DEMOKRACIJA Leto Vlil. - ^tev. 40 Trst ■ Gorica 1. oktobra 1954 j Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 ! Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» j Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. ! CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: j mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: j mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni Izhaja vsak petek Današnja tržaška stvarnost S septembrom je minil čas letnih dopustov in mnogi Tržačani so se zopet ustalili v svojih domovih, potem ko so obiskali razna tuja mest in dežele. Cas petnajstih, dvajsetih, največ tridesetih dni je gotovo prekratek, da bi si nekdo o tujini ustvaril pravo sodbo. Toda. nekaj nam pa potrjujejo skcrro vsi potniki, ki so letos pogledali čez tesne meje našega Svobodnega tržaškega ozemlja: povsod po svetu so imeli občutek, da se življenje nekako ustaljuje, da začenja teči po nekakšnih več ali manj trajnih, tirnicah. Ljudje so po službah, za katere vedo, da jim. jih verjetno ne bo treba zapustiti, če ne prid-? do prav hude gospodarske krize a-li pa do, kakšnega vojnega spopada. Sovraštva in zagrenjenosti povojnih let popuščajo. Vsak se skuša zasidrati tam, kamor sta ga vrgli vojna in povojna vihra. Narodne skupnosti, v katerih takšni brez-domci žive, se zavedajo te potrebe svojih novih in včasih prav slučajnih članov ter jim razinerom.a širokogrudno pomagajo. Tako pripovedujejo Tržačani, ki se vračajo iz tujine. Obenem dodajaj o, da nikjer po svetu ni tega, posebno pa ne v Nemčiji ali Avstriji, da ne bi ljudje, ki so zaradi preganjanja pod totalitarističnimi režimi med obema svetovnima vojnama zapustili svoje domove, že zdavnaj ne uredili svojih političnih in civilnih pravic. Takim žrtvam nekdanjih nezdravih in neurejenih razmer so povsod tudi povrnili škodo, ki so jo utrpeli, priznana so jim službena leta itd. Le na Tržaškem je še vedno drugače. Ttin ni milosti, tu ni uvidevnosti, tu ni najmanjšega znaka stalnosti. Vse je od danes na jutri. Ce bi si nekdo hote in načrtno zamislil najbolj peklenski načrt, po katerem bi hotel uničiti gospodarstvo našega mesta, po katerem bi hotel vzeti vsem ljudem voljo do življenja v tem mestu, potem ne bi mogel postopati drugače, kot postopajo vsa ta leta tiste osebe in tile, ki odgovarjajo za upravo tega dela evropske zemle in za blaginjo njegovih prebivalcev. Devet let je, odkar se začasni i,-pravitelji obeh področij Svobodnega tržaškega ozemlja proti volji prizadetega prebivalstva z vso doslednostjo trudijo, da bi čim boli poglobili prepad, ki naj za vedno razdeli to, kar bi moralo biti eni sama in naravna celota, prvi praktični primer same širše evropski misli nad ozkimi narodnostnimi sebičnostmi. Devet let je že, odkar nam celo upravitelji anglo-ameri-škega, torej vsaj po načelih svobodoljubno upravljanega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, odrekajo dokončno in obvezno ureditev slovenskih šol. Istočasno odrekajo vsaj delno povrnitev škode ki so jo pod fašizmom utrpele slovenske kulturne in gospodarske u-stariove. Izgovarjajo se, da ne morejo v tržaško zasebno in javno življenje polnopravno vključiti vseh tistih avtohtonih prebivalcev tega predela, ki so jih nezdrave predvojne razmere prisilile, da so se morali začasno zateči v tujino. Da o naseljencih s področij, ki so od nekdaj težila na. Trst sploh ne govorimo. Vse to se vrši pod izgovorom »začasnosti«, toda začasnosti, ki traja že devet let, torej dobro tretjino povprečne ustvarjalne dobe človeškega življenja. Medtem so bile izdane milijarde za razne gospodarske načrte, ne da bi se obenem uvidelo, da javno podprta gospodarska dejavnost ni dovolj, da je treba pritegniti tudi zasebno pobudo, da je treba ustvariti takšne politične in pravne pogoje ,pod katerimi bi se lahko razvila. Ali naj, se potem še čudimo, da so mnoga dela obstala? Ni dovolj nekaj vei likih tovarn, od katerih so nekatere delale samo toliko časa, kolikor je bilo potrebno, da so potegnile zadnji obrok odobrenega kredita. Se najvažnejše je na sto in sto manjših agentur, delavnic, trgovskih poslovalnic itd., ki ustvarjajo v vsakem gospodarskem središču tisto drobno ožilje, brez kate-reg i tudi še tako popolni veliki orga nizmi ne morejo ne živeti, ne rasti. Te drobne mreže se pa seveda ne da umetno ustvarjati. Razraste, se le, če ji prijata politični zrak in pravno podnebje, česar pa v Trstu na žalost danes še nimamo. Preveč nestalno je vse, nihče ne ve v kakšnih okoliščinah se bo prebudil jutri in zato nihče ne mara itu tvegati svojega premoženja, niti noče zapravljati svojih dragocenih energij. Takšne misli obhajajo premnoge Tržačane, potem ko so se s počitni- KONFERENCA DEVETIH V torek 28. septembra je začela v Londonu konferenca devetih držav, katere se udeležujejo zastopniki Velike Britanije. Francije. Kanade, Zahodne Nemčije, Italija Belgije, Holandije, Luksemburga in Združenih držav. Na njej skušajo zunanji ministri teh držav katere spremljajo razni strokovnjaki in svetovalci, rešiti problem, kako naj se da Zahodni Nemčiji primerno mesto v zahodnem zavezništvu in kako naj se ji omogoči, da prispeva k skupni evropski obrambi. Londonska konferenca devetih držav je Edenova zamisel. Prepričan o ustanovitvi nove zgradbe, ki naj bi nadomestila Evropsko o-brambno skupnost, zavrnjeno po francoskem parlamentu dne 30. avgusta. je namreč britanski zunanji minister opravil bliskovito in naporno potovanje po evropskih prestolnicah. Na njem je preiskal in ugotovil mnenja prizadetih vlad ter se prepričal o upravičenosti in koristnosti svojega predloga o sklicanju deveterne konference, ki zdaj zaseda. Britanska zamisel Kar se tiče nemškega prispevka zahodni obrambni skupnosti ima britanska vlada svoje zamisli. V glavnem gre za to, naj bi Nemčija postala članica Severnoatlantske c-brambne zveze, določila o nadzorni oblasti te organizacije pa naj b; bila prikrojena tako. da bi dajala potrebna jamstva pred neomejeno nemško oborožitvijo. To bi bilo izpeljano na način, da Nemčija n? bi bila ponižana, odnosno postavljena v položaj, ki bi se kakorkoli razlikoval od položaja ostalih članic zveze. Istočasno naj bi Nemčija pristopila tudi k Bruseljski pogodbi. ki druži Veliko Britanijo, Francijo in tri države Beneluxa ('Nizozemsko, Belgijo in Luxem-burg) v politično, gospodarsko in socialno zvezo. V ta namen bi Bruseljsko pogodbo dopolnili s primernimi protokoli. Po členu 4. «te pogodbe si namreč podpisnice brez-ogojno obljubljajo, da bodo dalr vsaki podpisnici, ki bi bila v Evropi napadena, vso vojaško in drugačno pomoč in podporo. Bruseljska pogodba veže članice za 50 le*, medtem ko je Severnoatlantska o-brambna zveza sklenjena samo zo 20 let. Tako bi bila Velika Britan!-ja in Nemčija tesno povezani z o-stalimi zahodnoevropskimi država mi, in skupno sodelovanje v obeh zvezah bi v kratkem dovedlo do za-željenega iskrenega francosko-nem-ške.ga zbližanja. Evropske države in Združene države Severne Amerike so si v glavnem edine v naziranju, da se Nemčije ne more več zapostavljati, in da se z vključitvijo Nemčije v zahodnoevropski obrambni sistem ne more več odlašati. Najtežja naloga, pred katero se je znašla konferenca, pa je, najti obrazec, ki naj bi nudil jamstva, ki bodo zadoščala Medes - France-u, ne da bi pri tem prizadela nemško čast, in ki bodo hkrati čimbolj preprosta in uspešna. Nemške zahteve Kancler Adenauer je v načelu o-dobril Edenov načrt, vsaj kot osnovo za pogajanja. Najvažnejša razlika pa je v tem, da zahteva Adenauer za svojo državo najprej suverenost, popolno prenehanje okupacije in zavezniškega nadzorstva, nakar se bo Nemčija kot svobodna država in prostovoljno priključila k vsem predvidenim obrambnim organizacijam in zavezništvom. Eden za Veliko Britanijo, kakov tudi drugi državniki, ne ugovarjajo 'Zahtevi po podelitvi suverenosti Nemčiji, pač pa smatrajo, da b: moral biti vrstni red obraten: najprej vključitev Nemčije v Severnoatlantsko zvezo in šele nato priznanje vrhovnosti. Po sporazumu za dnevni red londonske konference devetih sil, ne bodo na njej razpravljali o nemški suverenosti. Konferenca bc reševala samo vprašanje nemškegit prispevka k evropski obrambi. O prenehanju zasedbene vlade in o-blasti bodo razpravljale tri sile, ki imajo v Nemčiji s»oj,e čete, in Adenauer. Razumljivo pa je, da ■tudi tega vprašanja ne bodo mogli leševati popolnoma po svoji volji, temveč bodo morali pri tem upoštevati zahteve in želje vseh držav, s katerimi so že ali pa se bode v bodoče povezali. Obe vprašanji, nemška oborožitev in priznanje nemške suverenosti, tvorit:) namreč celoto, katere nihče na more zanikati. Odločitev v francoskih rokah Po presenečenjih, k jih je v zadnjem času pripravila zahodnim zaveznikom Francija, danes nihče šene more reči, kakšni so dejanski francoski protipredlogi in kje je tista meja, do katere namerava njen predstavnik Mendes - Franc? popustiti. On menda hoče, naj bi bila bruseljska pogodba sredstvo, s katerim bi nadzirali nemško oborožitve, ne ve se pa še, ali bo koncem koncev pripravljen iti dalje in privoliti, da vstopi Zahodna Nemčija kot polnopraven član v Severnoatlantsko zvezo. Mnogi evropski časniki so že pred konferenco poudarili, da j? tc zadnja priložnost, na kateri lahko Francija še s prstom zaigra svojo vlogo in se koristno vključi v bodoči razvoj svocodns Evrope. Ce tega ne bo znala storiti, če bodu čustva in strasti premagala razum, potem pa bo nastala popolnoma nova stvarnost, ki zna oditi mimo in preko Francije. Vsi se zavedajo, da se je evropska kriza v času.’odkar je francoska zbornica zavrnila Evropsko o-brambno skupnost, he poslabšala, ne pa ublažila. Povzročila je vedno hujši pritisk