo tudi, da ni zadnji, saj članom v organizaciji ne manjka volje do dela. V mesecu juniju so najaktivnejši člani organizacije obiskali okepno mehanizirano enoto SV, ki se je usposabljala na vadbišu SV. Omenimo naj zelo lep sprejem poveljujočih in njihovih sodelavcev. Ta dan je bil namenjen tudi spoznavanju Primorske, saj smo obiskali Sinji vrh (1001 m), od koder je enkraten ceste. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi voznik avtobusa g. Knavs, ki mu leži tudi vloga godca. Organizacija je v juniju izvedla tudi pohod iz Komende preko Šentjurske gore v Stahovico. Kljub zelo slabi vremenski napovedi in oblačnosti je razgled proti morju, vsekakor pa nismo pozabili na degustacijo primorskih vin v vinski kleti Vipava. Vračali smo se po takoimenovani Rimski cesti, kjer smo si ogledali znamenitosti iz časov nastanka te bilo veliko udeležencev. Pohod je spremljal tudi snemalec CTV Impulz, ki je pripravil o pohodu in organizaciji krajšo reportažo. JOŽE ARKO Kolesar Jože Lenarčič Ročk skupina Underground se je predstavila m nJe9<>vi tekmovalci *■ C? tt M. Predno zvemo za rezultate »ko- -/are« 7fi tptfmnvalr«v n nhi »Zdaj boste slišali premiero lastne skladbe Uvertura,« se je razlegalo iz zvočnikov po Repan- škovem parku v Rudniku. Mladi odličnjaki kamniških šol so ta dan slavili zaključek pouka in se Skupina Underground (večina jih obiskuje OŠ F. Albrehta) seje v Rudniku predstavila svojim vrstnikom. Florjanove »šege« v Šmartnem v Tuhinju Gasilsko društvo Šmartno je v soboto, IS. julija, ob 21. uri prikazalo stare običaje, kakor so se odvijali pred sto leti. Florjan je zaščitnik ognja in gasilcev, svoj god pa praznuje 4. maja. Pokazali smo običaje, ki so se tega dne včasih dogajali po vaseh. Gasilci so nosili žegnan les kmečkim hišam, kovačem in vsem tistim, ki so imeli opravka z ognjem. Ta žegnan les jih je varoval pred ognjem in nesrečami. Gospodinje so gasilcem postregle z jajci, kruhom in zabelo, v krčmah pa z domačim vinom. Ta dan so sprejemali mlade fante v fantovsko druščino. Zvečer so se fantje zbrali v krčmi, prinesli s seboj živež, ki so ga dobili od gospodinj, mlada dekleta pa so jim za večerjo spekla cvrtje. Ob tem se je vnela tudi marsikatera ljubezen. Najbolj vnete, ki so nosili žegnan ogenj in so med potjo omagali, so z vozom lojtmikom odpeljali v gasilsko orodišče. Vse te običaje smo prikazali gasilci Krašnje, Križa in Šmartna v starih uniformah, s prapori in baklo, ki je svetila, da ni kdo zavil v cestni jarek. Ta dan smo Šmarski gasilci tudi prevzeli lado nivo, ki jo je Občina Kamnik dala GZ, ta pa gasilskemu društvu Šmartno. Zahvaljujemo se vsem krajanom, ki so kakorkoli podprli našo prireditev in botrom lade nive. Da so stari običaji naših prednikov zanimivi, kaže tudi veliko število obiskovalcev te prireditve. T.R. veselili priznanj, ki jim jih je podelil župan. Za veselo razpoloženje pa jim je zaigrala skupina štirih mladih fantov, ki so si nadeli ime Underground. Kot nam je povedal eden izmed njih, Jaka Burger, je bil to njihov prvi nastop na prostem, zato so še malo bolj odprli svoje zvočnike. »Odkod ime Underground? Izbrali smo si ga zato, ker vadimo v garaži. Eno leto je tega, kar smo stopili skupaj,« je pristavil Jaka, ki je pevec, igra pa tudi ritem kitaro. Nino Smolnikar, ki vodi skupino, igra solo kitaro in je tudi 2. vokal, Dare Drofenik igra bas, Niki Vukovič pa je zadolžen za bobne. Jaka nam je še povedal, da igrajo že deset lastnih skladb, v glavnem pa so se vrgli na ročk. Skladbo Uvertura, ki so jo odigrali, pa so zložili v petih minutah. V avgustu se bodo že lotili snemanja prve kasete. Povedal je še, kako so praskali po žepih, če je kje še kakšna marka, ko so nedavno tega v Kranju kupovali bobne... Te dni so s svojim nastopom popestrili tudi praznični utrip kamniške Šutne. Vsekakor bomo o tej zagnani mladi skupini še kaj slišali. (fs) Predno zvemo za rezultate »kolesarske dirke,« naj nekaj vrstic namenim vodji kolesarske sekcije pri Društvu upokojencev Kamnik g. Jožetu Lenarčiču, ki že peto leto uspešno vrši to funkcijo. Zaupal mi je, da se je s kolesarjenjem ljubiteljsko začel ukvarjati že leta 1956, ko je delal v tovarni Rog v Ljubljani. Takrat je večkrat na treningih vozil z Rogovimi tekmovalci, čeprav sam ni tekmoval. Kasneje, ko je delal v kamniškem podjetju Donit - Svit, se je včlanil v Kolesarski klub Kamnik in kot član tega kluba, še v Jugoslaviji, v petih dneh s svojimi kolegi prevozil 680 km dolgo pot. Sodeloval je na raznih organiziranih kolesarskih maratonih: 3-krat je bil na maratonu Franja, 4-krat na maratonu Črnuče, v Kranj u, Mostah... ko se je poslovil od aktivnega dela, kolesa ni spravil za spomin, ampak ga pridno uporablja za svojo rekreacijo. V želji, da bi tudi ostali upokojenci iz DU Kamnik in DU Komenda uživali v naši lepi gorenjski pokrajini, nas v poletnih mesecih, vsaj 2-krat na mesec, popelje na krajše kolesarske izlete. 27. 6. 1996 je bilo razpisano tekmovanje za prvenstvo upokojencev kolesarjev DU Kamnik in DU Komenda v hitrostni dirki na kronometer, dolgi približno 1200 m, na relaciji Volčji Potok - Rudnik. Prijave in štartnino je sprejemal sam g. Jože na štartnem mestu. Zbralo se nas je, bolj za šalo kot zares, 26 tekmovalcev iz obeh društev. Iz komendskega društva so se pripeljali le 4 člani in mislili smo, da so ti zaradi prihoda iz malo oddaljenejšega kraja že nekoliko utrujeni in da na medalje pač ne bodo preveč »jurišali«. Pa so bila ta pričakovanja popolnoma zmotna, saj so se vsi štirje tekmovalci, ki so vzeli tekmo »zares«, odpeljali v Komendo vsak s svojo kolajno. Da pa nekateri kamniški kolesarji tudi niso kar tako oz. da smo vsi »zelo« dobri, govorijo rezultati. Zato naj navedem udeležence kolesarske dirke, ki so zasedli prva tri mesta v posameznih kategorijah, kakršne je zabeležil sam g. Jože ob pomoči štarterja g. Franceta. Ženske do 55 let: 1. Angelca Ogrinc - DU Kamnik, 2. Marinka Hribovšek - DU Kamnik, 3. Mirni Vavpetič - DU Kamnik, Ženske nad 55 let: 1. Mari Smolnikar - DU Komenda, 2. Marinka Višnikar - DU Komenda, 3. Ivanka Korošec - DU Komenda Moški do 65 let: Jože Kern - DU Komenda, 2. Edo Repolusk - DU Kamnik, 3. Jože Goričan - DU Kamnik Moški nad 65 let: 1. Viktor Novak - DU Kamnik, 2. Marjan Ber-ginc - DU Kamnik, 3. Milan Poljan-šek - DU Kamnik Po končani »dirki« smo vplačano štartnino prijetno in koristno uporabili. Zato vabim še ostale kolesarje iz obeh društev - pridružite se našim kolesarskim akcijam! MARINKA HRIBOVŠEK Florjanov! običaji - pitje mošta Po sklepu predsedstva št. 10/18 z dne 27.06.1996 družbena komisija Športne zveze občine Kamnik objavlja JAVNO DRAŽBO Predmet prodaje je RENAULT MASTER T 3SD (18 potniških sedežev), letnik izdelave 1982, registriran do maja 1997. POGOJI DRAŽBE * Izklicna cena je 355.000,00 SIT. * Varščino v višini 10% od izklicne cene morajo dražitelji vplačati na ŽR: 50140-678-42263 do dneva dražbe, namen nakazila je »vplačilo varščine«. * Pred začetkom dražbe morajo dražitelji dražbeni komisiji predložiti overjen izpisek iz registra (pravna oseba) oziroma potrdilo o državljanstvu (fizična oseba). * Uspelemu dražitelju bo varščina všteta v kupnino, neuspelim pa brezobrestno vrnjena po končani dražbi. * Kupec mora skleniti pogodbo s prodajalcem v 8 dneh po končani javni dražbi, plačilo kupnine je potrebno poravnati v 15 dneh od podpisa pogodbe. Prevzem predmeta javne dražbe je po poravnavi kupnine. * če kupec ne sklene pogodbe In/ali plača kupnine v postavljenem roku, se šteje, da odstopa od dražbe -nakupa, plačano varščino pa kot skesnino obdrži prodajalec. * Dražba poteka po načelu »videno - kupljeno«, stroške prepisa in prometni davek plača kupec. Javna dražba bo v ČETRTEK, 18. 07.1996, v prostorih Športne zveze občine Kamnik, Kajuhova pot 12, s prlčetkom ob 12.oo url. Fizični ogled predmeta dražbe bo na dan dražbe od 8.00 ure dalje. Vse informacije o predmetu dražbe dobite po telefonu (061) 831- 564. ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KAMNIK G. Jože Lenarčič (skrajno levi) s kolesarji na poti v Moravče. Srečanje pri spominskem obeležju NOB na Perovem vljenja. Že takrat se je kovala naša usoda in že takrat so se postavljali temelji naši svobodni Sloveniji. Na prireditvi naj bi sodeloval pevski zbor Titan, mladina tega podjetja pa naj bi sprejela skrbništvo nad spomenikom. Govornik na srečanju bo še živeči udeleženec vstaje 1941 Albin Vengust oziroma predsednik občinske organizacije ZB Kamnik Janez Prezelj. V kulturnem programu bodo sodelovali še drugi, kijih bo ZB povabila. Organizatorji vabijo vse občane, da se udeležijo tega spominskega srečanja. Prepričani so, da bo srečanje 27. julija pri Titanu ponovno deležno polne podpore z udeležbo kakor tudi s kulturnim programom. 27. julija 1996 ob 19. uri se torej srečamo pri spomeniku NOB ob brvi pri Titanu (obvoznica). Nasvidenje! STANE SIMŠIČ Zveza borcev in UNOB občine in mestne organizacije Kamnik organizirata v soboto, 27. julija, ob 19. uri spominsko srečanje pri spomeniku padlim prvoborcem ob brvi pri Titanu. Srečanje je namenjeno spominu Toneta MiklavČiča in Dominika Mlakarja, ki sta 27. julija leta 1941 padla kot prvi žrtvi pod streli okupatorja, ki je hotel zasužnjiti slovenski narod. V spomin na ta zgodovinski dogodek je občina Kamnik do nedavnega praznovala svoj občinski praznik in se na ta način dostojno spominjala padlih prvoborce v. Zveza borcev in UNOB, veliko število borcev, krajanov, mladine in drugih menijo, da te še vedno žive dogodke iz polpretekle narodove zgodovine ne smemo pozabiti. Vsako leto se bodo na 27. julija zbrali na tem kraju in s tem pokazali, da spoštujejo ljudi, ki so dali domovini največ, tudi svoja ži- Mladi raziskovalci na Veliki planini Po znanje iz učilnice v naravo sončne peči, ki so jo sami izdelali, pa niso imeli sreče, saj jim je veter sproti odnašal vso toploto, ki so jo zbrali v aluminijasti foliji. Kot so Dovedali udeleženci ta- V petek, 21. junija, so učenci 7. in 8. razreda kamniških osnovnih šol na zaključni prireditvi v osnovni šoli Stranje pokazali, do kakšnih dognanj so se dokopali na petdnevnem raziskovalnem taboru na Veliki planini. Tabora Velika planina 1996, pobudo zanj je dal aktiv ravnateljev občine Kamnik, se je udeležilo 28 učencev in učenk iz osnovnih šol Komenda-Mo-ste, Marije Vere Duplica, Toma Brejca, Frana Alnrehta, 27. julija in Stranje. Raziskovalne skupine so vodili učiteljice in učitelj: Janez Bergant skupino za fiziko in ra- valskega sveta ter planšarske navade in običaje biolog Rudi Oce-pek, planšar Jože Les in bajtar Janez Vrenjak - Stegn. Raziskovalni tabor so s svojim prispevkom pomagali uresničiti Občina Kamnik, SKB banka in nekatera podjetja: Calcit, KIK, Kočna, Svilani! in drugi. Udeleženci tabora so vseh pet dni preživeli v Domžalskem domu, kjer je zanje dobro poskrbela oskrbnica Metka Sušnik. Na zaključni prireditvi je vsaka skupina predstavila svoje delo na planini. Tako so likovniki predstavili staro Preskarjevo bajto, iz gline so oblikovali posodo, ki so jo uporabljali pastirji, preizkusili Raziskovalci so vrstnikom in staršem v OŠ Stranje predstavili svoja odkritja s tabora na Veliki planini. Etnološka skupina si je med drugim pri Tereziji Mali na Goj-ški planini ogledala, kako se s pomočjo znamenite pisave izdelujejo tmiči. Na razstavi v OŠ Stranje pa smo videli tudi njihov izdelek, maketo Preskarjeve bajte. Kemiki so delali poskuse s ki-sanjem mleka in raziskovali sestavine mleka. Fiziki so se lotili raziskovanja vodnih virov na planini. Za studenec Curla na Mali planini so ugotovili, da iz izvira priteče dober deciliter vode na minuto. Ogledali pa so si tudi jami Vetrnice, pri iskanju jame Kofce pa so »odkrili« neko drugo brezno. Z »obratovanjem« bora, so se teh nekaj dni na planini imeli kar prijetno, čeprav jim je vmes tudi vreme včasih malo nagajalo. Za dobro voljo pa je poskrbel tudi bajtar Stegn, ki je dejal: »Mav sm jim po pravic po-vedov, mav pa tud naložu«. Vsem udeležencem tabora in njihovim mentorjem se je ob zaključku v imenu vodstva tabora zahvalil Janez Andrejašič in jim v spomin izročil stare pastirske lesene sončne ure. Zanimivo prireditev pa so s pastirsko pesmijo popestrili planšarji v pastirskih nošah in pevski zbor OŠ Stranja pod vodstvom Karle Urh. F. SVETELJ Ob dnevu zemlje V ponedeljek, 22. aprila, je bil svetovni dan zemlje. Pevci mlajšega mladinskega zbora iz OŠ Frana Albrehta iz Kamnika pod vodstvom zborovodkinje gospe Marine Aparnik smo bili izbrani, da gremo na Dan zemlje v Ljubljano prepevat z angleško pevko Shirlie Roden v dom Španskih borcev. Zapeli smo pesem JAZ SEM DREVO in z vokalno skupino Krila pesem SINGTHE EARTH ob spremljavi glasbenika gospoda LADA JAKŠE. Imeli smo se zelo lepo. Tega dne pevci in tudi poslušalci ne bomo nikoli pozabili. Shirlie nam je obljubila, da bo v Kamnik še prišla. Koncert bo imela 16. avgusta v šutenski cerkvi. Marjana Škulj, 5. c razred OŠ Frana Albrehta. Mlajši mladinski pevski zbor OŠ F. Albrehta s svojo zboro-vodkinjo Marino Aparnik in z avtorico prireditve Shirlie Roden. Mlade fizike je zanimalo, kako temperatura v njem... čunalništvo, Katarina Komatar in Romana Dolenc skupino za biologijo, Marta Grkman, skupino za etnologijo, Martina Ozi-mek skupino za kemijo, Suzana Zgonc pa je bila odgovorna za likovno vzgojo. Pedagoški vodja tabora pa je bil Rafko Lah, celotno organizacijo pa je vodil Janez Andrejašič. Kot gostje pa so mladim raziskovalcem pokazali zanimivosti iz rastlinskega in ži- globoko je brezno in kakšna je pa so se tudi v izdelovanju pisav za krasitev trničev. Člani biološke skupine so si za svoj moto izbrali Kneippov rek: Za vsako bolezen raste zelišče. Zato so ves teden pridno nabirali plahtico, lučnik, iapuh, materino dušico, trpotec in še mnoge zdravilne rastline ter iz njih pripravljali zdravilna mazila, sirupe in čaje, ki so jih lahko poskusili tudi udeleženci zaključne prireditve. Slovesnost ob zaključku šolskega leta Takole so likovniki videli pastirsko posodo in druge priprave. V petek, 21. 6. 1996, smo v OŠ Komenda-Moste pripravili že tradicionalno slovesnost ob zaključku letošnjega šolskega leta. Ob imenitnem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci, instrumentalisti, člani plesne skupine Mickev Mouse, člani mlade folklorne skupine iz Komende, je ravnateljica šole podelila priznanja in nagrade najboljšim učencem, učiteljem, delavcem šole in zunanjim sodelavcem. V uvodnem nagovoru je predsednik sveta šole g. Jože Pavlic med drugim dejal, da v teh dneh mineva trideset let, odkar je zapustil šolske klopi tukajšnje osnovne šole. Delo pa je nato povezoval s šolo najprej kot predsednik sveta staršev in v iztekajočem mandatu kot predsednik sveta šole. Poudaril je razkorak med obstoječimi delovnimi pogoji in željami učiteljskega kolektiva ter staršev in okolja nasploh, saj se v teh letih razen prizidka k šoli Komenda ni uresničilo še ničesar drugega. Ostali načrti še čakajo. Pač pa je izrazil zadovoljstvo, da šola do- sega lepe učne in druge uspehe in se zahvalil učiteljskemu zboru šole za prizadevno delo, saj ga je imel priložnost pobliže spoznati. Posebej se je zahvalil tudi sponzorjem, ki razumejo potrebe sodobne šole, in tudi vsem tistim, ki so v svetu šole in v svetu staršev sodelovali v tem mandatu. Listino - šolsko priznanje z originalno otroško grafiko - so to šolsko leto prejeli: KATJA DOLINAR, učenka 8.a razreda:je odličnjakinja vseh osem let, v tem šolskem letu pa seje še posebej izkazala in dosegla 1. mesto na šolskem tekmovanju iz znanja logike ter 2. mesto na področnem tekmovanju; 3. mesto in srebrno Vegovo priznanje na področnem tekmovanju in znanja matematike ter 1. mesto na šolskem tekmovanju; prejela je bronasto priznanje iz znanja angleškega jezika, osvojila zlato bralno značko, za vseh osem let sodelovanja v gibanju Bralna značka pa je prejela knjižno nagrado. Je tudi dobitnica občinske knjižne nagrade. MARJANA KERN, učenka Otroški živ-žav ob dnevu državnosti Otroci so praznovali praznik in prvi dan počitnic na vrtu kavarne Veronika. Ves dan je bilo živahno, da je še sonce kukalo izza oblakov. Imeli smo ogromno dela v likovnih, plesnih in glasbenih delavnicah, na bolšjem trgu, s srečelovom, z družabnimi igrami. Za prijetno vzdušje sta poskrbela duo Mavrica in skupina Underground, za to, da smo jih dobro slišali, pa gospod Božo Matičič. Dan je popestril tudi gospod Bogdan Potnik, kije prišel in portretiral otroke. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri živ-žavu, se v imenu Mladinskega centra najlepše zahvaljujem. HELENA Imeli smo karaoke za otroke in imitator je. V tej likovni delavnici so bili »glavni« CMOKI, ki so otrokom pomagali pri izdelavi vetrnic. V plesni delavnici so prišli na vrsto za Hugom in Kaličopkom še murenčki. 