LETO XVI. ŠTEV. 409 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 13. APRILA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL 38-933 KaLo gleda Amerika na Evropo Rusk: Amerika se mora vreči v vrtinec - Carine EST problem tudi zanje Glede na neprestane stike med Združenimi ameriškimi državami in zahodnoevropskimi državami v zvezi s trgovinsko politiko, na drugi strani pa tudi glede na naj novejši spor med ZDA in Zahodno Evropo zaradi povišanja carin na preproge in ravno steklo, ni zgubil govor, ki ga je imel ameriški državni tajnik Rusk januarja tega leta na sestanku v finančnem ministrstvu nič na svoji aktualnosti. Rusk je v uvodu dejal, da preživljamo danes važne revolucionarne čase, ki bi se dali primerjati dobi, razpada rimskega cesarstva ali dobi, ko so se pričele ustvarjati narodne države. V takšnih izjemnih časih se je treba lotiti dela in ne prekrižati rok sredi viharja. Pred desetimi leti je Amerika imela še monopol glede atomskega orožja. Tedaj so Američani pošiljali Zahodni Evropi in Japonski obilno gospodarsko pomoč, da bi si opomogle po Za Trst še manj upravičene utvare V glasilu italijanskega pomorstva «L’Avvisatore maritti-rno* (Genova) smo zasledili u-gotovitev glede lanskega prometa v Genovi. Gre namreč za vpliv pomnožitve prometa med državami EST na razvoj pomorskega prometa v Genovi. To vprašanje, kaj namreč lahko luke v Italiji pričakujejo od povečanja trgovine med državami Evropskega skupnega trga, prav gotovo zanima tudi Tržačane. Tudi v Trstu namreč prav pogosto čujete iz ust odgovornih, kaj vse si lahko obetamo od Evropskega skupnega trga. Ml smo že večkrat opozorili, da si Trst ne sme delati ni-kakšnih utvar v tem pogledu, ko si je vendar Hamburg že Pri sestavljanju statuta EST zagotovil prednosti pred Trstom; namreč svobodno konkurenco s tarifami na železnicah v svojem zaledju. To pomeni, da ne bodo mogla druga pristanišča v državah EST — tako torej tudi Trst ne — u-govarjati nižjim tarifam na nemških železnicah, ki bodo i-mele namen privabljati čim več prometa v Hamburg. Druga okolnost, ki govori proti našim koristim, je tudi ta, da je Prav majhen del tržaškega zaledja vključen v EST (Južna Nemčija). Kaj torej ugotavlja v tem Pogledu «L’Avvisatore maritti-rno» glede Genove? Pravi namreč, da Genova ni mogla izkoristiti povečanja italijanskega izvoza v letu 1961 (od 2.280,2 rnilijarde lir na 2.617,3 milijarde — za 14,8 odst.), ker se je Povečal predvsem izvoz v države EST (za 21,8 odst.) in EFTA (za 16 odst.) in so države teh gospodarskih skupnosti prav Jnalo pomembne za promet čez Genovo. Za to pristanišče (kakor za Trst) je važen izvoz iz Evrope v čezmorske dežele, ki Se je povečal samo za 4,8 odst.; Y same Združene ameriške dr-zave se je promet celo skrčil (za 0,6 odst.). Niti dr. F. Simonetti, ki je za Soriško trgovinsko zbornico napisal razpravo o vlogi Trsta in avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina s posebnim pogledom na Evropsko skupno tržišče, ni mogel v svojem članku v milanskem «11 Sole» o tem vPrašanju navesti posebnih argumentov za napovedovanje neke posebne vloge, ki naj bi jo Trst odigral v Evropski gospodarski skupnosti. Pisec samo o-vozarja, da bi se dal Trst bolje havezati na Južno Nemčijo in E ST edino z boljšimi železniškimi zvezami, to je z izvedbo znanega načrta za graditev nove Železniške proge, čez Kami j o Jh Bmneck in skozi drzne predore do Muenchena. Po njego-Vem mnenju niso za pospeševanje blagovnega prometa tako Važne avtomobilske ceste kot Železnice. Okoli Gemone in Tol-Jhezza naj bi ustvarili novo industrijsko središče oslanjajoč Se na petrolej oziroma zemeljski plin, ki naj bi bilo vir norega blagovnega prometa na črti Trst-Muenchen. Toda pisec sam pripominja, da so nekdaj 'Podobnim načrtom nasprotova-h Benečani. In danes? Mar oni be naglašajo ob vsaki priložnosti, da bi bilo potrebno prav Benetke povezati z novo železnico in avtocesto z Muenche-bom. Iz Benetk naj bi speljali d° Muenchena tudi naftovod. Morda se da res promet med Trstom in Južno Nemčijo za bialenkost še povečati, toda go-tovo je, da so Nemci po drugi v°jni še bolj usmerili svoj pro-Jbet proti severnim pristaniščem. o tem še človek lahko Prepriča že v razgovora s poslovnimi ljudmi iz Salzburga, 51 je nekdaj težil proti Trstu, m-av malo verjetno je, da bi se Bremen in Hamburg odpovedala zaradi samega Evropskega skupnega trga niti najmanjši drobtini prometa, ki jo lahko ulovita z nižjimi tarifami na bemških železnicah. vojnem razdejanju. Za Zahod je važno vprašanje predstavljala tudi cepitev evropske celine na majhne države brez gospodarske moči. Pred desetimi leti je bilo pomanjkanje dolarjev, po svetu tako veliko, da so mnogi domnevali, da bo takšen položaj o-stal neizpremenjen. Zahodna Evropa in Japonska sta morali svoje valute strogo nadzirati in z denarjem varčevati, da sta lahko kupovali blago, nujno potrebno za prehrano, in le malo jima je ostajalo za 'gospodarsko obnovo. Pred desetimi leti ni imela Amerika praktično nobenega tekmeca na področju mednarodne trgovine. Združene ameriške države so morale dobavljati zahodnonevropskim državam in Japonski denar in sredstva zaradi razdejanja med vojno toda hkrati so morale prispevati h gospodarskemu razvoju Azije, Srednjega vzhoda in Latinske Amerike. NASTAL JE NOV POLOŽAJ Danes pa razpolaga Sovjetska zveza z jedrsko zmogljivostjo, katero je treba upoštevati. Kulturno prodiranje, diplomatske poteze, trgovina in gospodarska pomoč so danes orožje v rokah komunističnega arzenala, ki ga uporabljajo, da bi iz-zvali «svetovno revolucijo*, ki je po sovjetskem pojmovanju neizbežna. DANES STA ZAHODNA EVROPA IN JAPONSKA ZOPET NA NOGAH. Njuni gospodarstvi se hitreje razvijata kakor naše, je dejal Rusk. Obnova, kateri smo prispevali tudi mi, dovoljuje tem državam, da lahko delijo z nami breme, ki smo ga_ nosili tako dolgo, da namreč pomagamo novim nezavis-nim državam pri gospodarskem razvoju. Danes ni več «dolarske luknje* (dollar gap). Nasprotno, danes si moramo prizadevati mi, da bi zavrli odtok zlata. Poleg tega stoje naši izvozniki pred množico tekmecev. Naša industrijska podjetja na splošno težko zaključujejo kupčije, a zunanje ministrstvo in ministrstvo za trgovino jih morata podpirati in iskati nove možnosti za izmenjavo. AMERIKA EST Pred seboj vidimo vstajati novo dinamično skupnost-Ev-ropski skupni trg, ki temeljito spreminja sistem izmenjave v zahodnem svetu. Danes smo na pragu prehoda, ko predstavlja dinamizem Evropskega skupnega trga enega izmed najvažnejših elementov. Veliki izvoz a-meriških proizvodov v države EST dokazuje, da predstavlja EST močan vir konkurence, toda hkrati nam odpira tudi nespremenjene možnosti. V Evropi se razvija gospodarska skupnost, ki bo dovedla tudi do politične skupnosti (integracije). Ostvaritev tega množičnega trga je že dala velike rezultate. Industrijska proizvodnja v državah EST napreduje povprečno za 7 odst. na leto, v Združenih državah pa samo za 2 odst.. Čeprav je prebivalstvo v državah EST manjše kakor v ZDA, je 1. 1960 delež držav EST na svetovni trgovini dosegel 25 odst. Na podlagi tega lahko trdimo, je izjavil Rusk, da se bo okoli 90 odst. svetovne industrijske proizvodnje «svobodne-ga sveta* v kratkem lahko o-sredotočilo na dveh velikih trgih: v Združenih ameriških državah in obširnejšem trgu Evropske gospodarske skupnosti. Po zgledu Združenih ameriških držav, ki združujejo 50 držav, brez notranjih carin so v Evropi ustvarili Evropski skupni trg. Ves povojni čas smo podpirali zamisel bolj povezane evropske skupnosti; že davno smo sprevideli, kakšno silo za mir bi predstavljala Združena Evropa. Ko bo Velika Britanija pristopila k EST ter ji bodo verjetno sledile tudi druge evropske države, bo prebivalstvo tega množičnega trga skoraj dvakrat večje kot naše. Glede na to, da se njihovo gospodarstvo hitreje razvija kot naše, se bo kupna moč teh držav kmalu približala naši. Povpraševanje potrošnikov se veča in pred nami vstajajo nova zgodovinska vprašanja, pa tudi možnosti. Kakor je nedavno dejal predsednik Kennedy, prav v trenutku, ko nam je nujno potrebno povečati izvoz, da bi zavarovali plačilno bilanco in vzdrževali naše čete v tujini, vstaja onstran Atlantskega oceana nov obširen trg. Nato je Rusk pripomnil, da so Američani pred izbiro: ali naj ignorirajo vse, kar se dogaja okoli njih, ali pa naj se razumno pripravijo na te spremembe in se skušajo uveljaviti s prevzemom vodilne vloge. Sredi teh revolucionarnih sprememb, je dejal Rusk, je položaj nas Američanov takšen, da lahko prevzamemo to vodilno vlogo. Nato je državni tajnik prešel na politično področje, a je pozneje še del svojega govora posvetil Evropskemu skupnemu trgu. Nevarnosti za Ameriški izvoz Opozoril je, da preti ameriškim izvoznikom nevarnost, da bo skupna carina okoli Evropskega skupnega trga lahko zaprla pot ameriškim proizvodom. Zato se Amerika mora pogajati za dosego znižanja te carinske tarife. Ako bi tega ne dosegli, bo čim več ameriških podjetij skušalo investirati svoje kapitale v Evropi, da bi tako prodrla v notranjost tega trga. Prav tako bo izvoz ameriških kmetijskih pridelkov zašel v stisko, ako bo kmetijska politika držav EST težila za avtarkijo. Zato morajo Združene države biti pripravljene za o-dločna pogajanja z EST. Ne moremo pričakovati, da bi države EST počasneje zniževale njihove notranje carine. Upamo pa lahko, da bodo pogajanja za znižanje globalnih tarif, ki bi zadevale vse kategorije posameznih vrst blaga, uspela pod pogojem, ako ponudimo mi e-nake ugodnosti za uvoz njihovega blaga v ZDA. Trenutno so možnosti Združenih ameriških držav za pogajanja ozke. Zato moramo Evropejcem povedati, da smo pripravljeni v bodočih petih letih pristati na iste carinske tarife za industrijske proizvode, ki so važni za oba naša velika trga. Le tako bomo tudi zagotovili odprto pot izvozu naših kmetijskih pridelkov. Kaj stane OZN V Organizaciji združenih narodov so danes včlanjene 104 države. Kljub tako velikemu številu članic nastajajo pri vzdrževanju Organizacije velike težave, ker članice le težko poravnajo svojo obveze nasproti njej. Poglejmo, kako so posamezne države izvršile svojo obveznost nasproti OZN v letu 1961. V stolpcu I. je navedena članarina posameznih držav, v stolpcu II. koliko posamezna država še dolguje (v dolarjih): Država I. II. ZDtA Am. 60,651.890 nič S. zveza 25,420.205 17,609.128 V. B. 14,513.783 1,926.697 Francija 11,940.181 6,339.772 Formoza 9,346.924 6,020.594 Kanada 5,802.182 nič Indija 4,589.508 368.815 Japonska 4,085.781 nič Italija 4,197.720 2,228.826 Ukrajina 3,358.177 3,233.443 Angleška oprema za češkoslovaško tovarno češkoslovaško tovarno Nova Hut Klementa Gottwalda v Ostravi so opremili s stroji tovarne Dunlop Rim and Wheel Company. Ta tovarna je izdelala tudi načrte za češkoslovaško tovarno, ki je že pričela proizvajati plašče za avtomobile in kamione. Za delo tovarne Dunlop so plačali pol milijona funtov šterlingov. Slab zgled ameriških jeklarn Zvišanje cene jekla je ameriško javnost toliko bolj presenetilo, ker je tisk še nedavno z velikim zadovoljstvom poročal, da je bil med sindikalnimi organizacijami in jeklarnami dosežen v mezdnem sporu kompromis, in sicer tri mesece, preden je bi zapadla sedanja skupna pogodba. Delavci so se odzvali pogostim pozivom ameriške vlade, naj ne pretiravajo v svojih zahtevah in s tem prizadenejo industrijske proizvodnje, ker je v igri konkurenčna moč ameriških industrijskih izdelkov na svetovnem trgu. Izpolnitev prevelikih zahtev po zvišanju plač bi gotovo izzvala podražitev industrijskih izdelkov. Slabljenje konkurenčne moči ameriških izdelkov na zunanjih trgih bi povzročilo povečanje primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci. V resnici so se sindikalne organizacije zadovoljile s poviškom plač delavcev v jeklarski industriji v razmerju 2,5 odst. V primerjavi s poviški, ki so jih delavci dosegli prejšnja leta, je bil ta najnižji. Po računih strokovnjakov bi povišek v takšnem razmerju ne smel vplivati na ceno proizvodov, ker so računali, da bodo ta izdatek jeklarne lahko nadomestile s povečanjem proizvodnje. Sindikalne organizacije so leta 1956 dosegle povišek 6,2 odst., leta 1957 6 odst., leta 1960 4,1 odst. in lani 3,4 odst. Jeklarne so se upirale tudi povišku 2,5 odst., češ da bodo po njihovih računih s povečano proizvodnjo lahko nadomestile samo povišek v razmerju 1,7 odst. ODLOČEN POSEG PREDSEDNIKA KENNEDYJA Na tiskovni konferenci je predsednik Kennedy ostro grajal ravnanje jeklarn, češ da po- višanje cene jekla ni bilo upravičeno. Ukrep nekaterih jeklarskih podjetij je proti javnim koristim. Jeklarne so popolnoma prezrle koristi 185 milijonov Američanov v trenutku, ko imajo Američani posla z važnimi mednarodnimi vprašanji, kakor v Berlinu, v jugovzhodni Aziji in v času, ko je treba poklicati pod orožje rezerviste. Zvišanje cene jekla bo še pospešilo težnjo za inflacijo. Zaradi te odločitve se bodo izdatki za narodno obrambo povišali za milijardo in ameriška podjetja bodo teže vzdržava konkurenco proizvodov dragih držav na drugih tržiščih. Oteženo bo tudi oviranje odtoka zlata iz Amerike. Spričo preziranja, ki ga je pokazala ameriška jeklarska industrija bo vlada storila, vse, da zavaruje koristi Američanov, je dejal Kennedy. Širši okvir zagrebškega velesejma Na spomladanskem velesejmu nove značilne prireditve Koristi potrošnika v ospredju senae Zagreb, aprila (Od našega stalnega dopisnika) Osnovna, značilnost letošnjega pomladanskega zagrebškega velesejma, ki se začne 13. t.m. ter se bo zaključil 22. aprila, je obsežna ponudba blaga za široko potrošnjo. Poleg tega pa bo tudi letos več specializiranih prireditev, ki bodo predstavljale prijetno iznenadenje za obiskovalce. Sejem kakršnega si želijo potrošniki če bi hoteli zajeti v kratek opis osnovne značilnosti te prireditve, bi jo lahko označili za velik pregled proizvodov za do-mačinstvo, za delo, za odmor, za potovanja in za razvedrilo. Na obsežnih razstavah domačih in inozemskih razstavljavcev nahajamo razne kovinske po- trebščine za gospodinjstvo, drobne kovinske . izdelke, kovinsko pohištvo, štedilnike in peči, veliko izbiro strojev in naprav za gospodinjstvo, od naprave na ročni pogon do strojev z vgrajenim elektromotorjem. Raznovrstne gospodinjske potrebščine in pribor prikazujejo na sejmu tudi razstavljavci s področja lesne, steklarske in keramične industrije. Prav tako jih srečujemo na sejmu prehrane in na sejmu tkanin, na sejmu kemijske industrije, ki nas seznanja s široko izbiro kozmetično - farmacevtskih preparatov, potem pa z raznimi sredstvi za čiščenje, za loščenje in sploh za vzdrževanje doma-činstva. Potrebščine za vsak poklic Če se ozremo na velesejem z očmi kupca - potrošnika lahko Pristaši takoimenovane francoske tajne armade O AS, to je tajnega gibanja, ki bi rado preprečilo lzvedbo sporazuma med Francijo in Alžirom ter odhod francoskih čet, še vedno ne mirujejo. Skoraj ne mine dan, da O AS ne bi izvršila kakšnega napada, ki zahteva nove človeške žrtve, število žrtev zdaj sicer ni več tako veliko kakor med prvimi napadi, toda teror OAS še vedno ni popustil. OAS terorizira tudi v Franciji in postavlja bombe na razna javna mesta, posebno pa pred sedeže raznih nasprotnih organizacij. V Alžiru so pristaši OAS z brzostrelkami napadli celo neko bolnišnico ter ubili pet bolnikov. Preteklo nedeljo so oasovci izvršili trideset atentatov, ki so zahtevali 26 človeških žrtev, med temi 5 Evropejcev; ranjenih je bilo 67 ljudi. V samem mestu Alžiru je bilo 21 atentatov in 18 mrtvih. Atentati se ponavljajo tudi po drugih mestih, kakor n. pr. v Oranu. Jasno je, da bo sporazum z Alžirom, ki je bil podpisan v Evianu, kljub temu izvršen, saj se je pri zadnjem ljudskem glasovanju o tem vprašanju izreklo 90,7 glasovalcev za izvršitev sporazuma v Alžiru le^popetrofejuše vedno vroča Zahodni koncerni proti sovjetskemu petroleju - Za ENI sovjetski petrolej rešilen čeprav je svetovna poraba petroleja preteklo leto pričela nekoliko popuščati, ali vsaj ni napredovala tako naglo kot prejšnja leta, se tekma med svetovnimi koncerni in državnimi podjetji v socialističnih državah za svetovna tržišča nadaljuje neizprosno. Ne gre samo za tekmo za obvladanje posameznih tržišč, temveč tudi za pridobivanje novih vrelcev, o-ziroma koncesij. Svetovna poraba je leta 1960 dosegla prvič v zgodovini eno milijardo ton. V desetih letih, to je od leta 1950 se je podvojila. Tekma za pridobivanje novih petrolejskih vrelcev se je v zadnjih letih osredotočila na Srednjem vzhodu; zanimanje za petrolej v Venezueli, kjer so še pred nekaj leti pridobili skoraj toliko petroleja kakor v vseh državah Srednjega vzhoda, je popustilo, ker je država z novimi davki in s povišanjem svojega deleža na dobičku skoraj popolnoma odbila tuje koncerne. Delež države na dobičku je namreč dosegel že 70 odstotkov. Zdaj vrtajo pod morsko gladino Podjetne petrolejske družbe, ki niso organizirane v velikih Mont Blanc se upira Predor dvakrat dražji - Delo zamudno V času, ko je bila javnost obveščena po tisku in celo po Ev-roviziji, da so delavci razstrelili zadnjo steno, ki je ločila Italijane od Švicarjev v novem predoru pod Velikim Svetim Bernardom od S. Rhemy do Bourg St. Pierre, se je svet bolj začel zanimati, kako napreduje delo v drugem še važnejšem cestnem predora, in sicer skozi Mont Blanc. To bo najdaljši cestni predor na svetu, saj bo dolg 11,6 km. vesti o napredovanju tega dela niso posebno u-godne. Predvsem ugotavljajo, da bo predor stal 2,5-krat več, kakor so prvotno domnevali. Francoski in italijanski delavci bi se po načrtu morali srečati v predoru že lani in konec leta 1961 bi morali novi predor izročiti prometu, če pojde vse tako ugodno, kakor predvidevajo zdaj, bo do tega srečanja prišlo šele v začetku prihodnjega leta. Ko so začeli z delom leta 1959, so mislili da bo predor stal 20,3 milijarde lir. Po sedanjih računih pa bo stal 43,5 milijarde lir. Delo se je zavleklo in stroški so se povečali zaradi slabših terenskih razmer na italijanski strani. Geologi so domnevali, da sestavlja Mont Blanc, to najvišjo goro v Evropi, v prvi vrsti trdi granit; vrtanje na italijanski strani pa je pokazalo, da to ne drži povsem, saj so tu naleteli na mehke in lahko drobljive skale in velike količine vode. Posebno voda je silno ovirala delo in za vrtanje sploh ni bi- lo mogoče uporabljati najnovejših mehaničnih svedrov na kompresorje. Po prvotnem načrtu bi italijanska dražba Societči italiana per Condotta d’Acqua morala prevrtati 6.450 metrov, Francozi pa 5.150 metrov. Ker so Italijani naleteli na nepredvidene težave ter so njihovi delavci doslej prevrtali šele 5.000 metrov, medtem ko so z druge strani Francozi že prišli 5000 metrov globoko, so se zdaj dogovorili, da bodo Francozi prevrtali novih 1000 metrov skalovja. Veliki Sv. Bernard predrt Pod Velikim Sv. Bernardom so se 5. aprila zvečer srečali italijanski in švicarski delavci, ki gradijo cestni predor z obeh strani. Svečanost so prenesli po televiziji po vsej Evropi lota lz centralne prav je na zagrebškem sejmu toplarne v ponzu. tudi I. mednarodna razstava5 V takšnih čakalnicah — ku-Pl^H?