PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
8
o
X' >
o c 2
T-i i’i
| X Z
|S1
m C >
- n
r-!
m
z
h-:
Z
H
n
>
-n
04
M
Poštnina pbiana v gotovini Abb. postala 1 gnjppo
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 253 (12.285)
Trst, nedelja, 10. novembra 19
-j
8
O'
I
Praznih rok po 10 letih
BORIS RACE
Sodba o pomembnosti osimskih sporazumov se danes, po preteku desetih *et, ni spremenila od sodbe, ki smo 3o izrekli ob samem podpisu. Takrat smo ocenili te sporazume kot vzgleden Primer avtonomnega reševanja ene-Sa izmed problemov, ki jih je pomočila druga svetovna vojna. Nase območje je v prvih povojnih letih mio na svetu med najbolj vročimi, "tarda ga je v tem oziru prekašal m Berlin. Zato je pobotanje med I-talijo in Jugoslavijo in dogovor med JJjima, da bosta v bodoče še bolj sodelovali predvsem na gospodarskem Področju, še bolj pomembno, ker tu dejansko ni predstavljalo le odstranitev odprtih vprašanj, marveč je bi-‘° s konkretnimi obveznostmi projici-raPo v bodočnost.
Iskreno moramo priznati, da smo si takrat predstavljali, da se bodo dogovori hitro uresničevali, posebno ‘isti, ki bi morali prispevati k reše-Vanju gospodarstva obmejnih krajev, «i so bili najbolj prizadeti z novo me-1°- Pa ni bilo tako. Prav gospodarski deli sporazumov so bili tarča najve-ejih napadov, v prvi vrsti prosta industrijska cona na Krasu. Nasproto-Va*ije njeni uresničitvi je postalo boj-m> geslo vseh tistih sil, predvsem v Irstu, ki so odklanjale pomirjenje z Jugoslavijo in so bile proti tudi ma-mnkostni, gospodarski soodvisnosti obmejnih pasov v obeh državah. Nikakor ni šlo za skrb, da bi intenziv-kejše sodelovanje povzročilo izgubo možnosti odločevanja o lastni usodi, avtonomijo odločanja, saj bi s*° za medsebojno odvisnost, kar je rimčilnost vsakršne izmenjave. Gre •m atavičen odpor, da bi bili Sloven-01 in Slovani na splošno udeleženi pri Pomembnejših premikih v gospodarevu. Zaradi teh zapletov ni bilo na •em področju nič storjenega. K vsemu temu so se pridružile gospodarje težave Jugoslavije, ki so najprej *avrle osebni obmejni promet, v tem jsu še maloobmejni blagovni pro-
Naša skupnost je pred desetimi le-* Pozdravila tudi tiste dele sporazuma, ki obvezujejo obe državi, da bo-, zagotovili obema manjšinama, ‘ovenski v Italiji in italijanski v Jugoslaviji, »največjo možno zaščito«.
m« tu smo se motili. Takrat smo si Predstavljali, da bo ta trdna obljuba uresničena po kratkem postopku z adnim dekretom, podobnim kot je palalo za ostale dele sporazume.
redlog dekreta je predsedstvo vla-l-tres izdelalo, ki pa je imel dve ve-šk na?a*c‘: veljal naj bi le za trža-
Pokrajino in je bil skrajno skro-l''=’1 Po vsebini. Vseboval je namreč j določbe o pravicah slovenskega
^/‘^a po Posebnem statutu London-®Sa memoranduma, uvedbo službe Ovajalcev - tolmačev, možnost po-inm.e pridobitve slovenskega imena Priimka ter izročitev narodnega do-jza Pri Sv. Ivanu. Tako rešitev so klo r.ilzurn!iivih razlogov odločno od-0, mli vsi predstavniki Slovencev, de-tjoj/Tatičnih strank in celo deželni od-
je znano, je pozneje delovala de ?na komisija pri predsedstvu vla-Za’ - .e razpravljala o vsebini zakona z zaščito slovenske manjšine, ki pa Id j razhajajočih si stališč ni za-P() C|l.a dela z enotnim predlogom. čel^*6^6 ie Prva senatna komisija za-pr a razpravljati o raznih zakonskih dai -8**1* Prišlo je do avdicij in se-p.-j le zadeva obtičala v pričakova-„ osnutka, ki ga pripravlja vlada. t()r( ovrusku narodnostna skupnost je kal * desetletnico sporazuma priča-pa Praznih rok.
tefi.nav te dni se širijo glasovi, da u-°snut Iylada v kratkem izdelati svoj tj ..i zakona. Težko je napoveda-je’ ..ukšen bo ta osnutek, dobro pa ja £*an®> da Krščanska demokraci-osup-O, leto prepričuje, da je njen ter ,ek uravnovešen in zato pravšen ker o so VsI ostali osnutki nerealni, dela ne upoštevajo razpoloženja bi 'tulijanskega prebivalstva, ki da Zakon U,lr.'°’ če bi slovenski manjšini ke ru. Priznal preveč pravic. Na ta-Posledice namigujejo tudi škofje
^^ALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaključek 8. študijskih dnevov Mitje Gorjupa v P—v,.
Okrogla miza o osimskih sporazumih pokazala na vrsto nerešenih vprašanj
IVAN FISCHER
PORTOROŽ — Nekdo je nekoč rekel, da je bil osimski sporazum priložnost, ki sta jo imeli dve državi, da postavita svoje odnose na neko drugo raven. Jugoslavija in Italija sta dali s podpisom osimskih sporazumov zgled, kako se lahko po miro-
ljubni poti rešujejo odprta vprašanja med državami. S tega vidika je obračun povsem pozitiven. Včerajšnja o-krogla miza o desetletnici osimskih sporazumov, s katero so se zaključili letošnji študijski dnevi Mitje Gorjupa, pa je pokazala, da je bil Osimo na nekaterih področjih v bistvu zamujena priložnost.
Uvodne misli so na včerajšnji o-
krogli mizi podali novinarji Janko Tedeško, Robert Škerlj, Andrej' Novak in Vojmir Tavčar, nakar je v razpravo posegla cela vrsta družbenopolitičnih delavcev in novinarjev iz Italije in Jugoslavije. Rdeča nit, ki je potekala skozi vso razpravo, je bila ugotovitev, da je osimski sporazum, vsaj kar zadeva zakonsko zaščito slovenske manjšine v Italiji, ostal le kos papirja, kljub obvezam ob podpisu. O potrebi zaščite slovenske manjšine v Italiji ni imel nihče dvomov, tudi oba predstavnika Liste za Trst, ki sta se okrogle mize udeležila ne. Njuna prisotnost je bila pravzaprav edina nova nota v pogovoru o osimskih sporazumih. Cam-ber in Spiazzi nista povedala nič novega, bila pa sta zelo omikana in sta se prilagodila okolju, v katerem sta govorila. Nobenih napadov ni bilo, niti na Jugoslavijo niti na slovensko manjšino, seveda ob ugotovitvi, da je že zelo zaščitena, da je v njeno korist bilo sprejetih nad sto ukrepov in da konec koncev, če hočejo kaj več, naj se pustijo prešteti, kot se pušča preštevati italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji. Da gre za nekaj povsem različnega (preštevanje pripadnikov italijanske skup-
nosti v Jugoslaviji je zgolj statistična zadeva, od njene večje ali manjše številčnosti nikakor ni odvisna njena zaščita in njena možnost nadaljnjega razvoja) jima sploh ni padlo na pamet. Zdi se jima povsem normalno, da je manjšino treba zaščititi tam, kjer je najbolj številna, ne pa kjer je zaradi majhnega števila svojih pripadnikov najbolj izpostavljena a-similacijskim pritiskam.
Vse bolj trezno so govorili drugi udeleženci okrogle mize od socialista Carboneja, ki je omenil široko možnost posvetovanja med sosednjima državama na vseh področjih, do Paola Parovela, ki je ponovil predlog o ustanovitvi proste cone na pod-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Priloga ob 10-letnici osimskih sporazumov
Ob zahtevi po drugačnem pristopu večinskih narodov
Sklepni dokument »Srečanja manjšin« o nenadomestljivosti kulture sožitja
TRST — Drugi in zadnji dan »Srečanja manjšin« v Trstu je v razpravi in v sklepnem dokumentu nesporno dokazal pomen kulture sožitja, ki je mogoča samo s preseganjem etnocentrizma in z medsebojnim spoznavanjem. To seveda zahteva povsem drugačen pristop večinskega naroda do manjšine. S tem so se včeraj strinjali vsi z izjemo predstavnice slovenske manjšine na Madžarskem, za katero SR Madžarska nudi manjšinam vse, in predstavnika JužnotiroT ske ljudske stranke, ki je izhajal s pozicij večinskega, dominantnega naroda in je dosledno zagovarjal dvigovanje plotov med skupnostmi in v bistvu zavračal sožitje.
Z malenkostnimi razlikami glede na različno usodo, ki jih tare, so se torej vsi predstavniki manjšin iz petih držav strinjali z ugotovitvijo, da je sožitje nenadomestljivo in da edino lahko jamči bodočnost manjšinam in zagotovi mir in varnost v tem delu sveta. Tudi predstavnik do-
lomitskih Ladincev, ki je v začetku z grenkobo ugotovil, da jih je njihova toleranca v stoletjih zožila na malenkostni jezikovni otok, je nato priznal, da ni alternative kulturi sožitja. .Ladinski primer seveda zgovorno dokazuje nevarnost enostranske tolerance, enostranske kulture sožitja. Kot je poudaril predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev Smolle si lahko manjšina sama po--maga, a samo, če ji to večinski narod dovoli. Prav ta zahteva, da večinski narod spremeni svojo miselnost, je bila splošna poanta razprave.
Predstavnik. Alternativne južnotirol -ske liste Langer je na zahtevo gradiščanskih Hrvatov še poglobil to vprašanje iz izkušenj na Južnem Tirolskem. Odločno se je zavzel, da ne bi sožitje zajelo samo elito, bilo nekaj dipkmuatskega, temveč da bi zajelo vse prebivalstvo. Kot večina udeležencev je odločno branil dvojezičnost in zaželel, da ne bi na Ju-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jugoslovensko dramsko pozorište sinoči med nami
TRST — Sinoči je v tržaškem Kulturnem domu gostovalo Jugoslo-vensko dramsko pozorište s komedijo Balkanski špijon. Gostovanje je bilo uokvirjeno v izmenjavi med našim in beograjskim gledališčem, naj zapišemo, da je SSG gostovalo letos februarja v Beogradu z »Delitvijo« Piera Chiare.
Sinočnjo predstavo si je ogledalo lepo število naših gledalcev in lahko zapišemo, da je bil pravi gledališki užitek.
Igra avtorja Dušana Kovačeviča je v režiji Dušana Jovanoviča in v interpretaciji igralcev Danila Stojkoviča, Branka Petriča, Sanje Milosavljevič, Josipa Tatiča, Stojana Dečermiča, Branislava Lečiča in Zlate Pušeljič dedovala kot briljantno delo, ki pa nosi v svoji komični strukturi globoke konflikte in probleme, sumničenje špijon med nami, sovražnik z Zahoda postanejo obsesija družinskega očeta, ki vidi povsod strahove in nevarnosti. Teza o zunanji nevarnosti in špijonaži se znajde v vrtincu dogajanja...
Uspeh predstave je zaznamovan s podatkom, da smo sinoči gledali 160. ponovitev, kar pomeni vsekakor izjemen dosežek, (am)
SKGZ odklonila svojo prisotnost na odprtju pariške razstave o Trstu
V torek se bo v Parizu začela velika razstavna manifestacija »Trouver Trieste«, ki naj bi svetu predstavila širol-b pahljačo tržaške ustvarjalnosti, življenja in kulture. Žal ni tako in slovenska narodnostna skupnost v Italiji občuti ta »žal« nia lastni koži, kljub zagotovilom župana Richettija, da bodo razstave kazale »skozi filter« tudi na delčke slovenske obstojnosti.
Dejstvo je, da je prispevek Slovencev v vsesplošno tržaško življenje popolnoma izničen, zaradi česar so se v zadnjih mesecih razplamtele polemika, ki pa, kot največkrat doslej, niso obrodile nobenih sadov, razen tega, da so organizatorji trmasto vztrajali na svojem, spodbujeni od najbolj nazadnjaških in nacionalističnih krogov.
Rezultati so jasni in očitni — o Slovencih čim manj ali nič! Zaradi tega je^ tudi član organizacijskega odbora Jože Pirjevec iz
protesta odklonil svojo prisotnost na torkovih otvoritvah, prav tako Slovenska kulturno - gospodarska zveza, ki je poslala protestno noto ministru za kulturne dobrine An-toninu Gullottiju, francoskemu ministru za kulturo Jacku Langu, tržaškemu županu Ri-chettiju in direktorju italijanskega kulturnega inštituta v Parizu Femandu Carusu. Vsebina protestne note je sledeča:
Zahvaljujemo se za prijazno povabilo, da bi se udeležili slovesnosti ob odprtju niza manifestacij Trouver Trieste. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da so organizatorji skoraj popolnoma prezrli prisotnost slovenske narodnostne skupnosti, edine avtohtone manjšine v mestu. Zaradi tega želimo izraziti naše nasprotovanje tudi z našo odsotnostjo na otvoritvi.
SLOVENSKA KULTURNO -GOSPODARSKA ZVEZA
Košarka: danes ob 17,30 v Trstu
Jadran za prvo zmago
TRST — Jadranovi košarkarji bodo danes ob 17.30 v tržaški športni palači v šestem kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva igrali proti moštvu Montebellune.
Po petih prvenstvenih kolih so naši predstavniki še vedno brez točke in številni njihovi navijači danes pričakujejo, da bodo Ban in tovariši vendarle izbrisali »ničlo« s prvenstvene lestvice.
Jadranovci seveda pričakujejo, da jih bodo tudi na današnji tekmi bodrili številni navijači, saj so se drugo-ligaški nastopi izkazali kot izjemno težki in brez podpore navijačev bo zelo težko ugnati tudi današnjega tekmeca, pa čeprav doslej se v tem prvenstvu ni najbolje izkazal. Še vedno je sicer vprašljiv nastop Klavdija Starca, jd ima težave z gležnjem, vseeno pa smo prepričani, da bodo naši košarkarji danes dali vse od sebe in tako {»spravili prvi prvenstveni par točk.
KASPAROV SVETOVNI PRVAK KRAS GLOBTRADE BREZ TEŽAV NERODEN SPODRSLJAJ MEBLA
NA 18. STRANI
• Sklepni
NADALJEVANJE S 1. STRANI
žnem Tirolskem nikoli prisostvoval manifestaciji proti dvojezičnosti, kot jo je včeraj videl v Trstu.
Predstavnik gradiščanskih Hrvatov Rešetarič je pri prikazu težav svoje skupnosti z ogorčenostjo ugotovil, da bi bilo primerneje govoriti o »nekulturi sožitja« kot o kulturi. Spregovoril je o šovinizmu in celo rasizmu večinskega naroda. Navedel je, kako funkcionarji vedno poudarjajo, kako je samo nemščina uradni jezik. Kako daleč gre ta netoleranca je plastično prikazal predstavnik združenja Čehov in Slovakov na Dunaju Petrih, ki je navedel, da je češko obarvana nemška govorica še vedno modni hit za avstrijske komike. Prikazal je, kako je celo ženski enakopravnosti naklonjen zakon o izbiri priimka enega od zakoncev povzročil, da se v mešanih zakonih izbira priimek nemškega zakonca in zavrže češkega. Ob tem je dunajski gradiščanski Hrvat ugotovil, da so si manjšine tudi same krive, ker so se na diskriminacijo že privadile
Predstavnik Zveze slovenskih organizacij Felix Wieser je ob vsej tej problematiki sožitja samokritično priznal, da so se manjšine do sedaj premalo zavedale tega problema. Zakone o manjšinah sestavljajo ljudje, ki so o manjšinski problematiki premalo informirani. Kje torej graditi to sožitje? Po Wieserjevih besedah so naravni kraji vrtci, šole, društva, delovna mesta in občila. V tem se je vse premalo investiralo. Navedel je primere zamujene gradnje kulture sožitja ob misovski zmagi v Bocnu, nacionalistični Listi za Trst in rovarjenju koroškega Heimatdien-sta. Ob tem se je upravičeno spraševal, ali imajo manjšine zgrajene koncepte, kako bi seznanile in osveščale večino s problematiko manjšine. Pogoji so seveda različni, a manjšine bi si morale izmenjevati izkušnje tudi na tem področju.
Še in še bi lahko naštevali posege, navajali ugotovitve manjšinskih predstavnikov, a je že dovolj, da povzamemo le nekaj misli iz sklepnega dokumenta. Po ugotovitvi o nenadomestljivi vlogi sožitja dokument vsebuje tudi misel, da je treba preprečiti oživljanje nacionalističnih in neofašističnih tendenc, ker ne zavirajo, marveč dejansko onemogočajo sožitje. Pri tem sklepne misli navajajo primer Slovencev v Italiji, ki že 36 let od sprejetja ustave čakajo na zaščitni zakon. Udeleženci »Srečanja manjšine« so solidalizirali s Slovenci v Italiji in izrazili pričakovanje, da bi v Rimu čimprej odobrili za manjšino sprejemljiv zakon, (voc)
Včeraj manifestacije v 133 mestih, prihodnjo soboto skupna manifestacija v Rimu
Študentje po vsej Italiji zahtevajo stvarno spoštovanje pravice do študija
RIM — Okrog 700 tisoč študentov se je včeraj podalo na ulice 133 italijanskih mest, da bi manifestiralo v prid pravice do študija. Slednjo v večji ah manjši meri ogrožajo neurejeni šolski prostori, zamude pri namestitvah učnega osebja, skratka konkretni problemi, s katerimi se spopadajo posamezni zavodi. K vsemu temu pa je treba dodati še osnutek finančnega zakona za leto 1986, ki predvideva znatne poviške vpisnin in drugih šolskih pristojbin1.
Včerajšnje manifestacije je večinoma priredila Zveza srednješolcev, ki je včlanjena v ZKMI, vendar ena izmed posebnosti, s katerimi se javlja po večletnem mrtvilu obujeno študentovsko gibanje, je ravno odklanjanje ozkih strankarskih in ideoloških etiket. Kar za razliko od leta 1968 poganja sedanjo študirajočo mladino na ulice, je predvsem skrb za bodoč-
nost, v kateri mnogim grozi brezposelnost in s katero se nove generacije nameravajo spopasti s čimboljšo šolsko pripravo. Ta pa je v sedanjih razmerah v precejšnji meri nemogoča, poleg iz že omenjenih razlogov tudi zato, ker zlasti srednje šole opredeljujejo zastareli koncepti in programi.
Ponekod, npr. v Milanu, Genovi in Trstu, so podobne manifestacije bile že v preteklih dneh in tednih, prihodnjo soboto (16. t.m.) pa bo skupna manifestacija v Rimu, ob kateri je predvideno, da bodo študentske delegacije posameznih mest nastopile pri ministrici za šolstvo Falcuccijevi. Včerajšnje manifestacije so v glavnem potekle brez incidentov. Edinole v Bologni so zabeležili manjša nasilna dejanja, ki so jih izzvale manjše skupine »avtonomistov« in demopro-letarcev.
V radijskem govoru, namenjenem prebivalstvu vzhodne Evrope
Reagan posredoval sovjetskemu ljudstvu željo po mirnem sožitju
WASHINGTON — Po predsinočnji izjavi republikanskim članom Kongresa, da pojde v Ženevo na sestanek z Gorbačovom »brez utvar glede sovjetskih namenov, vendar z občutkom zaupanja in optimizma, ki sloni na zavesti, da so si ZDA v zadnjih petih letih spet utrdile mednarodni prestiž«, je Reagan včeraj zatrdil, da morata Amerika in Sovjetska zveza sobivati v miru. Dodal je, da od srečanja s sovjetskim državnikom pričakuje »ploden rezultat, ki naj izgladi pot nadaljnjim takšnim sestankom«.
To je ameriški predsednik dejal v tradicionalnem sobotnem radijskem govoru, ki je bil tokrat namenjen naravnost prebivalstvu Sovjetske zveze, in to prek valov »Glasu Amerike«, usmerjenega v vzhodnoevropske države. Reagan je kritiziral sovjetske voditelje, češ da so »Izvestja« nepopolno poročala o razgovoru, ki ga je imel s skupino sovjetskih časrdkarjev, medtem ko naj bi sovjetske osebnosti lahko svobodno govorile ameriški javnosti prek njene televizijske mreže. Tiste dele intervjuja, ki jih »Izvestja« niso omenila, je Reagan o-
značil kot »važne«, obenem pa opredelil pisanje sovjetskega tiska o »sovražnem razpoloženju ZDA do SZ« kot »izkrivljenje«: »Američani ljubijo mir in ne ogrožajo vaše države,« je poudaril Reagan in pripomnil, da je ameriško ljudstvo »strpno in umerjeno, toda neuklonljivo v obrambi lastnih svoboščin' in domovine«.
Šef Bele hiše se je spomnil druge svetovne vojne, ko so ZDA in SZ bile zaveznice ter se poklonil junaštvu sovjetskega ljudstva, pri čemer je omenil leningrajsko in stalingrajsko bitko. Po vojni, je nadaljeval Reagan, so ZDA v treh letih skrčile efektivno vojaščino z 12 na 1,5 milijona enot, hkrati pa predlagale, naj bi jedrska energija, nad katero so takrat imele monopol, prešla pod nadzor mednarodne ustanove, kar pa se ni zgodilo. Reagan je nanovo branil vesoljski ščit SDI s pripombo, da so ZDA pripravljene deliti sadove ustreznih raziskav z vsemi državami sveta. Predsednik se je zavzel za prost in odkrit dialog s SZ ter zaželel, naj bi meja med velesilama na Aljaski postala' prav tako odprta kot je meja med ZDA, Kanado in Mehiko.
ZDA nočejo
popustiti
ugrabiteljem
WASHINGTON — »Z ugrabitelji se lahko pogovorimo, ne bomo pa se z njimi pogajali.« Tako je včeraj izjavil eden od glasnikov Bele hiše, potem ko so štirje od šestih Američa-’ nov, ki so jih ugrabili pred časom v Bejrutu pripadniki skupine »džihad islam«, pisali Reaganu, naj se z u-grabitelji pogodi za njihovo izpustitev. Terry Anderson, Lawrence Jen-co (duhovnik), David Jacobsen in Thomas Sutherland so za pomoč prosili med drugim še canterburyjskega nadškofa Runcieja, ki je brž pozval muslimanske skrajneže, naj nemudoma sprejmejo njegovega odposlanca Waita. Usoda zadnjih dveh ugrabljenih, Williama Buckleya in Petra Kilburna ni znana, sicer pa so podpisniki pisem Reaganu in Runcieju zatrdili, da je bil Buckley umorjen.
Po neuradnih vesteh je ameriška administracija v stalnem stiku »z vsemi dejavniki, ki lahko pripomorejo k srečni rešitvi zadeve«.
• Praznih rok po desetih letih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Nasprotnikov naše zaščite je več vrst. Najbolj glasni so si tisti, ki trdijo, da zadostuje zbrati in v zakonu poenotiti besedilo obstoječih zakonov in drugih norm, ki se tičejo slovenske manjšine. Po vsebini naj bi torej ostalo vse po starem. Vztrajne so pa tiste politične sile, ki trdijo, da je zakon potreben in da ga je treba čimprej sprejeti, a le pod pogojem, da se nekatere pravice, ki jih slovenska manjšina zahteva, ne priznajo, ali da se omejijo. Ker so te sile politično najmočnejše in najvplivnejše, obstaja resna nevarnost, da bi vsilile take rešitve, ki ne bi pomenile bistvenega premika v zaščiti naše skupnosti. Zato je potrebno, da se ponovno pomudimo z nekaterimi vprašanji in povemo, kaj ni sprejemljivo, oz. kaj mora zakon vsebovati, da bo vreden označbe, da je zaščitni.
V prvi vrsti gre za Slovence v videmski pokrajini. Zakon mora zaobjeti tudi ta del slovenske manjšine, vključiti jo je treba v »širše območje«, ker bi njena izločitev pomenila potvarjanje dejanskega stanja. Tudi možnost, da bi se samoi-dentificirala po posebnem zahtevnem postopku, rešuje le videz brez možnosti, da se realizira. Označba slovenskega prebivalstva videmske pokrajine, da je »slovanskega izvora« je izmišljena z očitnim političnim ciljem.
Nikogar ni treba prepričevati, da je položaj tega dela manjšine v deželi drugačen kot na Goriškem in Tržaškem. To seveda ne opravičuje, da bi ga odpisali, ali definirali za neko posebnost. Omenjene razlike je mogoče upoštevati, na drugačen način z drugačnim pristopom in s postopnostjo. Tudi za vključitev v ožje območje bi za ta del manjšine morali veljati podobni postopki.
Ožje območje (tisti deli teritorija, na katerem je dana večja pravica rabe slovenskega jezika) mora obsegati tudi mesta odn. njihovo ožjo in ne le širšo okolico.
Izvajanje pravice slovenskega jezika mora biti rešeno z zadostnim šte-
vilom oseb v javnih službah, ki obvladajo slovenski jezik. Uvedba tolmačev - prevajalcev je lahko le začetna in začasna rešitev.
Če ni v videmski pokrajini uvedena slovenska osnovna šola, ni realno pričakovati, da bi se dijaki vpisovali v srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Preizkusni kamen za dobro voljo pri reševanju problemov Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini je prav v omenjeni uvedbi.
Starši, učno in neučno osebje šol ter dijaki so s trikratnim bojkotom volitev v okrajne in pokrajinske svete zadosti odločno in enotno zahtevali avtonomen svet za slovenske šole.
Gospodarski interesi slovenske manjšine morajo biti zaščiteni vsaj v tolikšni meri, da njena gospodarska moč ne pada, kar je mogoče uresničiti s soodločajočo udeležbo pri prostorskem in družbenogospodarskem planiranju, s pravično odškodnino celotni skupnosti za razlastitve in s korenitim posegom v gospodarstvo na tistih območjih, kjer je prišlo do največjega izseljevanja.
V tem naštevanju smo se dotaknili le nekaterih važnejših vprašanj, s čimer ni torej omenjeno vse, kar je vredno kritike in kar še zahtevamo. Verjetno, da za to priložnost zadostuje, v prepričanju, da bodo do tu izrečene besede imele odziv. To bi pričakovali ob tej pomembni obletnici.
BORIS RACE
• Okrogla miza
NADALJEVANJE S 1. STRANI
roč ju Oreha, ki bi bila povezana z že obstoječo industrijsko cono v Kopru ter do poslanca KPI Cuffara in predstavnika KPI v evropskem parlamentu Rossettija. Carbone je tudi omenil obvezo italijanske vlade, da zakonsko uredi zaščito slovenske manjšine ter dodal, da ima minister Vizzini že besedilo osnutka, ki bi po njegovem mnenju lahko bil osnova za razpravo med političnimi silami.
Cuffaro je poudaril, da je osimski sporazum odpravil sleherno negotovost glede meje in njene začasnosti,
obenem pa je zaprl nekaj bolečih stranic za obe strani. Po' njegovem mnenju je bila industrijska cona na Krasu od vsega začetka neizvedljiva in zato komunisti bolj podpirajo druge rešitve, recimo sodelovanje na visoki tehnološki in znanstveni ravni. Tako on kot Giorgio Rossetti sta v zvezi z zaščito slovenske manjšine dejala, da gre za vprašanje demokracije in načelnosti in da večja ali manjša raven zaščite ne more biti odvisna od večje ali manjše številčnosti narodnostne skupnosti na nekem področju. Ne smemo se bati soočanja z drugo kulturo, je rekel Rossetti in omenil nevarno naraščanje nacionalizmov in rasizma v nekaterih evropskih državah.
Slovenci hočemo biti dejavnik razvoja v deželi in v državi, v kateri živimo, je v svojem posegu dejal ravnatelj SLGRI Darko Bratina, vendar se pri tem ne maramo odreči svoji nacionalni identiteti. Slovenci smo tarča vsakdanjega nasilja, ki seveda ni vedno fizično1. Nasilje je tudi v lažeh, ki jih lahko zasledimo v nam nenaklonjenem tisku. Bratina se je prav tako izrekel proti preštevanju, oziroma za preštevanje, vendar samo potem, ko bo zaščitni zakon že nekaj časa v veljavi in bo manjšina imela vse možnosti za razvoj.
V razpravo' so posegli še mnogi udeleženci. od nekdanjega podpredsednika slovenske vlade za časa pogajanj o osimskih sporazumih do nekdanjega veleposlanika v Rimu in sedanjega zveznega podsekretarja za zunanje zadeve Marka Kosina. Čačinovič je menil, da bi morala italijanska stran jasno povedati, če ni zainteresirana za gospodarski del osimskih sporazumov in za prosto cono na Krasu ter bi glede tega o tem delu osimskih sporazumov spet govorih. Marko Kosin je s svoje strani obžaloval, da se osimski sporazum ni uresničil v dveh pomembnih delih: tistem, ki zadeva gospodarski del in pa tistem, ki govori o zaščiti slovenske manjšine. Ostaja dejstvo, da je osimski sporazum velik politični uspeh in zgled pri urejevanju odnosov med državami.
STROJI IN ORODJA ZA OBDELAVO MARMORJA
Glavina Nazario
Ul. Corpison 16 — Tel. (040) 761-953 — TRST ZA POLAGANJE PLOŠČIC:
• rezila za ploščice • električni stro|l za lomllenje granita In marmorja 9 stroj za niveliranje In brušenje tal.
ZA KAMNOSEKE:
9 diamantne plošče za stroje 9 »flexc 9 diamantne plošče >INCIMAR< za brušenje nožev 9 loščilcl 9 rezila na vodo In brez 9 stroji za sekanje marmorja 9 plošče >ZEC< 9 dleta In čila >WIDIA< 9 loščllni svinčeni prah In krema 9 lepila In kiti 9 razna kladiva.
visoka moda in konfekcija po naročilu
Nova trgovina čevljev vas pričakuje z najnovejšimi
modeli škornjev in čevljev za toplo zimo
Stefani Claudio
TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Slabi energetski temelji
Dokument deželne KPI ob desetletnici Osimskih sporazumov
Z Osimom postavili osnove za nove odnose
Bolj kot so dnevi hladni, več je ^Povedi, da bomo Jugoslovani letošnjo zimo preživeli v pomanjkanju vseh vrst energije. Suša je tako tz-Vjaznila rečna korita in akumula-Cliska jezera, da vodne elektrarne Proizvajajo samo še minimalne koli-Clne električne energije. Elektrike i-nnata dovolj le Srbija in Kosovo, vsepovsod drugod so že morali uveljavi redukcije električne energije v PPinjšem obsegu. Premoga za kurja-vo ni dovolj in v Ljubljani so se Pri primer že odločili, da kupec do Pidaljnjega kupi lahko samo 2 toni Premoga. Težave so začele nastajati Pri oskrbi s tekočimi naftnimi go-Tm in v nekaterih republikah je preskrba 2 plinskim oljem in bencinom ze motena^ zlasti tam, kjer prav zdaj opravljajo obširna kmetijska deta- Mazuta pa tako in tako manjka ze dalj časa, kar se pozna zlasti pri Proizvodnji električne energije v nekaterih republikah (npr. Hrvaški), kjer imajo zgrajenih več toplotnih elektrarn na mazut, pa te elektrarne Počivajo, ker ni dovolj goriva. Stanje ahko popravi samo obilen dež ali Precejšen kup deviz ali pa — mila zima.
Moč jugoslovanskih elektrarn je Vfkaj več kot 18 tisoč megavatov.
e elektrarne so sposobne na leto goditi nekaj več kot 72 milijard kilovatnih ur električne energije, kar Pomeni, da bi lahko imeli na razpo-togo vsak dan okoli 200 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar 2? za.dostovalo za normalno porabo, oda pozimi porabimo v Jugoslaviji koli 220 kilovatnih ur električne e-Ofgije. Ali z drugimi besedami: zmo-»TOost elektrarn ni tolikšna, da bi ajiko pokrila potrebe v zimskih ča-d- Zato smo vse doslej elektriko
Dvojezična
antologija
_ CELOVEC — Na sedežu Koroške trgovinske zbornice so v sredo zvečer odiprli 38. Avstrijski teden knjige. V okviru te prireditve 80 v četrtek predstavili javnosti tudi dvojezično antologijo »Slovenska beseda na Koroškem«, Viigo je izdala založba Oster-eeichischer Bundesverlag in s tem omogočila širši avstrijski jav-nosti vpogled v slovensko književnost na Koroškem od X. sto-'etja do danes.
Antologijo so pripravili Regi-nald Vospernik, Pavle Zablatnik, J^k Prunč in Florjan L,ipu.š. *'niiga je namenjena predvsem ljubiteljem književnosti obeh sku-Pin, šolarjem, učiteljem in institutom.
Naj še zapišemo, da sta na tednu knjige zastopani tudi obe slo-Venski založbi Drava in Mohorje-va družba, slednja je za torek Priredila še večer šansonov Svettane Makarovičeve.
zimi uvažali, poleti pa smo jo iz-n-Zdaj pa je elektriko zaradi g kegp vodostaja povsod v srednji če ^ cel° zel° ležko uvoziti, tudi Q pi za uvoz imeli dovolj deviz. za lz Pa ni dovolj, saj jih ni niti ene^^olj potreben uvoz nafte. Vsi j0 r9etiki se zato zaskrbljeno ozira-nofi	Dolgotrajnejšega dežja pa
ne e biti in tako na primer elekirar-iin na Ponavi proizvajajo samo tret-^ .siceršnjih količin električne e-nuki' Bred dnevi so morali celo lago^rrno etektramo v Krškem pri-je Odi vodnim razmeram: morala enJi^dišati proizvodnjo električne takJ11^6 zato, ker je bil pretok Save rabj- ^jhen, da se je voda, ki jo kj J10 za ohlajanje elektrarne, v re-Ve^ela močno Čez dopustne meje. jočg7War za zdajšnje (in napovedu-ner0--Se-* Pomanjkanje električne e-je j 1® ni kriva samo suša. Krivce sfce jskati pri tvorcih energet-bi v Pmitike, ki niso poskrbeli, da nekJPaoslaviji gradili elektrarne po tok ?_nem ustaljenem vrstnem redu,
tor.	Uh nTnrliin -n in'lini 7
leon jih gradijo v tujini. Zaradi l
Tekočl"
Podru ■ v usta. Ob tem pa so rtiQ 1 wri ostali neizkoriščeni; ima-Pa zgrajenih več toplotnih elek-
shiQ Ju3°slovansko elektrogospodar-niijjig^?. vrsto let obratuje brez naj-rd. JSlh energetskih rezerv, tako-
trarn na mazut, ki pa zaradi pomanjkanja mazuta in predragega goriva že nekaj let v glavnem električne energije skorajda ne proizvajajo. Toda tudi pogoste redukcije električne energije v letu 1983 jugoslovanskih gospodarstvenikov niso spametovale: gradnja novih elektrarn zelo počasi napreduje. V Sloveniji npr. že nekaj let trdijo, da je čimprej treba začeti z gradnjo vodnih elektrarn na Savi in Muri, toda do uresničevanja teh projektov najbrž še ne bo prišlo kmalu. Vedno znova se zatika pri denarju, ki ga za gradnjo ni dovolj. Samo elektrogospodarstvo je v nenehnih izgubah (cena električne e-nergije je sorazmerno nizka) in za nove gradnje ne more zbrati dovolj denarja. Denarja od drugod (posojil) pa ni. Pa tudi gospodarska politika ni dovolj energična, da bi gradnje na takšen ali drugačen način u-spela pospešiti.
Tej gospodarski politiki je uspelo nekoliko pospešiti le posodabljanje premogovnikov. Rudarji so se zato letos kar izkazali in bodo nakopali okoli 70 milijonov ton premoga. Toda gospodarska politika je računala na bistveno večji kup premoga, na 82 milijonov ton. Kljub delu ponoči, ob nedeljah in praznikih, se rudarjem ni uspelo približati zastavljenemu cilju. Vzrok? Modernizacija rudnikov je sicer stekla, vendar je prepočasna, da bi lahko ujela naraščajoče potrebe. Pa še tega, kar so v premogovnikih nakopali, porabniki niso mogli dobiti sproti, kajti železnica nima dovolj vagonov, da bi lahko razvozila nakopan premog.
Nekoliko drugače je pri naftnih derivatih. Letos bodo doma sicer načrpali približno toliko nafte, kot so načrtovali (okoli 4 milijone ton), toda močno se je zataknilo pri uvozu nafte. Jugoslavija je računala, da bo lahko letos uvozila iz Sovjetske zveze toliko surove nafte kot lani, ko je Sovjetska zveza pristala, da bo Jugoslaviji prodala za dva milijona ton surove nafte več, kot pa je bilo dogovorjeno v okviru meddržavnih blagovnih kontingentov. Toda Sovjeti so se izgovorili, da je bila lanska pomoč v nafti izjemna in da je letos zaradi drugih gospodarskih vzrokov Jugoslaviji ne morejo zagotoviti toliko kot lani, pač pa 1,2 milijona ton manj. Sovjetsko nafto bi lahko država plačala brez težav, saj se je izvoz najbolj povečal prav v Sovjetsko zvezo. Zdaj pa mora iskati dodatne devize za nakup nafte na konvertibilnih trgih. Pod silo razmer je zato država predpisala, da morajo vsi jugoslovanski izvozniki povečati prispevke za uvoz nafte. Ta odlok je začel veljati šele pred nekaj dnevi, kar pomeni, da se denarja za nakup nafte še ne bo tako kmalu zbralo dovolj, kar pa lahko pomeni, da bo naftnih goriv kmalu začelo močneje primanjkovati, čeprav morda samo začasno. Doslej smo namreč uvozili kar za petino manj nafte, kot bi jo morali po energetskih načrtih za letošnje leto.
Zdi se, da Jugoslovan nima druge možnosti, kot da z energijo skrajno varčuje: Toda tudi varčevati ne more kar v nedogled, saj je po porabi energije že skoraj na dnu evropske lestvice. Izračunali so namreč, da zdaj porabi Jugoslovan povprečno o-koli 3500 kilovatnih ur električne e-nergije na leto. Koliko še lahko varčuje, pove primerjava, da je že leta 1980 Norvežan porabil 20 tisoč kilovatnih ur električne energije na leto, Šved 11 tisoč in pol. Zahodni Nemec 6 tisoč, Britanec, Francoz in Avstrijec pa 5 tisoč kilovatnih ur električne energije na léto. Podobne primerjave pa bi lahko našteli tudi za porabo premoga in tekočih naftnih goriv. Treba bo storiti kaj drugega. Predvsem bo energetsko poli-t'ko države treba postaviti povsem na drugačne temelje. Glede na to, da se Jugoslavija že nekaj let ubada z enakimi energetskimi težavami, pa se vsiljuje vprašanje, ali bodo sposobni takšne temelje v resnici kaj kmalu tudi postaviti.
JOŽE PETROVČIČ
BERITE
»Novi Matajur«
2#^) DOMA
lip' IN V SVETU
f-ovENUALEs DOBRO POZNAN
TRST — Deželni komite KPI je na svoji zadnji seji obravnaval desetletnico podpisa Osimskih sporazumov in ob koncu seje odobril dokument, v katerem deželna KPI navaja svoja stališča do tega sporazuma.