8. b razreda: prav tako odličnjakinja vseh osem let, v letošnjem šolskem letu pa se je še posebej izkazala na tekmovanju iz znanja materinščine, saj je dosegla srebrno Cankarjevo priznanje na območnem tekmovanju, na šolskem pa bronasto Cankarjevo priznanje iz znanja materinščine; na šolskem tekmovanju iz znanja matematike je dosegla 3. mesto in bronasto Vegovo priznanje, bronasto priznanje je prejela tudi v tekmovanju iz angleškega jezika, prejela je priznanje za šolsko tekmovanje iz Vesele šole, za preteklo šolsko leto je prejela priznanje za literarni prispevek na natečaju Otrok in umetnost. Dosegla je zlato BZ in knjižno nagrado za osemletno udeležbo v bralni znački. Je dobitnica občinske knjižne nagrade za to šolsko leto. MARK KORITNIK, učenec 7.b razreda: je vseskozi odlič-njak, udeležuje se različnih tekmovanj, posebno nagnjenje ima do likovnega izražanja. Letos je dosegel 1. mesto na področnem tekmovanju iz znanja matematike (srebrno Vegovo priznanje) in 1. mesto na šolskem tekmovanju iz matematike in tudi logike; prejel je priznanje na likovnem natečaju Otroci za mir in bil uspešni udeleženec male Groharjeve kolonije. Je dobitnik zlate bralne značke. Udeležil se je tudi 1. raziskovalnega tabora osnovnošolcev v občini Kamnik na Veliki planini. NEŽA ŽNIDARŠIČ, učenka 6.a razreda: je odličnjakinja, prizadevna predsednica oddelčne skupnosti, v tem letu se je odlično uvrstila na tekmovanjih iz znanja logike - na področnem tekmovanju je dosegla 3. mesto, na šolskem pa 2. mesto. Je navdušena bralka in je po 24. prebranih knjigah dosegla trojno bralno značko. TJAŠAIPAVEC je prav tako učenka 6.a razreda, odlična učenka in predvsem odlična ša-histka. V tem šolskem letu je dosegla 4. mesto (srebrno Vegovo priznanje) na področnem tekmovanju iz znanja matematike ter 1. mesto na šolskem tekmovanju; na področnem tekmovanju iz znanja matematike ter 1. mesto na šolskem tekmovanju; na šahovskih tekmovanjih pa se je uvrščala takole: posamično -1. mesto na občinskem prvenstvu za deklice do 12 let, 2. mesto na regijskem in 4. mesto na državnem prvenstvu; ekipno - 2 mesto na občinskem prvenstvu, 1. mesto na regijskem in 3. mesto na državnem prvenstvu. Tudi Tjaša je prebrala 24 knjig in si prislužila trojno bralno značko. Je dobitnica letošnje občinske knjižne nagrade. Naziv letošnjega športnika OŠ Komenda - Moste je prejel MIHA KONCILJA, učenec 8. c razreda, športnik, ki je lahko za zgled drugim učencem. Udeležil se je vseh športnih tekmovanj, na katerih je sodelovala šola v tem šolskem letu - v odbojkarski ekipi je dosegel 2. mesto na občinskem prvenstvu, 5. mesto na občinskem tekmovanju v krosu, 6. mesto na atletskem memori-alu, še posebej pa se je izkazal v kolesarjenju: dosegel je 2. mesto na mednarodni kolesarski dirki v Udinah v Italiji in 3. mesto na driavnem kolesarskem prvenstvu v ekipni voinji. Likovna priznanja - izdelke učencev - so uzmed delavcev in sodelavcev šole letos prejele: gospa JULKA HLADE, učiteljica razrednega pouka, ki svoje delo izmenično razdaja učencem 1. in 2. razredov, gospa SLAVA MIŠVELJ, dolgoletna računovodkinja OŠ Komenda-Moste, ter dve zunanji sodelavki - zdravstveni delavki, ki že vrsto let pomagata pri zdravstveni vzgoji za šole: gospa KATARINA KRALJ, ki skrbi za uspešnost akcije za čiste zobe, in gospa MILENA CERAR, ki izvaja in sodeluje pri zdravstveni vzgoji učencev predmetne stopnje. Knjižne nagrade za uspešno mentorsko delo pa so prejele učiteljice: gospa JOŽICA UR-ŠIČ za izvedbo raziskovalne naloge Priseljenci med nami (ob sodelovanju učencev Nataše Barle, Aleksandre Cevka, Nikole Frlcta in Urške Vavpotič); gospa ANA ŠTEBE za številne dodatne aktivnosti, ki jih je realizirala z učenci 4.c razreda -še posebej za javno prireditev ob dnevu Zemlje; ter gospa ANDREJA ČRTANEC za prizadevno in aktivno delo na področju prometne vzgoje na razredni stopnji - ob dnevu slovenske policije je prejela tudi priznanje Ministrstva za notranje zadeve, Uprave Ljubljana. Za dolgoletno donatorstvo šoli se je ravnateljica zahvalila tudi Ščetarstvu Štele iz Komende. MARIJA MOJCA MALEŠ Ob izidu Kamniškega zbornika XIII Na večer pred dnevom državnosti je bila v Matični knjižnici Kamnik slovesnost, na kateri so župan Tone Smolnikar, ravnateljica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir in glavna urednica Marjeta Humor predstavili Kamniški zbornik XIII. V kulturnem programu sta sodelovala prof. Samo in Vladka Vremšak. Zbornik je iz proračuna financirala občina Kamnik. Obsega 202 strani. Uredil ga je uredniški odbor, ki ga sestavljajo: dr. Božidar Drovenik, Tone Ftičar, Primož Hieng, prof. Marjeta Humar, prof. Biserka Močnik, Tone Smolnikarm prof. Milan Šuštar. Besedila sta lektorirala in korigirala prof. Milan Šuštar in glavna urednica. Večino angleških povzetkov je prispevala prof. Helena Hribar. Fotografija na naslovnici, ki prikazuje del starega mestnega jedra, je delo Primoža Hienga. Oblikovno je novi Zbornik nezamenljivo kamniški. Oblikovalec Dušan Sterle je oplemenitil besedilo z vinjetami, ki prikazujejo značilne dele našega mesta, in z mestnim grbom. Besedilo je računalniško obdelal Studio Dataprint, d. d. o., iz Kamnika, na tisnila pa ljubljanska tiskarna Dan. Trinajsta knjiga Kamniškega zbornika nadaljuje tradicijo zbornikov, ki so izhajali po drugi svetovni vojni. Še danes so ti zborniki pogosto edini in najbolj dostopen vir za različne podatke o kamniški občini. Kamniški zbornik je bil vzpodbuda marsikateremu raziskovalcu kamniške zgodovine, gospodarstva, narave itd. Če ga ne bi bilo, bi verjetno vedeli veliko manj o Josipu Ogrincu, Janezu Šlakarju, Mihaelu Paglovcu, družbenem reformatorju Andreju Bernardu Smolnikarju, kamniškem šolstvu, umetnostnih spomenikih in tudi o drugi svetovni vojni. Pri kamniških zbornikih so vseskozi sodelovali uveljavljeni slovenski znanstveniki in akademiki, strokovnjaki različnih strok, kot Mitja Brodar, Emil Cesar, Emilijan Cevc, Tone Cevc, Stane Gabrorec, Janez Ma-tjašič, Vasilij Melik, Božo Oforepec itd. Povojnih zbornikov pa ne bi bilo brez dr. Avguština Laha, prof. Zvone ta Versto-vška, glavnih urednikov večine zbornikov, in prof. Ivana Zika, neutrudnega raziskovalca kamniške zgodovine. Sodelovala pa je še cela vrsta ljudi, katerih deleža ni mogoče izmeriti, vendar ga ne smemo pozabiti, zato je Kamniškemu zborniku XIII dodano kazalo vseh zbornikov, ki so izšli doslej (1955-1969), in še tistega, kije izšel ob 750-letnici Kamnika (1979) in ni imel naslova Kamniški zbornik. Za to smo se odločili iz praktičnih razlogov, saj je tako zbrana bibliografija člankov, ki naj bo v pomoč vsem, ki se ukvarjajo s kamniško zgodovino. Bibliografijo so pripravile strokovne delavke Matične knjižnice.. Vsebina Kamniškega zbornika je razdeljena na več razdelitev. V uvodnem delu predstavita knjigo župan občine Kamnik Tone Smolnikar in glavna urednica, sledi temeljni razdelek Razprave, v katerem objavljajo rezultate svojih raziskav: dr. Marko Žerovnik /Narodove in narodnostne spremembe/, dr. Angelca Žerovnik /Vrednote na podeželju/, prof. Vlado Motnikar /Ivo Zorman - sedemdesetletnik/, mag. Franc Križnar /Ciril Vremšak (1900-1968) slovenski glasbenik - Kamni-čan (sklada telj in zboro vodja)/, prof. Breda Podbrežnik Vukmir /Slovenski ahasver -Radivoj Peterlin - Petruška/, mag. Zora Torkar /Vtis blagostanja/, inž. Janez Humar /Tovarna ščetk in čopičev brata Naglic/ dr. med. France Malešič /Franc Ho-henv/art iz Zoisovega kroga/, um. zgod. Ferdinand Šerbelj /Metzingerjev pasijon-ski cikel iz cerkve na Žalah/, absol. umet. zgod. Metoda Kemperl /Nekaj še neobjavljenih kipov frančiškanske delavnice in problem šolanja njenih umetnikov/, inž. Andreja Pogačar Špenko /Arboretum Volčji Potok/, dr. Božidar Drovenik /pregled raziskav in posebnosti v favni hroščev (Coleoptera) na Kamniškem/, dr. Rajko Slapnik /Kronološki pregled bioloških raziskovanj v jamah Kamniško-Savinjskih Alp v okviru Jamarskega kluba Kamnik/ in arheol. Milan Sagadin /Prazgodovinske najdbe z Malega gradu v Kamniku/. Drugi del ima naslov Gradivo. V njem so objavljeni članki, ki še ne vsebujejo neke sinteze, prikazujejo določeno problematiko in bodo kasneje (lahko) temelj za sintetični prikaz. V tem delu objavljajo: učit. slov. jez. Tilka Jesenik Balantič /Zaznamovani/, prof. Janez Majcenovič /Zlata leta plavalnega športa v Kamniku/, pokojni kamniški dekan Viktorijan Demšar /Razvoj šolstva v Komendi in v Mostah od leta 1945 do 1960 (članek je za objavo priredil teol. Jože Pavlic), inž. Bojan Pollak (Oris zgodovine Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik med 1965 in 1979) in inž. France Tomšič I Pričetkiprocesa demokratizacije na Kamniškem/. Sledijo Pogledi in mnenja, ki so bolj kot plod raziskav pogled avtorja na določeno problematiko. Članke za ta del so napisali: mag. Cene Matičič /Kako prelomiti stagnacijo in zaostajanje Kamnika?/, mag. Andrej Perko /Skupina mladih za zdravo življenje/, mag. Marija Marjanca Klobčar Resničnost in iluzije »narodnih noš«/, inž. Tomaž Schle-gel IStražni stolp na Malem gradu/, str. teh. Tone Špenko /Dragulj preteklosti - cerkev sv. Boštjana v Mostah/, arheol. Mirina Zupančič /Trženje naravne in kulturne dediščine - da, toda.../. V Kroniki so zapisi o kamniškem gospodarskem in kulturnem trenutku, o pomembnih Kamničanih, ki so umrli od izida zadnjega Zbornika leta 1969 in še o čem. Članke so napisali mag. Martina Koncilia /Prostorski in gospodarski potencial občine Kamnik/prof. Tina Romšak /Albert Čebulj (1918-1995), Zvone Verstovšek (1924-1984), Ivan Zika (1908-1976)/, akad. slikar Dušan Lipovec /Lojze Perko (1909-1980), Leon Homar (1914-1986), Miha Maleš (1903-1987), Aladin Lanc (1917-1990), Janez Klemen (1951-1990), Ferdo Mayer (1927-1994),/ teol. Jože Pavlic /Slovenska malteška bolniška pomoč (SMBP)/ in prof. Martina Golob-Bohte /Ob srebrnem jubileju Simfoničnega orkestra Domžale-Ka-mnik/. Kamniški zbornik zaključujeta Bibliografija Kamniškega zbornika 1955-1979 in Kazalo. Da bi bila kamniška kulturna snovanja prikazana bolj neposredno, neopisno, se je uredniški odbor odločil s po nekaj pesmimi predstaviti tri pesnike mlajše generacije: lernejko Drolec, Metko Tušarin Toneta Fti-čarja, ter dva akademska slikarja z nekaj reprodukcijami značilnih del: Toneta Žnidar-šiča in Alojza Berleca. Bogata vsebina Kamniškega zbornika XIII kaže na to, da je bila odločitev občine, da obnovi izhajanje te publikacije, prava, saj je iz kamniške gimnazije zrasla generacija ljudi, vredna naslednica povojnih piscev in urednikov, pa tudi starejša generacija je še sposobna sodelovati s svojimi spoznanji, vedenje o Kamniku pa seveda bogatijo tudi Nekamničani. Uredniški odbor si je prizadeval, da bi bil Zbornik kvaliteten. V glavnem se mu je to zahtevno delo posrečilo. Vendarle so nekatere napake navadno vidne šele po tisku. Tako smo ugotovili, da je pri članku o slikarju Ferdu Mayerju izpadel zaključni del, za kar se avtorju Dušanu Lipovcu in svojcem pokojnega slikarja opravičujemo. Mislimo pa, da napaka ni nepopravljiva, namreč: v naslednjem Kamniškem zborniku, ki naj bi izšel čez dve leti, bi bilo treba marsikaterega kamniškega umetnika, tako tudi slikarja Mayerja, predsta viti z razpra vo, ne le s spominskim člankom. Kot glavna urednica se zahvaljujem vsem avtorjem, za pomoč pri pripravi zbornika pa zlasti prof. Milanu Šuštarju, oblikovalcu Dušanu Sterletu in županu Tonetu Smolnikarju. MARJETA HUMAR Matična knjižnica Kamnik Da bi se bolje poznali Da bi bili naši bralci bolje seznanjeni z vsem, kar jim lahko nudi njihova knjižnica, smo v Matični knjižnici Kamnik zanje uredili posebno zgibanko. Z njo predstavljamo nekaj informacij, pa tudi obseg našega dela. Zgibanka predstavlja naše oddelke: oddelek za odrasle, pionirski oddelek, čitalnico, medioteko, obdelavo, dislocirane enote in tudi domoznansko zbirko. Knjige na oddelku za odrasle so postavljene v prostem pristopu po sistemu UDK, leposlovje pa je podrobneje razdeljeno na kriminalni, zgodovinski in vojni roman, humor, poezijo, dramatiko, zbrana dela, antologije, spomine... Pionirski oddelek ima knjige postavljene po starostnih stopnjah: C za otroke do 3. razreda, P od 4. do 6. razreda, M od 7. do 8. razreda. Vsebuje Zgibanka za naše bralce tudi strokovne knjige, ljudsko slovstvo (pravljice), poezijo, dramatiko in knjige v tujih jezikih, Čitalnica ima v svojem fondu slovarje, enciklopedije, leksikone, monografije, letopise, almanahe... ter časnike in časopise. Medioteka ima avdiokasete, videokasete, jezikovne tečaje, CD-ROM-e, CD-je. Obdelava opremlja in za izposojo pripravlja na novo pridobljeno gradivo. Posebna zbirka pa je domoznanska. Ta hrani dostopno knjižno gradivo o občini Kamnik, od leta 1995 tudi članke iz slovenskih časnikov in revij, ki se nanašajo na Kamnik. in pogovori z ustvarjalci, razstave, delavnice in bibliopeda-goške ure za otroke in mladino, ura pravljic, mesečne knjižne uganke, organizirani ogiedi knjižnice za naročene skupine. Zgibanka vam predstavlja tudi našo posebno ponudbo: to je medbibliotečna izposoja v Sloveniji in tujini, iskanje v COBISS/OPAC-u in drugih dostopnih svetovnih bazah podatkov (Swet-Scan, OCLC), Internet, multimedijska soba (CD-ROM-i, poslušanje glasbe), svetovanje uporabnikom, literarni večeri Hkrati vam zgibanka prinaša tudi osnovne informacije o članstvu, članarini, roku izposoje, podaljšanju, zamudnini, ter o odprtosti. Menimo, da je dobra informiranost nujna za obojestransko razumevnaje, zato so naše sodelavke Olga Drolc, Andreja Štorman in Jana Uršič za naše bralce zgibanko pripravile s posebno skrbnostjo. Pomagal je Andrej Schlegel z oblikovanjem. Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti. K slednjim naj sodi tudi naša zgibanka! BREDA PODBREŽNIK-VUKMIR Predstavitev novega Kamniškega zbornika Po sedemnajstih letih, odkar je leta 1975 ob 750-letnici mesta Kamnika izšel zadnji Kamniški zbornik, je te dni spet zagledal luč sveta XIII, Ka- šnjega časa Kamnika in njegove zgodovine ohranil za bodoče rodove. Županu Smolnikarju se je zahvalila za moralno in materialno podporo Urednica zbornika Marjeta Humar, župan Tone Smolnikar in ravnateljica MK Breda Podbrežnik so prisluhnili kulturnemu programu Sama in Vladke Vremšak. izida zbornika. Poleg številnih sodelavcev, katerih prispevki so razporejeni v štiri poglavja (razprave, gradivo, pogledi in mnenja, kronika), so h kakovosti zbornika prispevali tudi ostali sodelavci: Dušan Sterle (oblikovanje), Primož Hieng (naslovna stran), prof. Milan Šuštar (lektor in korektor), prof. Helena Hribar (angleški povzetki) in Studio Dataprint (računalniška obdelava besedila). Letošnji zbornik, ki vsebuje tudi bibliografijo vseh dosedanjih zbornikov, je izšel v nakladi 1500'izvodov. Založila ga je občina Kamnik, ki je zanj prispevala pretežni del sredstev iz svojega proračuna. Kot smo slišali na predstavitvi, naj bi zbornik v prihodnje izhajal vsaj vsako drugo leto. F. S. mniški zbornik. Njegova predstavitev je bila v okviru programa prireditev ob petletnici samostojne Slovenije 21. junija v Matični knjižnici Kamnik. Prireditev s kulturnim programom, v katerem sta sodelovala prof. Samo Vremšak (bariton) in Vladka Vremšak (klavir), je vodila Breda Podbrežnik, vodja Matične knjižnice. Vsebino zbornika pa sta predstavila župan Tone Smolnikar in glavna urednica Marjeta Humar. Župan je izrazil zadovoljstvo, da je zbornik izšel ob pomembni obletnici -petletnici slovenske državnosti, čeprav so prvotno predvidevali, da ga bo moč pripraviti do občinskega praznika v letošnjem marcu. Povedal je še, da je pobudo zanj dala Marjeta Humar in daje njegov izid dokaz, da v Kamniku želimo in smo sposobni nekaj skupaj ustvariti. Vsebino zbornika pa je podrobno predstavila njegova urednica Marjeta Humar, ki je dejala, da nam je po daljšem času spet uspelo pripraviti zbornik, ki bo utrip dana- MATIČNA KNJIŽNICA OBVESTILO ČLANOM MATIČNE KNJIŽNICE KAMNIK: UPORABA INTERNETA IN CD - ROMOV: ponedeljek: od 15. do 19. ure sreda: od 9. do 15. ure Člani knjižnice se predhodno naročijo za uporabo Interneta in CD - ROMov za čas ene ure v čitalnici knjižnice. Pred njihovo uporabo se morajo evidentirati v čitalnici! OGLED FILMOV ALI RISANK: petek: od 9. do 15. ure POSLUŠANJE GLASBE: ponedeljek: od 15. do 19. ure sreda, petek: od 9. do 15. ure Bergantov orgelski koncert v Kamniku Predstavitev knjige Ob orglah Te dni, 20. junija, smo bili v kamniški frančiškanski cerkvi priča pomembnemu glasbenemu dogodku. Naš rojak prof. Hubert Bergant, ki zdaj živi v Šempetru pri Gorici, je na leta 1994 prenovljenih orgiah predstavil skladbe J. S. Bacha, F. Couperina, M. Re-gerja, S. Vremšaka, L. Sluka in F. C. Th. Duboisa. Koncert pa je bil tudi priložnost za predstavitev njegove knjige Ob orglah, ki je pred kratkim izšla v založbi Branko d. o. o. v Novi Gorici. Zanimivo knjigo je s povzetkom besedila Pavla Budina, predsednika okrajnega sodišča v Novi Gorici, sicer pa organista v Mirnu, predstavil Tone Ftičar. V knjigi so zbrani zapisi, nastali v letih od 1962 do 1995. Gre za izbrane sestavke, ki so bili večinoma že objavljeni bodisi v Gledaliških listih, programskih knjižicah bodisi tudi v dnevnikih, tednikih in drugih periodičnih publikacijah. Prvi del knjige bi lahko opredelili kot predorganistovsko obdobje ali, kot pravi avtor, za zapise ob klavirju. Nadaljevanje je organološko, večinoma v ožjem pomenu, deloma pa tudi širše. Sledi sklop člankov, ki bi mu lahko rekli osebnostni del knjige. Gre za značilno pomnjenje in spominjanje glasbenih obletnic, življenjskih jubilejev ali drugih priložnostnih zapisov o pokojnih ali še živečih glasbenikih. Tako se profesor Bergant vedno znova spominja našega nepozabnega tenorista Jožeta Gostiča, med živečimi pa je še posebej blizu rojaku Samu Vremšaku. Posebno priložnost za razmišljanje so avtorju dala dosedanja tri evropska tekmovanja mladih organistov v Cankarjevem domu, na katerih je bil umetniški vodja. Kot je Bergant zapisal v sklepni misli knjige, so njegovi zapisi nastali kot rezultat velike notranje nuje po izpovedi z željo, ki jo je izrazil Bach v predgovoru k Orgelski knjižici: »... da bi se bližnji iz nje kaj naučil.