^0P’ ^ ima za namen po-1 hinj več ne bo treba — kjer bomo krožnike postavljali kar pod pipice, bi radi delali vi moški, ne pa v naših kuhinjah, kjer še danes ne gre brez kuhalnice, lesene ali aluminijaste. Me pa za juš ne pojdemo iz njih. 1/ tisti francoski reviji je tudi stalo, da bo v nekda- spešiti razvoj notranjih prevozov m znižati njegove stroške, odnosno njihovo težo na skupni ceni gotovih izdelkov. Prvi sejem plastike Na svetovnem trgu se čedalje bolj uvajajo proizvodi iz nove snovi, ki uspešno nadomestuie nnh kuhlniah prava klaviatu-klasične surovine, kot so kovi- * ne, les, papir, itd. To je plastika! Tudi v Jugoslaviji se plastika čedalje bolj uporablja; številne domače tovarne že proizvajajo celo vrsto teh umetnih smol, tako da se že občuti njena velika važnost pri izdelovanju embalaže. Na I. sejmu plastike prikazujejo razstavljavci razne domače in tuje surovine, polizdelke in gotove proizvode, stroje in pomožne naprave. To je prireditev, ki zanima vse, kajti ni ga področja človeškega življenja, kjer bi se še ne bila uveljavila plastika. Nadaljnje specializirane prireditve pomladanskega zagrebške ga velesejma so še običajna mednarodna razstava poučnih in znanstvenih publikacij ISIP, ki je letos še širša kakor lani, saj se je udeležuje s svojimi knjigami kar 20 jugoslovanskih založb. Omenimo še trgovinsko (Nadaljevanje na 2. strani) ra z označbo, koliko kalorij bo vsak hotel za kosilo ali večerjo; z njo bomo lahko izbirali hrano tudi po sestavinah, škrobu, beljakovinah, maščobah in tudi seveda po vitaminih ... Na klaviaturi bomo sestavljali lahko tudi posebno dietalno hrano za srčne bolezni, slabe živce, čir v želodcu, hemoroide in podobne bolezni. In poleg vsega bo to samo prehodna doba! Dokler ne bo namreč vsakdo lahko v piluli nosil kar s sabo kosilo ali večerjo, kakor atom za kurjavo. Gospod urednik, prosim vas, sprejmite enkrat tudi kakšen naš nasvet in objavite ta moj odgovor, da nam ne boste solili pameti samo vi: predlagam, da počakamo ta veliki dan lepo vsak na svojem mestu, vi moški po uradih, delavnicah in kavarnah, me pa po kuhinji, saj ta čas tako ni daleč7» —lb— Petek, 13. aprila 1962 p, naE FANFANI — DE GAULLE — ADENAUER. Zadnje dni je predsednik francoske republike de Gaulle prišel v Italijo na obisk ter se sestal s predsednikom Fanfanijem; ta je nato obiskal zahodnonemškega kanclerja K. Adenauerja, ki je bil v Italiji na počitnicah. Gre za to, da Ugoden ovoj italijanskega gospodarstva DFAAI? Italijansko gospodarstvo je doseglo v letu 1961 nove uspehe, ki so menda presenetili same gospodarske opazovalce doma in tudi v zunanjem svetu. To je v bistvu duh gospodarskega poročila, ki ga je pred ministrskim svetom podal minister za bilanco Ugo La Mal-fa. bi se sporazumeli o obliki bodoče tako imenovane Male Evrope, ki bi obsegala 6 zahodnih držav, sedanjih članic Evropske gospodarske skupnosti. Gre za organizacijo politične skupnosti. Francozi so po de Gaul-lovi zamisli za zvezno organizacijo, v kateri bi vsaka vlada ohranila popolno neodvisnost; to bi bila tako imenovana «Evropa domovin». Nemci se bojijo, da bi takšna rešitev dovedla do zrahljanja tudi Evropske gospodarske skupnosti. Po njihovi zamisli, ki jo brani dr. Adenauer, bi bilo treba ustvariti resnično politično skupnost, v kateri bi se morale posamezne vlade podrediti skupnim sklepom. Po svojem povratku v Bonn je dr. Adenauer v parlamentu branil svojo zamisel ter izjavil, da je po njegovem sestanku s Fanfanijem upravičeno upanje, da se bo zadeva rešila ugodno. VOLITVE NOVEGA PREDSEDNIKA. Predsedništvo poslanske zbornice je objavilo, da se bosta 2. maja v smislu u-stave sestala oba dela parlamenta, to je poslanska zbornica in senat; pridružili bi se jim odposlanci avtonomnih dežel Sicilije, Sardinije, Gornjega Po; adižja in Doline Aosta, da bi izbrali novega predsednika republike. Glasovalo bo 854 predstavnikov, to je 596 poslancev, 248 senatorjev in 10 odposlancev dežel. Predsednik se izvoli z dvotretjinsko večino; šele po večkratnem glasovanju zadostuje navadna večina. Glasovi bedo tako razdeljeni: Krščanska demokracija 397 parlamentarcev; komunistična stranka 187, socialistična stranka 123, socialdemokratska 24, republikanska 6, liberalna 28, monarhisti 18, socialno gibanje (neo-fašisti) 32, razne skupine in neodvisni 21. ZAKAJ JE BIL DJILAS ZAPRT. Tajništvo za informacije Zveznega izvršnega sveta jc izdalo pojasnilo, zakaj je bil zopet zaprt Milovan Djilas, pisec knjige «Nova klasa*. Djilas naj bi zdaj nameraval izdati se knjigo «Conversation with Stalin*, ki naj bi izšla v New Yorku. Nekateri listi so že priobčili nekatere izvlečke pač za propagando, da bi založnik čim več zaslužil. Tajništvo za informacije pravi, da je bila proti Djilasu uvedena sodna preiskava, ker je dal elemente za članke v inozemskem tisku, ki so služili za protijugoslovansko gonjo. Ti članki so prizadejali škodo koristim Jugoslavije. Djilas je s tem privolil, da se ti elementi uporabijo kot sredstvo za hladno vojno. Poleg tega je Djilas ravnal v nasprotju z obljubo, ki jo je dal pri pogojni predčasni izpustitvi iz zapora. Tedaj je izjavil, da se ne bo ukvarjal z nikakršno politično dejavnostjo, ki bi bila v nasprotju z za- Bolj optimistično usmerjeni opazovalci so napovedovali, da se bo narodni dohodek dvignil kvečjemu za nadaljnjih 6-7 odstotkov; v resnici pa se je ta od leta 1960 do leta 1961 povzpel od 19.078 na 20.975 milijard lir. Narodni dohodek se je torej dvignil za 7,9 odstotka v primerjavi z letom 1960, ali, če ne upoštevamo razlike v kupni vrednosti italijanske lire, celo za 9,9 odstotka. Pravzaprav so napovedovalci imeli prav, ko so predvidevali, da bo napredek nekoliko manjši. Njihove račune pa je prekrižala izredno ugodna konjunktura v zadnjem četrtletju. Sedaj, ko so znani podatki za celo leto, naglašajo strokovnjaki, da je bil napredek narodnega dohodka večji od napredka v letu 1960 in večji od napredka, ki so ga zabeležile članice Evropske gospodarske skupnosti, Velika Britanija, Združene ameriške države ali Kanada. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je minister Vanoni svoje dni predvideval napredovanje narodnega dohodka največ v razmerju 5 odstotkov na leto. Kosmate investicije so lani dosegle 5.353 milijard lir, ali 12,9 odstotka več kakor v letu 1960, ko so znašale 4.746 milijard lir. Najbolj so napredovale investicije v industrijo (za 21,5 odstotka po monetarni vrednosti, ali pa 17,4 odstotka v realni vrednosti), ki so na-rastle od 1.309 milijard v letu 1960 na 1.-590 milijard v lanskem letu. Na področju kmetijstva je bil položaj precej drugačen. Ne samo, da se investicije niso dvignile, temveč so se celo nekaj zmanjšale. Kljub temu pa velja pripomniti, da je lani narodni dohodek od kmetijstva tudi narastel. Vrednost celotne potrošnje se je dvignila na 15.482 milijard lir, medtem ko je znašala leta 1960 14.326 milijard; napredek sledi v razmerju 6,8 odstotka ter je bil višji kakor napredek v razmerju 6,4 odstotka med letoma 1959 in 1960. Na povečanje potrošnje so nedvomno vplivale tudi večje investicije, izboljšave gospodarsko-socialne narave in denarne razpoložljivosti med prebivalstvom. mo poviške, ki so jih bile deležne cene kmetijskih pridelkov v letu 1960. V tem smislu lahko računamo, da je lansko leto dohodek od kmetijstva presegel 3.000 milijard lir. Dohodek od uslug (bančništva, zavarovanja, prevozov, itd.) se je v primerjavi z dohodkom iz leta 1960 dvignil za 9,1 odstotka ter je dosegel 5.093 milijard lir. Glede zaposlenosti navaja ministrsko poročilo, da se je v lanskem letu število zaposlenih v industriji in na področju u-slug dvignilo za 'okoli 600.000 ljudi, medtem ko se je število zaposlenih v kmetijstvu skrčilo za 300.000. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE NA ŠVEDSKEM, švedska narodna banka je znižala TRGOVINSKA BILANCA Vrednost izvoza se je lam dvignila na 3.886 milijard Ur, medtem ko je znašala do konca leta 1960 3.357 milijard. Napredek je znašal torej 529 milijard, ali 15,7 odstotka. Tudi uvoz se je lani znatno povečal, in sicer na 3.751 milijard lir, medtem ko je znašal do konca leta 1960 3.351 milijard. Napredek je znašal 400 milijard lir, ali 11,9 odstotka. . razstavo jugoslovanskega tu-oorestno mero od 5 na 4,5%. rizma, tradicionalni pregled tu-Fmančni minister Gunnart rizma pod geslom «Kam na Straing je naglasil, da je usta-; za uvajanje sodobnih RAZVOJ ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA Kosmati narodni dohodek Kosmate investicije Industrijske investicije Potrošnja............... Izvoz (blago in usluge) Uvoz (blago in usluge) Podatki so izraženi v milijardah lir, in predstavljajo monetarne vrednosti, to je, podatki za leto 1960 so v lirah iz leta 1960 in podatki za leto 1961 v lirah iz leta 1961. Ker se je kupna moč lire od leta 1961 nekoliko skrčila, je primerjanje podatkov postavljeno 1960 1961 Napredek 19.078 20.975 7,9 % 4.746 5.358 12,9 % 1.309 1.590 17,4 % 14.326 15.482 6,8 % 3.357 3.886 15,7 % 3.351 3.751 11,9 % nerealno osnovo. V prime- ru kosmatega narodnega dohodka in potrošnje (prva in četrta vrsta naše razpredelnice), so podatki izračunani tako, da je bila vsaka nerealnost odpravljena in podatki predstavljajo resničen napredek. MEDNARODNA TRGOVINA Jugoslavija proti gospodarskim blokom Industrijska proizvodnja je narastla za nekaj čez 9 odstotkov v primerjavi s proizvodnjo iz prejšnjega leta. Med posameznimi industrijskimi panogami se je zlasti izkazalo gradbeništvo, ki se je lani razvilo za 10,5 odstotka v primerjavi z izsledki iz leta 1960. Rezultati v kmetijstvu so bili lansko le- Veleposlaruk v državnem tajništvu za zunanje zadeve Stane Pavlič je v svojem razgovoru z urednikom «Borbe» o-pisal škodljive strani političnega in gospodarskega zapiranja močno razvitih držav. To poglablja sedanjo blokovsko politiko sveta in vodi k nadaljnji cepitvi svetovnega tržišča z vsemi negativnimi posledicami za mednarodno gospodarsko sodelovanje, zlasti pa za koristi manj razvitih držav. Toda boj za demokratične odnose, je izjavil dr. Pavlič, pomeni tudi odločen boj proti vsaki gospodarski diskrin-'naciji. Jugoslavija ne uveljavlja politike av-tarhije, ampak si prizadeva vključiti se v mednarodno delitev dela in v vse tiste oblike enakopravnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ki prispevajo k njenemu gospodarskemu napredku in pospeševanju razvoja proizvajalnih sil, V tem smislu smo si do sedaj prizadevali in si bomo prizadevali v prihodnje, da bi s stiki in pogajanji z vsemi državami in organizacijami, pa tudi integracijskimi, zaščitili jugoslovanske gospodarske koristi oziroma predlagali ali skupaj poiskali praktične rešitve, sprejemljive za obe strani. posojilom bodo financirali izvedbo raznih gospodarskih načrtov v 19 državah Latinske Amerike. Pred sejmom Alpe-Adria to tudi »zadovoljivi*, če jih primerjamo s podatki iz prejšnjih dveh let; toda pripomniti je treba, da sta bili tako leio 1960. kakor tudi leto 1959. nenaklonjeni kmetijstvu. V pri; merjavi z letom 1960 je lani čim bolj se bliža začetek novega mednarodnega velesejma, na katerem se bodo zbrali trgovci iz obmejnega kota treh držav, to je iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, tem boij raste zanimanje med tržaškimi, goriškimi in videmskimi poslovnimi krogi za blagovne liste s kontingenti. Liste še niso bile objavljene, čeprav js bil glede njihove sestave med trgovinskimi zbornicami v Trstu, Gorici, Vidmu in Ljubljani v tem pogledu že dosežen sporazum. Liste morajo potrditi še vlade sosednih držav, oziroma njihovi organi za zunanjo trgovino. Zadevna pogajanja še niso bila zaključena. Ta okolnost seveda še vedno zadržuje dokončno zaključevanje poslov, zato pričakujejo poslovni krogi, da bi do te odobritve prišlo čim prej. V' r* 7." miroma ki dohodek od kmetijstva napre- bi lahko prizadejala Jugoslaviji (doval za 5 3 o^totka Poročilo ™ ie obiavli [ministra La Malfe pripominja, v inozemstvu politični pamflet, da se ta odstotek dvigne celo v katerem je izkoristil podatke, do katerih je prišel svoj-čas v svojstvu visokega jugoslovanskega funkcionarja in celo predstavnika FLRJ. Djilas je bil leta 1957 obsojen na 9 let zapora, a so ga 20. januarja 1961 pogojno izpustili na svobodo. SOVJETSKO - FINSKO PRIJATELJSTVO. V Moskvi in Helsinkih so te dni svečano proslavili 14. obletnico podpisa sovjetsko - finske pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči. Sovjetski tisk je ob tej priložnosti tudi naglasil, da bo poleg Finske tudi nevtralnost švedske prispevala k temu, da se bodo severni predeli Evrope oziroma skandinavske države ohranile pred imperialističnimi poskusi prodiranja z Zahoda. GOSPODARSTVENIK PREDSEDNIK FRANCOSKE VLADE. Poročila iz Pariza napovedujejo, da bo de Gaulle po odstopu M. Debreja za novega predsednika vlade poklical genera’-nega ravnatelja Rotschildove banke Georgesa (Jurija) Pom-pidouja. Imenovanje bo objavljeno v soboto, ko se sestane ustavni svet. Novi predsednik ni bil nikdar parlamentarec. V mladosti je bil profesor leposlovja na liceju ter se. je še do nastopa de Gaulla bavii z leposlovjem. Pozneje je postal član ustavnega sveta in ravnatelj banke, še lani je objavil antologijo francoskih pesnikov, prej pa dela Andreja Malrauxa. Debre vselej ni soglašal s politiko de Gaulla. NENAVADNA OBSODBA U-PORNIKOV NA KUBI. Uporniki proti vladavini Fidela Castra, ki so jih Kubanci zajeli, so bili te dni obsojeni na 30 let ječe- vendar se v smislu obsodbe lahko z denarjem odkupijo, in sicer je bila globa določena v razmerju s krivdo posameznika, ki jo je ugotovilo sodišče. Obsojenih je bilo 1179 upornikov, skupno bi morali ti plačati 62 milijonov dolarjev, da bi se lahko odkupili. V Havano so že prispeli štirje predstavniki kubanskih izseljencev da bi se pogajali z vlado za odkup ujetnikov. Ti upajo, da bodo Fidela Castra pregovorili, da bo znižal denarno kazen. Za posameznika se ta suče med 25 tisoč in 500 tisoč dolarjev. S seboj so predstavni- na 10,9 odstotka, če upošteva- Trgovci s tobakom se vznemirjajo AMERIŠKO POSOJILO NA ITALIJANSKEM TRGU Inter-Amerlcan Development Bank bo plasirala na italijanskem denarnem trgu za 15 milijard lir (24,200.000 dolarjev) obveznic. Gre za prvo posojilo, odkar je bila leta 1959 ustanovljena ta banka. Plasiranje je bilo poverjeno zavodu Banca dTtalia in konzorciju italijanskih bank, v katerem so predstavniki denarnih zavodov Me-diobanca, Banca Nazionale del Lavoro, Banco di Napoli, Banca Commerciale Italiana, Cretiito Italiano in Banco di Roma; s PREPOČASEN VZPON AMERIŠKEGA GOSPODARSTVA V zvezi z izjavami predsednika Kennedyja so zanimivi podatki o počasnem napredovanju ameriškega gospodarstva, na katerega opozarja ameriška vlada. Od najnižje ravni v lanskem letu, to je od trenutka, ko je prevzel oblast Kennedy, se je narodni dohodek dvignil od 501 na 542 milijard na leto, industrijska proizvodnja pa za 12 odst. Toda to predstavlja še vedno samo 115 odst. ravni, ki jo je ameriško gospodarstvo doseglo leta 1957. Brezposelnost je nekoliko upadla, in sicer od 6,9 na 5,6 odst. delazmožne delovne sile. število nezaposlenih znaša še vedno 4,5 milijona. Vlada upa, da bo do leta 1963 število brezposelnih zmanjšala za 4 odst.. Na zagrebškem pomladanskem velesejmu (Nadaljevanje s 1. strani) ljenost na švedskem trgu omogočila to znižanje, že delj časa je vlada čakala na ugoden trenutek, da izvrši ta ukrep. ALI JE ARGENTINSKA VALUTA V NEVAF"■ (Banco Central), je ob u.a,"da ne bo več posredovala borzi za ohranitev peza na sedanji ravni, temveč da bo valuto prepustila svobodni igri, to je povpraševanju in ponudbi. Ta u-krep je vznemiril javnost. Ta je začela še z večjo vnemo kupovati dolarje. Tečaj dolarja je poskočil od 87 na 110 pezov za dtilar. (Uradni tečaj znaša 83 pezov za dolar). Poznavalci razmer sodijo, da ni upravičen takšen padec argentinske valute. Vsekakor je denarni obtok premalo pokrit z rezervo v zlatu in tujih valutah. Po podatkih emisijske banke je v denarnem obtoku okoli 142 milijard pezov, kritje v zlatu in devizah pa znaša 21 milijard. Banco Central je zadnje dni potrošil velike vsote denarja za zavarovanje valute. V Buenos Airesu se mudi odposlanstvo Mednarodnega denarnega sklada, s katerim se vlada pogaja za podelitev novega posojila, ki naj bi zavarovalo ustaljenost valute. naprav v proizvodne postopke je izredne važnosti mednarodna Razstava merilne in regulacijske tehnike in avtomacije JU-REMA. Razstavno-trgovinsko dejavnost dopolnjujejo številni seminarji in posvetovanja, na katerih si strokovnjaki iz Jugoslavije in tujine izmenjajo svoja izkustva s področja tehnike in proizvodnje. Zanimivi italijanski proizvodi VELIKO NOTRANJE POSOJI- LO V GRČIJI Grška vlada je razpisala veliko notranje posojilo v znesku 990 milijonov drahem (11,880.000 funtov šterlingov, ali 20,6 milijarde lir), povračljivo v 15 letih proti 5 odst. obrestim. Petnajst zastav pred vhodom na sejmišče označuje petnajst držav udeleženk: Avstrije, Danske, Francoske, Grčije, Indije, Italije, Japonske, Madžarske, Nizozemske, Nemčije, Poljske, Združenih ameriških držav, švedske, švicarske, in Velike Britanije. Med tujimi razstavljavci izstopajo, zraven avstrijskih m nemških, zlasti italijanska podjetja. Med temi naj navedemo podjetje Montecatini, ki razstavlja veliko izbiro kemičnih proizvodov in barvila za plastične mase. Med tovarnami tkanin izstopa firma Mar-zotto, fotografske aparate in naprave za grafično industrijo razstavlja podjetje Durst iz Bočna, fotoaparate in fotomate-rial pa tudi milanska firma Ferrania. Stroje za embaliranje razstavljata R. Maestri <6 Figli in Darex Italiana, Rexim Bu-gnone razstavlja razno embalažo iz papirja, lepenke, kartona, aluminija, itd., medtem ko podjetje Cartiera Fedrigoni razstavlja specialne vrste papirja. Med šivalnimi stroji izstopajo zlasti Necchijevi aparati. Na sejmu prehrane razstavljajo Italijani stroje za praženje ka- ve, kakava, zemeljskih lešnikov, itd. (podjetje Infrator Scolari). Na sejmu plastike je razstavljen mlin za granuliranje plastičnih snovi; med stroji in napravami za domačinstvo naj o-menimo Ignisove hladilnike, e-lektrične, plinske štedilnike in električne bojlerje, električne aparate za sušenje las in frizerske stolice podjetja Elettra iz Bologne. Veliko zanimanje zbujajo harmonike «Scandallv> in nSettlmio Soprani*, ki jih poleg gramofonov, harmonijev in televizorjev razstavlja podjetje A. Carrelli e Figli, zastopnik FARFISE; električna pia-nole, klaviete in harmonike tvrdke Marinucci iz Recanatija; kvalitetne ure «La Clessidra» in plastične lutke, izdelek tovarne Mervicini. Podjetje FICIS razstavlja tiskarske barve, podjetje «DEA» F. Pillarelle razne metle, krtače, itd. Italijanske tovarne nudijo tudi vrsto strojev za embaliranje mesa, sira in drugih jedil, opremo za pra-žarne, propanske in butanske ogrevalne naprave, kolesa, otroška trokolesa, igrače, itd. Poleg uspešnega trgovinskega poslovanja na pomladanskem mednarodnem zagrebškem velesejmu pričakujejo letos še večje število obiskovalcev. Jugoslovanske železnice so ponovno odobrile popust za obiskovalce, ki znaša 30 odst.; poleg K-13 in redne vozne karte je treba kupiti tudi povratno karto, ki velja do razdalje 100 km 3 dni, a čez 100 km 5 dni. M. V. proizvodnih načrtov se v ma-glajski tovarni zaključuje tretja faza pri gradnji novih naprav. Gradbena dela so se že zaključila in zdaj montirajo stroje. Po vsej verjetnosti se bo proizvodnja v teh novih obratih pričela že v drugi polovici tega leta. Novi obrati bodo proizvajali gladek in satiniran natron papir lahke vrste, ki ga Jugoslavija sedaj uvaža iz tujine. Ko bodo stekli novi stroji, bo zmogljivost maglajske tovarne dvakrat tako velika kakor sedanja; tovarna se bo tako uvrstila med najvažnejše objekte te vrste v Evropi. Takoj za tem bodo pričeli z delom na uresničitvi četrte gradbene faze. Natron papir iz Jugoslavije v tujino • — ..... v -s yv -v " ' s-K" N— '•■■'T—"i Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor iz leta v leto razširja asortiman svojih izdelkov in povečuje izvoz. Med TAM in tovarno «Ei Nasr» v ZAR se čedalje bolj razvija sodelovanje. Nedavno pa je TAM dosegla nov uspeh na področju zunanje trgovine. Sklenjena je bila pogodba za izvoz 50 kompletnih avtobusov «A 3000» z vgrajenim zračno hlajenim Dieslovim motorjem v ZAR. Na sliki avtobusi »A 3000» v reškem pristanišču pripravljeni na vkrcanje. Na letošnjem sejmu embalaže v Zagrebu sodeluje med drugimi podjetji tudi Tovarna sul-fatne celuloze in papirja natron iz Maglaja, ki se uvršča med največje proizvajalce papirja natron v Evropi. Tovarna proizvaja natron papir, » plemeniten s plastično maso polietilen, ter se zdaj pripravlja tudi na proizvodnjo nepremočljivega papirja, ki ga najbolj pogosto uporabljamo pri izdelovanju embalaže za proizvode s področja prehrane. Poleg tega bo tovarna v doglednem času pričela tudi s proizvodnjo mikrokrepiranega natron papirja, ki se je v zadnjem času pojavil na svetovnih tržiščih pod vzdevkom «clupak». Sedaj proizvajata takšen papir v vsej Evropi samo dve tovarni. Papirnici