Z Osimskim sporazumom so bile dokončno določene meje med obema'državama, postavljene so bile osnove za ekonomsko sodelovanje, obe državi pa sta tudi sprejeli obvezo o zaščiti manjšin v svojih državah. Po mnenju KPI podpis sporazuma ni pomenil le konca vseh nesporazumov, ki so v zgodovini večkrat pretresli obmejna področja, temveč se je začela tudi nova faza v odnosih med obema državama.
KPI tudi danes poudarja, da je v interesu Italije, da si prizadeva za uresničitev tega sporazuma in tako prispeva k stabilnosti mednarodnih odnosov na Balkanskem polotoku in še posebej h krepitvi dobrih odnosov z neuvrščeno in socialistično Jugoslavijo. Zato si marajo italijanska vlada in vse demokratične sile prizadevati, da področje ob meji z Jugoslavijo postane simbol gospodarskega razvoja, odprtega za mednarodno sodelovanje. Pri tem je treba izolirati vse tiste sile, ki si še danes prizadevajo, da se določila Osimskih sporazumov ne bi uresničila.
Zato je nujno, navaja dokument KPI, da se čimprej določijo zakonski
instrumenti za sanacijo gospodarstva v Julijski krajini in za gospodarsko sodelovanje obmejnih področij.
Dokument KPI navaja tudi prvi desetletni obračun izvajanja sporazumov. Tako so bili po mnenju KPI sprejeti pomembni zakoni (ali pa so v obravnavi v Parlamentu), rešeni so bili problemi v zvezi z obojestranskim priznanjem diplom, dogovorili so se glede odškodnin beguncem, za cestne povezave, za ribolov v Jadranu in za skupno skrb za okolje.
Niso pa bili realizirani sklepi o zaščiti etničnih manjšin. Italija še ni odobrila zaščitnega zakona za slovensko manjšino, pri čemer so po mnenju KPI glavni krivci vlada, ki zamuja z vložitvijo zakonskega predloga, in pritiski KD ter konservativnih sil v Trstu in Gorici. Tudi pomemben del
gospodarskih dogovorov ni bil realiziran tudi zato, ker je prišlo do napak v upravljanju, kar je omogočilo tudi precej široko ljudsko akcijo proti tem sporazumom. Tudi KPI je že v letu 1982 opozarjala, da je treba za ponoven vzpon tržaškega in deželnega gospodarstva iskati drugačne oblike sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, kot je predvidena prosta cona na Krasu. V tem smislu je KPI tudi predložila svoj zakonski osnutek.
V zaključku svojega dokumenta KPI poudarja, da je politika prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, ki jo je o-simski sporazum še okrepil, prispevala k temu, da je meja med obema državama postala najbolj odprta v Evropi in zato je potreben napor vseh demokratičnih sil, da se ta politika miru in sodelovanja še okrepi.
F-JK prednjači na izdatkih za zdravstvo
TRST — Zdravstvo ostaja ena tistih dejavnosti, ki zaradi velikih izdatkov zaskrbljuje vsedržavne in deželne politične in upravne kroge. Najhujši problem je, kako naj. zdravstvene ustanove zaključijo letošnje finančno leto, saj je za to potrebna še 2.150 milijard lir.
Med deželami, ki predstavljajo velik problem v okviru zdravstvenih fiJ nape, je prav gotovo dežela Furlanija - Julijska krajina. Ministrstvo za zdravstvo je izračunalo, da se v naši deželi na zdravstvenem področju potrosi za posameznika največ. Na vsakega prebivalca pride 779.000 lir, medtem ko je vsedržavno povprečje 648.000 lir. V naši deželi se torej potrosi kar 20 odstotkov več kot drugje.
■ EDI MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
UL Baiamonti 3 - teL 820766 UL Di Vittorio 12 - teL 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
m* monzhJzzD
Olajšave pri plačilu
mr trst
TRST
Ul. Viđali, 9 - Telef. 763563
Ul. Carducci 20 - Telef. 795071 Ul. Muratti, 4 - Telef. 795542
°
"4.
^	a*
P
9*
o?

£


&
.O'
vNV
*r v*°

^ </ x
,+
j?


ec- v #
Vse to in ostale artikle

dobite v trgovinah
'ju/ilan.
Umirjena razprava v tržaškem občinskem svetu
Stališča strank deset let po
Tržaški občinski svet se je na petkovi seji v umirjenem a dokaj: hladnem vzdušju spomnil 10. obletnice podpisa osimskih sporazumov. Po besedah župana Riehettija so v razpravo posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, ki so bile na seji prisotne.
Tržaški župan je med drugim dejal, da je sporazum predstavljal v duhu Helsinških sporazumov prispevek k miru v tem delu Evrope, obenem pa je predstavljal za velik del istranskega prebivalstva žalosten dogodek. Sporazum se je uokvirjal v širšo optiko definicije meja in imel namen, da bi se ustvarile osnove za nov in usklajen razvoj obmejnega področja in v tem sklopu predvidel razne instrumente, mnogi od katerih so se pozitivno razvili; po županovih besedah pa je bil dan prevelik poudarek možnosti gradnje mešane proste industrijske cone, ki sedaj ni več aktualna, tudi zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev. Župan Richet-ti je vsekakor potrdil celoviti pomen sporazumov, ki se pogumno projektirajo v prihodnost.
V imenu KPI je spregovoril pokrajinski tajnik Poli, ki je uvodoma podčrtal velik pomen tega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, na osnovi katerega je že bilo veliko storjenega v obojestranskem interesu. Spo-
razumi so tudi odprli dolgoročno perspektivo glede vloge prebivalcev, ki pripadajo manjšinskim etničnim skupnostim in potrdil lojalnost obeh držav do principa o njihovi najširši zaščiti, kar je bistveno vprašanje notranje demokracije obeh držav. Poli je poudaril, kako je KPI kot prva stranka leta 1982 predlagala, da je treba iskati nove oblike gospodarskega sodelovanja med državama, s čimer so se strinjale vse demokratične stranke, kar pa je še zgovorneje pokazalo pravi konservativni in nacionalistični obraz vodstva liste, ki ni znalo odgovoriti na porajajoče potrebe tržaškega produktivnega aparata in je še pripomoglo k ustvarjanju strahu in kontrapozicij do slovenske manjšine in postavljalo v nevarnost sožitje na tem obmejnem področju. Poudaril je tudi, da je po mnenju KPI vse bolj nujno, da parlament odobri zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, ki naj pripo-zna pravico vsem prebivalcem, ki ji pripadajo, do lastne identitete in do lastnega osebnega in skupnega razvoja. To je obveza, ki jo mora italijanska demokracija izpolniti do teh lojalnih prebivalcev, ki s svojo prisotnostjo bogatijo kulturni pluralizem države.
Po mnenju svetovalca Tržaškega gibanja Parovela so sporazumi bili realistično dejanje v interesu miru
in razvoja obmejnega področja in so za Trst in njegovo prihodnost predstavljali zgodovinski preobrat. Paro-vel je pristavil, da je treba sedaj prebiti psihološke zidove, v katerih se mesto po svoji volji zapira in prav v tem je odločilna bitka mesta; boriti se je torej treba proti tem sovražnikom, ki se nočejo odpirati in so proti vsakemu sodelovanju. Potem ko je odpadla možnost za izgradnjo proste industrijske cone na Krasu, je pristavil, ni več nobene ovire za celovito izvajanje osimskih sporazumov, tudi glede zaščite slovenske manjšine, proti kateri so se strumem talno zagnali isti nasprotniki, ki so nasprotovali industrijski coni in dvignili nacionalistično in dvoumno kampanjo.
Svetovalka Frausin (PSI) je v svojem posegu dejala, da izgradnja proste industrijske cone na Krasu ni imela smisla, zaradi česar so Tržačani pravilno ravnali, ko so se ji uprli. Zagovarjala je tudi predlog po uresničitvi integralne proste cone, kar po njenem mnenju potrjuje tudi dejstvo, da podobne cone sedaj ustvarjajo v Jugoslaviji.
Po pričakovanem blatenju sporazumov s strani misovskega predstavnika je spregovoril načelnik skupine LpT Cecovini, po katerem so bili sporazumi prava prelomnica za Trst;
Osimu
po njegovem so bili pripravljeni v strogi tajnosti, tako da prebivalstvo sploh ni vedelo ničesar; sporazumi bi lahko bili boljši, je pristavil, so pa taki, ker jih je pripravljal neki neznan funkcionar. Tudi Cecovini je ponovil predlog o integralni prosti coni in pozval občinski odbor, naj predvidena občinska komisija čim-prej začne z delom. LpT se ni postavila proti političnemu delu sporazumov, je pristavil, medtem ko je za njim svetovalec Gambassini zmigoval z glavo, pozneje pa se je drugi desničarski predstavnik liste Gabrielli javno distanciral od teh Ce-covinijevih izjav.
Republikanec Rossi je v svojem kratkem posegu priznal, da ni moč zanikovati, da bi bilo v teh desetih letih storjenega nič pozitivnega v zvezi z izvajanjem sparazumov in dodal, da je treba nadaljevati po tej poti. Pozitivno je ta mednarodni sporazum ocenil predstavnik KD Tomiz-za, po katerem je v duhu Helsinške listine pripomogel k odpravi vseh tistih razlogov, ki bi lahko ustvarjali trenja na meji. Zavzemati se moramo, je še pristavil, da bi meje ne bila področja, kjer bi nastajali razni konflikti in zaključil, da je treba sporazume tolmačiti kot prispevek, ki daje zagotovila, da lahko v tem duhu gledamo naprej in delamo v korist miru.
Sovjetski ambasador Nikolaj Lunkov jutri na obisku v našem mestu
Sovjetskj veleposlanik v Italiji Nikolaj Lunkov se bo jutri v okviru u-radnega obiska v naši deželi mudil v Trstu, kjer si bo med drugim ogledal razstavo »Dežela severnega sija«, ki jo v teh dneh prireja sovjetska tiskovna agencija TASS v sodelovanju s krajevno sekcijo združenja Italija-SZ, poleg tega pa se bo srečal tudi z najvišjimi predstavniki tržaške pristaniške ustanove. Sovjetski gost se bo ob priliki obiska obenem udeležil slovesnosti na sedežu italijansko-sovjet-skega združenja, kjer bodo predali svojemu namenu nekatere nove tehnične naprave; posebne važnosti pa je še zlasti srečanje s predsednikom pristaniške ustanove Zanettijem, s katerim se bo Lunkov pogovarjal o možnostih za povečanje blagovnega pomorskega prometa preko tržaškega pristanišča. Stvarne možnosti obstajajo predvsem na področjih kontejnerskega prometa in naftnih derivatov, kjer so v prejšnjih letih že da segli zadovoljive rezultate. Omeniti gre, da sta se obe stran; pred kratkim že srečali in med drugim tudi sklenili okvirno sodelovanje.
• Novi komandant oddelka karabb njerjev Remo Selvaggi, je včeraj zjutraj ob,iskal tržaško županstvo, kjer se je župan Richetti z gostom zadržal v daljšem razgovoru.
S petkove razprave v občinskem svetu
Na pariški prireditvi bo slovenska prisotnost dokaj bledo prikazana
V Parizu se bo v torek začel sklop kulturnih manifestacij pod naslovom »Trouver Trieste«, ki naj bi ponesle v širši svet podobo Trsta. Kakšna bo ta podoba,- bodo pokazale same razstave in druge prireditve, ki se bodo zvrstile do maja prihodnjega leta. Prireditve organizira tržaška občina, zanimivo pa je, da občinski svet sploh ni razpravljal o tej pobudi, vendar ne po njegovi krivdi.
širša razprava o tem problemu je prišla na dnevni red občinskega sveta šele na petkovi seji, ko je župan 'Richetti odgovarjal na celo vrsto vprašanj, ki so mu jih zastavili številni svetovalci opozicije že pred meseci. Jasno je torej, da se je občinski odbor izmikal razpravi o tem vprašanju, priprave na pariško manifestacijo pa so šle po svoji poti, ne da bi bil občinski svet o njih seznanjen.
Vprašanja svetovalcev so se nanašala na najrazličnejše aspekte razstave, od vsebinskih pa do upravnih aktov, ki jih je občinski odbor med tem časom sprejel. Ne bomo se zaustavljali ob vseh teh vprašanjih, omejili se bomo le naketere. Tako je župan Richetti na vprašanja komunističnih svetovalcev Spetiča in Visiolija ter svetovalca Tržaškega gibanja Parovela o prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti na razstavi generično dejal, da bi le-ta na čeprav, v filtriranih obrisih skozi fantazijo in prosto ustvarjalnost morala pokazati posebno sliko Trsta, za katerega rast so v teku stoletji pripomogle različna ljudstva; pristavil je še, da ni dvomov, da bodo razstave, dokumentarci in seminarji pokazali poseben doprinos slovenske manjišne in to ne kot ločene in zaprte skupnosti, ampak kot komponente širše tržaške stvarnosti. Župan Richetti je tudi dodal, da ne gre pozabiti, da so bili predstavniki manjšine celovito zastopani tako v znanstvenem odboru kot v komisiji strokovnjakov prav z namenom, da bi zagotovili povezavo tudi s kulturno stvarnostjo slovenskega jezika.
S takim odgovorom so bili predlo-žitelji vprašanj povsem nezadovoljni; svetovalec Visioli je med drugim dejal, da se je župan izmaknil celi vrsti vprašanj, ki gredo od kulture sožitja pa do drugih aspektov, ki kažejo na prisotnost slovenske manjšine v teh krajih; županov odgovor je označil kot opravičilo, ker o resničnih problemih ni sploh odgovoril. Tudi Parovelov poseg je bil zelo oster. Občinski odbor ie obtožil, da o etničnih problemih, predvsem pa o negativnih aspektih, ki zavirajo tvorno razpravo o teh vprašanjih, sploh ni hotel slišati in o njih razpravljati, ampak se jim je izmikal. Ob koncu je Parovel to prireditev ocenil kot »kulturni relikt«.
Zelo kritičen o ravnanju občinskega odbora glede celotne prireditve je bil tudi svetovalec Monfalcon; med pripravami se je odbor kretal v pravi administrativni zmedi, je dejal in obrnjen proti županu Richettiju pristavil, da mu celotna zadeva, kako je bilo obravnavano vprašanje prisot-
nosti slovenske manjšine na razstavi daje vtis, da bo Lista za Trst pristala in odobrila razne sklepe (»tudi tako, da si bo zamašila nos«), ki jih bo treba še sprejeti v zvezi s pariško manifestacijo, samo da je bila prisotnost slovenske manjšine na njej potisnjena ob stran.
Zelo pomenljive so bile sicer besede misovskega predstavnika, ki je z zadovoljstvom dejal, da se povsem strinja z vsebino razstave.
Sindikalni svet o problemih v Lloydu
Sindikalni svet Tržaškega Lloyda je v teh dneh objavil svoje stališče v zvezi z nedavnim sklepom vodstva o-menjene pomorske družbe s katerim je slednje preklicalo napovedano ukinitev linijske zveze s Kitajsko in i-stočasno razpustitev dveh ladijskih posadk. Sindikalno predstavništvo je v tiskovnem komunikeju obsodilo poskuse vodstva družbe, da skrči delovni orgamk obenem pa izrazilo zaskrbljenost zaradi čedalje večje krize v pomorskem sektorju.
Napovedano ukinitev linijske zveze s Kitajsko, je rečeno v sporočilu, je treba smatrati kot negativen znak tudi do deželne uprave, ki je, kot znano, aktivno posredovala pri reševanju tega vprašanja.
OD DANES DALJE
V Rossetti]« Strindbergova Nevihta
Po velikih uspehih v največjih evropskih gledališčih prihaja Piccolo Teatro iz Milana s Strindbergovo Nevihto tudi v Trst, kjer bo v Stalnem gledališču F-JK gostoval od danes pa do 24. novembra. Današnja predstava se bo začela ob 16. uri, medtem ko je premiera napovedana za torek, 12. t.m., ob 20.30.
V tem znanem Strindbergovem delu, ki ga režira svetovno znani Giorgio Strehler, bodo nastopili znani italijanski gledališki igralci, kot so Tino Carraro, Franco Graziosi, Gianjranco Mauri, Stefania Graziosi, Edmonda Aldini, Gloria Sobrito, Domenico Valente, Ettore Gaipa; Elena "Lo in Har-manna Mandeli.
Na sliki; Edmonda Aldini.
Tabor mladih pripravlja decembrski sejem
Tridnevni decembrski sejem je pred nami (stopinjo več, stopinjo manj)-Kot pač nekdo na to gleda. Domišljamo si tržnico z vsem kar k njej spada. Barantanje, prodajanje, izpostavljanje. Dražba obrabljenih predmetov bo brez dvoma zanimivost. Iščemo še nekaj mladih obrtnikov ali usvarjalcev, ki bi radi razstavljali in prodajali svoje ročno izdelane predmete. Barvne vaze, usnjene torbice, slike, igračke za otroke, lutke, obleke. Vse kar si nekdo domišlja in sam izdeluje. Poskrbeli bomo za sodobno reklamiziranje (plakati, tisk, radio; izvzemši televizijo). Ponudba je po našem mnenju zanimiva * ekonomskega vidika (posebno za nemaloštevilne brezposelne) in s kulturnega oziroma umetniškega. Svoje točke lahko prodajajo še akrobati; igralci, tudi cirkuški; glasbeniki itd., (če je kdo tako »korajžen«, saj smo Slovenci plahi). Kdor misli torej prodajati svoje ročne izdelke, obrabljene predmete itd., naj se v čimkrajšem času (vsaj do konca decembra brez običajne zamude) javi v baru Prosvetnega doma na Opčinah, tel. 040/213945. Sejem bo trajal od 4. do 6. decembra.
P. S. : Kdorkoli želi darovati taboru mladih obrabljene predmete, ki so mu v napoto, ali jih več ne rabi, ravno tako lahko kliče na zgoraj omenjeno telefonsko številko.
Tabor mladih
Posebna oddaja o martinovanju po radiu Trst A
Danes popoldne ob 17. uri bo na sporedu posebna oddaja z naslovom MARTINOVANJE, posvečena tradicionalnemu prazniku sv. Martina. Med drugimi sodelujejo nabreiinski moški pevski zbor »Igo Gruden«, duo Igo jn Nevo Radovič in priljubljeni slovenski operni pevec Ladko Korošec. V in~ formativnem delu oddaje bodo spregovorili slovenski vinogradniki z obeh strani meje. Oddaja, realizirana v Nabrežini na kmetijskem posestvu RG' dovič, spada v okvir sodelovanja med postajami Radio Trst »A«, Radi0 Koper in Radio Ljubljana.
*	NADJA ROJAC
Kabaretna skupina danes v Zgoniku
V sklopu proslav ob 40-letnicì KD Rdeča zvezda iz Saleža, bo danes ob 18. uri v športno-kultumem centru v Zgoniku druga prireditev iz tega cikla, ki bo prav gotovo pritegnila pozornost širšega kroga ljubiteljev smeha in zabave sploh. V goste namreč prihaja dobro znana ljubljanska kabaretna skupina »Mappet show, ki jo sestavljajo Rifle (Janez Hočevar), Taf (Ton® Fornezzi) in Maja. Zabavni program bo trajal približno poldrugo uro avtorji bodo ob glasbeni spremljavi predstavili izbor skečev humorističnih in satiričnih prikazov današnjega načina življenja in njegovih protagonistom-Kdor je pred dobrim letom prisostvoval na Opčinah nastopu skupine »MoppG show«, prav gotovo ne bo zamudil današnje priložnosti, da se brezskrbno razvedri in pozabava.
Obveznost, ki jo mora izpolniti dobršen del davkoplačevalcev
Do konca meseca plačati predujem davkov
Do konca novembra bodo morali davčni obvezane! vplačati predujem davkov na dohodke v letu 1985, ki znaša 92 odstotkov davkov, plačanih v letu 1984. Ker je zadeva precej zapletena, možnosti pomot pa precejšnje in zlasti drage, bomo skušali bralcem zadevo razložiti na osnovi pogovora, ki smo ga imeli z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Vojkom Kocjančičem.
Predvsem so plačila davčnega predujma oproščeni tisti davkoplačevalci, ki predstavljajo obrazec 101 in tisti, ki predstavljajo obrazec 740, pa nimajo več kot pol milijona lir kosmatih dodatnih letnih dohodkov poleg plače. Predujem mora plačati vsak, katerega davek IRPEF je maja letos ob vplačilu salda davčne vsote, presegel 100 tisoč lir. Samoobdavčenje davka ILOR pa morajo opraviti vsi tisti, katerih vsota ILOR je lani presegla 40 tisoč lir. Obe davčni vsoti, se pravi za IRPEF in ILOR (100 in 40 tisoč lir), se nanašata na seštevek vsote, ki smo jo vplačali pri predujmu in nato še pri majski poravnavi davčnih obveznosti (pri saldu). Povrhu pa so mnogi davkoplačevalci obvezani plačati tudi predujem dodatnega davka IL OR (addizionale), in sicer v primeru, ko izračunani (in torej ne predvideni) dodatni ILOR znese več kot dolžni mesečni znesek 11 tisoč lir (dodatni ILOR znaša namreč 8 odst. davka ILOR). Naj dodamo, da so za plačilo dodatnega ILOR obvezani vsi podjetniki, medtem ko med odvisnimi delavci zadeva v glavnem tiste, ki imajo poleg plače še dohodke od nepremičnin ali drugačne dodat-
ne dohodke (na primer od poklicnih storitev ali podobno).
Da bi bila zadeva bralcem čimbolj jasna, nam je Vojko Kocjančič postregel s konkretnim primerom odvisnega delavca, ki je v letu 1984 (davčna osnova za leto 1985) zaslužil 15 milijonov letnega dohodka, povrhu pa je lastnik hiše s katastrskim donosom 800 tisoč lir letno. Ker ima pri plači davke že odbite, bo zaradi nepremičnine moral pri samoobdavčevanju plačati davek na dohodek fizičnih oseb IRPEF in krajevni davek na dohodke ILOR. Ker se katastrski donos 800 tisoč lir prišteje k plači, mora plačati 27 in ne 18 odstotkov davka IRPEF, kar znese 21G tisoč lir. Sešteti mora davčni predujem za leto 1984 in poravnavo davkov (saldo) maja 1985 in tako dobi davčno osnovo iz leta 1984, na temelju katere plača predujem davka IR PEF za leto 1985, ki znaša 92 odstotkov od lanskega davka IRPEF (ki, kot smo zapisali, znaša 216 tisoč lir), kar nam da vsoto 199 tisoč lir.
Če davčni obvezanec ne sodi med tiste, ki so za 25 let oproščeni njegovega plačevanja, mora pri samoobdavčenju plačati 15 odstotkov od katastrskega donosa (800 tisoč lir), kar znese 120 tisoč lir, pri predujmu pa 92 odstotkov te vsote, ali 110 tisoč lir. V tem konkretnem primeru bo torej moral davčni obvezanec plačati predujem v znesku 199 tisoč lir za IRPEF in 110 tisoč lir za ILOR. Dodatnega davka ILOR pa mu ne bo treba plačati, ker njegov ILOR ne presega 132 tisoč lir, ozi-
roma obveznega mesečnega zneska 11 tisoč lir’ Seveda ta primer velja za tiste, katerih hodki se v letu 1985 niso bistveno spremenili. P*"6 cej bolj zapletena pa je zadeva, če se nam 0°'. hodki zvišajo ali znižajo, če bomo plačali prev® predujma, bomo morali na povračilo čakati vsaJ pet ali šest let, če pa bomo plačali premalo, h0-mo morali ob poravnavi plačati še 27-odstotno bo, v katero so vštete tudi zamudne obresti, i'*1, več težav imajo v tem smislu podjetja, ki dus>e težko natančno predvidijo, kakšen bo njihov 0 končni dohodek, saj poslovna doba nemalokrat Pr^ branja nepričakovana presenečenja. Prav zato uradih SDGZ natančno obveščajo svoje člane roma porabnike svojih storitev, kobko prednji11, morajo plačati. Tistim, katerih dohodek je d01: vel večje spremembe, pa na novo obračunaval celotno davčno prijavo za predvidene dohodke ta 1985, tako da ostane čim manjša možnosti 0 pake.
SDGZ v teh dneh obvešča svoje člane tudi poravnavi zakasnelih ali pozabljenih plačil P spevkov INPS, za katero so podaljšali rok d° novembra. Za vse, ki obveznosti niso poravnaj je sedaj skrajni čas, da to storijo, sicer bodo & rali poleg občutnih glob plačati tudi precej visi zneske. Naj še dodamo, da je še vedno v teku cija za skupinski nakup elektronskih blagajn, ^ kar naj se vsi zainteresirani čimprej obrnejo urade združenja.
(vb)
Pogovor s predsednikom Kiljanom Ferlugo
Društvo Slovencev miljske občine načrtovalo bogat program delovanja
Od septembra dalje smo v našem dnevniku zapisali vrsto člankov in intervjujev o letošnji dejavnosti naših kulturnih društev. Morda ni prav, da smo skorajda za konec pustili naš prispevek o Društvu Slovencev milj ske občine, ki zasluži z naše, pa tudi s strani celotne Kaše slovenske javnosti, še posebno pozornost.
Oglasili smo sle seveda pri predsedniku tega društva Kilijanu Ferlugi. »Tako sem zaposlen, da ne vem, kje se me glava drži. 33 let sem že v miljski občinski upravi; kot ste že omenili, sem predsednik domačega društva, pa še član kakih sedmih komisij in odborov in še politično močno angažiran.«
Tak uvod o njegovi osebni angažiranosti, je nujno Pogojeval naše pričakovanje, da bo tudi letošnja dejavnost društva ponovno bogata in razvejana.
»Obnovili smo našo kulturno dejavnost že konec meseca septembra. Navezali smo stike s šolo, občino, Začeli z vajami našega zbora, ki šteje 28 pevcev in pevk in jih vodi Rihard Lahajnar. Imeli smo 18. oktobra že Prvo predavanje, ki nam ga je pripravil novinar Lojze Abram o odpravi pod vznožje Himalaje, 20. oktobra pa smo organizirali enodnevni izlet na Brione, ki je izredno dobro uspel.«
Omenil nam je nato ustanovitev gospodarske zadruge Vesna, ki pomeni, je dejal, pomembno pridobi-iev za Slovence miljske občine, in orisal program bodočega delovanja društva, ki predvideva, med drugim zbiranje podatkov za krajevni leksikon in namero mladih, da okrepijo delovanje svoje sekcije.
»Nameravamo začeti tudi z rekreacijsko telovadbo za odrasle. Seveda moramo rešiti še vprašanje telovadnice in pa umika, ki bi bil za vse udeležence te telovadbe — do sedaj se jih je prijavilo 15 — tudi najbolj Primeren. Verjetno bo to dejavnost sprejel v vodstvo naš domačin Igor Tul.«
Tudi z vrtcem in šolo so člani domačega društva v pogajanjih za izvedbo ciklusa predavanj ljudsko - pedagoškega značaja. »Obrnili smo se za sodelovanje na pedagoge iz Kopra, ki so nam že pozitivno odgovorili.«
Meseca marca je domače društvo podpisalo pogodbo z občinsko upravo, da bo pevski zbor sodeloval na vseh prireditvah v občini, enkrat na leto pa tudi izven njenih meja (letos morda na Cresu — Lošinj, s katerim ima miljska občina že štiri leta prijateljske stike).
»Naš zbor deluje sedaj že osem let — bil je namreč ustanovljen 15. oktobra 1977. Pripravljamo se, da bi proslavili tudi to obletnico in da bi ob tej priložnosti razdelili društvene značke tako' pevcem, kot vsem našim šolarjem. Naš zbor je sodeloval na spominskih svečanostih v naši občini, še to naj povem, da so se trije naši mladi člani in sicer Luisa Antoni, Samo Fer-luga in Ivo Tul udeležili seminarja za kulturne delavce, ki ga je, kot vsako leto, organizirala ZSKD.«
Naštel nam je nato vrsto prireditev, ki jih imajo že sedaj v programu, kot na primer miklavževanje, ali božičnico, predavanja, med temi na primer predavanje o krajevni preteklosti, ki je vplivala tudi na dogajanja v tej občini.
»Sodelujemo dobro tudi z miljskim krožkom Famea mujesana in z domačo koralno - folklorno skupino »On-gia«. Imamo pa seveda v načrtu Prešernovo proslavo, sodelovanje na reviji »Primorska poje«, razne veselice in krajevne sagre in še druge prireditve tudi v sodelovanju z borčevskimi organizacijami, šolo in občinsko upravo.«
Bogata dejavnost torej, ob kateri lahko domačim kulturnim delavcem samo zaželimo veliko uspeha.
N. L.
»Marija se bori z angeli« druga letošnja premiera SSG
pisma uredništvu
Devinsko-nabrežinska sekcija SSk odgovarja na odprto pismo komunistov
Opčinah na pobudo Sklada M. Čuk
Harmonikarski večer v Prosvetnem domu
„ Sklad Mitje Čuka je v petek zve-priredil v Prosvetnem domu na Opčinah prvo od vrste prireditev, ki Ph namerava izvesti še v tem mese-CU’ ko se omenjeni sklad pripravlja tja svoj občni zbor. Gost tega večera le bil harmonikarski ansambel Sinthe-ki ga vodi prof. Klavdij Furlan jn ki je med našim občinstvom že do-?fo poznan po številnih uspehih, ki Hla je s svojimi nastopi dosegel tako doma kot v raznih krajih Italije in v inatični domovini.
Mlade harmonikarje je v imenu sklada Mitja Čuk pozdravila njegova Pfedstavnica Stanka Čuk, ki je še Posebej čestitala mlademu harmonikarju Koradu Rojcu za njegov izre-den uspeh na nedavnem svetovnem tekmovanju harmonikarjev v Lizboni. Harmonikarski ansambel je nato iz-tedno lepo izvedel bogat program, v katerem so bile naslednje skladbe: Hrehme - Tango, Ranch - Slike iz velemesta, Gotz - Dalmatinski plesi, Herbenko - Ruske miniature, Dobler -^erziada. Rujevo skladbo Modema suita in Odmev iz Bozajeva. Koncert le bil zelo lep, občinstvo z njim zadovoljno, žal ni bilo toliko pmblike na etnenjensm večeru, kot so na Opči-nah sicer navajeni.
Sklad Mitja Čuka namerava prijaviti drugi večer 14. t.m., ko bo ?0s't tega večera Tržaški godalni kvartet Glasbene matice. (ni)
MARIJA SE BORI Z ANGELI s Štefko Drolčevo v glavni vlogi (na sliki z Jurijem Součkom ter Alešem Valičem in Danilom Benedičičem v ozadju) je druga predstava letošnjega abonmaja Slovenskega stalnega gledališča. Delo je za Dramo SNG Ljubljana režiral Dušan Mlakar, gostovanje pa bo potekalo v Kulturnem domu v Trstu od četrtka do nedelje, zaključilo pa se bo v ponedeljek in torek v Gorici. Gre za delo slovitega češkega dramatika Pavla Ko-houta, enega od podpisnikov Listine 77, ki trenutno živi v izgnanstvu. V njem govori o svoji domovini in
bolečini skozi zgodbo o pokončni gledališki igralki, ki so jo oblasti odžagale in ki bi jo po letih brezposelnosti zaradi njene slave spet rade pritegnile v gledališče. Tako kritika kot občinstvo sta sprejela uprizoritev ljubljanskih gostem s pohvalami in zadovoljstvom.
90 let Katarine Pavline - Trampuž
Treba je reči, da je .visokih starostnikov v Nabrežini in njeni bližnji o-kolici ostalo res zelo malo. Še zlasti takih, kot je današnja jubilantka Katarina Pavlina vd. Trampuž, ki se kljub ne ravno zeleni starosti lahko ponašajo še z razmeroma čvrstim zdravjem. Let ima za sabo že devetdeset, to pa nikakor ni malo.
Pozabili smo povedati, da naša slavljenka ni ravno iz Nabrežine; izhaja namreč iz kmečke rodbine iz bližnjega Prečnika, kjer je pred natanko devetdesetimi leti zagledala luč sveta kot zadnja v družini osmih o^ trok. V Nabrežini vsekakor živi že dobrih 60 let. Tja se je preselila nekaj let potem, ko se je zakonsko povezala z domačim kamnolikarjem Jožefom Trampužem. Zakonca sta imela troje otrok; posledice zadnje vojne so se nato zgrnile tudi nad njimi, saj je hčer Milko, ki danes živi skupaj z materjo, okupator odpeljal v zloglasni Ra vens bruck, mlajši sin Mario pa je prestopil k partizanom. V osvobodilni vojski je po vojni tudi ostal in pozneje v JLA prevzel odgovorne naloge. Tudi najstarejša hči, Cvetka, je precej občutila dolgo roko takratnega režima; zaradi antifašističnih idej so njenega moža večkrat aretirah in priprli. Zanimivo je, da so našo jubiiantko v devetih desetletjih življenja zelo malo pestile bolezni; kakšna pa je torej skrivnost za tako visoko starost? Vse življenje sem stalno delala, nam je odgovorila.
Ob visokem jubileju želimo naši slavljenki iz vsega srca vse najbobše.
V.
Tajništvo devinsko - nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti je na svoji seji v sredo, 6. novembra, z zadovoljstvom ugotpvilo, da prihaja po izvolitvi nove občinske uprave v Devinu-Nabrežini do zanimive razprave o tem, kako naj se politično združujemo Slovenci v Italiji. V to diskusijo ne posegajo samo vodilni politični kadri, ampak tudi volilci, kar le še potrjuje potrebo, da bi o tej problematiki odkrito razpravljali v javnosti, namesto da bi se bolj ali manj anonimno oglašali po časopisih. Zato SSk predlaga javno razpravo o politični stvarnosti v zamejstvu, s posebnim poudarkom na nabrežinskih dogodkih, da bodo stališča vseh prišla na dan jasneje kot doslej.
Slovenska skupnost ob tej priliki poudarja, da odločno odklanja metode blatenja in natolcevanja, ki ne sodijo v okvir omikanih političnih in človeških odnosov in da ne sprejema od nikogar lekcij o tem, kdo in kako ruši enotnost. Komunistično partijo Italije, ki očita Slovenski skupnosti, da je z vstopom v drugačno koalicijo v Devinu - Nabrežini razbila »enotnost med strankami, ki zastopajo Slovence«, je treba vprašati, zakaj ji takšna enotnost ni pri srcu v Zgoniku, na Repentabru in v Dolini, kjer so SSk za vstop v večino ponujali kot miloščino eno odborništvo in sploh niso hoteli razpravljati o resorju, ki bi pripadal njenemu odborniku. V vseh teh občinah so obstajale številke za »e-notnost med strankami, ki zastopajo Slovence«, KPI pa se je na to požvižgala in tako je v teh slovenskih občinah SSk v opoziciji, KPI pa s socialisti v večini. Tega svojega železnega zavezništva s socialisti pa KPI ni znala ali ni hotela izkoristiti, da bi vplivala na socialiste, da hi tudi v Devinu - Nabrežini pristali na domačo upravo. Odveč je torej spraševati SSk, zakaj ni vztrajala pri socialistih, če sami komunisti tega niso naredili kljub svojim izrazito dobrim odnosom s socialistično stranko, s katero so se. med drugim, prav v tistih dneh pogodili za sestavo večine in odbora v miljski občini.
V Devinu - Nabrežini enotnosti med strankami, ki zastopajo Slovence, ni bilo, in to ne po krivdi SSk. Številke, ki jih navaja KPI so izmišljene: za domačo upravo je bilo na razpolago 9 glasov (6 KPI in 3 SSk), medtem ko je Tuta že na prvi seji občinskega sveta glasoval za Caldija in širile so se govorice, da bi se v primeru sestave nacionalnega bloka vzdržal, nikakor pa se ne bi pridružil domači upravi. SSk je razpolagala s temi podatki; če je KPI imela drugačne podatke, pa je morala to jasno povedati takrat, namesto da to namiguje sedaj. Devet glasov vsekakor ne bi zadostovalo niti za manjšinsko upravo, kajti Caldi, ki je starejši od Brezigarja, bi bil izvoljen brez odločilnega glasu fašista in mu torej ne bi bilo treba odstopiti, tako kot pred petimi leti ni odstopil župan KPI, ki je bil izvoljen, ker je bil starejši od demokristjana Tombesija. Tu je vredno spomniti, da je takrat do takega glasovanja prišlo, ker KPI ni hotela za nobeno ceno odstopiti županskega me-
Spoštovano uredništvo.
Rad bi opozoril našo javnost na nepredviden incident, ki se je pripetil zvečer 31. 10. 85 v prostorih bar-kovljanskega društva. Novoustanovljeni mladinski krožek društva je organiziral, kot svojo prvo pobudo za tisti večer, družabno zabavo s plesom. Med družabnostjo so si nekatere omejene skupine fantov, od katerih so nekateri baje tudi precej starejši od srednješolcev, poskrbele za čisto svojevrstno zabavo, ki je slonela predvsem na pitju do pijanosti, medsebojnem pretepanju, razbijanju stolic in sanitarne opreme v stranišču (in torej društvene imovine) in na vsesplošnem izzivanju. Pripisati je samo treznosti organizatorjev, da ogromna večina prisotnih ni nasedla izzivanju, da se je to necivilno obnašanje s strani nekaterih elementov ustavilo na določeni meji, in da ni bilo hujših nevšečnosti in posledic. Epilog vsega tega je bil ta, da so orožniki, ki so bili slučajno ali manj slučajno pred društvom, razpršili najbolj vročekrvne fante na cesti, kjer so baje nadaljevali s pretepom.
Bojim se, da ta epizoda ni golo naključje, ker sem ob priliki zvedel, da so se taki primeri že pojavih na prireditvah in šagrah predvsem v okoliških vaseh. Zdi se mi primemo, da smo vsi do takih izbruhov zelo pozorni, še posebno ker izhajajo iz vrst mladine, čeprav osamljenih e-lementov, ki bi si morala v bodočnosti prevzeti vso odgovornost družbenega sožitja v našem ožjem in tudi
sta in je sestavila s sociahsti manjšim sko upravo ter potisnila SSk v opozicijo.
Tokrat je bila zadeva z županom zelo jasna. SSk si je od vsega začetka prizadevala, da bi bil slovenski. Pri tem je bila sama, kajti načelnik KPI je smatral celo za potrebno poudariti v občinskem svetu, da »KPI ni nikoh trdila, da mora biti župan Slovenec«. To pa je bilo bistvo in mi smo bili pripravljeni tudi na pogajanja o drugih kandidatih, ki pa jih njihove stranke niso predlagale. V tem smislu smo se večkrat izrekli.