« Izid Bergantove knjige Ob orglah in njegov koncert v Kamniku je bil povod za daljši pogovor z njim. Objavili ga bomo v eni naslednjih številk. F. SVETEU Prof. Hubert Bergant je iz prenovljenih orgel v samostanski cerkvi izvabljal zvoke Bachovih skladb. Srečanje z Vitanom Malom V ponedeljek, 3. junija, so nam povedali, da bomo šli po tretji uri v knjižnico, kjer nam bo Vitan Mal pripovedoval o dogodkih iz svojega življenja. Na začetku sem mislila, da je to bolj tako tako, a vseeno sem si sama pri sebi mislila: »Bolje poslušati življenjepis pisatelja, snemalca in novinarja obenem kot pa nakladanje o elektriki.« Stvar se je na koncu izkazala kot dobra. Kot veste, je Vitan Mal sodeloval pri snemanju filma Poletje v školjki in Sreča na vrvici. Povedal nam je veliko što-rij, ki so se dogajale na snemanjih. Med drugim tudi, da je na poskusno snemanje Poletje v školjki prišlo 20.000 otrok. Seveda je bila pot do glavne vloge dolga. Najprej so se morali za-smejati, nato razjokati, da so režiser in ostala snemalna ekipa videli, če so ti otroci sploh fo-togenični. Od 20.000 pa se jih je 19.900 lepo odpeljalo domov. Le 100 kandidatom je uspelo priti v polfinale. Od teh 100 se jih je nato 90 odpeljalo domov. Tako je ostalo samo 10 kandidatov, ki so se potegovali za vloge v filmu. Podobno je bilo tudi pri filmu Sreča na vrvici, le da je tam prišlo le 2.000 kandidatov. Glavni igralec Matic se je moral med snemanjem tudi nekajkrat preobleči. Spomnite se prizora, ko so Maticu slekli hlače. Vendar to sploh niso bile spodnje hlače temveč kopalke, dragi moji. Dobro so nas potegnili za nos Ko se je odšel preo-bleč v nek blok, je ravno takrat na stopnišče stopila neka stara mama. Matic je z eno hlačnico gor in eno dol pritekel ven, češ da se tudi preobleči ne more v miru. No, navsezadnje mu je le uspelo in se je mirno preoblekel v tiste kopalke. Vitan Mal nam je govoril tudi o svojih navdihih za pisanje knjig in podobno, a povedala sem vam le najzanimivejše. Na koncu, ko sva s sošolko Tmkaro že odšli v učilnico za fiziko (tam imamo matematiko), sta prišla v razred še moja sošolca in rekla, da je pogovor trajal še dlje. Barbara Balantič, 6. b OŠ Frana Albrehta Kamnik ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola (V. st.) - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/l) 400 urni program - trgovska šola (IV. st.) - agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.) - gostinska šola: KUHAR, NATAKAR (IV. st.) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj - nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: W1ND0WS 95, W0RD VVINDOVVS, EKSCEL... - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj za skladiščno poslovanje - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do IS. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure aH na telefonski Številki (061)711-082 in (061)712-278. Pojasnilo ob izidu novega Kamniškega zbornika Te dni je po dolgih letih zopet izšel nekoč že tradicionalni Kamniški zbornik, trinajsti po vrsti. Prinaša zanimive stroko vne in poljudnejše članke in razprave z različnih znanstvenih, strokovnih in družbenih področij. Glavno zaslugo, da je publikacija zopet izšla, imata vsekakor uredniški odborzgla vno in odgovorno urednico prof. Marjeto Humar ter izdajatelj Občina Kamnik. Seveda zbomik ne bi izšel, če se vabilu uredniškega odbora ne bi odzvali številni pisci, različni strokovnjaki, predvsem Kamničani, s svojimi prispevki. Zbornik je po vsebini in tehnični izvedbi zgledna publikacija in smo ga lahko le veseli. Izhajal naj bi v bodoče vsaki dve leti. Zaželimo mu torej še dolgo življenje! Čeprav pravijo, da število trinajst rado prinese nesrečo, menim, da v trinajstem Kamniškem zborniku ni kakšnih večjih spodrsljajev, če odštejemo manjše slovnične, korektorske ali smiselne in tiskarske napake, ki pa tudi lahko maličijo smisel besedila. Da ne bo pomote: govorim izključno o svojih prispevkih o kamniških likovnih umetnikih, v katere se je vrinilo nekaj »tiskarskih škrat-kov«! Za primer navajam: Cankarjeva ulica 7 namesto Cankarjeva cesta 7 /str. 190/, ob umetnikovi osemdesetletnici/slikarja L. Perka/namesto sedemdesetletnici/str. 190/; v galeriji Majolika, pravilno je v galeriji Majolka /str. 191/. Ampak to še ni nič hudega, morda komaj omembe vredno. Veliko hujše je, da je iz meni neznanega vzroka in brez moje vednosti pri mojem članku o pokojnem kamniškem likovnem umetniku Ferdu Mayerju izostala skoraj polovica besedila! Tako okrnjeno besedilo malici podobo o slikarju in je lahko žalitev pokojnega ustvarjalca ter neprijetnost za njegovo družino, prijatelje, znance, ljubitelje in poznavalce njegove umetnosti in konec koncev tudi za mene kot avtorja teksta. Čeprav nisem za neljubi spodrsljaj popolnoma nič kriv in se mi niti ne sanja, kako in zakaj je do njega prišlo, se kot avtor besedila čutim dolžnega opravičiti družini, prijateljem in znancem pokojnega Ferda Mayerja, javnost pa seznaniti z neprijetno zadevo. Ostalo prepuščam mero-dajnim. Manjkajoči del besedila o umetniku F. Mayerju se glasi: Že na akademiji je Ferdo Ma-yer veljal za enega od najbolj perspektivnih študentov svoje generacije, predvsem kot izboren kolorist. Njegovo zgodnje slikarstvo je bilo odziv na vplive fau-vizma in ekspresionizma, pa tudi na tendence slovenskega modernizma, prisotne predvsem v delih njegovih akademijskih učiteljev. V svojih kasnejših slikarskih ciljih je upodabljal tudi simbolične kompozicije nenavadnih formatov, kjer izstopajo kot simbolni motivi figure konjev. Sicer pa je Ferdo Mayer gojil vse klasične slikarske motivne sklope, od tihožitij in krajin, do figuralnih kompozicij, portretov in še posebej aktov. Vsa ta motivika je slikarsko podana v razponu od realističnih variant, h katerim se je občasno vračal kot v potrditev svojega slikarskega znanja, preko ekspresionističnih deformacij, vse do meje abstraktnega. Vedno pa je Mayerjevo slikarstvo barvno bogato, impulzivno v iskanju lepote in resnice, z jasno spoznavno osebno likovno govorico. Slikar se je občasno ukvarjal tudi s kiparstvom, kjer je v mah plastiki dosegel zavidljivo stopnjo umetniške prepričljivosti. Za umetnikom je ostala bogata likovna zapuščina, ki jo bo potrebno še izčrpneje raziskati in ovrednotiti. Slovenskega slikarja Ferda Mayerja se bomo spominjali kot resnega in zavzetega slikarja in hkovnega pedagoga, prijetnega sogovornika in dobrega človeka. P. S Članek o Ferdu Mayerju v Kamniškem zborniku je tako ostal le »torzo« brez bistvenih podatkov o umetniku in njegovem delu ter brez logičnega zaključka. DUŠAN LIPOVEC Intervju z dr. Vidom Pečjakom Kdaj se Vam je porodila Ideja za knjigo Drejček in trije Marsovcu? To je pa zelo daleč nazaj. Knjiga je izšla pred 36. leti, 39 let pa je minilo od takrat, ko se mi je porodila ideja. Takrat sem ravno pričakoval svojega sina Andreja, od tod Drejček. Vsak očka misli na svojega bodočega otroka, tako sem mislil tudi jaz in v glavo mi je padla ideja o Drejčku, ki je srečal tri Marsovčke. Kako dolgo ste jo pisali? Pisal sem jo malo časa. Pri takih knjigah, saj ni tako obsežna, je glavno delo opravljeno poprej. Najprej ti mora ideja pasti v glavo, potem jo razčleniš, to pomeni, da ti morajo v glavi dozoreti še drobne idejice, npr. srečanje s teto Asistent pri urah angleškega jezika V letošnjem šolskem letu je na našo šolo Frana Albrehta prišel mladi Anglež, Paul Tovvnend, učitelj angleškega jezika. Naša šola je trenutno ena izmed desetih v Sloveniji, v katerih imajo asistente iz Anglije. Paul nas je obiskal z namenom, da bi pomagal učiteljicam angleškega jezika. Pri nas bo ostal celo šolsko leto. Ure angleščine z njim so poučne, zanimive, hkrati pa zabavne. Prvo uro smo ga spraševali, da bi čim več izvedeli o njem. Pripovedoval nam je o svoji družini, predvsem o sebi. Med tem pogovorom smo ga podrobneje spoznali. Njegov prihod nam je učiteljica omenila že veliko prej. Sprejeli smo ga z občudovanjem, saj ne obvlada slovenskega jezika. Nam je na voljo samo ob torkih in četrtkih. Si- cer pa poučuje dijake bližnje gimnazije. Že takoj po prvi uri smo začeli z resnim delom. Pri urah se pogovarjamo le angleško. Včasih nam mora priskočiti na pomoč učiteljica. Skupaj obravnavamo redno snov. Ena izmed tem je obravnavala mesto Cambridge. Govorimo v dialogih, delamo vaje z listov, ki jih je pripravila učiteljica. Pisali pa smo tudi narek. Prejšnjo uro smo se igrali angleško igrico o paketu-darilu. Ta ura je bila najbolj zabavna. Mislim, da se bo tako tudi nadaljevalo. Meni je Paul kot učitelj zelo všeč. Razumemo se dobro, čeprav mora velikokrat uporabiti besedi: »Please, listen!« Sabina Kastelic, 6. a OŠ Frana Albrehta Kamnik Pogovor z mag. Mikom Pavlovičem Gospod Mik Pavlovič je organizator ter delegat tekem ŠKL. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Od kod ideja za ŠKL? Ideja je nastala v košarkarskih krogih med igralci in prijatelji oziroma med uslužbenci košarkarske zveze Slovenije. Kajželite doseči s temi tekmovanji? Glavni cilj je, da se bodo za ta šport zanimale tudi deklice. Zato igrajo dečki in deklice po dve četrtini. Kakšni so vaši občutki, ko ste delegat na tekmah ŠKL? Seveda so občutki dobri, vendar sem delegat le zato, da pomagam pri zapisnikarski mizi in pri sojenju. Kaj menite o današnji tekmi? Tekma je bila zanimiva in napeta. Organizacija je bila odlična. Pohvalim lahko vse: navijače, zapisnikarje, celotno vzdušje... Gospod Mik Pavlovič pa je še pripomnil, da bo v Kamnik še prišel, vendar šele prihodnje leto, ker so Kamničani žal odstopili od nadaljnjega tekmovanja. Novinarski krožek OŠ Frana Albrehta Rok Granat, 6. b. Meto, potovanje na Luno. Ko pa je vse to premišljeno, gre pisanje hitro naprej. Mislim, da sem pisal samo nekaj tednov, potem pa zopet veliko časa vzame obdelava. Tisto, kar si napisal, moraš polepšati, izboljšati, zamenjati besede... Od kod Vam imena glavnih junakov? Drejček je pač ime mojega sina Andreja, Meta je ime, ki je zelo pogosto v Sloveniji in zaradi boljšega razumevanja, sem ji pač dal ime teta Meta. Miš, Maš in Šaš? Imel sem prijatelja, ki je že zgodaj umrl, ime pa mu je bilo Saško. Skrajšano smo ga klicali Saš, od tod Šaš; Miš je miška, miško, mišek pravimo tudi majhnemu otroku; potreboval sem še eno ime - Maš je mešanica med Miš in Šaš. Knjiga je že več let na knjižnih policah. Zdaj ste se odločili za ponatis. Kako ste prišli na idejo, da knjigo ilustrirajo učenci osnovnih šol? Knjiga je že dalj časa razprodana, večkrat mi je kdo rekel, da bi jo rad dobil, pa je ne more, ker je ni v trgovinah. To me je spodbudilo, da sem se odločil za ponatis. Potem pa sem prišel na idejo, da bi knjigo ilustrirali otroci sami. Razlog je bil v tem, da s prejšnjimi ilustracijami nisem bil posebno zadovoljen, zadnja izdaja je bila sicer nekoliko boljša, a so slike črno bele, s čimer spet nisem bil zadovoljen. Tako se mi je porodila ideja, da bi za razliko od vseh dosedanjih knjig tokrat ilustrirali otroci sami. Seveda pa je dolga pot do uresničitve tega. Koliko ponatisov je že izšlo? Doslej je izšlo šest ponatisov, dvakrat pa je knjiga izšla v tujini. Knjiga je na prvi pogled zelo pregledna, berljiva, lepa, nekoliko pa motijo reklame. Zakaj so našle svoje mesto v knjigi? Ta izdaja ima 22 barvnih slik in 28 črno belih. Ko sem to predložil Mladinski knjigi, so mi rekli, da je taka izvedba nemogoča, ker bi bilo predrago. Brez sponzorjev ne bi nikoli izdal te knjige, nikoli ne bi mogel izdati teh 22 barvnih slik, zato mi ni preostalo drugega kot vključiti reklame. Kako je nastajala ta zadnja izdaja? Po kakšnem ključu ste kot ilustratorje izbrali prav učence naše šole? Nastajala je pravzaprav celo leto. Spomladi sem se domislil, da bi otroci sami risali. Predlog sem predložil Mladinski knjigi, ki pa je to odklonila. Potem sem poslal pismo po šolah. Prijavile so se na žalost samo tri šole, vaša je bila med njimi, vabilu pa se Je odzvala profesorica Branka Spende. Za sodelovanje sem pridobil še četrto, kar pa je bilo odločno premalo. Zato sem poleti obiskoval otroške kolonije in počitniške tabore, npr. letovišče gorenjskih otrok v Pineti, otroško zdravilišče Debeli rtič, Rakitno. Otroci so risali in zbral sem kar 530 slik, kar je zelo veliko. Brez velike količine slik tudi izbor ne bi bil mogoč. Ali ste zadovoljni z opremo knjige ali bi še kaj spremenili? Avtor pravzaprav nikoli ni dokončno zadovoljen. Moram pa reči, da sem do neke mere zadovoljen, marsikaj pa bi se dalo popraviti, tako bi npr. slika na naslovnici morala biti večja. Ali trenutno snujete kakšno novo knjigo? Ne, trenutno nimam nobene zamisli za novo knjigo. Gospod Vid Pečjak, najlepše se Vam zahvaljujemo, ker ste si vzeli čas in nam odgovorili na vprašanja. Želimo Vam veliko uspehov pri Vašem nadaljnjem delu. Tudi jaz želim, da bi kdo od Vas, ko odrastete, napisal kakšno knjigo. Spraševali smo: Mateja Bremšak, Tjaša Ipavec, Jasmina Kem in Matej Kociper, vsi iz 6. a OŠ KOMENDA-MOSTE KMETIJSKI Klanec 13, Komenda tel. (061) 841-022, mobitel: (0609) 611-190 ZAHVALA! Ob hudem neurju, ki nas je zadelo, se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč SOVAŠČANOM KLANCA, GASILSKEMU DRUŠTVU KOMENDA, GD MOSTE, GD KRIŽ in GD DUPLICA. Nocoj spet misli ta vajo... Rada bi povedala... Kaj? Kar naenkrat sem se ob razmišljanju o včerajšnjem dnevu zaletela v misel, da je bil dan lep, poln, da pa o njem pravzaprav ne morem povedati nič. No ja... Skoraj nič. V glavi odmeva samo beseda DELO. Nisem imela časa spremljati dogajanja. Ta beseda pa sploh ne zveni kot neprijetnost (čeprav sem noro utrujena) in če bi ta trenutek izrekla besedo LJUBEZEN, bi zvenela enako. Vsaka kretnja, ki sem jo napravila včeraj, je bila kot to čustvo. Moje osebno zadovoljstvo je, da sem lahko naredila nekaj dobrega za ljudi, ki so v svojem življenju sicer veliko dobili, mnogo pa tudi izgubili. Rada sem bila med vami. Ne vem pa, če sem znala biti z vami. Ne vem, ali ste ali niste čutili, da je vsak kos kruha narezan z željo, da veste, da je naš dan posvečen vam v zadovoljstvo. Daje vsak košček čebule pomenil željo, da se imate lepo. In paradižnik s kumaricami je pomenil kanček kislosti, ki jo s seboj prinaša sleherni vsakdan. Meso je bilo za moč, da bi to našo vsakdanjost lažje premagali. Ne upam si govoriti o programu in njegovi kvaliteti, kajti bolj me je skrbelo pravo število porcij in v zvezi z njihovo velikostjo zadovoljnost naših gostov. Zaposlena s kuhanjem kave in točenjem pijače sem malce zapostavila ljudi, ki bi jim morala biti dober gostitelj. Toda... To so napravili namesto mene moji nadrejeni oz. z drugimi besedami organizatorji tega piknika. Govorim, kot da sem bila sama za vse. Pa ni tako. Marija, ki smo ji v šali dali ime Gospa Česenčkova, je namesto nas, Neznalčkov, opravila levji delež začetnih opravil. ludi Darja, ki je ne samo pela in igrala na sinte-sajzer, je po Fonzijevsko poskrbela za dober razplet srečolovskega dela zabave. Ob tem delu piknika pa sem bila jaz strašno ne- srečna. Obljubili so mi eno izmed srečk (ki jo je na srečo dobil nekdo izmed