na dr. Adenauerji., ki je v Nemčiji glavni in največji zagovornik evropsko usmerjene politike. Poraz te politike bi bil tudi njegov poraz in v Nemčiji bi dobile .nasprotne struje takšno premoč, da bi se jim moralo vse ukloniti. Zato se ne smemo čuditi, da so se v zadnjem času tudi tam po javili številni glasovi, ki opozarjajo iFran-cijo, da s svojo nepopustljivostjo uglaja v Nemčiji pot prav tistim militarističnim in zanešenja-škim silam, od katerih je že v dveh vojnah toliko pretrpela in katerih se tudi sam nemški narod upravičeno boji. Slovenska .demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost v Trstu sta, se 29. septembra obrnili na zunanja ministra Velike Britanije in Združenih držav s posebno spomenico, s katero ju ponovno opozarjata na usodne posledice morebitne delitve Svobodnega tržaškegi ozemlja. Spnmenico objavim-i v naši prihodnji številki. Uredništvo Vadlianieza Trst Glede Trsta smo te dni v izredno kočljivem, in če ne bi šlo za našo kežo, tudi zanimivem položaju: 1-talija trdi, da manjka za zaključek dogovora samo malenkost. Isto trdi tudi Jugoslavija. Prva pravi, da je uspešen zaključek pogajanj odvisen oi italijanske dobre volje, druga pa, da ie odvisen od italijanska. In čim pade kje na Zahodu izjava, da so zadnje ovire odstranjene, že se oglasi v Jugoslaviji sto glasov, ki zakriče: Italija je končno popustila! Z italijanske strani pa jim kot odmev odgovarjajo prav tako glasni klici, ki oznanjajo, da je končno v Beogradu zmagala razsodnost in da so njegovi gospodarji odstopili od svojih zahtev. Ta igra se nadaljuje zdaj že nekaj mesecev in smo se nanjo nekako navadili. Sama resnica pa je najbrž nekje na sredi: pod vztrajnim in odločnim anglo-ameriškim pritiskom se počasi brusi in zmanjšuje razlika, ki razdvaja jugoslovansko in italijansko stališče, pri čemer verjetno popuščata tako I •talija kakor Jugoslavija. To de.lo je bilo glavni cilj potovanja ameriškega podtajnika za zunanje zadeve, Murphyja, v Beograd in Rim, in kakor pravijo poročila z london ske konference devetih sil, se je tudi sam ameriški tajnik za zunanje zadeve, Dulles, že prvi dan sestal z novim italijanskim zunanjim ministrom Martinom, s katerim sta razpravljala tudi o Tržaškem vpra- Komunistične živčnosti Ali je res tu.di Clement Attlee maccarthyje vec ? Po povratku britanske Mabouri-stičine delegacije iz Rdeče Kitajska, ki je — kakor znano, obiskala tudi Moskvo — so romarji v angleškem tisku objavljali svoje vtise. T,udi sam vodja britanske delavske stranke -je,svoja- opazovanja o obisku v obeh komunističnih veledržavan sporočil britanski javnosti in zlasti britanskemu delavstvu. Izvajanja voditelja britanskih delavcev so bila — to lahko verujemo -stvarna in objektivna, morda so kritike nagibale celo k dobrohotnosti, saj ie Attlee znan po svojih velikih simpatijah za levičarske skrajnosti. Moskovsko »Pravdo« so Aittlee-jeva opazovanja sovjetskih razmer spravila v popolno živčno razdvojenost, natančno tako, kakršno lahko prebiramo po vsem ostalem komunističnem tisk.u z »Delom« in »Prim. dnevnikom« vred. Verjetno spadajo tudi ti izbruhi med marksistično - leninistično časnikarsko dresuro. Attleejeve kritike označuje »Pravda« za predrznosti. Vodja britanske opozicije je za »Pravdo« orodje reakcionarjev, ki »je plače1 ^sovjetsko gostoljubnost s ponavljanjem laži o sovjetski oborožitvi«. V svojih razmotrivanjih sovjetskega političnega življenja Attlee seveda ni hvalil sovjetske politike »miru« in tudi ni povzdigoval načina komunističnega življenja, kakor je to zapovedano vsem komunističnim romarjem in sopotnikom, ki so redki obiskovalci sovjetskega raja. Attleejev potopis po Sovjetiji ss je v glavnem osredotočil na zelo preprost in jasen predlog: Sovjetska zveza naj zmanjša svoje orjaške oborožene sile in izboljša reven svojega prebivalstva. Ena izmed glavnih silnic komu- Formoza pred napadom Kratkooddajna postaja v Sanga-ju je ob koncu prejšnjega tedna opozorila prebivalstvo Formoze, da bodo 28. septembra rdeči letalci pričeli z bombardiranjem otoki. Nacionalistične kitajske oblasti na ;ot ku so spričo teh varnostnih o-pozoril izjavile, da so poskrbele za učinkovito protiletalsko obrambo in tudi za potrebna zaklonišča. Topniški dvoboj med otočjem A-moy in Quemoy se medtem živahno nadaljuje. Kljub nacionalističnim zaporednim letalskim napadom ških potovanj vrnili v ožjo domovino. To je grenka zavest nezaslužene usode, obenem pa tudi težka in glasna obtožba proti vsem, ki so odgovorni za. to naravnost načrtno uničevanje mesta in ljudi, ki imajo eno samo veliko in po vseh božjih in človeških zakonih priznano voljo in željo: živeti in delati. na topniške postojanke rdečih Kitajcev niso opazili nobenega zna-čilnejšega popuščanja rdeče-kitaj-skega topniškega ognja. Napovedi bombardiranja Formoze so zaenkrat še izostale. V Rdeči Kitajski imajo trenutno druge skrbi. Kakor znano, je Narodni kongres izvolil -za državnega poglavarja Mao Ce-tunga, za edinega podpredsednika pa generala Cu Teka, čeravno sta se za to mesto z enako vnemo potegovala Cu En-laj in Liu Sao-chi. E SPORA TbmK KITAJSK *** M5INCM t>rmoilA UTftu&A ttitinid KITAJSKA P OSNKTiK PO nistične propagande izzveni v poudarjanje, da komunisti dopuščajo in celo vzpodbujajo kritiko (seveda le v svojih lastnih vj-stah), češ da komunistična država, s tako kritiko popravlja svoje zmote. Proti Attleeju in ostalim obiskovalcem, ki kritizirajo komunistični sistem vsaj v njegovih najočitnejših zablodah in nedostatkih, pa komunistični .tisk ne kaže nobene strpnosti, kar je pač najboljši dokaz, kako v živo so zadele te kritike. Stvarno je torej v Sovjetiji dopuščena le tista »kritika«, ki je v skladu z linijo komunistične partije. »Izvestija« so s svoje strani prav tako »užaljena« nad vtisi zahodnih obiskovalcev v Sovjetiji. Med drugim piše list: »Angleži se tako živo zanimajo za življenje v Sovjetski zvezi, da časniki in revije čedalje pogosteje objavljajo opazovanja > biskovalcev Sovjetske zveze. Važnost takih- člankov za stvar miru, medsebojnega prijateljstva in razumevanja je očitna, če nudijo ta Pizročila čitatelju nepristranska poročila o tem, kar so videli in slišali v Sovjetski zvezi, brez pripomb, ki so bile že vnaprej pripravljene, da z njimi popačijo resnično sliko razmer. Med .tistimi, ki prihajajo v Sovjetsko zvezo iz kapitalističnih držav, so .tudi taki, na katerih mnenje mnogo vpliva protisovjetska propaganda.« »Jzvestja« nadaljujejo: »Ko čita-mo razne članke o Sovjetski zvezi, ki jih je v zadnjem času objavil angleški tisk, pridemo do prepričanja, da so med obiskovalci bili poleg tistih, ki so prišli z odprto glavo in čisto vestjo tudi taki, ki so odšli na pot s prikritimi zlobnimi nameni... Primerov za to ne manjka. Nedavno se je mudila v Sovjetski zvezi skupina angleških znanstvenikov, časnikarjev in turistov. Po vrnitvi so nekateri pričeli proti nam sovražno pisati po časnikih in revijah.« »Izvestja« posebno napadajo gospodično Joyee Eggington zaradi članka, ki ga je objavil »News Chronicle«. Eggingtonovo označuje list za »odkrito nasprotnico izboljšanja mednarodnih odnošajev« in jo obtožuje, da ima »običajne bur-žujske moralne nazore o vlogi ženske«, češ da. kritizira uporabo žensk delavk v težki industriji !n da pomiluje rusko ženo, ki je pozabila, kako se šiva in okusno o-blači. Komunistični tisk v svojih izbruhih pove več kakor pa so odkril! obiskovalci Sovjetske zve£e. pove, kako zelo so oddaljeni pojmi demokratičnega pojmovanja od diktatorske samopašnosti, ki je pojme o človeškem dostojanstvu že davno zavrgla. Komunistični tisk pa tudi razodeva naravnost histerične občutljivosti za kritične besede. šanj.u. čeprav je Martino to rnend-^ zanikal. Ameriška in sploh zahodna diplomacija namreč irabi nekak šen vsaj navidezen uspeh, s katerim bi nekoliko popravila slab vtis, ki ga napravlja na Američane in ca svetovno javnost zadnji razvoj evropske politike. V ta namen bi ji bilo tako razkričano in slovito Tržaško vprašanje kaj primerno, žrtveno jagnje. Pri tem se pa, seveda ne ozirajo na dejstvo, da s.-» s tem samo nadaljuje pokopavanje prvih stvarnih zametkov širše evropske zamisli, katere uresničenja bi edino lahko prineslo naši stavi celini trajen mir i« blaginjo. Kakor je videti, so- se zahodni državniki res dokončno požvižgali na dejstvo, da s svojim načinom reševanja Tržaškega vprašanja, brez u-poštevanja volje prizadetega prebivalstva iu brez njegovega sodelovanja spodnašajo tla velikim idejam demokracije in svobode, na katerih istočasno skušajo graditi svojo politiko. Časopisi sicer zadnje dni že z velikimi naslovi oznanjajo, da; sta podpis in objava sporazuma o Tržaškem vprašanju pred durmi, toda šele prihodnji dnevi bodo pokazali, ali se bo to nasilje nad koristmi, življenjem in naravno vlogo našega mesta in njegovih prebivalcev tudi. dokončno uresničilo. Ni namreč še popolnoma gotovo, da so odstranjene vse jugoslovansko - italijanske razlike, ki so doslej preprečevale sestavo dogovora. Je sicer malo verjetno, toda h\ vedno se lahko zgodi, da se ves postopek .ustavi pri kakšni male n kostni točki, v kateri niti ena, niti druga stran ne bi mogli popustiti. V tem primeru bi- zopet sledilo daljše ali krajše obdobje nadaljnjega brušenja, ki lahko uspe ali pa se tudi ponesreči. Na drugi strani menijo poznavalci, da tudi italijanski notranji politični položaij ni ravno najbolj ugoden za objavo dogovora, po katerem Italija, niti od daleč ne bi dobila vsega tega, kar je želela. Tudi to je važen 6i-nitelj, ki lahko odgodi pričakovane spremembe. Toda vse to so pač zgolj jugoslovansko - italijanske težave in oziri, katerim stoje na zahodni strani in na svetovni pozov-nici nasproti že