Novi odbor je bil sestavljen na o-snovi programa SSk. Gre za isti program, ki ga je SSk predlagala KPI in ki je bil osvojen kot osnova za obnovitev domače uprave. Novi odbor bo moral izvajati ta program, za kar jamčijo župan in politični tajniki, ki so ga podpisah. Nebistveno je torej, koliko efektivnih odbornikov ima katera stranka, kajti — in vsi, ki so kdaj sedeh v kakem odboru, to dobro vedo — v občinskem odboru ne prihaja do glasovanj, ampak se program izvaja soglasno. Če soglasja ni, je pač potrebno preverjanje. Vsekakor pa si je SSk zagotovila odbomi-štva, ki so ključnega pomena za slovensko manjšino: kmetijstvo, obrtništvo, trgovino, kulturo, šport in šolstvo, katerega v prejšnjem mandatu KPI ni hotela izpustiti iz rok. Kar pa zadeva urbanistiko, ohranja župan predsedstvo gradbene komisije, drugih vehkih pristojnosti na tem področju pa v bodoče ne bo, saj je bil novi regulacijski načrt pravkar odobren.
In končno še ena točka, to je ocena, ki jo KD daje o prejšnji upravi. SSk je v njej sodelovala samo štiri leta. Za njenih prvih šest let ne odgovarja, točneje, vedno jih je zelo kritično ocenjevala. Glede zadnjega odbora pa mishmo, da je treba odkrito priznati, da razen variante regulacijskega načrta, nekaterih posegov na področju kulture in nove razsvetljave, ni mogoče navdušujoče o-cenjevati v njem opravljenega dela. Naša pozitivna ocena torej ostane, s priznanjem, da zlasti v kraških vaseh prejšnja uprava ni pustila za seboj vidnejših sledov.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, čemu tako ostri napadi in stališča komunistov, ki niso v skladu z uradnimi izjavami KPI, da si še nadalje prizadeva za obnovitev domače uprave. Kar pa zadeva SSk in njene vohlce, smo mnenja, da so slednji že na zadnjih volitvah pokazali, da pozitivno ocenjujejo naše delo predvsem po uspehih in ne po etiketah. V tem se SSk razlikuje od drugih strank, kakor tudi na osnovi ugotovitve, da se nobena ideološko ozko opredeljena stranka, toliko manj če je italijanska, ne more predlagati za temelj, na katerem graditi pohtično enotnost med Slovenci. O tem in o drugih vprašanjih smo v vsakem trenutku pri-pravljem na javno razpravo, ki bi verjetno marsikaj pojasnila.
Tajnik sekcije SSk Devin - Nabrežina IVAN BRECELJ
v širšem krogu. Morda so kakšni nam neznani družbeni ali osebnostni vzroki, da se določena skupina slovenskih fantov opredeli za tako nasilno ravnanje prav v slovenskem društvu, ki je, kot toliko drugih, s težavo, trudom in naporom delavnih in angažiranih ljudi, obnovilo svojo dejavnost v zadnjih letih. Morda bi bilo primerno, da se zamislijo nad takim pojavom predvsem politične, kulturne in športne organizacije, ki se bolj kot drugi družbeni sistemi ukvarjajo z mlàdino, razen seveda šole. Čeprav ni umestno pojava dramatizirati, mislim, da ne bi bilo prijetno za nobenega, ko bi se prostori naših društev, kjer se odvijajo razne kulturne, športne, rekreacijske in zabavne prireditve in ki imajo določen pomen in težo za našo manjšino, občasno spremenih v »teksaške salirne«.
S spoštovanjem
Hektor Jogan
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
trgovina športne opreme
START
sport 2
OPČINE, Narodna ulica 87 — Telefon: 213193 PROSEK 551 — Telefon: 251040
GROM
AR
CH
Tel.: 773978 - TRST Ul. Molino a Vento 10
e
GRADBENO PODJETJE
VODOVODNE - PLINSKE - KANALIZACIJSKE INŠTALACIJE DOBAVA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE CENTRALNEGA GRETJA MONTAŽNE PREDELNE MAVČNE STENE (CARTONGESSO) POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC IN MARMORJEV PRENAVLJANJE TRGOVSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV
PREDELAVO NOTRANJIH PROSTOROV IZVRŠIMO PAZLJIVO IN DISKRETNO
Nepredviden incident v barkovljanskem društvu
Skupščina y Aristonu odrazila nesoglasja v dijaškem gibanju
Tržaški demokratični dijaki so se ob včerajšnjem vsedržavnem dnevu boja srednješolcev zoper določila finančnega zakona zbrali na skupščini, ki jo je sklicala Liga dijakov višjih srednjih šol v kinodvorani Ari-ston. Skupščine so se poleg italijanskih dijakov udeležili tudi predstavniki dijakov slovenskih višjih srednjih šol, ki so se s svojim poročilom tudi vključili v mestoma dokaj razgibano razpravo.
Začetek skupščine je bil dokaj »rutinski«: po uvodnem posegu enega od organizatorjev skupščine je prof. Giovanni Ferrara, parlamentarec Neodvisne levice, orisal finančni zakon in predvsem sporni tretji člen, ki predvideva znaten povišek šolskih taks (za vpis in obiskovanje višjih srednjih šol). Dijakom je tajnik CGIL Treu izrekel soMdamost celotne sindikalne federacije, nakar se je skupščina dijakov razvnela.
Najprej se je skupina univerzitetnih študentov obregnila ob organizacijo skupščine, češ da je točno politično obarvana (Liga dijakov višjih srednjih šol deluje v sklopu Zveze komunistične mladine FGCI). Tudi nekateri drugi dijaki, ki so se oglasili po mikrofonu, so odločno zagovarjali mnenje, da ne gre politike vmešavati v sedanje dijaške zadeve in da morajo dijaki delovati avtonomno. V nasprotju s temi posegi so drugi do-
kazovali, da v Trstu včeraj sploh ne bi bilo nobene dijaške manifestacije zoper finančni zakon, če je ne bi organizirala Liga dijakov, in da se dijaki ne smejo bati politike, saj je njihov protest navsezadnje politično dejanje. Razprava je skratka vse preveč izpostavila latentne konflikte v samem dijaškem gibanju, m pa se lotila tistih konkretnih vprašanj tržaškega šolstva (pomanjkljive šolske strukture, neustreznost in zastarelost didaktične tehnologije in drugi), obravnava katerih bi lahko imela za tržaško dijaško skupnost tu-
di velik zbliževalni in združevalni pomen.
Organizatorji so se zavedali teh težav. Prav zato so si zadali za cilj skupščine ustanovitev Koordinacijskega odbora slovenskih in italijanskih dijakov, ki naj bi nato vodil in koordiniral dijaško gibanje.
Tega cilja dijaki na včerajšnji skupščini niso dosegli. Pač pa so se domenili za novo skupščino, ki bo že jutri ob 17.30 v dvorani CGIL v Ul. Pondares. Glavna točka dnevnega reda te nove skupščine bo prav Koordinacijski odbor.
Beograjski gledališčniki na generalnem konzulatu SFRJ
Včeraj popoldne je generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič sprejel igralce in vodstvo Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda, ki so prišli kot gostje Slovenskega stalnega gledališča v Trst z igro »Balkanski
špijon«.
Sprejema so se udeležili namestnik direktorja beograjskega gledališča Milutin Simič, upravni direktor Mile Novčič, avtor teksta Dušan Kovačevič, režiser Dušan Jovanovič, umetniški vodja ansambla Duško Č. Jovanovič in igralci. Ansambel spremljata na gostovanju tajnik kulturne skupnosti Beograda Mitar Mihič in član predsedstva mestne konference SZDL Beograd Ne-bojša Dragosavac.
0 »tržaškem paketu« na Trgovinski zbornici
Na sedežu Trgovinske zbornice je bilo srečanje, na katerem so državni podtajnik pri ministrstvu za industrijo Sanese in poslanca Cuffaro ter Co-Ioni govorili o poteku sprejemanja takoimenovanega »tržaškega paketa« . ki naj bi ga parlament odobril pred koncem leta, senat pa v prvih mesecih prihodnjega leta.
Predstavniki Trgovinske zbornice so ugotovili, da so bili njihovi predlogi v zvezi s temi posegi praktično vsi sprejeti. Kot je povedal Sanese, bodo lahko nekatere izboljšave vnesli tudi med samo obravnavo v parlamentu.
Na srečanju so govorili tudi o uvedbi posebnih kontingentov blaga za Trst, kot je to primer v Gorici. Prevladalo je mnenje, da teh zahtev ne gre postavljati v okvir sprejemanja posebnih ukrepov, temveč bi za njih zaprosili istočasno z Gorico, konec leta.
Ob koncu srečanja se je predsednik Trgovinske zbornice Tombesi obvezal, da bo v imenu svoje organizacije posredoval pri zakladnem ministru Gorii in pri finančnem ministru Vi-sentiniju, da bi čimprej prebrodili težave v zvezi s finančnimi posegi v tržaško industrijo.
Na Proseku vse pripravljeno za tradicionalno martinovanje
Nova tridnevna stavka v Aquili
Kot je bilo napovedano na petkovi skupščini, se stavke v Aquili ponovno začenjajo. Tako so včeraj predstavniki sindikatov in tovarniškega sveta o-klicali tridnevno stavko osebja, ki dela pri natovarjanju rafiniranih proizvodov na tankerje. Delavci bodo začeli stavkati danes zjutraj ob 7. uri, stavka pa bo končana v sredo ob isti uri.
Nova stavka je bila oklicana zato, da se pred ponovnim srečanjem v četrtek ali petek v Rimu, še bolj o-pozori javnost na težke probleme v Aquili, ki ji z 31. decembrom grozi prenehanje proizvodnje.
• Kot gost tržaške pristaniške ustanove se v teh dneh mudi v našem mestu skupina dvajsetih vseučiliščni-kov z ekonomske fakultete univerze Karl Marx v Budimpešti. Obisk spada v okvir prijateljskih vezi, ki jih pristaniška ustanova že več časa ima z madžarskimi gospodarstvcttiiki in o-stalimi partnerji.
Na Proseku se že nekaj dni pripravljajo na jutrišnji praznik vaškega patrona sv. Martina. Martinovanje vsako leto privabi v vas številne goste iz drugih okoliških vasi in iz mesta. Tudi letos bo gotovo največ, zanimanja gostov in domačinov vzbudil sejem prašičev na Devinščini, o-biskovalci pa se bodo lahko zatem o-krepčali v gostilnah in v osmicah z domačim vimom, klobasami in zeljem.
V vasi je pri Puntarju že od petka odprta Martinova osmica ŠD Primorje, s katero vaško nogometno društvo ohranja tradicijo osmič, ki so nekdaj na Proseku zrasle ob Martinovem kot gobe po dežju, a se je v zadnjih letih njihovo število močno skrčilo. Poleg prašičev in osmič bodo goste gotovo pritegnile tudi bogato obložene stojnice, najmlajši pa se bodo razvedrih v luna parku.
Vključevanje prizadetih v delovna okolja
Pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Dario Lecchi je za jutri ob 11. uri sklical sestanek z osebami, ki združujejo ali predstavljajo handika-pirane osebe. Sestanek je organiziran v sodelovanju z občinskim, odbor-ništvom za socialno skrbstvo in KZE, njegov glavni cilj pa je pojasniti četrti načrt EGS za vključevanje han-dikapiranih oseb v delovna okolja.
® Rojanska sekcija KPI prireja danes ob 16. uri na sedežu v Ul. Appiani praznik včlanjevanja, na katerem bo prisoten deželni svetovalec Boris Iskra. Podobno pobudo prireja v okviru akcije za včlanjevanje tudi partijska sekcija pri Magdaleni;
Spet kraja v repentabrski občini
Javna lastnina, še posebno občinsbo imetje, je zadnje čase postala tarča nočnih obiskov in tatvin zaenkrat še neznanih vlomilcev, ki prizadejajo dokajšnjo materialno škodo in vzbujajo zaskrbljenost domačega prebivalstva. Tako so se pobalini (po načinu vloma gre očitno za »nestrokovnjake«) v noči na petek znesli nad tremi poslopji repentabrske občine. Na komaj obnovljenemu županstvu so se prikradli po zadnjih vratih, potem ko so forsirali ključavnico. Vdrli so v urad tehničnega urada, v tajništvu so ukradli le nekaj desettisočakov in so skušali odpreti vzidano železno blagajno. Predvsem pa so vse razmetali in povzročili nered po uradih. Mimogrede so obiskali tudi sosednje poslopje otroškega
vrtca na Colu, razbili okno in s silo odprli omaro, ki pa je bila prazna. Zlikovci so skozi okno vdrli tudi v telovadnico in brskali po policah ambulante (morda so iskali mamila). Občinska uprava je o dogodku takoj obvestila organe javne varnosti, ki vodijo preiskavo, da bi prišli na sled verjetno vedno enim in istim storilcem, ki so nedavno odnesli iz občinskega tajništva več kot 700 tisoč lir. Pa tudi telefonska kabina v Repnu je bila večkrat uničena, tako da je SIP noče več namestiti. Na svojem zadnjem sefstanku je repentabrski občinski svet obsodil ta dejanja in tudi sklenil, da postavijo na okna županstva zaščitne železne rešetke.
B. S,
Fašistični sprevod: bilo jih je 93...
Mladinska fašistična organizacija Fronte della gioventù je ob 10-letni-ci podpisa osimskega sporazuma priredila včeraj po mestnih ulicah protestno manifestacijo. Mladi desničarji so nameravali »spretno« izkoristiti včerajšnji datum, saj je bila za ta dan že pred časom oklicana vrsta dijaških manifestacij zoper finančni zakon. Očitno so računali, da bodo s tem pritegnili med svoje vrste številne neinformirane ali slabo informirane dijake.
Njihovi računi pa so se povsem izjalovili. Demokratični dijaki so desničarje osamili, tako, da je njihova provokacija popolnoma neuspela. O neuspehu priča že samo število u-deležencev fašistične manifestacije: bilo jih je 93	-
Znesli so se nad šipami
Kaže, da nekaterim nepridipravom ni bila po godu enotna manifestacija slovenskih in italijanskih dijakov v kinu Ariston. Svojo nejevoljo so v noči od petka na soboto izrazili tako, da so se vandalsko znesli nad šipami italijanskega tehničnega zavoda Nordio v Ul. Calvola 2. Razbili so 5 velikih šip na levi strani vhoda, preiskovalci pa so ugotovili, da so se jih lotili od zunaj. Za seboj so pustili ožgane letake z vabilom na dijaško manifestacijo v Aristonu.
razna obvestila
V	torek, 12. t. m., ób 18.30 bo v Novinarskem krožku (Korzo Italia 12) predstavitev knjige »Vito Timmel disegni dal labirinto«. Sodelovali bodo Giulio Montenero, Vincenzo Pema, Giorgio Pressburger ih Franco Roteili. Risbe objavljene v knjigi pa bodo na ogled v umetnostni galeriji »Studio Bassa-nese« (Trg Giotti 8).
Mladinci in mladinke danes, 10. novembra, se dobimo v Boljuncu pri avtobusni postaji na vaškem trgu ob 9.30. Ne pozabi! Gremo na izlet v Botač in na Jezero. S seboj prinesi kosilo v nahrbtniku. V primeru dežja izlet odpade. Vzgojiteljski kolektiv Dijaškega doma S. Kosovel.
V	Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva ulica 3, bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 svečana otvoritev velike slikarske razstave »Tone Kralj v Furlaniji - Julijski krajini«. Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, za šole po dogovoru.
Slovenski dijaški dom S. Kosovel pod pokroviteljstvom odbora za dofaščajočo mladino SKGZ prireja 5-dnevno bivanje v Ljubljani, ki bo od 26. do 30. decembra za mlade od 13. do 17. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (3. nad.), tel. 040/744-249, do 15. t. m., od 9. do 12. ure in od 15.30 do 18. ure.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Adolfa Furlana
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru »Rdeča zvezda«, godbj na pihala Prosek - Kontovel, nosilcem krste, vencev in cvetja, darovalcem cvetja tar vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Zgonik, Trebče, 10. novembra 1985
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Miroslava Čebulca
SVOJCI
Gradež, Trst, Sežana, 10. novembra 1985
ZAHVALA
Družina Del Gobbo se zahvaljuje vsem, ki so z njimi sočustvovali ob izgubi drage sestre in hčerke in počastili njen spomin.
T	Dne 9. novembra nas je
zapustil naš dragi
Alojz Mihelj
Pogreb bo v torek, 12. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sin Pavel, hči Gianna, nevesta Adrijana, zet Aldo, vnuki, sestra Ida ter drugo sorodstvo.
Trst, 10. novembra 1985 (Pogrebno podjetja Zimolo)
Dne 31. oktobra 1985 je v Rimu preminil naš dragi
Memmo Mezzani
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalj se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
Žena Miljeva, Tončka in Maja s Kristjanom.
Prosek, Rim, 10. novembra 1985
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame in none
Lojzke Grilanc (Gherlani)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru Tabor z Opčin, KD Tabor, članom sekcije KPI R. Malalan z Opčin ter nosHcOm krste in cvetja.
Žalujoča Majda in Ivo z družinama.
Opčine, 10. novembra 1985
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Antonije Sever por. Gerdina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršen-kloli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. Lojzki Bandelj za nesebično pomoč in osebju Doma u-pokojancev v Sežani za skrb in nego.
SVOJCI
Trst, Vipavski Križ, Neapelj, 10-novembra 1985
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Gizele Svetlič por. Sardoč
Posebna zahvala g. župniku, peV' sketmu zboru Rdeča zvezda, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šempolaj3’ zdravniku dr. Sardagni, vaščanom-darovalcem cvetja ter vsem, ki s° na kakršenkoli način počastili nje11 spomin.
Žalujoči svojci
Prečnik, 10. novembra 1985
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Danila Škerla
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s° z nami na katerikoli način sočustvovali. Posebna zahvala članom TP?/ P. Tomažič in skupnosti vinogradu1 kov in vrtnarjev iz Podlonjerja.
SVOJCI
Trst, 10. novembra 1985
9. 11. 1982	9. 11. 1985
Ob 3. obletnici smrti naše drage
Mirande Štrajn por. Bertok
se je z ljubeznijo spominjajo
vsi njeni dragi.
Z A H V A.L A
Ob izgubi našega dragega
Alojza Milkoviča
se iskreno zahvaljujamo vsem, ki ^ z nami sočustvovali in na kakxse koli način počastili njegov s pom111'
SVOJCI
Dolina, 10. novembra 1985
Opčine, 10. novembra 1985
primorski dnevnik — io. novembra 1985
tržaški dnevnik □	7
SLOVENSKO i V^,STALNO„. "GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
PAVEL KOHOUT
MARIJA SE BORI Z ANGELI
Režija:
DUŠAN MLAKAR
V	četrtek 14. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H in I (mladinska)
V	petek, 15. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A, D in E (premierski ter mladinski v sredo in četrtek)
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri)
V	nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
r
gledališča
verdi
^anes,- 10. t. m., ob 16. uri bo na ^Poredti zadnja predstava (izven abonmaja) Puccinijeve »TOSCE«. Dirigent Caetani, režiser Alberto Passini. Jutri, 11. t. m., ob 18.30 bo v mali uvorani gledališča Verdi Marcello Co-S^i iz Parme predstavil novo opero D,a sporedu in sicer Verdijevo »Simon occanegra«, katere premiera bo v to-rek ob 20. uri.
Rossetti
, Od danes, 10., do 24. t. m. ob 16.00 j?, gledališka skupina Piccolo Teatro di »vn0 Predstavila Strindbergovo delo VIHAR«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek št. 3. Informacije in re-eryacije pri osrednji blagajni v Pa-Protti"
OANKARJEV dom Velika dvorana
, v torek, 12. t. m., ob 19.30: Orgelski °ncert. Maks Strmčnik - orgle in To-az Lorenz - violina.
Mala dvorana
V torek, 12. t. m., ob 19.30: Mladi
mladim.
Srednja dvorana
Jutri, 11. novembra, ob 19.30: Mio-mug Ilič »Valček poročnika Nidrige-jja<^ Narodno kazalište »Ivan Zajc«
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi
v torek, 12. novembra, ob 20.30 na
OBČNI ZBOR
Dnevni red :
1.
Poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega odbora 2.
Razrešnica in razprava
3.
Volitve novega odbora in predlog programa
4.
Razno
Vabljeni!
kino
La Cappella Underground - kino Ariston
Nedeljska matineja: ob 11.00 »Calore e polvere« (Heat and dust). Režija James Ivory. Greta Scacchi, Julie Christie, Christopher Cazenove. Ariston 16.30 — 22.00 »Festa di laurea«. Režija Pupi Avati.
Eden 15.30 — 21.00 »Tre liceali a Parigi« in »La tortura oggetto di desiderio«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi in Massimo Soldi.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar.
Jutri s pričetkom ob 17.45.
Excelsior IL 15.00, 17.15, 19.30 in 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Turner.
Jutri s pričetkom ob 17.15.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2	15.20 — 22.00 »Fan-
dango«.
Dvorana št. 3 15.20 — 22.00 »Colpo di fulmine«.
Mignon 15.00 — 22.00 »Nel fantastico mondo di Oz«.
Grattacielo 15.30 — 22.15 »Miami Su-percops«. Bud Spencer in Terrence Hill.
Capitol 16.00 — 22.00 »Scuola di polizia - II.«.
Vittorio Veneto 15.00 — 22.10 »Mad Max«. Mei Gipson.
Jutri s pričetkom ob 16.30.
Lumiere 15.00 — 22.00 »Legend«. Alcione 16.00 — 21.30 »Carmen«.
Radio 15.30 — 21.30 »Voghose in calore«. Prepovedan mladini
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča vse zainteresirane vzgojiteljice, učitelje in profesorje, da je na sedežu Sindikata, Ul. F. Tilzi 8, na ogled MO 286 z dne 15. 10. 1985, ki obravnava poverjanje začasnih in letnih suplenc v šolah vseh vrst in stopenj za dveletje 1986/87 m 1987/88.
Rak za vložitev prošenj zapade 2. DECEMBRA 1985.
Prošnje za poverjanje letnih suplenc na srednjih šolah I. in EL stopnje lahko vložijo samo diplomirani prosilci (z laureo), nediplomirani prosilci bodo vložili prošnje za začasne suplence na slovenskih srednjih šolah, kot prejšnja leta, 20. JUNUA 1986.
Prošnje je treba predstaviti na posebnem obrazcu skupno z osebno shedo.
Zainteresirani bodo dobili obrazce prošenj in shede na sedežu SSŠ v sledečih dneh. VSAK TOREK IN PETEK OD 15.30 DO 17. URE. ZADNJI TEDEN V NOVEMBRU PA VSAK DAN V ISTIH URAH.
ŠD MLADINA — smučarski odsek
sejem nove in rabljene smučarske opreme
v Domu A. Sirk v KRIŽU. Zaradi tehničnih razlogov je se-iern prenešen na 16. - 17. - 18. november.
PISNIK: sobota bi ponedeljek od 15. do 21. ure; nedelja od 10. do 21. ure
Danes, NEDELJA, 10. novembra ANDREJ
°2.c<rv .V2Me ob 6.57 in zatone ob 16.40 ob	dneva 9.43 — Luna vzide
in zatone ob 15.36.
J,ltri. PONEDELJEK, 11. novembra MARTIN
stonji*16 včeraj: temperatura zraka 13 V E zračni tlak 1020,3 mb narašča, obla£ rJe, vlaga 80-odstotna, nebo po-Oiorin611?’ morje mimo, temperatura Ja 19.9 stopinje.
" Napovedi za danes: ob 5?	cm, ob 7.40 najvišja
20.22 n’ .°b 14.17 naj,višja 53 cm, ob tri:	?aJvišja 31 cm. Napovedi za ju-
bajvis? T55 najnižja 34 cm, ob 8.09 rtti, f,ja 61 cm, ob 14.49 najvišja 61 6 21.01 najvišja 34 cm.
tt() ROJSTVA IN SMRTI
EranPD-A STA SE:	Jaro Cecchi in
esca Piischel.
ftarcjjDLl SO:	56-letni Giovanni Deliba ’a	Renata Schiavuzzi, 76-
porngAjtaba Labignan, 89-letni Danilo 'etba T. ■ 65-letna Rosa Adragna, 86-u?era Pltz> 50-letni Marcello letbj	70-letni Arturo Trani, 58-
^tonio Suklan.
včeraj - danes
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljali, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul., S. Giusto 1.
CX.	foto kino
TRST Ul Mo 11«ni
5/ ér-icV33’36/
KD KRASNO POLJE GROČANA
vabi na
PROSLAVO 10-letnice postavitve spomenika padlim v NOB
ki bo danes, 10. t. m., ob 14.30.
V primeru slabega vremena bo proslava v prostorih srenjske hiše.
Sodelujejo: MPZ V. Mirk, osnovna šola Pesek in župan Edvin Švab.
KD RDEČA ZVEZDA
prireja ob 40-letnici ustanovitve
VEČER
s skupino MUPPET SHOW iz Ljubljane
DANES, 10. t.m., ob 18. uri v športno kulturnem centru v Zgoniku
PRIDITE !
Smeha in zabave ne bo manjkalo
\7\ „„‘r
■ lEii ŠKEDENJ
priredi jutri, 11. novembra ob 19. uri
TRADICIONALNO
MARTINOVANJE
Ob 20.30 gostujejo člani seniorske dramske skupine SKD Tabor z izvirno poučno - zabavno predstavo posvečeno ljubezni »BESEDA 85«
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE IZ TRSTA
prireja
KONCERT za Sklad »Mitja Čuk«
v četrtek, 14. novembra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Prireditve in sporočila • kulturnih društev in organizacij
PD Mačkolje vabi na celovečerni koncert otroškega zbora »Slovenski šopek« ob 15-letniei delovanja. Nastopil bo tudi ansambel Župnijske glasbene šole. Prireditev bo v srenjski hiši v Mačkoljah 17. t. m. ob 16. uri.
Društvo slovenskih upokojencev prireja predavanje o bolezni starih ljudi v sredo, 13. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. Predavala bo dr. Mašera. Vabljeni!
PD Slovenec Boršt - Zabrežec sporoča, da bo v sredo, 13. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši Redni občni zbor. Vabljeni vsi vaščani!
KD Primorec - Trebče vabi na koncert harmonikarskega ansambla Glasbene matice Synthesis 4, ki bo v petek, 15. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vodi Claudio Furlan.
KÓ Primorsko - Mačkolje vabi na ogled mladinske igre »Pika Nogavička« v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka - Kontovela danes, 10. t. m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giuba 1, Ul. S. Giusto 1, Se-sljan, Bazovica, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
LOTERIJA
BARI	26	58	30	10	76
CAGLIARI	75	62	78	37	47
FIRENCE	42	26	66	16	36
GENOVA	61	27	7	36	39
MILAN	67	42	24	8	14
NEAPELJ	7	33	30	62	63
PALERMO	11	29	9	33	78
RIM	88	48	5	81	76
TURIN	51	20	68	90	3
BENETKE	35	18	86	21	22
enalotto
12X 221 1 2 X XXX KVOTE:
12 — 25.917.000 lir 11 —	994.000	lir
10 —	84.000	lir
razstave
KD Rdeča zvezda prireja ob 40-letnici ustanovitve razstavo ročnih del in fotografije, ki bo v Repniču. Otvoritev v četrtek, 14. t. m., ob 20.30. Razstava bo odprta v petek in soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo od 15. do 17. ure.
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja kiparka Mojca Smerdu.
V	Tržaški kreditni banki v Ul. F. Filzi razstavlja svoje tapiserije Magda Starec Tavčar.
čestitke
Ob rojstnem dnevu voščijo teti MILKI iz Saleža obilo sreče Marta, Ivanka in Igor.
PEPCI MALALAN z Opčin želi vse najboljše za njen 80. rojstni dan sestra Antonija Ozbič.
Jutri praznuje 80 let PEPKA MALALAN z Opčin. Vse najboljše ji želijo hči Karla z družino, sin Zoran z družino ter drngi sorodniki.
Jutri praznuje 20 let VESNA SMO-TLAK z Opčin. Iz srca ji čestitajo mama, oče, sestra Nataša z družino, nona, Marko ter vsi, ki jo imajo radi.
Priljubljeni noni TONČKI, ki bo jutri slavila svoj 90. rojstni dan voščita vse najboljše hčerki Milka in Cvetka skupno z vnuki in pravnuki.
Iskrene čestitke za rojstni dan in najlepši pozdrav pošiljajo ALENKI RAPOTEC - PAŠKULIN Sandra, Štefan, Erika, Marko in Mitja.
Iz Trsta ponese naj dnevnik v Gorico čestitko za ALENKO RAPOTEC -PAŠKULIN ob praznovanju svojih 24 pomladi. Vso srečo ji želijo prijatelji iz Trsta.
Dne 7. novembra je praznovala 94 let teta MARIJA ŠKERL od Sv. Ivana, čestitajo ji Angela, Mario, Alojz in Silvana z družinami.
Ivana in Eros čestitata Sonji in Na-talinu ob rojstvu prvorojenke JANJE.
A
Sonji in Natalinu se je pridružila
JANJA
S srečno družinico se veseli godba Vesna iz Križa
mali oglasi
Tel. 775-275
IŠČEMO mladeniča z opravljenim vojaškim , rokom, vljudnega, veščega električnih popravil za tehnično pomoč klientom. Tel. jutri od 15. do 17. ure na št. 040/730-333.
GRADBENO PARCELO prodam. Tel. na št. 003861/454-926.
ANGLEŠKA družina išče od januarja dalje opremljeno konfortno stanovanje na Opčinah ab v bližini za dobo
1	ab 2 let. Tel. ob uri kosila na št. 040/211-936.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, pribbžno 1 tisoč 400 kv. m iščem. Tel. 040/757-640 zvečer.
V GORICI je naprodaj dvonadstropna hiša, Ul. Don Bosco, ter petprostor-no prvonadstropno stanovanje vseljivo. Tel. 0481/86564.
ZARADI SELITVE prodam stanovanje: soba, dnevna soba, majhna kuhinja, WC, shramba, klet, centralno gretje, v polnadstropju. Tel. 040/829-511.
RIVIERA 224-426 prodaja v Trebčah popolnoma novo stanovanje 165 kv. m: 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja,
2	kopalnici, taverna, samostojno gretje, vrtiček in parkirni prostor.
RIVIERA 224-426 prodaja skoraj novo stanovanje v Drevoredu Sanzio 75 kv. m: dnevna soba, kuhinja, spalnica, otroška soba, kopalnica, balkon, garaža.
KUPIM vozni ah nevozni fiat D v dobro ohranjsnem stanju. Ponudbe v uradnih urah na tel. 43713.
OSMICO je odprl Mihč v Zagradcu. Toči belo in čmo vino.
PRODAM dva para otroških smuči v dobrem stanju. Tel. 040/281-069.
IŠČEM kakršnokoh zaposhtev v jutranjih urah, tudi občasno, 44-letna ženska z dolgoletno prakso v trgovini in z otroki. Ni potrebno socialno zavarovanje. Tel. 040/213-837 od 14. do 15. ure.
PRODAM dve kompletni avtomobilski gumi 165 x 13 in 155 x 13. Tel. na št. 040/53775.
IŠČEM v najem podstrešno sobo po ugodni ceni za glasbeno skupino. Tel. 040/568-744.
HIŠNO POMOČNICO iščem enkrat ah dvakrat tedensko v 'jutranjih urah v Gorici. Prošnje pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«.
PRODAM klavir po ugodni ceni. Tel. na št. 040/53451.
ZLATO, zlate kovance kupi ah ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul 44 - Oočine Trsf
KROJAČNICA KOŠUTA ponuja za jesen in zimo nove vzorce blaga za športne hlače, suknjiče, plašče, obleke, volnene jopiče za moške ter ženska krila, tailleurje, plašče. Krojač-nica Košuta — Drevored D’Annunzio 11.
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s
prakso išče zaposhtev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure.
Prispevajte za
Dijaško matico
koncerti
SOCIETÀ’ DEI CONCERTI — TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
Zaradi bolezni pianista Michela Be-roffa odpade koncert, ki je bil napovedan za jutri, 11. novembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi enodnevni izlet dne 8. decembra na jugoslovanski Kras — k Severinu. Odhod ob 9. uri iz Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobot, ob 17. do 19. ure v Ul. Vaidiri vo 30, tel. 040/61011.
Občina Trst
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET
Prot. št. XIII-81/135/55
OBVESTILO
podrobni načrt za kraške vasi KRIŽ, PROSEK, KONTOVEL
Župan
upoštevajoč :
—	da je bil s sklepom občinskega sveta št. 566 z dne 15. julija 1985 sprejet podrobni načrt za PROSEK — sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 14. avgusta 1985 (št. 8482/9277 n.o.) ;
—	da je bil s sklepom občinskega sveta št. 567 z dne 15. julija 1985 sprejet podrobni načrt za KRIŽ — sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 14. avgusta 1985 (št. 8483/9276 n.o.) ;
—	da je bil s sklepom občinskega sveta št. 568 z dne 15. juhja 1985 sprejet podrobni načrt za KONTOVEL —- sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 14. avgusta 1985 (št. 8484/9278 n.o.) ;
na podlagi 15. člena urbanističnega zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942, kasnejših sprememb in dopolnil, 27. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. aprila 1968, spremenjenega z 19. členom deželnega zakona št. 39 z dne 4. maja 1973 ter 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. juhja 1982,
obveščam
—	da so podrobni načrti za kraške vasi KRIŽ, PROSEK in KONTOVEL za dvajset dni zaporedoma deponirani v občinskem tajništvu (o-glasna deska) in sicer od 10. novembra 1985 do 30. novembra 1985;
—	da si jih v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure;
—	da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 20. decembra 1985, predložijo pismene pripombe in ugovore na ustreznem kol-kovanem papirju.
Trst, dne 19. okt. 1985
ŽUPAN
dr. Franco Richetti
GLAVNI TAJNIK prof. dr. Desiderio De Pretiš
CENTRO HOBBY LEGNO
(ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
•	ladijski podi
•	razni furnirji • iverice različnih vrst
rezane po meri • raznovrstni pripomočki
TRST - Ul. Errerà 8
Telefon 040/823-553
(Industr. cona pri Italcementiju)
POHIŠTVO
BIECHER
Trst - Ul. deiristria 27 Tel.: 750113
IZREDNA PROMOCIJSKA PRODAJA SE NADALJUJE DO KONCA LETA
IZKORISTITE PRILOŽNOST! Obv. obč.
■■I JO
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio
tv - radio - tv - radio - tv

radio - tv |
Nedelja, 10. novembra 1985
italijanska televizija
Ponedeljek, 11. novembra 1985
italijanska televizija
radio
Nedelja, 10. novembra
Prvi kanal
9.55	Maša
12.00	Nabožna oddaja
12.15	Zelena črta
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
13.55	Radiocorriere - Toto - TV
14.00	- 19.50 Domenica in
14.20, 15.20 in 16.20 Športne vesti
15.30	Discoring '85 - '86
17.50	Ital. nogometno prvenstvo
18.20	90. minuta
20.00	Dnevnik
20.30	Una gita scolastica - film
Režija:	Pupi Avati, igrajo:
Carlo Delle Piane, Tiziana Pini, Rossana Casale
22.00	Športna nedelja
23.15	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
23.25	Gimnastika - svetovno prvenstvo
Drugi kanal
10.00	Simfonični koncerti RAIDUE
10.50	Moda
11.40	Matineja:
Una povera bimba milionaria -film
Igrajo: Shirley Tempie, Alice Faye, Gloria Stuart
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - C’è da salvare
13.30	Piccoli fans
15.00	II medico dei pazzi - film Igra Totò
16.25	Dnevnik 2 - Neposredni šport
17.50	Le strade di San Francisco - TV film
18.40	Devnik 2 - Gol flash
18.50	Ital. nogometno prvenstvo Meteo 2 - vremenska napoved
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.30	Sogni e bisogni - 6. in zadnja oddaja
21.35	Un marito per Julie - film
Igrajo: Pierre Clementi, Xavier Gelin., Dominique Laffin
22.45	Dnevnik 2 - Vesti
22.55	Dnevnik 2 - Trentatrè - oddaja o medicini
23.25	Šola in vzgoja
Ohranitev živali - 1. oddaja
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.00	Cantamare: Musica in onda 1985
12.45	In tournée - srečanje rock
13.40	R jazz musica bianca e nera
14.30	- 17.00 Neposredni šport
17.00	Speciale Orecchiocchio:
Alberto Fortis in Enzo Cervo
17.15	La grande avventura:
Una canaglia a tutto gas - film Igrajo: Burt Reynolds, Jackie Gleason, Jerry Reed
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.20	Deželni šport
19.40	Rockline
20.30	Domenica gol - kronike
21.30	La paura nel cassetto - 6. oddaja
22.05	Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo A lige
23.15	Speciale Di Gei musica
Prvi kanal
10.30	La freccia nel fianco - 1. nadalj.
12.00	Dnevnik 2 - Kratke vesti
12.05	Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? zadnji poziv
14.15	II mondo di Quark poljudnoznanstvena oddaja
15.00	II trio Drač - risanka
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Trije nečaki in majordom TV film
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Risate con Stanlio e Ollio - film
18.00	Osmi dan
18.30	Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	II magnate greco - film
22.15	Dnevnik
22.25	Gremo v kino
22.30	Posebnosti Dnevnika 1
23.30	Dnevnik - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.55	Cordialmente
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - C’è da salvare
13.30	Capitol
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem
popoldanski program
15.15	Paroliamo - nagradno tekmov.
16.00	Šola in vzgoja: Narava
16.30	Pane e marmellata otroška oddaja
Squadrone tuttofare - risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Oggi e domani - kronike
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Di tasca nostra oddaja o potrošništvu
21.25	Hill Street giorno e notte TV film
22.15	Dnevnik 2 - Vesti
22.50	II meglio del West - TV film
23.15	Šola in vzgoja:
Živeti svoja leta
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Nočni kino:
Ognuno per sè - film
Tretji kanal
13.30	Gimnastika - svetovno prvenstvo
14.00	Šola in vzgoja:
Tečaj francoskega jezika
14.30	Šola in vzgoja:
Tečaj ruskega jezika
15.00	Hokey na ledu
16.00	Prvenstvo A in B lige v nogo metu
18.25	Speciale Orecchiocchio:
Rockline
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni šport
20.05	Šola in vzgoja:
Etruščanska odkritja v Toskani
20.30	Fregoli - TV priredba - L del
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja:
Salomonova hiša
22.10	Ponedeljkov proces
jugoslovanska televizija
jugoslovanska televizija
Ljubljana
8.25	Teletekst
8.40	Poročila
8.45	Živ žav:
Risanke, Bobek pred mikrofonom
9.45	Sokoli - lutke
10.10	Cervantes - TV nadalj.
11.00	XVI. festival narodne glasbe -Ptuj ’85
11.35	625 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Poročila
15.35	Pesem ptic trnovk - 4. nadalj.
16.25	Poročila
16.30	Mozaik kratkega filma: Življenje plemena Baruya - film
17.30	Čaj za dva - film
19.05	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Varljivo poletje ’68 - zadnji del nadaljevanke
20.50	Športni pregled
21.35	Beseda za besedo:
Pogovor z Zmagom Jelinčičem
22.00	Kronika tedna domačega filma v Celju
22.35	Poročila
Koper
12.15	Tržnice - predstavitev in prodaja
15.00	Tarendol - TV film
16.00	Beli Andi - dok. oddaja
16.30	Risanke
17.30	Telerama sport
18.00	Skrivnostna mapa - TV film
18.30	Velike nesreče
19.00	Nepokorjeno mesto - TV nadalj.
20.30	Kitajec v Scotland Yardu - TV film
21.30	10 italijanskih režiserjev - 10 italijanskih zgodb
22.30	Tihi Don - TV film
23.00	Življenje na pločniku - dok.