gostov) in upala sem, da bom zadela Cvetal. Ne boste verjeti, zakaj sem si ga zaželela. Preprosto! Nimam lončnic in ne bi ga imela kje porabiti. Vsi pa vemo, da so dobitki najbolj nemogoča sreča od mogoče nesreče. Dobiš omaro, potrebuješ pa stol. Vsakdanjost, ki jo že poznamo. A tudi to še ni vse. Z nami je bila Slavica, ki si je skoraj obrabila noge, Silva, ki je bila povsod ob vsakem trenutku, Helena, ki je (upam, da je ne bodo sodno preganjali zaradi obrabe ploščic) imela v eni roki krpo, v drugi kuhal-nico in v tretji metlo. Magda - z njo sva skrivaj jedli surove čevapčiče. Lado in Tone pa sta delala čudeže na »moškem« področju. Poimensko sem oz. nisem omenila naših predpostavljenih in še veliko drugih, zaslužnih za ta piknik, ki so veliko naredili iz ozadja. Hvala vam, ki ste dovolili, da smo vam pripravili lep dan. Hvala tistim, ki ste bili skromni in zadovoljni. In hvala vam, ki smo vas nehote spregledali, užalili ali prizadeli s kakšno nepozornostjo, pa nam tega niste zamerili. Verjemite! Trudili smo se. In tam smo bili, ne zaradi vas, temveč ZA vas. Trudili smo se, da bi vam bilo lepo. In če vam je bilo, smo dosegli svoj namen. Ker pa vem, da ste Kaveljci in Korenine, se vidimo spet naslednje leto. P. S. Ravnokar je iz radia slišati glas Alfija Nipiča v pesmi Od kod lepote tvoje. Včerajšnji vtisi pa me z utrujenostjo vred neizpustijo iz svojih krempljev, zato upam, da verjamete, da smo bili ta dan na tem svetu, samo za vas. Povejte, če smo uspeli. Meni pa v ušesih še vedno odzvanja Darjin glas: Nocoj spet misli tavajo... IRENA GOSAR Leta 1945. (16) Študentje USŠD na ekskurziji po ZDA (3) Universitv of Miami V okviru Univerze v Miamiju deluje program Boj proti dro-gam. Deluje od leta 1988 in je prva taka organizacija v ZDA. Florida je glavna tranzitna pot za preskrbo drugih držav ZDA z drogo. Preko Floride pride v ZDA 70% kokaina, ki je najbolj razširjena droga v ZDA. Rizična skupina so mladi, stari od 18 do 21 let, čeprav so uživalci drog tudi med mlajšimi in starejšimi. V tej organizaciji dela 3800 prostovoljcev. Del programa je tudi testiranje otrok v šolah in zaposlenih na delovnih mestih. Če hočeš delati, moraš biti »čist« (dru gfree). Z ljudmi, za katere testiranje pokaže, da uživajo drogo, nato delajo prostovoljci. Ena od njihovih aktivnosti je tudi odkrivanje in zapiranje zapuščenih hiš, kjer živijo preprodajalci drog (seveda ta organizacija sodeluje s policijo). Florida Atlantic Universitv Na Univerzi v Bocca Ratonu so nam predstavili delo z zlorabljenimi otroki, saj to področje dela zanima večino študentov. Storilci so največkrat družinski člani, sorodniki ali družinski prijatelji, torej ljudje, ki jih otrok pozna. Pravna praksa kaže, da je pri njih to področje dobro urejeno, saj je storilec res kaznovan in žrtev zaščitena. Tisti, ki izvaja nasilje nad otrokom, lahko dobi 15 let zapora, vendar pa »odsedi« 7 ali 8 let. Mame zlorabljenih otrok so pogosto zasvojene s kokainom. Vključijo jih v zdravljenje, otroke pa za najdlje 18 me- secev oddajo v rejo. Če v tem času mati pri zdravljenju ni uspešna, sprožijo postopek odvzema roditeljskih pravic in postopek za posvojitev. Rejniki so lahko: posamezniki (moški in ženska), ra-zličnospolna partnerja ali pa zakonca (po zakonu je tako urejeno tudi pri nas), ne moreta pa biti rejnika istospolna partnerja. Kot zanimivost naj navedem, da so homoseksualni partnerji rejniki lahko v vseh državah ZDA, razen v dveh. Delrav beach Police Department Komandir te policijske postaje, kije ena od 21 na področju Miamija, je poudaril, kako zelo pomembno je, da so zaposleni v policiji različnih spolov, ras in verskih prepričanj. Zakon opredeljuje, da mora biti med zaposlenimi 24% črncev, 12% žensk, 4% Špancev, 2% drugih in 1% ameriških Indijancev. Policija si zelo prizadeva, da pridobi ljudi na svojo stran, da začutijo, da so policisti res tisti, ki pomagajo. Zato so na voljo 24 ur na dan. Svetujejo v krizi, organizirajo skupine za samopomoč za ženske in otroke žrtve nasilja, tečaje samoobrambe ipd. Posebej zanimivo se mi zdi njihovo delovanje v soseskah, kjer je veliko mladoletniškega kriminala (v Miamiju 70% vseh kaznivih dejanj storijo mladoletniki). V soseskah organizirajo informativna predavanja o poklicu policista in o vojaških poklicih. Kot primer, kako se približajo mladim, bi omenila: ko zalotijo mladoletnika pri kraji, ga prvič ne prijavijo sodniku za mlado- AVTOSOLA SMARCA tel.: 811-Oiz organizira BREZPLAČNA TEČAJA CPP za voznike A in B kategorije v prostorih Kulturnega doma šmarca 8 pričetkom v PONEDELJEK, 1$. JULIJA, In v ČETRTEK, I. AVGUSTA, obakrat ob 18. uri. Prijave in informacije po tel. 811-012 vsak dan od 16. do 21. ure. Nudimo vam - kreditiranje vožnje - ura vožnje A kategorije 2.200 SIT - ura vožnje B kategroije 1.600 SIT - vozimo na avtomobilih R5 - motorno kolo 125 cem - začetek vožnje pri vas doma, v šoli - službi ali po dogovoru letnike, ampak mora določen čas spremljati policista pri delu. Pogosto se ravno ti mladi odločijo za poklic policista. Ko smo komandirja vprašali, kjer v Miamiju se je popoldne ali zvečer varno sprehajati, nam je razložil in nam ponudil pomoč, če bi se slučajno znašle v situaciji, ko gibanje ne bi bilo najbolj varno. Dal nam je vizitke s telefonsko številko, na katero bi lahko poklicale in bi nas prišel kateri od policistov ali policistk iskat. Hospic by the Sea Hospic je program celostne oskrbe umirajočega bolnika in njegove družine. Delajo po konceptu humane in sočutne pomoči ljudem. Prvi hospic je bil ustanovljen leta 1967 v Londonu, Ho-spice by the Sea pa leta 1979. Tudi v Sloveniji imamo Slovensko društvo Hospic, ga. Metka Klavišar pa se zavzema za odprtje Hospica tudi pri nas. V prostorih Hospica v Bocca Ratonu je 16 postelj za oskrbovance različnih starosti, pomoč pa nudijo tudi na domu. Zaposlenih je 300 ljudi, 400 pa je prostovoljcev. Ho-spice by the Sea je neprofitna organizacija, ki več kot 50% finančnih sredstev dobi od donatorjev, ki so največkrat družinski člani oskrbovalcev ali pa umrlih. Poleg vsakodnevnih terapij in drugih aktivnosti so razvili tudi svetovanje svojcem in oskrbovancem v smislu priprave na smrt, svojcem pa nudijo svetovanje in pomoč tudi po smrti bližnjega. Kljub redni superviziji (svetovanje in pomoč strokovnjakom) svetovalni delavci tu delajo povprečno 2 do 3 leta. Brez sponzorjev, ki so mi pomagali, da sem lahko odšla v ZDA, ne bi nikoli sprevidela, da je »Amerika« pravzaprav tu, pri nas. Vesela sem, da sem imela možnost, da sem videla tako opevano Ameriko in za to se vsem, ki so mi finančno ali kako drugače pomagali, lepo zahvaljujem. Finančno so me podprli: Con-sult Center, d. o. o., Kamnik, Avto Car, d. o. o., Mengeš, ART-Line, d. o. o., Mengeš, Konfet, d. o. o., Mladinski center, Dom upokojencev, Simon's, d. o. o., Krokodil Cafe bar, Trgovina Neva,Polis chem,d. o. o., Servis Uroš Uranič, Zlatarstvo Banič, Urko, d. o. o., Menjalnica Tropical,Trgovina Pupa, Pletenine Spenko, Sitotisk Albreht, Trival, d. o. o., Herle M&V, d. o. o.. TINA ZUPANČIČ Po spominih napisa/ Milan Windschnurer Brez zadostnih gmotnih sredstev, brez medijske podpore in v razmerah, podobnih našim takrat v Sloveniji, so bili seveda ti poizkusi vzpostaviti na noge sposobne nekomunistične stranke že vnaprej obsojeni na neuspeh. K temu je še pripomogla bolezen dr. Šu-bašiča (možganska kap), tako da je tudi Subašičeve dotedanje posle ministra za zunanje zadeve prevzel kar Tito sam. Spričo neprestanih šikan pri njihovem delu so tako Grol, dr. Šutej in dr. Šubašič malo pred volitvami izstopili iz vlade in sklenili, da »njihove« stranke HRSS in Demokratska stranka na bližnjih volitvah ne bodo kandidirale. Hrupna zborovanja Na zunaj pa je seveda celotna predvolilna kampanja potekala bučno, kot da bi kandidirala cela vrsta strank. Izgleda, da je bilo glede na predvojno zelo majhno število privržencev komunistov pri nas ljudi potrebno še in še prepričevati. Prepričevanje v javnih medijih je bilo takole: »Vsi tisti, ki ne podpirajo KPJ in njenih idej in dejanj, so slabi, vodenja javnih zadev nevredni ljudje!« Predvolilno kampanjo so komunisti pričeli konec avgusta, ko so se že začeli pojavljati prvi članki s parolami proti morebitni ponovni vzpostavitvi predvojne ureditve v Jugoslaviji, to je proti kraljevini. Tako so se npr. med prvimi zbrali volivci (cit.) »na množičnem predvolilnem sestanku delovnega ljudstva v delavskem domu v Trbovljah, kjer so sprejeli željo in zahtevo po republikanski ureditvi naše države in odklonili »lutko« kralja Petra«. Na Ptuju so se novoizvoljeni člani NOO in odposlanci v okrajno skupščino s svojega zborovanja izrekli (cit) »za DFR Jugoslavijo in odločno obsodili poizkuse špekulantov in izkoriščevalcev z izdajalskim kraljem Petrom na čelu, ki bi ponovno hoteli razbiti enotnost jugoslovanskih narodov. Živela naša ljudska oblast, živela republika!« Podobno so nato potekala predvolilna zborovanja po vseh večjih krajih v Sloveniji. Na teh so bili govorniki, člani takratne začasne narodne skupščine, o novih zakonih, o programu Ljudske fronte... V nedeljo, 16. septembra dopoldne je bilo takšno množično zborovanje tudi v Kamniku. Ob prisotnosti Okrajnega NOO Col-nariča je o takratnem političnem položaju govoril minister za trgovino narodne vlade Slovenije in član IOOF Vavpetič. Na tem zborovanju so sprejeli naslednje sklepe: »Navzoči smo na strani Ljudske fronte Jugosla vije. Priznavamo samo to oblast, ki dela resnično v interesu delovnih množic, ki ima edina vso pravico, da pred-sta vlja naše narode.« Popoldne pa je bil organiziran partizanski miting v Radomljah. Že dva dni prej zvečer pa se je prebivalstvo in vojska zbrala na Glavnem trgu v Kamniku, da bi čestitali maršalu Titu za visoko odlikovanje »Red zmage«, ki ga je pred dnevi prejel od vrhovnega sovjeta ZSSR. Več govornikov je vzklikalo Sovjetski zvezi, Titu, Stalinu. V sklepih so izrekli tudi »mržnjo in prezir nad pobeglimi izdajalci s kraljem Petrom na čelu.« Ob ognjemetu s Starega gradu je manifestacija trajala pozno v noč. Organizacija volitev Vzporedno s temi hrupnimi zborovanji in agitacijo po časopisih in radiu so potekale za te volitve že tudi obsežne organizacijske priprave. Po zakonu o volitvah narodnih poslancev v ustavodajno skupščino je na predlog okrožnih NOO (Ljubljana-mesto, Lju-bljana-okrožje, Celje, Maribor in Novo mesto) federalna vohlna komisija za Slovenijo imenovala okrožne volilne komisije. V voklno komisijo ljubljanskega okrožja, kamor je spadal tudi kamniški okraj, so bili imenovani: za predsednika notar Anton Kraigher in za člana prof. France Žen in trgovec in gostilničar Nande Vode. Ta volilna komisija je potem imenovala okrajne volilne komi- sije. Za kamniški okraj je tej komisiji predsedoval sodni svetnik Kajetan Premrov. Komisije so nato naprej imenovale za posamezna volišča volilne odbore. Tako kot pri lokalnih volitvah so bile volilne komisije povečini nepluralno sestavljene, saj je na volitvah nastopala ena sama lista. Kot v volilnih komisijah so bili tudi volilni odbori na voliščih sestavljeni tako, da so imeli v njih komunisti ali ljudski demokraciji naklonjeni ljudje večino. Po v avgustu 1945 sprejetem zakonu o ustavodajni skupščini naj bi to sestavljala dva popolnoma enakopravna domova: zvezna skupščina in skupščina narodov. V prvo se naj bi volilo na vsakih 40.000 volilcev po enega poslanca, tako da bi jih bilo iz Slovenije ob približno 1.150.000 volilnih upravičencih izvoljenih 29, iz cele države pa 348delegatov. Vsak upravni okraj je volil poprečno po enega poslanca. V skupščino narodov pa naj bi se iz vsake takratne federalne enote: Slovenije, Srbije, Hrvaške, BiH, Črne gore in Makedonije, volilo po 25 poslancev, v pokrajini Vojvodini 15 in Kosovu in Metohiji 10poslancev. Poslance obeh domov so smeli voliti vsi državljani, imetniki volilne pravice. Kot že povedano, ob odsotnosti kakršnekoli druge stranke ali politične skupine je na teh volitvah nastopila le ena stranka, Ljudska fronta s svojo zvezno listo. To so sestavljali nosilec liste maršal Tito in vsaka okrožna lista s svojimi okrajnimi kandidati in njihovimi namestniki. Da bi volitve izgledale kolikor toliko kot volitve med različnimi strankami, se je takratna oblast v zadnjem hipu domislila takoimenovanih črnih skrinjic. Po dve od teh sta bili nato na vsakem volišču, ena za nesimpati-zerje liste Ljudske fronte za zvezno skupščino in druga za nasprotnike komunistov pri volitvah v Dom (skupščino) narodov. Seveda za glasovi v ti dve črni skrinjici niso stali nobeni kandidati. V dnevnem časopisju je bilo takrat moč prebrati: »Vsak volivec mora vedeti, da je (črna) skrinjica brez liste, skrinjica protiljudske reakcije in narodnih sovražnikov.« (se nadaljnje) Skrivnosti kamniških planin Kamniške planine že dolga tisočletja opazujejočloveka.kibivana ravnici pod njimi. Skromni lovec in nabiralec, ki je lazil tudi po njihovih nedrjih, prvi sejalec in pastir, ki je poganjal svojo,za današnje predstave skrajno podhranjeno govedo in drobnico, je vračal pogled tja, kjer so bivala skrivna bitja in kjer je nebo često zlovešče pridigalo belim skalam. Kakšna je bila skozi zgodovino dejanska simbioza človeka z okolico Kamnika tja do najvišjih vrhov in koga so bičali planinski vetrovi? O človekovem bivanju na Kamniškem je za tako pomembno in prometno točko presenetljivo malo znanega. Opazovalcu stopa pred oči predvsem srednji vek, ki je dal pečat mestu Kamnik, ne moremo pa prezreti besed, ki jih je zapisal pisec v predgovoru v knjigi Kamnik. »Življenje v naših krajih se je odvijalo ob dolinskih potokih in na področju Velike planine«, ter dalje: »Samo nekaj stoletij pred našim štetjem je porasle hribe okoli Kamnika opazoval vojščak, ki je v svojem grobu na Romšakovi njivi v Nevljah zapustil znamenito Nego-vsko čelado, dve puščici in sekiro« ter »O življenju v rimski dobi nam pričajo redki ohranjeni nagrobniki, ki so preživeli srednji vek.« Najraje smo zmajevali z glavo, da so to preveč naključne najdbe osamljenih popotnikov ali pa da so predmeti po čudnih poteh zašli v naše kraje. Eksponate pa smo podarjali pomembnim osebnostim ali odlagali v vitrine brez obširnih spremljajočih razlag. Simbolično leto 1996 je prineslo bolj jasne zgodovinske dokaze in pogled v davnino. S pomočjo neprofesionalnih sodelavcev je arheološka znanost prišla do fantastičnih eksponatov materialne kulture od neolitika, ko je bil naš prednik mojster obdelave kremena, do bronastodobne keramike na planinah, kar samo potrjuje avtentičnost bronastih sekir, od prelepo izdelane bronaste fibule gorskega pastirja iz časa zadnjega razcveta rimskega imperija, do utrjenega pribežališča prvih kristjanov, ki so se pred nevarnostjo zatekali za zidove poznoantične bazilike. Sama odkritja ne dajo odgovora na vprašanja, ki se zastavljajo, ampak odpirajo nova. Arheologi, etnologi, biologi, metalurgi in številni drugi strokovnjaki različnih področij so pred velikim izzivom, ki pa mu ne bodo kos brez pomoči institucij in skupnosti, ki bi se mo- rala zavedati pomembnosti novih spoznanj našega zgodovinskega bivanja. Prav na Kamniškem se odpirajo (tudi v evropskem merilu) novi pogledi na bivanje, življenje in delo naših davnih prednikov. Ne dovolimo, da velika priložnost, ki se ponuja, spolzi mimo, ne da bi pustila sledi v turistični ponudbi in podobi kraja pod kamniškimi planinami, pa tudi odgovori na vprašanja o naših prednikih bodo našli številne poslušalce. MB Dragoceni kamenodobni eksponati. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE P.O. POSLOVNA ENOTA KOMENDA Telefon: 841-003 Obveščamo vas, da blagajna HKS posluje s spremenjenim delovnim časom, in sicer: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK od 8. do 12. ure. 10 11. julija 1996 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN Kamniški planinci na Komatih Kolesarstvo, gorski tek, gorsko kolesarstvo Vida Uršič štirinajstič prvakinja Letošnja državna prvenstva v vzdržljivostnih disciplinah so v polnem teku. V Lenartu v Slovenskih goricah so tekmovali cestni kolesarji na posamični cestni dirki. Taka tekmovanja že vrsto let ne minejo brez Vide Uršič. Tudi tokrat je tekmovala in zmagala. S to zmago je že štirinajstkrat (14) stala na najvišji zmagovalni stopnici na državnem prvenstvu (tudi v Jugi). V svojem športnem dnevniku ima zabeleženo, da je nastopila na več kot 300 dirkah, od tega je že na 108. prva pripeljala čez ciljno črto ali dosegla najboljši čas na kronometru. Veliko izkušenj, ki si jih je nabrala v dolgoletni karieri, sedaj uspešno uporablja, da se kljub športnim veteranskim letom uspešno kosa s povprečno petnajst let mlajšimi tekmicama. Seveda niso le izkušnje pripomogle k zmagi, kolesarske dirke pa tudi niso karaoke, kjer zmaga tisti, ki mu najbolj ploskajo. Odločata fizična in psihična pripravljenost. Vidi ni žal odrekanja, da ob delu v Zdravstvenem domu v Kamniku in ob domačih gospodinjskih delih še najde čas za trening, vsak dan. Tudi ona sama ne ve, koliko zobnikov in verig je obrabila na treningih, koliko plaščev je zamenjal njen serviser mož Jože, koliko dresov je našlo pot do pralnega stroja, koliko kilometrov prevozila, vendar brez tega ni uspehov. Vrhunske telesne pripravljenosti tudi ni brez pravilne prehrane, kateri Vida posveča veliko pozornost. Tako kot večina vzdržljivostnih športnikov pa se težko prebija skozi finančne prepreke športa. Ob vseh običajnih dnevnih obveznostih bi težko iskala še sponzorje, vendar nekoliko le zakrpa športne finančne probleme. Pomaga si tudi s prodajo pokalov, ki jih je z velikim trudom prigarala na dirkah. Tako je nekaj let nazaj s prodajo lovorik (ne najlepših, najdragocenejših) kupila fičkota, ki še vedno služi svojemu namenu za vožnjo v službo. Fičko je enake barve kot sijaj zmagovalnih medalj. To je pač ogledalo zakulisja vzdržljivo-stnega športa, saj so za državo bolj važne polne gostilne in zdravstveni domovi kot... HRIBOLAZCI ZA PRVAKE IN POKAL Dan po dnevu kolesarske (mega) resnice smo se gorski kolesarji pomerili za šampionske naslove v vzponu iz Črnega vrha (nad Idrijo) do planinskega doma na Javorniku, gorski tekači pa dan kasneje tekli iz Idrije na Vojsko za DP navzgor. In kakšne uvrstitve dosegamo hribolazci v deželici tej? 33. Grega Bele, 23. Simon Berlec (oba mladin-ci-mtb), 16. MM, 10. Ivan Urh (oba člana gt), 8. Jure Kukovič (člani do 23-mtb), 5. Sandi Srdar (člani elite-mtb), 4. MM (člani elite-mtb), 4. Lado Urh (člani gt), 3. Andreja Mali (mtb) 2. Tadej Trobevšek (mladinci-mtb), 1. Ivan Urh (veterani gt-gor). Poleg tega smo »bikerji« tekmovali tudi za slovenski in evropski (Avstrijci, Nemci, Ukrajinci, Hrvati) pokal na krosu v Završnici. Glavne značilnosti: deževno vreme, spolzka proga, nekaj padcev z odrgninami, velik (za mtb) nagradni sklad, ponovno okvara na Tadejevem kolesu, zmagovalca Ukrajinec Taran in Perčeva. Uvrstitve Ka-mničanov: druga Andreja Mali med dekleti, peti Sandi Srdar, sedmi MM - oba med člani elite, sedmi Tadej Trobevšek med mladinci, 13. Jure Kukovič med člani do 23 let, 27. Grega Bele med mladinci, S. Janez Poljanšek med rekreativci. Državnih prvenstev pa še ni konec, saj bo v nedeljo, 14. julija, v lepem naravnem okolju Logarske doline (Plesnik) še državno prvenstvo v krosu. METOD MOČNIK V času od 22. do 29. junija je skoraj 40 kamniških planincev preživelo 7-dnevno planin-sko-pomorsko turo na Komatih. Tokratno turo so si omislili nekoliko drugače. Obiskovanje »izredno«, od 100 do 250 m, visokih točk na posameznih otokih kor-natskega predela je bilo povezano s kopanjem, raziskovanjem, ogledovanjem krajinskih značilnosti in s skoraj vsakodnevno hojo. To je bila velika sprememba za planince, vajenih hoje v sredogorje in v visokogorje. Na pot smo se odpeljali pozno ponoči 21. 6. Mejo s Hrvaško smo prečkali brez zapletov ter se mimo Reke, Senja in dalje vozili po cesti, ki komaj zasluži ime jadranske magistrale. Cesta je na posameznih odsekih bolj podobna kotanjem. V Zadar smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah 22. 6. Pihala je precej močna burja in nekoliko premajhna barka ni upala na odprto morje. Po treh urah čakanja nas je odpeljal trajekt, ki ni tako občutljiv za morske valove. Popoldne smo prispeli v Sali, mestece na Dugem otoku, kjer smo prebivali vse dni. Zaradi slabega vremena smo v soboto, zlasti pa nedeljo, 23. 6., obiskovali le okoliške kraje. Že v ponedeljek, 24.6., smo se odpravili na celodnevni potep po kornatskem otočju (vseh otokov je več kot 200). Z ladjo smo se večkrat ustavljali na posameznih krajih, obiskali najvišji vrh, po vrnitvi pa se tudi krajši čas kopali in že hiteli naprej. V tem času smo biili na križarjenju kar trikrat. Prevozili smo morje severno in južno od Salija, bili smo na Božavi, na Ižu smo obiskali slano jezero Mir, se povzpeli na stene.se peljali mimo otoka z najvišjim vrhom itd. Bili smo celo v bližini otoške carinarnice z Italijo. V tem času smo obiskali več Letošnji DAN KAMNIŠKIH PLANIN - srečanje planincev - bo v nedeljo, 21. julija 1996, ob 11. uri na Kokrškem sedlu. Na to vsakoletno tradicionalno srečanje prihajajo gorniki iz ožjega in širšega okolja. Dan kamniških planin je postal tradicionalen. Ljubitelji gora se srečujemo vsako leto izmenično na Kamniškem in na Kokrškem sedlu že več kot 10 let. Srečanja in druženja z ljudmi, ki jih povezuje predvsem ljubezen do gora, ljubezen do lepega, naravnega in zdravega okolja, so zanimiva. Vsakoletno srečanje je združeno s pestrim kulturnim programom. V njem že vsa ieta sodelujejo pevci prvega pevskega društva na Slovenskem Lira iz Kamnika, pa Kamniški koledniki in drugi, ki kot 10 vrhov. Nam planincem je tak način teden dni trajajočega vandranja ustrezal. Bil je zelo dinamičen, poln doživetji. Naša vodnica Marinka, ki je celotni program dobro pripravila, je skrbela, da nam ni bilo dolgčas. Proste urice smo izkoristili za kopanje, čeprav je bilo še kar hladno. Vse dni od ponedeljka do sobote je bilo vreme zelo primerno za hojo, nekoliko manj za namakanje, kar pa nas ni motilo. Program je bil pester in ni bilo časa za lenarje-nje. V torek zvečer, 25. 6., na dan državnosti, smo organizirali krajšo slovesnost, zapeli nekaj pesmi in tako sodelovali v praznovanju državnega praznika. Zanimivo nas je bilo gledati planince na pohodih, ki smo se jih udeleževali skoraj vsi. Kdor tega ni želel, je lahko'izrabil čas po svoje. Najmlajši med udeleženci je bil star 6 let, najstarejša pa je bila 70-letna planinka. Bivanje v Saliju v hotelu je bilo dobro pripravljeno in za vse po- popestrijo razpoloženje. Mednje sodi Božo s svojo harmoniko, Tomaž s citrami in pevca Rok in Janez. Njun glas se vklaplja v gorski ambient. Na teh srečanjih se pojavi tudi kakšna druga skupina. Tudi tokrat bo tako. Srečanje bo na prostoru pred Cojzovo kočo, organizatorji prireditve pa upajo tudi na lepo vreme. Za kamniške planince je to srečanje tudi pregled opravljenega dela in spomin na ustanovitev društva, ki 19. julija slavi že svojo 103. obletnico. Že v soboto, 20. julija, zvečer bodo na Kokrško sedlo prišli mnogi planinci in se tudi po-veselili. V nedeljo bodo seveda sodelovali pri prireditvi. Številni planinci bodo Dan kamniških planin izkoristili tudi za krajše ali daljše ture na Kalško goro, skrbljeno. Bili smo zadovoljni. Domov smo se vračali po drugi poti. Peljali smo se mimo Obrovca, čez Velebit po Liki pa vse do Plitvičkih jezer in skozi Karlovac prišli do naše meje v Metliki. Cesta je bila boljša kot po jadranski magistrali. Vožnja skozi naselja, kjer je še nedavno divjala vojna, je bila vse prej kot prijetna. Pogled na porušene in požgane hiše je bil grozen. Razmišljali smo, kaj vse je storilo sovraštvo, koliko je bilo trpljenja iz krvavečih ran. Lepa polja so neobdelana, vse je zapuščeno. Človek skoraj ne more verjeti, da je tako, če tega ne bi videli na lastne oči. Kar oddahnili smo si, ko smo prišli v Slovenijo. Menili smo, da je bila taka oblika rekreativnega počitnikovanja primerna za vse starostne skupine, zlasti pa za planince, ki se že intenzivno pripravljamo za pohode na višje vrhove v naši okolici in drugod po Sloveniji. STANE SIMŠIČ Kalški greben, na Grintovec in po Dolgem hrbtu na Skuto, zopet drugi pa bodo seveda, če bo vreme lepo odšli proti Kamniškemu sedlu in v druge smeri. Največ gornikov bo na srečanje prišlo iz Kamniške Bistrice, ziasti Kranjčani pa bodo prišli iz doline Kokre ali celo iz Krvavca, drugi s Kamniškega sedla ali iz jezerske strani. Cojzova koča na Kokrškem sedlu bo obiskovalcem ponudila obilo gostoljublja in vsi bodo toplo sprejeti. Nočitvene zmogljivosti in drugi bivalni prostori bodo zagotovo omogočili sprejem vseh gostov. Na voljo bo dovolj okusne planinske hrane in okrepčil po primernih in zmernih cenah. Planinsko društvo Kamnik, kot organizator srečanja, je prepričano, da bodo vsi, ki bodo prišli na Kokrško sedlo bili z vsem popolnoma zadovoljni. Prepričajte' se! STANE SIMŠIČ Nogometna tekma na Ko- rošici Po vrnitvi odprave Everest 1979 se je začela tradicija nogometa na Koroški. Prvotno je bilo to neke vrste družabno srečanje med kranjskimi in štajerskimi alpinisti ob zaključku poletne plezalne sezone združeno s prijateljskim igranjem nogometa. Sčasoma so Štajerci nehali hoditi na te tekme, nekajkrat pa je preprečilo tekmo slabo vreme. Tako so v zadnjih nekaj letih to tradicijo ohranjali predvsem alpinisti pa tudi drugi planinci iz Kamnika in okolice. Tekma je bila običajno v oktobru, ko so kočo ravno zapirali, večkrat pa tudi že po tem, ko je bila koča že zaprta. Njene glavne značilnosti so bile in so še vedno naslednje: Kamničani prinesejo žogo in piščalko. Outa ni. Gol velja samo, če pride žoga skozenj iz pravne strani, ne da bi prej šla v napačno smer. Čas igre je dogovorjen vnaprej. Število igralcev v načelu ni omejeno. Igrišče je na ravninicina Koroški, njegova velikost pa je določena vsakič posebej. Letos so se zganili tudi celjski planinci. Kamničani v skladu z dolgoletno tradicijo načrtujejo tekmo za 5. oktober, a iz Ce- lja je prišlo telefonsko obvestilo, da nameravajo imeti podobno tekmo že prej. Vrli Celjani se niso pustili pregovoriti, ker so se odločili, da bodo priredili tekmovanje v malem nogometu v soboto, 17. avgusta letos. Obljubili so celo mreže za gole in mogoče celo praktične nagrade za zmagovalno ekipo. Zato tudi vabijo na to tekmo predstavnike Kranjcev pa tudi vse druge, ki bi hoteli igrati nogomet. Tako bosta letos verjetno kar dve tekmi v nogometu na »najvišji ravni«, ena poleti in ena jeseni. Kako bo v prihodnje, bomo pa še videli, saj Kamničani verjetno ne bodo kar hitro opustili svoje tradicije, pa tudi Celjani niso ravno od muh. Vaja postaje GRS Kamnik V soboto, 22. junija letos, je imela postaja Gorske reševalne službe (GRS) Kamnik svojo redno vajo iz tehnike reševanja v kopnih razmerah. Za kraj vaje so bile najprej določene Spodnje jame pod Grintovcem, vendar je bilo že v četrtek in petek slabo vreme in tudi za soboto je bil napovedan dež, zato so vajo presta vili k Žagani peči. Tildi tu vreme ni bilo ravno ugodno, vendar več kot ene poštene plohe in kapljanja od drevja pred vajo ni bilo. Zato pa so prisotni člani postaje, od 47, kolikor je vseh na spisku skupaj s pripravniki in tistimi, ki so že več kot 25 let pri GRS jih je bilo na vaji 24, pod vodstvom inštruktorja GRS Janeza Kosca predelali praktično vse glavne tehnične elemente. Nato so najprej večkrat pobrali »ponesrečenca«, ki je obvisel na vrvi v zraku, s pomočjo vitla, jeklenke in Gramin-gerjevega sedeža, za tem pa tudi s pomočjo UTnosil. Pri tem so se tako izvežbali, da je zadnja ekipa za celotni manever porabila manj kot deset minut. Poleg tega je bil ponovljen še spust po vrvi z osmico in varovanjem od spodaj. Prikazana je bila tudi posebna priprava, ki so jo sicer že zda vnaj uporabljali drvarji pri obsekavanju drevja in ki omogoča hitro in varno vzpenjanje po gladkih drevesnih deblih brez vej. Ta bo prišla zelo pra v, če bo potrebno reševati padalce, ki bodo namesto na tleh pristajali v drevju. Zaradi dobre organizacije in zagnanosti prisotnih je celotna vaja kljub slabemu vremenu zelo dobro uspela. Reševalci so tako utrdili svoje znanje in izpilili še nekatere finese, kar jim bo v za-resnih situacijah, za katere pa upajo, da jih bo čim manj, prišlo zelo prav. BOJČ Pogled z osvojenega vrha na del Komatov. Dan kamniških planin na Kokrškem sedlu Nekaj znamenitosti Kamniških -LIH Slap in Kadunje v Repo-vem kotu Približno 30 m visok slap sredi Repovcga kota, med J steno Planjave in Zeleniškimi špicami. Nad slapom so kamnite kadunje s ka-skadami, nmv od 1400 do 1500. Repov kot je dolinica, ki jo na severni strani omejujeta južna in jugovzhodna stena Planjave, na jugu po grebenu Zeleniških špic. Zanimivo pri tem je to, da je Planjava v glavnem iz apnenca, medtem ko so dolinica in Zeleniške špice pretežno iz dolomita. Slednji je sicer odpornejši na raztapljanje v vodi in odnašanje, vendar je precej bolj krušljiv in površinsko prhek. Zato pa drži vodo, ker ima manj globljih razpok. Voda je izoblikovala v dnu dolinice razne oblike: kotanje, kotliće, kadunje, žlebove, drče, pragove in podobne tvorbe. Kjer je dno po-iožnejše, je zasuto z gruščem in skalami, med katere voda ponikne, kjer pa je strmejše in izprano do žive skale, voda spet pride na dan. Tudi v strmi del je voda izdolbla kadunje in te so tudi sredi najbolj vročega poletja polne kristalno čiste vode, če le ni suša preveč dolga. Dolinica je dolga od sotočja struge izpod Pastirjev s Sedelšč-kom v Klinu do Srebrnega sedla dobra dva kilometra. Začne se s sotesko (opisana v delu »Soteska na začetku Repovega kota). Nadaljuje se z relativno položnim delom, ki ga prekinja samo nekaj kaskad. Ta del se konča v navpičnem dolomitnem pragu. Tu se osnovna struga razcepi. Z leve strani (orografsko desne) pride relativno položna in običajno vedno suha struga izpod Planjave. V ta del pozimi in spomladi zgrme plazovi, ki se utrgajo s planjavskih zelenic, tako da je tu v zgodnji spomladi lahko tudi čez deset metrov snega. Pozimi in pa tudi na pomlad je prehod zaradi plazov zelo nevaren. Z desne (orografsko leve) strani prihaja manjša strma grapa, ki vodi čez nekaj skokov prav do grebena Zeleniških špic in je v ugodnih snežnih razmerah relativno lahko preprezljiva (če so skoki zasuti - plezalna smer Grapa desno od slapa = grapa DOS). Naravnost pa prihaja glavna struga. To prekinja spodaj povsem navpičen dolomitni prag, ki se više malo položi. V zgornjem delu je v ta prag vrezana struga, ki se nadaljuje navzgor vse do poleti neprehodne soteske in še naprej čez krajšo izravnavo do previsne stopnje. Ta preprečuje enostaven prehod naprej do srebrnega sedla in je kopna praktično skoraj nepre-plezljiva. Tudi grapa sama ni več tako izrazita, saj se spremeni v stik sten Zeleniških špic s pobočjem pod Srebrnim sedlom. Zanimiv je prag nad sotočjem grape izpod Planjave, Grape desno od slapa in glavne grape. Vanj je voda izdolbla strugo in tudi prave bazenčke, kotliće, globoke do dveh metrov, običajno vedno polne kristalno čiste, zelenkaste vode. Ne- katere od njih se z roba poti lepo vidi, vendar vsi niso lahko dostopni. V nekaterih je samo voda, drugi pa so zasuti tudi s peskom in tako ustvarjajo »mini plaže«. Vendar kopanje v teh tolmunih ni zaželeno, saj onesnažuje vodo. Najnižji del pragu je povsem navpičen, nekje celo previsen. Čezenj ob močnem deževju in spomladi, ko se topi sneg, pada močnejši ali šibkejši slap; ko ni večjih padavin, pa voda bolj curlja in kaplja. Slap je visok dobrih 30 m. Nad njim je še sedem slapov in slapičev. Prvi je visok okoli 10 m. Voda v njem teče po okoli 70° nagnjenih skalah. Nad njim je kratka izravnava, v katero drsi voda po približno 50-60° nagnjenih plateh. Sledi okoli dva kvadratna metra velik kotlič, v katerega pada dober meter visok slapič iz večjega tolmuna. Tudi v ta tolmun pada približno 2 m visok slap. Nad njim je večja kotlića, ki pa je precej zasuta s peskom in gruščem. Vanjo drsi približno 15 m visok slap po približno 75° nagnjeni strugi. Sledi spet bazenček in nad njim kaskada, slabih 10 m visoka in nad njo po krajši »Plaža« v Repo vrni kotu izravnavi še ena nižja. Za njo se glavna strmina neha. Struga se nadaljuje še naprej z manjšimi pragovi, visokimi po kakšen meter ali dva, dokler po kakšnih 50 metrih ne zavije proti levi. Desno (orografsko levo) je možno priti iz struge ven in tod običajno gredo tisti, ki nato nadaljujejo na greben Zeleniških špic in naprej na Stani-čev vrh ali pa v votlino v njem. V ta del je možno priti tudi z lovske steze, ki vodi levo od slapičev (orografsko desno). (nadaljevanje prihodnjič) B. POLLAK Konec dober, vse dobro? Uspešni nastopi kamniških nogometašev: člani na 6. mestu, mladinci in kadeti prvaki, starejši dečki ostali v 1. ligi; kako naprej? Člansko moštvo Uvrstitev je pričakovana. Zaostanek za najboljšimi je majhen. Z nekoliko večjimi napori, predvsem v zaključku prvenstva, bi se potegovali za mesto tik pod vrhom. Ekipa je delovala enotno, poletno, pod avtoritativno roko trenerja Poljanska je imela prepoznaven način igre. Igralci so se redno udeleževali treningov, ritem so motile le poškodbe nekaterih ključnih igralcev in nepotrebni kartoni, predvsem starejših. V novi sezoni moštvo obeta perspektivo, zlasti glede vključitve mlajših, zelo obetavnih