v Maglaju bo dobavila potrebne stroje ameriška tovarna «Clu-pak*. Ta «clupak» papir je mnogo boljši od običajnega natron papirja in je tudi raztegljiv, tako da je mogoče izdelovati iz iste količine papirja večje količine embalaže. Hkrati z uvajanjem novih V lanskem letu je tovarna zaradi velikega povpraševanja domačega tržišča, ohranila izvoz natron papirja na isti ravni kakor leta 1960. Za letos pa se bo z znatnim povečanjem proizvodnje povečala tudi količina natron papirja na razpolago za izvoz. Tovarna računa na povečanje izvoza tudi nekaterih drugih svojih izdelkov. Doslej je že dobavila navaden in poseben natron papir in druge izdelke kakor natronske vreče za cement, umetna gnojila, sladkor, itd. Zahodni Nemčiji, Belgiji, Egiptu in Siriji. Tovarna ima zdaj pred seboj velike možnosti za izvoz zelo iskanega papirja za izolacijo kablov. PROIZVODNJA PAPIRJA IN LEPENKE V JUGOSLAVIJI Že j a po petroleju še vroča (Nadaljevanje s 1. strani) Vprašanje, ali je tobak zdravju škodljiv ali ni, dobiva v zadnjem času čedalje bolj gospodarsko obeležje. Znano je, da je pred leti neka velika angleška tvrdka, ki se bavi s prodajo tobaka, tožila neko zdravstveno ustanovo, ki je pričela širiti mnenje angleških zdravnikov, da pretirano kajenje povzroča raka na pljučih. Pozneje so posebni strokovni odbori učenjakov in zdravnikov zopet objavili mnenje, da je kajenje res škodljivo in da pospešuje raka na pljučih. Zdaj je angleška vlada sama pričela organizirati propagando proti kajenju v javnosti, zlasti pa v šolah. Takšno propagando organizirajo v Londonu, Bristolu in Manchestru. Prepovedali bode kajenje v gledališčih in kinematografih. Na Danskem so u-stanovili joosebno družbo za pobijanje raka. Ta je izdala posebno poročilo, v katerem opozarja, da kajenje pospešuje raka ter poziva vlado, naj prepove oglase za kajenje in večjo uporabo tobaka; kajenje naj bi bilo sploh prepovedano mladini izpod 16 let. Tudi v Ameriki se je oglasil senator Maurine V. Neuberger (Oregon), ki zahteva, naj parlament sprejme zakon za omejevanje prodaje cigaret. On ie v senatu izjavil, da vlada ne more več trpeti neoviranega zastrupljanja prebivalstva z narkotičnimi sredstvi. Toda ameriški listi poročajo, da je ameriški zdravnik, ki načeluje posebnemu odboru za raziskovanje škodljivosti tobaka izjavil, da je težko dokazati, da je kajenje res tako škodljivo in da povzroča raka. Dodal pa je, da je vendar bolje priporočati previdnost, čeprav ni to vprašanje še popolnoma razčiščeno. Po drugih mednarodnih sejmih V Padovi mednarodni kongres hlada V dneh 1., 2. in 3. junija 1962 bo v Padovi XI. vsedržavni kongres hlada. Na kongresu bodo strokovnjaki razpravljali v glavnem o dveh vprašanjih: o razvoju strokovnega pridobivanja hladilnih sredstev in o uporabljanju nizkih temperatur. Doslej je prijavilo svojo udeležbo 13 strokovnjakov iz Italije in tujine,, medtem ko pričakuje vodstvo kongresa še pristanek strokovnjakov iz Poljske, Španije, Madžarske, Francije, Danske, Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze, Belgije in Jugoslavije. Za Jugoslavijo je vodstvo kongresa naprosilo inž. J. Simončiča, naj bi predaval o razvoju pridobivanja hlada in o uporabljanju nizkih temperatur v Jugoslaviji. lot se je dobro obnesla. Prodaje so bile v prvih 4 mesecih še kar zadovoljive. Največje povpraševanje po rulotah za štiri osebe, ki jih lahko priključimo srednievelikim avtomobilom. 40. milanski velesejem odprt proizvodnja petroleja v Sovjetski zvezi dvignila na 148 milijonov ton v letu 1960 in proizvodnjo v lanskem letu cenijo na 165 milijonov ton. Izvoz sovjetskega petroleja v države izven vzhodnega bloka je od 15 milijonov ton v letu 1959 v zadnjih letih napredoval približno za 5 milijonov ton na leto; lani se je sukal okoli 25 milijonov ton, to je 5 odstotkov obsega svetovne trgovine. Rusi so izvažali svoj petrolej predvsem v države Zahodne Evrope; ta njih sedanji izvoz predstavlja 9 odstotkov potrebe zahodno evropskih držav. zahodni koncerni sicer zaradi I v primerjavi z letom 1960. Le- tega nekaj izgubili, zaradi o-mejevanja sovjetskega izvoza pa bi več pridobili v Zahodni Evropi. Rusi pa raje izvažajo svoj petrolej na Zahod proti poravnavi v devizah. NAGLO NARAŠČANJE PETROLEJSKE PROIZVODNJE V JUGOSLAVIJI Lani se je proizvodnja petroleja v Jugoslaviji dvignila na 1,340.000 ton, in sicer za 20% tošnjega januarja so pridobili v Jugoslaviji 108.828 ton nafte (januarja 1961 92.000 ton, a januarja 1960 48.000 ton). Ne izključujejo, da bo proizvodnja letos narastla na okoli 2 milijona ton. Lani so prečistili 1.360.000 ton nafte ter pridobili 293.552 ton bencina (277.248 le- ta 1930), in 404.541 ton plin- skega olja. Proizvodnja maziv, nega olja je znašala 72.236 (prejšnje leto 61.177 ton). ija gre po svoji poti ki izseljencev vzeli, vsaj tako poročajo nekateri listi, 26 milijonov dolarjev. Pripravljeni so dodati še dva milijona dolarjev za odkup svojih somišljenikov. USPEH NAVTIČNE RAZSTAVE Na navtični razstavi v prostorih padovanskega velesejma je vedno zelo živahno. Kupčije se odvijajo zadovoljivo. Z e; lo veliko je zanimanje zlasti za manjše motorne čolne iz lesa ali iz plastičnih snovi. Tudi za manjše jadrnice se občinstvo zelo zanima. Tisti, ki so bili doslej brez lastnega plovila, kupujejo v Padovi navadno manjše, rabljene čolne, medtem ko se preizkušeni čolnarji čedalje bolj usmerjajo k večjim plovilom bodisi na motor ali tudi na jadra. Vodstvo padovanskega sejma izdaja mesečni bilten o rabljenih čolnih na prodaj. Bilten je dobrodošel zlasti za take, ki se zanimajo za nakup ali prodajo velikih čolnov, katerih ni mogoče razstaviti na navtičnih razstavah. TUDI RULOTE Tudi razstave rabljenih ru Ob prisotnosti predsednika republike Giovannija Gronchi-ja so včeraj v Milanu slovesno odprli 40. mednarodni vzorčni velesejem. Uprava velesejma je letos poudarila zlasti pomen velesejma v razvoju trgovinskih odnosov s tujino, zato je vnesla nekaj novosti, ki bodo brez dvoma prijetno presenetile tujega poslovnega človeka ob njegovem vstopu na sejmišče. Milansko sejmišče ima 16 vhodov. Na vseh teh je več u-službencev, ki obvladajo vsak po več jezikov, tako da poslovnim tujcem ne bo treba zgubljati časa zaradi neznanja italijanščine. Kakor poročajo iz Milana, se je do sedaj prijavilo že čez 100 tisoč poslovnih ljudi iz tujine. V uradih CIti (Centro Internazionale degli Scambi ali Mednarodni center za blagovno menjavo) v Palači narodov, bo vsak tujec prejel blok kuponov, ki mu bodo omogočili pristop k vsem prireditvam in vstop na vse razstave. Milansko sejmišče presega 400 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. Kakor vsako leto, tako je bil tudi za ju-bilarno prireditev že zgodaj oddan ves razpoložljiv prostor. Tovarne prikazujejo svoje na j novejše proizvode, med temi nekaj čisto novih. Tako na primer je med kmetijskimi stroji razstavljena tudi posebna motorna kosilnica na štirih kolesih, na razstavi plovil je no kaj čolnov popolnoma novih Vzporedno z naglim naraščanjem sovjetske petrolejske proizvodnje gre pa tudi dviganje porabe v sami Sovjetski zvezi in ostalih državah vzhodnega bloka. V zadnjih treh letih je sovjetska petrolejska proizvodnja napredovala za 17-18 milijonov ton na leto. Od teh je bilo na razpolago za izvoz Približno 5 milijonov ton. V i-stem času so svetovne notrebe naraščale letno za 60-80 milijonov ton, potrebe Zahodne Evrope pa za okoli 20 milijonov ton. Po vsej verjetnosti se to razmerje v prihodnjih letih ne bo mnogo izpremenilo. Neki a-meriški petrolejski industrijec je med razpravo v ameriškem parlamentu ocenil sovjetski izvoz petroleja v letu 1965 na 50 milijonov ton, kar bi pomenilo, da se bo v naslednjih letih stopnjeval povprečno za 6 milijonov ton na leto. Sovjetske cene mnogo nižje oblik, celo na razstavi vin in likerjev bo nekaj novega. ' Po podatkih ameriških petrolejskih strokovnjakov znaša sedanji sovjetski izvoz petroleja precej manj kot polovico letnega povečanja potreb v »svobodnem svetu*. Pritisk na dosedanje cene na zahodnih tržiščih je toliko bolj občuten, ker so sovjetske cene za 20 do 30 odstotkov nižje kakor cene zahodnih petrolejskih koncernov. Ti se skušajo braniti predvsem s tem, da zahtevajo, da bi zahodne države kontin-gentirale uvoz sovjetskega petroleja. Strokovnjaki menijo, da bi kontingentiranje v bistvu ne izpremenilo sedanjega položaja na zahodnoevropskem trgu. Dogovorno bi lahko tudi dopustili določeno zvišanje do sedanjega sovjetskega izvoza na Zahod. S kontingentiranjem bi na Zahodu radi preusmerili sovjetski izvoz v gospodarsko manj razvite države. Tam bi Nekatere zahodne države se ne upirajo uvozu sovjetskega petroleja, ker jim ta omogoča sklepanje drugih kupčij s Sovjetsko zvezo, to je izvoz njihovega blaga. Z izvozom petroleja finansirajo Rusi uvoz raznega blaga iz zahodnih držav. Prav zaradi tega ni lahko izvesti kontmgentiranja uvoza sovjetskega petroleja v zahodne države. Tudi med ameriškimi petrolejskimi družbami vzbuja pozornost delovanje italijanske U-stanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina ENI pod vodstvom inž. E. Matteija. ENI se očitno hoče razviti v mednarodni petrolejski koncern, ki ne bi zaostajal za drugimi na Zahodu. Ne samo po svoji proizvodnji, temveč tudi po predelavi petroleja se je glas te državne ustanove razširil daleč čez italijanske meje. Inž. Mattei ni posebno obziren v svojih izjavah proti delovanju zahodnih koncernov. Med zahodnimi koncerni vlada prepričanje, da je prav ta Matteijeva politika kriva, da pogajanja med Američani in Zahodno Evropo niso dovedla do uspeha glede sovjetske konkurence na petrolejskem področju. Med ameriško angleškimi koncerni m ustanovo ENI nikakor ne more priti do sporazuma. Zahodni strokovnjaki ugotavljajo, da zaključuje ENI velike posle skoraj brez svojega lastnega petroleja. Italijanski vrelci krijejo samo 10 odst. italijanske potrošnje. Poleg dveh novih rafinerij v Italiji gradi ENI petrolejske čistilnice v Maroku, Tunisu, Gani in Tanganjiki. Svojo prodajno mrežo je razširila v Avstrijo in Švico ter skuša z gradnjo novih čistilnic v Ingolstadtu in Stuttgartu razširiti to mrežo na Južno Nemčijo. V zadnjem času si odpira trg tudi na Angleškem. Ko bodo dograjene nove petrolej- ske čistilnice, se bo zmogljivost dvignila od 7 na 20 milijonov ton. Trenutno ENI še ne pridobiva petroleja v Perzijskem zalivu. Na drugi strani porabi sam Egipt petrolej, ki ga ENI pridobiva na obali Rdečega morja.. Američani računajo, da tudi koncesije ENI v Sudanu, Libiji, Maroku, -Somaliji in Tunisu ne bodo še dolgo časa omogočale ENI zadostno nabavo petroleja iz lastnih vrelcev. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MORER1 31. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu m inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. UVOZ SOVJETSKEGA PETROLEJA PO OVINKU? VISTA TRST - Ul Carducci 15, telefon 29-656 Bogat, izbira naočnikov, rial] nogledoi sesttl, računal tn potrebščin za višje šole, toplomerov m fotografskega materiala. Zato mora ENI za svoje potrebe pretežno večino petroleja kupovati iz drugih virov. Ce hoče konkurirati z velikimi svetovnimi koncerni, mora nabavljati sovjetski petrolej po nižjih cenah. Po ameriških poročilih kupuje ENI sovjetski petrolej po cenah, Ici so več kakor za tretjino izpod cen na svetovnem trgu. Glede na to, da si je Iran zagotovil 75 odst. deleža na dobičku od pridobivanja petroleja v Perzijskem zalivu, ne bo ENI mogla zaenkrat pridobivati petroleja iz svojih vrelcev po nižji ceni, kakor ga zdaj kupuje v Sovjetski zvezi; za ta petrolej ji ni treba prav ničesar investirati niti se izpostavljati kakršnemu koli rizi-ku. V svojem poročilu iz New Yorka trdi Alfred Michaelis v »Frankfurter Allgemeine Zei-tung», da namerava ENI uvažati sovjetski petrolej čez E-gipt, da bi tako zahodnim koncernom prikrila, da gre za sovjetski petrolej. URADNA IN ZLATARNA MOLJ KAREL T H S T Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrši VELIKA IZBIRA RABLJENIH VESP IZVOZ TRST - Ul. S. Francesco, 44 Jazbar Stanislav uvoz - izvoz VSEH VRST BLAGA ZA STAVBENIŠTVO VEZANE PLOŠČE VSEH VRST < ra: nji ne gle ve: pr: ga 221 lir in gr: 1 ce: lji v ve. na te< ra: no ni! ni do za tre Tc vo sai gri cu ca ke ja: go mi Jugoslovanska industrija papirja je v lanskem letu napredovala v razmerju, ki je bi! precej višji, kakor je znašala povprečna stopnja razvoja industrije. Napredek z letom 1960 je znašal 23 odstotkov. Tudi proizvodnja surovin za industrijo papirja je napredovala, ter je dosegla 60.499 ton lesne paste (leta 1960 56.665 ton); proizvodnja celuloze je znašala 174.874 ton (leta 1960 154.690 ton). Proizvodnja papirja in lepenke je lani dosegla 199.200 ton (leta 1960 155.790 ton). Največ se je proizvodnja dvignila pri pisalnem in tiskovnem papirju, in sicer je dosegla 68.453 ton (leta 1960 44.775 ton). Proizvodnja drugih vrst papirja je znašala 49.268 ton. Samo proizvodnja rotacijskega papirja se je nekoliko zmanjšala, in sicer na 25.816 ton, medtem ko je znašala v letu 1960 28.454 ton. Proizvodnja natron papirja se je dvignila od 30.550 ton v letu 1960 na 33.719 ton v lanskem letu. Proizvodnja lepenke se je tudi dvignila, in sicer od 13.511 ton v letu 1960 na 21.950 ton lani. lo la L, h: ■ Vi t^ S( v: h k: P' tr g , v it Oi tt ti 3l it Oi Si ran Domača proizvodnja mesa ne zadostuje Poraba mesa v Italiji narašča - Uvoz iz tujine nujno potreben Cene mesa so v Italiji pretirano visoke, tako da se potrošnja ne more razširiti v takšnem obsegu, da bi v tem pogledu Italija lahko dosegla raven drugih držav. Vzemimo na primer nekaj cen z milanskega trga: telečji «filetto» stane 2200 lir kilogram, rostbif 1600 lir, navadna teletina 2000 lir in telečja rebrca 1600 lir kilogram. IZBIRČNI POTROŠNIKI Kje so razlogi za tako visoke cene, ki so dejansko nedosegljive za dober del prebivalstva v Italiji in ki so večkrat krive, da se meso pojavi marsikje na mizi morda le enkrat na teden ali še bolj poredko? Teh razlogov je več. Del odgovornosti nosimo tudi sami potrošniki, ki smo postali bolj izbirčni in nam vsako meso ni več dobro. Najraje imamo zrezek, za meso drage izbire ali morda tretje izbire nam več ni mar. Toda upoštevati je treba, da vol ali tele ni sestavljeno iz samih zrezkov in da morajo grosisti kupovati pri živinorejcu le cele živali. Cene v mesnicah so deloma tudi zato visoke, ker moramo potrošniki dejansko plačevati tudi tisto drugo vrstno meso, za katerega ne maramo več. PREVEČ DAVKOV Del krivde odpade tudi na državo in na krajevne upravne oblasti. Za vsak kilogram teletine, ki gre v prodajo v velikem mestu, kakor je na primer Milan, zahtevajo krajevni organi 56 lir trošarine, osrednji organi pa 36 lir prometnega davka. Za vsak kilogram govedine pa zahtevajo krajevni organi 43 lir trošarine, država pa nadaljnjih 30 lir prometne ga davka. Država pobira poleg tega še znatno carinsko pristojbino na meji, ko gre za meso, ki ga Italija uvaža iz tujine. Pregosta trgovska mreža nosi tudi odgovornost za visoke cene mesa. Blago gre na svoji poti od hleva do potrošnika skozi preveč rok. Cena se zaradi tega stalno dviga. Na koncu, če smo plačali za kilogram teletine 2000 lir, lahko računamo, da smo za meso izdali 1000 lir, 600 lir je šlo za trgovca in 400 lir za mesarja, pri katerem smo meso kupili, kakor ugotavlja časopis «Oggi». Mesarji imajo tudi svoje več ali manj tehtne razloge, število mesnic se je v zadnjem letu pomnožilo, najemnina za poslovne prostore nenehoma raste, plače vajencev in pomočnikov se tudi dvigajo, odpadnega blaga pa ni mogoče več vnovčiti kakor nekdaj (za kosti na primer prejemajo mesarji le po nekaj lir za kilogram). ONA: Lepo vas prosim, povejte mi po pravici! Je sveže? ON: Kako ne! Prav danes na sveže premazano! Mesarji po Italiji si'znajo po-oonzgajo neko snov, ki ustavi magati na različne načine. Te proces obnavljanja rdečih krv-dni je bila pred tržaškim so-nih telesc, živina se začne de-diščem obravnava proti štirimbeliti, njeno meso pa zbledi, ta-mesarjem, ki so dodajali sta-ko da se po zakolu lahko pro-remu mesu kemične snovi, dada kot teletina. Predlanskim je se je meso «pomladilo» in s tem dvignila mnogo prahu afera z podražilo. Sodišče je obtoženceumetno vzrejenimi piščanci, ki oprostilo zaradi pomanjkanjaso jih s posebnim hormonskim, dokazov in pomanjkljive zako- pitanjem «pripravili» v naj-nodaje v tem pogledu. Iz Rimakrajšem času za zakol. Vse to poročajo da je splošno v rabiustvarja med mesarji in gospo-Posebno ozdravljenje* živine, ki dinjami razumljiv odnos ne-je namenjena zakolu, živini zaupanja. Živinoreja napreduje počasi Živinoreja je v Italiji prema-razvita, da bi lahko zadosti-potrebam domačega tržišča, sta 1958 je bilo v italijanskih evih 8.648.000 glav goveje zine (4.469.000 krav in 4.179.000 let), 8.625.000 ovac in 1.459 ti* 'č koz. Do leta 1960 se je štelo glav goveje živine dvignilo 1 8.850.000 (od tega 4.670.000 av). Tudi druga živina se je »množila, toda ne v istem raz-erju z govejo živino. Mimo-ede naj omenimo, da se je tem razdobju število krav lekaric dvignilo za okoli 50 Istotkov, število govedi za leko in meso (ali za mleko in :lo, ali še za meso in delo) za odstotkov, število glav za leko, delo in meso pa za 20 Istotkov. Proizvodnja mesa v Italiji je la v letih 1959 in 1960 na-led-a: (podatki, ki jih je obja-lo ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo, so izraženi v tičih stotov): Meso :> ve j e 'injsko (čje in kozje °njsko hutnina Skupaj V sami Italiji ni dovolj mesa , domača proizvodnja lahko :riie le okoli tri četrtine doma-'fsa tržišča, ostalo meso mora talija vsako leto uvoziti. V I-Miji pride namreč po podat-iz leta 1960 po 178 glav žilne na 1000 prebivalcev (na ■lanskem 734, v Franciji 394, ^Belgiji 273, na Nizozemskem /2, v Zahodni Nemčiji 210, a'). V letu 1959 na primer je 0biača živinoreja dala na razlago tržišču 4.452.000 stotov nvejega mesa, 2.429.000 stotov jnnine in 170 000 stotov konj-*ega mesa. Da zadosti potre-.am potrošnikov in mesne in-bstrije, je morala država iste-;a leta uvoziti 1.409.000 stotov ’ VeJega mesa, 350.000 stotov /mine in 183.000 stotov konj-SeSa mesa. ■panes znaša povprečna po-. °snja mesa v Italiji okoli 27 e .na prebivalca, medtem ko l blla leta 1958 20,2 kg in le-1959 24 kg. Potrošnja po ern tem narašča hitreje ka- 1958 1960 Razlika v % 4.850 5.020 + 3,5 3.951 4.346 + 10,0 402 381 — 5,0 172 130 — 20,0 1.107 1.195 + 8,0 10.482 11.080 + 5,7 kor proizvodnja domače živine. Zato je razumljivo, da se o-glašajo trezni glasovi, ki zahtevajo sprostitev uvoza'živine m mesa ‘na italijanski trg, tudi zaradi previsoke cene mesa. V tem smislu se je izrazilo tudi Italijansko združenje mesarjev na svojem nedavnem občnem zboru v Rimu. Predsednik združenja je poudaril, da bi morala država dovoliti najširšo svobodo glede uvoza mesa in živine iz tujih držav, in sicer držav članic Evropskega skupnega trga, pa tudi iz držav nečlanic, ici so dejansko tradicionalni dobavitelji italijanskega trga za te vrste blaga. Potrošnja mesa na svetu Zanimivo je pogledati, kako je s potrošnjo mesa v različnih deželah na svetu. Največ mesa uživajo v Avstraliji in v Urugvaju, kjer pride na leto povprečno po 105,3 kg mesa na glavo. V Novi Zelandiji potre šijo 100 kg, v Argentini 74,25, v Združenih ameriških državah 72, na Danskem 66,16, v Kanadi 62,10, v Paragvaju 60,30, v Veliki Britaniji 59, v Franciji 55,80, v Italiji 27, v Jugoslaviji 20,70, na Portugalskem 19,80, v Grčiji 18, v Španiji 15,75 na Filipinih 9,90 itd. Potrošnja mesa na svetu se splošno dviga. To dokazujejo statistični podatki za leto 1959, še bolj pa podatki za leto 1960. Po teh podatkih, ki jih je zbralo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, se potrošnja mesa nenehoma dviga tudi v Sovjetski zvezi, kjer naj bi sedaj znašala okoli 30 kg na glavo. Leta 1959 je bila svetovna potrošnja mesa razdeljena takole: 49 odst. govejega mesa, 42 odst. svinine, 8,5 odst. ovčjega in kozjega meso in 0,5 odstotka konjskega mesa. Potrošnja maščob se dviga Od leta 1956 do leta 1958 se je proizvodnja maščob v državah Evropske gospodarske skupnosti