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija dober dan
14.00	Egipt v pesmi in plesu
14.15	Obale - 4. del TV nadalj.
15.25	Nedeljsko popoldne
17.30	Vodnjak - film
18.55	Risanke
19.30	TV dnevnik
20.00	Varljivo poletje ’68 - TV nadalj.
20.50	Športni pregled
21.40	Libanon ’85 - Vrtiljak življenja in smrti - reportaža
22.10	Dnevnik
Ljubljana
8.50	in 10.35 TV v šoli:
Obiščimo pošto, Slovenski muzeji, Po sledi rokopisne dediščine, Poklic dreser, Zadnje minute
12.55	Poročila
17.20	Teletekst
17.40	Domače in gozdne živali
17.55	Pesmi in zgodbe za vas:
Parnik Colombina
18.05	Marija Lucija - pravljični portret ilustratorke Marije Lucije Stupica
18.25	Podravski obzornik
18.45	Slovenska ljudska pesem: Dolenjska
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
20.10	Neuničljiva Marija - 1. nadalj.
21.05	Aktualno
21.55	Naši baletni umetniki:
Janez Mejač
22.30	TV Dnevnik II
Koper
14.20	Docteur Caraibes - TV film
14.45	Humoreska
15.45	Glasbena oddaja
16.30	Risanke
17.30	Telerama sport
18.00	Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Uvodnik Borisa Raceta ob 10-letnici Osima
TRST — Zaključek srečanja manjšin TRST — Tržaški in goriški občinski svet o pomenu osimskih sporazumov
GORICA — Goriški občinski svet obsodil fašistične lepake GORICA — Deželna KPI o Osimu TRST — »Balkanski špijon« v Kulturnem domu ŠPORT:
ZGONIK — Namizni tenis: Kras -Barcellona
REPEN — Nogomet: Kras - Breg TRST — Košarka: Jadran - Montebel-luna
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Odbojka
20.30	Športni pregled
21.00	W. W. Dixi - film 1. del
22.00	TV D - Vse danes
22.10	W. W. Dixi - 2. del filma
22.35	33. festival filmov o gorah
zasebne
CANALE 5
8.30	Alice - TV film
9.00	Fio - TV film
9.30	Le, frontiere dello spirito
10.10	Mama Malone - TV film
11.25	Superclassifica show
12.20	Punto 7
13.30	Buona domenica - oddaja z Mauriziom Costanzom
Orazio - TV film
Forum - oddajo vodi Catherine
Spaak
Dalle 9 alle 5 - TV film
20.30	Anno Domini - nadalj.
22.30	Monitor
23.00	Punto 7
24.00	Chicago Story - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Pal Joey - film
10.30	Ursus - film
12.00	California - TV film
13.00	The Muppet Show
13.30	Jambo Jambo - dok.
14.00	Amici per la pelle - TV film
15.00	Sacro e profano - film
17.15	II duca nero - film
19.00	Retequattro per voi
19.30	New York, New York - TV film
20.30	California - TV film
21.30	Mai dire si - TV film
22.30	A cuore aperto - TV film
23.30	Cinema e company
24.00	Gli italiani e le donne - film
2.00	Adam 12 - TV film
ITALIA 1
8.30	Bim Bum Barn L’uccellino azzurro - risanka Bun Bun - risanka
I fantastici viaggi di Fiorellino -risanka
10.30	La legge del fucile - film
12.00	Riptide - TV film
13.00	Grand Prix
14.00	Dee Jay Television
16.00	Domenica sport
postaje
18.00	I ragazzi del computer - TV film
19.00	Lucky Luke - risanka
20.00	Occhi di gatto - risanka
20.30	Drive In - variete
22.30	Quando chiama uno sconosciuto -film
00.20 Cannon - TV film
01.25	Strike Force - TV film
TELEPADOVA
8.30	Gran Bazar
13.00	Tutti gli uomini di Smile - TV film
14.00	L’incredibile Hulk - TV film
15.00	Dott. John TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.30	Arabesque - TV film
18.30	Risanka
19.00	Gli orsetti del cuore - risanka
19.30	Transformer - risanka
20.30	Champagne in paradiso - film
23.45	Šport
TRIVENETA
6.00	La grande sete - film
7.30	La valle dei monumenti - film
9.00	Risanka
9.30	Dokumentarec
10.00	Dražba preprog
17.00	Dokumentarec
17.30	L’amante del lord - film
19.00	TV film
19.40	Dokumentarec
20.30	Film
22.00	Dražba preprog
01.00	Horoskop
01.10	Film
TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Rubrika
16.00	Varietejski program
17.30	Ispettore Bluey - TV film
19.30	Deželni šport
20.30	Due tigri e una carogna - film
22.30	Love American Style - TV film
zasebne
CANALE 5
9.50	General Hospital - nadalj.
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - nadalj.
14.30	La valle di pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	C’est la vie kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zàg - kviz
20.30	Banana Joe - film
22.30	Jonathan dimensione avventura
23.30	Di uomini e di cavalli
RETEQUATTRO
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	L’amante italiana - film
11.45	Magazine
12.15	Bravo Dick - TV film
12.45	Alvin Show - risanka Hallo Špank - risanka Masters i dominatori dell’universo - risanka
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.40	Amore formula 2 - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadalj.
20.30	Ritratto in nero - film
23.00	Dick Tracy - TV film
24.00	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
9.00	Quella casa nella prateria TV film
9.50	Fantasilandia - TV film
10.40	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15	Dee Jay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Lady Georgie - risanka
postaje
17.50	Quella casa nella prateria TV film
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	I Puffi - risanka Snorky - risanka
20.30	Magnum P.I. - TV film
21.30	Riptide - TV film
22.30	Festivalbar
23.00	La rinuncia - film
TELEPADOVA
13.30	Transformer - risanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Capriccio e passione - TV film
16.30	I nuov; Rookies - TV film
17.30	II magico mondo di Gigi risanka
18.00	Transformer - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre risanka
19.00	Peline Story - risanka
19.30	Carmin - TV film
20.30	II padrino n. 2 - film
22.30	II ritorno del Santo - TV film
23.30	Šport
TRIVENETA
10.00	Latin lover in vacanza - film
11.30	TV film
12.00	L’istinto materno - film
13.20	Horoskop
13.30	TV film
14.30	Un sentimento nato per la strada film
16.30	Risanka
17.00	TV film
17.30	La matrigna assassina - film
19.00	TV film
19.40	Dokumentarec
20.30	Film
22.00	Dražba preprog
TELEFRIULI
13.00	Šport •
15.00	Povera Clara - TV film
16.00	Risanka
17.00	Love American Style - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori d’oro - TV film
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijske vesti;
14.00	Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder : »Stekleni oreh«, radijska igra, ki jo je napisala Miroslava Leban, produkcija: Radio Trst A, režija: Marko Sosič; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Nediški zvon-; 14.40 Prva repriza: »Večni sopotniki«, sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča, Rainer Maria Rilke: »Komet«, prevod: Fran Albreht; 15.05 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; Lahka glasba; 17.00 Martinovanje, posnetek oddaje, ki spada v okvir sodelovanja med postajami Radio Trst A, Radio Koper in Radio Ljubljana in ki je bila realizirana sinoči v Nabrežini na kmetijskem posestvu Radovič; 18.00 Neposreden prenos 2. polčasa košarkarske tekme 2. lige Jadran - Monte-belluna Nordica, iz športne palače v Trstu poroča Saša Rudolf.
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 7.30 Za zdravje;
8.15	Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 H. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 -
16.00	Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.07 Radijska igra za otroke: Igor Likar: Če bi čebele pele; Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
14.30	Humoreska tega tedna, Anton P. Čehov: Ženske; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 - 18.39 Zabavna radijska igra, Zvonimir Bajsič: Lej, kako lepo se začenja dan; 18.39 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno, Olga Weisbacher; Izkušnje; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba-
Ponedeljek, 11. novembra RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7^20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka, Lahka glasba; 10.10 S koncertnega opernega repertoarja; 11.30 - 13-00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Cecili janka 1984: mešani zbor »Vrtojba* (vodi Zdravko Leban), moški zbor »Štmaver« (vodi Gabrijel Devetak) in mladinski mešani zbor »Ojsternik* Iz Ukev (vodi Osvald Errath) ; Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: šolskega sveta;■ Glasbene skice; 15-0U Otroški kotiček; »V deželi pravljic*’ piše Zlata Jurin; Glasbene skice-
16.00	Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; Glasbene skice; 17.10 Mi 'j1 glasba: Repentabor, glasbeni pop°‘' dnevi stare in sodobne glasbe, koncert je bil v repentabrski cerkvi b; oktobra letos; 18.00 Kmetijski tednik, 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spe minjamo; 6.10 Vreme - prometni sef vis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne inf°,L macije; 7.00 H. jutranja kronika; ^ Jutranji servis; 8.00 Zaključek; l-’-!^ Danes na valu Radia Koper; 13.40 i dejavnosti glasbene mladine; l’-, Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz turnega sveta; Pesem tedna; 15.30 P godki in odmevi; 16.00 Glasba Ijah; 16.30 Primorski dnevnik; l'-V podaljšku - pregled športnih “ godkov; 17.40 Primorski zbori P°J ' 18.00 Zaključek.
Osimski sporazumi, podpisani pred desetimi leti med Jugoslavijo in Italijo, so bili resnično mejnik v odnosih med dvema sosednima deželama: Mejnik zavoljo zgodovinskih okoliščin, v katerih so bili sklenjeni, kot zavoljo bogate vsebine.
Dogovori podpisani v Osimu (Pogodba o sodelovanju ter Sporazum o pospeševanju gospodarskih stikov z vrsto prilog), so bili pravzaprav prva mednarodna listina, sprejeta po sloviti helsinški konferenci o miru, varnosti in sodelovanju, ki je bila avgusta prav tako pred desetimi leti. Podpisali sta jo državi z različno družbeno ureditvijo, kar je potrjevalo cilje helsinškega shoda.
Zategadelj ustreza poudarek, da ne gre pri osimskih dogovorih samo za bilateralni, pač pa za mednarodni dokument, ki je že tedaj odmeval širom Po Evropi in je še zmeraj zgled, kako je treba, v znamenju miru, enoko-Pravnega sodelovanja in napredka reševati vzajemne probleme. Pomen o-simskih sporazumov izhaja tudi iz tega, da sta ga podpisali dve državi, °d katerih je Jugoslavija eden od stebrov gibanja neuvrščenih, Italija Pa pripadnica zahodnega bloka.
Gibanje neuvrščenih ima med svojimi postulati, tako kot navsezadnje Organizacija združenih narodov, sodelovanje z vsemi deželami pod pogojem, da je zasnovano na enakopravnosti in odprtosti. To seveda velja zlasti v primeru, če gre za sosedne dežele. Še več, sodelovanje med sosedi je lahko najbolj zanimiv barometer uveljavljanja takšne politike.
Poleg evropskega vidika je bil in je pri osimskih dogovorih vreden naglasa tudi sredozemski segment. Že v Helsinkih so ga osvetljevali kot konec koncev stični, če ne celo sestavni del evropske politike. Tudi v Osimu so predstavniki dveh držav vztrajno omenjali povezavo med Evropo in Sredozemljem, seveda pa zlasti med dvema podpisnikoma in sredozemskim prostorom. Odmevi na primer s severnoafriških obal so izražali soglasje.
Posebno značilno za osimske dogo-v°re je bilo, v bilateralni sferi, da so jemali rešitev vprašanja meje med dvema sosedoma ter navsezadnje vso Problematiko obmejnega prostora kot izhodišče, pa tudi težišče razprav za še bolj intenzivno vzajemno sodelovanje. Iz tega zornega kota tudi trdi-
■>
MIRO KOCJAN
Mejnik v odnosih med sosedoma
mo, da je dokončna odstranitev nesoglasij okrog meje (Jugoslavija je odločno menila, da je bila ta v južnem delu po londonskem memorandumu, dokončno zakoličena, Italija pa se je včasih še zmeraj prozorno ogrevala za začasno rešitev) bil vzgibni trenutek za kakovostno krepitev dobrih odnosov.
Bistvena oznaka osimskih sporazumov je bila tudi, da so se lotili naravnost življenjskih vprašanj med dvema deželama, tako in zlasti tistih ob meji, kot tudi vprašanj v meddržavni domeni. Med temi sta poleg vprašanja meje, prednjačila zlasti dva spleta problemov: problem maksimalne zaščite za narodnostni skup-
nosti, živeči v Italiji in v Jugoslaviji, ki naj hi ga reševali skladno z notranjo zakonodajo, vendar črpajoč tudi iz neprecenljivega zaklada načel Združenih narodov; drugi splet pa je predstavljala gospodarska problematika.
Škoda je, da danes zastaja prav na teh dveh področjih. Globalni zakon za zaščito Slovencev v Italiji žal še zmeraj ni sprejet, pri gospodarski problematiki ob meji pa se na žalost zapleta zavoljo določenih potez jugoslovanskih zveznih organov, ki ne odsevajo stabšča, da je gospodarsko sodelovanje ob meji temeljno gibalo politike odprte meje. Med dvema deželama je bilo podpisanih od london-
skega memoranduma do Osima nad 90 meddržavnih dogovorov, od Osima do danes pa spet okrog 30 (izvajajoč osimska določila in njihove napotke): to bogastvo sodelovanja bi moralo odločneje vpbvati tudi na reševanje in rešitev problemov, pri katerih je žal obtičalo.
Osimske dogovore gre pohvaliti tudi zavoljo drugih vidikov. Niso se namreč nanašali samo na enega ah na nekaj vprašanj med dvema deželama, pač pa so jih zaobjeli celostno. Upravičene so bile že tedaj ocene, da je to bil stvarno »generalni« sporazum, ki je kajpak potrjeval že dokaj uspešne odnose, obenem pa jih usmeril na še trdnejši tir.
Njihova vrednost je bila tudi, da so bili zavestno projektirani v bodočnost: kakor da je nemara obveljal politični sklep, da je treba brž odstraniti vrzeli, ki so bile še ostale in se brez odlašanja napotiti v probleme, ki jih je začela nalagati prihodnost. Samo od sebe je umevno, da so osimski pogovori vsebovali ne le določila, ki naj bi jih obe strani obveznostno izpolnjevali, pač pa so bili zlasti podlaga za nove, izvirne in kvalitetnejše zamisli in stike.
V elemente za pozitivno oceno osimskih sporazumov spada tudi dejstvo, da so bili odnosi med dvema sosednima deželama od londonskega memoranduma resnično že dobro utečeni, da pa je bila njihova polpretekla zgodovina nemalokrat izjemno napeta. Dogovori, podpisani v Osimu, so zategadelj pomembni tudi, ker so obračunali z vsem zaviralnim bremenom (od množičnega nacionalizma do predsodkov te ali one vrste), ki je oteževal stike med dvema jadranskima sosedoma vse od konca druge svetovne vojne.
Povsem sprejemljiva je tudi teza, da osimski sklepi navsezadnje ne vsebujejo dogovorov in določb, nastalih tak',' rekoč v Osimu, pač pa v dolgoletnih težnjah narodov ob Jadranu, zlasti pa prebivalstva ob meji, da bi živeli v pogojih vse globljega spoznavanja, zbliževanja in sodelovanja. V tem je tudi jamstvo uspešnosti in dolgoročnosti osimskih dokumentov.
Na cilju pa še nismo. Bržčas drži, da bodo za odpravo še nekaterih tako rekoč globalnih ovir (zaviralne in konzervativne sile, ki jih je v Italiji resnično zmeraj manj, vendar še ne popuščajo, ali pa dejstvo, da so v Jugoslaviji osimski sklepi še vedno bolj stvar republik kot pa Zveze) potrebni še bolj sodobni in dinamični pristopi; pri njih pa bi morali vse pomembnejšo vlogo igrati krajevni dejavniki.
Rahel občutek, da je začela osimske sporazume obdajati stihija verjetno da ni povsem neupravičen. Njeni škodljivosti se bo mogoče zoperstaviti samo s svežimi tako rekoč akcijskimi prijemi. Napredek je navsezadnje ne le naloga, ki izhaja iz desetletne večinoma pozitivne bere, pač pa tudi iz širokega mednarodnega pomena, ki še zmeraj označuje osimske sporazume.
STOJAN SPETIČ
Zadnja seja
Odlomek iz knjige »Rimski mlini«
, A/aše delo je bilo praktično zaključeno, ča-"jala nas je še zadnja seja plenarne Cassan-drove komisije prve dni decembra.
Tiste seje ne bom nikoli pozabil, šel sem P® Pot z vnetjem očes, ki sta rdeče žareli, fdelo se mi je, da se zrkli obračata po pesku, 1 Hh praska. Nadel sem temne naočnike, če-Pra« je kdo vreme prav decembrsko oblačno, aeievno in se je naglo mračilo. j Ko smo prisopihali na vrh stopnišča pa-Pce Minerva, nas je čakalo prvo preseneče-le- Na sejo niso prišli italijanski člani »paketne skupine«. Odsotni so bili Rizzo, Bar-lna, Pototschnig, Bartole in Lauriola. Od ^seh je na ssjo prišel samo dr. Metalli, ki :1 ne mogel opravičiti svoje odsotnosti, saj je J?®! svoj urad v isti palači, le nadstropje
nizje.
Najprej je prof. Cassandra začel nergati, odrekamo komisiji v polni zasedbi pravico focati o delu paritetne skupine. Sklicevanje a Cossigo, po njegovem, ni bilo verodostoj-saj bi sam (Cassandra) odstopil, če bi mu £ edsednik vlade zagodel tako nekorektnost.
protest je prof. Cassandra zaključil z n nenjem, da je treba sestaviti »pravo zaključ-d. Poročilo« in s tem delno odvzel veljavo po-rilu prefekta Rizza. Pri tem se je skliceval ® našo oceno (Borisov dokument), češ da Kovno odpira vso razpravo. »Sedaj ni nič j® dokončnega«, je zaključil Cassandra, ne u bi pozabil natresti v svoj poseg nekaj lahkih citatov.
% Takoj je zaprosil za besedo Aljoša Volčič.
je ožja paritetna skupina naredila vse, j, r je bilo mogoče. Komisija naj vzame to znanje in naj se razide, glasili so se republikanec Malintoppi, »ve-! birokrat« Gizzi, socialdemokrat Suadi, li-
beralec Armaroli. Vsi so se sedaj razvnemali in želeli poglabljati vprašanja naše manjšine. še bolj smešna sta se mi zdela Malintoppi in Armaroli. Liberalec je tokrat posegel drugič v treh letih, pa ga je kar razganjalo od želje, da bi nam delil nauke in solil pamet. Sam naj se gre solit!
Na meni je bila vrsta, da posežem. »Pustimo ob strani vprašanje, ali smo pristojni ali ne, da nadaljujemo razpravo. Bodimo praktični. Povejte takoj, ali imate kakšen nov predlog, o katerem je vredno razpravljati, sicer se lepo poslovimo.«
Mitko me je podprl: »Rizzavo poročilo in naše pripombe so največ, kar smo lahko izcimili v treh letih dela. Nihče vam ne odreka pravice, da komentirate ali da predlagate kaj zaves novega. Če ne, pa zaključimo, saj je bilo zavlačevanja dovolj.«
Tudi tokrat se nam je, pametno in previdno, pridružil predstavnik šolskega ministrstva dr. D’Asaro: »Kaj se pravzaprav onegavimo, saj je naša komisija posvetovalnega značaja. Nima pravice odločati o ničemer, kvečjemu lahko svetuje vladi. Povedala je že vse, kar je bilo treba: soglasja in nesoglasja. Prepustimo odločitve politikom.«
Spregovoril je prefekt Gizzi, ostro in hladno. Govoril je počasi, da so se nam njegove besede zabijale v dušo: »Počakajte. Vaša sta-■lišča pomenijo, da niste zadovoljni s transakcijami, ki slonijo na vzajemnem popuščanju. Vi bi radi ohranili to, kar je vam v prid, zavračate pa to, česar ne marate... če je tako, lahko tudi mi umaknemo svoje ponudbe.«
Uporabil je prav besedo »transakcije«; kupčije! Tako torej, italijanska vlada oz. njeni funkcionarji mislijo, da je listava nekakšen trg pri Rusem mostu, kjer se po cigansko ba-
ranta, kriči, izsiljuje, ponuja, umika, psuje... Prav lepo sliko nam je priklical ta visoki funkcionar, ki je bil strah in trepet vseh deželnih uprav širom po Italiji, znan po svoji nepopustljivosti in birokratski strogosti.
Gizzijevo izsiljevanje nas je razburilo. Začeli smo vstajati od mize in si nadevati plašče kar med sejo. Mislim, da je tedaj govoril Suadi. Zapisničarka, podprefekt dr. Carla Scoz, nas je naivno spraševala, kam smo namenjeni in če se bomo še vrnili. Prof. Cassandra je razumel, da se ne bomo vrnili. Moral je takoj popustiti. Vzel je besedo ubogemu Suadiju, ki je prav tedaj govoril, da podpira našo zahtevo o samostojnem slovenskem okraju, pogrkal in spregovoril na ves glas: »Prav. Saj ne bomo začeli vsega znova. Dovolite pa nam, da podamo na zadnji seji komisije vsaj nekakšne glasovalne izjave. Tem bo sledilo zaključno poročilo.«
Predlagal je tudi odložitev seje. Zbali smo se, da bodo znova podaljšali mandat komisije, saj se je bližal 31. december 1980, zadnji rok, ki nam ga je dal predsednik vlade Cossiga.
V razpravo smo posegli vsi. Iskra je dejal, da bomo poslušali te izjave, vendar naj si nihče ne drzne spreminjati naših stališč. Sirku se je zdela nova seja nepotrebna in nesmiselna. Volčič je ponovil, da je nesmiselno sklicevati komisijo, če ni novih predlogov, o katerih bi diskutirali, če se torej nič ne premakne.
šiškovič pa je zagrozil z našo odsotnostjo na nadaljnjih sejah, če bi nam enotna delegacija ukazala, naj se umaknemo iz komisije.
Gizzi mu je odgovoril, da bomo gotovo zaključili delo pred koncem leta. To naj nas ne skrbi. Določili smo, da bo trajala zadnja seja komisije tri dni in sicer od 17. do 19. decembra 1980.
Dejansko je trajala komaj poldrugi dan, saj niso povedali nič bistveno novega.
Edini, ki je prinašal novosti, je bil odsotni prof. Barbina, ki je poslal komisiji svoje pismo, v njem pa izrecno poudaril, da piše v imenu krščanske demokratske stranke. Pismo je bilo napisano v vzvišenem tonu, ki pa ni mogel prikriti skrajne vulgarnosti miselnega izvajanja.
Vzhičeno se je skliceval na krščansko etiko, na dragocenosti človeške osebnosti, na humanistične vrednote. Temu je v Barbinovem pismu sledila trditev, da »ne pristajamo na zaščito samozvanih narodnih manjšin, kjer je pojem narodne manjšine umetna abstrakcija, ki ruši vrednote človekove osebnosti, pa tudi zato, ker za številne slovensko govoreče krajevne skupnosti, ki so prisotne v naši deželi, ne more veljati enotna zaščita«.
Za Barbino je globalna, torej enakomerna zaščita narodne manjšine tudi »posiljevanje zgodovine, saj uničuje raznoliko bogastvo, ki od
kraja do kraja dosega visoke stopnje duhovnosti«.
Barbina je v svoji zagnanosti večkrat poudaril da »tujci« nimajo pravice vsiljevati krajevnim skupnostim svoje zaščite. Niti na pamet mu ni prišlo, da je on trikratni tujec, če smatra za tujce vse Slovence, ki ne živijo v določeni dolini, pač pa v sosednji.
Tako. Krščanska demokracija je pustila na cedilu birokrate in državne funkcionarje v trenutku, ko so popustili Slovencem preko tiste mere, ki jo je najbrž sama določila. Ali pa je v njeni notranjosti izbruhnil spor med strujami in posameznimi krajevnimi komponentami? Nekaj let pozneje mi je morotejski poslanec razlagal, da je zanj Rizzavo poročilo podlaga za »dober kompromis z manjšino«, a da mu nasprotujejo furlanski demokristjani. Isti morote-jec pa je nato disciplinirano podpisal zakonski osnutek KD, ki je povsem na liniji »furlanskih demokristjanov« in najbolj reakcionarnih krogov v Trstu.
V razpravo je posegel prof. Suadi, ki je prebral polemiko tržaškega vodstva PSDI proti zakonskemu predlogu poslanke Gruber Ben-co, nato pa je ponovno zahteval, naj Slovence preštejejo. Šele potem bi nam priznali razne pravice. Zanimiva je točka, v kateri PSDI poudarja, da bi morali nove slovenske šole ustanavljati samo tam, kjer je potrebno. To potrebo bi bilo treba dokazati »z ustreznim številom prošenj, s številom prisotnih članov manjšine in z dokazanim demografskim napredkom«. Skratka, statistika v službi asimilacije. Po logiki demografskega napredka bi morali tržaški socialdemokrati zahtevati zaprtje vseh italijanskih šol v Trstu! Seveda niso mislili na Trst, pač pa na Benečijo.
Na koncu še sladkorček za tržaški iredentizem: »Zakon naj bo pravičen, vendar ne sprejemamo sklicevanja na minule obveznosti, za katere je Italija že plačala veliko politično in ozemeljsko ceno«.
Dr. D’Asaro je v svojem posegu izboljšal nekatere formulacije Rizzovega poročila, ki so se tikale šolstva. Tako je podprl našo zahtevo po oblikovanju samostojnih slovenskih šolskih okrajev v Trstu, Gorici in videmski pokrajini. Mimogrede mu je ušla tudi misel, da je obstoj slovenskih šol (ali že sama zahteva po slovenskih šolah) najboljši način ugotavljanja ozemlja, kjer živi naša manjšina...
Za republikanca Malintoppija je šlo Rizzavo poročilo predaleč, saj smo Slovenci drugačni
►
0 GENEZI MEMORANDUMA
Dr. Vladimir Velebit, nekdanji jugoslovanski veleposlanik v Londonu in sopodpisnik londonskega Memoranduma o soglasju od 4. oktobra 1954 je za ljubljanske »Naše razglede» od 27. septembra tistega leta na vprašanje o njegovi vlogi pri sklenitvi londonskega sporazuma povedal med drugim tudi naslednje važne zanimivosti:
»Lahko rečem le to, da pri reševanju tržaškega vprašanja ni bil dosežen nikakršen napredek, dokler so pogajanja vodile delegacije na širših sestankih. Šele ko smo se začeli pogovarjati brez svetovalcev in širšega občinstva, so se na realen in resen način pokazali obrisi morebitnega sporazuma. Mogoče takšna formulacija niti ni povsem točna in precizna. Pravzaprav je bilo že pri pogajanjih v Devinu in po sporazumu z generalom Morganom v Beogradu (v juniju 1945) povsem jasno, da je Trst za Jugoslavijo izgubljen . . . Chur-cliill je bil (v juniju 1945) pripravljen uporabiti tudi vojaško moč, samo da bi obdržal Trst. Skoraj neverjetno je, da je bil pripravljen streljati na vsakogar, pa čeprav je bil še včeraj zaveznik. Silil je Trumana, naj ga podpre pri tako ostrem stališču do Jugoslavije.
Treba je priznati, da je tako brezobzirna politika Churchilla do Jugoslavije dala želene rezultate. Uspel je priključiti Trst k Italiji in si tako pridobil simpatije vladajočih krogov svojega bivšega sovražnika. Od trenutka, ko so se ZDA in Velika Britanija odločile, da bodo pritegnile Italijo in jo vzgojile v svojega varovanca in zaveznika, je bilo tudi o-čitno, da bodo storile vse, da bo Trst ostal pod Itabjo. Tega dejstva se je morala zavedati tudi jugoslovanska vlada. Res je, da se je s to resnico sprijaznjevala zelo počasi in nerada. Globoko je bilo zakoreninjeno zaupanje v Sovjetsko zvezo in njeno zaščito. Miniti je moralo še veliko let, preden je tudi jugoslovanska vlada spoznala, da se tudi Sovjetska zveza vede ravno tako kot vsaka velika sila, da s svojo politiko želi samo uresničiti svoje sebične interese, in da so ideali in nesebična pomoč samo propagandne fraze . . .«
Navajamo gornje ugotovitve pomembnega jugoslovanskega diploma^ ta kot element geneze najprej dejanske, pred desetimi leti pa še formalne mednarodnopravne priključitve Trsta Italiji s podpisom osimskega sporazuma. Toda med elemente te geneze sodi tudi Titova izjava o njegovih pogovorih s Churchillom že skoraj eno leto pred vzpostavitvijo Morganove Unije, izjave za beograjsko televizijo, ki je bila objavljena tudi y slovenski izdaji tednika »Komunist« 12. maja 1975, tj. niti pol leta pred podpisom v Osimu:
»Avgusta leta 1944 . . . sem se v
STANISLA V RENKO
Od londonskega
memoranduma
do osimskih sporazumov
Neaplju prvič sešel s Churchillom . . . Takrat sem z njim razpravljal tudi o prihodnosti Istre in Trsta. Rekel sem mu, da se ne moremo odreči Istri in Trstu in da bomo vztrajaU, pri tem. Odgovoril mi je, da Istro moramo dobiti, Trsta pa ne. Vprašal sem ga, zakaj ne. Odgovoril je, da je zdaj treba dati nekaj tudi Italijanom, ker so šli v boj skupaj z za--vezniškimi enotami. Povedal sem mu, kaj mislim, on pa je vztrajal pri svojem. Tu se, razumljivo, nisva mogla sporazumeti. Churchill je takrat še zahteval, da Pulj zaradi letališča zadržijo, dokler bodo prodirali proti Avstriji. To letabšče jim je kot pomožno potrebno, kot tudi cesta od Pulja do Trsta. Strinjal sem se s tem, ne pa tudi s tem, da se odpovemo Trstu. Ostala sva pri tem . . .«
Med postavke za obravnavo geneze londonskega memoranduma spada tudi dokument, ki ga je mladi tržaški zgodovinar in sedanji pokrajinski tajnik tržaške Krščanske demokracije Raoul Pupo našel v arhivu britanskega zunanjega ministrstva in ga omenja v svojem prispevku v trž. reviji QUALESTORIA št. 1 - 1984 - str. 68 pod naslovom »H Bastione Trieste: la Gran Bretagna e la questione giu-Uana 1947-1949«. R. P. piše: »24. oktobra 1947 se je Bevin (tedanji britanski zunanji minister) strinjal z a-nalizo svojih izvedencev in se odločno izrekel za hipotezo o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo . . .« in »smatral, da bi ta hipoteza utegnila naleteti na ugoden sprejem tudi s sovjetske in jugoslovanske strani; kvečjemu bi mogle nastati težave zaradi morebitne jugoslovanske kompenzacijske zahteve na goriškem območju.«
». . . Bevin je poudaril nujnost skupne angloameriške pobude za razdelitev.« Britanska diplomacija je torej predlagala razdelitev STO, tj. priključitev Trsta k ItaUji že komaj dober mesec po uveljavitvi mirovne pogodbe z Italijo v mesecu septembru! — Isti zgodovinar Raoul Pupo, ki je to vprašanje raziskoval v Ixmdonu na stroške deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, pa v brošuri »L’ultima crisi per Trieste: la Gran Bre lagna e la questione giuliana nel 1953« (Centro studi economico-politi-ci »Ezio Vanoni« v Trstu, 1984) povzema po obsežni publikaciji Diega de Castra »La questione di Trieste. L’azione politica e diplomatica dal 1913 al 1954« (Trst 1981) podatek o »neformalnih stikih ž Jugoslovani, kakor tudi o uradnih pogovorih Gui dotti - Bebler, ki sta jih vodila med jesenjo 1951 in pomladjo 1952« o možnosti »razdelitve STO po etnični liniji«, tako da bi »po razlagi naših odgovornih za zunanjo politiko prepustili Italiji vso cono A in italijanski ter obalni del cone B . . .«
Vsekakor pa velja ob letošnji desetletnici Osima ugotoviti, da geneza dejanske vključitve Trsta v Italijo še ni dovolj raziskana in da ta naloga poklicne zgodovinarje še čaka.
DO USTANOVITVE F-JK
Za kolikor toliko poučen pregled dogodkov 21 let dolge dobe od londonskega memoranduma do osimskega sporazuma kot ga želi prikazati svojim bralcem uredništvo našega dnevnika, ga je vsekakor potrebno razdeliti na več organskih razdobij. Takšno periodizacijo je prvi opravil pokojni ravnatelj Slovenskega raziskovalne ga inštituta v Trstu dr. Karel šiško-
vič v svojem predavanju — referatu na znanstvenem posvetovanju »Narodna in socialna pohtika v slovenski zgodovini od konca 19. stoletja do danes« v Ljubljani 17. in 18. novembra 1981, referatu, ki je bil objavljen v brošuri ob 10-letnici SLORI pod naslovom »Znano in neznano o slovenskem vprašanju v Italiji — Pogovori in razmišljanja« (Trst 1984). Omenjeno dobo je zelo sistematično — v skladu z znanstvenimi zahtevami ljubljanskega posvetovanja — razdrobil nia kar devet delov, ki se zdijo preštevilni za priložnostni dnevniški članek, ki terja strnjen in poenostavljen zapis. Zato bomo ta enaindvajsetletna dogajanja razdelili na dobo do vzpostavitve avtonomne de žele Furlanije - Julijske krajine (od 1954 do 1961) in na razdobje do Osima (1961 - 1975) in svoj pregled o mejili na poglavitne dogodke ob predpostavki, da bralci že poznajo določbe posebnega statuta londonskega memoranduma in pravilnik za njegovo izvajanje, ki je bilo zaupano posebni jugoslovansko-italijanski mešani komisiji in s pripombo, da se bomo pri tem omejili predvsem na napore za izvajanje posebnega statuta in ostalih delov memoranduma na rodnoobrambnega značaja. .
Že v.prvem letu izvajanja spomenice o soglasju je bil podpisan videmski sporazum o osebnem obmej nem prometu 20. avgusta 1955, kar je v javnosti naletelo na zelo ugoden odmev, toda šele v januarju drugega leta — 1956 — je bil zaradi zavlačevanja s strani Italije sprejel pravilnik o načinu delovanja mešanega odbora, ki je bil ustanovljen prav zaradi tega šele v tretjem letu in se prvič sestal v maju in drugič pa že v novembru, toda ta pogostnost se je
kaj kmalu kršila. Že po štirih letih je prišlo do zloglasne diskriminacije tipično rasistične prepovedi slovenskega govora na Trgu Unità v Trstu leta 1958, česar se velja spomniti spričo dodatne — po desetih letih — določbe o največjem možnem varstvu manjšine — rasistične prepovedi rabe dvojezičnih napisov v palači tik za Trgom Unità. Ob peti obletnici pa so slovenski župani cone A skupaj s pokrajinskimi in občinskimi svetovalci »ne glede na svojo ideološko usmerjenost« napisali pismo predsedniku itabjanske vlade pok. A. Segni-ju, da »morajo s težkim srcem pribiti, da skoro nobena določba Spomenice o soglasju in Posebnega statuta v prid Slovencem ni bila izpolnjena.« To je bil prvi zarodek poznejše enotne delegacije.
Niti po šestih letih ni bila še uresničena glavne določba posebnega statuta: zakon o slovenskih šolah. Nekateri slovenski starši so zaradi tega nesramnega zavlačevanja obupali, kar je imelo za posledico, da je število učencev na slovenskih šolah na Tržaškem padlo za 237 enot. Hkrati pa je generalni komisar italijanske vlade že tretjič prepovedal slovenski govor na omenjenem trgu. Zakon o slovenskih šolah je bil namreč sprejet šele po sedmih letih: 9. oktobra 1961, ki pa še ni bil zadovoljiv, saj je popolnoma prezrl Slovence v videmski pokrajini in s tem podaljšal njihovo raznarodovanje. Prav tako je šele po sedmih letih vlada v celoti izplačala v londonskem sporazumu obljubljeni znesek 500 milijonov lir za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. V istem letu je bila poudarjena važnost, za tržaško gospodarstvo, dodatnega protokola k splošnemu trgovinskemu sporazumu od 31. marca 1955. (Preko 20 milijard lir do septembra 1961). — Med zarodke poznejše enotne delegacije spada tudi v tem letu protest vseh slovenskih političnih in kulturnih organizacij proti popisu prebivalstva po občevalnem jeziku. Ista ugotovitev velja za skupno zahtevo Slovencev v- Osmem letu za vključitev določil o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji v bodoči posebni statut avtonomne dežele FJK, o katerem so v tem — osmem — letu razpravljali. Brez dvoma pa je bil v tem letu najvažnejši dogodek pritožba občinskega sveta Devin-Na-brežina proti raznarodovalnemu begunskemu naselju prj Sesljanu ter nezaslišano krivičnemu opominu vladnega komisarja županu, kakor tudi odločen argumentiran županov odgovor.
Prelomnico v polondonskem dogajanju pa predstavlja — po devetih letih — ustanovitev avtonomne deže-
od francosko govorečih prebivalcev v Dolini Aoste in Nemcev na Južnem Tirolskem. Manjka nam »etnični patriotizem«, ker se ne združujemo v eno samo stranko. Za trenutek sem pomislil, da Malintoppi navija za Slovensko skupnost, vendar je bilo vsem takoj jasno, v katerem grmu tiči zajec. Malintoppiju jé žal, da nismo vsi Slovenci v eni sami stranki, ker bi nas tako najlaže preštevali na volilni preizkušnji.
Prof. Cassandra je vprašal, ali imamo Slovenci še kaj povedati o problemu preštevanja in ugotavljanja po »postopku«.
Mitko je ponovil, da smo že vse povedali v naši oktobrski izjavi. Storili smo vse, kar je bilo mogoče, sedaj naj odloča predsedstvo vlade. Kot Slovenci vsekakor ne sprejmemo in ne bomo nikoli sprejeli kakršnegakoli preštevanja, saj bi privedlo samo do subjektivnih in torej do neobjektivnih rezultatov.
Pol ure pozneje je isto irprašal Gizzi. Predlagal je, naj Slovenci umaknemo oktobrsko izjavo. Očitno jih je zelo pekla, ker je izražala nezadovoljstvo Slovencev z zadnjimi kompromisnimi predlogi.
Gizziju sem odgovoril, da smo Slovenci prišli poslušat na to sejo »glasovalne izjave« članov komisije. Zato naj ne dreza s svojimi zahtevami, ker naše izjave ne bomo umaknili, saj smo prepričani, da najbolje obnavlja naša stališča, s katerimi mora biti vlada seznanjena. Seveda, če bi padli novi, zanimivi predlogi, bomo nadaljevali diskusijo, sicer pa ne.
Liberalec Armaroli je ubiral dramatične tone: »Vi zahtevate preveč. Italijansko govoreči državljani bodo po vašem zgolj tujci v lastni domovini...«
Oglasil se je Rizzo ter povedal, da govori tokrat v osebnem imenu in ne kot koordinator naše skupine. Ponovil je svoj kompromisni predlog glede seznama 35 občin. Na tem ozemlju bi občinske uprave lahko samostojno uveljavljale jezikovne pravice, tudi brez Metalli-jevega postopka.