igralcev, ki že (pre-) dolgo čakajo na priložnost. Vprašanje je le, kaj bo prinesla menjava trenerja. Želje: vrh prvenstvene lestvice. Mladinci Velik uspeh. Prvaki 1. medobčinske lige, nato v kvalifikacijah s Primorjem iz Ajdovščine (1:1) in Škofjo Loko (3:1), uvrstitev v 2. slovensko ligo. Ekipo odlikujejo izredno dobri medsebojni odnosi med igralci in vodstvom, znanje igralcev je nesporno, volje jim ne zmanjka nikoli. V novi sezoni bodo obveznosti še večje, potovanja daljša, potrebno se bo orga- nizacijsko okrepiti. Vsekakor je ekipa vredna podpore, kar bi bila priložnost tudi za katerega od zunanjih sponzorjev. Visoki vratar Jure Ertl zagotavlja upravičenost takega vložfa. Kadeti Že nekaj let smo navajeni na njihove uspehe, ki tudi tokrat niso izostali. Letos prvič v kadetski konkurenci in takoj so se uvrstili v 1. ligo MNZ. Skrbno in strokovno vodstvo trenerja Jeršina je porok za to, da bo ekipa tudi v prihodnji sezoni igrala za mesta v vrhu prvenstvene lestvice. Starejši dečki Ostali so člani 1. lige MNZ, kar predstavlja glede na tristopenj-sko kvaliteto lig v tej konkurenci najvišji možni razred. Resnici na ljubo, so jim v finišu ustrezali tudi rezultati drugih ekip, toda obstanek v ligi, kjer igrata Olimpija in Slovan, ki zmoreta nekajkrat večjo selekcijo mladih igralcev, kot jih ima NK Kamnik, je vreden pozornosti. Ob tem je potrebno zapisati, da mora ekipa doživeti nujno povečanje števila tekmovalno pripravljenih igralcev, zlasti je kritično pri vratarjih. Klub poziva fante od 5. razreda dalje, ki bi želeli igrati nogomet, da v popoldanskem času obiščejo stadion. Obzorja Kljub naštetim uspehom niso rožnata. Klubsko vodstvo pričakuje, da bo nekako uredilo vrste igralnega kadra v vseh štirih ekipah, precej težje pa bo s stroko - trenerji. Manjkajo predvsem pomočniki trenerjev. Najboljša rešitev bi bilo kadrovanje iz vrst bivših igralcev, toda ti do sedaj niso pokazali prevelike vneme. Vodilna moža kluba Miladin La-lovič in Peter Fischer sta sicer v vodstvo kluba pripeljala nove člane, toda problemi ostajajo stari. Na prvenstvena gostovanja je potrebno tedensko poslati poprečno 30 ljudi, ob tem organizirati prevoze, morebitno malico, na tekmah doma pa urediti igrišče, izplačati sodnike in delegate, pripraviti drese in jih po tekmi oprati in likati, ogrevati prostore, čistiti garderobi in umivalnici, ponovno sestaviti razpored za tekme naslednjega kroga in še vrsto drugih stvari, ki zahtevajo velik in utečen aparat. Sedanja organizacija kluba temu vse težje sledi, če pa k temu dodamo še denarni položaj kluba, stanje ni zavidljivo. Pač pa je klub brez tolarja dolga, kar kaže na dosedanjo trezno in skrbno upravljanje. Klub se je v svoji 76-letni zgodovini vedno znal izvleči iz zagat. Toda koliko časa lahko to še traja? M. M. Mladinci NK Kamnik uspeli v kvalifikacijah za //. ligo Kamnik, prvak ljubljanske, Primorje iz Ajdovščine, prvak ko-prsko-goriške, in LTH iz Škofje Loke, prvak gorenjske mladinske lige, so bili udeleženci kvalifikacij za II. slovensko mladinsko nogometno ligo. V enokrožnem sistemu, kjer je bila vsaka ekipa enkrat domačin, enkrat pa je gostovala, je bila prva tekma v Kamniku 19., druga v Ajdovščini 22. in tretja 26. junija v Škofji Loki. KAMNIK : PRIMORJE 1 : 1 (1:0) Veliko neizkoriščenih priložnosti, zastreljana enajstmetrovka domačih in preveliko spoštovanje nasprotnika so bile glavne značilnosti prve tekme v Kamniku, v kateri pa domačini niso znali izkoristiti prednosti domačega terena. Gol za Kamnik je dosegel Danilo-vič. PRIMORJE: LTH 1 :1 (0:1) Tudi ta tekma se je končala brez zmagovalca. Po igri so bili gostje iz Škofje Loke bliže zmagi. LTH : KAMNIK 1 : 3 (0:1) Samo zmaga ali neodločen rezultat z najmanj dvema goloma sta Kamničanom odpirala vrata v drugo ligo. Tega so se igralci dobro zavedali, zato so tekmo v Škofji Loki začeli izredno zavzeto. Kljub stalni premoči so samo enkrat premagali nasprotnega vratarja. Po streljanju iz kota je lep gol z glavo dosegel Rudi Osol-nik. V nadaljevanju tekme, ko sta obe ekipi nastopili s po desetimi igralci (na obeh straneh sta bila v 1. polčasu izključena po en igra- lec), so najprej Kamničani z golom Janeza Osolnika povečali vodstvo, nato zadeli stativo in zgrešili nekaj lepih priložnosti. Zatem so domačini iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi igranja z roko, znižali rezultat. Po golu so domači močno pritisnili, vendar je kamniški vratar nekajkrat izvrstno posredoval. V času te premoči pa je Suhadolčan v nasprotnem protinapadu dosegel izredno efekten gol in s tem postavil končni rezultat. Po tem golu so imeli Kamničani še nekaj lepih priložnosti, a je ta ostal do konca nespremenjen. Veselje ob zaključku sodniškega žvižga je bilo izredno. Igralci in vodstvo so ga delili s številnimi zvestimi navijači, ki so jih prišli bodrit v Škofjo Loko. Za Kamnik so igrali (na sliki z desne): Ertl, Rastoder, Janez Osolnik, Stojkovič, Breznik, Bukovec, Halilovič, Ličina (stojijo), Fric, Danilovič, Rudi Osolnik (kapetan), Špur, Jovanovič, Suhadolčan (čepijo). Ekipo je odlično pripravil in vodil njihov dolgoletni trener Andrej Vavpetič. Iz kvalifikacij sta se v II. slovensko mladinsko ligo uvrstila Kamnik in Primorje. Obema ekipama želimo v višjem tekmovanju veliko športnih uspehov. Si-Vi Mladinsko moštvo NK Kamnik, kije v sezoni 95/96 osvojilo 1. mesto vi. mladinski ljubljanski ligi in se preko kvalifikacij uvrstilo v II. slovensko mladinsko ligo. Triatlon Kamnik '96 V lepem sobotnem popoldnevu, 8. junija, so se ob kamniškem bazenu pričeli zbirati triatlonci iz vse Slovenije. To je pomenilo, da se bo spet nekaj dogajalo in res se je, kajti kolesarsko društvo Kamnik je že desetič (če so statistike točne) organiziralo Triatlon Kamnik. Ta triatlon že nekaj let šteje za državno prvenstvo v šprint triatlonu (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka) in zato se vedno zbere vsa slovenska elita, triatlon pa slovi tudi po velikem številu tekmovalcev in tekmovalk. Letos jih je tekmovalo 105, vendar pa je 6 tekmovalcev odstopilo zaradi težav na kolesu ali pa zaradi »pasje vročine«. Tekma je bila napeta do konca in škoda je, da kopalci na bazenu za jeklene fante in dekleta niso navijali tudi takrat, ko so kolesarili in tekli, saj je gledalcev vedno premalo. Triatlonci so startali v treh skupinah. V prvi skupini so startali člani, v drugi ženske in veterani in v tretji kadeti in mladinci. Za gledalce in poznavalce je najbolj zanimiva tekma članov, saj je to tudi najmočnejša kategorija. Končni zmagovalec in državni prvak je postal Damjan Žepič (Trisport), ki je drugouvr-ščenega Grego Hočevarja (Trisport) uspel prehiteti šele na tekaški preizkušnji. Tudi Uroš Ve-lepec (Stop team) si je tretje mesto priboril šele na teku, kajti na menjavo se je s kolesom pripeljal šele kot šesti. To je tudi generalna razvrstitev med moškimi, kjer je 4. mesto osvojil Mitja Mori (Ener-gia), 5. mesto Gregor Janežič (Stop team), 6. mesto Sašo Juraja (Energia), 7. mesto Erik Močnik, 8. mesto Miro Kregar (Trisport), 9. mesto Primož Pšeničnik in 10. mesto Klemen Zevnik. Med ženskami pa je slavila nova zvezda slovenskega triatlona Mateja Šimic (Pribateam) pred Darjo Ažman (TK Kranj) in Meto Batis (TK Ljubljana). Zmagovalci po posameznih kategorijah: - kadetinje: Mateja Šimic (Pribateam) 1:11:04,00 - mladinke: Meta Batis (TK Ljubljana) 1:16:59,00 - članice: Darja Ažman (TK Kranj) 1:12:14,00 - kadeti: Drejc Kozjek (Kranj) 1:09:12,00 - mladinci: Erik Močnik (KS Sloga) 1:03:14,00 člani: Damjan Žepič (Trisport) 0:59:33,00 - veterani 1: Rado Ačimovič (Ko-vinotehna) 1:08:48,00 - veterani 2: Jože Tanko (Kovinotehna) 1:10:12.00 -veterani 3: Franc Hro-vat (TK Ljubljana) 1:22:35,00. Med ekipami so v konkurenci članov slavili Damjan Žepič, Grega Hočevar in Miro Kre- gar (Trisport), druga je bila ekipa Energie (Pšeničnik, Mori, Juraja), tretja pa ekipa Stopteam (Velepec, Janežič, Dolinar). Med mladinci pa so bili ekipni zmagovalci člani ekipe Energia (Jenič, Vidic-Pešič, Jere). Organizirano je bilo tudi občinsko prvenstvo: 1. mesto: Damjan Žepič, 2. mesto: Grega Hočevar, 3. mesto: Miro Kregar - vsi Trisport iz Stranj. Med člani KD Kamnik pa je bil vrstni red takšen: 1. mesto: Drago Bregar, 2. mesto: Boštjan Korošec, 3. mesto: Karel Flerin, 4. mesto: Aleš Podgoršek, 5. mesto: Viktor Ekart, 6. mesto: Brane Mihajlov, 7. mesto: Janez Jagodic, 8. mesto: Jure Sla-pničar. Tekmovalci so v intervjujih na cilju povedali, da so bili z organizacijo zadovoljni, povedali so tudi, da je kamniški triatlon kljub temu, da je kratek, precej zahteven, vendar pa bodo v naslednjih letih še prišli. NATAŠA HRIBAR Teniški turnir Na igriščih TK Kamnik so se pričeli turnirji za pokal in nagrade pokroviteljev. Turnirji bodo vsak mesec ob vikendih. Prvi turnir je bil organiziran v začetku junija. Nagrade je prispeval Urko d. o. o. Tekmovalci so bili razvrščeni v dve skupini. Rezultati: MOŠKI DO 35 let - polfinale: D. Sitar : D. Kotnik 6/3,6/3, R. Andič : A. Schlegl 6/4,6/3. FINALE - D. Sitar :R.Andič6/2,6/l. MOŠKI NAD 35 LET - polfinale: D. Ramšak : M. Grilje 7/5, 6/3, J. Zore : M. Žebaljec 6/2,6/4. FINALE: J. Zore : D. Ramšak 6/1,6/3. TENIS 91 Kamniški plavalci uspešni v Krškem, Kamniku in Ljubljani 15. junija je plavalni klub Celu-lozar iz Krškega organiziral tradicionalno tekmovanje za Lile-gov memorial, ki so se ga udeležili tudi mlajši kamniški plavalci. Med 600 prijavljenimi so dosegli nekaj zelo vidnih uvrstitev. Še posebej uspešna je bila komaj 9-letna PETRA JERAS, ki je med tekmovalkami svojega letnika osvojila prva mesta v disciplinah 50 m prosto, 50 m prsno, 50 m delfin in 3. mesto v disciplini 50 m hrbtno. Tudi ostali tekmovalci so dosegli nekaj zelo vidnih uspehov. PETER HRIBAR je bil 2. na 50 m hrbtno (1. 85), DAVID NOVAK 4. v disciplini 50 m prosto (1.85), MAJA ZUPANČIČ 4. na 100 m prsno (1.85). TAM ARA PIKL je bila 5. v disciplini 50 m hrbtno (1. 86) in SANDRA ZORE 5. v disciplini 50 m hrbtno (1. 87). Predvsem ti tekmovalci in JAN SIKOŠEK so dosegli še kaj uvrstitev do 10. mesta. V gostoljubnem Kamniku pa sta se 15. in 16. junija pomerili kadetski reprezentanci HRVAŠKE in SLOVENIJE. Naši so dvoboj s sosedi zanesljivo dobili med fanti, dekleti in skupno. Med perspektivnimi mladimi tekmovalci, ki so sestavljali našo reprezentanco in so prišli iz kar enajstih slovenskih klubov, je bil tudi član kamniškega plavalnega kluba LUKA PRODNIK, ki je nastopil v disciplinah 100 m in 200 m delfin ter na 100 m in 200 m prosto in s svojim uspešnim plavanjem vidno prispeval h končnemu uspehu naše reprezentance. Teden dni kasneje, to je 22. in 23. junija, pa so se 21. tradicionalnega plavalnega mitinga za Pokal mesta Ljubljane kljub deževnemu in mrzlemu vremenu uspešno udeležili naši že uveljavljeni plavalci. V konkurenci plavalcev iz Slovaške, Italije, Hrvaške in Slovenije so se med prve tri uvrščali naši najuspešnejši člani kluba, to so VOJKO JONČESKI, PETRA GORJUP in LUKA PRODNIK, ki je na tem tekmovanju dosegel tudi dve zmagi in sicer na 100 in 200 m delfin. Vsem želimo uspešno nadaljevanje letne sezone. MOJCA TEČAJI JAHANJA REKREACIJSKO JAHANJE ŠOLANJE KONJ Konjerejski center Krumperk organizira začetne in nadaljevalne tečaje jahanja ter nudi možnosti rekreativnega jahanja, šolanja konj in individualne oblike treninga ter šolanja jahačev v okolici gradu Krumperk v Dobu pri Domžalah. Informacije dobite po tel. 061-721-576. ing. Aco Slavić. Jahanje je ob delavnikih popoldne ter ob vikendih ob predhodni prijavi! Konjeniški klub Komenda vabi na veliko kasaško prireditev in kmečko dirko v nedeljo, 21. julija, ob 15. uri na hipodromu v Komendi. Vabljeni! PUBLICUS Cenjene stranke obveščamo, da imamo poleg mobitel številke 0609-617-305 še dodatno linijo 061- 814-797. Modelar/iskalili vodo triatloncem Kopalna sezona se je letos na kamniškem bazenu začela nadvse pestro, saj je že prvi dan na njem potekalo dvoje tekmovanj. Dopoldne so gladino vzvalovili modelarji, ki so tekmovali za pokal Neostik v organizaciji podjetja Kemostik in OŠToma Brejca. Zbralo se je 38 modelarjev iz več slovenskih krajev, ki so tekmovali v treh disciplinah: vožnji v cilj, hitrostnem tekmovanju in ekipnem tekmovanju. V prvi disciplini je bil najbolj natančen Stojan Milenkovič/OŠ F. Bevka, LJ), pred Rokom Ilarjem /OŠ M. Vrhovnik, LJ) in Iztokom Šušteršičem /OŠ F. Bevka, LJ/. V disciplini hitrostne vožnje je nastopilo le šest modelarjev, ker pravila zahtevajo posebno lahek model, katerega teža nc sme presegati pol kilograma. Zmagal je Igor Jamšek /OŠ Hrastnik/ drugi je bil Sergej Skočir / OS Hrastnik/ in tretji Rok Ilar /OŠ M. Vrhovnik, LJ/. V ekipni vožnji so imeli največ moči v nogah in najhitrejše čolne ljubljanski tekmovalci: 1. OŠ M. Vrhovnik 1,2. OŠ M. Vrhovnik II, 3. OS F. Bevka III. Kljub prihajajočemu zaključku šolskega leta se je zbralo veliko število graditeljev malih čolnov na električni pogon, kar dokazuje, da med mladimi tehnična kultura še živi. SIMON POTOČNIK 12 11. julija 1996 ZANIMIVOSTI - KRONIKA Kamniški OBČAN Energetski kotiček Izbira zasteklitve Velike okenske površine so vzrok za velike toplotne izgube, neugodno počutje ob hladnih za-steklenih površinah, bleščanje in poletno pregrevanje prostorov, po drugi strani pa velika okna izboljšajo vidni stik z okolico in omogočajo večji zajem sončne energije (pasivno ogrevanje prostorov). Dobra zrakotesnost oken zmanjšuje toplotne izgube, kar velja za starejša okna, kjer poteka nenadzorovana izmenjava zraka skozi netesne pripire. Predobra zrakotesnost ima za posledico slabšo kakovost zraka v bivalnem prostoru, če prostor slabo prezračujemo z odpiranjem oken ali ventilatorji. Približno 0,7-kra-tna izmenjava zraka na uro je nujna za izpolnjevanje higienskih kriterijev. Da bi izgubljali čim manj energije iz bivalnega prostora v okolje, bi morali vzgrajevati okna s čim manjšo toplotno prehodnostjo (k). Namesto škatlastih oken s k=2,7 W/m2K priporočamo okna z lesenim okvirjem in dvojno zasteklitvijo s plinskim polnjenjem (argon) in IR slojem s k=l,5W/m2K. Vendar ne smemo pozabiti, da se toplota prenaša tudi skozi zasteklitev, zato je potrebno upoše-vati skupno toplotno prehodnost okna (toplotna prehodnost skozi okvir in zasteklitev - Ko). Če kakovostno toplotno izolacijsko zasteklitev (argon v medstekel-nem prostoru, IR - nizkoemisij-ska plast) s k=l,3 W/m2K vgradimo v kovinski okvir s prekinjenim toplotnim mostom, znaša skupni Ko okna še vedno okoli 2W/m2K,medtem koje vrednost lesenega okna Ko nižja (tabela). Vpliv okenskega okvirja na k- vrednost celotnega okna (Ko faktor) po DIN 4108: OKENSKI OKVIR ZASTEKLITEV LES, PLASTIKA K = 1,6 VV/itfK ALUMINIJ (prekinj. topi. most) Kx2,4W/mJK 3,0W/m2K 2,6 2,9 1,3 VV/itfK 1,4 1,7 Steklo z nizkoemisijskim nanosom prepušča kratkovalovno sončno sevanje oziroma zmanjšuje dolgovalovno toplotno sevanje, ki ga oddajajo predmeti v prostoru, segreti na sobno temperaturo. Taka rešitev je idealna za našo klimatsko območje, kjer želimo zmanjšati toplotne izgube pozimi in v čim večji meri omogočiti prost vstop sončnim žarkom v prostor. Za primerjavo: dvojna zasteklitev z IR slojem na notranji strani stekla v medstekle-nem prostoru ima skoraj enak k kot trojna zasteklitev. Njena pre- dnost pa je v večji propustnosti za sončno sevanje, v manjši teži in ceni. Pojem topiotna prehodnost (k) pove, koliko toplote izgubimo skozi površino 1 m2 pri temperaturni razliki 1 stopinja C. Čim manjši je ta faktor, tem manjša je toplotna izguba. Stopnja primernosti toplotne prehodnosti za posamezne gradbene elemente: TOPLOTNA PREHODNOST ZELO DOBRO W/m2K DOBRO VV/miK SLABO W7m2K okna in zunanja vrata 1,9 2,5 3,0 zunanje stene 0,35 0,5 1,0 strop nad kletjo 0,45 0,5 1,0 strop proti podstrešju 0,25 0,3 0.8 Toplotne prehodnosti (k) in cenovna razmerja izolacijskih stekel: DVOJNO IZOLACIJSKO STEKLO TOPLOTNA PREHODNOST (VV/m^K) CENOVNO RAZMERJE (po nemški literaturi) 12 mm MSP 3,0 1,0 12 mm MSP in plinsko polnjenje 2,6-2,8 1,1-1,2 12 mm MSP in IR prevleka 1,7-2,1 1,8-3,5 12 mm MSP, IR prevleka in plinsko polnjenje 1,3-1,6 2,0-3,7 Jejmo borovnice Borovnice so čudovit gozdni sadež. Rastejo v najbolj čistem okolju. Nihče jih ni še nikdar škropil s strupenimi škropivi. Zrasle so v naravi same od sebe, nihče jih ni sadil, križal ali se kako drugače vmešaval v njihovo rast. Kar pa zraste samobitno v naravi, je odporno in ima še posebno energijsko moč. Borovnice vsebujejo mnoge snovi, ki zelo dobro delujejo na naše telo, da, nekatere celo zdravilno delujejo na telo. Vsebujejo veliko železa in drugih mineralov, vitaminov in encimov. Z uživanjem borovnic si izboljšamo kri, vitalnost in odpornost celega telesa, seveda le, če jih pojemo sveže, kmalu potem, ko jih naberemo. Takrat so najboljše! Neodpustljivo je, če rečemo otroku: »Ne jej borovnic.jih bom imela za kompot!