omenjena nujna potreba po vsaj enem pomembnejšim, čeprav še tako napihnjenim in začasnim uspehom. Prihodnji dnevi nam bodo pokazali, ali hp bodo jugoslovanski in italijanski državniki te*j splošni želji uklonili in bodo sprejeli kot dokončen tisti kompromisni n»črt, kakor naj bi ga trenutno zagovarjala Dulles ir Murphy, načrt, ki pa je tržaškemu prebivalstvu še popolnoma neznan. Zato je .tudi popolnoma nesmiselno vsako ugibanje o njegovih morebitnih določilih in osnovah. Zanimivo pa je, da Sovjetsk« zveza v tej najodločnejši fazi reševanja Tržaškega vprašanja popolnoma molči, kakor da bi bila sporazumna i vsako svoboščino, katero si Zahod dovoli v svojih mejah, vse dokler ji dopušča, d« dela tudi sama na svoji strani železnega zastora kar hoče im kako1' hoče. Razstrelitev sovjetske vodikove bombe Ravnatelj raziskovalnega urada Britanske Kolumbije, G o r d o n Shrum, je izjavil, da so prejšnji petek odkrili med padavinami nad mestom Vancouverjem radioaktiven dež. Ta naj bi bil posledica razstrelitve vodikove bombe nekje v Sibiriji. Tudi japonski znanstve niki so sporočili, da je ob istem času padal radioaktiven dež in tudi ti sklepajo, da izvirajo radioaktivne značilnosti dežja od vod: kove bombe, ki so jo prejšnji petek razstrelili v Sovjetski zvezi. Meteorologi so nadalje ugotovil i, da so bombo razstrelili na Vrang-ljevem otoku v Severnem ledenem morju. Tudi o razstrelitvi te bombe komunistični tisk ni izrazil nobene bojazni, niti sočustvovanja za prebivalstvo, ki je bilo mestu razstrelitve najmanj tako izpostavljeno, kakor pri raztreskanju ameriške vodikove bombe v Tihem oceanu. Tudi »mednarodne organizacije« -tej eksploziji molčijo, verjetno žeto. ker za to organizacijo ni važna razstrelitev kot taka, pač pa kdo jo razstreljuje. Tako se nam svetovna vest in morala ponovno postavljata v dvojni luči. Kar je za svobodni svet pregreha, to je za totalitarske diktature, če že ne če din ost, vsaj navadna vsakdanjost. / VESTI z GORIŠKEGA! Dve vprašanji na dnevnem redu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ OOSPODARSTVOI V krajevnih italijanskih Ustih se živahno razpravlja glede rešitve gospodarskih in političnih vprašanj na Goriškem tik pred uveljavitvijo deželne avtonomije, ki naj prinese s seboj tozadevna določila. Eni, kot poslanec Baresi in nekaj drugih, so za posebno avtonomijo, ki jo -tudi Slovenci zahtevamo in 'zagovarjamo od maja 1947, ker bi z njenimi finančnimi ugodnostmi in določili glede zaščite jezikovnih manjšin hkrati odpravila gospodarsko krizo in dala manjšinam njihove pravice! Za normalno avtonomijo, tore/ posebnih finančnih ugodnosti io brez zaščite jezikovnih manjšin a-li pa celo proti vsaki avtonomiji pa so monarhisti z odvetnikom Pedro-nijem, Saragatovi socialisti z odvetnikom Devetagom in istrski izseljenci z g. De Simonejem na če-iu. V glavnem se ti zadnji trije predstavniki stran'.: v svojih razpravah omejujejo na nepriznanje pravic slovenske manjšine, v gospodarskem oziru pa na neko željo po vladnih podporah od časa do časa in, v okviru prostega pasu. Za te stike z vlado predlaga socialist, odvetnik Devetag, ustanovitev posebnega urada v Rimu, ki naj bi prežal na -ugodne trenutke za postavljanje zahtev. Čudimo se socialistom, ki so navadno radikalni, kar se tiče gospodarskih zadev, in zelo občutljivi do delavstva, ki terja delo in kruh, da ne Vidijo ali ne razumejo važnosti finančnih ugodnosti, ki jih posebna deželna avtonomija prinese s seboj. Čudimo se tudi njihovemu absolutnemu nerazumevanj -> manjšinskega vprašanja in sploh* pravic jezikovnih manjšin, ko so vendar prav socialisti tisti, ki so od svojega nas-tanka poudarjali nujnost enakopravnosti med državami in narodi tej- strogo spoštovanje vseh človečanskih pravic! Danes moramo prištevati te so-ciatiste med navadne strankarji.* brez. pravega socialističnega gospodarskega programa, brez sočutja do trpečega delavskega razreda in brez vaškega čuta za spoštovanje človečanskih pravic napram Slovencem v Italiji, ki jih ni veter slučajno sem zanesel, ampak ki tu živijo kot avtohtono prebivalstvo! Ali pa sta odvetnika dr. Devetag in dr. Pedroni pripravljena izjaviti, da ne mairata niti zaščite jezikovne italijanske manjšine v Jugoslaviji, ko osporavata potrebo in pravico do zaščite slovenske manjšine v Italiji? Gre za možato doslednost, ne za kako ‘nacionalistično besedičenje! Trditev dr. Devetaga, da nerazumevanje med Italij<4 in Jugoslavijo netijo in podžigajo jugoslovanski državljani, nasprotiki Titovega režima, ki se zatekajo v Italijo, je otročja in neresna.! Ali bi dr. De-vetag znal navesti slučaje? Prav .gotovo ne! O pisanju drugih dveh nimamo Slovenci kaj dodati k temu. ker o naših skrajnih nasprotnikih slovenski tisk nenehno poroča in govori. Skoda izgubljati z- njimi čas! Dve vprašanji: gospodarstvo in zaščita Slovencev Vprašanji sta na Goriškem in sploh v naši deželi Furlaniji - Julijski krajini v glavnem dve: odprava gospodarske krize in zaščita slovenske manjšine. Obe vprašanji rešuje že ustava sama, ki v svojem 116. členu uvršča našo deželo med one s posebnim statutom, to je s posebno avtonomijo. Ta člen, n^j si to zapomnijo Saragato- vi socialisti, vsi monarhisti, istrski izseljenci in drugi, je bil z X. členom prehodnih in končnih u-stavnih določil te začasno odložen, (toda z izrecnim poudarkom, da se kljub temu pravice jezikovnih manjšin po določilu 6. člena ustave morajo zaščititi. Ustave ni moči kršiti Finančne ugodnosti Ustave ni moči kršiti, zato verjamemo, da se bo posebna deželna avtonomija v kratkem uveljavila z vsemi njenimi ugodnostmi finanč-no-gospodarskega in politično-manj-šlnskega značaja. Ne verjamem, da bi po 138. čl. ustave bila senat in poslanska zbornica voljna v čl. 111. predpisano posebno avtonomijo preklicati, »Demokracija je že večkrat povedala, da posebna avtonomija zadrži v naši deželi 9/10 (devet desetin) vsega davka in vseh glavnih državnih taks. Poleg tega pa bo za izredna dela javnega značaja ;n važosti predvidevala še pose-be vladne prispevke. Prav tako kot v Siciliji, v Sardiniji, v Dolini Aosta in v Podižju! Gre torej za milijarde in milijarde, ki bodo vsako leto ostale v naši deželi za potrebe našega prebivalstva. Le na ta aačin se da kriza brezposelnosti odpraviti! Kako ibi te milijarde porabili? Potrebe so velike in jih skoro ni moči vseh hkrati našteti: obnova morskega obrežja v Gradežu; o-mrežje za namakanje krminsko -gradiščanskega polja in sploh vse furlanske nižine; omrežje za namakanje goriških, štandreških in so-vodenjski-h njiv; obnova živinskih hlevov po vsej deželi za pospešitev živinoreje, ki utegne donašati kmetovalcem lepe dohodke; posaditev murvnih dreves za moderno gojitev sviloprejk in zgraditev tozadevnih predilnic; utrditev bregov in strug rek; zgraditev električnih central; zgraditev stanovanjskih poslopij in obnova obstoječih, v prvi vrsti kmetskih in delavskih; nastanek primerne industrije itd. Kaj pa navadna deželna avtonomija? Mirne vesti lahko rečem, da je taka avtonomija pravi nesmisel, ker ne nosi s seboj nobenih finančnih ugodnosti in bi odločala le v sledečih zadevah: ureditev dežel- nih .uradov, občinskih okrožij, krajevne mestne in podeželske policije, sejmov; javna ter zdravniška in bolnišniška pomoč; vzgoja rokodelcev in šolska pomoč; muzeji in knjižnice krajevnih oblasti; urbanizem; turizem in hoteli; tramvaji in avtobusne proge v območju dežele; ceste, vodovodi in javna dela v deželi; plovba in pristanišča na jezerih; mineralne vode in toplice; kamnolomi; lov na divjačino, ribolov v rekah; kmetijstvo :n šume; rokodelstvo. To je vse, kar v navadni avtonomiji pade v območje dežele. In -.o je premaio, da bi pri nas lahko odpravili gospodarsko krizo, poleg tega, da bi s tako navadno deželno avtonomijo jezikovne manjšine zaščite svojih pravic ne dobile! Navadna avtonomija bi le povečala število upravnih organov in uradov, kajti prefektura in pokrajinski svet ostaneta še naprej! Nekaj ugotovitev Gorica je do druge svetovne vojne v glavnem živela od slovenskega zaledja: Brda, soška dolina s Kanalom, Tolminom, Kobaridom in Bovcem, potem Grahovo, Cerkno, Idrija, Banjška planota, vs,s Vipavska in Kras. Furlanija je Gorici dajala in daje le malo življenja, kot najlepše to dokazuje položaj Gorice po 15. septembru 1947. Zato moramo reči, da je Gorica več cd slovenskega zaledja prejemala kot pa dajala. Trdijo, da jc slovensko zaledje prejelo od 1918. do 1943. leta velikanske dobrote. Ne moremo zanikati, da so se v tem času izboljšale prometne zveze (od katerih so imeli prvi dobiček Ribijevi avtobusi in vojaške potrebe), električne centrale in še kaj drugega! Toda nasproti temu so Slovenci v istem času trpeli nečloveško preganjanje, saj so jim bile vzete vse slovenske šole, vse kulturne ustanove, razpuščena vsa kulturna in druga društva, uničeni vsi denarni zavodi, posojilnice in hranilnice, gnana na dražbo posestva, z načrtnim naseljevanjem italijanskih ko-loniov, in sploh vzeta vsaka možnost jezikovnega, kulturnega in političnega življenja poleg gospodarskega pritiska! Pa policijske konfi-nacije in drugo zlo! Vse to priča in dokazuje, da je slovensko zaledje v istem času več trpelo in izgubilo kot pa uživalo in prejelo! To naj si zapomnijo vsi, ki cenijo jezikovne, kulturne, gospodarske, politične in sploh vse življenjske vrednote pred nacionalistično histerijo! Govorijo tudi o nekem jugoslovanskem imperializmu. Odgovor je tu še lažji, in sicer z vprašanjem: Koliko Slovencev 'n Hrvatov je prišlo pod Italijo po prvi svetovni vojni in koliko Italijanov pod Jugoslavijo? In še: Kdo je sprož’1 drugo svetovno vojno in kdo je z orožjem napadel, razkosal Jugoslavijo in si njeno ozemlje priključil? Kdo je med vojno jel preganjali in kdo več trpel, ni niti govora, saj je zgodovina na tem. da čisti razčisti in odkrije vse v pravi luči resnice! Pred »fojbami« in pred majem 1945, ko ' > Slovenci in Hrvatje -tudi bili žrtve vojne i-n komunizma, so se vršili požigi slovenskih vasi, množična streljanjj slovenskih talcev, deportiranja slovenskega prebivalstva in drugo!... Vse to je pravzaprav danes že zgodovina, ki naših današnjih perečih vprašanj nikakor ne reši. Za- to jo pustimo pri miru z -ugotovitvijo, da je trpljenja bilo dovolj z? pripadnike obeh- narodov! Brezposelnim delo in kruh Danes gre za to, da se- rešimo -brezposelnosti, kajti skoro štirinajst tisoč delavcev in delavk stoji križem rok in brez kruha. Obup se polašča te trpeče množice. Cas je, da se preneha s sleherno politično in strankarsko polemiko ter z narodnostno mržnjo, ki ne peče kruha-! Vrniti stare pravice Poudariti pa je treba še enkrat, da se posebna avtonomija sploh ne more preklicati, ampak samo uveljaviti, ker ona stoji zapisana v u-stavi! Preklicati pa se ne more niti določilo ustave, ki predpisuje zaščito jezikovnih manjšin prav -zato, ker gre za spoštovanje ustave in človečanskih pravic! 