Prof. Cassandra to ni bilo pogodu, češ da je sporna prisotnost Slovencev v 21 občinah vi-
demske pokrajine, saj prejema s tega področja precej »peticij«. Rizzo mu je odvrnil, da bi si on ne drznil izjaviti, da v videmski pokrajini ni Slovencev.
S polemiko med Cassandrom in Rizzom se je končal dopoldanski del seje.
Po kosilu se je diskusija zavlekla tudi v banalnosti in podrobnosti. Zanimiv je bil nov poseg republikanca Malintoppija, ki je podprl zahteve slovenskega gledališča, odločno pa ja nasprotoval slovenskim televizijskim programom, češ, da lahko gledamo ljubljansko televizijo.
Malintoppija om.enjam večkrat, ker je pozneje postal pomembna osebnost, saj ga je predsednik vlade Craxi imenoval za predstojnika posebnega »urada za človekove pravice« pri predsedstvu vlade. Ko sem prebral agencijsko vest, sem se zmrdnil. Če bo Malintoppi delil »človekove pravice«, smo res prišli skoraj do dna. Vendar je na tem mestu ostal le dobro leto. Konec 1984 je umrl za neozdravljivo boleznijo.
V zadnjem delu razprave je Malintoppi podprl našo zahtevo, naj bi izvršilne norme zaščitnega zakona izdelala za vlado posebna paritetna komisija, v kateri naj bi bila polovica Slovencev. Cassandra in Gizzi sta takoj poudarila, da bi predstavnike manjšine morala imenovati dežela, ne pa kak manjšinski organ, »saj ne moremo priznati slovenski manjšini, da nastopa kot samostojen subjekt«.
Ta razglašena nota je zaključila prvi dan razprave. Prespali smo v hotelu »Senata«, ki je tik palače Minerva. Til so stanovali tudi člani enotne delegacije ria svojih večkratnih romanjih v večno mesto. Hotel je star, brez pretiranega blišča in udobja, toda poceni.
Naslednjega dne je Malintoppi prebral zaključno izjavo, najbrž v imenu republikanske stranke. V njej graja Slovence, ker nismo sprejeli preštevanja, vendar poziva državno oblast, naj nam ga na primeren način vsili, če nam je prav ali ne. Z Malintoppijem se je takoj strinjal prof. Armaroli, predstavnik liberalne stranke.
Z liberalcem in republikancem je takoj potegnil socialdemokrat prof. Suadi. Ustvarjal se je »laični blok«, ki je postal moden v začetku osemdesetih let, sedaj pa deluje samo proti Slovencem v naših krajih.
Ura se je nagibala k poldnevu. Še zadnjič je šiškovič prosil za besedo, tokrat bolj diplomatsko. Kavalirsko je priznal profesorju Čas sandru, da je vodil komisijo v nelahkih okoliščinah. Upam, je dodal, da polemike na sejah ne bodo pokvarile osebnih odnosov. Napregli smo pač vse svoje sile, vendar nam ni uspelo zapolniti vrzeli, ki so zevale med različnimi pristopi do manjšinskega vprašanja. Kar smo dosegli po treh letih dela, nas ne zadovoljuje, saj nikakor ne ustreza ravni zaščite, o kateri govorijo mednarodni sporazumi, predvsem o-.simski dogovor.
Cassandra se je šiškoviču zahvalil za prijazne besede in se strinjal, da je obračun našega dela nezadovoljiv. Manjšinsko vprašanje je veliko, saj gre za določitev razsežnosti 6. člena ustave. Ni lahko najti praktične rešitve, če nam ni jasno globalno ozadje, če nimamo splošnega pogleda nanj. Tembolj je to težko v komisiji, ki je ne sestavljajo samo izvedenci, pač pa je »mixtum compositum«, zmes izvedencev in politikov. Cassandra se je zahvalil vsem, predvsem pa članom zadnje paritetne skupine, ki je dala komisiji najpomembnejši doprinos. »Ta prispevek bom izročil predsedniku vlade, da ga primerno oceni.«
Cassandra je zaključil z neapeljskim izrekom, naj ne tožimo nad revnimi zaključki našega dela: »Tudi najlepša ženska ne more dati več od tega kar ima. Saj me razumete.«
Naglo smo se poslovili, brez pretirane prisrčnosti. Pohiteli smo na popoldanski vlak, ki nas bo pripeljal domov Uk vr?J volnočjo. Mudilo se nam je, pa sem na postaji kupil za vse piva in oblozemn krun,ioy. ot.it se je prismejal z majhnim zavitkom: »Kupil sem karte, da nam ne bo dolgčas po poti.«
Zasedli smo kupe in potegnili izpod okna mizico. Aljoša je sedel vstran, si položil na kolena aktovko ter notes in začel z reševanjem
matematičnih igric, ki mu očitno nadomeščajo križanke. Takoj se je zatopil v svoje formule in nekaj nerazumljivega mrmral. Srkali smo pivo in jedli v velikih zalogajih. Profesor Sirk Pa je zmešal karte in jih razdelil. Začel se je najdaljši turnir v briškoli in tršetu, kar jih pomnim, saj nas je zagrabila prava igralska strast. Vanjo smo sproščali vse nakopičene napetosti, toda kregali se nismo,
Mitko je igral resno, razmišljujoče. Boris zahtevno, Sirk zvito, jaz pa nerodno, ker ne znam. še kratkoviden sem, pa nisem razumel tihih znakov, ki si jih soigralca sporočata pri trešetu. Kljubovala pa sva vseeno, da je bila igra izenačena do zadnjega.
Pri červinjanu nas je Sirk začel priganjati: »Fantje, pohitimo, jaz izstopim v Tržiču..«
S tem se je zaključilo naše triletno delo-Vračali smo se radostno sproščeni, ker se je tlaka končala, obenem po nezadovoljni, ker nam. ni uspelo doseči kaj več. Po poti smo se zbadali, ali bo morebiti kdo izmed nas član obljubljene paritetne komisije za izdelam izvršilnih norm zaščitnega zakona, seveda, ko ga bo parlament odobril. V svojem optimizmu smo bili prepričani, da bo to kmalu, čeprav ne takoj-Kar vsi bi lahko šli v paritetni odbor, saj smo bili kot dobra košarkarska ekipa. Bili smo tudi prijatelji, neglede na različno starost, poklic in izkušnje. O strankarskih razlikah ni bilo najmanjšega sledu. Žal nam je bilo, da se ne bomo več tako pogosto srečevali na poti in V Rimu ob krožniku »jeznih testenin«, nesoljenih rib in zelenjavnih rimskih predjedi, na jutranji kavi pri »Zlatem zrnu«, v hali hotela »Senato«-pri prodajalni časopisov na Minervinem trgu-Nekaj lepega se je trgalo, a se ni pretrgalo za vselej. Edino Mitka ni več. Pobralo ga jf nekega zimskega jutra, v ljubljanski bolnišnici. Vest o njegovi smrti nas je prizadela, globoko, hudo, ker smo imeli v njem bistroumnega mentorja, zvestega, čeprav jeznoritega prijatelja, predvsem pa globokega poznavalca noše manjšinske problematike. Gotovo je bil prav on duhovni »načelnik« slovenske peterice v Cassandrovi komisiji.
le z ustavnim zakonom št. 1 od 31. januarja 1963. Ustanovljena je bila — s posebnim statutom — prav za.-radd prisotnosti slovenske narodnostne manjšine, katere pa statut niti posebej ne omenja. Kljub temu bi bilo Mogoče tudi na njegovi podlagi uresničiti najmanj sledečih sedem najvažnejših slovenskih zahtev: raba jezika v odnosu do vse oblasti, pravično zastopstvo v javnih uradih, jamstvo primernega predstavništva v deželnem svetu, dvojezični napisi v narodnostno mešanin krajih, prepoved spreminjanja občinskih meja in razveljavljanje najbolj grobih fašističnih zakonov.
V	tem letu 1963 je bila prvič po svetovni vojni na aprilskih volitvah izvoljena predstavnica Slovencev v Italiji v italijanski parlament: Marija Bemetič.
DO OBLJUBE ZAŠČITE
Deseta obletnica londonskega spo razuma 1964 je pomenila tudi otvoritev Kulturnega doma v Trstu in pia zgodovinski sporazum o levem centru. Občinski svet občine Devin-Na-brežina je sprejel 1. aprila resolucijo proti raznaradovalnemu naselju t^guncev. V tej in v tržaški pokrajini je prišlo v enajstem letu do sporazuma o levem centru, Rižarna pa je bila proglašena za narodni spomenik.
Toda leto 1965 bo ostalo- zapisano v naši zgodovini pred vsem zaradi protislovenske gonje in demonstracij v Trstu ob izvolitvi slovenskega člana PSI v občinski odbor tržaške obči-
— Dušana Hreščaka.
V	juniju 1965 je prišlo do drugega sklopa ustavnega sodišča, da dežela ni pristojna za določanje predpisov 9 narodnih manjšinah, 25. novembra jo bila SKGZ prisiljena protestirati Proti razlaščanju za gradnjo naftovoda. že 20. februarja pa je občni zbor Sindikata slovenske šole ugotovil. da še ni bilo poskrbljeno za izvajanje zakona o slovenskih šolah. Naslednje leto je bila 100-letnica priključitve Beneške Slovenije Italiji in Slovenci videmske pokrajine so podali predsedniku republike posebno Spomenico, a sedem slovenskih o-srednjih prosvetnih in kulturnih organizacij je objavilo posebno izjavo. Končno je 19. oktobra 1966 senat u-kinil fašistični zakon o prepovedi dajanja »tujih« krstnih imen, medtem k° je zakon o poitalijančevanju priimkov ostal v veljavi in ni preklican hiti do danes. Istega leta je bila z zadovoljstvom sprejeta tudi novica, da jo bij v skladu z izvajanjem koncilskih sklepov imenovan 11. oktobra za Škofijskega vikarja v Trstu slovenski kanonik mestnega kapitlja. V frinajstem letu ni bilo razen že ru-bnskih diskriminacijskih postopkov — nobenega važnejšega dogodka. Pač Pa je potrebno omeniti v štirinajstem 1968. letu vsaj tri dogodke:
— Predsednik deželne vlade dr. A. Berzanti je med razpravo o programski izjavi rekel, da »deželni odbor ne zanika, da živijo tudi izven pokrajin Gorica in Trst občani slovenskega jezika, še manj pa kateremu koli zanika priznanje pravic« in da »deželni odbor namerava posredovati pri vladi s tem, da bo učinkovito zastopal potrebe manjšine . .,«
— SKGZ, slovenski komunisti, slo venski socialisti in SSk so poslali tedanjemu predsedniku Saragatu med njegovim obiskom v Trstu posebna pisma z zahtevami po izvajanju narodnostnih pravic.
— V oktobru 1968 so poslanci KPI Škerk, Pietro Ingrao, Mario Lizzerò, Guidi in Scaini predložili predsedstvu poslanske zbornice zakonski predlog, ki vsebuje predpise za zaščito narod nostnih in jezikovnih skupin.
Ob petnajstletnici 1969 so v februarju stavkali slovenski šolniki in stavko obrazložili z dvajsetimi zahtevami, slovenski dijaki pa so zasedli vse višje srednje šole in tesno sodelovali z italijanskimi dijaki ter v posebnem pismu skupno sestavih zahteve in jih poslali šolskemu skrbniku. Pomemben je tudi datum 20. decembra, ko je tržaški občinski svet sprejel sklep o »publicizaciji« slovenskega gledališča v Trstu. Že začetek aprila pa je bil po dolgotrajnih pogajanjih sklenjen sporazum za tržaško občino med SSk in strankami leve sredine. V šestnajstem letu 1970 — praznovali smo 25. obletnico osvoboditve in obnovitve slovenskega šolstva — je prišlo do najvažnejšega javnega protesta v vsem obdobju po londonskem memo randumu, in sicer 10. junija v Rimu. Organizirali so ga slovenski šolniki, ki so demonstrirali najprej pred poslansko zbornico, kjer je njihovo 'delegacijo sprejel tedanji predsednik zbornice Sandro Pertini, nato pa še pred palačo senata in se pogovarjali s skupino levičarskih senatorjev, a poklonili so se tudi žrtvam v Ardeatin-skih jamah, njih delegacijo je sprejela najprej podtajnica ministrstva za prosveto, nato pa še ministrov šef kabineta.
Nič manj važen je tudi datum 20. april 1970, ko so senatorji KPI Sema, Gianquito, Pirastu, Sotgiu, Mam-mucari, Brambila, Viola in Fortunati predložili prvi zakonski osnutek — od petih, ki že petnajst let ležijo v senatu — za pravno zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji, zaščito, ki je niti po tolikih letih nismo še dočakali.
Kot zasmeh pa zveni ugotovitev, da je bil šele v oktobru 1970 dokončno potrjen deželni zakon — 15 let po Londonu! — po katerem italijanska zakonodaja Slovence v Italiji lahko imenuje z imenom »Slovenci«, kar dovolj drastično dokazuje poniževalni in žaljivi način ravnanja s Slovenci v Italiji.
Sledilo je leto 1971 — sedemnajsto
— ki je bilo leto enotnih zahtev in hkrati leto formalnega rojstva enotnih delegacij vseh Slovencev v Italiji. Že prejšnje leto je 3. decembra 27 slovenskih predstavnikov strank, organizacij in skupin poslalo tedanjemu predsedniku vlade Emiliu Colom-bu pismo s prošnjo, naj enotno delegacija sprejme, toda šele 2. decembra je tedanji predsednik (Krščanska demokracija) po dolgem letu čakanja sprejel enotno 11-člansko delegacijo v Rimu. To je bil po drugi' vojni prvi primer, da je eden izmed tolikih predsednikov italijanskih vlad vendarle sprejel predstavnike Slovencev.
V tem letu je sestavila svoj predlog ustavnega zakona za globalno zaščito SKGZ, ki je znan kot »Paket SKGZ«, v mesecu juniju pa je vložila svoj predlog zakona še PSI, nato pa še Slovenska skupnost iz Trsta in demokratska zveza iz Gorice, medtem ko je svoj predlog vložila še stranka PSIUP (Partito socialista i-taliano di unità proletaria), ki pa je bila kmalu razpuščena.
To je tudi leto obljube tako imenovane največje zaščite za obe manjšini v Italiji in Jugoslaviji, obljuba, ki je bila uradno zapisana v sporočilu o uradnih pogovorih v mesecu februarju v Benetkah med obema zunanjima ministroma, kd sta bila tedaj Moro in Tepavac. že v mesecu marcu pa vsebuje obljubo največ je zaščite uradno poročilo o beograjskih pogovorih med predsednikoma obeh sosednjih repubbk — Tita in Saraga-ta. čez štiri leta je bilo to načelo vključeno v osimski sporazum.
DO PODPISA V OSIMU
Vse kaže, da se je že p» Saraga-tovem obisku začelo ustvarjati ugodno vzdušje za pogajanja za dosego sporazuma, ki je bil čez štiri leta podpisan v Osimu. Kdaj so se začeli prvi stiki, dosedanje zgodovinopisje še ni raziskalo. Vendar se zdi, da je vzdušje pomagal ustvarjati tudi sklep vrhovnega sodišča v Rimu, ki je po dolgih tridesetih letih razveljavil krivično krvavo sodbo fašističnega sodišča na drugem tržaškem procesu. V ta okvir lahko vključimo tudi novembrski skiCp v osemnajstem letu 1972 — skupščine SR Slovenije, ki »podčrtuje ustavno obvezo republike, da naši manjšini v Italiji posveča kontinuirano skrb, kar ni naloga s.v mo skupščine in izvršnega sveta, ampak vseh samoupravnih strtuktur, samoupravnih skupnosti, kulturno - pro svetnih, gospodarskih, znanstvenih organizacij in ustanov . . .« Pa tudi deželni odbor FJK je v mesecu oktobru odobril zakonski osnutek o »povračilu posebnih stroškov v breme krajevnih ustanov« zaradi posebnih izdatkov za dvojezičnost na področju, na katerem živi tudi slovenska manjšina. čez nekaj mesecev je predlog odobril tudi deželni svet.
Omenjene zakonske osnutke za glo-
balno zaščito so vse štiri stranito predložile vnovič v maju novoizvoljenemu parlamentu. Poslanec KPI Albin Škerk pa je v oktobru predložil poslanski zbornici zakonski osnutek, ki skoraj v celoti vsebuje zakon, znan kot zakon »škerk-Belci« kot dopolnilo zakona o slovenskih šolah iz leta 1961. Novembrski kongres PSI 'je v tem osemnajstem letu odobril resolucijo o zaščiti Slovencev v Italiji. K omenjenemu vzdušju je verjetno prispeval tudi sklep tržaškega občinskega sveta 2. februarja 1973 — v devetnajstem letu — o podpori globalni zaščiti
V	veliki meri je k ugodnemu vzdušju pripomogla. Mednarodna konferenca o manjšinah, in sicer najprej pripravljalna konferenca v februarju 1973, v devetnajstem letu, in nato konferenca sama v juliju leta 1974. Da so se v tem letu očitno začela u-radna pogajanja za osimski sporazum utegne biti znamenje dejstvo, da se je po dolgem, več kot enoletnem presledku zadnjič sestala mešana ko-misra za posebni statut LM v drugi polovici meseca decembra 1973. Spričo važnosti mednarodne julijske konference opozarjamo na strnjeno poročilo pok. dr. K. šiškoviča, ki je organiziral in koordiniral skoraj vse zamejske slovenske referate. V tem poročilu je poudaril: »Vsekakor imajo Slovenci v Italiji edinstveno priložnost, da njene rezultate izkoristijo s konkretnejšimi dejavnostmi v postavljanju zahtev in s stalnim pritiskom na odgovorne dejavnike...« — Poleg te konference sta bila v tem letu 1974 še dva pomembna dogodka: v januarju je tržaški župan Spaccini navedel nekaj konkretnih obveznosti: poimenovanje ulic in trgov po slovenskih znamenitih osebnostih, zaposlitev osebja z znanjem slovenščine, ustanovitev urada, ki naj bi se ga posluževali Slovenci pri urejanju svojih u-pravnih zadev in poudaril, da občinski odbor zastopa načelo globalne zaščite. — Stranke ustavnega loka pa so v deželnem svetu z resolucijo p»-trdile voljo, da se zagotovi Slovencem izvajanje čl. 6 ustave in čl. 3 posebnega deželnega statuta. Pri tem je deželni poslanec PSDI prof. Lucio Lonza dejal: »Pretvorili bomo v stvarnost načelo o globalni zaščiti ne samo v Trstu in Gorici, temveč tudi v Nadiških dolinah.«
V	letu 1975 — enaindvajsetem po LM — je brez dvoma najvažnejši dogodek podpis sporazuma v Osimu z njegovo preambulo in čl. 8 v preambuli podpisnici »potrjujeta svojo privrženost načelu riajvečjega možnega varstva državljanov — pripadnikov manjšin, ki izvira iz njunih ustav in njune notranje zakonodaje in ga vsaka stran uresničuje avtonomno, pri čemer se ravna tudi po načelih ustanovne listine združenih narodov, univerzalne deklaracije o-človekovih pravicah, konvencije o preprečevanju kakršnihkoli oblik rasne diskriminacije
in univerzalnih paktov o človekovih pravicah«. Ta del sporazuma presega vsebinsko in zemljepisno Posebni statut lond. memoranduma, ker največje varstvo velja ne samo za tržaško, temveč tudi za goriško in videmsko pokrajino. Obenem pa je to besedilo razlaga za izvajanje člena 8, ki omenja »veljavo specialnega statuta« od
5.	oktobra 1954 in da bo »vsaka stran ohranila v veljavi notranje ukrepe, ki jih je že sprejela pri izvajanju omenjenega statuta in da bo v okviru svojega notranjega prava zagotovila pripadnikom zadevnih manjšin enako raven varstva kot jo> je določal specialni statut, ki neha veljati«. — Od ostalih dogodkov v letu 1975 je potrebno omeniti še naslednje tri: Enotna petčlanska delegacija je tedanjemu predsedniku republike Leoneju med sprejemom v Trstu 24. aprila izročila spomenico glede globalne zaščite. — V mesecu septembru je poslalo 32 predstavnikov Slovencev iz Beneške Slovenije pismo videmskim in pokrajinskim svetovalcem in tajnikom vseh strank s pozivom, naj poskrbijo1 za ukrepe za priznanje narodnostnih pravic Slovencem v videmski pokrajini. — 11. decembra — en mesec po podpisu v Osimu, se je zaključil obisk delegacije deželnega odbora FJK v Ljubljani s skupnim poročilom, da sta se obe delegaciji obvezali tudi, da bodo zajamčeni večji stiki obeh manjšin z matičnima narodoma.
ZAKLJUČEK
Po podpisu v Osimu je sledilo dolgih 10 let znanega zloglasnega zavlačevanja in oklevanja glede uzakonitve ne le »največjega možnega varstva« temveč celo povsem normalne globalne zaščite. Zato zaključek tega bežnega in prekratkega pregleda dogajanja med leti 1954 in 1975 ne more biti tolažilen, pač pa nam se ob njem vsiljujejo besede iz izjave SKGZ, ki jo je naš dnevnik objavil dva dni po podpisu: »SKGZ meni, da pomeni sporazum o zaščiti slovenske manjšine odpravo dosedanje prakse ozemeljskega in vsebinskega omejevanja pravic in izhodišče za hitro in učinkovito uresničevanje podpisanih obvez, ki bodo globalno zaščitile vsot slovensko manjšino v videmski, goriški in tržaški pokrajini.«
Vsiljujejo pa se nam pri tem tudi besede, ki jih je pokojni Edvard Kardelj izrekel poldrugo leto pred podpisom v Osimu na nekem množičnem zborovanju v Ljubljani: »Mi smo z meddržavnimj pogodbami ustvarjeno stanje sprejeli kot izhodišče za vse naše odnose z Italijo. To smo storili predvsem zato, ker smo verjeli in tudi danes verjamemo, da bo Evropa v drugi polovici XX. stoletja bogatejša za spoznanje, da je potrebno prenehati s spreminjanjem meja, pač pa začeti z njihovim ukinjanjem in ustvarjanjem pogojev za svobodno gibanje ljudi ne glede na njihovo nacionalno in državno pripadi ost.«
TOM MARC
Pred desetimi leti v gradu grofov Leopardi
sali
prtih
Vest, da bosta Italija in Jugoslavija podpi-
sporazum za rešitev vseh medsebojnih od--i vprašanj, je prišla v redakcijo tako re-v zadnjem tamutku. Da so pogajanja v te-j- ’. Je bilo znano, ni pa bilo jasno, v kakšni 1 so bila. Že nekajkrat prej so se pojavile jn °rice, da je besedilo sporazuma že izdelano, da čaka samo na uradni podpis, vsakokrat je sledil demanti.
p Stanje pripravljenosti« v uredništvu se jo Zv ?ril° v selwl0- 6. novembra, ko se je delo, da je predsednik vlade Moro dan prej
^caf.
°thellija in ga seznanil z vsebino sporazuma. y soboto pa se je v Trstu sestal na izred-Sejl še deželni odbor in odobril Comellijevo
Co ^ v Kim takratnega predsednika dežela
^av
hi
poročilo, s tem pa je bila prižgana še zadnja zelena luč za podpis.
In res smo kmalu zatem prejeli opozorilo: podpis bo v ponedeljek, 10. novembra.
Že v nedeljo se s kolegom agencije Alpe Adria odpraviva v Rim, ne da bi vedela ne ure ne kraja podpisa. Rimski krogi ne vedo ničesar, bolje so informirani fašisti, ki že trosijo po napol praznem središču večnega mesta letake proti »izdaji« in »prodaji italijanske Istre«.
Sledi nekaj ur mrzličnega poizvedovanja, šele zvečer pa končno izveva: italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma ne bodo podpisali v Rimu, ker se bojijo pouličnih manifestacij fašistov, pač pa v Anconi, menda v tamkajšnji prefekturi, v ponedeljek popoldne.
Skupaj z dvema jugoslovanskima kolegoma se v ponedeljek navsezgodaj odpravimo z vlakom v Ancono, kjer se poizvedovanje nadaljuje. Prvo, kar izvemo je, da podpis ne bo v prefekturi, ker je še vedno močno poškodovana zaradi potresa izpred treh let. Morda bodo sporazum podpisali v Falconavi, na vojaškem letališču nedaleč od Ancone, toda tam novinarji nimajo dostopa. Najamemo avtomobil in se odločimo, da se kljub temu odpravimo v Falconano, ko pride spet »protiukaz«: res je, da bo jugoslovanska delegacija dopotovala z letalom v Falconare, podpis pa bo v Osimu.
* * *
Osimo, kje je pa to? Ime, ki je bilo v zadnjih desetih letih tolikrat zapisano in izgovorjeno, je bilo takrat za nas popolna neznanka. Treba je bilo kupiti cestno karto, nakar smo se odpravili po vijugasti cesti, ki se dviga iz obmorslae Ancone proti gričevnatemu svetu v notranjosti. Po nekaj kilometrih naletimo na patruljo cestne policije in jo vprašamo za informacijo. In prav presenečeni smo, ko nas a-genta na motorjih spremljata vse do kraja, ki je bil izbran za ta zgodovinski dogodek.
Pa še zadnje presenečenje: ceremonija no bo v Osimu, pač pa nekaj kilometrov stran, v kraju, ki se imenuje Castel Monte di San Pietro, kjer stoji grad grofov Leopardi.
* * *
Kraj je res slikovit: srednjeveški grad, katerega zidovi so delno prekriti z bršljanom, okoli park s stoletnimi drevesi, proti vzhodu pa prekrasen pogled na Jadransko morje. Ob jasnih dnevih se od tod vidi jugoslovanska obala, mi pa ujamemo le pogled na morje, saj se že mrači.
Ko dospemo v grad, je še vse mirno. Samo furgon italijanske televizije, parkiran na dvorišču, priča, da se bo tu nekaj pomembnega zgodilo. Ker smo prvi novinarji, ki smo prispeli v grad, se imamo še čas pogovoriti s prijazno grofico, ki nam potrdi neke daljne
sorodstvene vezi s pesnikom Giacomom Leopardi jem: rodbina je ista, le veja je druga.
* * *
Malo po peti uri, ko je že tema, dospeta oba ministra, vsak s svojim spremstvom funkcionarjev in novinarjev. Jugoslovanskih kolegov je kar precej, italijanskih pa bore malo. Kaže, da niso bili pravočasno obveščali. Le kake pol ducata — med njimi dopisnica takrat močno protijugoslovansko usmerjenega Piccola — je uspelo se v zadnjem trenutku vkrcati na letalo zunanjega ministra Rumorja.
Svečanost je kratka, a slikovita, v razmeroma majhni orožarni, kjer so shranjeni orožje in uniforme iz italijanskih osvobodilnih vojn 19. stoletja. Miloš Minic za Jugoslavijo in Mariano Rumor za Italijo sedeta za mizo, kjer že čakata dva obsežna svežnja. To so vsi deli sporazuma skupaj z dodatnimi protokoli, napisani v francoščini, ki je uradno besedilo pogodbe. Samo podpisovanje traja dejset minut. Sledita si kratki izjavi obeh ministrov in že je ceremonija končana. Ura je 17.45.
* * *
Zgodovinsko dejanje je torej opravljeno, sedaj me čakajo še novinarske dolžnosti. Treba je čimprej poslati članek v Trst. Napišem ga kar stoje, na hitrico, in se polastim edinega telefona v gradu, kjer pa lahko diktiram v miru. Italijanski kolegi so že odšli v Osimo in v vrsti čakajo pred telefonom v edinem odprtem baru v središču mesteca. In potem še povratek, z avtom do Ancone in z vlakom v Trst.
* * ♦
Tako se jé torej odvijalo dejanje, ki je sprožilo toliko pričakovanj, pa tudi toliko polemik. Že ozračje pred podpisom, kot sem skušal opisati kaže, da se je italijanska stran lotila sporazuma nekako sramežljivo, skoraj da bi šlo za neko konspirativno dejanje, ne pa za važno prelomnico v duhu Helsinške listine. Morda tudi iz tega zadržanja izhaja vse tisto, kar je prišlo potem negativnega. Toda to je stvar današnjega dne.
Deset let Osima. Pa tudi deset let hrepenenj, pričakovanj, razočaranj za nas, Slovence v zamejstvu. V tem desetletju je vzbudil našo pozornost vsak premik, pa naj je bil še tako majhen. Do vsakega dejanja, ki bi lahko dalo slutiti, da se naše vprašanje bliža rešitvi, smo bili tako zelo pozorni. A zaenkrat so ostala samo pričakovanja.
• Primorski dnevnik je pred desetimi leti lahko komentiral obveznosti, ki jih osimski sporazum vsebuje v zvezi s slovensko manjšino: »V tej obvezi vidi naša narodnostna skupnost napoved, podkrepljeno tudi v izjavah deželnih in krajevnih uprav ter političnih predstavnikov strank ustavnega loka, da se bodo poslej naša vprašanja v novem ozračju reševala hitreje in učinkoviteje kot doslej, brez omejitev in diskriminacij, na celotnem področju dežele, kjer živimo Slovenci. Ne bomo odnehali od vztrajnih zahtev, da se obveznosti do nas čim-prej izpolnijo. Vsako odlašanje bi slabilo zaupanje v demokratične sile i talijanskega naroda in v dobro politično voljo njihovih predstavništev.«
Tako pred desetimi leti. Dolga so bila ta leta. In ko so mi rekli, naj bi nekaj napisal, sem opazil, da mi je marsikaj že ušlo iz spomina. A nič bistvenega. Kajti zaenkrat smo, kar se naše manjšine tiče, še vedno tam, pri pričakovanju. In pri upanju. Zaupanja pa je, resnici na ljubo, nekoliko manj.
* * *
To ni in noče biti zgodovinski pregled dogodkov. Prav tako to ne more biti ne obtožnica in ne zagovor osimskega sporazuma. To je samo nekaj spominov časnikarja, ki je v glavnem sledil vprašanjem enega a-spekta osimskega sporazuma, tistega, ki zadeva slovensko manjšino v Italiji. In če je torej ta spomin včasih občuten, včasih odmaknjen, je to posledica večje ali manjše svežine spominov, nikakor ne od večje ali manjše teže posameznega dogodka.
* * *
Začelo se je z dekretom. Pripravila ga je vlada in v njem je bila velika skrb namenjena plačevanju prevajalcev. Odlok je v bistvu vseboval uzakonitev tistega, kar že imamo na osnovi LfOndonsIvega sporazuma. S tem je hotela vlada zadostiti določilu, ki je predvidevalo, da morata državi v teku 18 mesecev sprejeti u-strezne ukrepe za izvajanje sporazuma. Rimska vlada je hotela na tak skrom<en način zadostiti temu določilu. In v dvorani tržaške prefekture, v kateri se je posebna parlamentarna komisija, ki ji je predsedoval senator Sarti, sestajala s tržaškimi političnimi dejavniki so nekateri parlamentarci — spominjam se senatorja Sartija in poslanca Belcija — vneto zatrjevali, da mora vlada sprejeti ta odlok, kajti sicer bi nastala huda zakonska praznina, saj londonski Memorandum ni bil več v veljavi. Kar smešno je bilo, kako so se vsi zavzemali za Memorandum, za izvajanje katerega pred dvajsetimi leti niso hoteli slišati.
Z dekretom tako ni bilo nič. Na močan in enoten pritisk manjšine, nekaterih političnih strank in organizacij, ga je vlada ukinila. Da bi nastala kaka praznina se pravzaprav ni zavedel nihče. Razen prof. Sama Pahorja, kateremu je. finančna inten-danca resno odgovorila, da mu ne more več preskrbeti obrazca za davčno prijavo v slovenščini, ker londonski Memorandum ni več v veljavi. In tako Samo Pahor ne plačuje več davkov.
Pač pa je ta dekret sprožil dolgo diskusijo, ki se še ni končala. Vrtela se je, oziroma vrti se okrog dileme, ali je preambula nekega sporazuma sestavni del sporazuma in je torej enako obvezujoča, ali pa gre samo za uvod, ki ne obvezuje nikogar. Jedro vprašanja je v vsebini preambule, ki govori o največji možni zaščiti manjšine, medtem ko je v sporazumu samem govor samo o o-hranitvi stopnje iz londonskega Memoranduma. Koliko črnila je steklo o tem vprašanju! Pa vendar zdrava pamet pove, da je nekaj, kar je bilo napisanega, podpisanega, ratificiranega in objavljenega v uradnem listu vendar obvezujoče, pa četudi je možno med paragrafi mednarodnega prava iztakniti kako drugačno inter-pr<etacijo. Sicer pa je resnica tudi nekje drugje. Vsi vedo, da vsak sporazum med suverenimi dejavniki velja, v kolikor ga podpisniki spoštujejo. Če ga ne spoštujejo, si za to prevzamejo odgovornost, ki je v glavnem predvsem moralna. Italija pa ni hotela slišati za noben očitek, saj v mednarodnem krogu velja za državo, v kateri je vprašanje manjšin zgledno rešeno. In vendar svetovno priznani izvedenci mednarodnega prava dokumentirano trdijo, da so preambule sestavni del pogodb.
Vprašljive pa verjetno niso bile preambule. Vprašljiva je bila resnična volja, da se spoštuje zapisana obve-
BOJAN BREZIGAR
Mejniki
našega
čakanja
za. Pa ne samo ona iz osmega člena, ki so jo hoteli zreducirati na dekret o prevajalcih. Obveza, da se manjšini prizna res največja možna zaščita.
* * *
Nekako vzporedno z dekretom je prišla Lista. Sprva se je ukvarjala z mejo. S časom pa je postalo jasno, da je prav vprašanje dokončnosti meje najbolj trden člen sporazuma samega. To je sedaj jasno popolnoma vsem in tako je predstavnik največje organizacije beguncev, ki je pred desetimi leti rohnel v parlamentu, pred dobrim mesecem dni začel poseg na sprejemu pri predsedniku republike z ugotovitvijo, da je meja dokončna.
Ko se je ta »mejna poanta« izpela, je iskala Lista za Trst druge prijeme. Kaj kmalu je morala opustiti tudi konjička »proste cone«,. o katerem je zbrala 65.000 podpisov, ki sedaj ležijo 'v arhivu poslanske zbornice. Tako je zajahala dva konja, prosto industrijsko cono na Krasu in slovensko manjšino.
Prosta industrijska cona je škodljiva, ker onesnažuje »naš« Kras, so nam takrat dopovedali in kar naenkrat smo pridobili nekaj desettisočev zagovornikov Krasa. Res škoda, da jih nismo imeli, kadar so gradili ezulska naselja, naftovode, plinovode, ceste, avtoporte, tovarne in še kaj. Vendar nikoli ni prepozno, pravi pregovor, in tako smo se znašli v veliki družbi zagovornikov Krasa. Pa kaj, ko je ta družba izplahnela takoj ko je bilo treba graditi avtocesto, in ko je bilo treba določiti kraj področja za raziskave. To zemljo je pač treba žrtvovati za skupno korist, so trdili in tako smo ugotovili, da predlog o »diferencirani zaščiti« ne velja samo za manjšino, ampak tudi za Kras: ščititi ga je treba pred vsem, kar bi lahko onesnažilo Trst z jugoslovanskim kapitalom, podpirati pa tisto, kar bi lahko oplemenitilo Slo-
vence, ker bi jih oddaljilo od njihove in približalo italijanski kulturi. Saj se je tudi sam voditelj Liste Cecovi-ni večkrat ponašal s tem, da je opustil kulturo očeta Čehovina in se o-plemenitil z višjo kulturo . . .
Konj, ki je bil in je Listi še danes najbolj všeč, pa je nedvomno zaščita slovenske manjšine. Koliko je bilo v teh letih rečenega in napisanega o tem vprašanju. Koliko fantastičnih oslarij! In tudi, kako zelo negativno je vse to vplivalo na razvoj odnosov v Trstu. Naraščala je napetost. Sprožili so pravo kampanjo proti manjšini, proti osnutkom zaščitnega zakona, osebno proti Jelki Gerbec. Mobilizirali so nekatere šole, polnili so časopise in revije. In še niso odnehali. Osnovna poanta je, da bi zaščitni zakon pomenil nadvlado manjšine nad večino, da bi manjšini priznal privilegije in s tem škodoval večini. Za nameček pa še dodajajo, češ, poglejte, kaj se dogaja na Južnem Tirolskem in se ne zavedajo, da je stanje tam povsem drugačno, da so tam Italijani manjšina in Nemci večina in da se torej, če že hočemo postaviti neko primerjavo, Italijani na Tržaškem obnašajo do Slovencev tako kot Nemci na Južnem Tirolskem do Italijanov, z obvezno pripombo, da Nemci nimajo za sabo vsega držarmega aparata, ki ga imajo Italijani.
V vsem tem je morda predvsem velik strah. Ta strah prihaja do izraza vsakokrat, ko kdo pride v Trst in poudarja, da je Trst zelo italijansko mesto. Ta »italianissima«, pridevnik, ki ga ne namenjajo ne Firencam ne Rimu ne Neaplju ampak samo Trstu, je pravzaprav že sam po sebi dokaz, da tu nekaj ni v redu. In to verjetno razburja duhove in je v veliki meri tudi povod za take kampanje proti naši manjšini.
Vse kaže, da se je Lista izpela. Minilo je 10 let in ta formacija je izgubila smoter svojega obstoja. Malo zato, ker so nekatere stvari krenile
v pozabo, malo pa tudi zato, ker so drugi zajahali njene konjičke in začeli tekmovati v tem, kdo bo bolj tržaški, bolj italijanski. To je žalostno, učinek je negativen, vendar pa ima tudi pozitivne aspekte, kajti dokler Lista obstaja kot močen politični dejavnik bo ostala emotivni element vsakega resnega pogovarjanja o nekaterih pomembnih vprašanjih. Med temi tudi o vprašanju naše manjšine.
* * *
Prišla je tudi Cassandrova komisija. Polna zagotovil, da bo hitro pripravljen vladni osnutek zakona za globalno zaščito manjšine. Slovenci smo delali vztrajno, vestno, od začetka 'pa do konca. Dosegli nismo mnogo. Nikakor nismo dosegli, da bi vlada sestavila tak zakon, ki bi bil za nas vsaj sprejemljiv, če že ne dober. To so bila dolga potovanja v Rim za pteterico Slovencev in dolgi prepiri s šestnajstimi italijanskimi člani komisije, katerih glavna naloga je očitno bila zaviranje, odlašanje, zmanjševanje. O tem ne bom pisal dolgo. Ne zato, ker bi komisiji in delu naših predstavnikov pripisoval manjšo vlogo ampak enostavno zato, ker temu delu nisem mogel pobliže slediti in sem bil tako z njim prvič seznanjen šele sedaj, ko sem lahko prebral Spetičevo knjigo. V njej sem našel mnogo novosti, mnogo zanimivosti. Nikakor pa zame ni bila novost ugotovitev, da rimski mlini meljejo zelo zelo počasi.