« Kompot je mrtva hrana, ker se s kuhanjem uničijo domala vse dobre snovi in poleg tega vsebuje še veliko sladkorja, kar je še dodatno slabo. Vse, kar je surovo, sveže, ne-prekuhano, je za uživanje najboljše. Takšna hrana vsebuje še vse vitamine, encime in minerale. Te snovi so v naravnem razmerju, takšnem, za kakršnega je ustvarjeno naše telo. Ljudje potrebujemo nespremenjeno naravno hrano z njenim magnetskim, električnim, živim učinkom, ki nosi s seboj svoje vžigalne svečice, to je encime v živem stanju. Mati narava nam je pripravila popolno hrano z lastnim ognjem - SONCEM. Uživajmo čim več takšne surove, sveže, sončne hrane, pa bomo zdravi in polni življenjske energije. Borovnice vsebujejo še neko čisto posebno zdravilno snov -antocian v modrem barvilu. Barvilo - antocian prodre v bakterijo, ovira njen razvoj in razmnoževanje. Zaustavlja škodljivo delovanje bakterije in njeno širjenje. Ker so nezaželene bakterije oslabljene, je v spopadu telo v prednostnem položaju. Tako lahko celo rečemo, da so borovnice v nekem smislu naravni antibiotik. Telesu pomagajo pri zdravljenju. Bolnikom dajmo torej borovnice! V bolnišnico nesimo borovnice, da bodo bolniki hitreje okrevali in ne sladkarij in peciva, ki vsebujejo beli sladkor, belo moko in maščobe - to pa so snovi, ki bolezen še poslabšajo. To velja še zlasti za otroke in starejše. Zelo priporočljive so borovnice za sladkorne bolnike -seveda brez sladkorja. Če pri otrocih in drugih brez sladkorja ne gre, potrosimo po borovnicah rjavi sladkor, ki je manj škodljiv kot beli sladkor. V primeru, da bolnik ne more uživati celih borovnic, pa iz njih izstisnemo sok. Zmečkamo jih, damo na bombažno krpo in izstisnemo sok. To je odlično zdravilo in obenem hranilo! Sok lahko uživajo vsi, tudi najtežji bolniki, izjeme so zelo redke. Najbolje je sok popiti takoj! Tudi drugi gozdni sadeži, kot so gozdne jagode, maline, robide in še kateri, so za uživanje neprecenljivi. Potrudimo se in jih naberimo, trud bo poplačan z zdravjem in dobrim počutjem. Obenem se razgibamo in nadi- hamo svežega, čistega zraka. Pred klopi se zavarujmo z ustrezno obleko, ki pa jo slečemo in damo v pranje takoj, ko se vrnemo iz gozda. Tudi giavo si pokrijemo. Namažemo se s kisom (jabolčnim ipd.) ali z drugimi sredstvi. Gozdne sadeže in ostalo sadje je najbolje uživati kot MONO hrano, to se pravi, da jemo naenkrat samo eno vrsto sadežev oz. sadja, in to na čim bolj prazen želodec - najbolje zjutraj ali vsaj uro pred naslednjim obrokom. Vsakršna kombinacija z drugo hrano je škodljiva! Z željo, da bi kar najbolj uživali ob sočnih, sončnih sadežih vas lepo pozdravljam! DRAGICA FRIEDL Opomba: cenovna razmerja so informativna in neobvezna. . Pri navadnem dvoslojnem steklu brez zaščitnega sloja je visoko sevanje stekelnih površin in s tem 2/3 toplotnih izgub, kar je posledica izmenjave sevanja med stekli in samo 1/3 zaradi prevodnosti toplote in konvekcije zraka v vmesnem prostoru med stekli. Z nanosom toplotne zaščitne obloge na eni izmed površin v prostoru med stekli je izmenjava s sevanjem minimalna, tako da preostane samo izguba toplote zaradi prevodnostni toplote in konvekcije zraka v prostoru med stekli. Lastnosti toplotno zaščitnih stekel so: - večslojna sestava izolacijskega stekla, - visoka stopnja prehoda svetlobe (>72%), - nevtralni svetlobni odboj, - visoka stopnja prepustnosti celotne energije (>60%), - nizka toplotna prehodnost (k=l,3), - nizka vrednost sevanja. S toplotno zaščitno oblogo, ki ima vrednost sevanja zelo nizko se zmanjša toplotna prehodnost dvo-slojnega izolacijskega stekla od 3 na 1,9 W/m2K. V primeru, da zamenjamo zrak v prostoru med stekli z argonom (manjša toplotna prevodnost), je možno znižanje »k« vrednosti na l,5W/m2K pri razmaku 12 mm oziroma l,3W/m2K pri razmiku 14-16 mm med stekli. Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23, tel. 831-470 Odprta vsak torek od 17. do 20. ure. Kronika Junija so se poročili -TROBEVŠEK Stanislav,strojnik iz Zakala,in KADUNC Zdenka, frizerka iz Zg.TirMnja - KREGAR Franci, strojni tehnik iz Kregarjevega, in ŽURBI Brigita, usnjarski galanterist iz Kamnika - BOKAL Peter, strojni mehanik iz Miklavža pri Taboru, in AJTNIK Urška, administratorka iz Kostanja - GRM Stanislav, elektrotehnik iz Vira pri Domžalah, in BARONIK Ksenija, vzgojiteljica iz Kamnika - ABUNAR Alojz, tapetnik iz Kališ, in GALIN Olga, delavka pri stroju iz Kališ - PLANINC Iztok, strojni inženir iz Vira pri Domžalah, in VRTAČNIK Adrijana, višji upravni delavec iz Kamnika Junija so umrli - IPAVEC Marija, upokojenka iz Kamnika, Kajuhova pot 1, stara 83 let - SPRUK Matija, km. upokojenec iz Hriba pri Kamniku 3, star 87 let - LAMBERŠEK Viktor, avtomehanik iz Podgorja 126, star 42 let - DREŠAR Marija, gospodinja iz Suhadol 1, stara 82 let - ROPAŠ Silvester, kmet iz Zgornjega Motnika št. 5, star 41 let - PODBEVŠEK Franc, upokojenec iz Spodnjih Palovč 24, star 78 let - ZAVRŠNIK Terezija, upokojena učiteljica iz Most 31, stara 65 let - IPAVEC Frančiška, druž. upokojenka iz Križa št. 59, stara 88 let - ŠUŠTAR Anton, delavec iz Kamnika, Medvedova 9, star 60 let - POJBIČ Jožef, upokojenec iz Turnš 41, star 81 let - DOLINŠEK Matjaž, dijak iz Mekinj, Cesta treh talcev 12, star 18 let - STRAŽAR Marija, gostilničarka v pokoju iz Šmartna v Tuhinju št. 22, stara 54.1et - ŽAGAR Roman, upokojenec iz Črne pri Kamniku št. 17, star 67 let Tudi to se je zgodilo v juniju Padel z obzidja Malega gradu 1.6. Pri bencinski črpalki v Mostah pri Komendi se je zgodila prometna nesreča, v kateri je V. Ž. iz Kranja izsilil prednost B. B.-ju. V. Ž. se je poskušal izogniti trčenju in je pri tem povozil dva pešca, F. T. in H. E., ki sta dobila iahke telesne poškodbe, zato so ju odpeljali v UKC. Zoper V. Ž. sledi predlog sodniku za prekrške. Ob deveti uri zvečer se je v Mostah ponovno pripetila prometna nesreča in to na križišču med regionalno cesto in cesto Vo-dice-Kamnik. M. A. je izsilil prednost vozniku B. S., zaradi česar je sopotnica slednjega, B. Z., dobila telesne poškodbe. Zoper M. A. sledi predlog sodniku za prekrške. Ob polenajsti uri zvečer pa so na PP sporočili, da sta se Kranjčana M. B. in R. T. po vsej verjetnosti zaplezala na plezalni smeri čez Repov kot na Planjavo. Policisti so pričeli z zbiranjem informacij in ob poldvanajsti ponoči izsledili oba pogrešana v Kamniški Bistrici, ko sta se nepoškodovana vračala v dolino. 6.6. Z Malega gradu je padel devetletni J. D. iz Ljubljane. Na licu mesta je bilo ugotovljeno, da so imeli učenci drugega razreda osnovne šole iz Ljubljane izlet v Kamnik in s tem ogled Malega gradu. Pri tem je J. D. kljub opozorilom splezal na obzidje, kjer mu je spodrsnilo. Padel je približno 40 metrov v globino proti Sa-dnikarjevi ulici in obležal na betonskih stopnicah. Zaradi drevesnih krošenj, ki so deloma obla-žile padec, je dobil le lahke tele- sne poškodbe. Odpeljali so ga v UKC, kjer je ostal na zdravljenju. 8. 6. Na Ljubljanski cesti na Zapričah je prišlo do prometne nesreče. Kamničanka G. I. je vozila po omenjeni cesti ter pri bencinski črpalki zavila na levo, pri čemer je izsilila prednost voznici T. F. Sopotnika slednje sta bila lažje telesno poškodovana in odpeljana v Klinični center. Samomori na Kamniškem V prvi polovici letošnjega leta je bilo storjenih osem samomorov in dva poskusa samomora na območju občine Kamnik. Število samomorov v naši občini je nadpovprečno glede na podatke o storjenih samomorih v Sloveniji. Trboveljčan D. L. si je pri sestopu s Kamniškega sedla zvil gleženj. Ob dogodku so mu nudili pomoč gorski reševalci in policisti. Občana so kasneje s helikopterjem odpeljali v UKC. je bila objavljena tudi fotografija pogrešanega, vendar brezuspešno. 16. 6. Ob približno šesti uri se je na Ljubljanski cesti v Kamniku pripetila huda prometna nesreča. D. M. iz Mekinj je vozil proti Duplici, zapeljal levo in trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozil državljan Nizozemske. V nesreči je D. M. na kraju podlegel poškodbam, v Kliničnem centru pa kasneje še K. P. Sopotnik v vozilu D. M. je dobil hude telesne poškodbe, četrti sopotnik pa lažje. 19. 6. Ob poldeseti uri zjutraj so občani sporočili na PP, da so neznanci na Kranjskem Raku odvrgli smeti. Na kraju je bilo ugotovljeno, da so lastniki koč z Goj-ške planine in Male planine pospravljali koče, smeti pa odpeljali na Kranjski Rak ter jih odvrgli v gozd. Sledi predlog sodniku za prekrške. 26.6. Na RC Pod Skalco je prišlo do prometne nesreče zaradi nepravilnega premika z vozilom. P. E. je zapeljal s parkirišča ter izsilil prednost Domžalčanu Š. A. V nesreči je P. E. dobil lahke telesne poškodbe; zoper njega sledi še predlog. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPBp, Domžale 713-660 DOS, WINDOWS, VVORD FOFt VVINDOVVS EXCEL (20 ur) AUTOCAFtD, CORELDRAVV TANGO- V Stahovici pri Kamniku prodam hišo s telefonom, staro 28 let z gospodarskim poslopjem na parceli 1350 m". V Godiču prodam parcelo 1600 m2 na sončni legi. Tel.: (064)46-166 po 15. uri. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCEMA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Neurje povzročilo mnogo škode V petek, 21. junija, je več občanov z območja Komende, Klanca in Brega pri Komendi obvestilo PP, da je območje prizadelo hudo neurje. Na kraj so odšli policisti, ki so skupaj z gasilci iz večine gasilskih društev nudili pomoč prizadetim v neurju. Prav tako so obvestili delavce Elektra in Telekoma zaradi prekinitve infrastrukturnih napeljav. Osnovne podatke o dogodku so dajali tudi novinarjem TV Slovenija. Zaradi močnega sunka dežja z vetrom je bilo poškodovanih okoli 60 objektov, občanko F. S. s Klanca pa je sunek vetra celo vrgel z balkona, zaradi česar je dobila hude telesne poškodbe. Prav tako so zaradi udara elektrike poginile tri krave. Poleg tega je bilo poškodovanih še deset avtomobilov. Neurje je poškodovalo tudi del Kamnika; na Trgu talcev je podrlo drevo, pri čemer sta bila poškodovana dva avtomobila. 12.6. V dopoldanskem času je več Dupličanov sporočilo na PP, da po Groharjevi in Blejčevi ulici divja motorist z rdečim motorjem. S svojim početjem je ogrožal pešce ter s hrupom motil okolico. Policisti so pregledali kraj dogajanja; motorista sicer niso izsledili, vendar so ugotovili, da gre za domačina G. R. Zoper njega sledi predlog sodniku za prekrške. 15.6. PP je bila obveščena, da že od prejšnjega dne pogrešajo Frančiška Moharja z Vrhpolj, starega 64 let. Policisti, gasilci, vodniki psov službe za reševanje izpod plazov, gorski reševalci ter pripadniki občinskega štaba Civilne zaščite so dva dni preiskovali okolico, kamor je omenjeni ponavadi zahajal. V medijih 28.6. Občan H. A. iz Komende je prijavil, da je prišlo do izliva olja, verjetno kurilnega, v Pšato na Klancu pri Komendi. Zaradi izpada električnega toka je prišlo do zastoja na črpalki kurilnega olja. Lastnik je cev za dovod olja snel, ko pa je bila ponovno vzpostavljena električna napetost, je olje odteklo po prostoru garaže in skozi kanalizacijo do reke Pšate. Gasilci GD Kamnik so z zajezitvijo reke preprečili nadaljnji izliv olja. Po prvih informacijah izliv ni povzročil pogina rib ali druge materialne škode. Policisti z zbiranjem obvestil nadaljujejo in bodo v primeru ugotovljene malomarnosti zoper storilca ustrezno ukrepali. (piki) Skrivnostni svet čebel Slo venija, moja čista dr želu, ali Kamnik, moj čisti kraj. Se bo kdo usmilil tudi mene... ? (fs) Med vsemi vrstami žuželk zasedajo čebele prav posebno mesto. Radi jih imamo. Tudi otroci poznamo čebele kot simbol pridnosti in delavnosti. Prav je tako, saj pomenijo vse to in morda še več. Tudi čebelarstvo je ena izmed zanimivejših kmetijskih panog. Med, kot glavni proizvod čebelarstva, si vse bolj utira pot v našo vsakodnevno prehrano. Vsi vemo, da čebele niso pomembne samo kot proizvajalke medu, ampak da ob tem opravljajo tudi zelo pomembno nalogo: na svojem telesu s cveta na cvet prenašajo cvetni prah in tako oprašu-jejo žužkocvetne rastline. Seveda bi o čebelah lahko napisali popolno razpravo, a pojdimo lepo po vrsti. V vrtcu Mojca v Kamniku smo se odločili spoznati skrivnostni svet čebel in razgrnili svojo tančico neznanja, ki je doslej prekrivala to področje. Ker smo znani po tem, da se vsake zadeve lotimo resno, zavzeto in predvsem zelo ustvarjalno, smo si tudi tokrat dejavnost zastavili zelo resno. Ker vsega o čebelah nismo mogli odkriti sami, smo se odločili, da obiščemo čebelarja. S tem se ne ukvarjajo samo kmetje in poklicni čebelarji, temveč tudi ljudje drugih poklicev. Tudi Stane Rener iz Turnš pri Radomljah je eden izmed njih. Očitno imamo veliko srečo pri izbiri svojih gostiteljev, saj vedno znova srečujemo ljudi, ki nam znajo posredovati svoje znanje in izkušnje. Turnše so prelep kraj med Dobom in Radomljami. Pričakalo nas je prekrasno sončno vreme in seveda Stane, ki se je na naš obisk dobro pripravil. Če je stvar dobro pripravljena in zastavljena, se lahko tudi dobro začne. Najprej smo spoznali čebeljo družino. V vsaki čebelji družini je troje vrst bitij: matica, čebele delavke in troti. Spoznali smo, da je v vsaki družini le ena matica - mati vseh čebel in trotov v panju. Njena vloga in naloga je ohranitev čebeljega rodu oziroma zaleganje. Glavni del čebelje družine tvorijo čebele delavke. V panju jih je lahko tudi do 80.000. Čebela delavka v svoji kratki življenjski dobi opravlja v panju in zunaj njega točno določena dela. Čisti celice, ki so jih zapustile mladice, meša med z obnožino in ga po-klada v celice starejših žerk, zida satje, prevzema nektar, ki ga prinašajo v panj starejše čebele in ga predeluje v med, skrbi za čistočo panja. Skratka, dela ji nikakor ne zmanjka, za razliko od trotov, ki v panju ne delajo nič. Troti so samci, ki jih je v čebelji družini tisoč in več. V panju ostanejo vsako leto samo tako dolgo, dokler so potrebni za oploditev Nogometni ples v dežju Mladi iz KS Moste smo tudi letos v počastitev dneva državnosti pripravili pravi vaški spektakel: 24 UR NOGOMETA. Prireditev se je odvijala s petka (začetek ob 20. uri) na soboto, 21. in 22. 6. 1996, pred OŠ v Mostah. Podobno kot lani nam jo je tudi letos zagodel dež in nestalno vreme, na trenutke je lilo kot iz škafa. Vendar to ni bistveno motilo moštev KRAJEVNE SKUPNOSTI MOSTE in HOKEJSKEGA KLUBA PICERIJA BOTANA - KOMENDA, ki sta pomerili svoje nogometno znanje in moči. Gledalci, kljub slabemu vremenu so nekateri vztrajali tudi petnajst ur in več, so lahko spremljali izredno razburljiv dvoboj. Nogometaši Botane - Komenda so silovito začeli,povedliza 20golov ter razliko počasi povečevali. Po osmih urah igranja so vodili za 38 golov (48:86), kar je bila tudi največja razlika na srečanju... Nato je prišlo do preobrata. V povprečju precej mlajše moštvo KS Moste je začelo razliko zmanjševati in v šestnajsti uri igranja izenačilo razultat na 136. Moščan-ske ekipe so v tem delu srečanja nanizale kar 8 zaporednih urnih zmag in dve uri pred koncem vodile za 14 golov. Prenekateri od gledalcev so že začeli slaviti zmago domačinov... vendar preuranjeno. V predzadnji uri so igralci Botane s svežimi močmi preobrnili potek igre v svojo korist... in izenačili. Na semaforju je kazalo 200:200, do konca maratona pa je bilo samo še šestdeset minut. Napetost med gledalci je skokovito narastla, prebudili so se na vi-jači, vnela se je prava mala živčna vojna. Moči igralcev so že pojemale, pravi boj za zmago pa se je šele začenjal. Kdo bo bolj zbran, katera ekipa bo zdržala?! Še trikrat je bil rezultat izena- čen, nato pa so prevladale izkušnje gostujočega moštva. Fantastičen in do konca napet dvoboj se je tako končal z izidom 208 proti 213 za NK Picerijo Botana. žcnje se je nato nadaljevalo v večerne ure. Na koncu velja še enkrat zahvala vsem, ki so kakorkoli omogočili ali podprli to prireditev. Moste 202: Botana 203. zadnje minute nogometne drame v Mostah. Foto: Anton Špenko. Izlet na Veliko planino Ob koncu šolskega leta smo se v enoti Kekec - Stranje odločili, da bomo organizirali izlet na Veliko planino. Otroci, starši in vzgojiteljici smo se zbrali pri gondolski po- srno zapeli nekaj pesmic in se po-veselili. Nato smo odšli do'Erja-vškove bajte. Vzdušje med otroki in starši je bilo zelo prijetno in veselo, kot se spodobi za čisto prave hribovce! K temu so veliko pri- Ob sklepni razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov je zmago gostov nekdo od domačih igralcev hudomušno pospremil z besedami: »Zmagali ste vi, mi smo bili pa boljši!