'Deželno avtonomijo z vsemi jezikovnimi pravicami pa so Slovenci nekoč že uživali. Zato ne zahtevajo nič novega!!!... »La 'Pa-tria« v Milanu odgovarja »Demokraciji« na m-jen poziv — Slovenski otrok v slovensko šolo — 1* »Ugotavlja«, da o*so -to pač argumenti, s katerimi poskušajo Slovenci zavoriti naravni pritok slovenskih otrok v italijanske šole.« »Odgovarjamo«, tako nadaljuje milanski list, »da asimilacija- ni zločin, pač pa naravni pdjav. Danes imamo .v Trstu na tisoče oseb slovenskega porekla, ki niso nič manj italijanske od tistih, ki so Italijani po rojstvu. Med dvema civilizacijama so si izbrali pač italijansko, ■ki jih je usodno pritegnila nase. Slovenci pa nočejo izgubljati zavzetih postojank v teh zadnjih letih & zavezniškim privoljenjem, posebno za časa vladanja neslavnega polkovnika Bowmana. Zato zahtevajo -da-ntes dvojezičnost v Tfftu. da -bi zadržali svoje nacionalistične postojanke. Trst pa tega ne more dopuščati. Mesto ima pravico, da ga Rim konzultira predno vlada podpiše sporazum, ki bi bil tako poniževalen za vse Tržačane.« P-ra-v zato, da bi tržaški Slovenci v teh dneh razumeli »pridobitve italijanske povojne demokracije«, smo v prevodu ponovili misli milanskega dnevnika. Problem je prav tako aktualeni za Tv st kakor zra Gorico. Ponovno vprašamo »La Pa-trio«, ali je asimilacija Italijanov v Francoze v Savoji, v Tuniziji, na: Malti itd. zločin ali naravni pojav? Ce je -to v resnici »naravni pojav«, čemu je služila dolgoletna borba tamkajšnjih -Italijanov in popolna so- SOCiabHfl VPRAŠAN]! Davčne in druge olajšave malim kmetom Senat in poslanska -zbornica sta izglasovali zakon, po katerem morejo mali kmetje s posebnim popustom registriranih taks urediti vse pogodbe in druge pravne listine nanašajoče se na -nakup, zamenjavo, užitek itd. zemljišč in kmetskih-hiš; ki so že- zapadle in bi morale biti podvržene- globi. To pa lahko storijo v šestih mesecih od dneva, ko stopi zakon v veljavo. Nasloviti morajo prošnjo na Finančno inte-n danco in predložiti notarsko potrdilo, da obstojajo pogoji, ki jih zakon predpisuje. Popust registrskih taks se zniža tako na 1/10 (eno desetino). Prizadeti pa ne bodo smeli zadevne nepremičnine prodati pred potekom petih let! .Zakon ostane v veljavi do 20. marca 1957! Nekateri poslanci pa so stavili vladi predlog, naj bi se znatno znižale takse pri dedovanju malih kmetij, ki imajo posebno važen socialni značaj. Strinjamo se z ukrepi, ki naj mudijo malim kmetom čimvečje davčne olajšave, da bo tudi mali kmet samostojen in neodvisen od morebitnih špekulantov. Zlasti pa je prav, da ga davčna teter jevatai-ca ne davi in goni na boben! Samostojen in neodvisen tna-H kmet pridobi na marljivosti in pridnosti, kar prav gotovo ugodno upliva na- socialni red. Naše stališče je, da bi se mali kmeitje morali oprostiti sploh vseh davkov in -taks! Zato poudarjamo tudi pravilnost in pravičnost stališča, ki ga zavzemajo poslanec dr. Baresi (in drugi!), o katerem je »Demokracija;! poročala pretekli teden, in verjamemo. da se bo tudi uresničilo. Nasprotniki tega stališča niso niti z na manjšim argumentom pobili dr. Baresijevih odločnih zaključkov in pametnih izvajanj drugih zagovornikov posebne avtonomije. O njihovem možatem nastopu u-tegne pisati tudi zgodovina Goriške, saj gre za zlom železnega o-foroča, ki ni dovolil prostega dihanja in mirnega sožitja na tem o-zemlju, obema narodoma enako dragem in priljubljenem, ker je rodna gruda obeh! Morebitnim Slovencem pa, ki bi v zaščitniško moč posebne avtonomije dvomili, je treba zastaviti jasno vprašanje: Kako drugače slovensko manjšino .v njenih pravicah zaščititi? S pasivnim opazovanjem dogodkov morda? Križem rok?!... Prilika je dama vsakomur, da se oglasi! Današnja izvajanja so plod mojega osebnega mišljenja-! Dr. AVGUST SFILIGOJ Udarnost italijanskega matičnega naToda za italijanske šole na teh področjih, za -spoštovanje italijanskega jezika i-n proti vsem dejanskim in namišljenim narodnostnim diskriminacijam po vseh teh predelih? Zakaj je Italija 10. jun. 1940 tvegala vojno s krilaticami: Sa-vo-ja, Nizza, Tunizija, Malta itd.? Zakaj je 24. maja 1915 stopila Italija v -borbo proti avstro-ogrski monB--hii* če pa je asimilacija, ki je Avstrija niti -od daleč ni izvajala proti -Italijanom, kakor jo proti Slovencem izvaja današnja italijanska demokracija, »naravni pojav«? Kdo je prvi postavil na sramotni oder besedo »renegat«? Ali niso bili prav Italijani tisti, ki svojih odpadnikov niso opravičevali, da so na Južnem Tirolskem pred letom 1915 '»pač izbrali -nemško civilizacijo in da zato niso — čeprav italijanskega porekla — nič manj Nemci od rojenih Nemcev«! Ali niso bili prav Italijani -tisti, -ki so francosko asimilacijo — odpadni-štvo — ne sa-mo žigosali s sramot n-imi pečati, pač pa z vsemi mogočimi zakonskimi sredstvi zavirali odpadništvo. Ali u dobro, se veselijo vsi udje. U-soda in občutje vsakega dela na-roda je skrb in zadeva vsega naboda. Zato je tudi koroški plebiscit od 10. oktobra 1920 zadeva vsega naroda. V osemnajstih občinah je dobila pri ljudskem glasovanju 10. oktobra 1920 Jugoslavija večino. Katerega zavednega Slovenca bi torej ne zanimalo, katere so one občine, ki so 10. oktobra 1920 po svoji večini glasovale za Jugoslavijo? Oglejmo si te občine. Prva so S e 1 e . To je gorska občina na severni strani Košute. V Selah je bilo pri glasovanju oddanih 97 odsto glasov za Jugoslavijo. Za Avstrijo je bilo oddanih •v Selah samo 17 glasov, za Jugoslavijo pa 511. Tu je bil narod še najmanj narodno pokvarjen, tu je narod še najbolj živo čutil resničnost naročila: »Kar je Bog združil, .naj človek ne loči!« Kar je Bog združil, naj ostane združeno! Druga občina je občina B lato pri Pliberku. Ta občina se razpro stira od Pliberka proti severu, med Pliberkom in Dravo. V tej občini leži mala župnija Vogrče. Dalje velika vas Dob pri Pliberku. Občina Blato je dala 85 odsto, to je 650 glasov za Jugoslavijo. Kdor je bil narodno zaveden, je glasoval .za Jugoslavijo. Občina Blato je bila 1. 1920 narodno zavedna slovenska občina. Imela je itudi slovenskega župana. In znano je, kako so malo pred prvo svetovno vojno župana občine Blato, Miklaviča, zaprli, ker je v Celovcu na kolodvoru zahteval vozni listek v slovenskem jeziku! V stari Avstriji je to-jej na Koroškem veljalo za zločin -zahtevati železniški listek v domačem, materinem jeziku! Tretja občina je Slovenji P' 1 a j b e r k , gorska občina nad Borovljami v Rožu. Dala je 80 odsto glasov za Jugoslavijo. Četrta občina je mala občina Biičovs nad Rožom. Občini Bilčovs je dala 79 odsto za Jugoslavijo. V tej občini je dobila Avstrija 86 glasov, Jugoslavija pa 331. Peta je velika občina Bela pri Železni Kaplji. Ta občina je da!;, .nad 1.000 glasov za Jugoslavijo. V •odstotkih: 78,5 odsto. .Šesta je mala občina Z v a b e k pri Pliberku. V Zvabku je bilo oddan h 75 odsto glasov za Jugoslavijo. Občina Zvabek je najsevernejša občina na južnem bregu Drave. V občini Zvabek leži na severnem pobočju hribovja Komel mnogo obiskana Marijina romarska cerkev Sveto Mesto. Sedma je mala občina Z g o r n a ali Zvrhna Vesca. Občina spada ■povečini v župnijo Bilčovs. V občini Zg. Vesca je bilo oddanih 69 odsto glasov za Jugoslavijo. V občino spada vas Zeluče, ki leži že čisto ob Dravi. Osma je občina. Svetna ves. V to občino spadata župniji Kaplja v Rožu in St. Janž v Rožu. Občina Svetna vas je dala 66 odsto glasov za Jugoslavijo. Pri Svetni vasi se odcepi železniška proga na Borovlje. Pri Svetni vasi sta dva mostova čez Dravo, cestni in železniški. Deveta občina je Bistrica v Podjuni. Podjunčani naglašu-jejo: Bistrica. V tej občini je župnija Šmihel pri Pliberku. Občina Bistrica v Podjuni je dala 65 odsto glasov za Jugoslavijo. Župnija Šmihel sega od Drave do vrh Pece. Deseta je občina Loče pri Ba- škem jezeru. Občina se pravzaprav imenuje Bekštajn, po gradu Finkenstein (zdaj v razvalinah). V ■to veliko slovensko občino Bekštajn spadajo župnije: Loče, Ste- ben - Majošče in Brnca. Seveda je vsa občina Bekštajn slovenska, a po nerazumljivem načinu pravičnosti naj .bi .bili dve tretjini velik.? občine Bekštajn (obenem s slovensko Ziljsko dolino) kar brez glasovanja pripadli Avstriji! Loče so dale za Jugoslavijo 64 odsto glasov. Enajsta občina .so Ledenice, ki se razprostirajo med Ločami in St. Jakobom v Rožu. Za Jugoslavijo so dale 58 odsto glasov. Dvanajsta občina so Libeliče, s 57 odsto glasov .za Jugoslavijo. Vas Ljbeliče je zdaj v Jugoslaviji, a polovico