dvignila na okoli 2 milijona ton na leto; od tega 1,5 milijona ton živalskega izvora (maslo, mast, loj), 450.000 ton rastlinskih olj in 36.000 ton ribjega olja. Med rastlinskimi maščobami je na prvem mestu po količini olivno olje, katerega proizvodnja je dosegla v letu 1958 317.000 ton. Potrošnja maščob v omenjenih državah pa se je do leta 1958 dvignila na 4,3 milijona ton ter je v pretežni meri prišla v poštev za človeško prehrano. Ostale maščobe je prevzela industrija, ki jih je predelala v mila, barvila itd. V okviru Evropske gospodarske skupnosti se je povprečna potrošnja maščob na prebivalca sukala pred drugo svetovno vojno okoli 16,4 kilograma; v sezoni 1959-59 je znašala 20 kg (od tega 4,8 kg masla, 5,5 margarine m 10 kg maščob neposrednega živalskega izvora, olja in drugih maščob. Na Nizozemskem in v Zahodni Nemčiji znaša potrošnja 25 kg na glavo, v Italiji pa samo 16 kilogramov. Potrošnja maščob se povsod dviga. Tako je znašala v Italiji pred drugo svetovno vojno povprečno 11,7 kg na prebivalca (od tega 1,1 kg masla in 10.6 kg drugih maščob), leta 1956-57 14,2 kg (od tega 1,3 kg masla, 0,7 margarine in 12,9 kg drugih maščob); leta 1957-58 15 kg (od tega 1,4 kg masla, 1 kg margarine in 13,6 drugih maščob) in končno leta 1958-59 15.7 kg (od tega 1,3 kg masla, 1 kg margarine in 14,4 kg drugih maščob). Glasovi iz občinstva 0 kajenju in brezobzirnosti potnikov Neki naš bralec, ki potuje pogosto med Trstom, Portorožem in Ljubljano nam piše: Potoval sem — ni dolgo tega — iz Ljubljane v Portorož, čeprav je bilo v avtobusu vsem vidno napisano, da je kajenje prepovedano, si je neki sopotnik med vožnjo mirno prižgal cigareto in isto je storil na njegovo pobudo tudi drugi sopotnik, očitno njegov znanec, ki je sedel zraven njega. Avtobus je bil popolnoma zaseden in kajenje te dvojice je bilo marsikomu nadležno. Meni cigaretni dim poleg tega zares škoduje, ker na žalost nimam več zdravih pljuč. Zato sem nasproti obema kadilcema, sklicujoč se na prepoved, izrazil vljudno prošnjo, naj ne kadita, toda za to mojo prošnjo se nista veliko zmenila in kadila sta mirno naprej. Ker tudi ponovna prošnja ni zalegla, sem naprosil sprevodnika za posredovanje. Sprevodnik je posvaril oba kadilca, češ da je kajenje prepovedano, toda brez uspeha. Nasprotno, po prvi cigareti si je prvi sopotnik prižgal takoj drugo in enako je storil tudi njegov prijatelj. O-ba sta še začela zbijati šale na račun občutljivosti sopotnikov. Sprevodnik je na mojo ponovno . zahtevo, naj napravi red, resignirano izjavil, da je v takem primeru popolnoma brez moči. Oba kadilca sta še naprej zbijala neumestne šale in prvi je meni celo ironično svetoval, naj izstopim, če mi njegov dim ni všeč. Od drugih sopotnikov, ki so poprej meni pritrjevali, se spričo te neotesanosti nihče ni več oglasil. O-ba kadilca sta nemoteno in kakor nalašč kadila ves čas vožnje. Ne bi opisoval tega neljubega osebnega doživljaja, če vprašanje kajenja in učinkovite prepovedi kajenja v določenih okolnostih ne bi imelo večjega pomena. Prav pred kratkim je v Nuernbergu dvajset ljudi zgubilo življenje, ker je nekdo kadil, kjer je kajenje bilo prepovedano. Seveda se taki primeri nikoli ne bodo dali popolnoma preprečiti, ker nam ne pomaga nobena prepoved tam, kjer ji človek sam, to menda tako zelo inteligentno bitje, z brezbrižnostjo ali celo s trmo in namenoma nasprotuje. Toda vsaj na potovanjih z raznimi vozili se take stvari ne bi smele dogajati. Na železnici je v posebnih oddelkih za nekadilce kajenje prepovedano; potniki to prepoved tudi upoštevajo in železniški organi nasproti kršilcem niso brez moči. V trolejbusnih vozilih v Ljubljani in v Trstu je kajenje prepovedano in nikomur ne pride na um, da bi to prepoved kršil. V avtobusih v Sloveniji se prepoved kajenja večinoma upošteva in so le redki primeri trdovratne brezobzirnosti, kakršnega sem uvodoma opisal. Toda v hrvaških avtobusih, ki vozijo iz Umaga in iz Pulja v Trst, in tudi v tržaških avtobusih, ki opravljajo potniški promet med Trstom in jugoslovanskim področjem, je kajenje dovoljeno in je ozračje v vozilih od cigaretnega dima pogostoma zelo okuženo, ker je mnogim potnikom nadležno in tudi škodljivo za zdravje. Ali ne bi bilo umestno, da bi pristojni orgaM oblastev in avtobusnih podjetij tej stvari pričeli posvečati več pozornosti? Tu mislim v prvi vrsti tudi na mešano komisijo, ki je pristojna "za dogovorno urejanje avtobusnega obmejnega prometa. Nobena avtobusna vožnja na teh progah ni tako dolgotrajna, da bi kadilcem bilo nemogoče vzdržati brez cigarete vsaj do prvega daljšega postanka. Odločen nastop sprevodnih organov bi pa seveda moral učinkovito uveljaviti prepoved tudi v primerih brezbrižnosti ali celo nasprotovanja. Dr. O. Zakaj ni bil dovoljen ta izlet Pred dnevi mi je hčerka, ki obiskuje zadnji letnik trgovske akademije v Trstu, povedala, da razred ne pojde na izlet v Beograd. Naj povem še prej, da kmalu po začetku šolskega leta so se maturanti omenjenega zavoda začeli pripravljati na ta izlet. Kot sem zvedel je ravnateljstvo zavoda, v soglasju s profesorskim zborom, storilo vse potrebne korake pri tukajšnjih pristojnih oblasteh, pa tudi v tujini zaradi programa izleta, vožnje, bivanja i. dr.; manjkalo je le potrebno dovoljenje za potovanje v tujino, ki ga po obstoječih veljavnih predpisih izda ministrstvo za javno šolstvo. Izlet bi moral biti sredi aprila in bi trajal pet dni. Po štiridnevnem bivanju v Beogradu bi si naši bodoči absolventi trgovinskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu ogledali na poti nazaj še Zagreb (pol dneva), in (en dan) Ljubljano. Torej glavno mesto sosedne republike in glavno mesto Slovenije. Sedaj sem nenadoma zvedel, da pristojno ministrstvo ni dalo potrebnega dovoljenja, vsa] tako mi pravi hčerka, da so ji rekli profesorji. Ne vem koliko šolskih izletov v tujino je že priredil omenjeni zavod. Ne vem tudi, ali so dijaki, trgovske akademije bili že skupno v Jugoslaviji in ne vem niti, zakaj ministrstvo ni dalo potrebnega dovoljenja. Za to naj se pobrigajo tisti, ki so dolžni to storiti; jaz namreč mislim, da smo bili Slovenci ponovno prizadeti. Ne bi sploh omenjal vsega tega, če ne bi bil prav v soboto (31.3.1962) slišal po radiu, da je neka skupina študentov iz Milana potovala čez Trst v Opatijo, ali na Reko, če sem prav slišal. Vprašujem se, čemu dvojna mera? Kako da smejo italijanski študenti v tujino, in to v Jugoslavijo, medtem ko se našim slovenskim študentom iz Trsta prepoveduje potovanje v Jugoslavijo! Tako kot jaz mislijo in se sprašujejo prav vsi starši, ki imajo otroke na dotičnem zavodu. Ali niso izleti potrebni zaradi širjenja obzorja, spoznavanja kulturnih in drugih razmer v tujini? Ali niso medsebojni stiki potrebni zaradi boljšega spoznavanja med narodi sploh in matične domovine še posebej? In končno, ali ne obstajajo celo neke ministrske okrožnice, ki priporočajo ogled in o-bisk kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov bodisi doma, bodisi v tujini? R. L. BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 NAJVEČJI DOMAČI DENARNI ZAV0 TRST - ULICA FABIG FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38-101, 38*045 BRZOJAVNI NASLOV: 8ANKRED £cxunlm — =5- UT HINKI DRAGINJA V ŠTEVILKAH. O dviganju življenjskih stroškov in draginji ne govorijo samo naše gospodinje, temveč tudi statistike. Po podatkih milanske trgovinske zbornice so bile meseca februarja cene živil na debelo 66,5-krat višje kakor pred vojno (leta 1938), cene industrijskih predmetov pa 56,9-krat; pred enim letom, to je meseca februarja 1961 je bil indeks cen živilom na debelo 64,3, industrijskega blaga pa 57,5. Podražila so se živila, medtem ko so se industrijski izdelki nekoliko pocenili, v enem letu namreč, še večji je bil skok cen živilom na drobno, in sicer od 80,5 v februarju 1961 na 82,0 v februarju 1962. Primerjamo zdaj še življenjske stroške v decembru 1961 in v decembru 1960. Za osnovo postavimo 100 v letu 1938. Prehrana oziroma indeks prehrane je bil decembra 1961 7.759 (hrana je torej bila okoli 78-krat dražja kakor leta 1938), decembra 1960 pa 7.570 (76-krat dražja kakor pred vojno); obleka decembra 1961 6.642 (6.626 decembra 1960), stanovanje 6.385 (5.628); kurjava in razsvetljava 4.109 (4.118), razno 6.907 (6.752); skupaj 7.167 (približno 72-krat dražje kakor pred vojno) in 6.903 (69-krat) v decembru 1960. PLAČE PROFESORJEV V SOVJETSKI ZVEZI. Na povabilo Sovjetsko-angleškega združenja je nedavno obiskalo Sovjetsko zvezo več angleških vzgojiteljev in proučilo položaj tamkajšnjih profesorjev. Angleški odposlanci so ugotovili, kakor pravi njihovo poročilo, da so plače profesorjev v Sovjetski zvezi primerne položaju vzgojiteljev. Sicer pa profesor v Sovjetski zvezi nima tako prostosti glede izbire učnega mesta kakor na Angleškem. PLAČE V JUGOOSLAVIJI. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko so nominalni prejemki delavcev in nameščencev na družbenem področju gospodarstva (brez prometa, komunalne dejavnosti in obrti) lani narasli povprečno za 15,6%, realni prejemki pa za 5,3% v primerjavi z letom 1960. Povprečna mesečna plača (dohodek) delavcev v vsem gospodarstvu je znašala 20 400 dinarjev. Industrijski delavci in rudarji so prejemali povprečno po 21.870, trgovinski in gostinski po 22.200 dinarjev mesečno. Najvišje povprečne plače so i-meli delavci v filmski industriji — 29.840, nato v petrolejski — 29.470, v elektroenergiji — 28.870 in delavci v črni metalurgiji — 27.390 dinarjev. Dohodki nameščencev v družbenem sektorju gospodarstva so znašali povprečno 27.840 Najvišje dohodke so imeli nameščenci v petrolejski industriji ; — 36-398, za njimi nameščenci v črni metalurgiji — 34.970 di-riEirj sv. RAZPOROKE V ZAHODNI NEMČIJI. V deželi Baden-Wuerttemberg so leta 1959 in 1960 v dveh tretjinah primerov vložile tožbo za razporoko ženske. Leta 1948 so več kakor v polovici primerov vložili tožbo moški. V letu 1960 do sodišča zavrnila 233 tožb, ki so jih vložili moški, in sicer 80 odst. od vseh tožb (274), ki so bile odbite V deželi Baden-VVuert-temberg je bilo leta 1960 5955 zakonov ločenih. Na vsakih 10.000 prebivalcev se je ločilo 3,8 parov* v Severnem Wuert-tembergu, 9 v okraju Nordba-den, 6,9 pa v Suedhadenu. Po vojni se je število ločitev zelo dvignilo ter je leta 1948 doseglo 9.860, nakar je naglo padlo ter leta 1956 doseglo najnižjo stopnjo 5.087. ITALIJANSKE PETROLEJSKE DRUŽBE V AFRIKI V Rimu pričakujejo odposlanstvo iz Nigerije, ki bo z družbo AGIP iz skupine ENi po C pisala sporazum o iskanju petroleja. Družba Montecatini se je z družbo Libyan pogodila o vrtanju za petrolejem v Libanonu. TURISTI V ITALIJI V vsem letu 1961 si je ogledalo Neapelj okoli poldrugi milijon turistov. Število nočitev sc je dvignilo na 5 milijonov 300 tisoč. Turisti so pustili v Neaplju 42 milijard lir. V Trstu 30 tiskarn K daljšemu poročilu o raz- i merah v tržaških tiskarnah, ki I nam ga je napisal poklicni stavec, bi danes radi dodali še nekaj podatkov, ki se nanašajo v prvi vrsti na sama tiskarska podjetja. Poleg tako imenovanih trgovskih tiskarn, v katerih je nedavno prišlo do mezdnega spora, poslujeta v Trstu tudi dve veliki tiskarni za dnevni tisk. in sicer tiskarna Založništva tržaškega tiska, v kateri se tiska «Primorski dnevnika, in tiskarna «Piccola». V teh podjetjih imajo nameščenci, oziroma stavci posebne skupne pogodbe, kakor se sklepajo v Italiji za tiskarne dnevnega tiska, torej ločeno od skupnih pogodb, ki veljajo za «trgov-ske» tiskarne, v katerih se tiskajo tedniki, časopisi in razne druge tiskovine. Plače v tiskarnah dnevnega tiska so višje. Isti delovni pogoji kakor za trgovske tiskarne veljajo tudi za knjigoveznice, pa tudi kli-šarne sodijo po skupni pogodbi v to vrsto podjetij. Med trgovskimi tiskarnami so samo tri, ki imajo po 50 nameščencev ali nekoliko več, delovna sila v ostalih srednjih tiskarnah se suka med 15 in 20; mnogo je manjših tiskarn, med katerimi imajo nekatere samo 4 do 10 stavcev oziroma zaposlenega osebja sploh. Med slovenskimi tiskarnami v Trstu naj navedemo tiskarno «Graphis» (okoli 20 zaposlenih), tiskarno «Adria» in Pe-ganovo strojno stavnico, ki sta po svojem obsegu manjši. Skupno je v Trstu danes okrog 30 tiskarn. Tudi na področju tiskarskega dela se odražajo neugodne gospodarske razmere v Trstu, ne samo da ne opažamo v tiskarnah nekakšnega novega poleta, ampak jih je bilo več prisiljenih tudi likvidirati svoje obrate. V zadnjih letih so zaprli pet manjših tiskarn. Posamezni tiskarji so se priselili iz Istre in nekateri so si v Trstu uredili manjše obrate. Tiskarno ima tudi zavod «Vil-laggio del fanciuilo» na Opčinah, kjer se vadijo novi stavci, pa tudi tiskajo tiskovine. Kakor rečeno se v tržaških tiskarskih podjetjih močno občutijo posledice tržaške gospodarske krize. Toda vzroke slabega položaja naših tiskarn ie treba iskati tudi v okolnosti, da Trst nima večjih ilustriranih tednikov, ki so danes v Italiji zelo razširjeni in imajo velike naklade, pač pa Tržačani kupujejo mnogo takšnih tednikov in časopisov, ki se tiskajo izven Trsta in tudi prinašajo založnikom lep dobiček. Sicer niso niti tržaški založniki knjig posebno znani, tako da tržaške tiskarne ne morejo pričakovati posebnih naročil s te strani. Tiskovine javnih uradov in ustanov se tudi na ža lost v pretežni meri tiskajo izven Trsta, čeprav bi lahko tržaške tiskarne prav tako solidno izvršile podobna naročila. Sicer je, žal, resnica, da je tržaška tiskarska obrt glede tehnične opreme zaostala za tiskarsko industrijo v velikih mestih po Italiji prav zaradi neugodne konjunkture v našem mestu. Pet milijard za «Aquilo» Vodstvo tržaške petrolejske čistilnice Aquila je napovedalo, da bo znatno razširilo obrate in moderniziralo proizvodni postopek. Postavili bodo novo destilacijsko napravo, ki bo imela 1,8 milijona ton zmogljivosti, novo napravo za proizvodnjo maziv z zmogljivostjo 70.000 ton na leto, novo napravo «U-dex», ki bo na leto proizvajala 90.000 ton bencola, tolnola, ksi-lola itd. za kemično m farmacevtsko industrijo. Za vse te naprave pojde v prihodnjih letih okoli 5 milijard lir. Ko bodo nove naprave dograjene, bo čistilnica lahko predelala na leto tri milijone ton surovega petroleja in bo sama zadostovala polovici italijanske potrebe po izbranih mazivih. Kakor znano, je čistilnica Aquila (last delniške družbe istega imena) prišla v sklop Compagnie Fran-caise des Pelroles. Kako si nabaviš potni list Kaj mora storiti, kdor še ruma potnega lista? Kakšne listine so mu potrebne? 1. Prošnjo za potni list napravi na kolkovanem papirju za 100 lir in jo naslovi na kvesturo (policijsko ravnateljstvo) ter izroči na policijskem komisariatu 2. Na poštni blagajni vplačaj na tekoči račun 11-10455 v korist kvesture 130 lir (za potni list — knjižico). 3 Kupi kolek, in sicer a) za 1000 lir, ako hoče potni list z veljavnostjo šest mesecev; b) za 2000 lir za potni list z veljavnostjo enega leta. Ako hoče potni list z veljavnostjo 3 let, lahko kupi kolke za vsa tri leta (6000 lir), lahko pa kupuje kolke za vsako leto posebej (po 2000 lir) in jih da prilepiti in žigosati na poštnem uradu ali pa na kvesturi; seveda mora prositi za potni list izrecno z veljavnostjo 3 let. 4. Dve fotografiji novejšega datuma. 5. Družinski list, ako je poročen. 6. Očetovo dovoljenje, ako je mladoleten. 7. Vojaško odpustnico, ako sodi med vojaške obvezance. Ako je treba potni list samo obnoviti, ako torej državljan že ima potni list, ki je samo zapadel, potem napravi prošnjo za obnovo tria kolkovanem papirju za 100 Ur) in si nabavi kolek za čas trajanja potnega lista, za S mesecev ali eno leto. Najbolj praktično je, da prosi za potni hst za tri leta; v tem primeru kupi vsako leto kolek za 2000 lir in ga da prilepiti oziroma žigosati na omenjenih uradih. Novejši obrazec za potni list je tiskan v štirih jezikih, in sicer v italijanščini, fiancoščini, angleščini in nemščini. POTNI LIST BODO ODPRAVILI. Do leta 1965 naj bi bil med državami članicami Evropske gospodarske skupnosti potni list popolnoma odpravljen. S tem načrtom se ukvarja posebna komisija, ki zaseda te dni v Strasbourgu. Tržaška kreditna banka na čvrstih temeljili V nedeljo je bil občni zbor Tržaške kreditne banke v njenih prostorih v ulici Fabio Fil-zi 10. Velika udeležba je pokazala, kako raste zanimanje delničarjev za banko iz leta v leto in kako se ta naš najmočnejši domači denarni zavod čedalje bolj popularizira. Prisotnih je bilo 134 delničarjev, ki so zastopali 497,530 000 lir delniške glavnice (celotna glavnica znaša 600 milijonov). Občni zbor je odprl s kratkim pozdravom predsednik upravnega sveta dr. A. Kukanja. Nato so zborovalci izbrali za zapisnikarja ž. Gerži-niča, člana upravnega sveta. Iz poročila upravnega sveta za lansko (tretje) poslovno leto, ki ga je prečital dr. A. Kukanja, navajamo samo bistvene podatke o razvoju banke, sicer si bodo lahko bravci te dopolnili s podatki v bilanci, ki jo objavljamo. V uvodu ugotavlja poročilo, da je bil uspeh v letu 1961 večji kakor v prejšnjem poslovnem letu, čeprav je poslovanje banke še vedno omejeno na tržaško tržišče. Položaj na tem ni rožnat, in to se seveda odraža tudi na poslovanju banke. Kakor rečeno, mora banka svoje delo omejevati na tržaški trg, ker še vedno zaman čaka na dovoljenje za poslovanje z inozemstvom. Glede na gospodarsko neugodni položaj potrošnikov pa tudi malih in srednjih podjetnikov so razumljive naraščajoče zahteve po kreditih; vendar je vodstvo pri podeljevanju teh previdno, čeprav se zaveda, da takšno ravnanje utegne zmanjšati dobiček. Pri tem se upravni svet zaveda, da je banka še mlad organizem, ki mora še trdneje pognati korenine. Ta merila previdnosti so vodila upravni svet in bančno ravnateljstvo pri podeljevanju kreditov. Izboljšanje poslovanja č letu 1961, pravi poročilo upravnega sveta, se je zaključilo s čistim dobičkom 4,594.468 lir nasproti 1.988.400 lir v letu 1960 in gre predvsem na račun povečanja naložb, ki so narastle za 171,567.471 lir v primerjavi z naložbami do 31. decembra 1960 Kljub tem naložbam je bila razpoložljivost z denarnimi sredstvi več kot zadostna, saj so denarne vloge (na knjižice in v tekočih računih) narastle na 603.720.372 lir. Ta podatek nam kaže, kako si banka uspešno u-tira pot med hranilnice. Razčlemba bilance nam pokaže, da se dober del likvidnih sredstev še vedno nalaga v eskomptni portfelj, ki se je dvignil od 208,866 646 lir, kolikor :e znašal 31. decembra 1960, na 306 701.314 lir do 31. decembra 1961: manjši del sredstev pa je naložen v aktivne tekoče račune, ki so se prav tako oovečali od 5,1649.197 na 126,407 000 lir. V gospodarskem računu lahko ugotovimo občutno povečanje bremen v primerjavi z letom 1960. To je treba pripisati nastavitvom novega osebja in vidnejšim akantonacijam (posebnim rezervam), ustvarjenim v letu 1961, od teh 3,800.000 lir za kritje morebitnih nepredvidenih pasiv. Doseženi čisti dobiček je pri vsem tem narastel, kot rečeno, na 4,594.468 lir. U-pravni svet predlaga, naj se v smislu pravil 50 odst. dobička dodeli rezervnemu skladu; 5 odstotkov pripada upravnemu svetu, o preostanku pa naj odloči občni zbor. Poročilo nadzornega odbora, je prečital predsednik rag. Ca-s6. To omenja tudi, da ie u-pravni svet v bilanco vključil posebno rezervo 3,800.000 lir ter ugotavlja, da je nadzorni odbor budno sledil delovanju u-pravnega sveta zlasti v zadnjem času; nadzorni odbor lahko zagotavlja, da je to delovanje rodilo dobre sadove, vsekakor boljše od tistih, ki so se lahko pričakovali. O poročilu upravnega sveta in bilanci se je nato razvila živahna razprava, v katero so posegli delničarji dr. Berce’, Kuret, D. Košuta, geom. Grmek, Samsa, dr. Oblak, inž. Pečenko, Švagelj, Stubelj, dr. Skrij in dr. Mašera. Zaželena pojasnila pa so dajali, člani upravnega sveta oz. nadzorništva dr. Kukanja, dr. Tončič, Mesesnel in v imenu ravnateljstva dr. ž. Simonič. Z zadovoljstvom so delničarji vzeli na znanje, da so denarne vloge lani napredovale in da se je tudi dobiček povečal. Na željo nekega delničarja je predsednik upravnega sveta sporočil, da hranilne vloge tudi v zadnjem času še vedno napredujejo in da se vzporedno dviga tudi število tekočih računov, Občni zbor je nato soglasno odobril poslovanje v letu 1961 ter delo upravnega sveta in mu izrazil svoje zaupanje in pohvalo. Sprejel je predlog, da se 50 odst. dobička dodeli rezervnemu skladu, preostanek pa — po odbitku 5 odst., ki pripada upravnemu svetu — prenese na novo. Soglasno je bil sprejet tudi sklep da mora u-pravni svet ponovno storiti vse potrebne korake, da pride banka končno tudi do dovoljenja za poslovanje s tujino. Zborovalci so se razšli v prepričanju, da banka glede na splošne neugodne gospodarske razmere na Tržaškem in glede na to, da gre za nov zavod, razmeroma hitro napreduje. BILANCA TRŽAŠKE KREDITNE BANKE 31. XII. 1961 AKTIVA BLAGAJNA IN BANKE . . ....................... 