« Res, v tej izredno izenačeni igri so zmagovalca odločile malenkosti. Prijateljsko dru- Mladi iz KS Moste se bomo potrudili, da bo naslednje leto nogometni maraton še bolje organiziran in še bolj zanimiv. Glede %.vremena pa: če se ne bo prilagodilo nam, se bomo mi prilagodili njemu... BOŠTJAN GROŠELJ VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA) NAROČILA PO TELEFONU: 372-967 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med. staji v Kamniški Bistrici. Na Veliki planini smo si ogledali Vetrnico. To je jama, kjer je vse leto sneg. Izvedeli smo, da so tukaj pastirji shranjevali meso. Obiskali smo tudi najstarejšo bajto na Veliki planini - PRESKAR-JEVO BAJTO, kjer smo si ogledali odprto ognjišče, posode, ležišče za pastirje. G. Stane Erjavšek se je oblekel v pravo pastirsko obleko, ki so jo nato lahko oblekli tudi otroci. Skupaj z g. Erjavškom pomogli Stane in Ani Erjavšek ter Branka Pavlic, ki se jim ob tej priložnosti v imenu otrok, staršev in tudi v svojem najlepšem zahvaljujem. Izlet smo zaključili po obilnem kosilu v Domžalskem domu, prijetno utrujeni in polni prelepih vtisov, ki smo jih prinesli v dolino. MARIJA ŽELEZNIK, vzgojiteljica v enoti Kekec 8» Trgovina z obutvijo Suline Kamnik, Maistrova 3, tel.: 817-546 POLETNI 20% POPUSTU Še posebejugodne cene usnjenih moških čevljev št 44, 45, 46. POLETNI 20% POPUST! Možnost plačila s kartico LB in Eurocard. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Z93t mladih, še neoplojenih matic. Ko izvrši to svojo nalogo, se ga čebele enostavno znebijo. Odkrivali smo skrivnost za skrivnostjo, tančica našega neznanja je izginjala. Dogajanje je bilo zanimivo, čeprav za naše male glave včasih nekoliko nera- \imanjem opazujejo premični Otroci i panj. zumljivo. A da bomo stvari povsem razumeli, imamo še dovolj časa. Dovolj je, da jih začnemo spoznavati. Seveda smo poleg čebelje družine spoznavali tudi čebelja bivališča. Ze v vrtcu smo ugotovili, da si čebele za svoja naravna bivališča iščejo drevesna dupla, votline v skalnatih stenah in tudi zemeljskih rovih. Prav po vzorcih teh naravnih bivališč je tudi človek, potem ko je udomačil čebelo, izdeloval in pripravljal panje. Čebelji panj smo si tudi ogledali. To je bil panj s premičnim satjem, ki je pomembna iznajdba v čebelarstvu. Ogledali smo si tudi čebelnjak, vendar na varnostni razdalji, ki je koristila vsem - nam in čebelam. Stane nam je panj predstavil tudi z njegove zadnje strani. Nikakor nismo mogli mimo tega, da ne bi tiščali noskov prav k panju. Za poku- šnjo cvetnega prahu pa smo se odločali postopoma,potem koje prah preizkusila tudi Alenka in, začuda, preživela. Če spoznavamo čebele in čebelarstvo, ne moremo mimo čebelarske opreme. To so razne priprave za čiščenje dna panjev, za spodrezavanje panja, točilo, premični sat in seveda Stane-tova zaščitna mreža pred čebelami, ki smo jo z veseljem preizkušali. Kot zanalašč je bila vsem ravno prav velika. Ker pri čebelah ne gre brez medu, smo si ga ob koncu tudi mi privoščili. Za bolj radovedne pa je Stane pripravil mikroskop, da so lahko čebele opazovali s povsem drugačnimi očmi. Skratka, za vsakogar nekaj. Nekateri so si poiskali zabavo in sprostitev kar na dvorišču, kajti ko zveš toliko novih in zanimivih stvari, se moraš tudi sprostiti. Lepo in ustvarjalno dopoldne smo preživeli v Stanetovi družbi, saj je bil pripravljen svoje znanje ponuditi tudi nam. Veseli smo, ker smo imeli to možnost in želimo si le, da se nam bo ta možnost še kdaj ponudila. Vsi otroci iz vrtca Mojca, Alenka, Metka in Milena se zahvaljujemo Stanetu Renerju za prijetno dopoldne, ki nas je obogatilo in napolnilo z novimi spoznanji. Hvala tudi Sta-netovemu prijatelju Goranu Peršinu, ki nam je pomagal pri organizaciji in izvedbi obiska. Naše poti so kratke, a na njih srečujemo ljudi, ki so nam naklonjeni in pripravljeni pomagati. Mi se tega veselimo in si želimo, da bi bilo takih srečanj v našem življenju čimveč. Bilo je lepo... In to je vse. ALENKAJEVŠNIK-FUJAN Tunjiška mlaka 9/a, tel.: 817-670 . Za vas smo pripravili • jedi po naročilu • sobotna, nedeljska in praznična kosila po 700 SIT • naša specialiteta je OCVRTI PIŠČANEC za 1198 SIT • razne sladice: sadne kupe, palačinke - orehove, čokoladne, s sadjem, sladoledom, marmelado... • v prijetnem spominu vam bo ostal okus dobrega domačega vina Pričakujemo vas vsak dan od 14. do 24. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 24. ure. Dobrodošli! Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin. Na zalogi kombinirani bojler ji. PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fajc 727-319 NOVI PEUGEOT 106 z zračno vrečo, kodiranim vžigom in toniranimi stekli ŽE V PRODAJI OD 18.500 DEM NAPREJ 60 KM, 1124 ccm Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Ugodni plačilni pogoji: kredit D aiiT+ 4% do 11% glede na višino kredita. Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. S414 &o*o* PRODAJNI CENTER TRGOVINA Z GRADBENIM ■ Latkova vas MATERIALOM Latkova vas 84, PREBOLD Krakovska 4b, DOMŽALE tel omot-m 701-219 tel 061/721-730,723-126,723-m Gradite, obnavljate? p* PRODAJNI PROGRAM: • vse vrste gradbenih materialov: od cementa, apna, maltita, vseh vrst opečnih izdelkov, izolacijskih materialov, hidroizolacij, betonskih izdelkov, armaturnih mrež in železa, schiedel dimnikov, do strešnih kritin (Bramac, bobrovec), parketa, lepil in drugih gradbenih materialov • NOVO: stresna okna VEWX • zidarsko orodje • gradbeni odri, mreže za zaščito gradbišč. -> PREVOZ FCO KUPEC, MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM -* GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA PODROČJU STREH Gradbeni svetovalec vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17.-19. ure. V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure. STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 In 713-821 I d.o.o. STAHOVICA UROŠ URANIČ Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 SERVIS IN PRODAJA RADIO - TV - HIF1 - VIDEO MONTAŽA AVTORADIJEV, SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN. .■»■cinm-IfcfflRl KOMENDA Klanec 13, 1218 Komenda, tel./fax: 061/841-022, mobitel: 0609/611-190 PREDSTAVLJAMO VAM NAŠ PRODAJNI PROGRAM Traktorji: VSEH MOČI V juliju 6% popust mm Diiurz kombajni, balirke, zgrabljalniki, obračalniki, rotacijski kosilniki IAMBELLI SIP program strojev SIP V prodaji imamo kvalitetne traktorje Hurlimann, vseh moči - vodno hlajeni. Frilinghaus f>--"v. nemški visokokvalitet- (PPQi "i noži za rotacijske \Dvv/ kosilnice >---Sllottte program folije za silazne bale vseh vrst Orla-Enichem kosilnic vrvi za vse vrste stiskalnic ter mreže za valjaste bale prevozni in nošeni ovijalniki bal 9FOGGIA@ sadilniki Center je odprt vsak delavnik od 7J0 do 18. ure, ob sobotah do 12. ure Naprodaj tudi kmetijska mehanizacija: STROJI SIP, CREINA, TEHNOSTROJ, MLAZ-Bogdanci, KIRCHNER, POTTINGER, vrtavkaste brane MASCHIO, samonakladalke DURANTE 12 in 16 m3 NADOMESTNI DEU: SIP, BCS, CREINA, ZETOR in za kardanske gredi. MENJAMO STARO ZA NOVO PROGRAM GUM: 1}oWfflO ^ulda akumulatorji i.t.n. SERVIS: SIP, DEUTZ-FAHR, HORLIMANN, popravila kmetijske mehanizacije NEfAOGO« MBKt 75.900 SIT 14.990 SIT 12.990 SIT 34.990 SIT 6.990 SIT 110 SIT/kg 2.490 SIT 699 SIT 1.189 SIT 399 SIT - TV DIADEM 63 CM, TTX GORENJE - ENOROČNA BATERIJA ZA KOPALNO KAD Z ROČNO PRHO GAMA MLM - ENOROČNA SRČASTA BATERIJA ZA UMIVALNIK - 2 CEVKI, GAMA MLM - KO^LNICA GUTBROD ECO-B S KOŠARO - NAMIZNI BRUSILNI STROJ MAS 107/150 - POHIŠTVENE CEVI 30x30x2, - JUPOL 25/1 - PURPEN - PRAŠEK ARIEL 4/1 - SIRKOVE METLE 5x VEZANE UGODNE CENE PREMAZNIH SREDSTEV ZA LES, MODULARNE OPEKE, KOLES, BELE TEHNIKE, INSTALACIJ IN ŠE MNOGO DRUGEGA BLAGA... / £>_7% te* KOLIČINE SO OMEJENE! kovinOtehna ena *9 od torbe .... do copat pa še razveselili ga boste lahko z LEPO KNJIGO ali dobro IGRAČO! 'Pričakujemo vas vsak dan »od 7. do 19.30 in 'ob sobotah od 7. do 13. ure. i*********************** (DEŽURSTVO: v mesecu JUUJU in AVGUSTU bosta dežurni »prodajalni NEVLJE (tel. 831-675) in DUPUCA (tel. 815-310) ob( 'SOBOTAH od 7. do 19.30 in ob NEDELJAH od 7. do TL ure.) SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! < Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu. • AKCIJA: montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel 727-042, (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri MALI OGLASI: Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Varstvo za 1,5-letnega Jana iščemo. Tel.: 811-502, zvečer. Iščemo mlajšo upokojenko za čiščenje. Tel.: 831-034. VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, radiokasetofon. Pridemo na dom in nudimo možnost kredita. Tel.: (064) 323-891. rrrn *' * * n ».■ t aorenie Kamnik, Usnjarska 9, i tel. 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA AKCIJA!! - barvni TV - 20% popusta na gotovino, 14% popusta na 5 čekov, 2% popusta na kredit v 10 obrokih Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov s 5% popustom ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. Do 5. avgusta je zaradi dopustov naša prodajalna odprta od 9. do 1Z in od 15. do t9. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. i ti t'. .': r i mm W Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliSi, beseda tvoja v nas živi, Je vedno si med nami ti. ZAHVALA Nenadoma nas je v 68. letu zapustil dragi mož, oče, brat in stric ROMAN ŽAGAR iz Črne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej družini Pirš, prijateljem, znancem, ZSAM, podjetjema Peles in Jamb za vso pomoč v težkih trenutkih, za številne ustne in pisne besede tolažbe, za podarjeno prelepo cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Novaku, g. Vrhovniku za ganljive besede slovesa, pevcem za občuteno petje, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem ter praporščakom za zadnji pozdrav. Žalujoči: vsi njegovi junij 1996 _ I Tiho, kot si živel, brez slovesa, 1 si odiel v večni dom. |§ Hiša prazna je ostala, I ko si vzel od nas slovo, || bolečina v srcu je ostala, ki pozabljena ne bo. ZAHVALA Mnogo prekmalu in nepričakovano nas je v 44. letu življenja zapustil nas sin, brat in stric FRANC OBRULEK iz Most 63 pri Komendi Za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, še posebej Pocinovim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Svilanitu Kamnik ter sodelavcem Menine za denarno pomoč in ganljive besede ob slovesu. Prisrčna hvala gospodu župniku Nikolaju Pavlicu za lep pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru Komenda za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: mama Milka, sestri Milka in Marjeta z družinama, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo Moste, Komenda. Dettingen, Podboršt pri Komendi, junij 1996 Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih In pomivalnih strojev, sesalcev, - električnih štedilnikov, mikrovalovnih pečic, - pooblaščeni serviser bojlerjev TIK1, ~* malih gospodinjskih aparatov, - napeljava in popravilo elektro inštalacij LADA <3£> PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOLIRANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV TUDI STARO ZA NOVO! ~ tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313 CVETLIČARNA FREZIJA na Bakovniku, tel. 813-559 ^ NUDIMO VAM: ^* poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst vence velika izbira lončnic K, rezano cvetje $ f dekoracija poslovnih prostorov % Brezplačna dostava v okolici Kamnika Odprto od 7h do 19\ ob sobotah od 7" do 13" Se priporočamo. Iščemo tvoj glas, pa ga ni; ostane nam le cvetje, ki zale cveti in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica RAFKA ZAGORIČNIKA iz Kamnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v fciko velikem številu pospremili na zadnjo pot, mu darovali toliko lepega cvetja, sveč in nam izrekli ustne in pisne besede tolažbe. Hvala njegovim sodelavcem iz tovarne Titan, še posebej sodelavcem iz Avto kluba za tople poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in Mateju za občuteno zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi junij 1996 A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ALBINA KOLARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in se poslovili od njega z dobro mislijo. Iskrena hvala dr. Brumnu in sestri Deželakovi za zdravljenje in vso skrb. Hvala pevcem za ganljivo zapete pesmi, govorniku g. Merčunu, duhovniku za lepo opravljen obred ter izvajalcu za zaigrano Tišino. Prisrčna hvala vsem, ki ste našemu Albinu podarili cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Njegovi najbližji Kamnik, Mengeš, Trebnje, junij 1996 POGREBNE STORITVE Konrad Vrbančič s.p. Dob, Vegova 4, tel.: 712-074 PISARNA v Domžalah, Slamnikarska 14, za zdravstvenim domom, tel.: 721-328, vsak delovnik od 7. do 13. ure. Mobitel: 0609-611-491 (popoldan, ponoči, sobota, nedelja in prazniki) Obveščamo krajane Homca, Preserij, Nožic in Šmarce, ki želijo v primeru smrti sorodnikov imeti pogrebno opremo, prevoz, pokop pokojnikov in ureditev celotne pogrebne svečanosti na pokopališču Homec, naj se obrnejo na nas. Informacije dobite tudi pri Vinku Kavčiču, Gostičeva 57, Nožice, tel.: 811-073. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 25. julija bo minilo leto, odkar nas je zapustila naša najdražja žena in mama ANGELCA RIBIC Vedno boš med nami, draga mama, saj živiš v naših mislih in srcih. Prisrčna hvala vsem, ki se je na kakršenkoli način spominjate. Hvaležni mož Henrik, hči Poldi in sin Bruno z družinama julij 1996 Kdo je, ki ihti v ta rosni mrak, da kakor megla na samotni kraj se razliva Hitenje? Povej, ti, mrak, ti težki mrak, zakaj, zakaj? (S. Kosovel) ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi ljubega sina, brata in vnuka MATJAŽA DOLINSKA dijaka 3. E razreda Srednje lesarske šole Ljubljana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem, prijateljem, sodelavcem iz Porenta šport in jeans, trgovine Klas in Mateja market, znancem in vsem, ki ste nam v hudih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili pisno ali ustno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebej hvala učiteljem in učencem 3. E razreda SLS Ljubljana in gospodu župniku Gosarju za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi ___Mekinje, junij 1996 __ Usoda ni dala, da bi si izrekli slovo. Toda, draga mami, ostala boS v naših srcih vedno z nami: ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu življenja zapustila žena, mami, stara mama, sestra in teta MARIJA STRAŽAR p. d. Matjanova Micka iz Šmartna 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem iz Svilanita in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Še posebno se zahvaljujemo Mimici Kavčič in prijateljicam za vso pomoč, patronažni sestri Marinki Resnik za skrb med njeno boleznijo, g. Albertu Žibertu za poslovilne besede, g. župniku Francu Balohu za lepo opravljen pogrebni obred ter šmarskim pevcem in Krtovim za ganljivo petje. Žalujoči: mož Ivan, sin Janez, hči Zdenka ter drugo sorodstvo junij 1996 16 u. julija 1996 Kamniški OBČAN NAPREDEK DOMŽALE Posebej bogato smo založeni z vsem blagom za šport in rekreacijo doma, v planinah in na morju. Obiščite športni oddelek v blagovnici Vele. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI! Gostišče Groš Perovo 27, Kamnik tel.: 812-637 V poslovno-trgovskem centru na Perovem smo vam pripravili ugodno in kvalitetno gostinsko ponudbo: - malice - sobotna in nedeljska kosila - jedi po naročilu in druge gostinske storitve Obiščite nas, prijetno boste presenečeni! PRI NAS akcijska PRODAJA NI POTREBNA, KER JE NAKUP PRI NAS VEDNO ugoden] Kranjska pot 9, Komenda (za pekarno) Pri nas se lahko oglasite vsak dan od 7.30 do 20.00 ob sobotah od 7.00 do 19.30 AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, gorenje tel 722107 AKCIJSKA PRODAJA ZA GOTOVINSKO PLAČILO! • pralni stroj 904 X 49.480 SIT • pralni stroj 906 X 57.700 SIT • sušilec perila 36.158 SIT • električni štedilnik, šir. 50 cm 31.655 SIT 20% GOTOVINSKI POPUST ZA BARVNE TV GORENJE!!! Ugodno: hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, štedilniki, kuhinjska korita in nape... Prodaja na do 10 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! »Poskrbetije treba za red tudi na planini,« pravi Matjaž Ravnikar, vodja varnostnega okoliša, ki se sleherni vikend s svojim kolegom iz konjeniške enote policije in konjem poda na Veliko planino. Na levi strani Šutne bo odslej tudi uradno dovoljeno parkiranje, čeprav že sedaj obiskovalci bližnjih lokalov parkirajo kar na obeh straneh ulice... [isj Leseni bobni za strojenje iz nekdanje Utokove usnjarne gredo v prošnjo. Te dni so prva dva od 17 bobnov odpeljali na Češko, (fs) F