občine je pripadlo Avstriji. Trinajsta občina z večino za Jugoslavijo je L o g a v e s pri Vrbskem jezeru. Dala je 57 odsto glasov za Jugoslavijo. Štirinajsta občina so L i b u č e , zdaj obmejna občina med Plibe.r. kom in Jugoslavijo. Libuče so dale za Jugoslavijo 55 odsto glasov. Petnajsta občina z večino za Jugoslavijo jeBistricavRožu To je rojstna občina slavnih Einspielerjev. Za Jugoslavijo je dala 55 odsto glasov. Šestnajsta občina z večino za Ju- goslavijo je St. Jakob v R o -ž u . Dal je za Jugoslavijo 54 odsto glasov. Sedemnajsta občina je Globasnica v Podjuni. Dala je za Jugoslavijo 54 odsto glasov. Osemnajsta in zadnja občina z večino za Jugoslavijo je mala občina Rad i š e nad Grabštanjem. .Radiše s odale 51 odsto glasov za Jugoslavijo. Vseh glasov je bilo oddanih za Jugoslavijo: 15.279, to je 40,96 odsto; za Avstrijo: 22.025, to je 59,04 odsto. Ce vzamemo absolutno število glasov za Jugoslavijo, pridemo do tegale zapovrstnega reda občin-Bela (1029); St. Jakob v Rožu (968); Bistrica v Podiuni (653); Blato (650); Sele (511); Doberla-vas (505); Bistrica v Rožu (500); Borovlje (468); Loče (410); Libeliče (387); Grebinj (380); Globasnica (366); Važenberk (349); Libuče (348); Logaves (344); Bilččv; (331); Ledenice (327); RikAriavas (327); Svetnaves (321); Zitara^a.3 (S17); Podljubel (315);Vobre (310): Skocjžn v Podjuni (298); Škofiče (286); Ruda (285); Smarjeta v Rožu (279); Slov. Plajberk (276); Hrt-diše (274); Djekše (273); Kotmara-vas (272); St. Peter na Vašinjan (251); Velikovec (229) itd. Prihodnjič še nekaj več o koroškem plebiscitu. Atomiziran krompir Ce bi v prvi svetovni vojni Av- gmoto, je obsevani krompir ohru-strijci in Nemci poznali atomsko nil v celoti vse svoje prvotne zna- energijo, bi trajala vojna verjetno še nekaj let, in tudi njen zaključek bi bil za narode, ki so hrepeneli po svobodi in neodvisnosti, precej negotov. To ne zaradi atomskih bomb, pač, pa zato, ker bi izstradanje c-beh osrednjih držav napadalk ne odločevalo na izid vojne tako, kakor je v resnici. Atomska sila ne prinaša človeštvu zgolj razdejanja, kakršnega so ši v glavnem zamišljali njeni izsledovalci, pač pa odpira človeštvu stalno nove, doslej nepoznane možnosti za obstoj in blaginjo človeškega rodu. Vodja poljedelsko-kemičnega oddelka na Oregonski državni ustanovi, dr. Joseph S. Butts in bivši načelnik asistentov biološkega oddelka Komisije za atomsko energijo Združenih držav, je izjavil, la nudi atomsko obsevanje neslutene možnosti za ohranjevanje živil. U-čenjak, ki potuje v teh dneh po •državah Srednje Evrope, je pove-, dal, da so v državnem laboratoriju za atomsko energijo v Brookha-venu ugotovili, da se krompir, ki so ga obsevali s »trdimi atomskimi« žarki, tako rekoč večno ohranja. Krompir so obsevali z 20.000 rentgenskimi enotami in ga 'nato vskladiščili pod normalnimi okoliščinami. Medtem ko se je krompir, ki ga niso obsevali, po dveh letih spremenil v neuporabno smrdljivo Obljubljena dežela - Venezuela? Caracas, septembra 1954. Čudovita je dežela, ki je v povojnih letih sprejela pod svojo streho tudi nekaj Slovencev, čeprav so ji nekateri razočarano zopet obrnili hrbet. V Venezueli, 'el je po velikosti dvakrat tako velika od Francije, je danes komaj nekaj nad štiri in pol milijone prebivalcev. Od teh stanuje vsak tretji v mestih in vsak peti v prestolnici. V Caracasu se vozijo delayci po končanem delu v lastnih Studeba-kerjih in Cadillacih najnovejše tipe domov. Domov — v svoje .uborne kolibe iz trstike. »Cestno kri • žarko« si lahko kupijo, stanovanja v mestu pa gotovo ne. Najemnina za trisobno stanovanje znaša 90 tisoč do 120 tisoč lir na mesec. Caracas boluje na največji stanovanjski krizi vseh mest Južne Amerike. Mesto narašča s tako hitrostjo, da moderne zgradbe nebotičnikov in .stanovanjskih selišč, k; jih postavljajo s pr&vo ameriško naglico, daleč zaostajajo za stanovanjskimi, pisarniškimi in upravnimi potrebami mesta. Caracas je danes modernejše me sto kakor n. pr. San Paulo in ima razmeroma več taksijev kot New York. Mesto premore več nebotič nikov kot katero koli mesto ameriške polovične celine, in trgovine so tu elegantnejše kakor pa v Parizu. V terasnem hotelu Tamanacr co stane soba 100 dolarjev na noč. Gradnja tega najrazkožnejšega hotela Južne Amerike je stala 9 milijonov dolarjev (skoro 6 milijard lir). Mestne četrti, ki so stare komaj po dobrih trideset let, podirajo in iz ruševin rastejo nova moderna poslopja. V predmestjih se množijo razikošne vile z nasadi palm in tropskimi vrtovi. Caracas ima stadion, ki je še enkrat večji od ena menitega olimpijskega stadiona v Berlinu. Zraven gradijo še eneg?, ki bo prav tako obširen. Vseučili-ško mesto, ki ga gradi država, bo stalo okrog 23 milijard lir. Avto- mobilska cesta, ki vodi iz Caracasa do divjih Kordiljerjev, je široka 26 metrov. Avtomobilska cesta iz prestolnice do La Guaire, pristanišča Caracasa, je stala' 38 milijard lir. V Venezueli davkov skoro ne poznajo, šolnin pa sploh ne. Dohodnina znaša 2 in p>ol promil, iza velike dobičkarje 8 promil. In to je tudi vse. Bivanje v bolnišnicah je brezplačno-. Celo v najoddaljenejših predelih dežele poslujejo zdravniki državne zdravstvene oskrbe. Tem se je tudi posrečilo, da so popolnoma 'zatrli rumeno mrzlico. Bolnikom ni treba plačevati za zdravljenje nobenih dajatev. Prebivalstvo Caracasa sestavljajo mestici, mulati in kreoli. Evro pejcev je kakih 20 odsto. Čistokrvnih Indijancev ni več. Vsa čarovnija, s katero raste mesto in z njim vsa dežela, se imenuje nafta. V tej drugi največji deželi nafte na svetu pridobiva 45 tisoč delavcev nad 100 milijonov ton nafte na leto. To pomeni za 53 milijonov ton več kakor pa je nafte pridobila v letu 1953 Sovjetska zveza. Delavci, zaposleni v tej najvažnejši industriji dežele, so »mali k.ralji« Venezuele. Prejemajo najvišje plače v deželi. Tu nihče ne sprašuje po dolarjih ker je bolivar po tečaju znatno višji od zlatega dolarja Združenih držav. Pod zemljo so še vedno skladišča nafte, ki jih cenijo na 1,2 milijarde ton, pod močvirnatim obal nim pasom pa je še nadaljnja milijarda in pol ton nafte na razpolago. V naplavinah rek ležijo najdi šča zlata in diamantov. Ob morski obali so ležišča bisernih školjk. Po pogorjih pa se razvrščajo bakreni rudniki, rudniki živega srebra, premoga .in bauxita. Venezuela je dežela z največjim dolarskim prebitkom. Od svojega letnega 100 milijonskega pridobivanja nafte, izvaža 90 odstotkov tekočega. goriva v Združene države proti plačilu v zlatu ali dolarjih. Zato pa si ta dežela lahko privošči neomejen uvoz vsakovrstnega blaga, ki ga plačuje z zlatom. Ta slika pa seveda še ne pomeni, da je za i^se-l^enca ta dežela tudi obljubljena dežela. Kdor prihaja sem s skromnimi sredstvi in nima takoj zagotovljenega dela 'v. stanovanja, bo že po nekaj dneh berač. Tu vlada draginja, ki je za evropskega izseljenca nedopovedljiva. Mnogi so bili tu že bridko ■razočarani, nekateri so se celo vrnili v Evropo še predno jim je dežela izsesala zadnje prihranke. 'Predno se kdo odloči semkaj, naj se posvetuje z ljudmi, ki imajo z Venezuelo izkušnje. čilnosti. Izgledal je, kakor da bi ga pravkar izkopali. Novodobna tehnika odslej lahko od bogatih letinah vskladišči vse potrebne količine krompirja za u-porabo ob slabih letinah. Nabavni stroški, t. j. kleti a debelimi cementnimi oblogami, ki so potrebne ob času obsevanja, se s koristmi, ki jih ohranjevanje nudi, kaj hitro amortizirajo. Atomski strokovnjak je nadalje povedal, da si proizvajalci atomske energije že tako m tako belijo glave, kam bi odlagali radioaktivne atomske odpadke. Z novim načinom konserviranja se jih bodo na cenen način lahko iznebili. Siparex - v sfaubarstsu Največja in najmodernejša bolnišnica na Švedskem, najnovejša letališča, šolska poslopja in nešteto stanovanjskih hiš in vil, vse to so zgradili z novim gradbenim pripomočkom, ki mu pravijo »sipo-rex«. Kaj je siporex? Lahek beton, ki ga lahko žagamo, režemo in zabijamo z žeblji kakor les, samo da, je močnejši in trdnejši. Siporex izdelujejo tako, da mešanici cementa in peska dodajajo prah aluminija. Ta daje v trenutku medsebojne povezanosti gradivu stanično strukturo. Jz tako dobljene mehke gmote vlivajo ali pa stiskajo gradbene bloke ali plošče, ki jih pod parnim pritiskom strdijo. To je vse. Sipo-rex se je že tako močno uveljavil, da so na Švedskem letos z njim zdradili 80 odsto vseh novih stavb. Pri gradnjah stavb iz siporex» so poleg zidarjev pri »zidarskih de lih« zaposleni mizarji in, tesarji. Gradbeni tehniki napovedujejo,, da 'bo novo gradivo povsem preobrazilo stavbeno tehniko tudi zato, ker skrajša novo gradivo čas zidave za 50 odsto in s tem tudi stavbene stroške. 'Nadaljnja prednost siporexa je tudi v tem, da so zgradbe zadovoljivo odporne proti vlagi in zvočnemu prenosu. V prodaji so normirane velikosti in pri zidanju so skrčili število zidarskih specialistov ■na minimum. Dobrih zidarskih mojstrov — tako zatrjujejo poročila — primanjkuje v vseh deželah, siporex, jih rabi manj. Blažena Amerika V avtomobilskem mestu Detroit je ravnatelj neke tamkajšnje trgovske šole na vprašanje nekega časnikarja o praktičnem zaposle-nju njegovih absolventov izjavil: »Med vojno so pripovedovali, da lahko dobi kontorsko službo v a-meriški industriji vsakdo, ki zna ločiti strojnico od pisalnega stroja in hladilnik od pralnega stroja To je “bilo med vojno — sedaj pa je to stanje še slabše!« V resnici vlada v Združenih dr? žavah — kakor poroča ameriški tednik »Newswaek« — tako veiiko pomanjkanje sposobnih pisarniških moči, da so morali obrati svoje potrebe na kontorskem osebju skrčiti v takem obsegu, da je odprema izdelkov zašla v resen zastoj. Slovita trgovska šola »Katarina Gibbs« v Bostonu zadovoljuje povprečne, od 177 povpraševanj po pripravnikih za pisarniške službe samo s sedmimi ponudbami. Trgovska šola v Dinverju postreže lahko s svojimi absolventi ■le deset od 128 povpraševanj. 