* * *
Bili so tudi obiski. Nekateri so jih zlobno nazivali romanja. Morda tudi zato, ker so bili obiski največkrat v Rimu. Predstavniki manjšine, tako enotna delegacija kot tudi predstavniki posameznih strank in organizacij so obiskali vse: predsednke republik, vlad in obeh vej parlamenta, tajnike strank, druge vplivne o-sebnosti. Zahteva je bila vedno enaka, enostavna: zakon za globalno za-
ščito, tak zakon, da bo manjšina z njim zadovoljna. Obljub je bilo mnogo in niso bile vse enake. Vsi pa so zatrjevali, da je vprašanje treba rešiti in to čimprej. Niso imeli in nimajo vsi enakih možnosti, da bi to dosegli. Tisti, ki jih imajo, pa tega doslej očitno niso hoteli. Tu ne gre za obtožbe, tu gre predvsem za ugotovitve teh desetih let po Osimu.
Da se je prav v zadnjem času nekaj premaknilo je nesporno. Začela se je razprava v senatni komisiji in ta razprava teče, čeprav počasi; vendar pa je počasnost ena temeljnih značilnosti italijanskega parlamenta. Tu pa verjetno ni šlo samo za kronično bolezen parlamentarnega postopka, ampak tudi za odraz politične volje, od tedna do tedna, od trenutka do trenutka, tako, da je imel človek, ki je od blizu sledil tem dogajanjem, neprijeten občutek, da nekdo iz ozadja določa, kdaj je treba kaj pospešiti, kdaj pa kaj zaustaviti; koga je treba slišati in kakšno težo pripisati njegovim izjavam; kako je treba ublažiti polemiko in kako jo razvneti. Tega občutka se nisem mogel otresti in se ga verjetno tudi ne bom.
Januarja letos je predsednik vlade naročil ministru za dežele, naj v desetih dneh izdela vladni zakonski o-snutek za zaščito manjšine. Kolikokrat po 10 dni je že minilo od tistega trenutka! Pa vendar bi skoraj mogel verjeti, da v tistem trenutku ta kratki rok ni bil mišljen resno. Vendar je tudi tokrat do odlašanja prišlo. Pogostokrat smo ugotavljali, da se je zadeva zapletla zaradi tega ali onega spora, nesporazuma. Šlo je za razmere na Tržaškem, za odnose med strankami v državnem merilu, za mednarodne stike z Jugoslavijo. In vsakokrat je bil zaključek dejansko samo eden: odložitev razprave o naši globalni zaščiti. Slovenci smo kot šibki člen verige pač vedno ostali na koncu. In tako je minilo teh deset let.
„ * * *
Mi nismo čakali v tišini. Delali smo ves čas in delali smo predvsem politično: kot smo bili navajeni že vsa povojna leta. Narod, ki je toliko žrtvoval za svobodo in za demokracijo, verjame v demokracijo. In bori se za svoje pravice. Višek tega našega boja smo dosegli na goriškem Travniku, tisoči in tisoči smo se zbrali za našo skupno stvar, brez ideoloških in drugih razlik. Zbrali smo se tudi n Trebčah, odločno smo terjali, kar nam pritiče. Vendar, vsaj zaenkrat, zaman. Uspehov še nismo videli.
Vemo, da nismo osamljeni. Z nami je predvsem matična domovina, ki nas je v teh desetih letih dosledno podpirala ob vsaki priložnosti. Z nami je tudi del italijanske javnosti, ki mu sožitje ni puhlica, ampak vidi v tem pojmu možnost drugačnega razvoja medčloveških odnosov, stikov med državljani, ki živijo skupaj, n se med seboj premalo poznajo.
Vemo tudi, da hoč,emo živeti, da hočemo ohraniti svoje tradicije, svoj jezik, svojo kulturo. Da hočemo o-hraniti svoje ustanove. In morda sz prav zaradi tega drugi premalo zavedajo, saj nas obravnavajo kot tujek v neki zaključeni celoti, ki se poj; muje kot uninacionalno. država. »Kaj pravzaprav hočete?« Kolikokrat sem moral v teh desetih letih odgovarjal na to vprašanje, izrečeno brez šovinistične jeze, a z resnim začudenjem, češ kako je mogoče da si nekdo v državi, ki je ena in nedeljiva, splof1 misli, da bi lahko živeli tudi ljudje’ ki govore drug jezik, ki poznajo dru; go kulturo, a so kljub temu pošten1 državljani. Proti tej miselnosti se f težko boriti, težko je kljubovati li11' dem, ki kljub dobri volji ne razumejo naše stvarnosti.
Kaj naj torej ugotovimo deset le^ po Osimu? Morda predvsem to, de je Osimo trdna podlaga, na kateri Va je treba palačo šele zgraditi. In obenem to, da je v desetih letih gradnje potekala zelo počasi.
Nobenega dvoma ni, da je osimmf1 sporazum odpravil v meddržavnih 111 v mednacionalnih odnosih nekatere neznanke, ki so bile izredno nevarne-Mnogo je bilo narejenega na podTOV' ju odnosov med obema državama, sf zlasti gospodarskih in to kljub spld5.' ni krizi, ki je prizadela tako ItahJ kot Jugoslavijo. Vse to so pornemv. ni mejniki, kot so navsezadnje mfl niki tudi številni dogodki v zvez*~ razvojem naše manjšine. Zaenkrat. Pr žal še nismo mogli prekoračiti turneje, onstran katere bi lahko reklu da je tudi za slovensko manjšino 0 simski sporazum uresničena stvv nost. Kar zadeva izpolnjevanje 0. vez do Slovencev, so zaenkrat jtrn* janske oblasti ponovile zadržanje r številnih drugih, prav tako 0^vej,he jočih pogodbah, od rapalske pod0®®, do londonskega Memoranduma. 0 dar so se časi spremenili in žalostjf je, da moramo mi še vedno samo e koti:
ir
Založniški program 1986 Državne založbe Slovenije 4 Ljubljana
LEPOSLOVJE
ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV
1.	Oton Župančič: ZBRANO DELO X, urednik Jože Mahnič. — Pisma I. knjiga. Med njimi kot najobsežnejši cikel pisma Berti Vajdičevi.
2.	Fran S. Finžgar: ZBRANO DELO VIII, urednik Jože šifrer. — Proza po drugi svetovni vojni (Mirna pota, Goslačev Matevž in druge zgodbe).
3.	Lojz Kraigher: ZBRANO DELO
VI,	urednik Dušan Moravec. — Partizanska in taboriščna proza.
4.	Lojz Kraigher: ZBRANO DELO
VII,	— urednik Dušan Moravec. — Ivan Cankar, študije o njegovem delu in življenju, spomi-ni nanj. I. del.
5.	Alojz Gradnik: ZBRANO DELO II, urednika Miran Hladnik in Tone Pretnar. — Pot bolesti, Pisma, De profundis.
PONATISI
1.	Simon Jenko: ZBRANO DELO I, urednik France Bernik. — Pesmi 1865, Nezbrane lirske pesmi.
2.	Simon Jenko: ZBRANO DELO
H,	urednik France Bernik. — Nezbrane pesmi, epskolirske pesmi in dialogi. Pesem v nemščini. Prevodi iz nemščine, pripovedni spisi. Dodatek pesmi. Dodatek pripovedništva.
3.	Janko Kersnik: ZBRANO DELO
I,	urednik Onton Ocvirk. — Na Žerinjah. Lutrski ljudje. Gospod Janez. leposlovni podlistki.
4.	Janko Kersnik: ZBRANO DELO H, urednik Anton Ocvirk. — Ciklamen. Agitator. Humoreske.
5.	Janko Kersnik: ZBRANO DELO IH, urednik Anton Ocvirk. — Kmetske slike. Testament. Ro-šlin in Verjanko. Jara Gospoda.
SODOBNO SLOVENSKO LEPOSLOVJE
1. Rade Krstič:
TROZVEZDJE ČASA Prvenec Radeta Krstiča, pesnika, ki je opozoril na svojo izvir-
no poetiko z nekaj zadnjimi objavami v slovenskih revijah, je zanimiv in značilen pesniški poskus. Njegova premišljena, metaforično skopa, a pomensko izjemno nabita pesniška govorica postavlja vprašanja, jih spleta v mrežo, jih ponavlja in prekriva drugo z drugim. To je »nova pesem«, ki se zaveda svoje tujosti, ujetosti v pokrajino niča, pesem iz »novih stvari« in pesem o »novih stvareh«.
2.	Veno Taufer:
VODENJAKI
Nova pesniška zbirka Vena Tauferja temelji na ciklu iz ene njegovih prejšnjih knjig. Iz takratne delne podobe se je pesniku izoblikoval nov, celovit svet Vodenjakov, teh nedoločljivih in izmuzljivih bitij, ki so v bistvu zrcalne podobe nas samih, bežnih in spremenljivih prebivalcev nekega bežnega in spremenljivega vesolja. Pesnik nas seznanja z etnogenezo tega »plemena« ali »rodu«, z njegovo zgodovino, s folkloro in mitologijo, staro skušnjo veže z novimi spoznanji in v skopi zgoščeni govorici svet Vodenjakov predstavlja v njegovi večni in hkrati minljivi podobi.
3.	Tomaž Šalamun:
LJUBLJANSKA POMLAD Novo pesniško besedilo Tomaža Šalamuna se po eni plati navezuje na klasično, ekspresionistično izročilo slovenske poezije, hkrati pa nam predstavlja občutje sveta, kakršno je značilno za tako imenovano punk poezijo. Ta dvojnost nenehno odpira nova in nova vprašanja predvsem o samem pesniškem poklicu in njegovem položaju v sodobnem svetu. Šalamunova pesniška govorica je tudi v tej zbirki iskrivo domiselna, hkrati pa v svojih podtonih skriva premislek o besedi, ki kljub svoji navidezni vsedosegljivosti ostaja v sebi nezadoščena.
4.	Franci Zagoričnik:
A-NA-NAS?
Nova Zagoričnikova zbirka je sistematično posvečena raziskova-
nju in razgrajevanju jezika, s čimer se hoče prikopati do tistih elementarnih sestavin pesniške govorice, ki ostajajo na dnu slehernega poetičnega »pome-njanja«. Poglavitna snov te zbirke sta jezik in poezija sama in njeno poglavitno vprašanje: kako pisati poezijo. Zagoričniko-ve rešitve so zelo raznolike in marsikdaj tudi radikalne ter o-mogočajo bralcu nevsakdanji vpogled v pesniško delavnico.
5.	Franjo Frančič:
NE
Pisatelj opisuje v svoji novi knjigi življenje in stiske mladih ljudi, ki jih je tako ali drugače zaznamovala in tudi načela težka mladost. Doraščali so v a-tmosferi nerazumevanja in ne-Ijubezni ter že v zgodnjih letih zašli na prestopniška pota, kar jim je tudi v prihodnje marsikdaj določalo pot in načine ravnanja. Po eni strani se z lahkoto oprijemajo čustnosti, ki pa jih navsezadnje ne zadovolji, po drugi se s čustvenim zagonom skušajo reševati na še dosegljive svetlejše oaze življenja.
6.	Nada Gaborovič:
ODVZEMANJA
Roman Nade Gaborovič govori o sodobnih intelektualcih in njihovih etičnih' in dksistencialnih problemih. V besedilu se srečujemo z različnimi rodovi in člani družine Brest, z njihovimi u-panji, stiskami in porazi v spopadu s časom in razmerami. Roman kritično pretresa sodobno družbo, opozarja na njene deviacije, hkrati pa izpostavlja misel, da se človek ne sme zapreti med svoje štiri stene, ampak se bojevati za vrednote, ki naj moralno očistijo posameznika in družbo. S svojo živo pripovedjo bo delo nedvomno pritegnilo številne bralce*, ki sami doživljajo podobne probleme.
7.	Bojan Štih:
TOLMINSKI ZAPISKI
Štihova nova knjigla je sestavljena iz treh tematsko zaokroženih
delov. V prvega so uvrščeni eseji in kritike, ki govorijo o literaturi polpretelklega in današnjega časa tako na Slovenskem kot tudi na širšem jugoslovanskem prostoru. V drugem delu so zbrani polemični spisi in orisi posameznih obdobij v sodobni slovenski literaturi. Tretji del z naslovom Pogled na slovensko klasično in moderno literaturo s stališča svetovne literature predstavlja poskus novega vrednotenja našega slovstva ter je napisan v polemičnem in komparativnem slogu.,
8.	Pavle Zidar:
DRAMLJENJE VETRA
Roman govori o krajevnem mogotcu, ki po dolgih desetletjih neomejenega vladanja, ki je bilo nedotakljivo tako »od zgoraj« kot »od spodaj« zaide v slepo u-lico in propade. Ko se mu pod nogami zamajajo tla, ga vsi njegovi nekdanji podporniki zapustijo in tako doživi podobno usodo, kot jo je v preteklosti sam pripravil mnogim drugim. Delo ima dramatično zgodbo in je napisano v značilnem Zidarjevem slogu.

Obleci svoje sanje...
Obleci enega od novih modelov Novella Pellicceria iz kolekcije 1985/86: to so elegantni, športni, klasični ali moderni, pa tudi izredno natančno krojeni in izdelani modeli
Izberi si »svoj« krzneni plašč, izdelan iz pazljivo izbranih krzen: Novella Pellicceria daje pečat avtentičnosti za vsak model
Presenetila te bo izredno ugodna cena: Novella Pellicceria si nam-reč z nakupom velikih količin krzen zagotavlja precejšnje popuste, ki gredo v korist njenih cenjenih kupcev
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTOM 30 od sto
momlk
PELLICCERIA te pričakuje:
PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ MENIC
_________IZ______________
TRST - UL. PAUSTRINA 10
Varese, Ul. Cavour 3 — Como, Drev. Masla 61 — Monza, Ul. Italia 50

Pismo odposlano ustanovam in strankam
Skupna zahteva zastopnikov naših šol po hitrih ukrepih za šolske stavbe
Na pobudo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL
Jutri v deželnem avditoriju zbor občinskih upraviteljev
Pred dnevi so se v šolski stavbi v Ulici Alviano sestali zastopniki nekaterih slovenskih šol in izvoljenih šolskih svetov, da bi razpravljali o vprašanju šolske stavbe.
Po razpravi so sklenili pisati raznim funkcionarjem, šolskim ustanovam, prefektu, nadškofu, deželni via di, goriški in okoliškim občinam, pokrajinski upravi, pokrajinskim tajništvom strank in sindikatov' ter v vednost tisku (sicer ne razumemo zakaj sta Piccolo in Messaggero Veneto pred našim dnevnikom naslednje pismo:
»Podpisani ravnatelji in predsednika okoliških in zavednih svetov, zbrani na skupni izredni seji dne 4. novembra 1985 ha sedežu Srednje šole Ivan Trinko v Ulici Alviano 18, ugotavljajo, da na pisma, ki so bila razposlana na pristojne forume od nekaterih šol, niso dobili nobenega od govora glede problema stavbe v Ulici Alviano, kjer imajo danes sedež skoraj vse slovenske srednje šole. Podpisani ugotavljajo, da lega in
Upravitelji Kmečke banke so zadovoljni nad uspehom posveta o u-vedbi nove zakonodaje EGS na bančnem področju, ki je bil 31. oktobra v Kulturnem domu ob veliki udeležbi bančnih strokovnjakov iz vse naše dežele kot tudi iz sosednih jugoslovanskih krajev.
Zaradi tega so pripravili, vedno v sodelovanju s Studio Management Training, še en strokovni posvet. Ta bo v soboto, 16. novembra, ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Palače hotela v Gorici.
Tema posvetov bo: »Kazniva dejanja v zvezi z bančnim poslovanjem«. Po pozdravu predsednika u-pravnega sveta Severi j a Lebana bosta spregovorila prof. Augusto Sina-gra in dr. Libero Riccardelli. Prvh profesor na univerzi v Genovi, ki je že predaval 31. oktobra, bo govoril o kaznivih dejanjih v zvezi z bančnim poslovanjem, ki so predvidena v kazenskem pravu. Drugi, dr. Libero Riccardelli, namestnik generalnega javnega tožilca v Milanu, pa bo govoril o raznih oblikah kaznivih dejanj v zvezi z bančnim poslovanjem. Podrobneje bo govoril o širjenju lažnih in tendencioznih vesti o kreditnih zavodih, ki lahko vznemirijo javnost in vplivajo na bančno poslovanje: o zlorabah upravnih organov bančnih zavodov; o kaznivih dejanjih v zvezi s čekovnim poslovanjem. Sledila bo razprava.
Po dolgi in letos precej uspešni poletni sezoni se pri planinskem društvu že pripravljajo na začetek smučarske sezone. Tudi letos nameravajo namreč prirediti tečaj smučanja za začetnike (v glavnem za osnovnošolce) in organizirati nedeljske smučarske izlete. Tečaj bo, tako kakor že vrsto let doslej, na Nevej-skem sedlu, predvidoma v decembru, oziroma v januarju, odvisno pač od snežnih razmer.
Društvo bo za udeležence tečaja in njihove spremljevalce organiziralo tudi avtobusni prevoz. Avtobusi bodo vozili iz Gorice, v kolikor pa bo dovolj udeležencev tudi iz drugih krajev v okolici, bodo opravili daljši krog. Da bi omogočili čimvečjo udeležbo, so bili pri planinskem društvu zelo pozorni na ceno ob sestavljanju paketa uslug, saj se dobro zavedajo, da je gospodarska kriza že močno prisotna tudi v takih družinah, kjer še pred kakšnim letom niso imeli posebnih težav. Cene letošnjega paketa so le malenkost višje kakor lani: za štirikratno vožnjo z avtobusom na Nevejsko sedlo in štiri lekcije smučanja (vsakokrat po tri ure) bodo udeleženci plačali le 70 tisoč lir. Samo prevoz, oziroma samo tečaj pa stane po 40 tisoč lir. Poleg tega bo društvo po želji nabavilo tudi dnevne karte za vlečnico, po znižani ceni. V tečaj smučanja bodo pričeli vpisovati zadnji teden v novembru, pred tem pa bo, 23.
stavba ustrezata potrebam zgoraj o-menjenih šol in da bi bila najboljša rešitev njen odkup prav zaradi tega, ker v mestu ni primernega sedeža, ki bi zadovoljil naše potrebe; naj bi se poskrbelo za odkup s posebnim deželnim zakonom. Zato naj se vsi forumi, katerim je pismo namenjeno, izrečejo o problemu in naj ustrezno ukrepajo. Podpisani izjavljajo, da bodo primorani povzeti še druge konkretnejše ukrepe, da tudi to pismo ne bo imelo hitrega in zaželenega odziva.«
Pismo so podpisali zastopniki nižje srednje šole Ivan Trinko, učiteljišča Simon Gregorčič, tehničnega zavoda Žiga Zois, klasičnega liceja Primož Trubar, okoliških svetov za osnovne šole v Gorici in Doberdobu.
V našem listu smo že nekajkrat, tudi v zadnjem času, opozorili na nevzdržno stanje v katerem se nahajajo slovenske šole v mestu. Goriška nadškofija je stavbo v Ulici Alviano praktično že prodala za lepe denarce švicarski družbi, ki namerava v njej
Omenimo še, da je bil dr. Libero Riccardelli s voj čas senator neodvisne levice in kot tak tudi član parlamentarne preiskovalce komisije o framasonski loži P E.
V DOBERDOBU
Skupščina sindikata upokojencev CGIL
Sindikat upokojencev CGIL sklicuje v sredo, 13. novembra, ob 15. uri v prostorih KD Jezero v Doberdobu skppščino članov, v okviru priprav na pokrajinski kongres delavske zbornice, ki bo prve dni decembra v Gorici.
Na skupščini bodo razpravljali o p re osnovi pokojnin, o socialno-zdravstve-nih storitvah, o članstvu, o prizadevanjih za boljši življenjski standard starejših oseb. Na skupščini bodo izvo-lili tudi novi odbor ter delegate za okrajni kongres sindikata upokojencev CGIL. Na skupščino so vabljeni vsi občani, zlasti pa upokojenci.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan naša draga ALENKA PAŠKULIN. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva ter vse, kar si sama najbolj želi ji kličejo vsi, ki jo imajo radi.
novembra popoldne, na društvenem sedežu, tudi tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme, pobuda za katero je iz leta v leto več zanimanja.
urediti mala stanovanja za upokojence srednjih slojev (zaradi tega je najbrž v pismu odveč napisano »... bi bila najboljša rešitev njen odkup (stavbe namreč)...«. O tem je bil govor na eni zadnjih sej občinskega sveta in v našem dnevniku smo to že napisali.
Združiti pa je seveda treba vse moči, da v deželnem svetu izglasujejo posebni zakon za finansiranje novih šolskih stavb ali adaptacijo drugih stavb v mestu. Za to si moramo prizadevati Slovenci. Vendar pa se odločitve o finansiranju sprejemajo drugje. Prav zaradi tega je bil pozitiven sestanek med pokrajinsko upravo ter občinskimi zastopniki Gorice, Števerjana in Sovodenj, kjer so sklenili skupno in enotno od dežele zahtevati tak posebni zakon. Seveda tudi to ne zadošča. Potrebne bodo bolj konkretne skupne akcije. Pripominjamo, da ko smo Slovenci šli skupno v akcijo za rešitev šolskih vprašanj, z Enotnim šolskim odborom, smo uspeh tudi dosegli.
Retrospektivno razstavo del Lojzeta Spacala si je včeraj ogledal predsednik slovenske republike France Popit, ki je v Gorico prišel na zasebni obisk. V Attemsovi palači je nenapovedanega visokega gosta sprejela ravnateljica muzejev prof. Maria Masau
Veliko število obiskovalcev so doslej našteli v palači Attems, kjer je na ogled retrospektivna razstava Lojzeta Spacala. Za vse tiste, ki razstave niso še videli bo poskrbela Zveza slovenskih kulturnih društev, ki pripravlja za četrtek, 14. novembra, vo-
V San Giovanni ju ob Nadiži, nedaleč od Krmina, že več časa delujejo laboratoriji CATAS. To je »Centro regionale assistenza tecnica settore sedie, mobìli e legno«. Deluje kot po-
Sindikat kovinarjev (FLM), skupaj s tovarniškim svetom tržiške ladjedelnice je že pred tedni pričel široko akcijo seznanjanja družbenih sil s težavnim položajem v katerem se nahaja ladjedelnica, kljub do sedaj številnim, a žal neizpolnjenim obljubam o ukrepih, ki naj bi zajezili tako neugodno stanje. Sindikalisti so imeli doslej že vrsto srečanj z upravitelji večjih občin, srečali so se s parlamentarci naši dežele, organizirali javna zborovanja. Nekakšen višek teh prizadevanj bo prav gotovo jutrišnje zasedanje vseh občinskih svetov go-riške pokrajine in občin spodnjega dela Furlanije, ki bo v deželnem avditoriju, s pričetkom ob 17.30. Pobudo za tako, skupno zasedanje, je dala pokrajinska sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL, prav gotovo pa se bodo vabilu odzvali polnoštevilno predstavniki vseh občin.
Na zborovanju bodo razpravljali predvsem o položaju v katerem se nahaja tržiška ladjedelnica ter nato o gospodarstvu na Goriškem nasploh, saj sta vprašanji tako ah drugače povezani.
Dan, prišel je tudi pokrajinski odbornik za kulturo odv. Marino De Grassi, prišla sta tudi predsednik TO SK GZ dr. Mirko Primožič in tajnik Edmund Košuta. S Popitom sta bila slikana Lojze Spacal im jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič.
deni ogled Spacalovih umetnin. Zbirališče za vse bo v veži palače Attems ob 17. uri. Najprej bo o Spacalu in njegovem umetniškem opusu spregovoril umetnostni kritik prof. Milko Rener, sledil bo ogled razstave.
sebna samostojna ustanova v okviru videmske trgovinske zbornice.
Laboratoriji z uspehom delujejo že več časa. V petek popoldne pa so odprli še novo stavbo, v kateri je konferenčna dvorana, za 150 ljudi, ki bo služila tudi za poslovne stike in konference v trikotniku stolice Manza-no - Buttrio - San Giovanni, ter še drugi prostori, kjer bodo sčasoma namestili nove aparate. Na otvoritveni svečanosti so govorili predsednik videmske zbornice Bravo, deželni pred sednik Biàsutti, podtajnik v ministrstvu za industrijo Sanese. Prisotnih je bilo veliko ljudi.
CATAS sodeluje z videmsko univerzo in z nekaterimi strokovnimi šolami v Furlaniji. Na voljo so vseh industrijcem in obrtnikom lesne stroke v dežeh. Njihovo delo je predvsem v tem, da nudijo izdelovalcem pohištva strokovno pomoč. Kontrohrajo izdelke, jih kolavdirajo, dajejo strokovne nasvete izdelovalcem. Takega laboratorija bi si seveda posameznik ne privoščil. Videh smo kako njih aparati delujejo. Vsak izdelek kontrolirajo 50.000-krat. Na razne načine. V glavnem gre za prvence novih izdelkov. Od časa do časa pa jim in-dustrijci ter obrtniki prinesejo na ogled tudi serijsko napravljene izdelke.
• Rajonski svet za mestno središče se bo sestal v torek, 12. t.m., ob 20.30. Razpravljal bo med drugim o odstopu svetovalca Pancherija in o njegovi nadomestitvi.
predstavniki ponovno predstavih zahtevo, da se vendarle prične izvajati načrt za preosnovo trgovinskega ladjevja, da se v osnutek finančnega zakona za leto 1986 vnesejo popravki in zagotovijo ustrezna finančna sredstva za financiranje ladjedelnic, da se tržiškemu obratu zagotovi dovolj novih naročil za nemoteno obratovanje in za ponovno dosego polne zaposlitve.
Naj ob tem omenimo, da sta bili v prejšnjih letih v Gorici in Tržiču že dve podobni skupščini in da sta naleteli na ustrezen odmev. V zvezi z ladjedelnico velja omeniti še pobudo, ki jo, prav tako jutri, vendar v dopoldanskem času, pripravlja KPI. Ob 9.30 bo namreč v dvorani Palazzetto Veneto v Tržiču odprta skupščina delavcev v dopolnilni blagajni. Govoril bo Silvano Bacicchi.
Cioli ponovno predsednik
Dario Cioli je bil ponovno potrjen za predsednika Konzorcija za industrijski razvoj na Tržiškem. To funkcijo bo opravljal nadaljnja 3 leta. Izvoljen je bil z večino glasov, ob vzdr-žanju predstavnikov občin tržiškega območja.
V torek občinski svet v Sovodnjah
V torek, 12. t.m., ob 20. uri je napovedana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Osrednja točka dnevnega reda je odobritev obračuna finančnega poslovanja v letu 1984 z delno uporabo upravnega ostanka. Na torkovi seji bodo tudi sklepah o porazdelitvi denarnih prispevkov kulturnim društvom.
prispevki
Za društvo Pionieri Volontari del Soccorso so prispevali: Tarcisio Videz 5 tisoč lir, Angela Gerani 10 tisoč lir, Orteho Bertogna 120 tisoč lir, Anna Caldini 30 tisoč lir, Giovanna Goddi 10 tisoč hr, Natalia Calhgaris 20 tisoč lir, Guglielma Vecchiet 40 tisoč hr. Mercedes Fonzari 30 tisoč hr, Federica Furlan 5 tisoč hr, Luigi Ba-saldeha 10 tisoč lir, Luigia Cumpeta 20 tisoč hr, Antonio Mezzerolo 15 tisoč lir, Pietro Negro 20 tisoč hr, Mario Sgolfo 20 tisoč hr, Ermenegildo Brusetta 10 tisoč lir, Andreina Pola-dore 30 tisoč hr, Francesco Schubert 15 tisoč hr, Antonio Oraziani 50 tisoč lir, Virgiho Fuser 20 tisoč lir, A-melia Lena 20 tisoč lir, Tommaso Sa-itta 20 tisoč lir, Erminia Zotti 100 tisoč hr, Elena Marchini 15 tisoč hr, Stefania Ivetich 50 tisoč lir, Tarcisio Vidoz 5 tisoč hr, Antonio Mezzoio 15 tisoč hr, Adele Sussi 10 tisoč hr. Alice Russian 5 tisoč hr, Antonio Mezzo-Io 5 tisoč hr, Franco Narduzzi 50 tisoč hr, Ervina Feresin 40 tisoč hr, Firmina Zin 40 tisoč lir, Natalia Calhgaris 20 tisoč hr, stanovalci Ulice Rocco 60 tisoč hr, Anna Cirilla in Emma 15 tisoč hr.
V spomin na očeta Andreja, daruje Breda Budal 30 tisoč lir za KD Oton Zupančič v Štandrežu.
Zimski vozni red avtobusov APT
Iz pokrajinskega avtobusnega P®" djetja so nam sporočih, da je stopil v veljavo zimski vozni red avtobusom na medkrajevnih progah.
Proga št. 12 (Gorica - Sovodnje
Doberdob - Tržič - Trst).
Gorica - Sovodnje: 6.30, 8.25, 12.10' 12.55, 14.00, 16.15 (ne vozi ob sobotah), 17.30.
Sovodnje - Gorica: 6.02 (ne vozi ob sobotah), 7.44, 8.00, 9.59, 14.46. 17.57 (ne vozi ob sobotah).
Gorica - Doberdob: 8.25, 12.10, 12.55.
14.00,	16.15 (ne vozi ob sobotah).
17.30.
Doberdob - Gorica: 7.27, 9.38, 13.28.
14.30,	17.42 (ne vozi ob sobotah). 18.29.
Proga št. 14 (Gorica - Knnin -
dad - Videm).
Gorica - Videm: 6.50, 8.30, 14.00.
Videm - Gorica: 6.13, 12.00.
Gorica - Čedad: 6.50, 11.45, 16-25 (ne vozi ob sobotah).
Čedad - Gorica: 12.55, 17.50 (ne vozi ob sobotah).
Proga št. 17 (Gorica - Števerjaa)-
Gorica - Oslavje - Števerjan: 10-5 ’
13.00,	14.00, 17.30, 18.15, 19.30.
Gorica - Grojna - Števerjan:
7.40, 12.15, 14.30.
Nov posvet Kmečke banke
Govor bo o kaznivih dejanjih v zvezi z bančnim poslovanjem
Glede ladjedelnice bodo sindikalni
France Popit na Spacalov! razstavi
Planinsko društvo pripravlja tečaj smučanja za začetnike
Laboratorij CATAS preizkuša izdelke pohištvene industrije
V priredbi ZSKD
S kritikom profesorjem Renerjem vodeni ogled Spacalove razstave
Župan in zastopniki strank potrdili veljavnost osimskih sporazumov
Občinski svet obsoja netilce narodnostne mržnje
Soglasna obsodba fašistov in Gomitata zaradi nesramnih protislovenskih lepakov Fašisti osamljeni - Poudarjena potreba po hitrem izglasovanju zaščitnega zakona
Goriški fašisti in Comitato za ohra-fiitev izključno italijanskega značaja Gorice so bili obsojeni in torej ostali osamljeni. Z nesramnimi protislovenskimi lepaki, ki so jih dali nalepiti Po goriških zidovih v zadnjih oktobrskih dneh so skušali sejati razdor Oiod narodnostima, med italijansko večino in slovensko manjšino v mestu. Pa so dosegli zanje nasprotni u-činek. Vse politične sile so jih obsodile. Do take obsodbe je v nekaterih Primerih prišlo že prej, kot smo v Pašem listu tudi poročali. Do splošne in odločne obsodbe pa je prišlo v petek na občinski seji, ko so zastopniki vseh strank v dolgi razpravi govorih 0 desetletnici osimskih sporazumov, n potrebi po hitrem izglasovanju zaščitnega zakona za Slovence, ter tudi obsodili nesramno protislovensko gonjo.
Ob koncu nekajurne razprave, potem ko je sociahstični svetovalec Bru-hello zahteval prekinitev seje in sestanek načelnikov skupin, da bi se do-Pienili o skupni resoluciji, je občinski svet soglasno, z izjemo treh fašistov, te resolucijo tudi odobril.
Pričel je župan Scarano. Dejal je, da proslavljamo deseto obletnico osimskih sporazumov v trenutku ko se je Piarsikaj kar je v njih vsebovano u-resničilo. Veliko del, še zlasti na podaju infrastruktur je bilo napravljenih. Marsikaj, in pri tem je omenil Avtocesto do Razdrtega, pa še ne.
Treba bo pohiteti, da bo tudi ta u-resničena. Prav tako bo treba urediti tudi vprašanje voda potoka Koren. In še kaj. Upoštevati je treba dejstvo, da imajo v sosedni državi gospodarske težave.
Župan pa je segel globlje v osimske sporazume. Ti so uzakonili to kar smo v Gorici imeli že prej. Že prej pa je Gorica skupno z Novo Gorico marsikaj skupnega uresničila. Ob meji se je vzpostavilo prijateljsko vzdušje, na športnem, kulturnem, političnem področju, kar pa je najbolj pomembno v stikih prebivalstev sosednih mest. Ko je beograjska vlada u-vedla depozit smo se bali kako naprej, pa smo se takrat še bolj odprli. V težavah je lažje najti skupni jezik.
Potem pa je Scarano izrazil obžar lovanje in obsodbo na lepakih, ki so bili v Gorici nalepljeni v zadnjih dneh, in s katerimi se skuša krimi-nalizirati Slovence. Ni moč namreč po štiridesetih letih vračati se na o-kostenele pozicije. Občinski odbor Gorice zaradi tega obsoja tako izzivanje in poziva vse prebivalstvo na strpnost in mimo sožitje.
V razpravo so segli zastopniki vseh pohtičnih skupin. Socialist Waltritsch je dejal, da smo v desetih letih Osima marsikaj uresničih na obeh straneh. Na jugoslovanski manjkajo nekatere infrastrukture. Pri nas pa je treba izglasovati zaščitni zakon za Slo-
vence. Zdi se, da je rimska vlada vendarle sestavila svoj osnutek, ki ga bo dala v pretres v najkrajšem času. Zakon je potreben, tudi zato, da se odstranijo vse polemike, ki so v zadnjem času pokvarile prijateljsko o-zračje v Gorici. Znak tega so nesramni in žaljivi plakati do Slovencev, ki so se pojavili v Gorici v zadnjih dneh. Taka dejanja pošteni Slovenci in Italijani obsojamo. Tako je stališče' raznih strank, občinskega sveta v Foljanu, nekaterih časopisov.
Damijan Paulin od Slovenske skupnosti je soglašal z županovo oceno o Osimu. Vendarle bo treba v kratkem uresničiti to kar še manjka, sicer bomo čez drugih deset let ugotavljali, da to ni bilo napravljeno. Paulin je tudi dejal, da je vendarle prišel čas, da se izglasuje zakon o globalni zaščiti in poudaril pomen pisma treh škofov v prid zaščitnemu zakonu. Tudi on je obsodil nesramne protislovenske lepake in obžaloval dejstvo, da se deseta obletnica osimskih sporazumov praznuje v takem vzdušju.
Bolj previden je bil republikanec Drufuca. Dejal je, da je treba za vedno zapreti nekdanja nesoglasja, da jo bilanca sporazumov pozitivna, pa čeprav nekaj ni bilo uresničenega. Obžaloval je, da so bili nalepljeni lepaki, ki ne vabijo k pomirjenju. Zelo kratek je bil socialdemokrat Fantini ki je vabil k pomirjenju.
Komunistični senator Battello pa se je bolj globoko zaustavil pri oceni o-simskih sporazumov. V občinskem svetu bi bilo sicer bolje konkretneje razpravljati o teh sporazumih, o tem kar je bilo narejenega še zlasti na našem območju. Osimski sporazum, je dejal Battello, je konkretiziral politiko miru v tem predelu Evrope, še zlasti zato ker ima Jugoslavija pomembno vlogo v svetu med dvema velikima blokoma. Komunisti podčrtujejo pozitivno vlogo, ki jo je goriška občinska uprava igrala v sodelovanju z Jugoslavijo v tem desetletju. Večinski odbori v Gorici so to znali pozitivno oceniti, je še dejal Battello. Potem {ja se je zaustavil ob vprašanju globalne zaščite in kar mimogrede o-pravil z vojno lepakov, pri kateri komunisti hie sodelujejo. Problem zakonske zaščite za Slovence je notranja stvar italijanske demokratične repu-blike, je dejal Battello, preveriti je treba željo po demokraciji pri nas. Zato je treba stvar čimprej urediti.
O	stališču liberalcev do vprašanja Osima in lepakov smo že pisali. Ponovil ga je v občinskem svetu inž. Sergio Fomasir, ki je dejal, da bi bila italijanska demokratična država na boljšem če bi bil že pred časom izglasovan zaščitni zakon, če bi še Slovenci zares čutili v vsem enakopravne. Ostro je obsodil protislovenske lepake, ki vzbujajo samo sovraštvo in
so stvar preteklosti. Tudi demokrist-jan Tripani je soglašal s takimi izjavami. Osimo ni bil prelomnica je dejal, marveč samo postaja na potu sporazumevanja ob naši meji. Po tej poti je treba nadaljevati. Potrdil je sta-lišče njegove stranke do globalnega zaščitnega zakona. Istočasno je tudi obsodil vojno lepakov in netilce narodnostne mržnje.
S celotno oceno je soglašal tudi zelenec Fiorelli. Bil pa je bolj kritičen do vsega dogajanja in dejal, da se ne moremo zadovoljiti z lepimi izjavami, marveč da moramo globlje in konkretneje seči v dno stvari in dejansko ovrednotiti Osimo.
Čisto osamljen je bil fašist Coana. Zaprepaden je bil zaradi tako široke fronte proti netilcem rasne mržnje. Branil je stališča svoje stranke, pa čeprav odet v jagnjevo kožo, trdeč, da so fašisti prijatelji Slovencev. Obžaloval je pismo treh škofov o globalni zaščiti. Protivil se je skupnemu dokumentu, še zlasti potem ko je Tripani predlagal, da bi občinski svet sprejel nasprotno izjavo župana in ne razpravljal o dokumentih. Na predlog socialista Brunella pa je potem prišlo do prekinitve seje in do sestave skupnega dokumenta ki so ga sicer že prej pripravili komunisti, socialisti, Slovenska skupnost in z njim že uvodoma soglašali tudi nekateri drugi. Dokument je bil potem izglasovan.