265.634.924 LASTNE VREDNOTNICE............................ 50.241.000 RAČUN ESKOMPTA............................... 306.701.314 DOLŽNIKI TEKOČIH RAČUNOV..................... 126.407.000 AKTIVNI PREDUJMI .............................. 9.340.000 RAČUN EFEKTOV NA INKA SO...................... 39.697.941 DOLŽNIKI ZA JAMSTVA........................... 23.000.000 RAZNI DOLŽNIKI................................. 9.731.042 OPREMA ....................................... 17.842.980 NEPREMIČNINE.................................. 43.065.692 DELNIČARJI NA NEVPLAČANO GLAVNICO . 420 000.000 PREHODNA AKTIVA.................................. 982.500 1.312.644.393 ČEKOVNI BLANKETI........................... 13.280.000 VREDNOTNICE V HRAMBI........................ 87.414487 HRANITELJI VREDNOTNIC...................... 10.000.000 1.423.338.880 PASIVA GLAVNICA ................................... 600.000000 REDNA REZERVA.............................. 215 945 SKLAD ZA TEČAJNE RAZLIKE....................... 366.053 SKLAD ZA ODPRAVNINE . . . ............. 2.387.274 SKLAD ZA AMORTIZACIJO OPREME IN NEPREMIČNIN ............................ 3.827.694 HRANILNE VLOGE............................. 341.635.668 UPNIKI TEKOČIH RAČUNOV .................... 262.084.704 CEDENTI..................................... 44.043.408 JAMSTVA..................................... 23.000.000 RAZNI UPNIKI................................ 15.317.424 PREHODNA PASIVA............................. 13.325.424 DOBIČEK PREJŠNJIH POSLOVANJ .... 1.846.331 DOBIČEK...................................... 4.594.468 1.312.644.393 BANKE ZA ČEKOVNE BLANKETE................. 13.280.000 POLAGATELJI VREDNOTNIC.................... 87 414.487 VREDNOTNICE PRI TRETJIH................... 10.000000 1.423.338.880 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA 1961 PASIVNE OBRESTI UPRAVNI STROŠKI AMORTIZACIJA USTANOVNIH STROŠKOV . ODPISI, AKANTONACIJE IN RAZNO .... DOBIČEK 9.440.327 40.149.801 3.776.726 5.753.194 4.594.468 AKTIVNE OBRESTI RAZNE PROVIZIJE KUPONI IN DIVIDENDE 63.714.516 63.714.516 Rešimo kolonsko zemljo! Z Goriškega smo prejeli naslednji dopis: čas bi bil, da bi nase politične organizacije nekaj ukrenile, da bi se odpravilo kolon-stvo. Položaj kolonov je nevzdržen iz različnih razlogov. Predvsem nihče ne vlaga preveč truda v izboljševalna dela na zemlji, ki ni njegova; saj gospodar lahko zemljo proda nekomu drugemu in ubogi kolon bo moral zapustiti posestvo ne glede na to, da ga njegov rod že stoletja obdeluje. Drugi razlog. Mladini ne prija preveč delo na polju, ker v tovarni več in laže zasluži. Morda bi lastni zemlji še ostala zvesta, tuji pa ne. Poleg vsega so kolonske hiše v dokaj slabem stanju in na splošno potrebne popravila, katerega gospodar noče izvršiti, kolon pa toliko manj, ker ni lastnik, še v slabšem stanju kakor hiše so hlevi. Te bi morali skoro v celoti obnoviti. Koloni se tega zavedajo, a imajo roke zvezane, ker lastnega denarja ne morejo trošiti, da bi popravljali hleve, ki niso njihova last, ali pa zidali nove na zemlji, ki ni njihova. Državni prispevek bi pa prosili, če bi se obnavljalo za njih ne pa za gospodarja. V Jazbinah v števerjanski občini so se nekateri cerkveni koloni že pred leti osamosvojili. Od cerkve so poceni odkupili domove in zemljo. Zemlja in kolonske hiše so bile last ce-rovske fare, duhovnik z Jazbin jo je pa prodal, da je z izkupičkom lahko zgradil lepo cerkev; cerkve ni bilo v kraju, ki je bil po mirovni pogodbi odrezan od mat čne fare v Cerovem. Nekateri izmed teh novih svojakov so bili v rodu tudi po 450 let cerkveni koloni. Kljub vsemu je v Jazbinah lastnik skoro vse zemlje še ved- trov. Svojaki bi radi kupili od barona nekaj zemlje, a ne zmorejo, ker zahteva baron 300.000 lir za njivo, kar je za vsakega preveč. Zadnje čase mislijo kraj zapustiti tri kolonske družine. & na se bo izselila v bližnjo Gra-diškuto, kjer si je postavila nov dom in nakupila nekaj zemlje. Od drugih dveh pa gre ena v Mašo, druga pa v Ločnik. Torej v bližnje furlanske kraje, kjer mladi lahko najdejo delo bodisi v opekarni, bodisi v drugih obratih. Kolonska zemlja bo tako ostala prazna. Baron jo bo obdeloval s pomočjo delavcev ali pa jo bo dal v najem svo-jakom. že pred štirimi leti se je tako izselila kolonska družina, a, na njeno mesto ni prišel nihče, če bo šla stvar tako naprej, lahko pričakujemo v bližnji bodočnosti izselitev še drugih kolonskih družin. Morda bi bilo prav, da bi u-stanovili kakšno družbo, ki bi skušala odkupiti baronovo zemljo in jo potem prodati našim kmetom po primerni ceni. To družbo naj bi financirali zasebniki ali pa kak naš denarni zavod. Menimo, da je skrajni čas, da bi se kdo zganil in nekaj ukrenil v korist naših kolonov! Dr. D. R. GOSTILNA «DVOR» V ŠTEVERJANU Baronica Tacco je prenovila gostilno «v dvoru* in jo dala v najem neki domači družini, ki je doslej upravljala hotel v Tirolih. Torej bodo «Dvor» sedaj upravljali ljudje, ki vedo kaj je gostinstvo! Baronica je postavila pred gostilno napis «Trattoria-gostilna Dvor». To se je zgodilo sedaj, ko skoro vsi slovenski goriški okoliški gostilničarji odstranjujejo slo- Za poenotenje turistične politike Est --------o " VV40V10.11J UiejU 510- no baron Teufenbach. Svojakov j venske napise s svojih lokalov 10 bom Vo i 1 a rv-i nln r> č. ^ ~ _ i - i , . . _ . _ * je tamkaj le malo, a še ti, razen redkih izjem, imajo malo zemlje. Da si povečajo dohodke jemljejo svojaki v najem od barona zemljo. Za najemnino plačujejo 15.000 lir letno za njivo zemlje. Njiva zemlje znaša približno 3500 kvadratnih me- ne da bi to kdo karkoli zahteval. Mislimo, da je tako ravnanje naših gostilničarjev le odraz pretirane bojazni, ki res ni upravičena. Tujerodka spoštuje slovenski značaj kraja, domačini ga pa skušajo pred svetom zakriti. Italijansko ministrstvo za turizem bo nastopilo skupno z ministrstvom za zunanje zadeve pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti s priporočilom, da bi to imenovalo poseben odbor z nalogo, da prouči možnosti poenotenja turistične politike v šestih državah Evropske gospodarske skupnosti. Ob tej priliki je ministrstvo za turizem omenilo sestanke turističnih strokovnjakov iz vseh članic EST, ki so se vrstili leta 1958 v Parizu in v Brusiju. 'Kakor znano, rimska pogodba iz leta 1957 ne govori izrecno o ureditvi turizma, toda v prilogi št. 3 je med drugovrstnimi vprašanji, ki jih je treba rešiti vzajemno, omenjeno tudi vprašanje turizma. Italijani bi sedaj radi, da bi v doglednem času prišlo do skupnega nastopa vseh članic EST na področju turizma. Praktična vprašanja, ki jih je treba rešiti, so naslednja: Omogoča naj se svobodno gibanje turistov v okviru Evropske gospodarske skupnosti — ob sami osebni izkaznici ali «turistični izkaznici* —- za dobo 6 mesecev in ne samo 3 mesecev, kakor doslej. Potni list naj bo enak tudi po zunanji obliki v vseh 6 državah. Njegova veljavnost naj se podaljša na 5 let, državni davek pa naj se zniža na minimum. Vedno v okviru Evropske gospodarske skupnosti naj se omogoči turistom svoboden prenos valut iz države v državo, in sicer v neomejenih količinah. V šestih članicah naj bo obdavčitev turističnih dejavnosti povsod enaka. Turistične organizacije posameznih držav naj nastopijo složno glede turistične propagande, prevoznih tarif itd. Poceni v Ameriko 5 ladjami Splošne plovbe Navajamo cene za potovanje na ladjah Bled, Bohinj in Bovec, ki plujejo med Jadranskim morjem in Severno Ameriko. ■ Cene so izražene v dinarjih in I ameriških dolarjih, v sezoni in izven sezone (v smeri z Reke proti New Yorku traja sezona od 15. maja do 15. oktobra, v smeri iz New Yorka proti Beki pa od 1. aprila do 15. septembra). V Genovi, Neaplju in Trstu naložijo potniku še vkrc-ni davek: v Genovi 8 dolarjev (6.000 din), v Neaplju in v Trstu 3 (2.250 din). Z Reke v New York stane potovanje v dvoposteljni kabini s kopalnico med sezono 300 dolarjev (225.000 dinarjev), izven sezone 270 dolarjev (202 tisoč 500 dinarjev), V štiripo-steljni kabini med sezono 240 dolarjev (180 tisoč dinarjev), izven sezone 220 dolarjev (165 tisoč dinarjev). V turističnem razredu stane potovanje v dvoposteljni kabini med sezono 220 dolarjev (165.000 dinarjev), izven sezone 200 dolarjev (150 tisoč dinarjev), v štiri posteljni kabini med sezono 180 dolarjev (135.000 dinarjev), izven sezone 165 dolarjev (123 tisoč 750 dinarjev). Cene za potovanje iz Genove v New York so za okoli 50—60 dolarjev (35—45.000 dinarjev) nižje od cen, ki veljajo na relaciji Reka-New York. Krožno potovanje Jadransko morje — ZDA —Jadransko morje ali narobe stane (na ' razpolago so samo mesta turističnega razreda) v dvoposteljni kabini med sezono 420 dolarjev (315.000 dinarjev) in 380 dolarjev (285 tisoč dinarjev) izven sezone; v štiriposteljni kabini med sezono 365 dolarjev (273.750 dinarjev), izven sezone pa 330 dolarjev (247.500 dinarjev). LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 5. aprila odplula iz Genove, namenjena na Jadransko morje. Ladja bo 28. aprila nastopila novo pot proti Severni Ameriki via Trst in Koper. Ladja Bohinj je 4. aprila priplula v Charleston, nato je nadaljevala pot v Savannah, Jacksonvil-le in New York. Ladja bo 28. maja odplula z Reke via Trst in Koper. Ladja «Bovec» je priplula 3. aprila v Split, nato je nadaljevala pot na Reko, v Trst in v Koper. Grip je na ducate Ne španske ne azijske ni bilo mogoče ukrotiti VIRUSI GRIPE NA POHODU V hladnem letnem času, posebno če je povrh še moker, kot je bila letošnja zima, se zelo rade pojavijo bolezni gripoz-nega značaja, ki so večinoma nalezljive. Toda iz leta v leto opažamo, da gripa menja ne le dežele, ki jih napade, marveč da je različen tudi sam potek in ostrina bolezni. Odstotek o-bolelosti ni vedno enak, doseže pa lahko znaten del prebivalstva nekega mesta ali dežele. Po izostankih z dela v velikih tvornicah in iz šol so letos ugotovili v nekaterih italijanskih mestih, da je obolelo do 30 ali celo več odstotkov ljudi. Po tej številki, ki pa je včasi še mnogo višja, lahko sklepamo, kako veliko gospodarsko škodo povzroči takšna epidemija, pa čeprav se pojavi v mili obliki. Nešteto zdravnikov in zdravstvenih ustanov si po vsem svetu prizadeva, kako bi preprečili ali vsaj zajezili širjenje te sila nalezljive bolezni, katere klice se prenašajo tudi po zraku, zlasti v zaprtih prostorih. Gripo katere koli vrste povzročajo virusi. Pri nekaterih se pridružijo tudi bakterije (mikrobi) ; vendar pa pobijanje teh le malo vpliva na potek bolezni. Toda do danes še niso odkrili uspešnih zdravil proti virusnim boleznim, kot velja to za antibiotike (penicilin, strep-tomicin i. dr.) pri bakterijskih boleznih (pljučnica, jetika itd). Zdravljenje virusnih infekcijskih bolezni se omejuje le na pobijanje drugotnih znakov (simptomov): znižati previsoko temperaturo, omiljenje kašlja ali kihanja, oprostitev dihalnih organov, lajšanje bolečin ter popoln počitek. GRIP JE VEČ VRST Nehote se človek vpraša, ali ne bi oilo mogoče varovalno (proti okužen ju) cepljenje tudi proti gripi, kakor je to uspelo proti kozam, otroški paralizi in mnogim drugim nalezljivim boleznim. Takšno cepljenje bi bilo izredne važnosti za ljudsko zdravje in kajpak tudi za gospodarstvo. žal, pa naletimo tu na velikanske težave. Predvsem je grip cela vrsta, katerih ne moremo razločevati niti po znakih bolezni, marveč šele po laboratorijski . preiskavi. Tako poznamo klasično influenco ali gripo, katere potek je zelo hud in se marsikdaj konča tudi s smrtjo; dalje mnogo drugih gripoznih obolenj, ki jih povzročajo adenovirusi (žlezni virusi), parainfluenčni in drugi virusi. KAJ PA S CEPLJENJEM Pri cepljenju z vakcini, to je z mrtvimi ali zelo ošibelimi virusi, se v organizmu stvori j o tako imenovana 'protitelesa', ki ga zavarujejo (imunizirajo) pred okužbami z 'neukročenimi’ virusi določene bolezni. Cepljenje je torej specializirano na e-no samo vrsto in ne varuje pred drugimi, čeprav zelo sličnimi boleznimi. Pri klasični influenci poznamo dva tipa, A in B; cepljenje proti obema tipoma ustvarja v krvi protitelesa, ki pa ne pridejo do kraja prvotne okužbe, to je do sluznic v sopilih (nos, grlo, bronhi- je). Zato si prizadevajo, da bi našli postopek, s katerim bi mogli izzvati nastanek 'protiteles' tudi v celicah sluznice. Epidemije influence so v zadnjih desetletjih pokosile po svetu na milijone ljudi. Takoime-novana, 'španska’, ki je divjala po koncu prve vojne, je za: htevala samo v Nemčiji 187.000 žrtev. Tudi 'azijska' gripa je pred leti terjala precej življenj. Zato je razumljivo, da si vse države prizadevajo, da bi uvedle preventivno cepljenje. Največja ovira temu pa je neverjetna muhavost teh bolezni. Virusi, ki jih povzročajo, spremenijo namreč kaj lahko svoj molekularni in s tem tudi antigenski ustroj. Tako bo skoro gotovo vsaka nadaljnja epidemija različna od prejšnje in dosedanje cepivo bo ostalo neučinkovito. BITKA ZA ČlAS čim torej izbruhne epidemija, je treba najprej ugotoviti povzročitelja bolezni, ga vzgojiti v velikih količinah, da lahko pripravijo dovolj cepiva. Ker morajo gojiti viruse na živih bitjih, največkrat na oplojenih jajcih, je cepivo prilično drago. Toda glavni činitelj pri pobijanju epidemij je — čas. Ko epidemija izbruhne, je treba pripraviti velikanske količine cepiva, cepljenje samo tudi traja več dni ali tednov; poleg tega pa je potrebno nekaj ted-................. te nov tudi zato, da se v elesu stvori zadostna imuniteta. Doslej je še vse te časovne tekme med razširjajočo se epidemijo in zdravstvenimi ukrepi izgubilo človeštvo. To se je zgodilo tudi leta j 1959, ko se je iz vzhodne Azije j začela širiti proti ostalim kontinentom 'azijska' gripa; točno so lahko opazovali njen pohod, a ustaviti ga niso mogli. Nadvse zanimivo je, da ljudi, starih nad 70 let, bolezen skoroda ni napadla. Ti so namreč preživeli epidemijo influenze leta 1890. Ker je šlo očitno za istega povzročitelja, jih je obolelost v otroških letih imunizirala za vse življenje. Vse kasnejše epidemije pa so imele druge povzročitelje in zato vsi kasnejši rodovi niso bili pripravljeni na 'azijsko' v letu 1959. POTREBNO JE SISTEMATIČNO UTRJEVANJE TELESA Cepljenje proti eni vrsti influence ne zavaruje človeka tudi proti ostalim. Spričo tega bi se mogli zavarovati proti vsem vrstam gripoznih obolenj, ki pa jih je na ducate, le z ustreznim številom cepiv. Prav tako ni mogoče ustvariti kombiniranega cepiva proti tolikim zvrstem bolezni hkrati. Zato je edino zaščitno sredstvo proti tem zavratnim boleznim sistematično utrjevanje telesa, s čimer usposobimo organizem, da s svojo naravno odpornostjo zatre klice bolezni še pred njenim iz- bruhom. Toda to je spričo pretoplih in presuhih stanovanj in delovišč le težko doseči. ALI SE RUSI VRAČAJO K HOMEOPATICNEMU ZDRAVLJENJU? Vsi vemo, da nam razne tablete, včasih kar navadni aspirini, obležijo na želodcu. Pri zdravilih v trdem ali tekočem stanju ne moremo lahko absorbirati raznih kemičnih snovi. Zdravniki, posebno pa kemiki za izdelovanje zdravil, prihajajo do zaključka, da ni moč del sestavin v zdravilih izkoristiti, da ostanejo m da so zaradi tega škodljive v določeni meri. Kaj napraviti? Rusi so prišli na misel, da bi vplivali na kemični sestav zemlje, na kateri rastejo sadna drevesa, zelenjave in sploh prehranbene rastline. Seveda bi šlo za silno majhne doze določenih snovi, ki jih nato absorbirajo koreninice m-t-lin. Saj vemo sami, da apnenčasta zemlja našega Krasa daje iste sadeže drugačnega okusa kot pa močna ilovnata žemlja v Furlaniji. Kemična sestavina zemlje je različna in zato so plodovi, češnje, marelice in grozdje na Krasu drugačnega okusa od nižinskega sadja. Divji zajec na Krasu, ki se pase na gmajni, ima meso drugačnega okusa kot dolgouhec, ki gloda vrzote v Sredipolju. Ruski znanstveniki si hočejo pomagati tudi s križanjem, s hibridizacijo rastlin, da bi dobili določeno kemično sestavino hranil in da bi ne bilo treba uporabljati zdravil z močnimi dozami kemičnih sestavin, ki jih naše telo ne more absorbirati. Vrnili bi se v neki meri k zdravljenju z naravnimi rastlinami, k homeopatiji. intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST Poštni predal: 141 PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7, tel. 423160 Rim: Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034 IZVOZ ■ uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem iti goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij IMPENPORT UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste U VAZA: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Posreduje po Tržaškem m Goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije MORILI MAOALOSSO TRST.TRI ES TE, ul. XX X Ottobre vogal ul. Torrebianra, tel. 35-740 Pohištva dnevne sobe - oprema fala/dnA za urade - vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7 adriaimpex S. p. A. TRST, Via della G e p p a, 9 Tel.; 33-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo Splošna Telefon 51-70 Telex 03523 03522 plovba JSa Piran ^=ya=? Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo MEHJSKA zadruga TRST . Ul. Foseolo 1 . Tel. 94-386 Ul. Flavia 62 Milje, ul. Roma 1 Ob nakupu kmetijskih potrebščin obiščite nas. Dali vam bomo potrebna pojasnila in nasvete. Prodajamo tudi piščeta. Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Levant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japan (mjesečno) Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji ima ju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. Prevozite robu prugama »JUGOLINIJEn TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga damic TRST, Via S. Lazzaro 2311 - Tel 28-449, 31-996 A JrtjtAMAOfUk KoflZA MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517 n Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče • Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 TVRDKA SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ TRST - Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689 TRANS- TRIESTE Societa a r. L TRIESTE - TRST, V. Donota 3 —Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Ui cm il o lin o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MAURIZIO, 1 Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami In balkoni. Termalno kopališče s stalno tem-peraturo 23°C. Drsanje na je. zeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedri-la. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlič-na domača vina. KOOPERATIVA EXPORT- IMPORT LJUBLJANA Miklošičeva, 4 - Tel. 21-053, 23-230, 21-025, h. c. 21-021 IZVAZA: mehak in trd rezan les, gozdne sortimente, polfinalne proizvode (plošče, furnirje, parkete) in lesne finalne proizvode (pohištvo, galanterijske izdelke, športne rekvizite, pletarske izdelke). Stran 5 Na političnem obzorju ZAKAJ NIMAJO SLOVENCI SVOJEGA PREDSTAVNIKA V RIMU. Drago Draškovič objavlja v nadaljevanjih v »Sloven-skem vestniku* (Celovec) daljšo razpravo o koroških Slovencih. V zadnjem članku omenja, da nima dunajska vlada pravega stika s slovensko manjšino na Koroškem, ker se ne posvetuje dovolj s predstavniki manjšin. Drugod je v tem pogledu bolje preskrbljeno. Dolina Aosta odpošilja v rimski parlament po enega senatorja, ne da bi bil ta izvoljen s potrebnim kvorumom (potrebnim številom glasov). V Ljudski republiki Sloveniji predstavlja italijansko manjšino en poslanec ne glede na številčno moč te narodnostne skupine v republiki. Mi bi k tem ugotovitvam samo pripomnili, da tudi Slovenci v Italiji (okoli 130.000) nimamo v Rimu — ne v poslanski zbornici ne v senatu — nobenega predstavnika. Upravno so nas razdelili na tri pokrajine (Tržaško ozemlje, goriško in videmsko pokrajino). Zato ne pridemo pri volitvah do veljave. 