'V južni Kaliforniji zadržujejo podjetja svoje pisarniške moči le tako, da jim poleg redne plače izplačujejo še posebne nagrade, opremljajo pisarniške prostore s hlanil-nimi napravami, gradijo moderne kuhinje, kjer si nameščenci lahko pripravljajo na stroške podjetja razna okrepčila itd. Blažena dežela! Ravnatelji naših trgovskih šol in tečajev na žalost nimajo takih skrbi. Svetlobne ure Ze četrtstoletja imamo v uporabi tako imenovane avtomatične zapestne ure, ki se navijajo avtomatično z .gibanjem roke. Na velesejmu v Frankfurtu pa so razstavili uro, kateri zadostuje, da je 15 minut izpostavljena svetlobi, pa je s tem tudi že navita za polnih 24 ur. Ura je opremljena s fotocelico, ki preobraža sve.tlobne žarke v c-lektrično energijo. Ta energija zadostuje, da požene v pogon miniaturni elektromotor, ki je vdelan v. uri in ki tehta komaj 75 gramov. Motorček uro navije prav tako kakor jo navije gib rok pri avtomatu. OD. TU IN TAM Kokichi Mikimoto, japonski kralj biserov, je umrl star 96 let. Mikimoto je z umetno vzrejo biserov zaslužil 80 milijonov šterlin (133 milijard lir). Na leto je pripravil nad 100 tisoč bisernih ogrlic samo v letih po zadnji vojni. Njegova največja želja je bila, da bi ves ženski svet osrečil z ogrlicami iz pravih biserov. Zato pa bi moral še dolgo živeti. Pred kratkim so odkrili v londonskem središču nekaj ostankov rimske zasedbe za časa vladanja Konstantina Velikega (288-337). Na •odkritje so naleteli čisto slučajno, ko so kopali temelje za novo stavbo na mestu, kjer so prejšnje poslopje porušile bombe. Pri izkopu so našli precej kovancev in med njimi tudi kovanec s sliko cescurja Konstantina. Nadalje so odkrili o-kostje otroka in glavo boga Mit-hrasa, perzijskega boga, ki je bil priljubljen med vojščaki cesarja Konstantina. Dela so za dva tednu ustavili, da bi arheologi izkopanine natančnejše preučili. • • * Posebno tragična zgodba se je dogodila pred kratkim na španski strani Pirenejev, pri vasi Elizan-do, na cesti med Bayonno in Pam-plono. Pod vasjo so našli trije potujoči Angleži mrtvega otroka, ki ga je verjetno povozil pred njimi vozeči avtomobilist. Pobrali so mr-lička in ga odnesli v bližnjo kmečko hišo. Se predno pa so sploh prišli do besede, so zagrmeli iz hiše streli. Gospodar je stal med vrati in vse tri Angleže po vrsti postrelil. Mislil je, da so trije Angleži povzročili smrt njegovega otroka in iz prenagljene jeze in žalosti pobil vse tri. • * « Velika Britanija je zahtevala od rdečekitajskih komunistov v Pekingu 660 milijonov lir odškodnine za sestreljeno letalo, ki so ga Ž3, julija napadli rdečekitajski lovci. Pri tem je izgubilo življenje deset oseb. Pekinška vlada je izjavila, da bo odškodnino poravnala. Na podlagi anonimne prijave je socialni urad v nemškem mestu Bremen izvedel preiskavo proti vojnemu invalidu Peterssonu. Neznani ovaduh je napisal: »Imenovani prejema invalidnino kot slepec, vendar pa stalno igra nogomet« Nadzorniki socialnega jurada so Peterssona presenetili pri živahni nogometni tekmi, kjer je z velikim uspehom sodeloval kot vratar. Prepričali pa so se, da je Pe-terssonova slepota prav tako pristna:, kot so pristne njegove vratarske sposobnosti. »Zogo slišim prihajati«, je zagotavljal Petersson, »vidim je ne, zato pa jo slišim že od daleč in tudi njeno smer z gotovostjo uganem.« Zdravniška preiskava je dognala, da so navedbe Peterssona resnične. * * * V Indiji mnogo govorijo o nekem novem čudodelnem zdravilu, ki ga je pridobil iz korenine neke rastline v džungli švicarski zdravnik Schlittler. Zdravilo je menda zel uspešno sredstvo proti visokemu krvnemu pritisku. Dosedanji poizkusi so pokazali presenetljive uspehe. Visok krvni pritisk je zelo pogosta bolezen, ki pošilja visok odstotek obolelih v smrt. Znanstveniki pričakujejo, da bo novo zdravilo povzročilo popolno preobraže-nje v zdravljenju te bolezni. * « * Okrajno sodišče v Bercj holm-u na švedskem otoku Oelandu je obsodilo princezinjo Šibilo, mater osemletnega prestolonaslednika Karla Gustava, zaradi »neobzirne vožnje« na 1500 kron kazni (180.000 lir). MIIIIIIUIUII POD ČRTO PRAZEN STRAH Med zadnjo vojno me je pot zanesla v Tanger. Kadar koli me ob pripovedovanju afriških dogodkov sprašujejo o strahu, ki je reden spremljevalec vojnih dogodkov, se spomnim Tangerja. Tu prebivalstva niso .zašipala nemška »Stucka« letala; tu niso poznali nočnih bom-, ibardiranj; ni napredoval Rommel z dve sto kilometri na dan v nasprotnikovo globino; obale niso o-gražale enote sovražnega ladjevja — in vendar sem prav tu' v Tan-gerju doživel .svoj največji strah v drugi svetovni vojni. Tanger je treba poznati, če me hočete pravilno razumeti. Mesto, je • pravem smislu besede mednarodno zatočišče. Vsi narodi sveta si tu napovedujejo sestanke. Na vsakem vogalu stoji menjalnica in sprejema vse vrste denarja. V bazarjih Casbaha so razvrščeni zakladi, iz 1001 noči. Kdo bi tu ne kupoval stvari, ki jih težko najdeš celo v razkošnih muzejih? Zato sva bila i angleškim spremljevalcem že hitro obložena s spomini in dragocenostmi arabskega Casbaha. Zvečer sva zato najela arabskega dečka, da nama je pomagal vso to robo spraviti v hotel. iNajin hotel je bil v ameriški četrti mesta. T.u stojijo nebotičniki in ' železobetonske stavbe v tako strnjenem redu, da se obiskovalec komaj še zaveda afriških tal. S prijateljem sva sedela na terasi pri večerji, ko se je nenadoma ponovno pojavil arabski dečko, ki nama je pomagal spraviti nakupi jene stvari v hotel. Dolgo se je ogledoval po gostih, končno pa je stopil k natakarju, pokazal s prstom na naju in mu izročil list papirja. Cez nekaj jninut sem imel ne posebno snažen kos papirja v .rokah. Moja angleščina je še močno šepala in tudi pisava je bila močno kljukasta, vendar sva 5 prijateljem razbrala stavek, ki nama je pošteno pokvaril ne .samo večerjo, pač pa tudi noč. Stavek je glasil: Ura tvoje smrti je bliže kako’-pa misliš; ne pozabljaj tega! V trenutku so se mi vzbudile v spominu vse številne skrivnostne pripovedke o Tangerju. Umori in ropanja v Casbahu! Nemška in italijanska vohunska služba... Kaj naj pomeni skrivnostni stavek: opo- min ali grožnjo? Svojemu spremljevalcu nisem smel za nobeno ceno odkriti svojega vznemirjenja. Opazil pa sem — ne samo v svojo lastno tolažbo in opravičilo —■ da je list tudi njega segrel za nekaj stopinj Fahrenheita. Noč ni bila ravno prijetna, zgodilo pa se ni nič pomembnega. V Tangerju so bila nekdaj štiri policijska poveljstva, Franco pa je tri kar samovoljno odslovil med vojno. Seveda samo navidez. Britanska policija je uniforme zamenjala s civilnimi oblačili. Posvetovala sva se z britanskim inšpektorje že v zgodnjih jutranjih turah. Ta je prekladal listek z roke v roko in .ga pazljivo ogledoval. Nato nama je na dolgo in široko razkladal skrivnosti Casbaha in sovražnih agentov ter napol nevtralnih Spancev, skrivalnice pa ni rešil. Po tem razgovoru sva sklenila, da jo čimprej pobriševa iz vohunskega gnezda, čeprav vseh naročenih poslov nisva izvršila do kraja* Vrnila sva se v. hotel, da pospraviva kovčke in izgineva čimprej. Ko sva stopila v hotelsko sobo, naju je oplazil nov strah. Na tleh pri najini prtljagi je sedel mladostni Arabec in naju pozdravil v polomljeni angleščini: Ura tvoje smrti je bliže kakor pa misliš; ne pozabljaj tega! Urno sem se vrgel na Arabca, da bi ga zgrabil za tilnik, pa se mi je izvil iz rok kot kača in izginil po stopnjišču. Zdrvel sem za njim vendar zaman. Ves hotel je ibll ni nogah. Lajtnik naju je miril z vso orientalsko zgovornostjo in s tem samo še povečal najino vznemirjenost. V naglici sem zjutraj pozabil zakleniti sobo. Kaj je mladenič i-skal v sobi? In kaj naj pomenijo njegove skrivnostne besede? Sele ko sva stala na tleh francoskega Maroka sva se oddahnila. Prelepa alžirska dežela in prijetni polet iz alžirskega letališča v Kairo, vse to nama je pregnalo strah iz kosti in naju celo zabavalo. Cez nekaj dni me je obiskal znanec, egiptolog, Francoz. Bil sem prav na tem, da pospravim dobrote Iz tangerskega Casbaha. Pred menoj je na tleh ležala lepa preproga. Znanec jo je z zanimanjem ogledoval, nato pa v francoščini dejal: Ura (tvoje smrti je bliže kakor pa misliš; ne pozabljaj tega! Prestrašeno sem ga pogledal. Kaj je tudi on v nemški službi, mi je šinilo v glavo. Nasmejal se je in mi pokazal na preprogo, kjer je bil v arabščini 'uvezen izrek iz korana. Listek je bil le prevod. MEDDOBJE Iz Buenos Airesa smo prejeli 1. številko nove književne revij" »Meddobje«. Vsaka slovenska beseda v tujini odjekne v naših srcih z dvojnim utripom. Literarna beseda pa je ob splošnem usihanju slovenske književnosti doma in v tujini .pravo razodetje. Ze nekaj časa je tega, odkar so Slovenci z lepoto in ljubeznijo v srcu v daljni deželi .ustanovili »Slovensko kulturno akcijo«, o čemer smo v »Demokraciji« že poročali. Ta akcija naj bi po svojem programu utrdila kulturna hotenja Slovencev v zamejstvu. Težka, zato pa hvalevredna naloga! Da bi. ta hotenja v .resnici zajela prav vse Slovence, ki jih je v tujino postavila skupna volja po svobodi, skupna borba proti nasilju. Ce bo Akcija s previdnostjo in strpljivo-stjo nasproti vsem občutljivostim, ki jih današnji živčni človek občuti bolj kot kdaj koli, obvladala samo sebe in svoje sodelavce, bo izvršila pomembno kulturno poslanstvo. Slovenska kulturna akcija ni o-stala .zgolj pri besedah in napovedih. Prvi otipljivi sad njenih naporov je tu. Od umetniških prispevkov so predvsem kratke, a res