Osimski sporazum predvsem osnova širšega sodelovanja in graditve miru
Deset let je minilo od podpisa mednarodnega sporazuma v Osimu, ki je dokončno uredil odprta mejna vpraša-d-ri med Italijo in Jugoslavijo in ki °uenem predstavlja zelo trden temelj te graditev miru in sodelovanja v tem delu Evrope. Obletnice se te dni opominjajo v raznih forumih. Včeraj bil o tem govor na odprti seji deželnega odbora komunistične partija Italije v dvorani Palače hotela v Dorici, ob množični udeležbi komuni-sučnih parlamentarcev iz naše deže-ie. izvoljenih predstavnikov v deželnem svetu, upraviteljev itd. »Hoteli smo počastiti prvo obletnico izvaja-“Jo sporazuma v 'Osimu, ne zato, da ni samo formalno proslavljali pomem,-den dogodek v zgodovini odnosov med telijo in Jugoslavijo, ampak ker smo dno prepričani o globokem politič-d?® pomenu pogodbe, ki je bila pod-Pisana pred desetimi leti in ker je to’ ete trdna osnova za sodelovanje v dD'1 «bije bi bi ne sme zajeti samo Wkirocje ob meji, ali dve sosednji de-
želi, ampak mora imeti širši pomen tudi v evropskem in svetovnem merilu«. Tako bi lahko strnili smisel daljšega poročila, ki ga je imel deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, ki je izrekel ugodno oceno prvega desetletja prehojene skupne poti, čeprav vseh takrat zastavljenih ciljev še ni bilo mogoče doseči. Med temi cilji je tudi izglasovanje zakonskih norm za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Itabji. Viezzi je izrekel nekaj kritik na računi gospodarskega dela spm razuma in predvsem glede načina sprejemanja določil o ustanavljanju proste cone na Krasu. »Mogoče postopek takrat ni bil najbolj primeren, čas in spremenjene splošne družbene in gospodarske razmere pa so tudi opravile svoje. Če ta del ni bil uresničen in je naletel na določena nasprotovanja, pa smo prepričani, da sporazum zaradi tega ni treba revidirati.«
Sicer je bilo na zborovanju poleg ekonomskih in splošnih pohtičnih vprašanj, največ govora o vprašanju var-
stva manjšin in še zlasti slovenske v Italiji. O tem je govoril že deželni tajnik v svojem poročilu, posebej pa so vprašanje razčlenih v zanimivi in poglobljeni razpravi, v kateri so sodelovali Arnaldo Baracetti, Stojan Spetič, Ivan Bratina, Ugo Poh, Tullio Paiza, Renzo Pascolai in Jelka Gerb-čeva. Baracetti je svoj poseg osredotočil na gospodarsko problematiko in na predlog ustanavljanja širšega brez-jedrskega ozmočja; Spetič je razčlenil predvsem manjšinsko problematiko in poudaril izhodišče, da morajo pri sestavi zakona sodelovati vse politične sile, seveda ob sodelovanju manjšine. O tej problematiki je govoril tudi deželni svetovalec Ivan Bratina, medtemi ko so bih posegi drugih diskutantov v glavnem osredotočeni na ekonomsko, oziroma pohtično plat osimskega sporazuma in še zlasti na perspektive, ki jih ta odpira. Kot zadnja je v razpravo posegla sen. Gerbčeva.
GLASBENA MATICA Gorica
vabi na
KLAVIRSKI RECITAL
SILVIE ZAZZARO
Kulturni dom
četrtek, 14. nov., ob 20.30
Hubert Bergant jutri v Standrežu
V okviru prireditev ob razstavi Toneta Kralja Zveza slovenske katoliške prosvete in štandreska župnija priredita jutri, v ponedeljek, 11. novembra, ob 20. uri, v štandreški cerkvi, koncert Huberta Berganta. Izvajal bo orgelske skladbe J.S. Bacha.
• Lovski golaž, ki smo ga napovedah v včerajšnji številki, bodo sovodenjski lovci ponudili šele prihodnjo nedeljo, 17. t.m. Nastal je namreč nesporazum! glede datumov.
kino
Gorica
VITTORIA 15.45—22.00 »I pompieri«.
CORSO 15.15—22.00 »Legend«. Film s festivala Benetke 85.
VERDI 15.30—22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Drugi teden predvajanja.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »007 - Bersaglio mobile«.
COMUNALE 16.00—22.00 »Pranzo reale«.
Nova Gorica
SOČA 10.00 »Flash Gordon«. Ob 16.00— 18.00—20.00 »Legenda o Tarzanu«.
SVOBODA 16.00 »Flash Gordon«. Ob 18.00—20.00 »Okrutni Kaligula«.
DESKLE 17.00 »Moonraker«. Ob 19.30 »Leto nevarnega življenja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Corso Italia 244, telefon 83-538.
Dijaki izpričali svoje zahteve
^denti
tetìju,
-- v Gorici, kot drugod po Italiji, jtebubi dijaška stavka, ki jo je pri-.. J® dijaški odbor v protest zaradi .. pteih težav, s katerimi se morajo dan za dnem srečevati pri . v prvi vrsti za številne ne-®herne strukture pedagoškega in lo-^kega značaja, ter za povišanje :)]j h davščin. Če so ti problemi naj-„i .vidni v vehkih mestih, to ne porrà Goriškem jih ni. To so dijaki sami na skupščini, ki
“ite. da
teteih c _
y ha v Kulturnem domu. a].. Jutranjih urah so slovenski in ganski dijaki višjih šol v sprevodu 1 u glavne mestne ulice ter jasno in 5 Pr'3 ‘teazili željo po študiju, ki naj L 'jtecren današnjim potrebam. Ško-rTjda med številnimi italijanskimi tesk n*SIno opazili iodi kakega slo-
črtal je popolno avtonomijo gibanja, ki pa potrebuje večjo podporo s strani dijakov samih. Sindikalist Giuseppe Brancati je v imenu sindikalne federacije označil glavne hibe finančnega zakona ter se zaustavil na nekaterih vprašanjih, ki tarejo italijansko šolstvo.
Najzanimivejši del skupščine pa je zadeval nastop dijakov samih,^ ki so podah resnično in zaskrbljujoče stanje goriškega šolskega sistema. Med govorniki je bil tudi Erik Bensa, ki je zelo plastično podal težave, ki jih imajo slovenske višje šole ter izrazil zaskrbljenost nad govoricami, da bp-do semenišče, kjer imajo sedež naše slovenske šole prodah.
______________d_____ Vsem dijaškim protestom je odgo-
|te§a.	varil namestnik šolskega skrbnika, ki
: Kultumem domu pa je zbranim se je otresel številnih krivd, češ da jtej spregovoril Alessandro Tudor vprašanje stavb in telovadnic je stvar teu študentovskega gibanja. Pod- občine, oziroma pokrajinske uprave.
Spretna blondinka oropala znano Russianovo zlatarno
Spretna blondinka, lepo oblečena, približno tridesetih let, je v petek popoldne oropala mano Russianovo zlatarno na Korzu Italia, tik poleg Garibaldijeve kavarne. Ženska je prišla v zlatarno v popoldanskem času in si ogledovala nekatere zlate predmete. V trgovini so bih trgovec, njegova hčerka in prodajalka. Ženska je počakala, da so v trgovino prišli tudi drugi klienti, tako da je bilo manj pozornosti nanjo s strani prodajalcev.
Po dolgem ogledu se je blondinka vendarle odločila. S hčerko trgovca se je domenila za nakup zlatega predmeta vrednega 540.000 lir. Dejala pa je, da ima v gotovini le 530.000 lir. Pustila jih je trgovcem kar na mizi, seveda z zlatim predmetom, dejala pa je, da gre po denar z bančno kartico v sosedno bančno pisarno. Kdo bi si sploh mislil, da te bo osleparil nekdo, ki na pultu pusti pol milijona Ih*?
Trgovci so se alarmirah šele kakih deset minut pozneje, ko ženske ni bilo od nikoder. Pa je pol milijona pustila na mizi. Takrat so pregledali razstavljene predmete in ugotovili, da
BERITE
»Novi Matajur«
je bila nemana ženska odnesla blaga v vrednosti od petnajstih do dvajsetih milijonov lir. Seveda so o tem obvestili policija. Ah smemo zaupati blondinkam?
Martinovanja
Martina so ponekod že primerno proslavili sinoči, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi danes z mnogimi družabnostmi pa tudi z verskimi obredi. Na to se pripravljajo danes dopoldne v Standrežu in Doberdobu, v prvih popoldanskih urah pa tudi v Gabrjah, medtem ko bo ta slovesnost v Sovodnjah šele prihodnjo nedeljo. Goriški slovenski planinci se bedo danes popoldne zbrah na tradicionalni družabnosti v Ajdovščini.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu posluje odslej po sledečem umiku: ponedeljek od 17. do 19. ure, torek od 15. do 17. ure, petek od 15. do 17. ure.
Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da bodo uradi županstva jutri, 11. t.mi. zaprti zaradi praznovanja patrona sv. Martina.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Aha salute, Ul. C. Cosuhch 117, tel. 711-315.
V petek, 8. t.m., nas je za-1 pustil naš dragi
Stojan Čuk
Pogreb bo jutri, 11. t.m.,' ob 11. uri iz splošne bolnišnice v cerkev v Pevmi.
SVOJCI
Gorica, 10. novembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage sestre
Matilde Rožič
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom1, sosedom, prijateljem, znam cem, zlasti tudi Števerjankam in šte-verjaneem, ki ste počastili njen spomin, ji darovah cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku Ambrožu Kodelji za pogrebni obred in za nudeno pomoč, enako gospodu župniku Cvetku Žbogarju in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ustno ali kako drugače izrazih sožalje in ste mi stah ob strani. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice v Gorici za prizadevno nego in slovenskim šolskim sestram v Števerjanu za vso skrb. Prav vsem še enkrat lepa hvala.
Brat Pepe
Števerjan, 10. novembra 1985
Zima na sončni strani Alp
Letošnje dolgo poletje je najbrž vplivalo na to, da smo dolgo mislili na morje, na kopanje in sončenje in smo kar malo pozabili, da se zima bliža s hitrimi koraki. Samo nekaj dni z nizkimi temperaturami je bilo dovplj, da so se vrhovi Alp pobelili s snegom in da smo pričeli zaskrbljeno ogledovati naše prrašne smuči.
Zima bo vsak čas tu...
Tega se zavedajo vsi tisti, ki se ukvarjajo s turizmom in zimskim športom. Pri tem ne mislimo samo na smučarje, ki vneto vijugajo po ledenikih širom po Evropi in si nabirajo moči in znanja za prve tekme, marveč tudi na vso turistično in športno industrijo.
Čez nekaj dni, točneje že v sredo, bodo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odprli sejem »SK1 EXPO«, ki je že vrsto let znan kot ustaljena revija športne in turistične ponudbe za zimo, kjer sodeluje tudi vrsta tujih proizvajalcev in tudi mnogo tistih, ki s svojo turistično ponudbo vabijo goste na snežne poljane. Seveda gre v največji meri za ponudbo iz Jugoslavije, Avstrije in Italije.
Snežni topovi ponekod že bruhajo prve snežinke — med drugim v Planici, in trdijo, da bo prav Planica letos prva v Evropi, kjer bodo imele skakalnice snežno odejo. Mrzlične priprave tečejo v Kranjski gori, kjer bo na desettisoče prijateljev alpskega smučanja prišlo bodrit tekmovalce na tekmah za svetovni alpski pokal. Podobne skrbi imajo v mestu pod Pohorjem, v Mariboru, kjer bodo seveda spet podelili »zlato lisico« najboljši alpski smučarki...
Samo v Sloveniji se bo vrtelo okoli 50 smučarskih žičnic in vlečnic, nešteto je tekaških prog, mnogo je skakalnic, če vemo, da je v Sloveniji prava zakladnica naravnih zdravilišč ter mnogo hotelov z zimskimi bazeni, med njimi mnogo takih z morsko vodo, potem res ne bo težko izbrati pravi kraj in pravi trenutek za zimske počitnice v Sloveniji.
No, dodajmo še kratko opozorilo! Z odločitvijo bo treba pohiteti, kajti v slovenska letovišča bodo prihajali gostje iz Anglije, švedske. Finske, ZR Nemčije, Nizozemske, Italije in še od marsikje... toda za prijatelje iz obmejnih krajev so se v naših turističnih krajih vedno potrudili in našli prostor.
Opojna belina Blejskega jezera
Hotelska ponudba in slovenski smučarski centri
Primorska
•	BOVEC - KANIN
Hotel Kanin, B kat., 240 postelj, tel. 065/86 021
Hotel Alp, B kat., 135 postelj, tel. 065/86-040
Kaninska vas, apartmaji Smučišče Kanin (2202 m), gondolska žičnica, 3 sedežnice, 1 vlečnica, dnevna karta odrasli 1700 din, otroci 1200 din, poldnevna 1100 din, tedenska 8200 din, sezonska
19.000	din
2 tekaški progi 12 km
•	CERKNO - ČRNI VRH
Hotel ETA, B kat. 104 postelje, td. 065/75111
Smučišče Črni vrh (1100 do 1300 m), 1 sedežnica, 2 vlečnici, tekaška proga 1500 m
Dnevna karta, odrasli 800 din, o-troci 480 din, poldnevna 480 din, tedenska 3480 din, sezonska 8500 din
•	ČRNI VRH NAD IDRIJO
Hotel Bor, B kat., 72 postelj, tel. 065/77013
Smučišče Črni vrh (683 m)
2 vlečnici, dnevna karta 450 din
•	KOBARID - LIVEK
Hotel Matajur, B kat., 72 postelj, tel. 065/85311
Smučišče Livdk (780 m), dnevna karta 1000 din, poldnevna 600 din, tedenska 4000 din.
• POSTOJNA - KALIČ
Hotel Jama. B kat., 304 postelje, tel. 067/21172
Hotel Kras, B kat., 108 postelj, tel. 067/21071
Penzion Erazem, II. kat., 29 postelj, tel. 067/21109 Smučišče Kalič (765 - 981 m), 4 vlečnice, 6 tekaških prog, dnevna karta 850 din, poldnevna 530 din, tedenska 4000 din.
Gorenjska
• BLED - ZATRNIK
Hotel Toplice, A kat., 205 postelj, tel. 664/77222
Hotel Park, A kat., 340 postelj, tel. 064/77945
Hotel Golf, A kat., 300 postelj, tel. 064/77591
Hotel Jelovica, B kat., 272 postelj, tel. 064/77316
Hotel Lovec, B kak, 184 postelj, tel. 064/77692
Smučarski c «n ter ZATRNIK (900 -1064 m), 1 sedežnica, 4 vlečnice, dnevna karta odrasli 1.400 din, o-troci 1.000 din, poldnevna 1.000 din, tedenska 7.000 din, sezonska 21.000 din. Na Bledu urejene 4 tekaške proge, skupaj dolžina 13 km. Smučarska šola 5-brat po 2 uri din 4.000,00.
Informacije: TURISTIČNO INFORMACIJSKI BIRO BLED 64260 BLED, CESTA SVOBODE, TEL. 064/77-838:
•	POKLJUKA
Šport Hotel, B kat., 80 postelj, td. 064/77027
Smučišče Pokljuka, 1 vlečnica (dnevna in nočna smuka), (1300 -1400 m), dnevna karta 1.000 din, popoldanska karta 700 din, nočna smuka 500 din. Urejenih je 10 km tekaških prog. Izposojanje opreme.
•	BOHINJ - VOGEL - KOBLA
Hotel Zlatorog, B kat., 96 postelj, tel. 064/76381
Depandansa Ukanc, B kat., 57 postelj, tel. 064/76381 Hotel Jezero, B kat., 65 postelj, tel. 064/76-375
Hotel SKI na Voglu, C kat., 76 postelj, tel. 064/76167 Brunarice Burja, Ruša in Murka na Voglu, III. kat., tel. 064/76167 Hotel Bellevue, C kat., 47 postelj, tel. 064/76331
Hotel Pod Voglom, depandansa Rodica, B kat., 51 postelj, tel. 064/ 76461
Smučišče Vogel (1540 m), 1 gondolska žičnica, 2 sodežnici, 4 vlečnice, dnevna 'karta, odrasli 1.700 din, otroci 1100 din, poldnevna 1100 din, tedenska 8500 din, sezonska
24.000	din, smučarska šola 5X2 u-ri 4000 din, izposojanje smučarske opreme, smučarski komplet tedensko 5400 din, tekaški komplet 4500 din.
Smučišče Kohla (od 543 do 1530 m), 3 sedežnice, 3 vlečnice, dnevna
karta odrasli 1400 din, otroci 1200 din, poldnevna 1000 din, tedenska 7400 din, sezonska 20.000 din. Informacije: TURISTIČNO INFORMACIJSKI BIRO BOHINJ 64285 BOHINJSKO JEZERO, TEL. 064/76-330.
9 KRANJSKA GORA
Hotel Kompas, A kat., 308 postelj, tel. 064/88661
Hotel Lek, B kat., 140 postelj, tel. 064/88520
Hotel Prisank, B kat., 128 postelj, tel. 064/88472
Hotel Larix, B kat., 260 postelj, tel. 064/88575
Smučišče (810 - 1623 m), 5 sedežnic, 15 vlečnic, dnevna karta o-drasli 1700 din, otroci 1200 din, poldnevna 1200 din, tedenska 10.200 din, sezonska 20.800 din, smučarska šola 5x2 uri 5000 din, izposojanje opreme za alpsko smučanje, komplet na dan 1000 din, za tek 900 din, urejenih 40' km tekaš-kih prog.
Informacijo:	TURISTIČNO INFOR-
MATIVNI BIRO, 64280 KRANJSKA GORA, BOROVŠKA 81, TEL. 064/ 88-768.
O KRANJ - KRVAVEC
Hotel Creina, B kat., 172 postelj, tel. 064/23-650 Hotel na Krvavcu Smučišče Krvavec (1489 - 1853 m),
1	gondolska žičnica, 6 sedežnic, 6 vlečnic, dnevna karta odrasli 1700 1100 din, otroci 800 din, poldnevna 1200, tedenska 8500 din, sezonska
27.000	din, izposojanje smučarske opreme.
linformacije: TURISTIČNO INFORMATIVNI BIRO KRANJ, 64000 KRAN, KOROŠKA 19, TEL. 064/ 21-361.
•	LJUBELJ - ZELENICA
Hoteli Gami, B kat., 57 postelj, tel. 064/50104
Smučišče Zelenica (1070 - 1600 m),
2	sedežnici, dnevna karta odrasli 100 din, otroci 800 din, poldnevna 750 din. tedenska 6000 din.
•	ŠKOFJA LOKA - STARI VRH -SORIŠKA PLANINA
Hotel Transturist, B kat., 96 postelj, tel. 064/61261 Koča Stari vrh, 12 postelj, tel. 064/65007
Kmečki turizem - 16 kmetij Informacije:	ALPETUR, ŠKOFJA
LOKA, TEL. 064/61-691.
Smučišče Stari vrh (580 - 1200 m), 1 sedežnica, 3 vlečnice, dnevna karta, odrasli 1100 din, otroci 600 din, poldnevna 800 din, tedenska 5500 din, sezonska 10.000 din. Smučišče Soriška planina (1307 -1530 m), 3 vlečnice, cene iste kot Stari vrh.
0 KAMNIK - VELIKA PLANINA
Hotel Malograjski dvor, B kat., 50 postelj, td. 061/831531 Penzion Šimnovec na Veliki planini, 40 postelj, tel. 061/831425
Smučišče Velika planina, 1660 m, 1 gondolska žičnica, 1 sedežnica, 5 vlečnic, urejene tekaške proge, dnevna karta odrasli 900 din, otroci 600 din, poldnevna 660 din, tedenska 4.000 din, sezonska 11.000.
■V
Štajerska
0 MARIBOR - POHORJE
Hotel Habakuk, B kat., 75 postelj, tel. 062/631681
Šport Hotel Areh, B kat., 75 postelj, tel. 062/603260 Hotel Bellavue, D kat., 84 postelj, tel. 062/603215
Smučišče Mariborsko Pohorje (764 - 1530 m), 1 gondolska žičnica, 14 vlečnic, dnevna karta 1300 din, poldnevna 900 din, tedenska 5500 din. sezonska 21.000 din. Izposojanje smučarske opreme, urejeni 2 tekaški progi. Smučarska šola, 12 ur 4000 din odrasli, 3000 din otroci. Informacije: TURISTIČNI BIRO MARIBOR, GRAJSKI TRG 1, TEL. 062/ 21-262.
0 ZREČE - ROGLA
Hotel Dobrava, Zreče, B kat., 70 postelj, tel. 063/760001 Hotel Planja, Rogla, B kat., 80 postelj, tel. 063/751322 Bungalovi na Rogli, informacije hotel Planja
Smučišče Rogla (1400 - 1517 m), vlečnic, dnevna karta odrasli 1308 din, otroci 900 din, poldnevna 900 din, tedenska 7100 din.
0 MOZIRJE - GOLTE
Hotel Turist, B kat., 55 postelj' tel. 063/831-022
Kmečki turizem v organizacij* Kmetijske zadruge Mozirje, tel-063/830010, ca. 30 kmetij Smučišče Golte (1200 - 1580 m), * gondolska žičnica, 1 sedežnica, J* vlečnic, dnevna karta odrasli 1400 din, otroci 1050 din, poldnevna 1050 din, tedenska 7000 din.
Koroška
0 SLOVENJ GRADEC - KOPE
Hotel Pohorje, B kat., 76 postelj’ tel. 062/842291
Hotel Korotan, C kat., 44 postelj’ tel. 062/841039
Grmovškov dom. Kope, 55 postelj' tel. 062/842561
Partizanski dom, Kope, 68 postelj' tel. 062/842561
Smučišče Kope (1010 - 1540 ml’ 8 vlečnic, dnevna karta 1100 din odrasli, 800 din - otroci, poldnevn 800 din.
Ski bus Slovenj Gradec - Kope v zi vsaki dve uri. Izposojanje ^ preme. Krožna tekaška proga
Informacije: TURISTIČNA PISAP^/ MERX, SLOVENJ GRADEC, TEP’ 062/842-361.
Turistično-športne prireditve
Slovenijo gotovo lahko štejemo med najbolj razvite zimskošportne pokrajine v Evropi. Znan je podatek, da smuča okoli 40 odstotkov vseh Slovencev, kar pomeni, da jih je nad pol milijona. Vsaka šola ima svoje smučarske tečaje, mladi tečejo, vijugajo in skačejo na smučeh. Priljubljen — in še kako — je tudi hokej na ledu, saj je zdaj v Sloveniji cela vrsta umetnih drsališč. Imajo jih na primer v Ljubljani, Celju, Mariboru, na Jesenicah, pa na Bledu, v Zalogu...
Ni torej čudno, da se je v Sloveniji tako zelo razmahnil tudi zimskošportni turizem. V Sloveniji je bilo že mnogo pomembnih športnih prireditev, ki jih je Slovenija organizirala zares zgledno. Spomnimo se svetovnih prvenstev v hokeju na ledu za A, B in C skupine. Nepozabna so ostala svetovna prvenstva v umetnostnem drsanju, seveda pa so poleti v Planici in alpsko smučanje) v Kranjski gori ter na Pohorju postali pravi ljudski prazniki. Če bi sešteli gledalce na vseh teh prireditvah, bi jih šteli v stotisoče. Vsi mednarodni smučarski strokovnjaki in seveda tudi tekmovalci pravijo, da je to poseben fenomen, ki ga ne najdeš na svetu!
Tudi letos bo zimski šport karakteristika zimske turistične sezone, saj vemo, da so športne prireditve konec koncev v prvi vrsti turistične. Najbolj pomembne bodo tele:
KRANJSKA GORA — 20. in 21. dec. 1985, slalom in
veleslalom za svetovni alpski smučarski pokal za moške in za pokal Vitranc.
MARIBOR - POHORJE — 5. in 6. jan. 1986, slalom in veleslalom za svetovni alpski smučarski pokal za ženske in za nagrado Zlata lisica.
PLANICA — 22. in 23. marca 1986, finale svetovnega pokala v smučarskih skokih.
V zadnjem času so postalo zelo popularne množične prireditve v smučarskem teku na različne razdalje. Le-teh se udeležuje prava množica tako imenovanih rekreativcev. Gotovo je tudi mdd bralci našega lista mnogo takih, ki so sposobni pomeriti svoje moči na teh tekmovanjih. Zato vas vabimo, da se najprej dobro pripravite, trenirajte na suhem, vsak dan opravite dovolj počepov, nato pa naj sledi še trening na snegu. Gotovo bo prijetno sodelovati na teh tekmovanjih, kjer že prihod v cilj pomeni zmago, saj konec koncev ni pomembno, kdo je porabil za progo več ali manj minut.
Najpomembnejše prireditve množične narave bodo tele:
ČRNI VRH NAD IDRIJO - TRNOVSKI MARATON — 9. februar 1986
NOVA VAS NA BLOKAH - BLOŠKI TEKI — 26. januar 1986
KRANJSKA GORA - TEK TREH DEŽEL (skozi Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo) — 16. februar 1986
YASSA MARATON - POKLJUKA — 9. marec 1986.
Velesila zdraviliškega turizma
Različne evropske gorske verige se srečujejo na ozemlju Slovenije. Ker kralja ni mogla vedno obvladovati in krotiti svoje notranjosti, izvirajo iz nje številni topli vrelci in mineralne vode. Tukaj se srečuje srednjeevropska gozdna klima s toplimi vplivi bližnjega Sredozemlja ali celinske Panonske nižine, tako da je več kot polovica dni v letu toplih in sončnih.
V Sloveniji so naslednja urejena, za zdravljenje in rekreacijo organizirana zdravilišča, ki so razporejena po vsej Sloveniji: od zahoda ob Jadranskem morju, kjer so TERME PORTOROŽ m STRUNJAN, do DOLENJSKIH TOPLIC, ŠMARJEŠKIH TOPLIC, ČATE-ŠKIH TOPLIC na Dolenjskem, do DOBRNE, TOPOLŠČICE, LAŠKEGA, ROGAŠKE SLATINE in ATOMSKIH TOPLIC na Štajerskem, tja do severovzhoda Slovenije, kjer so Ptujske to-vzhoda Slovenije, kjer so PTUJSKE
toplice, radenci, moravske toplice in lendava.
Skorajda ni bolezni, za katero ne bi bilo primerne zdravilne vode v slovenskih zdraviliščih. V Čateških Toplicah je vrelec, ki privre na dan kar z 58 stopinjami Celzija, v Atomskih Topli-pah je voda radioaktivna, v Dobrni jma voda posebne lastnosti za zdrav-lenje ženskih bolezni, v Portorožu je znana solnica, že stari Rimljani so Poznali učinkovitost naših termalnih voda, saj o tem pričajo starodavne Rimske Toplice na našem ozemlju. Radenska mineralna voda, z imenom Tri srca, je znana v številnih deželah Evrope, Amerike in na Japonskem. Vsak dan napolnijo in razpošljeno po svetu
1 milijon steklenic, vodo pa črpajo pri tridesetih različnih izvirih, od katerih ima vsak svoje specifičnosti. Seveda moramo posebej omeniti Rogaško Slatino, ki letos slavi častitljiv jubilej, 320 let zdravilišča! V tem zdravilišču, ki ga omenjajo že leta 1141, se je v prejšnjem stoletju zdravila in bivala vsa evropska smetana, med njimi Napoleonov brat, pariški Rotschildi in Franc Liszt.
Posebna lepota slovenskih naravnih zdravilišč pa sta ZELENJE in GOZD. Skoraj pol Slovenije je namreč pokrite z gozdom. En sam hektar smrekovega gozda proizvaja letno 300 ton čistega kisika, kar zadostuje za 100 odraslih ljudi; v Sloveniji pa je 1.100.000 hektarov gozdov in le ca. 2 milijona prebivalcev. Tudi če ne bi bilo prav nobenih zdravilnih voda, je vsa dežela eno samo zdravilišče!
Danes omogočajo ugodne prometne zveze, da vsako leto obišče vse več turistov in bolnikov naša zdravilišča. Pripotujejo lahko na letališča v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu ali v avstrijski Gradec. Od vsepovsod je le dobro ura vožnje z avtomobilom do posameznega zdravilišča. Z rednimi avtobusnimi zvezami so zdravilišča vsakodnevno povezana z večjimi mesti in kraji, obstaja pa tudi direktna avtobusna zveza iz Miinchna, z Dunaja in iz Gradca. Za vse najavljene in organizirane skupine organizirajo posebne avtobusne prevoze do zdravilišča.
Seveda pa ni zdraviliškega turizma brez hotelov, postelj in dobre ter zdrave kuhinje. Danes je v slo-
venskih zdraviliščih 6.000 postelj, od tega 1.200 v hotelih de luxe in A kategorije, 400 postelj v počitniških hišicah in stanovanjih.
Ekipe odličnih strokovnjakov skrbe za visoko kvaliteto zdraviliških in medicinskih storitev. Med njimi je 55 zdravnikov - specialistov, 120 balneo in fizioterapevtov, ki skrbe za pravilno nego v 19 odprtih in zaprtih bazenih s termalno in mineralno vodo.
Zdraviliški program obsega 14-dnev-ne in 21-dnevne kure. V naših zdraviliščih zdravijo naslednje bolezni:
—	srčne bolezni, bolezni ledvic in bolezni sečnih poti
—	bolezni prebavnih organov
—	revmatične bolezni
—	postoperativne poškodbe gibalnih organov
—	bolezni hrbtenice in sklepov
—	ginekološke bolezni
—	kožne bolezni
—	živčne bolezni in nevrotične motnje
—	kronična vnetja nosu, grla in dihalnih organov.
Poleg zdravljenja pa v zdraviliščih izvajajo tudi posebne rekreativne in druge programe — na primer: shujševalne kure, kure z magnezijem, preventivne kure, lepotne kure, akupunkturo, balneoterapevtske kure in druge.
Geslo naših zdravilišč je:
OBIŠČITE NAS, ČE STE ZDRAVI IN ČE ŽELITE ZDRAVI TUDI OSTATI!
Visoko v oblake
Visokogorsko smučišče na Kaninu
Od poezije kozolca...
••.do tekaškega znoja
Seznam in lastnosti zdravilišč
•	TERME ČATEŽ
(v združenju Emona hoteli Ljubljana), Enota Terme Čatež, 68250 Brežice, telefon 068/62010, 61011, 62110, telex 35795 yu term Šef - zdravnik: doc. dr. Anton Fra-novič.
Indikacije: vneti revmatizem, degenerativni in izvensklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, nevrološke bolezni.
•	ZDRAVILIŠČE DOBRNA
(v združevanju SOZD MERX), Zdravstveni zavod Zdravilišče Dobrna, 63204 Dobrna, tel. 063/778000, 778110, 778023, telex 33817 dob.
Šef - zdravnik: dr. Karel Lipovec. Indikacije: ginekološke bolezni, degenerativni in izvensklepni revmatizem, vnetni revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, nevrološke bolezni.
•	ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
(v združenju KRKA, Tovarna zdravil Novo mesto, enota Zdravilišča, poslovna enota Zdravilišče Dolenjske Toplice), 68350 Dolenjske Toplice, tel. 068/85730, 85701, telex 35821. Šef - zdravnik: dr. Marija Gazič. Indikacije: vnetni revmatizem, degenerativni in izvensklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, bolezni živčevja, nevrološke motnje.
•	ZDRAVILIŠČE LAŠKO
(Zavod za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško), Zdraviliška cesta 4, 63270 Laško, tel. 063/730010. Šef - zdravnik: dr. Oskar Schroll. Indikacije: vnetni revmatizem, degenerativni in izvensklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, nevrološke motnje.
•	ZDRAVILIŠČE LENDAVA
(v združenju Integral - Golfturist, E-nota Naravno zdravilišče Lendava), Partizanska 14, 69220 Lendava, tel. 069/75044, 75720, telex 35264.
Šef - zdravnik: dr. Ignac Horvat. Indikacije: revmatična bolezni, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema.
•	ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE
(v združenju Zdravilišče Radenska, Enota Moravske Toplice), 69221 Martjanci, tel. 069/48210, 48214, telex 35275 morto yu.
Šef - zdravnik: dr. Majda Hanže-kovič.
Indikacije: vnetni revmatizem, degenerativni in izvensklepni revmatizem, kožne bolezni, stanja po operacijah in poškodbah gibalnega sistema.
•	ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK
(v združenju Železniško gospodarstvo TTG Ljubljana), Enota Zdravilišče Atomske Toplice Podčetrtek, 63254 Podčetrtek, tel. 063/828000, telex 33819 yu ttg at.
Šef - zdravnik: dr. Zdravko Pre-polec.
Indikacije: vnetni revmatizem, degenerativni in sklepni revmatizem, kožne bolezni, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, bolezni živčevja.
•	PTUJSKE TOPLICE
(v združenju Kmetijski kombinat Ptuj, Enota Ptujske Toplice), Aleja bratstva in enotnosti 1, 62250 Ptuj, Šef - zdravnik: dr. Jadviga Kosi. Indikacije: bolezni dihal, degenerativni in sklepni revmatizem, stanja po operacijah in poškodbah gibalnega sistema.
•	TALASOTERAPIJA TERME PORTOROŽ
(v združenju TOP Portorož, Enota Hoteli Palačo), 66320 Portorož, tel. 066/73341, 73144, telex 34156.
Šef - zdravnik: dr. Lojze Medved.
Indikacije: vnetni revmatizem, degenerativni in izvensklepni revmatizem, kožne bolezni, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema.
•	ZDRAVILIŠČE STRUNJAN
(v združenju Krka, Novo mesto), E-nota Zdravilišče Strunjan, 66320 Portorož, tel. 066/75881.
Indikacije: kožne bolezni, bolezni dihal, revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, bolezni živčevja.
•	ZDRAVILIŠČE RADENSKA
(v delovni organizaciji Zdravilišče Radenska, Radenci, Enota Naravno zdravilišče), 69252 Radenci, tel. 069/ 73040, 73311, telex 35269 radin yu. Šef - zdravnik: dr. Alojz Števanec. Indikacije: bolezni srca in ožilja, bolezni ledvic in sečnih poti, motnje v metabolizmu in prebavi, psihone-vroze.
•	ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
(Enota Zdraviliška dejavnost), 63250 Rogaška Slatina, tel. 063/811411, telex 33561 yu zrs.
Šef - zdravnik: prof. dr. Herbert Završnik.
Indikacije: gastroenterološke bolezni in bolezni žlez, stanja po operacijah.
•	ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE
(v združenju KRKA, Tovarna zdravil Novo mesto, Enota Zdravilišča poslovna enota Zdravilišče šmarješke Toplice), 68220 šmarješke Toplice, tel. 068/84030, telex 35866 yu zšt.
Šef - zdravnik: dr. Tomislav Majič. Indikacije: bolezni srca in ožilja, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, nevrološke bolezni in psihonevroze.
•	ZDRAVILIŠČE TOPOLŠČICA
(Zdravstveni center Titovo Velenje), Enota Naravno zdravilišče Topolščica, 63326 Topolščica.
Šef - zdravnik: dr. Marinka Bojnec. Indikacije: revmatične bolezni, stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema.
Vsa slovenska naravna zdravilišča so združena v SKUPNOST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ Tomšičev trg 7, 63000 Celje tel. 063/28017
kjer vam lahko posredujejo tudi vse posebne informacije in navodila v zvezi z bivanjem in zdravljenjem.
Šah: po včerajšnji zmagi proti Karpovu
Namizni tenis: sinoči v Zgoniku v ženski A ligi
GARRÌ KASPAROV SVETOVNI PRVAK
MOSKVA — 22-letni Gam Kasparov je najmlajši svetovni prvak v zgodovini šaha. Kasparov je namreč včeraj v zadnji partiji dvoboja za svetovni naslov, ki se je pričel 3. septembra, premagal Anatolija Karpova
in tako osvojil točko (zadostoval pa mu je remi) in tako Karpovu odvzel nasiov svetovnega prvaka.
Mladi izzivalec je tako na najbolj ši način sklenil svoj dvoboj s Karpovom, ki se mu je v 22. partiji nevarno približal na 11:12. Predzadnja partija se je končala z remijem in tako je o naslovu odločal prav zadnji boj med šahistoma. Ko bi namreč Karpov včeraj zmagal, bi izid izenačil in s tem obdržal naslov. Kasparovu je bil dovolj remi.
Oba šahista in predvsem Karpov sta včerajšnjo partijo začela dokaj agresivno. Vse do 30. poteze sta oba šahista igrala napadalno, brezkompromisno. Tudi Kasparov je igral na zmago. Od 30. poteze pa je Karpov napravil nekaj napak, ki jih je mladi izzivalec sprida izkoristil in zmagal v 42. potezi. Tedaj se je namreč Karpov, ki je bil v povsem izgubljenem položaju, predal.
Kasparov je zmagal s končnim izidom 13:11.
KRASOVKE ZANESLJIVO ZMAGALE
Kras Globtrade — Barcellona 4:0
Bemardić - Bottiglieri 2:0 (21:16, 21:15); Ukmar - Caruso 2:1 (18:21, 21:8, 21:10); Milič - Puglisi 2:0 (21:4, 21:5); Beraardič, Sedmak - Bottiglieri, Caruso 2:0 (21:13, 21:11).
Dekleta Krasa Globtrade so sinoči brez vsakršnih težav premagale šibko Barcellono. Vesti, ki so krožile pri nas med tednom o nastopu igralke Aničič za siciljsko ekipo so bile neutemeljene, saj ni omenjena igralka dobila privoljenja za nastop v Italiji niti od hrvaške namiznoteniške zveze.
Zanimivejši del sinočnjega enosmernega spopada se je odvijal pred pričetkom samega srečanja, saj so Si-cilijanke prispele v Zgonik z rahlo zamudo, to pa zaradi tega, ker je ena izmed njih dopotovala v Trst iz Turina in je zamudila vlak, tako da je prišla v naše mesto tik pred pričetkom srečanja. Za nameček pa so igralke in njihov spremljevalec pozabili dokumente v hotelu, kjer so prenočevale.
V uvodnem srečanju je imela Ber-nardičeva nekoliko težav z najboljšo igralko Barcellone Bottiglierijevo, ko pa je v zadnji četrtini srečanja bil
končni izid v dvomu, je krasovka odločneje zaigrala in za nasprotnico ni bilo pomoči. Po prvem setu naslednjega srečanja med Ukmarjevo in Ca-rusejevo je kazalo, da bodo gostje stanje izenačile, a to ni dovolila mlada krasovka, ki je v svojem tretjem nastopu v A ligi (2 zmagi) v ostalih dveh setih popolnoma pregazila nasprotnico. Miličevi je nato stala nasproti nedorasla Puglisi jeva.
V sinočnjem zmagovitem pohodu' Krasa (že drugič s 4:0) v letošnjem prvenstvu sta v igri dvojic Bemardi-ćeva in Sedmakova dokazati, da sta zelo uigrani, saj sta s številnimi a-traktivnimi udarci nekajkrat spravili občinstvo na noge. To je izredno razveseljiv podatek, saj polagoma prihajata igralki v najboljšo formo, ravno pred naslednjima najzahtevnejšima prvenstvenima nastopoma, ko se bo najprej Kras Globtrade v naslednjem kolu čez mesec dni pomeril v odločilnem srečanju, ki bo po vsej
verjetnosti odločalo o letošnjem državnem prvaku v gosteh proti Veroni, pri kateri igra tudi Marina Cer-gol. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva pa bo 14. decembra prišel v goste Štetan iz Neaplja, lanski finalist »play-off« in bo marsikateremu obudil spomin na spomladansko srečanje v Repnu, ko je Kras po dvojni zmagi nad Stetanom že drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka. (Z. Skupek)
Loris Stecca v bolnišnici
RIMINI — Italijanski boksar Loris Stecca, ki je v petek izgubil dvoboj za svetovni naslov v superpete-linji kategoriji proti Portordkancu Callejasu, se je moral po tem dvoboju zateči v bolnišnico. Stecca ima namreč razbito desno čeljust in se bo moral zdraviti približno 40 dni.
Stecca je med drugim dokaj športno izjavil, da je bil Callejas boljši od njega, pristavil pa je, da z boksom še ni končal.