20 LET PO IZSELJEVANJU Koroških Slovencev. Jutri bo v Celovcu velika spominska proslava 20. obletnice izseljevanja koroških Slovencev. Proslava bo skupna, udeležili se je bodo pristaši obeh političnih skupin (Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta). Izseljevanje se je pričelo aprila 1942. Slovence so hoteli naseliti v «Novi Koroški*, novi deželi med Harkovom in Rostovom v Sovjetski zvezi, toda ruske čete so te predele kmalu zopet osvobodile. «Naš tednik* Piše, da je pobuda za izselitev Slovencev izšla iz Koroške in bila poslana v Berlin. Ta je Prepustil posameznim koroškim občinam odločitev, katere vasi naj se izselijo. »KARNIJSKA SKUPNOST* PO ZGLEDU BENEŠKIH SLOVENCEV. »Matajur*, glasilo Slovencev v Videmski pokrajini, ugotavlja v uvodnem članku, da je 27 občin Karnije organiziranih v »Karnijski skupnosti* (Comunita Carnica), ki je bila organizirana na pobudo senatorja M. Gortanija. Zdi se, da je prof. Gortani, ki je 60 let Proučeval razmere v Beneški Sloveniji, posnel misel za organizacijo takšne skupnosti od Beneških Slovencev, ki so nekdaj imeli takšne skupnosti in ki so se imenovale »banke*. Pod beneško republiko so naši ljudje nekaj veljali, piše Matajur. v okviru tako imenovane Landarske in Mirske banke, (nekakšnega ljudskega parlamenta) so se sami upravljali in tudi sodili. Iz svoje srede so volili odposlance, ki so jih predstavljali v Benetkah pri dožu. še pred 80 leti sta bila v videmski »deputaciji* notar Ku-kovac iz špjetra in Jože Sirk iz Gorenje Njerse, nekaj let Pred prvo svetovno vojno pa znani pesnik Ivan Trinko. Socialisti in avtonomna dežela Preteklo nedeljo je na zbo-tovanju Italijanske socialistične stranke v Pordenonu njen glav-Ui tajnik Nenni prikazal dolgotrajno borbo socialistov za u-stanovitev avtonomne dežele Purlani j a-Juli j ska Krajina in djeno kar najbolj demokratično ureditev. Ob splošnem odobravanju je poudaril, da se bodo socialistični predstavniki v Parlamentu odločno zavzeli, da se uveljavijo vse važne določbe, predvidene v njihovem zakonskem osnutku, ki od vseh Predloženih predvideva najširšo zakonodajno in upravno avtonomijo; le tako je moči gospodarsko in kulturno dvigniti to deželo in preprečiti nadaljnje izseljevanje zaradi pomanjkanja zaslužka. Glavno mesto nove dežele mo-fa biti Trst kot gospodarsko in kulturno žarišče. Osrednji uradi, kot za poljedelstvo, ki za devajo predvsem Furlanijo, pa naj bodo v Vidmu oziroma _ v dajprimerne j šem središču. Trža- SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808 SPOmRSKF.GA ZDRUŽENJA! 11^*“ PO IZROČITVI DAVČNIH PRIJAV ViANONI Letos je tajništvo združenja izpolnilo 353 Vanonijevih prijav. Pohvaliti moramo člane, da sc se letos odzvali vabilu za prijavo mnogo prej kot sicer in tako olajšali delo tajništvu, ki je letos moglo brez prevelike zgube časa izročiti pravočasno izpolnjene prijave. Ob sestavljanju prijav je tajništvo zbralo vrsto nedostatkov in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba razčistiti in iznesti davčnim oblastem. Mnogo bi bilo treba namreč pripomniti glede dovoljenega odbitka, ki zlasti ko gre za male gospodarske dejavnosti, nikakor ne ustreza ne samo dejanskim stroškom, temveč niti povprečnim življenjskim stroškom. Na zadevo se bomo sicer še povrnili. LETOŠNJI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA Po predvidevanjih bo letošnji občni zbor združenja čez dober mesec dni. že sedaj opozarja- mo člane na važnost občnega zbora, ker bo treba zavzeti stališče glede mnogih važnih zadev. Zato prosimo posamezne včlanjene kategorije, da v svo- zi 17, kakor tudi na oglasnih deskah vseh tržaških okoljskih občin. Zato opozarjamo člane, naj si ogledajo sezname, in u-gotovijo, ali niso izpuščena nji- jih gospodarskih dejavnostih I hova imena iz seznamov, ker bi zberejo čimveč koristnih vprašanj, o katerih bomo lahko sklepali na prihodnjem občnem zboru. Bolniška blagajna za trgovce že večkrat je naš odbor spo- tako ne mogli voliti delegatov v bolniško blagajno. Proti izpu-stitivi je treba vložiti v roku 10 dni od dneva objave priziv. Kakor smo bili sicer zadovoljni z ustanovitvijo bolniške blagajne kot take, ker je dejstvo kot tako predstavljalo vendar uresničenje toliko časa zahtevane pravice; ne moremo mnil v^svolih vlogah"na"potre-| trditi po drugi strani, da de-bo, da pride čimprej do prene- j lovanje blagajne povsem zavohan j a komisarske uprave v bol- voljuje. Reči moramo, vsaj ta-niški blagajni. Izredni komisar ko mishjo mnogi koristniki da pokrajinske blagajne trgovcev, nui zdaleč ne nucu ua bi £ • ki je bil imenovan zaradi zna- tega kar nudijo ostale bolm-nih dogodkov, je 28. marca t. sk® blagajne, začenši o t 1. oklical volitve delegatov za! mske- Prav zato opozarjamo občni zbor pokrajinske blagajne, ki bo v nedeljo 27. maja. V ta namen so izpostavljeni od 12. aprila do 22. aprila seznami upravičencev bolniške blagajne na oglasni deski na sedežu bolniške blagajne v Ul. Fabio Fil- CVETLIČNI SEJEM. Na pomorski postaji so začeli pripravljati cvetlično razstavo, ki oo, kakor znano od 21. aprila do 1. maja. To bo IX. prireditev te vrste. Do sedaj so zagotovile svojo udeležbo že številni razstavljavci iz Italije in tujine. ALI JE PODRAŽITEV «EKS PREŠA* UPRAVIČENA? Od prihodnjega ponedeljka dalje bomo v baru plačali za skodelico kave 45 lir in ne več 40 kakor zdaj. Lastniki barov so se s posebnim notranjim referendumom odločili za ta korak, ki pa nima objektivnega opravičila, vsaj kar zadeva cene kave in sladkorja. Pač pa je res, nja tržaških industrij cev dr. D. Doria. VIŠJI DAVKI Italijanski senat je sprejel te dni zakonski osnutek, ki predvideva povišanje dveh neposrednih davkov, in sicer dohodninskega davka kategorije A in B, ter dodatnega davka na dohodnino. Povišek bo veljal za dohodke, ki presegajo 5 milijonov lir na leto. Država bo od teh poviškov prejela 34,1 milijarde lir na leto. Poviški, ki bodo dvignili davčni odstotek na 22—26 odstotkov (pri dohodninskem davku), bodo veljali od 1. januarja 1962 dalje. TRST-KOPER vse člane na važnost volitev delegatov. V odbor blagajne morajo priti ljudje, ki bodo pogumno in vestno zastopali želje in koristi vpisanih upravičencev. Poleg tega pa je verjetno že dozorel čas, da se da tudi pobuda za dosego pokojnine. Znano je namreč, da ni danes nobene gotovosti za najbolj sposobnega gospodarstvenika, vse je večkrat odvisno od nepredvidenih konjunktur, na katere večkrat ne more nikakor vplivati posamezni gospodarski operater. Člani združenja se bodo zato, brez izjeme udeležili volitev in izvolili za svoje delegate ljudi, ki jim dajejo jamstvo, da bodo ščitili dosledno njihove koristi. GLASBENA MATICA v Trstu priredi da so se nekoliko dvignile pla- KONKURENCA če uslužbencem, najemnine za poslovne prostore in davki. Cene surove kave so bile v Trstu 5. aprila 1962 naslednje: (v oklepaju cene 20. marca 1961): brazilska kava 1185-1295 lir kg (lani 1090-1310), srednjeameriška 1170-1370 (1220-1420), arabska in afriška kava 1240-1290 (1040-1320), indonezijska in malajska kava 950-1020 (998-1038) lir kg. JADRANSKI ODBOR ZA RAZVOJ INDUSTRIJE. V Anconi je bil pretekli teden sestanek predstavnikov industrijcev, ki imajo svoje obrate ob Jadranskem morju ali pa ki gravitirajo na Jadran. Na sestanku so ustanovili Jadranski odbor Milanski gospodarski list «11 Sole* je izdal posebno številko (8. aprila) posvečeno gospodarstvu Trsta. V tej številki je priobčen tudi članek pod naslovom «Jugoslavija vidi v Kopru novega tekmeca Trstu», ki ga je napisal Piero Almerigogna. V članku je priložena tudi skica bodočega pristanišča v Kopru. Pisec podrobno opisuje ta načrt in v svojem članku omenja med industrijskimi podjetji posebno tovarno Tomos. V Trstu se je že utrdila navada, da gospodarski krogi ali tisk vselej s krepkim glasom poudarjajo in obširno popisujejo tudi najbolj skromne gospodarske pobude na vzhodni obali Jadrana, kadar za razvoj industrije, ki mu bo, postavljajo Rimu kakšne poseb-predsedoval predsednik Združe-1 ne zahteve. v soboto, 14. aprila ob 20.30 v Avditoriju AKADEMIJO GLASBENE ŠOLE Sodelujejo solisti, pevski zbor pd Prosek - Kontovel, združeni mladinski pevski zbori ter orkester Glasbene Matice. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni MARIO ZAFRED V BENETKAH Tržaški skladatelj Mario Zafred bo tudi letos na programu na glasbenem festivalu sodobne glasbe, ki se bo začel v torek zvečer v <-Fenice» v Benetkah. Dirigent Zafred bo predložil v prvi izvedbi »nočni koncert za orkester in basovsko flavto v g,» katerega bo izvajal orkester RAI-TV in flavtist Gazzel-loni. Zanimanje za to novo delo tržaškega skladatelja je veliko tako med mednarodno kritiko in med festivalskim občinstvom, ker je to prvo delo napisano za »basovsko flavto.* NAPOVEDANE LADJE »JUGOLINIJE* (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — Vzhod Titograd 23.4., Skopje 1.5., Sarajevo 5.5. Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan Avala 26.4., Triglav 30.4. Proga Jadransko morje — Indonezija — Daljni vzhod Triglav 30.4. Proga Jadransko morje — Japonska Triglav 30.4. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Romanija 11.4., N. Tesla 15.5. Proga Jadransko morje — Severna Evropa Rijeka 13.4. Proga Jadransko morje — Severna Amerika Črna Gora 15,4., Primorje 16.4. Proga Jadransko morje — Severna Amerika črna Gora 15.4., Primorje 16.4. Proga Jadransko morje — Južna Amerika Drvar 27.4. V LADJEDELNICI GRDA v Tržiču so začeli z gradnjo 35 tisoč-tonske suhotovorne ladje za pomorsko družbo »Italcar-bo» iz Palerma. Ladja bo 205,9 metra dolga, 28 m široka in 15,70 m visoka. Razpolagala bo s pogonskim strojem 16.800 KS ter bo dosegla hitrost 17 vozlov. Na krovu bo posadka 49 mož. Razvoj italijanske mornarice Po podatkih Lloyd’s Register of Shipping je štela italijanska trgovinska mornarica 30. junija preteklega leta 5,319.000 bruto registrskih ton, ali 3,9 odst. več kakor konec junija 1960 leta. Danes je italijanska mor narica za 55 odst. večja kakor je bila pred drugo svetovno vojno, ko je ladjevje štelo skupno 3,425.000 brt. Pod italijansko zastavo plove okoli 3,9 odst. vseh ladij na svetu. Tako pripada Italiji sedmo mesto v lestvici naj večjih mornaric. Pred njo so Združene ameriške države z 21,796.00 brt ladjevja, od tega 13,500.000 ton tako zva-ne »Reserve Fleet*, Velika Britanija z 21.465.000 brt, Norveška z 12.024.00 brt, Liberija z 10.930.000 brt, Japonska z 7 milijonov 954.000 brt in Grčija s 5,439.000 brt. Za Italijo pridejo po vrsti Francija, Nizozemska, Zahodna Nemčija, Sovjetska zveza, Panama, itd. V zadnjih petih letih se je italijanska mornarica obogatila z 1,455.000 bruto registrskih ton novega ladjevja. Med ladjevjem v razpremi, je bilo konec septembra 130.000 brt ladij, zgrajenih pred drugo svetovno vojno, 187.000 zgrajenih med vojno in 24.000 po vojni. ITALIJANSKA TRGOVINSKA MORNARICA ku1hjrainži\teiie V začetka letošnjega leta je italijanska trgovinska momari- Gostovanje Mestnega gledališča is ljubi ant: »g™ „„______ _________ Kmalu za premiero tržaškega i ve po višanju plače. Popolna ca štela 3.837° plovil s skupno; SG je prišlo k nam na obisk! izp0lmtev zahteve šolnikov bi 5 437.687 bruto registrskih ton.; Mestno gledališče iz Ljubljane obremenila državni proračun Med temi je bilo 3.286 ladij naj z. »Zakonskim vrtiljakom* Ame- ■ za približno 80 milijard lir, ven-mehanski oogon 481 jadrnic s i ričana Lesliea Stevensa. Zadnje ; dar s0 šolniki pristali, da se v pomožnim ‘ pogonskim strojem dni smo torej kulturno zajema- začetku izplača samo polovična in 70 jadrnic brez pomožnega! d z veliko žlico. Tako kulturno , nagrada pod naslovom »Nagra-t J dieto nam nase SG večkrat od- de za praktično in didaktično J ' 'redi: soboto za soboto oblože-: izpopolnjevanje*. Ako vlada ne Med ladjami na mehanski po- j na miza, potem pa nemalokrat I pristane na zahtevo sindikalnih gon je bilo 1368 z več kot 100: sledi gledališki post. No, čeprav j organizacij šolnikov, bodo ti ta-brt. Od teh jih je odpadlo na; je tako, se kulturno najbrž ne j k0i"*poostrili borbo in verjetno mešane ladje in na potniške | bomo preobjedli in tudi shira-: *e J v prihodnjem tednu zopet ladje 136 (719.147 brt), na suho- ti še ne bo treba, ko po cele; gtavkau šolnikom se mudi, ker tovorne ladje 749 (2,585.395 brt), j mesece ne bomo videli na odru ; bodo 2 maja volitve novega na petrolejske ladje 251: SG kakšnega novega dela. ! predsednika republike in bo (1,959.095 brt), na ribiške ladje : Z zadnjima dvema predstava- j vlada verjetno odstopila. Šolni- 69 (19.646 brt); ostalih 163 : ma nam je SG poskrbelo na o-}^ (poleg profesorjev tudi uči- ladij (57.794 brt) je odpadlo na1 der precej svežine. Za zadnjo zahtevajo izenačenje z plovila za izredne uporabe, j premiero smo že poudarili, da | drue:mi državnimi nameščenci, Skupna tonaža ladjevja z me- je bila nekaj presenetljivo no- >aterjm so bile plače povišane, vega. »Zakonski vrtiljak* po te- ] m tQ š„ po zadnjem povišku, ki matiki sicer ni nič novega, saj j eQ Ea 'bili deležni šolniki. V ne gre za nič drugega kot za Ital1;ji siužbuje danes 330.000 že stari zakonski trikotnik, ki l šolnjk0v med temi 200.000 uči-mu je Stevens znal najti novo j t Uev 5q coo rednih profesorjev privlačno obliko. Igra ima pod- ■ ■ J30’coo izrednih, naslov Predavanje o monoga-, KmJIGA 0 VERDIJEVEM mi ji. In res je vsa igra uokvir'. qj pdaLIŠČU jena v predavanje o socialni in pr- zafožn'ku Del Bianco ho seksualni psihologiji. S^ tem 1 prihodnje dni izšla knjiga z na- banskim pogonom (3 286 ladij) je znašala 1. januarja 1932 5,404.884 bruto registrskih ton. LADJEVJE V RAZPREMI Na dan 30. novembra 1961 je bilo po podatkih ministrstva za trgovinsko mornarico v razpremi 626 italijanskih plovil, in si- cer 56 takih, ki imajo vec ka- odrskim prijemom je tudi ob- Lovom • « 1 teatro comunale di kor po 500 brt in 570 manjših' činstvo pritegnjeno v igro, ce- T . te)> katere s0 pripravili ladij. Med večjimi je bilo 8 prav le pasivno, saj je prav ono PlUido Botteri Vito Levi in Ire-potniških (za skupnih 57.910L tisti avditorij, ki se ga problem " Premini.’ Knjiga govori o neposredno tiče. Pojem igralec rzaškem glasbenem življenju - gledalec pri taki zamisli de-1 * zadnjih 160. letih. Knjiga ob-loma izgine, ker sta tudi prava j , kronologijo vseh pred- igralca sama v danih trenutkih gja kronologijo q ^ le opazovalca. Tako nam piša- ’ * j del 3 20o iger. 1.000 telj na posrečen način _ pove 3^“atikov 700 skladateljev, marsikaj, kar bi v drugačni o- diama bliki utegnilo kaj nerodno izzveneti. Na videz igra res ni »kdo ve 27 suhotovornih ladij 94.996 brt) in 21 petrolejskih ladij, (192.5TT brt). Teh 21 petrolejskih ladij predstavlja približno eno desetino vsega italijanskega petrolejskega ladjevja. Skupina tonaža vseh ladij v razpremi je znašala 30. novembra lanskega leta 388.574 brt. V obmejnem pasu Gornjega Posočja Sosedje Kobaridcev Bovčani so zdaj v zimskem času tudi trgovski obiskovalci Čedada, saj se na predilsko cesto v zimskem času ni moč zanesti: ali je poledenela, ali zasnežena ali izplužena, in tako ne morejo hoditi na Trbiž s tisto zanesljivostjo in rednostjo kot poleti. Do Trbiža je za Bovčane dosti bližje kot pa do drugih središč v obmejnem pasu. Kaj pa je 40 km z avtobusom! Bovške stare osebne zveze s Trbižem so se bolj porazgubile kot pa kobariške s Čedadom. Gmotne razmere na Bovškem niso take, da bi ljudje množično hoditi nakupovat na Trbiž, pa čeprav so po bovških vaseh vsi ljudje zaposleni v domačih tovarnicah, še zmerom pa prihaja na Trbiž mnogo več Bovčanov, kot na nasprotni strani Mangarta in Jalovca, Ratečanov in ljudi iz Kranjske. Tam so prometne zveze slabo organizirane. Videmska trgovinska zbornica je škem m Jf i P hreznogo ino sicer predlagala slovenski v skemu ozemlju je Ljubljani da bi spet obnovili lJfeba priznati se posebno avto- ‘ L t sicer brnijo zaradi njegovih poseb-l železniško zvezo, je to sice Fih gospodarskih nalog, ki jih lrba kot pristanišče in emporij Za srednjo Evropo, pa tudi zajedi njegove specializirane industrije. zlasti ladjedelstva. O )!seh teh in drugih tržaških^ za-uevah naj odločajo Tržačani Sarni. odpravijo naj se pokrade (province) in prefekture, na njihovo mesto naj stopijo ^obodni konzorciji občin, ki uaj se združujejo po sorodnosti gospodarskih in kulturnih le.ženj. Ce pa bi to zaradi ustavnih ovir ne bilo mogoče, naj ustanovi četrta provinca v p°rdenonu. . Volitve deželnega sveta mora-biti enake in neposredne. V bojazni, da ne bi Slovenci ustvarili nekakšno 'Volkspartei' f°t v Juž-iem Tirolu, so nekaki demokristjanski poslanci Podlagali posredne volitve, to da bi trije pokrajinski sveti ulili deželni parlament. Toda potijo se ti krogi, je poudaril fenni, če sodijo Slovence po lužnih Tirolcih, katerih zagrizi nacionalizem že prehaja v fašizem. Slovenci so se kot dejavni ljudje vključili v gospo-fvrsko in družbeno življenje ■ r žive z Italijani v ozrač-prijateljskega razumevanja. yiznati pa jim je treba njiho--e narodne pravice, do jezika, lole, kulturnega izživljanja ka-rt0r tudi do politične in pospo-®Qrske enakopravnosti. Na po-Pbldanskem zborovanju 4 fede-racij psi je o potrebi zaščite narodnih pravic Slovencev spre-govoril tudi obč. svetovalec cernič iz Doberdoba. lepa želja, toda obnavljati v sedanjih časih propadanja železnic neko dvomljivo železniško zvezo, ki je že davno odpovedala, je gospodarsko tvegano Bolje bi zalegla dobra in redna avtobusna zveza. Trbiž ni več drag Trbiž je bil na glasu pri nas kot drago mesto, kjer naj bi bile vse cene nekoliko pridvig-njene nad italijanskim povprečjem. A redni bovški ob-skovalci niso tega mišljenja. Res je, da so bili Bovčani iz obmejnega pasu na Trbižu redek curek v veletoku avstrijskih in nemških turistov, ki so orihajali na Trbiž, ali pa kot moderne lastovke prehajali dalje na jug za Lignano in druge moderne peščine italijanske vzhodne obale. Toda sedaj je veletok iz Avstrije presahnil in se spremenil v skromnost bovškega curka. Posledice boja južnih Tirolcev se občutijo tudi tu. Italijanske oblasti se niso več zadovoljile z osebni; mi avstrijskimi legitimacijami ter so uvedle vizume, a avstrijski cariniki so poostrili nadzorstvo nad blagom, ki ga avstrij; ski obiskovalci nosijo s seboj v Avstrijo. Tisti velikanski živžav, tisti večni, skoraj vsakodnevni sejem na Trbižu je pri priči onemel. Ulice na Trbižu se zdijo skoraj prazne, trgovine ne šumijo kakor polni panji, ampak nekako zdihujejo kot stara osja gnezda. Obmejna trgovina prizadeta Naši ljudje z Bovškega tega ne občutijo, saj jih zdaj v na pol praznih trgovinah rajši in bolje postrežejo. Dinar je bilo zmerom težko menjati na Trbižu v razumljivi poplavi avstrijskih šilingov. Saj je avstrijska carina dovolila vsakemu posameznemu turistu kar 300 šilingov. Prizadeti pa so Slovenci v drugih krajih Kanalske doline in v samem Trbižu. Saj je tudi na Trbižu nekaj starih slovenskih družin, pravih domorodcev, nekaj priseljenih z Goriškega med dvema vojnama, in po zadnji vojni precej Rezijanov, ki so se vsi vrgli v razne drobne trgovske posle in postavili za silo barake, če niso mogli priti do rednega lokala ali svoje hiše. Dva Prešerna Na Trbižu radi zahajajo naši ljudje k obema Prescherno-ma (Prešeren), v spodnji in gornji Trbiž, zlasti pa, kot pač vsem obmejnem pasu, po e-lektrični material. Križman ima takšen priimek, da diši 10 km po goriški svoji domovini, pa čeprav že desetletja prodaja modne čevlje na Trbižu. Od Rezijanov, ki jih je polno, je znana trgovina Siege na Trbižu, pa Di Lenardo v Beli Peči. Avstrijcev ni v gostilne Trinko je doma izpod Matajurja, pa ni žlahta ne ranjke-mu monsignorju in ne onemu drugemu Trinku, ki preži kot jastreb na list .Matajur’ in na vsakega zavednega Slovenca v sovodenjski fari