tople in lepe pesmi one, ki novo revijo dvigajo na kar visoko umetniško raven. Saj se vrstijo imena Beličiča, Vodeba, Debeljaka, J. Kalina. V nevezani besedi je v dveh delih obdelana snov iz življenja in trpkega premišljevanja naših ljudi, ki tolikokrat občutijo oddaljenost domovine, tudi v prenesenem pomenu. Odlikujejo se nekateri eseji in tehtni pregledi « kulturni tvornosti v domovini. Revijo je opremila akad. slikarica Bara Remec. Mogoče je prav v tej opremi, predvsem v izunanji, ona stran revije, kjer bi si mogli zaželeti česa boljšega, razumljivejšega. Pustimo risbe in lesoreze, ki večinoma obravnavajo južnoameriške pokrajine in tamkajšnje ljudstvo — tu ni mesta, da bi jih ocenjeval človek, ki se s slikarsko umetnostjo poklicno ne ba vi. O zunanji opremi revije pa bi radi vseeno še enkrat povedali, da je malce neprimerno izbrana za prvo številko, ki naj zvezek šele predstavi ljudem, izmed katerih večina risbe na zadnji platnici .gotovo ni razumela. Tolažjlivo, vzpodbudno za vse naše organizacije na tržaškem in goriškem ozemlju pa je poročilo « enajstih kulturnih večerih. To je znak. da smo Slovenci še zdrav narod, ki tudi v težkih dneh ne obupa, ampak se loti gradnje znova. Ob zaključku lista smo prejeli iz istega vira 1. zvezek »Obrambne knjižice«, ki postavlja temelje narodno - obrambnega gibanja med Slovenci v tujini. Hvalevredna po-buda! VESTI s TRŽAŠKEG V PREUDAREK PREKUPČEVALCEM IN MEŠETARJEM manjšinsko uprašanje na 1 Tirolskem Italijanski podtajnik za notranjepolitična vprašanja, Scalfaro, jc pred časom sprejel deputacijo juž-notirolskih Nemcev. O sprejemu delegacije in poteku razgovorov niso objavili nobenega uradnega ali poluradnega poročila. Vendar je znano, da so Nemci uporabili to priložnost in zastopniku italijanske vlade obrazložili vse svoje pritožbe. 'S temi razgovori se je bavil tudi list južnotirolskih Italijanov, »L’Adige«, zato ni koristno za nas, da si ogledamo, kako ta list ocenjuje odnose med Italijani m Nemci na Južnem Tirolskem. »Tukajšnji državljani italijanske narodnosti«, tako piše »L’Adige«, »so a zadovoljstvom sprejeli izjave podtajnika o stališču italijanske vlade nasproti drugim narodnim manjšinam in zlasti nasproti Juž-notirolski ljudski stranki, ki to oa-iodno skupnost do danes (!) zastopa v občinskih upravah, v pokrajinski upravi in v parlamentu ter jo želi zastopati tudi v -bodoče. Da 'bi rešili Južno Tirolsko in v skladnosti s krščanskimi načeli, ki zahtevajo spoštovanje osebe in izročil, smo pred osmimi leti podpisali pariške dogovore. Sedanja vlada namerava ostati zvesta sprejetim obveznostim, kajti narodi se ocenjujejo tudi po tem, kako se sprejetih dogovorov tudi držijo. Na tem stališču pričakujemo zadržanje eksponentov druge narodnostne skupine. Od te zahteva država, da .S.O..lojalni italijanski državljani, lojalni do skrajnosti in ne samo takrat, kadar je to oportuno; ne samo v besedah, pač pa tudi z dejanji. Medtem pa slišimo o tajnih sestankih z eksponenti nacionalističnih gibanj in s pripadniki drugih evropskih narodov (!). 'Narod se drži svojih obveznosti, če pa jih drugi krši, potem se bo tudi prvi čutil nevezanega .in bo postopal popolnoma svobodno v notranjih mejah svojega državnega ozemlja kajti v Južnotirolskem vprašanju gre zet problem notranjega značaja. S tem je nemška narodnostna skupina neizprosno postavljena pred lastno odgovornost. Na njej leži, da sprejme od vlade ponujeno sodelovanje ali pa, da ga odkloni; če ga odkloni, bodo vse krokodilske solze odveč.« Podtajnik je dejal (in ta poudarek so posebno podčrtali), da priznanje pravic nemški govorečim državljanom ne pomeni tudi odrekanje teh pravic italijanskim državljanov. Italijanska vlada se tru- di Italijanom na tem področju preskrbeti stanovanja in delo, vsekakor so to zakoniti, socialni in človeški napori. Sporazum Gruber -De Gasperi govori o etnični ohranitvi prebivalstva, ne pa t-udi področja. Vsaka zahteva po izpodre-zanju italijanskega dotoka na Južno Tirolsko je torej neopravičljiva in jo je treba odločno zavrnili. (Na področju B podobni postopki niso niti zakoniti, niti socialni in še najmanj človeški. O ti svet^ doslednost!) Tem izvajanjem italijanskega lista »L/Adiges odgovarja glasilo Južnotirolske lj-udske stranke, »Dolomiten«, z dne 18. septembra, 'z besed »do danes« spoznamo, od leta 1945 dalje nenehno brezplodno upanje, da bi se mogla skala enotnosti Južnih Tirolcev, ki jo predstavlja JTLS, vendarle razstreliLi. Nadalje se od nas zahteva »lojalnost do skrajnosti«, obenem pa nas obmetavajo z očitki »tajnih sestankov«. z zastopniki »nacionalističnih gibanj drugih narodov«. Kaj mislijo s temi »tajnimi sestanki«, nam je skrivnost. Morda mislijo na kongrese narodnih manjšin v okviru evropskega gibanja? Naša stranka na teh kongresih doslej ni sodelovala; če bi pa enkrat dobila veselje za to in bi ji tako udeležbo pre- povedali, potem si bomo pač dovolili spomniti,' da nas celo fašizem ni oviral na udeležbah takih kongresov, ker se je strašil mednarodnega škandala. Medtem, tako nadaljuje »Dolomiten«. smo ob obletnici Pariškega dogovora prebirali kilometrsko dol-> ge razprave v »Alto Adige« o tem, da med državo in njenimi podaniki ne obstojajo pogodbena razmerja. Pri tem je edino beseda »podanik« stvarna in resnična. Država in mi smo v medsebojnem, vendar neenakem pogodbenem razmerju, Ce mi ne zadostimo 150 odsto dolžnostim lojalnosti — in kdaj nastopi ta slučaj, odloča edino in samo nasprotni partner, namreč vlada — nima ta nasproti nam nobenih obveznosti in mi nasprotno nobenih pravic več. Država lahko v popolni svobodi, to se pravi samovoljno, dela z nami, kar hoče. Izredno presenetljiva teorija v krščanskih u-stib ki se od tiste, ki jo je pred kratkim izustil Togliatti v Raven-ni, komaj razlikuje. Te vrstice smo priobčili zato, da bi jih imeli stalno pred očmi tisti. ki sestavljajo, narodnostni statut za Slovence na STO. Z njimi bodo kaj lahko ocenili, kako si ljudje v Rimu prestavljajo zaščito narodnih manjšin. TRŽAŠKI PREPIHI Pravila etike in morale v morju... Zadnji uvodnik v »Demokraciji« pod naslovom »Slovenski mladini« je sprožil v .uredniški kuhinji »Primorskega dnevnika« tako razjarjene ventilatorske izbruhe, da so ce-lo na »Titovo Jugoslavijo« pozabili (morda jim je Titov zadnji govor 'le preveč jasno odkril stvarno sliko »Titove Jugoslavije«, pa se jim je zdelo primerno, da ga zatajijo) in jo prekrstili v »svobodno Jugoslavijo«. No. o tej svobodi smo v zadnjem »Prepihu« že povedali, kako izgleda. Povedali smo tudi, kaj mislijo iSlovenci v zamejstvu o revolucionarnih rentnikih in sa-mohvalisanju po tekočem traku. Danes bi razjarjene »uglajence« pri »Primorskem dnevniku« samo naprosili, r.aj nam odgovorijo na nekaj čisto nedolžnih vprašanj: 1) Ali so komunistični voditelji učili slovensko mladino, da je svoji rodni materi dolžna vsega tri litre mleka in nič več. Da ali ne? 2) <\li je komunizem vzgajal in uril slovensko šolsko mladino za vohune in denunciante svojih lastnih staršev, ali tega ni počenjal? 3) Ali je ali ni vtepal slovenski mladini V glavo- sovraštva do vsega, kar se ni vključilo v vseuniče-valni stroj KP? Ali je ali ni preganjal z vsemi sredstvi mladine, ki je iskala utehe v demokratičnin BEG P Rb D S T VA RN O S TJ O IN OBRAČUNOM Pred likvidacijo OF Preteklo nedeljo se je vršilo z vsemi bobni napovedano zasedanje Glavnega odbora Osvobodilne fronte, na katerem je Franc Stoka v dolgoveznem referatu pred udeleženci razkril vso polomijo in brez-glavost titovske politike na Tržaškem. Po svoječasnem razpustu KP STO, ki je končal s pozivom na enotnost delavskega razreda in delavnih množic, pač ni bilo mogoče pričakovati, da bi tudi OF končala drugače. Glavni odbor na> svojem zasedanju sicer še ni sklenil, da bi se OF razšla, čeprav čitamo v poročilu o debati, da »ni dvoma, di je socialistično gibanje, kakršno predstavlja OF sama, preozko, ker je om-ejpjio samo na slovenski del tržaškega prebivalstva«. Tako so govorniki torej že pripravljali svoje zadnje zveste pristaše na to, da bodo, podobno kakor svojo KP. nekega dne likvidirali tudi OF. Ko VESTI IN SPOROČILA flmBPika v preteklosti V novem pokritem bazenu CONI so te dni odprli zelo zanimivo razstavo pod krilatico »Amerika v preteklosti«. Tu so razvrščene po sto.pnjišču in hodnikih z okusno o-premljenim ozadjem dela ameriških umetnikov iz nekdanjih časov, ki živo in nazorno slikajo a-meriško življenje minulih dni od leta 1700 pa do leta 1875. Razstavit-n ih je 132 lesorezov, linorezov in bakrorezov. »Nadzorstvo za spomenike, galerije in starine« je vhod okrasilo z ameriško in italijansko zastavo, na tržaško je seveda pozabilo! vse instrumente in glasbene predmete kot lansko leto. Pojasnila dobite v ul. Machiavelli 22-11 dnevno od 10. do 12. ure. Naknadno vpisovanje na slovenskim višji gimnaziii Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom, razrede s klasičnim učnim načrtom se lahko vpišejo še tisti, ki so imeli kak izpit v jesenskem roku, ali ki so bili doslej kakorkoli zadržani. Ravnateljstvo poziva take učence, da vpis nemudoma izvršijo. Vsa potrebna navodila daje tajništvo vsak dan od 9. ure dalje. Dijaška Matica Kakor vsako leto, prireja Dijaška Matica tudi letos »Teden za našega dijaka«, ki bo od 3. do 10. oktobra. Glasbena Sola SPNI Vpisovanje gojencev traja še vse do konca tega meseca v šolskih prostorih v ulici Machiavelli 22-11 dnevno od 10. do 12. ure. Razdelitev začasnega urnika bo v ponedeljek, dne 4. oktobra t. 1. od 10. do 12. ure za stare in nove gojence. Reden pouk prične takoj, /ato priporočamo vsem gojencem, da se tega dne zanesljivo zglasijo v šolskih prostorih. Pouk bo za Tečaj angleščine Slovenska prosvetna