Odbojka: sinoči v italijanski B ligi
Neroden spodrsljaj Mebla
Odbojka: v ženskem deželnem pokalu
Breg in Sloga naprej
Conegliano — Meblo 3:2 (8:15, 15:12, 4:15, 15:9, 15:13)
TRAJANJE SETOV: 20, 23, 16, 15 in 25 minut.
MEBLO: Kralj, Mira in Neva Grgič, Maver, Markovič; Žerjal, Garbini, Foraus, Ukmar, Ušaj, Klemše, Pertot.
TOČKE: Meblo 34/55 (Maver in Markovič 9, Žerjal in Klemše 4, N. Grgič in M. Grgič 3, Kralj 2); ConegUano 34/60. ZGREŠENI SERVISI: Conegliano 15, Meblo 10.
Na vročem igrišču v Coneglianu je Meblo zamudil zelo ugodno priložnost za prvo prvenstveno zmago, hkrati pa dobil potrditev, da ne bo letos prav nobeno gostovanje lahko. Naše so izgubile tekmo predvsem zaradi prekomerne negotovosti in živčnosti. Meblo je imel namreč v teku tekme nekaj odločilnih sivih trenutkov, ki so bili usodni. Mlada Žer-jalova je drago plačala davek novinstva, kar je bilo sicer pričakovati. Manj pričakovano pa je bilo to, da so odpovedale tudi nekatere izkušene igralke, tako da je od posameznic na koncu povsem zadovoljila le Markovičeva, do dramatičnega konca v 5. setu, pa tudi Maverjeva, ostale pa so igrale vse preveč spremenljivo.
Za poraz je tudi nekaj tehničnih razlag, vendar se zdi, da so mu botrovale predvsem slaba duševna razpoloženost, pomanjkanje samozavesti in prisebnosti. Conegliano je solidna ekipa toda le malo boljši Meblo bi ga lahko zlahka premagal.
Tekma se je za Meblo začela dokaj obetavno. Gostiteljice so veliko grešile, napadale le preko kril, kjer pa so naša dekleta postavila dober blok. Kljub slabemu sprejemu je tako Meblo nizal točke in vse je kazalo, da ga čaka formalnost. Toda že na začetku drugega seta je bila pesem drugačna. Žerjalova je odpovedala, zmedla se je tudi Neva Grgič, številne menjave niso obrodile preobrata.
Conegliano si je s pomočjo bučnih, a zelo korektnih navijačev precej opomogel in zelo učinkovito napadal s hitrimi kombinacijami preko centra. Odlični servisi, zlasti Klemše-tove in pa štirje zgrešeni servisi Co-negliana so v tretjem setu prekrili slabosti Mebla v sprejemu, pomanjkljivosti pa so se spet pojavile v četrtem nizu, ko so naše po začetnem vodstvu postopoma popustile pobudo gostiteljicam, manj gradile in storile več naivnih napak, kljub temu da je bila na igrišču izkušena postava brez mladih.
Peti set je Meblo dobesedno podaril Coneglianu, saj je vodil že z 10:4. Zaradi velike zmede in pretirane živčnosti pa je nasprotnicam dovolil, da so nadoknadile velik zaostanek. Nekaj res dobrih akcij domačink in vrsta pogubnih napak naših so zapečatile izid, čeprav so pri vodstvu 13:12 naše z dvema zgrešenima servisoma zopet pustile, da se jim je zmaga izmuznila iz rok. (ak)
Včeraj so se končala tekmovanja za ženski deželni pokal namenjen ekipam, ki bodo nastopale letos v C-2 in B ligi. Po predvidevanjih sta se od naših ekip v naslednje kolo u-vrstila Sloga (C-2) in Breg.
V	izločilni C skupini je Sloga (C-2) popravila spodrsljaj iz prejšnjega tedna, in odpravila šesterko NPT z 2:0. V začetku so bile naše igralke sicer živčne in dovolile, da je nasprotnik povedel z 12:6, nato pa so se razigrale in zlasti s prodorno igro ob mreži odločile tekmo v svojo korist. Nekoliko manj zbrano so slo-gašice igrale v drugi tekmi proti e-kipi Le Volpi, vendar je bila razlika v tehničnem znanju prevelika, da bi bila zmaga naše ekipe kdaj v dvomu.
IZIDI: Sloga - NPT (15:12, 15:10); Sloga - Le Volpi 2:0 (15:11, 15:3).
SLOGA: Adam, Dmovšček, Kri-žmančič, Malalan, Milkovič, Alenka in Mariza ‘Sosič, Martina in Valen tina Viđali.
V	skupini D, v kateri so nastopile
4 ekipe, je prvo mesto osvojil tržaški CUS, Breg pa se je z drugim mestom prav tako uvrstil v naslednje kolo. Mlade slogašice (D) pa so tudi tokrat izgubile v obeh srečanjih. Vendar pa so zlasti proti CUS igrale res dobro in le za las se jim je izmuznila zmaga. Brežanke so slavile v obeh srečanjih in kar je še zlasti zadovoljivo, je dejstvo, da so v obeh tekmah res dobro zaigrale. Tako so najprej premagale Killjoy, ki bo letos nastopal v C-2 ligi, nato pa še mlade in utrujene slogašice, ki so jim nudile zelo šibek odpor.
IZIDI: CUS - Sloga 2:1 (17:15, 6:15, 15:5); Breg - Killjoy 2:0 (15:11, 15:10); Breg - Sloga 2:0 (15:3, 15:8).
BREG: Franka, Elena in Elizabet Žerjal, Slavec, Stepančič, Ksenja in Vilma Kocjančič, Možina, Manzina, Velikonja, Manmenval, Tavčar, Komar.
SLOGA: Adam, Susič, Filipovič, Maver, Guštin, Miot, Pro, Kokora-vec, Milič, Morpurgo. (Inka)
V prvi jugoslovanski košarkarski ligi
Poraz Ljubljančanov
Košarka: Stefanel v Pesaru, Segafredo doma
Težka naloga za oba
Budućnost — Smelt Olimpija 116:104 (61:48)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Brodnik 9, Zdovc 2, Polanec 10, Subotič 23, Hauptman 18, Todorovič 4, Tovornik 29, Djurišič 3, Kotnik, Kovačevič 6.
TITOGRAD — V 7. kolu prve jugoslovanske lige je ljubljanska Smelt Olimpija zasluženo izgubila proti ti-tograjski Budućnosti. V ljubljanskem mošvtu se je še kako poznalo, da ni stopil na igrišče poškodovani Kotnik. V domači ekipi sta bila najboljša Duško Ivanovič, ki je dosegel kar 38 točk, in Paspalj (29).
OSTALI SINOČNJI IZIDI
Partizan - C, zvezda 84:107 (36:46); Zadar - Sloga 130:108 (62:59); Borac - Bosna 84:74 (41:30); Šibenka -Rabotnički 107:95 (52:53). DANES: Jugoplastika - Gibona, (nb)
Gimnastika: SP v Montrealu
J. Koroljevu (SZ) zlata kolajna
MONTREAL — Na svetovnem prvenstvu v gimnastiki je Sovjetska zveza osvojila že tretjo zlato kolajno. Po zanesljivih zmagah v ekipni konkurenci, takb med moškimi kot med ženskami, je včeraj tretje zlato SZ prislužil med posamezniki Jurij Koroljev pred rojakom Artemovom. Bronasto kolajno pa je osvojil Vzhodni Nemec Silvio Kroll.
Nogomet: 2. jugoslovanska liga
Koprčani danes v Prijedoru
V 13. kolu druge jugoslovanske nogometne lige bodo Koprčani danes gostovali v Prijedoru, kjer se bodo pomerili z neugodnim tekmecem, Rudarjem.
Nogometaši Rudarja so s 13 točkami na šestem mestu. Trener koprskega moštva Pertič je pred odhodom na težko gostovanje izjavil, da računa na točko.
Včeraj so igrali zaostali tekmi v prvi jugoslovanski nogometni ligi. Beograjski Partizan je v Nikšiču premagal domače moštvo Sutjeske kar s 4:1, beograjska Crvena zvezda pa je v Mostarju odpravila Velež z 2:0.
Tržaški rokometaši
zmagali v Imoli
IMOLA — V včerajšnjem srečanju prve italijanske rokometne lige je v Imoli tržaški Cividin po zelo ogorčenem boju premagal domače moštvo Filomarket s 26:24 in tako ohranil 1. mesto na skupni lestvici.
GLEDALCEV: 200.
Košarkarji Kontovela Electronic Shop so osvojili sinočnji slovenski derbi 3. kola promocijskega prvenstva. Zmago pa so si priigrali v zadnjih petih minutah tekme, ko je na sceno stopil Ivo Grilanc, ki je verjetno odigral življenjsko tekmo. Dosegel je namreč kar 6 metov od treh točk (na sedem poskusov) in v bistvu sam pokopal Borove upe
Po nedeljskem izredno težkem domačem - nastopu proti državnim prvakom Simaca bo tržaški Stefanel danes v 6. kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva igral v Pesaru proti Scavoliniju. Na dlani je, da so v v tem srečanju favoriti domači košarkarji, ki imajo eno najmočnejših peterk prvenstva (Frederick, Silvester, Tillis, Magnifico, Costa ali Zam-polini). Le z izredno igro vseh bi lahko Tržačani danes poskrbeli za presenečenje.
V včerajšnjem anticipiranem srečanju 6. kola je Marr Rimini nepričakovano v Caserti premagal Tanjevi-čevo moštvo Mobilgirgija z 91:87 (43:50). Najboljši strelec pri domačem moštvu je bil Lopez (26 točk), pri gostih pa Johnson (36).
v zmago. Borovci so v 35’ vodili kar s 16 točkami razlike (69:53). Sploh pa so bili gostje večji del srečanja boljši od Kontovelcev in so tudi zanesljivo vodili, v zadnjih minutah pa so izgubili glavo in domačini so tako, čeprav so nastopili brez Andreja Vremca, ki se je dan prej poškodoval na treningu, slavili zmago.
V Kontovelovem moštvu je poleg
DANAŠNJI SPORED (17.30) Scavolini - Stefanel; Simac - Mulat; Bancoroma - Silverstone; Divarese - Arexons; Viola - Bertoni ; Be-netton - Granarolo; Cantine Riunite
-	Pali. Livorno.
V A-2 ligi bo goriški Segafredo i-gral doma proti novincu iz lige, Filanto iz Desia. Goričani bodo danes igrali za točke in tudi... za plačo, ki jo jim je vodstvo zamrznilo zaradi zadnjih poprečnih nastopov. Čeprav gostujoče košarkarje ne gre podcenjevati, pa je Segafredo v tem srečanju favorit.
DANAŠNJI SPORED (17.30) Segafredo - Filanto; Lih. Livorno
-	Mister Day; Yoga - Rivestoni; Giorno - Fabriano; Forlì - Rieiti; San-giorgese - Fermi; Liberti - Pepper; Annabella - Fantoni.
Grilanca zelo dobro igral Lisjak, borovci so se izkazali glede skupinske igre, izstopal pa je David Pregare: (D. Starc).
Santos — Breg Adriatherm 69:60 (29:25)
BREG ADRIATHERM:	Kapič 1
(1:1), Koren 4, R. Žerjal 8 (0:1), Meneghetti 10 (2:5), Race 13 (5:7), Sosič, B. Žerjal, Salvi, Meazzavilla 10 (4:9), Zobec 14 (6:12).
SODNIKA: Allegretto in Valle. ON: 24. PON: R. Žerjal (39).
Brežani so se skozi vse srečanje v glavnem enakovredno borili s košarkarji Santosa. Tudi tokrat pa jim je bil usoden poprečen odstotek pri metu na koš. To pa še zlasti v drugem polčasu. (L. Koren)
V	telovadnici Kulturnega doma v Gorici so igrali zadnja srečanja B skupine. V nadaljnji del se je uvrstila šesterka Volley Club Monfalcone, medtem ko je bil Dom Agorest drugi, tretja pa Intrepida Mariano.
V	včerajšnjem prvem srečanju proti Intrepidi so domovke igrale dobro in borbeno ter zasluženo zmagale, Y drugem srečanju proti tržiški ekipi pa so naše popustile (zlasti v sprejemu in na centru).
VČERAJŠNJI IZIDI: Dom Agorest - Intrepida Mariano 2:0 (15:10, 15:11)' Volley club - Intrepida Mariano 2:0 (15:9, 15:9), Volley club - Dom Agorest 2:0 (15:8, 15:12).
DOM AGOREST: Orel, Kojanec, Za-vadlal, Mulič, Pahor, Grahek, Pelerin, Primožič, Humar, Kocjančič ih Plet.
Mladinska odbojka
Under 18 — moški: Sloga - Bor 3:0 (15:0, 15:8, 15:5)
Odbojka: 3. kolo A-1 lige
MILAN — V 3. kolu italijanske odbojkarske A-1 lige so dosegli naslednje izide: Panini - Cromochin 3:0 (15:6, 15:11, 15:10); Ugento - Belluno 3:1 (15:6, 8:15, 15:9, 15:6); Santal ' Enermix 0:3 (13:15, 11:15, 11:15): Petrarca - Bistefani 2:3 (15:6, 15:13' 7:15, 9:15, 14:16); Vimercate - ZineUa 1:3 (8:15, 10:15, 15:13, 2:15); torio ' Kutiba 0:3 (3:15, 4:15, 13:15). LESTVICA: Kutiba, ZineUa, Panini b’ Bistefani, Santal 4 itd.
IZID 3. KOLA A-2 LIGE: VBU ' Zucchi Cremona 3:1 (15:12, 10:D’ 15:9, 15:9),
obvestila
JK ČUPA	ie.
obvešča člane, da bo društvena ve rja v soboto, 16. t. m. Prijave se,,ei. sprejemajo pri Milku Malalanu t 213-957) v torek, 12., in sredo, 13. t-11 ob poslovnih urah.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo prvi krog šahovsK^ turnirja za osnovnošolce, ki bo ^ Ijal za osnovnošolsko olimpiado p(|. v soboto, 16. t.m., ob 15. uri y se rovem športnem centru. Turniri3 j,;-lahko udeleži poljubno število s stov iz šol, ki so članice ŠŠT. , >e.
Prireditelji prosijo, naj vsak _u[' v. ženec turnirja prinese s seboj sa nico.
Sinoči v košarkarskem promocijskem prvenstvu
Slovenski derbi Kontovelcem
Kontovel Electronic Shop — Bor Radenska 79:72 (33:45)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 11, Grilanc 22, Ušaj 2, Štoka 12,
Kojanec 2, Lisjak 11, Čuk 8, Starc 13, Sedmak, Gruden.
BOR RADENSKA: Korošec 6, Corbatti 5, Volk 4, Pieri 11, Pregare 27,
Barut 9, Kneipp 4, Semen 6, Jankovič, Canciani.
SODNIKA: Corazza in Vicini. PON: Corbatti (25), Barut (37), Lisjak (37), Kneipp (40), Canciani (40). 3 TOČKE: Grilanc 6, Starc 1, Pieri 1.
Po mednarodni nogometni sredi
Ogorčeni boji v A ligi
Po dveh zaporednih porazih proti Perugii in Cremoneseju
Triestina na težkem gostovanju
Tudj današnje deset» kolo prve i-talijanske nogometne lige prinaša nekaj zelo zanimivih tekem. Na prvem gestii bi omenili spopad med Inter-•leih, ki je pravkar preskočil medna-^dno oviro v pokalu UEFA in Ma-radonovim Napolijem, ki je porazil »nepremagljivi« Juventus z golom svojega »preroka«. Ta tekma je sè-daj še posebej zanimiva, saj gre tu Za spopad za vrh lestvice.
Milan, ki se trenutno nahaja na arugem mestu skupne razpredelnice, s« t>o podal v Videm, kjer se bo snecal z domačim Udineseja. Slednji *Sfajo sicer dobro, vendar pa so zad-Ji dve tekmi zaporedoma izgubili, rva je bila sicer z Juventusom, ven-aar pa je bil naslednji spodrsljaj Prejšnjo nedeljo z Leccejem zaskrb-Jujoč. Takrat je Udinese razočaral
predvsem z igro. Že res, da je manjkal steber ekipe Barbadillo (ki bo iz pravzaprav nerazumljivih razlogov manjkal tudi danes — njegovo letalo iz Peruja naj bi imelo zamudo . . .), vendar pa to ni zadostno opravičilo za gladek poraz proti zadnjeuvršce-nemu.
Izredno važna tekma bo v Turinu med »skoraj nepremagljivim« Juventusom in Ramo, ki uvršča bivšega igralca evropskih prvakov Bon jeka. Vzdušje v Juventusovem taboru ni najboljše, saj ga zastruplja »afera Verona«.
DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): A-vellino - Torino: Bari - Atalanta; Inter - Napoli; Juventus - Roma; Pisa - Como; Sampđoria - Lecce; Udinese - Milan; Verona - Fiorentina.
Pasquale lachini
Tržaški đrugoligaš Triestina se tokrat podaja v Palermo, kjer bo skušala, po trditvah trenerja Ferrarija,
iztržiti kar obe točki, sicer bi njena lestvica postala dokaj zaskrbljujoča. Predvsem pa bo morala opustiti vse sanje o napredovanju v A ligo, s tem pa je povezan tudi novi »futuristični« okrogli stadion pri Sv. Ani.
Čeprav noče nihče o tem govoriti, se trenutno Triestina nahaja v krizi, ki je verjetno prehodnega značaja. Njen potencial je namreč takšen, da bi se morala čimprej opomoči. Po porazu v zadnjih dveh tekmah (s Perugio na tujem in s Cremone-sejem kar doma) je torej vsaj točka nujen imperativ.
Triestina bo tokrat igrala v popolni postavi, saj ima na razpolago čisto vse igralce (razen Salvadèja). Di Giovanni je namreč prestal dve koli kazni, De Falco se po daljši odsotnosti z igrišč vrača v staro for-
mo, lachini je potencialno dober i-gralec A lige, pa tudi Cerone je že prejšnjo nedeljo stopil na igrišče. Torej končno lahko tudi v tržaških vrstah zavlada upravičen optimizem.
Med ostalimi tekmami bi omenili derbi kola med prvouvrščenima Dazioni in Ascolijem. Ti dve ekipi sta prva in edina gotova favorita za prestop v najvišjo ligo (tretji naj bi bila Triestina . . .) Ascoli igra doma zelo solidno, Lazio prav tako, obe ekipi pa imata nekaj težav na tujem.
DANAŠNJI SPORED; Arezzo - Vicenza; Bologna - Cesena; Campobasso - Cagliari; Cremonese - Perugia; Empoli - Brescia; Lazio - Ascoli; Monza - Catania; Palermo - Triestina; Pescara - Genoa; Sambenedet-tese - Catanzàro.
Mladinski nogomet: kvalitetna ekipa naraščajnikov za velike cilje
združevanjem tudi kakovost
Kras: z
Zadnja ekipa našega pregleda nogometnih mladincev je vrsta Krasa, ruštvo goji letos, poleg seveda član-re. le še eno mladinsko ekipo in *oer naraščajnike, ki pa so izredno So“dno moštvo
Ddbomik Krasa in odgovorni za (madinski nogomet Vinko Grgič nas J? sprejel na novem sedežu društva . lc poleg repenskega nogometnega Srisča. Prvo vprašanje, ki smo ga ‘astavili Vinku je:
»Zakaj samo mladinska ekipa?« »Razlog, da imamo samo eno mla-lr>sko ekipo je predvsem v dejstvu,
,a je zelo malo igralcev na razpo-kot tudi malo odbornikov, ki ' lahko sledili tem mladim nogo-. Našem. Letos imamo npr. moštvo, 1 jo sestavljajo igralci Zarje, Pri-orca. Primorja ter seveda doma-ni- Torej smo morali tudi za eno
samo ekipo ustvariti nekako malo združenje.«
»Katere pa so razlike z lansko e-kipo?«
»V bistvu ni nobene razlike. Fantje so namreč isti, ki so nastopah lani v prvenstvu najmlajših in pristali na dobrem petem mestu lestvice. Letos so se pridružili le nekateri novi elementi. Naj omenim, da so vsi fantje Slovenci, kot tudi trener Adamič, ki je obenem, vratar članske ekipe. Na igrišču se torej pogovarjajo slovensko, kar seveda tudi nekaj pomeni.«
»Kako pa ocenjujete prve nastope v letošnjem prvenstvu?«
»Naše prvenstvo lahko ocenimo pozitivno. Prvo telano smo sicer izgubili, vse ostale pa smo zmagali. Trenutno smo drugi na lestvici s točko zaostanka za vodečim, vendar imamo tudi telano manj. če bodo naši še
v naprej tako igrali, kot doslej, lahko računamo, da bomo na koncu prvega dela prvenstva pristali na prvem mestu.«
»Kakšni pa so vaši cilji s tako kakovostno ekipo?«
»Cilj je seveda, vsaj tako upamo, končno prvo mesto v naši skupini. Nakar bi se morah spoprijeti s pr-vouvrščenim druge skupine. Zmagovalec bi potem igral finalni del deželnega prvenstva. No, do sedaj poteka še kar dobro, če bomo tako tudi nadaljevali, potem bomo lahko že mislili na take imenitne cilje, ki sem jih prej omenil.«
»Kakšna je morala igralcev s temi uspehi in kako sledijo treningom?«
»Logično, da je morala še precej visoka in fantje se zavedajo svojih sposobnosti. Seveda je zanje veliko zadoščenje, da se nas ostale ekipe
skoraj bojijo. Kar se tiče treningov, so se naši mladi nogometaši pridno vrgli na delo in redno sledijo treningom. Trener Adamič je ustvaril tako prijateljsko vzdušje, da se fantje z veseljem dobijo dvakrat tedensko na igrišču.« D. ZUPANČIČ
SEZNAM IGRALCEV KRASA V LETOŠNJEM PRVENSTVU
VRATARJI: Robert Cocevari; Adam Carli
BRANILCI: Michele Grgič, Andrej Mesar, Aleksander Cerne, Massimo Leone, Marino Tavčar VEZNI IGRALCI: Dimitrij Ferluga, Štefan Kavalič, Stojan Šuc, Maurizio Dragoni, Adrijan Grmek, Alex Pečar, Aljoša Milič NAPADALCI: Alan Škabar, Mitja Žagar, Alex Umek, Lucijan Škabar
PRVENSTVO UNDER 18
Zmaga Friulexporta
Friulexport - Sokol 3:0 (15:0, 15:2, 15:0)
FRIULEXPORT: Foraus, Garbini, Žerjal, Pertot, Ušaj, Ukmar, Umek, D'Ambrogio.
SOKOL: Radetič, Legiša, Pizziga, 'Rudež E. Legiša, L. Masten, Masten, Visintin, Žbogar, Škerk.
V tekmi, ki je bila na videz boljša in kvahtetnejša od prejšnjih z Virtu-som, je Friulexport zopet slavil in to s precej gladkim- rezultatom, kar ne daje prave slike, ki se je odvijala na igrišču.
Dekleta združene ekipe so dobro servirale in od časa do časa pokazale zanimive akcije, tako da je imel Sokol pri gradnji igre precejšnje probleme.
Na nasprotni strani igrišča so se igralke Sokola upirale Friulexportu, a niso mogle nič proti njegovi objektivni premoči, saj je bil le ta za dva razreda boljši nasprotnik.
M. Kalc
domači šport
Danes
Nedelja, 10. novembra 1985
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
i.30 v tržaški športni palači: Ja-911 - Nordica Montebelluna 9	NARAŠČAJNIKI
00 v Miramarskem drevoredu: Fer-roviario - Bor
TROFEJA MESTA TRST lf._	PROPAGANDA
Solg , v Trstu, na 1. maju: Bor -orvoiana- 11 ^ v TrstUi igrigee Ne-
ùeda: Libertas - Sokol
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
l4^n v Križu: Vesna Arrigo Sport; o v Bazovici: Zarja - Vivai Busà
3.	AMATERSKA LIGA
14V'30 na Padričah:	Gaja - CUS:
pCj ,v Repnu: Kras - Breg; 14.30 na San Nazario - Primorje; 14.30
v Trstu, igrišče Campanell: Campanelle - Primorec; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Medea; 14.30 v Tržiču, stadion Cosulich: Fincantieri - Sovodnje; 14.30 v štandrežu: Juventina - Sta-ranzano
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Repnu: Kras - CGS
NAJMLAJŠI
8.30	na Proseku: Primorje - Portuale
ZAČETNIKI
11.45 v žavljah: Zaule - Breg: 9.45 na Proseku: Primorje - Chiarbola B
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
11.30	ha Proseku: Kontovel Electronic Shop - Armes OMA
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -Leoniana Vicenza
ŽENSKA C LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -Azzurra.
OBLAČILA
damel hechter ^
cacharel
SERGIO
TACCHINI
PORTOBELLO'S
LACOSTE
eliesse
FILA

ŠPORT - OBUTVE
m
newbGfcjnce-
C°nVERSE‘
jjUK^
^%Usport
pumn^
XJTcBKS TIGER
’ ^-
Metila
tommaAini
UL. MAZZINI 37-39	pOft
Priprave naših odbojkarskih ekip pred pričetkom prvenstev
Val: z navdušenjem v C-2 ligi
V kratkem se bo pričelo odbojkarsko prvenstvo^ C-2 lige, kjer bodo letos igrale naše najboljše moške postave, Bor, Val in Olympia. O Olym-pii in Boru smo že spregovorih, tokrat pa bi se zaustavili na pripravah štandreškega Vala, ki je eno najmlajših odbojkarskih društev v zamejstvu, je pa kljub temu dosegel zares dobre rezultate.
Pred treningom smo zaprosili za pogovor trenerja prve ekipe Ivana Markiča, sicer člana tehničnega vodstva štandreškega društva.
»Kdaj ste pričeli s pripravami in v čem so te obstajale?«
»Povedati je treba, da smo prve treninge imeli' že konec avgusta. Z resnim delom pa smo začeli septembra, kjer smo v domači telovadnici skrbeli predvsem za tako imenovano osnovno pripravo. Takoj za tem pa smo sodelovali na številnih prijateljskih tekmah in turnirjih z željo, da bi se čimbolj uigrali in da bi spoznah lastne vrednosti.«
»Čeprav je prehitro dajati ocene, je po tvojem mnenju ekipa napredovala od lansloe sezone?«
»No resnici na ljubo,. je treba povedati, da je naša skrb usmerjena predvsem v to, da zavremo emocionalnost naših igralcev med tekmo. Kot se temu pravi, treba je igrati prevsem z glavo in v določenem trenutku uporabiti najbolj učinkovito rešitev. To nam bo uspelo le, ko bomo na igrišču mirni in ko bomo brzdah našo emocionalnost. Kar zadeva tehnični napredek, mislim da ga ni o-paziti. To je tudi normalno če pomi-shmo s starejšimi igralci, katerim je težko uliti novost. Ob tem pa je treba pomisliti tudi na to, da je letos prehodno leto v odbojki. Naslednje leto bodo v tej lig; igrali pretežno mladi, zato ne vidim razloga, da bi prav v tej sezoni poiskal novih poti v tehnični igri.«
»Ker smo že pri spremembah v prvenstvu, kako ti ocenjuješ odločitev federacije, da bodo ekipe C-2 lige sestavljali le mlajši igralci?«
»Brez dvoma bo to prispevalo k boljši kakovosti odbojke. S seboj pa bo prineslo tudi precej negativnih pojavov. Po novem bodo namreč uspela le finančno močna in organizacijsko sposobna društva, ostala bodo propadla. Vedeti pa je treba, da takih društev, šibkejših, je kar precej. Kaj z njimi?«
»Kakšne pa so možnosti Vala v letošnjem prvenstvu?«
Ivan Markič
»Je že res, da tudi mi razmišljamo o napredovanju. Če pa pogledamo stvari bolj realno, potem lahko rečem, da možnosti za napredovanje so izredno majhne, ali jih skoraj ni.«
»Kaj pa z mlajšo ekipo, ki bo prihodnje leto, po vsej vrjetnosti, zamenjala to postavo v C-2 ligi?«
»Druga ekipa trenutno ni še zrela za tak korak.. Mislim, da so kakovostno slabši od sedanje prve ekipe,
saj so z delom pričeli pred kratkim. Mislim, da bomo prve rezultate pri tej ekipi beležili, ko bodo fantje imeli 23, 24 let. Sicer še boljše možnosti Imamo s tistimi igralci, ki danes i-majo 15 let. Ti bodo prav gotovo kakovostna skupina, ki bo brez dvoma prekašala sedanjo. Najmlajši so namreč že od prvih odbojkarskih korakov dobili vse potrebne elemente, ki so potrebni, da se mladenič spremeni v dobrega odbojkarja. Zato se nimamo kaj bati glede bodočnosti Vala.«
Razgovor napisal : RUDI PAVŠIČ
SEZNAM IGRALCEV VALA V PRVENSTVU C-2 LIGE
Rajko PETEJAN Mavricij ČERNIČ Rado PETEJAN Ivan PLESNIČAR Lucijan ČERNIČ Franco ALLESCH Rene« FAGANEL David MUČIČ Franco MERVIČ Igor JUREN
19fi0 184 cm t 1960 185 cm t 1956 183 cm t 1954 177 cm p 1952 177 cm p 1960 186 cm t 1958 186 cm t 1958 181 cm t 1956 185 cm t 1963 181 cm t
O&IMDIB cp«r
TRST — UL. DEL BOSCO 10/A — TEL. (040)773902
^^ublnJ
PUHOVKE

^BnuniK
PO CENI...
Sl GENERAI!
generali J ^ssicu razioni Generali S. p. A
appada
V CENI SMUČI JE VKLJUČENO ZAVAROVANJE R. C. ALI SKIPASS ZA SAPPADO
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poétni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST UL Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbc 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja
m tiska p' N
ZTT
Trst
Clan kaBjansk* zvaza Casoptorih zaloZnfcov F1EG
10. novembra 1985
Velik nemir v Washingtonu ob prihodu kraljevega para
WASHINGTON — Kdor kaj velja, je bil včeraj v ameriški prestolnici vznemirjen, kot dekle pred svojim prvim plesom. »Washington Post« je napisal, da gre za pravo kataklizmo v visokih družabnih krogih. Dogodek je res zgodovinski, saj je včeraj Amerika prvič sprejela na svojih tleh prin ceso Lady Diano, ob njej je prišel tudi prestolonaslednik in mož princ Karel, zdi pa se, da je prav Lady Diana sedanja zvezda kraljevske družine in njej gre največja pozornost.
Prihod kraljevega para pa je vzbudil tudi kopico dvomov in ugank. Največja uganka je, če je Lady Diana resnično tretjič noseča. Nekateri namigi pravijo, da je, uradnega pa še ni nič vedeti. Pot, ki jo je par prevoze!, je bila drugače polna toplote.
VERCELLI — Fabrizio Allegra, 20-letni študent iz Varalla Sesie, je ubil očeta (54-letnega Augusta Allegro) in mater (51-letno Teresino Silvano) ter skril njuni trupli v klet pod goro polen. Dvojni umor so odkrili včeraj zjutraj, mladeniča pa takoj aretirali in zasliševali v Vercelliju.
Do zločinskega dejanja naj bi prišlo v noči od srede na četrtek v majhni vili, v kateri je prebivala družina Allegra. Mladi Fabrizio je šel v petek do karabinjerjev in jim sporočil: »Vrnil sem se iz šole domov in nisem našel svojih staršev. Čakal sem do danes zjutraj, saj sem mislO, da sta šla do kakega sorodnika. Ne bi hotel, da se jima je pripetilo kaj hudega.«
saj je vodila iz Avstralije preko Ha-waiev. Vroče podnebje in lepa narava prijata priljubljenemu angleškemu paru...
Američani pa si glede princese zastavljajo še vrsto drugih vprašanj. Koliko potrosj za svoje obleke? Je srečna? Je dobra mati? Tem problemom posveča ameriško časopisje več prostora, kot prihodnjemu srečanju med Reaganom in Gorbačovom. Visoka družba pa se za lepo princeso tudi bolj zanima. Znano je, da ima marsikateri Američan veliko dolarjev pod palcem, plemičev pa na žalost v ZDA ni. In tako je povsem razumljivo, da prihod mladega kraljevega para povzroča v ameriški družbi veliko radovednosti, pa tudi zavisti.
Kaj počneta Lady Diana in princ
Preiskava v vili, kjer je bilo navidez vse v redu, pa je preiskovalce vendar usmerila na pravo sled: našli so okrvavljen čevelj... Lotili so se mladeniča, ki jim je kaj kmalu povedal vso resnico in jih peljal v klet, kjer sta bili trupli pod kupom polen. Prizor, ki se je kazal preiskovalcem, je bil grozljiv: telesi sta bili popolnoma iznakaženi in vidni so bili sledovi udarcev z železno palico in vbodi noža..
Fabrizio Allegra ni hotel pojasniti vzrokov, ki so ga silili v to strašno dejanje in niti sosedje si niso mogli razložiti umora. Družina Allegra naj bi živela namreč navidezno srečno in mirno življenje...
Karel v Ameriki? Naj se to vprašanje bralcem ne zdi žaljivo, čaka ju vrsta srečanj, večerij in kosil. Milijarder Armand Hammer, ki je poznal celo Lenina, jima pripravlja bajen sprejem, ki bo namenjen tudi v dobrodelne namene. Par, ki bo želel prisostvovati sprejemu, bo moral odšteti najmanj 10.000 dolarjev. Princesa Dyana in princ Karel bosta danes zjutraj prisostvovala v Washingtonu maši v katedrali, ki drži 2.500 ljudi.
Seveda ne smemo pozabiti na sprejem z gala večerjo, ki jima bo nudil predsednik Reagan. Večerja bo seveda namenjena izjemno ozkemu krogu izbrancev.
Ker se lahko nekaterim zgodi, da srečajo kraljevi par, je Washington Post objavil, kako se je ob takem primeru treba obnašati. Pozdrav »Hello, kako sta mi danes« ni primeren. Nujen je namreč apelativ vaša visokost, komaj potem sledi spoštljiv pozdrav, ki naj diskretno a odločno pokaže, kdo je plemič in kdo ne. Trepljanje po ramenih seveda tudi ni u-mesno. Ne bi tu podali našim bralcem vsega seznama vedenjskih pravil.
Za zaključek pa moramo le ponoviti ugotovitev, da Amerika živi te dni v prijetnem šoku. Marsikateri Američan bi baje dal leto življenja, da bi se lahko priklonil lep,- in mladi prihcesi, ki s svojim toplim nasmeškom prinaša v ameriško kaotično življenje nekaj miru in sanjave svežine.
Metulji in črvički v pokvarjeni malici
MESTRE — Delavci menze rafinerije Petrolchimica v mestrskem pristanišču Porto Marghera so se morali spopasti z nenavadno in neprijetno malico. Uslužbencem osrednjega laboratorija so v košarici za malico dali tudi kruhove palčke, konfekcije pa so bile stare in tako so delavci našli v njih črvičke in metulje.
Ob takšni malici so uslužbenci seveda živahno protestirali, sindikalni predstavniki pa zatrjujejo, da ni prvič, ko dajo delavcem pokvarjene jedi. Vodstvo tovarne je ob črvičkih in metuljih takoj protestiralo pri podjetju, ki oskrbuje menze družbe Monte-dizon, v sklopu katere je tudi tovarna Petrolchimico. Naj zapišemo, da stane v omenjenih menzah vsak obrok 4.830 lir, tovarna pa plačuje 4.500 lir.
Prispevajte za
Dijaško matico
Cigara preusmerila letalo
LONDON — V svetu tehnološkega napredka in revolucije, hitrega tempa in nezadržne mrzlice, se živci posameznikov čedalje bolj rahljajo. To je očitno tudi iz zgodbice, ki sledi in v kateri so plavni protagonisti letalo, cigara ter alkohol.
Pa pojdimo po vrsti. Angleški jumbo je prejšnjo noč mirno letel na liniji Atene - New York, ko je prišlo na krovu do divjega prepira, zaradi česar je bil pilot prisiljen na dramatično pristajanje na londonskem letališču Heathrow. Do incidenta v letalu je prišlo v trenutku, ko je skušal neki Američan pokaditi cigaro na prepovedanem mestu. Dim je namreč močno prizadel nosnice nekega drugega potnika in vnel se je prepir, kakršnega ne pomnijo. Pilotu se je zdelo zato najbolje, da čimprej pristane.
In pristal je! Vendar kako? Težave so se šele začele: rezervoarji goriva so bili še preveč polni, poleg tega pa je vil še močan veter, tako da prvi poskus ni uspel in bi kmalu prišlo do katastrofe. Drugič pa je vendarle šlo. Ameriškega državljana, ki je bil vidno vinjen, je angleška policija takoj aretirala. Za nameček pa je neko priletno žensko zajela taka slabost, da so jo morali nemudoma pripeljati v bolnišnico. Ostalih štiristo potnikov pa je šele čez štiri ure lahko letelo proti New Yorku.
Zares, pustolovščin polno potovanje...
Ubil očeta in mater
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
Eleganca, praktičnost, ugodno počutje. To vam nudijo najnovejši modeli dežnih plaščev, površnikov in oblek AOUASCUTUM in BURBERRYS.
Za vaše dobro zimsko počutje pri
LINEA v TRSTU - Ul. Carducci 4
BARVNI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI
BLAUPUNKT-AUTOVOX
ŠIROKA IZBIRA ELEKTRONSKIH KOMPONENTOV TELEVIZIJSKE ANTENE
NUDIMO USLUGE ZA IZVOZ
ELETTRONICA MACUZZI
CORSO ITALIA 191 - GORICA
Ponudba, ki je ne smeš odkloniti !
GRUNDIG JVC 22"
ST 56-165 stereo s televideo
11 obrokov po 116.000 lir, 1 po 114.000 lir	1.390.000	lir
TELEFUNKEN JVC 22” Mod. 1435 stereo s teievideo 11 obrokov po 118.000 lir, 1 po 117.000 lir	1.415.000	iir
EXPERT JVC 22” Mod. stravinsky, stereo 12 obrokov po 91.250 lir	1.095.000	lir
GRUNDIG JVC 15” 16 kanalov 11 obrokov po 48.000 lir, 1 po 37.000 lir	565.000	iir
VIDEOREGISTRATOR GRUNDIG stereo 2000 2x4 ,mod. 2200 12 obrokov po 43.750 lir	525.000	lir
VIDEOREGISTRATOR GRUNDIG VHS 200 z daljinskim upravljanjem 11 obrokov po 103.000, 1 po 102.000 lir	1.235.000	iir
V navedenih cenah je vključen prevoz in stroški zato ostanejo nespremenjeni.
PLAČILO:
Z mesečnimi vplačili v trgovini v roku dvanajstih mesecev brez obresti. Niso potrebni garanti.
PETER 51 7E SAŽJEIZL.PA 61 MINO LAHKO ŠTORU, NEKAJ POMEMBNE&tv.,POISKAL BO Al£CKA, IH 6A KAZNOVAN ■.. P05L0VIL SE TE OD me IN OE5EZ K VLAtiUu ALECK0V66A OČETA...

Vaša trgovina BMpert v Trstu — Ul. Revoltella 10
elektrogospodinjski stroji, televizorji, hi-fi, videoregistratorji, računalniki.
\_________________________________________________y