nad Nadižo. Trbiški Trinko ima gostilno ,A1 Cacciatore’ z mladimi natakaricami in seveda zahajajo tja italijanski financ.arji kakor nekdaj po Primorskem. Sicer pane Ratečani in ne Bovčani pa ne Ratečani in ne Bovčani ne zahajajo v trbiške gostilne, kvečjemu odnesejo tu pa tam kakšno steklenico »chiantija*, zaradi zanje bolj nevavadne oblike. Pač pa manjka zdaj Trbižu neka druga njegova hrupna posebnost. Iz vina žejne sosednje Koroške so pri Vratcih in Kokovem prihajali na Trbiž tisoči Avstrijcev z enim edinim in nič prikrivanem namenom: Napiti se poceni raznih dobrih italijanskih vin in še odnesti s seboj nekoliko steklenic, ki naj bi se tegnile vsaj do prihodnjega obiska Trbižu. Zanje so bila vsa ta vina dobra — ,rot wie das Blut, pechschwarz’, rdeča kot kri, črna kot smola —, so tekla kot olje, čeprav so bila magacinska vina v žlahti z najcenejšimi vini iz Pulje. Deset let je trajala bahovska pro- Slana je pobrala trgovine Še zmerom teče veletok blagovnega in osebnega prometa skozi Kanalsko dolino, toda cesija jodlajočih pivcev po ce; konjunktura avstrijskih obiska- stali nazaj proti Beljaku ali pa v posebnem Bardolinenzu-gu, ki je sopel in vriskal v hladno Koroško. Zdaj so se policijske in carinske oblasti spremenile v .sveto vojsko’, ki je zaprla številne alkoholne pipe po vseh trbiških vinotočih. Slovenski Korošci so večidel kmečko prebivalstvo, ki je nekoliko dlje od meje in ki ni imelo časa za vinske izlete. Višarje se spreminjajo Pač pa so naši Korošci prihajali v letnih mesecih in še prihajajo romat na Višarje. Višarje so najvišja božja pot Slovencev. Tja prihajajo predvsem skupine romarjev in izletnikov z Goriškega in Tržaškega pod Italijo, z avtobusom iz Soške doline in pa velike skupine ka roških Slovencev. Domačim lastnikom gostilnic, stojnic in prodajalcev" podobic se toži po tisočih naših Korošcev, ki so v prejšnjih desetletjih obvezno obiskovali enkrat letno Višarje in ki pri svojem romanju niso nič skoparili s svojimi kronami in nato šilingi. Pili so in jedli ter prepevali po dolgi noči molitev v višarski cerkvi pred Kraljevimi slikami. Nova žičnica spreminja obraz in šege obiskovalcev Vi-šarij. čedalje večje število smučarjev po zimi in izletnikov poleti potiska vstran naše stare romarske množice. Dve restavraciji, ena pri Križu, druga na vrhu pri župnišču konkurirati s starimi, majčkenimi lokali domačinov iz žabni-ce, Ovčje vasi in Ukev. Prepotrebni vodovod bo počasi zdravstvenimi napravami odplavil nesnago, ki se je nujno kopičila okoli cerkve v njeni viši 1780 metrov, koder je bila čistoča nedosegljivo razkošje. Sicer pa kako naj bo vse v redu pri tisočglavi množici, ko je treba še celo v dolini pri velikih športnih prireditvah in ljudskih veselicah dostikrat zamižati in obzirno pokazati razumevanje za človeške slabosti. Saj je celo stari Slomšek vzdihoval v Rimu, da se na svetih krajih držita pobožnost in človeške razvade, ki bi jih v takih krajih najmanj pričakoval. — Samo 650 lir stane prevoz iz doline do vrha, pa vendar se še najde kdo, ki gre rajši peš ali pa tudi, ker ne zmore teh lir ali pa ker je res težko menjati na Trbiškem dinarje. valcev na Trbižu je presahnila zaradi narodnih bojev ter je kriza kot slana popalila mlajše trgovine, gostišča in lahke velike zaslužke. Gospodarstveniki se ozirajo okoli in iščejo novih virov. Gozdovi so precej iztrebljeni, žage žagajo ruski les, a kmetijstvo je bilo v teh mrzlih sapah zmerom pastorka. Računajo na turizem v teh prelepih visokoplaninskih krajih, ki je bila zmerom gotova, a vendarle ne tako donosna panoga kot avstrijske množice na zanje Južnih’ tleh Trbiža v Italiji. Foehn, južni veter, že liže snežne zamete po hribih Kanalske doline, Predil bo stalno odprt, cesta Rateče-Bela Peč-Trbiž bo laže prehodna, a številni lastniki avtomobilov tudi v naših slovenskih vrstah bodo tudi letos pripeljali obilo Slovencev v te kraje, ki so nam bili zmerom pri srcu. —ar Sam si je sodil Med preiskavo, ki jo je u-vedla tržaška policija v desničarskih krogih v zvezi z bombnim atentatom na hišo socialdemokrata prof. Schiffrerja so prišle na dan nekatere zgovorne stvari. Na domu nekega mladega desničarja so policisti našli kovinske črke in svetilko, ki so jo svojčas pa stavili nad bazoviškim brez; nom, naj bi svetila ,stoterim’ žrtvam, ki naj bi ležale v breznu- ko so pred nekaj meseci izginili ti predmeti, so nacionalisti zagnali hrup, da so Slovenci oskrunili svetišče bazoviških žrtev. V resnici so to storili tržaški fašisti. Mladenič, pri katerem so te dni našli ukradene predmete, 21-letni Ar-mando Turco, se je nato po nemirni noči obesil v nekem seniku v Boljuncu. Milanski list «L’Unita» je te dni objavil na tržaški strani pismo fašista Uga Fabbrija, ki je sedaj priprt, in ki priznava, da je bilo v Trstu od leta 1947 do 1954 več oboroženih skupin, ki so jih finansirali nacionalistični krogi, in ki so imele namen preprečiti, da bi Trst prišel »pod Jugoslavijo*. V zvezi s temi dogodki velja omeniti, da so na Greti našli skoraj novo pištolo, ki jo je nekdo odvrgel iz bojazni pred preiskavo, na Oberdanko-vem trgu pa so našli dva naboja dinamita v vsem podobna tistemu, ki je eksplodiral pred hišo prof. Schiffrerja. 2.600 glasbenikov in 1.000 igralcev. s tem delom se zgodovina naše dežele obogati z dragocenimi znanstvenimi podatki o kaj*, kakor je o njej napisal že £ tržaškem gledališču kronist. A zamislimo si, kaj bi ^metnikih najrazličnejših Zakon o manjšinskih šolah v Sloveniji Izvršni svet Slovenije je a dobril zakonski osnutek o manjšinskih šolah za manjšine, ki žive v republiki, to je za Italijane in Madžare. Kar zadeva italijanske šole v o-kraju Koper, zakon jamči sedanje stanje, ki je določeno tudi s klavzulami Posebnega statuta, ki je priložen londonskemu sporazumu. V primeru, da primanjkuje šolnikov, ki pripadajo italijanski etnični skupini, lahko šole nastavijo profesorje, ki bivajo v italijanski republiki. V koprskem o-kraju namreč, v nasprotju s Trstom in Gorico, manjkajo na licu mesta šolniki, ki bi zasedli vse stolice na manjšinskih šolah. bilo z njo, ko bi jo igrali igralci kakšnega manjšega formata, kakor so člani ljubljanskega Mestnega gledališča. Stvar bi padla v tako omlednost, da bi je zlepa ne prebavili. Vsi štirje člani MG iz Ljubljane pa so nam igro podajali tako neprisiljeno, da so prav kočljivejša mesta dobila popolnoma naraven, verjeten in dostojen ton. Igralci pravzaprav niso pred nami igrali, pač pa z igro živeli. Medtem ko je bila igra Tine Leonove, Anke Cigojeve in Vla-dimira Skrbinška prijetno ubrana, se je zdelo, da je Franci Presetnik malo preveč viharno reševal problem, ki zadeva prav njegovega junaka. Komedija Zakonski vrtiljak je kot nalašč pripravna za gosta vanja zaradi majhne zasedbe. Še celo pripraven je za ta namen odrski vrtiljak — vrtljiva osrednja scena — arhitekta Svete Jovanoviča. Po dosedanjih izkušnjah vemo, da so umetniški obiski iz Ljubljane nekaj dovršenega in hkati so poskusni kamen in spodbuda tukajšnjemu gledališču. s. Trodnevna stavka šolnikov v Italiji Sedem sindikalnih organizacij šolnikov v Italiji je proglasilo trodnevno stavko (od srede do petka), le organizacija rednih profesorjev skupine A se narodnosti, ki so tu nastopali. AA SOŽALJE V Trstu sta umrla 72-letni Ivan Manne in 90-lstna Elizabeta Štoka vd. ščuka, v Baza vici 84-letna Marija Marc va. Kocjan, v Velikem Repnu 65-letna Julija Škabar por. Škabar, v Banih 85-let.ni Jožef Frankovič (Banov), na Vipel-žah na Koroškem 69-letni dekan Kristo Košir. Pokojni si je zlasti prizadeval za vzgojo zavedne slovenske mladine. ..GOSPODARSTVO" izhaja trikrat mesečno. - URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst. Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA ra samezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun »Gospodarstvo* št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. N s ra ča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV, za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba »Gospodarstva*. Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. Transatlria IMPORT-EXPORT VSEH VRST LESA. TRDIH GORIV. EKSOTOV IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO TRST — Sedež; ulica Cieerone 8-H — Tel. 30-214 IMPORT ENPORT «TECHNA» T R S T Via Carlo Ghega, 2 - Tel, 35-907 TELEGR: »TECHNALUIN* RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA 18 Tovarna plemenitih jekel i zdelujemo kvalitetno brzorezno orodje, siote,llieli_ moškat extra 15.500-18.000, | lešnikov 375-378 lir za kg. rdeča malvazija Na italijanskem trgu s sadjem in zelenjavo so končno cene ■popustile. Posebno cene zelenjavi, ki so bile v zadnjem času zelo visoke zaradi ostre in dolge zime, so začele prejšnji teden padati in izvedenci menijo, da se bodo v prihodnjem tednu ustalile. Trg z žitaricami je vedno živahen; zanimanje za pšenico kot za koruzo ni popustilo. Na trgu z živino se kupčije razvijajo ugodno za govejo živino, težje pa gredo od rok prašiči. Perutnina se prodaja z zmernimi cenami, prav tako jajca. Povpraševanje po mlečnih izdelkih je živahno, posebno zanimanje vlada za uležan sir vseh vrst. Na trgu z vinom prevladujejo dobre cene in precejšnje zanimanje, kar vpliva u-godno na razvoj kupčij. Trg z oljem se je nekoliko okrepil v primerjavi s prejšnjim tednom. Tako vlada za oljčno olje veliko povpraševanje in cene so dobre. Semensko olje se tudi dobro prodaja, cene so zmerne toda ustaljene. ZELENJAVA IN SADJE kg, po- MILAN. Cene veljajo za vštevši embalažo. Rumene marančs I. -90-110, merk. 45-65, rdeče pomaranče I 100-120, merk. 55-75, taroki extra 180 do 200, I. 150-170, limone I. 60-70, merk 35-50, jabolka abbondanza 40-70, delicious 130-150, Imperator 55-70, renette 80-100, hruške 110-135; suh česen (netto) 350-700, pesica 80-110, karčofi 40-50 lir kos, korenje krajevnega pridelka 80-105, od drugod 50-110, cvetača 40-85, zelje 100-150, čebula krajevnega pridelka 120 do 130, od drugod 130-135, dišeča zelišča (netto) 200-220, koromač 40-70, rdeč radič 200-240, cikorija 60-80, solata 100-160, tro-kadero 130-160, krompir Bintje uvožen 65-68, Majestic 65-66, nov krompir 100-110, grah 250-255, paradižniki 70-170, peteršilj 90-130, zelena 80-140, špinača 30 do 55, bučice 300-380 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci extra 1050-1100 lir za kg, živi domači piščanci I. izbire 950 do 1000, navadni živi piščanci 400 do 440, zaklani domači piščanci izbrani 1200-1350, I. izbire 1000-1100, navadni zaklani piščanci I. 480-540, II. 420-470, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 420-525, žive domače kokoši 650-730, zaklane domače kokoši 850-950, žive uvožene kokoši zaklane v Italiji 600-650, u-vožene zmrznjene kokoši 450 do 550, žive pegatke 1000-1100, zaklane 1400-1450, zaklani golobi I. izbire 1200 do 1300, žive pure 650-660, zaklane 800-900, uvožene zmrznjene pure 400-500, živi purani 500-550, zaklani 700-800, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 500-550, zaklane 550-700, živi zajci 510-520, zaklani s kožo 620-700, brez kože 650-750. Sveža domača jajca I. izbire 20,50-24, navadna domača jajca 18-20, sveža uvožena ožigosana jajca I. izbire 17,50-19,50, II. izbire 13,50-16 lir za jajce. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana, fco skladišče proizvajalca. Maslo iz centrifuge 860-870 lir za kg, uvoženo maslo 800-810, lombardsko maslo 820 do 830, domače maslo 830-840, emilijsko maslo 800-810, maslo iz sladke smetane 760-770; sir reggiano proizv. 1960 720-760, proizv. 1961 630-650, grana iz Lodija proizv. 1960 700-730, proizv. 1960-61 650-660, proizv. 1961 600-620, grana svež 435-460, postan 475-480, sbrinz svež 470-490, postan 560-580, emmenthal svež 530-550, postan 630-660, o-riginalen švicarski emmethal 730-750, provolone svež 510-520, postan 570-600, italico svež 400 do 420, postan 470-490, crescen-za svež 290-310, postan 410-420, gorgonzola svež 330-350, postan 580-610, taleggio svež 345-360, postan 430-470 lir za kg, švicarski sirčki v škatlah po 6 kosov 160-200, suh slan sir svež 140 do 150, postan 220-230 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 6750-7100 lir za hi, belo 10-11 stop. 7200-8000, barbera 12-13 stop. 8900-10.300, freisa sladko vino 10.900-11.900, VALUTE V MILANU 2.4.62 11.4.62 Dinar (100) 75,00 79,00 Amer- dolar 620,20 619,00 Kanad. dolar 538,00 537,30 Francoski fr. 125,95 129,29 Švicarski fr. 142,75 142,68 Avstrijski šil. 24.04 24,04 Funt šter. pap 1746,50 1745,00 Funt šter. zlat 5900,00 5900,00 Napoleon 5275.00 6225,00 Zlato (gram) 707.00 707,00 BANKOVCI V CURIHU H. aprila 1962 ZDA (1 dol.) 4,32'A, Anglija (1 tunt šter.) 12,12 Francija (100 nov. fr.) 86,50 Italija (100 lir) 0,697 Avstrija (100 šil.) 16,67 Češkoslovaška (100 kr.) 16,00 Nemčija (100 DM) 107,75 Belgija (100 belg. fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 83,25 Nizozemska (100 gold.) 119,75 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) n.k. Egipt (1 eg. funt) 5,70 Jugoslavija (100 din.) 0,46 Avstralija (lav. funt) 9,60 10.900-12.700, rdeča lombardska vina 10 stop. 6500-7000, 11 stop. 7500-8000, finejša lombardska vina za vste-kleničenje 14-16.000, navadna bela vina 10 stop. 6800-7000, finejša 8500-9000, rdeče furlansko vino 10-12 stop. (Merlot, Gaber-net.) 8000-9000, Clinton, Raboso 6500-7000 lir za hi; rdeče vino Puglia 14-15 stop. 680-690 lir stop/stot, belo vino Alcamo 14 do 15 stop. 680-700, Martina Franca 11-12 stop. 730-780; fina emilijska vina 13-500-15.500 lir hi, navadna namizna vina 10 stop. 8200-8600, filtrirana sladka vina 680-700 lir stop/stot, rdeča toskanska vina 10-11 stop. 7000-8000 lir stot, klasični Chianti 11-12 stop. 850-900 lir stop/stot, čez 12 stop. 900-950, belo sardinjsko vino 13-14 stop. 600-650 lir stop/stot. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL MANTOVA. Goveja živina za zakolj; voli I. 270-290, II. 210-240, krave I. 230-250, II. 140-170. junci I. 300-320, II. 270-310, biki I. 330-350, junci in junice 280 do 300, teleta 50-70 kg težka 470 do 510, 70-90 kg težka 460-510, čez 90 kg težka 510-530. Goveja živina za rejo in za vprego: ne-odstavljena teleta 50-70 kg težka 540-560, 70-100 kg težka 500-580, junice 75-89.000 lir glava, voli za vprego 270-290 lir kg, krave mlekarice 150-170.000 lir glava, navadne krave 110-140.000 lir glava. Prašiči: neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 680, suhi prašiči 30-50 kg težki 530, 50 do 70 kg 500, 70-100 kg 430, debeli prašiči 100-125 kg težki 375, 125 do 159 kg 375, 150-180 kg 381, čez 180 kg težki 385 lir za kg. KAVA MILAN. IBC 950-1050, Santos superior 1280-1300, Santos extra 1290-1320, Santos Fancy 1320 do 1340, Pernambuco 1210-1230, Co-lombia Medellin 1350-1370, Ekvador extra superior 1220 do 1240, Venezuela 1430-1450, Peru naravna 1220-1240, Salvador 1370-1390, Guatemala oprana 14C0T420, Kostarika 1390-1410, Honduras naravna 1190 do 1210, Haiti naravna XXX 1270-1290, S. Domingo Ocoa 1340-1360, Por-torico 1430-1450, Kongo naravna 3 B 1000-1050, Gimma 1250-1260, Harrg,r 1280-1300, Kenija A 1460-1490, Giava 1200-1230, Malezija API 980-1010, Hodeidah 1360-1380, Sanani 1360-1390 lir za kg. CAJ MILAN. Cene veljajo od uvoznika do grosista. Ceylon Orange Pekoe 1600-1900, Ceylon Broken Orange Pekoe 1550-1925, Formo-za Orange Pekoe 1325-1550, For-moza Broken Orange Pekoe 13C0-1375, Indija Orange Pekoe 1725-1875, China Pekoe 1275 do 1450, Java Orange Pekoe 1525 do 1750 lir za kg. ŽITARICE VERCELLI. Cene veljajo za stot. Navadna mehka pšenica 6200-6500, hibridna koruza 3700 do 3900, domača koruza 4300-4500, marano 4700-4900, domač bel oves 3600-3800. Neoluščen riž Pierrot 5800-6000, navaden neoluščen riž 5900-6100, Balilla G. G. 5800-6000, Roncarolo 6000 do 6200, Ardizzone 6000-6200, G. Rossi 6800-7200, Maratelli 6200 do 6900, Rizzotto 6500-7500, Raz-za 77 6600-7500, R. B. 7000-7600, Arborio 6800-7400. Oluščen riž: navaden 10.200-10:400, Pierrot 10; 10-10.300, Balilla G. G. 10.200- 10.400, Ardizzone 11 000- II. 200, G. Rossi 13.300-13.600, Maratelli 12.900-13.400, Rizzotto 13.200- 13.800, Razza 77 14.000 do 14.600, R. B. 13.600-14.000, Arborio 13.500-14.100. Pšenična moka tipa «00» 9500-9600, tipa «0» 8700-8900, tipa «1» 8300-8500, presejana koruzna moka 5000-5200 lir za kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Cene veljajo od proizvajalca do grosista. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1961 v škatlah po 10 kg 140-145 lir za kg, v škatlah po 5 kg 145-150, v škatlah po 1 kg 150-155, po 0,5 kg 170-175, v tubah po 200 gr 42-44 lir tuba, v tubah po 100 gr 30-31; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1961 v škatlah po 10 kg 150 155 lir kg, v škatlah po 5 kg 155-160, po 1 kg 160-165, po 0,5 kg 180 do 185, v tubah po 200 gr 46-48 lir tuba, v tubah po 100 gr 32-33- olupljeni paradižniki v škatlah po 3000 gr 230-240 lir škatla, v škatlah po 500 gr 50-52, po 300 gr 33-35 lir škatla. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 3500-3600 lir sot, II. reza 3400 do 3500, III. reza 3300-3400, nemška detelja (lucerna) I. reza 3100-3200, II. reza 3000-3100, slama 1350-1450 lir stot. Sestavljena krma za krave mlekarice 5200-5500, krma za prašiče in svinje 5300-5500, koruzne krmne pogače 4600 do 4700, koncentrirana krma za govejo živino 6000 do 6500, za prašiče 8000-9000, krma sestavljena iz pese 4200-4300 lir za stot. OLJE FLORENCA. Cene veljajo za kg, f.co Florenca. Oljčno olje extra z največ 1 odst. oljčne kisline 655-665, fino oljčno olje z 1,50 odst. oljčne kisline 575-do 655, finejše s 3 odst. kisline 520-575, olje s 4 odst. kisline 500-520, retificirano oljčno olje 535-540, semensko jedilno olje I. 355-360, olje iz zemeljskih KOZE " MILAN. Cene veljajo od zbiralca do stroj arne, prometni davek vračunan. Surove kože: krave do 30 kg 235-245, čez 30 kg 230-240, voli 40-50 kg 235-245, voli 50 kg 240-245, biki 40 kg 190-210, goveji hrbti do 40 kg 450-490, čez 40 kg 450-470, ramena krav in volov do 40 kg 340-350, čez 40 315-330, boki čez 40 kg 120-130, teleta do 4 kg 830-860, junci 12-20 kg 450 do 490, žrebeta 380-410, konji 260-280, mule 140-150, osli 110-120, jagnjeta berger 1280-1330, jag-gnjeta z belo volno 1250-1300. Več železa iz jeklarn v Italiji V razdobju januar — november lanskega leta je italijanska proizvodnja surovega železa dosegla 2,778.000 ton ter je bila za 14,2 odst. večja kakor v istem razdobju prejšnjega leta, ko je dosegla 2,432.984 ton. Na železarne, ki delujejo v sklopu na pol državnega holdinga Finsider (IRI) je lani odpadlo 2.397.311 ton ali 86,3 Eksotične kože: Bil nos Aires j odst vse italijanske proizvod-americanos 10 kg 430-440, Ad- | nje, medtem ko je znašal de-dis Abeba 0/4 funtov 400-420, j lež predlanskim napol držav- Bahia suhe 350-360, hrbti USA Packers Colorado 330-340. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) . . Koruza (stot. dol. za bušel) . . NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) „ . . Cin (stot. dol. za funt) ..... Svinec (stot. dol. za funt) . . . Cink (stot. dol. za funt) . . . Aluminij (stot. dol. za funt) . . Nikelj (stot. dol. za funt) . . . Bombaž (stot. dol. za funt) . . . živo srebro (dol. za steklenico) . Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . . SANTOS Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 21-3-62 2.4.62 11.4.62 204,50 2077/8 210,50 111,50 114.— HIV, 31 31.— 31,— 124,62 123,25 123,87 9,50 9,30 9,30 12,00 11,50 11,50 24,00 24,00 24,— 81,25 81,25 81,25 35,65 35,65 35,70 193,00 193,00 193,— 34,00 34,00 34,— 234,25 234,75 234V8 968,50 955,00 953,— 69,25 70V8 69,25 59,75 617/8 60,50 844,— 856,— 856,— Med kovinami je baker ohra-čvrsto ceno, cin je nekoliko nazadoval, cene svinca in cinka so popustile. Kavčuk si je nekoliko opomogel. Na trgu z bombažem niso nastopile spremembe; cene volne so se utrdile. Prav tako so čvrste tudi cene kakava in kave, medtem ko je sladkor popustil. ŽITARICE Cena pšenice je v Chicagu napredovala od 207 3/8 stotinke na 208 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju: cena koruze je nazadovala od 114 3/4 na 114 5/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA KAKAO V New Yorku je cena sladkorja nazadovala od 2,80 na 2,70 stotinke dolarja za funt preti takojšnji izročitvi. Kubanski pridelek ne bo posebno obsežen, toda tudi malo več je kupcev, ki bi jih bilo treba zadovoljiti. Cena kave v pogodbi «B» se je dvignila od 33,95 na 33,99 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Združene ameriške države so v zadnjih mesecih močno povečale svoj uvoz zelene kave. Cena kakava je v Nev/ Yorku padla od 20,86 na 20,43 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Kaže, da se bodo najvažnejše pridelovalke, Nigerija, Gana, Brazilija in Slonokoščena obala odločile za skupen nastop glede cene kakava. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža v tednu do 6. aprila napredovala od 35,65 na 35,70 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Američan; so imeli po cenitvah iz lanskega leta na zalogi okoli 7,7 mi- niti podjetij 2,056.099 ton ali 84.5 odst. celotne proizvodnje. Proizvodnja jekla je bila v času od januarja do vključno novembra naslednja: 8.372.000 ton v lanskem letu, 7,526.579 ton 1. 1960. Proizvodnja je torej narastla za 11.2 odst. Delež napol državnih podjetij predlanskim 2,056.099 ton ali 54,7 odst. celotne italijanske proizvodnje v letu 1961 in 4,050.303 ton ali 53,8 odst. proizvodnje v letu 1960. Kompenzacijski posli v Jugoslaviji Jugoslovanski komite za zunanjo trgovino je pred kratkim odobril vrsto zunanjetrgovinskih kompenzacijskih poslov. Kakor znano, je jugoslovanska zunanja trgovina prešla na novo poslovanje, da bi odpravila nevarne primanjkljaje, ki nastajajo pri trgovinski bilanci zaradi razlike med uvozom in izvozom. Izvoznim podjetjem je dovoljeno poslovanje s tujino v primeru, da za določen obseg uvoza zagotovijo protivreden posel v nasprotno smer. Odobreni posli so naslednji: CENTROTEKSTIL - Beograd — Izvoz: Celulozni les (bukovina). Uvoz: umetna in sintetična vlakna in prediva Vrednost 151.974.000 lir. CENTROTEKSTIL - Beograd — Izvoz: Celulozni les (bukovina). Uvoz: umetna in sintetična vlakna in prediva. Vrednost 239.908.000 lir. GLOBUS FILM - Zagreb — Izvoz: domači film -uzgubljen svinčnik*. Uvoz: angleški P m «Klic na pomoč». Vrednost 350 angleških funtov. GLOBUS FILM - Zagreb — Izvoz: 2 filma. Uvoz: 1 film. Vrednost kompenzacije i00 funtov šteriingoV. JUGOMETAL - Beograd — Izvoz: piritni koncentmt. Uvoz: stiskalnica s termostatom Vrednost 1.236.361 švicarskih fran- 'IEHNOFROMET - Beograd--Izvoz: železne zlitine. Uvoz: ko-i vinski traki za izdelovanje o-j rodja. Vrednost 138.000 šved-I skih kron. ELEKTROKOVINA - Maribor — Izvoz: elektromotorji za centrifuge. Uvoz: material za e-lektroindustrijo. JUGOMETAL - Beograd — Izvoz: rafiniran svinec. Uvoz: te-traetil. Vrednost 250.164 dolarjev. JUGOMETAL - Beograd — Izvoz: kromov koncentrat. Uvoz: jeklenske cevi. Vrednost 700.030 švedskih kron. IMPOL - Slovenska Bistrica cink St. Louis 12 (neizprem.),1— Izvoz: aluminijasta žica. U-aluminij v ingotih 26 (neiz-1 voz: jeklena žica. Vrednost 93 prem.), antimon Laredo 28-28,50 ! tisoč 840 AO dolarjev, (neizprem.), lito železo 66.44 do-j KEMIKALIJA - Zagreb — Iz-larja za tono, Buffalo 67 (ne-, voz: olje. Uvoz: dišave za koz-izprem.), staro železo povpre- rnetično industrijo. Vrednost 78.125.000 lir. TEKSTIL - Zagreb — Izvoz: celuloza. Uvoz: sintetična vlakna. Vrednost 156.250.000 lir. lijona bal bombaža, to je 500 tisoč bal več kot v prejšnji sezoni. Volna vrste Suint je v New Yorku nazadovala od 126,5 na 126 stotinke dolarja o roti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B ostala neiznre-menjena pri 1001/4 penija za funt proti izročitvi v maju. V Roubaixu je cena prav tako ostala nespremenjena pri 13,05 franka. Razprodaje volne se bodo zopet pričele 30. aprilu V Londonu je juta First mark ohranila neizpremenjeno kvo-tacijo 115 funtov šterlingov za tono. KAVČUK Na londonski borzi je vrsta RS S nazadovala od 22 5/8-23 3'4 na 22 7- 8-23 penijev za funt proti takojšnji izročitvi. V Nev/ Ycrlm :e cena padla oh 28.90 na 28,55 stotinke dolarja za funt. Velika Britanija in Združene ameriške države počasi manjšajo svoje strateške zaloge Sedaj imajo Angleži na zalogi še 20.510 ton, Američani pa 319.250 ton kavčuka. KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 6. aprila zabeležili naslednje kotači j e : baker 234 3 4 1235) funta šterlinga za tono (1016 kg), cin 952 1/2 (prejšnji teden 960.50), svinec 60 7/8 (62 18), cink 69 1/4 (70 3/8) funta šterlinga za tono. -V New Yorku so bile kotači j e naslednje: baker 30,08 (prejšnji teden 30,34) stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju; svinec N. Y. 9,50 (neizprem.), tStnlk KMEČKE ZVEZE Zakoni dednosti v rastlinskem in živalskem svetu čen tečaj 30,83 (prejšnji teden 31,50), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192-195 dolarjev jeklenka. Svetovna proizvodnja in pok cementa Svetovna proizvodnja cementa se je povečala od leta 1959 do leta 1960 za 9 odst., to je od 290 do 315 milijonov ton Proizvodnja cementa v 18 članicah OEEC se je dvignila od 92 na 98 milijonov ton, to je za 6,60 odst., proizvodnja v šestih članicah Evropske gospodarske skupnosti pa od 53 na 62 milijonov ton, to je za 6,3 odst. Med državami proizvodni-cami v Evropi je na prvem mestu Zahodna Nemčija s 25,8 milijona ton, sledijo Italija s 15,8 milijona ton, Francija s 14,1 milijona ton, itd. Proizvodnja cementa je dosegla v prvih 10 mesecih leta 1961 15.144.000 ton ter je bila za 13 odst. višja kakor proizvodnja istega razdobja iz leta 1960. Do konca leta računajo, da se je proizvodnja dvignila čez 17 milijonov ton. V Italiji obratuje zdaj 113 cementarn, ki pripadajo 73 lastnikom. Izkoriščanje obratne zmogljivosti se suka okoli 93 odst. Tudi jugoslovanska proizvodnja cementa napreduje. Od leta 1960 je proizvodnja Portland cementa v Jugoslaviji narastla od 2.185.000 na 2.398.000 ton, medtem ko se je proizvodnja drugih vrst cementa skrčila od 35.742 na 34.612 ton. (V to statistiko niso všteti podatki o proizvodnji cementnih izdelkov.) Cementna industrija zahteva visoke investicije, tako da so francoski strokovnjaki izračunali, da je treba za vsako tono cementa investirati okoli petkrat toliko, kolikor bomo zanjo iztržili. Najvažnejše cementarne si danes prizadevajo, da bi modernizirale svoje obrate in s tem zmanjšale proizvodne stroške. CENE CEMENTA V FRANCIJI IN DRUGOD Cene francoskega cementa vrste Portland, davki in embalaža nevračunana, so bile leta 1960 naj nižje med cenami Ev- ropskega skupnega trga. Izra- | Povprečna potrošnja cementa žene v ameriških dolarjih, so znašale 10,69 dolarja za tono: na Holandskem so ob istem času znašale 11,22 dolarja, v tsa-giji 11,86, v Italiji in v Zahodni Nemčiji 12,10 dolarja. V Veliki Britaniji je cena znašala celo 15,16 dolarja. V lanskem letu so se cene le maio spremenile, m to kljub povišanju prevoznih stroškov m socialnih dajatev. Zaradi nizkih cen na domačem tržišču je Francija v vsem letu 1960 uvozila samo 10 tisoč ton, v letu 1961 pa 15 tisoč ton tujega cementa. Nasprotno pa se je njen izvoz povečal od 825 tisoč ton v letu 1960 na 891 tisoč ten v letu 1961. Domači trg porabi 93,3 odstotka proizvodnje francoskih cementarn. Za letošnje leto in sploh za bodoče računajo v Franciji še na velik razmah gradbene dejavnosti in s tem na nadaljnji razvoj proizvodnje v cementarnah. Sedanja povprečna starost stanovanja na Francoskem se suka okoli 80 let. Okoli 3 milijone stanovanj bo treba v doglednem času obnoviti, medtem ko je okoii 4 milijone stanovanj preobljudenih. V prihodnjih letih bo treba v Franciji zgraditi šest milijonov novih stanovanj, od tega 600 tisoč v pariški pokrajini. Vsako leto naj bi zgradili najmanj 350 tisoč novih stanovanj. PORABA CEMENTA NA GLAVO Toda cementna industrija ne računa samo na gradnjo stanovanj, temveč tudi na gradnjo cest. V Franciji je v načrtu gradnja 3.600 kilometrov novih cest, od tega 2.000 kilometrov pred letom 1975. V okviru četrtega gospodarskega načrta bodo zgradili 400 km avtomobilskih cest in potrošili 6,2 milijarde novih frankov Cementna industrija računa tudi, da se bo poraba cementa povečala tudi na drugih področjih. na Francoskem je namreč znašala leta 1960 le 239 kg na prebivalca, medtem ko je znašala 300 kg v Združenih ameriških državah, 326 v Italiji, 436 v Zahodni Nemčiji in 564 v Švici. V lanskem letu se je potrošnja dvignila v Franciji na 315 kg, toda zainteresirani industrijski krogi računajo še na večji razmah v prihodnje. Francoskim cementarjem se po vsem tem obeta ugodna konjunktura, ki bo predvidoma trajala nekaj let in bo omogočila tej industrijski dejavnosti miren in postopen razvoj. CENE CEMENTA V ITALIJI V drugi polovici marca je bilo povpraševanje po cementu v Italiji precej živahno. Cene ustrezajo v glavnem ceniku, ki ga je postavil medministrski odbor za cene. Cene veljajo za stot blaga fco tovarna, davki nevračuna-ni: cement tipa 500 (navaden) 730 lir stot (810 v vrečah), tipa 600 (navaden) 740 lir (820 v vrečah), tipa 680 880 lir (960 v vrečah), tipa 730 895 lir (975 v vrečah). Za ceno fco gradbišče je treba upoštevati še prevozni strošek in davke: 9,30 odstotka na ceno cementa, 3.30 odst. na ceno vreč in 3,30 odst. na prevozne stroške. Pojav dednosti so proučevali mnogi učenjaki in v tej zvezi postavljali različne teorije. Niso pa mogli dokazati njihove resničnosti. Šele češki opat Gregor Mendel je vso stvar spravil v pravilni tir. Obšla ga je srečna misel, da je pričel poskuse na rastlinah, kjer je samooploditev navaden pojav, torej ne na živalih. Tudi je op a zovanje rastlin lažje, ker je njih življenjska doba običajno kratka. Mendel si je za poskuse izbral grah, katerega je gojil na samostanskem vrtu v Brnu. Različne vrste graha je križal med seboj. Pri vsakem križanju je opazoval eno ali več določenih svojstev; grah z dolgim steblom je križal na primer s kratkostebelnim gra-hom. Grah, ki je zrastel iz tega križanja, je imel le dolga stebla. Zaključek: lastnost dolgih stebel je pri teh vrstah graha prevladujoča. S samooploditvijo pridobljeni grah pa je dal 75 odst. graha z dolgimi stebli in 25 odst. s kratkimi. To pomeni, da lastnost kratkih stebel v grahu ni bila uničena, ampak so jo le premagale močnejše lastnosti; zato se je lahko ponovno pokazala v naslednji generaciji. Mendelova opazovanja se niso nanašala samo na lastnosti stebel, pač pa tudi na obliko in barvo semena, na barvo cveta itd. Zaključki opazovanj so bili povsod enaki. Gregor Mendel je delal svoje poskuse okrog leta 1865. Njegova dognanja so bila takrat v svetu malo znana. Svet se je seznanil z njegovimi dognanji šele po letu 1900 po zaslugi treh velikih Dotam-kov De Vriesa, Corrensa in pa Čermaka, ki so slučajno istočasno preskušali s križanji na različnih rastlinah, ne da bi vedeli drug za drugega. Prišli so do enakih zaključkov m s tem potrdili, kar je že leta 1865 trdil Mendel. Ti trije in številni drugi za njimi so Mendelova dognanja še izpopolnili. Prenesli so njegove zaključke tudi na živali. Križanje kratkodlakega zajca z dolgodlakim angorcem nam da v prvem rodu kratkodlako potomstvo, kar pomeni, da določeno svo/stvo — v tem primeru kratkodlakost — prevladuje. Ugotovili so, da pri križanjih ne prevladuje vedno neko določeno svojstvo nad drugim. Lahko se dogodi, da pride do združenja dveh svoj-stev. Primer: pri križanju koruze — Zea Mays — z rumenimi zrni s koruzo s plavkasti-mi dobimo novo vrsto z vijoličastimi zrni. V živalstvu je znan primer križanja ^els kokoši «leghorn» s kokošjo črne oarve. Take potomce imenujemo andaiuzijce. če križamo an-daluzijce (sivoplavkaste) med seboj, bomo opazili v nasledstvu četrtino belih, polovico au-daluzijcev in pa četrtino črnih potomcev. Kar je belih ali črnih v tem rodu, bodo popolnoma čistokrvni. Križani med seboj (beli z belim, črni s črnim) nam bodo dali potomstvo samo bele odnosno črne barve. Andaluzije! iz drugega rodu, križani med seboj, nam bodo zopet dali četrtino belih, četrtino črnih in polovico andalu-zijcev. V naslednjem križanju bomo imeli vedno isti pojav. Dogodi se tudi, da neko svojstvo ne prevlada popolnoma drugega, ampak se na primerku s prevladujočim svojstvom pokažejo v manjši meri tudi znaki podrejenega svojstva. Pri križanju med živalmi običajno prevladuje lastnost enobarvnosti nad večbarvnostjo. Poznamo tudi primere, kjer se to ne dogaja. Sivorjava Švicarka, križana z belo-črno holandsko pasmo, nam bo dala v prvem rodu potomstvo sive barve, ki pa bo imelo majhne bele lise na trebuhu in na vimenu. Včasih se pa podrejeno svojstvo pokaže v celoti v zelo redkih primerih. Tak primer imamo pri križanju bradate koze s kozo brez brade. Običajno je pri kozi — samcu — svojstvo brade prevladujoče. Pri takih križanjih pa bomo opazili sem ter tja tudi koze (samce) brez brade. PRAKTIČNE KORISTI ZA ŽIVINOREJO Ta spoznanja se lahko prenesejo na živinorejo. Znano je namreč, da se mlečnost in ma-ščobnost pri kravah preneseta na potomstvo bodisi moškega kakor ženskega spola, in da visoka mlečnost in maščobnest pri križanjih prevladuje nad nizko mlečnostjo in maščob-nostjo. Iz tega sledi, da ni vseeno, kakšnega plemenjaka bomo imeli v hlevu. Ker en bik oplodi veliko krav, bo prav on tisti, ki bo igral veliko vlogo pri izboljšanju naše živinoreje. Zato dandanes ne postavljajo za pleme kar tjavdan nexega bika, ampak poprej preskusijo, kakšno potomstvo bo dal. Šele ko živinorejski strokovnjaki ugotovijo, da so na potomstvu vidna zaželena svojstva — v našem primeru mlečnost in ma-ščobnost — ga bodo uporabljali za množično oplajanje. Mendelovi nasledniki so proučevali tudi tako imenovane recesivne znake. Ti se pojavijo samo v primeru, če pride do oploditve med dvema primerkoma, ki ta znaka posedujeta v svoji dednostni zasnovi. Učenjake so predvsem zanimali patološki recesivni znaki. V teh primerih so vedno pazili, da niso križali dveh primerkov z istim znakom. Običajno v živinoreji izločijo iz razpioditve tiste živali, ki bi mogle prenašati na potomstvo take natolo-ške znake. Recesivni znak je na primer, ko se sem pa tja pri potomstvu določenega bika pojavijo primerki brez roženine na parkljih. Krave, ki nosijo v svoji dednostni zasnovi take znake, bodo storile teleta brez roženine na parkljih samo, če bodo oplojene po biku, ki je nositelj teh znakov. Z uvedbo umetnega oplojevanja je pri govedu danes pojav recesivnih patoloških zna kov skoro nemogoč. Potomstvo plemenjakov umetno opioi talnih centrov je sta.no pol nadzorstvom živinozdravnikov. poleg tega sega z uvedbo rodovniških knjig poznanstvo prednikov tako bika kakor tudi krave daleč nazaj, kar zmanjšuje možnost, da bi se pojavili taki nezaželeni znaki. Z Mendeiovimi dognanji in z dognanji njegovih naslednikov v proučevanju dednosti je znanost in z njo tudi živinoreja napravila velik km a k naprej. Dr. D, R. Kmetijska šola na Koroškem O slovenski kmetijski šoli na Tržaškem ne moremo našim kmetovalcem še poročati, ker je Slovenci še do danes nimamo. Bila nam je samo obljubljena m rekli so, da bo v Zgoniku. Pač pa lahko poročamo, da se je na kmetijski šoli v Podravljah na Koroškem konec marca zaključil petmesečni tečaj, ki se je začel novembra. Obiskovalo ga je 15 slovenskih fantov. Slovenska dekleta, ki so se udeležila gospodinjskega tečaja v Dijaškem domu v Celovcu, so zaključila tečaj z razstavo ročnih del in izdelkov kuharske umetnosti. Ob tej priložnosti je spregovoril dr. Mirt Zwitter v imenu Slovenskega šolskega doma. Delo zaostalo za en mesec Naši kmetje letos res nimajo sreče z vremenom. Delo in razvoj razstlin sta se splošnem mnenju strokovnjakov zavlekla za en mesec. Zaradi slabega vremena — prav te dni je sneg pobelil celo bližnji Slavnik — niso kmetje utegnili niti posaditi krompirja, čeprav skušajo izkoristiti tudi vsako uro lepega vremena. Semenski krompir je letos pravzaprav drag, in to na Tržaškem, kakor tudi na jugoslovanski strani, že navaden krompir stane danes pri nas o-koli 80 lir v prodaji na drobno, na Krasu v Jugoslaviji pa tudi na Vipavskem stane že okoli 60 dinarjev. Na Srednjem Vipavskem so si ga nekateri kmetje v začetku lahko nabavili v Šempetru po nižji ceni, in sicer po 35-40 dinarjev. Mnogi kmetje nimajo letos sploh veselja, da bi sadili krompir in se izgovar- jajo, da je seme drago in vreme slabo. Drugo vprašanje je, ali so ti nazori pametni. Včasih samo suša stisne krompir, m sicer predvsem na Krasu. Dejstvo je tudi, da je bil že lani krompir drag Nihče ne ve, ali ga bo od drugod mogoče nabaviti po primerni ceni. Krompir pa je izredno važno živilo posebno v zimskem času. Poleg hranilnih sestavin, predvsem škroba, vsebuje tudi dragoceni vitamin C, ki je zlasti važen za človeka v zimskem času. Kmet in vrtnar sredi aprila NA NJIVI: Ta mesec opravimo glavna opravila. Sajer.je krompirja, setev pese, koruze, fižola in drugih posevkov o-pravimo, brž ko nam vreme dopušča izvrševanje teh opravil. Setev opravimo v vrstah, da nam bo pozneje olajšano drugo delo. V VINOGRADU: Nimamo posebnega dela. Ko začne trta brsteti, morajo biti vsa dela v vinogradu ze dokončana. SADNO DREVJE: Moramo paziti na pojav cvetožera in kasneje, majskega hrošča. Ta dva škodljivca zatiramo^ take, da jih pobiramo in uničujemo. Pri tem delu nam močno pomaga-jo pt"či v" KLETI: Napočil je skrajn: čas za pretakanje vina, da ga očistimo raznih usedlin. To delo opravimo, preden začne trta brsteti. Če vino ostane na dro žeh, se nam lahko skisa. V VRTU: Vse zelenjadnice lahko sejemo na odprto, toda izbrati moramo pravi čas glede na vremenske razmere. V zaprtih dolinah bomo prenesli setev na poznejše čase, ker nam v teh prilikah slana lahko popolnoma uniči posevke. Rotacijski kokošnjak v Ameriki V Ameriki so uvedli novo vrsto popolnoma mehaniziranega kokošnjaka s klimatsko napravo. Kokošnjak je okrogle o-olike s premerom 18,28 metra. Vsaka kokoš ima svojo kletko. Kletke so postavljene v sedmih etažah druga nad drugo, v vsakem nadstropju pa so razvrščene krožno. V kokošnjaku je prostora za 5500 nesnic na približno 260 kv. m. Kokošnjak se vrti na krožni tračnici, tako da se zavrti enkrat vsako uro. Krožno kolo (rotor), to je ves kokošnjak ali «vrtiijak», je z živalmi vred težak 27.200 kg, sloni pa na 32 krogličnih ležajih. Vrti ga električni motor z močjo 0,24 kilovata. Vsaka kokoš napravi na tem vrtiljaku po enkrat na ure pot do pitalnega koritca s pico in vodo. časa pa ima vuelej po 2 minuti, da zoblje ;n pije. Pica je na pol tekoča. Količino pice je mogoče avtomatično regulirati in nadzirati. S klimatsko napravo je mogoče vse leto vzdrževati enako toploto 12,8 do 18,3 stopinj C. Ogrevanje je potrebno le, ko se zunaj ohladi pod —30 stopinj C, kar dejansko pomeni, da kurjava ni potrebna. Kakor krmljenje tako je tudi čiščenje v kokošnjaku ze!o lahko. Ko se vrtiljak vrti, odpadki pod gnezdi padajo na tekoči trak, ki jih odnaša na elevator, ta pa jih stresa v vozičke. čiščenje je stalno, ker se kokošnjak nenehno vrti. Okrogla oblika kokošnjaka-vrtiljaka ima svoj pomen. Tako je mogoče najbolje izkoristiti prostor in najlaže doseči zaželene življenjske pogoje živali. Ta oblika je tudi omogočila, da je kar najmanj sten m da je stropna površina kolikor mogoče majhna. Razen tega je laže namestiti vse naprave, potrebe po energiji za ohlajevanje so majhne itd. Stene so zgrajene iz prednapetega betona in izolirane s peno. Streha je zložljiva. Ta vrsta kokošnjakov na splošno ni dražja od navadnih kokošnjakov, tako da stroški znašajo na nesnico 4 do 5 dolarjev. Andrej Bolko mr. ph. FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, Ul. Torrebianca 21-11 - Tel. 31-315 IMP0RT - EXP0RT C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. IMPORT TRST ■ TRIE S TE TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE EXPORT VIA DELLA GEPPA, N. C. P. 135 Razstavljajte in trgujte na mednarodnem obmejnem sejmu «Alpe-Adria» Od 11. do 20. maja 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Jugoslavija) Rrikus izdelkov obmejnih pokrajini Najboljša prilika za sklepanje trgovskih poslovi Vse informacije: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA (Jugoslavija) ■ Titova cesta, 50