matica bo tudi letos priredila v svojih prostorih v ulici Machiavelli 22-BI tečaj angleškega jezika, in sicer /.n začetnike in take, ki imajo' že nekaj podlage. Poseben tečaj ;bo za konverzacijo. Začetek 15. oktobrom. Prijav? pri upravi lista v ulici S. Anasta-sio št. 1-c ali v ulici Machiavelli št. 22. Posvetitev nove cerkve V nedeljo 3. oktobra ob 7. uri bo škof posvetil novo župno cerkev Milostne M. B. v ulici Rossetti. Oh 10. uri bo slovesna maša, popoldan ob 16. uri bodo pa v procesiji prenesli Marijino podobo iz dosedanje kapele v novo cerkev. bo ustvarjeno »širše socialistično gibanje«, potem se bo namreč »po stavilo vprašanje še nadaljnjega formalnega obstoja OF«. Pa naj še kdo reče. da ni ta seja potekala v znaku prave pogrebščine — te zadnje zgolj slovenske politične organizacije tržaških titovcev! V ostalem pa se je ves Stokov dolgovezni politični referat odlikoval po nerealnosti in nepoznavanju dejstev. Kakor je . videti, so iti-tovci popolnoma pozabili na strahotne narodno ,zavest ubijajoče posledice svoje 'fratelančne politike povojnih let. Pred očmi, so jim množice, katere so v letih 1945-48 še znali spraviti na tržaške ulice | pa si domišljajo, da. -bodo z enostavnim povratkom k »fratelanci« in k »socializmu« (seveda — jugoslovanskega kova) kakor s čudež no palčico zopet priklicali pretek lost v sedanjost. Toda ptički gredo enkrat na limanice, ne drugič razen posebno neumnih. Teh pa menda ni veliko, če so sami titov-ci prisiljeni pristopiti k likvidaciji svojih organizacij, iz katerih se je izmuznilo že skoro vse, kar n; plačano. Zdaj pa pripravljajo nov? mreže in sanjajo, kaj vse se bo vanje ujelo. Prvi ribič, Franc Stoka, je že povedal, kaj vidi: množice odpadle od kominforma, pripadnike indipendentističnih gibanj, k; so navdušeni za socializem, vse, ki so za »neodvisno tržaško gospodarstvo« — Bog ne daj za Svobodni Trst. ta je zanj že med staro šaro! — itd. Le eno je Stoka pozabil o-meniti: množice, ki so zveste njemu in njegovim oprodam. Te bi vendar morale biti jedro njegovih ,novih legij. Toda smola: teh množic vendar sploh ni, saj mu sicer ne bi -bilo treba reorganizirati, zopet reorganizirati in tudi likvidirati obstoječe organizacije! Tako so generali brez vojske, a s številnimi plačanimi štabi, avtomobili in denarjem v nedeljo zborovali in sanjali... Na široko so govorili o tem, kaj naj bi se zgodilo, kaj se bo zgodilo, kako bo lepo itd., a le malo a tem. kako je in kako je bilo. Niti -besede niso zinili o svoji odgovornosti za dejstvo, da je danes toliko Slovencev zvestih kominformu, da je slovenska narodna zavest v teh krajih tako upadla, da Slovenci danes na Tržaškem v javni -upravi tako malo pomenijo. in še o mnogih drugih stvareh. Nad tem so enostavno razgrnili zastor molka. Vtis nedeljskega zborovanja je, da so titovci popolnoma obupali, da bi nekega dne pri tržaških Sl'>-vencih lahko imeli prvo besedo in zato so enostavno sklenili: po nas naj bo vesoljni potop. Ce nas Slovenci ne marajo, jih je treba na lep način likvidirati: Trst dajmo Italiji, razpustimo slovenske politične organizacije, proglasimo »narodnjaštvo« za »tujo in včasih reakcionarno miselnost« (kakor je to izrecno rekel sam predsednik OF; Franc Stoka), pa bo vse v redu. Za mejami ne bo potem nikogar, ki bi živo pričal, da nismo priljubljeni in edini predstavniki slovenskega naroda. Kakšna slepota! Tako beže »junaki« pred obraču-ir.om in stvarnostjo. Izjava GLASBENA MATICA V TRSTU > priredi v soboto 2. oktobra 1954 ob 21 uri in v nedeljo 3. oktobra 1954 ob 16 uri v AVDITORIJU KONCERT PEVSKEGA ZBORA SLOVENSKE FILHARMONIJ E IZ LJUBLJANE dirigent RADO SIMONITI solitstka SONJA HOČEVAR Vabila so na razpolago v ul. Homa 15-11 (SHPZ) od 11.-13. in od Iti. - 19. ure - tel. 31119 - ter v drogeriji Scheimer v Barko-i Ijah, v to lxi kar ni Prosen pri Sv. Ivanu ter v pekarni Cok na Opčinah. Strokovne organizacije slovenskih šolnikov anglo-ameriške cone STO: Zveza prosvetnih delavcev ERS Zveza uslužbencev slovenskih šol in Sindikat slovenskih šolnikov u-gotavljajo, da je pisanje italijanskih iredentističnih listov proti slivenski šoli zlonamerna kampanja ki se začne vedno vsako leto pred iMčetkom šolskega leta z namenom, da se diskreditira slovenska šola pri slovenskih starših. Da dosežejo svoj cilj, so se letos iznesle po časopisih tudi trditve, da so slo venske šole in slovenski šolniki, slabši od italijanskih. K tej trditvi ugotavljajo: 1) Sole s slovenskim učnim jezikom inuijo enak program kot šole z italijanskim učnim jezikom, « prednostjo, da se na slovenskih šolal} učita oba, jezika tega področju Nad izvedbo učnega program« ima nadzorstvo šolska oblast., ki je ista za slovenske in italijanske šole ter ima možnost in dolžnost, da točno ugotovi izvršitev programa. 2) Slovenski učitelji in profesorji so nameščeni po predpisih, ki jih izdaja enotna šolska oblast. Tudi nad slovenskimi šolniki ima nadzorstvo ista šolska oblast, ki je v rokah samo italijanskih funkcionarjev, ki imajo možnost po zakonskih predpisih odstraniti iz šole pedagoga, ki ni dorastel svoji n i-logi. Spričo teh dejstev so vsa natolcevanja in sumničenja o neredno-stih v slovenski šoli zgolj zlonamernost, ki ne žali samo slovenskega šolnika, temveč daje tudi nezaupnico šolski oblasti, ki je v italijanskih rokah. idealih in v verskih resnicah? 4) Ali je ali ni zapiral vrata za vseučiliško izobrazbo vsej tisti mladini, ki mt priliznjeno upogibala hrbtov pred partijsko prepotenco v domovini; tu pa razširjal plakate, s katerimi je zahteval enakopravnost do vseučiliškega študija za vse fn za vsakogar? Ali je zmetal s takim zločinskim vzgojnim hudodelstvom komunizem v morje vsa pravila etike in morale? Da ali ne? Kakšni so sadovi komunističnih inštruktorjev? Mladina beži iz »svobodne Jugoslavije« dan in noč. Skorb vsaka športna skupina, izbrana gotovo med samim komunističnim cvetjem. ki odhaja v tujino, se vrača v domovino okrnjena za nekaj svojih pripadnikov. Na sokolske izlete v Piago so obhajale deset tisoč-glave množice in nikdar, ni niti en sam sokolski pripadnik dezertiral! Kaj bi se zgodilo danes, če bi tak množični izlet priredila »svobodna Jugoslavija« nekje na Zahodu? Nikdar ni jugoslovanska armada poznala množičnih pobegov v mirnem času, danes so ti pobegi, na žalost, na dnevnem redu. To so sadovi metanja v morje vseh pravil etike in morale in teh sadov ne prevpijejo še tako kričavi histerični izbruhi, pač -pa jih lahko odpravi samo ponovno ustoličenje pravil etike in morale, za kar pa so današnji sovražniki teh človeških odlik nesposobni in nevredni. Tudi na te ugotovitve ne bo odgovora! »Primorski dnevnik« pisi-ri svoje replike zgolj za gospodarje na oni strani zavese, da s tem sproti dokazuje svojo »linijsko 'i-ktivnest«, ker bi se drugače lahko še kdo prekucnil. »Demokracije« podložniki »svobodne Jugoslavije« zaradi »ljudsko-demokratičnih svoboščin« ne dobijo pod oko. in je tako »resnici in pravici« zadoščeno. Vse oblasti na konicah bajonetov pa so kratkotrajne, to so spoznali že vsi klasični in sodobni diktatorji. Iz zgodovine pa se niti prvi, niti drugi niso ničesar naučili. Čudež v Pavlodaru Glasilo Zveze sovjetskih sindikatov »Trud« poroča v članku pod naslovom »Čudež v Pavlodaru« o čudovitem dogodku, ki se je dogodil v tem malem podeželskem mestu. Nekega lepega jutra so presenečeni prebivalci ugotovili, da so ceste in trgi temeljito očiščeni. V izložbah trgovin se je pojavilo najredkejše blago, kakor n. pr.: so), vžigalice in petrolej. (Blaženi sovjetski raj! Kaj tam vse ne spada med »najredkejše blaoo«! Gotovo se tržaškim komunističnim delavcem ob takem branju kar sline cedijo po soli, .vžigalicah in petroleju!) Restavracije so nudile čudo- vita kosila (rusko mineštro!), n»-takarji so nenadoma postali vljudni in na mizah so se zabliščali prti. Meščani so navalili na trgovine, da bi se založili s tako redkim blagom in napolnili so restavracije, da se enkrat do sitega najedo (!). Naslednjega dne pa j*-Pavlodar kazal zopet svojo vsakdanjo sliko s praznimi trgovinam: in z restavracijami, v katerih s-.* prodajali v glavnem zgolj čaj in pivo. Kaj se je' zgodilo onega srečnega dne? List poroča, da je tega nepozabnega dne obiskala Pavlodar visoka osebnost, namreč sam trgovinski minister Kasakstana. Prav zaradi tega so upravitelji trgovin ja restavracij tega dne pokazali tolikšno gorečnost. Ubogi uredniki »Truda«! Pri svojem tržaškem imenskem in ideološkem tovarišu jih bodo gotovo-osumili »maccarthystičnih direktiv«. DAROVI: V počastitev ■spomina pok. 2arkota Subana darujeta SDD v Trstu družini J. Karii 1.000 in I. Tomažič 1.000 lir. — Darovalcem iskrena hvala! Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABENOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka ALASKA Š. H A V E R I C T|IST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah Mizarji | kmetovalci V podjetniki m Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame 1« par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 T CALEA R S T Vlal« Sonnlno, 8 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICI! -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohiitva Tel. 32 Cormona - prov. Gorizia „GALEB“ Izšel bo mladinski list »Galeb«. Ne moremo reči, da bo list izraz in žarišče VSEH Slovencev, kar oi moral biti na tej zemlji. Zdi se, danost že v zametku pristranski pečat, sodeč po uredništvu in sodelavcih. HOOVER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore no.vi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odšle] Vam bo pranje v ueselje in prihranili boste na času in denarju! HOOVER dobite pri tvrdki I. KERZE Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER