ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Dragica Čeč PRUSKI KRALJ FRIDERIK II. VELIKI IN NJEGOVI VRABCI O zgodovini varstva živali Boris Goleč "LE TEGA JE URŽOTI JOŽEF CESAR TA, BOG DEJ, DE BI ••• SKOREJ EN DRUGI..." (Ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa Gorazd Stariha TRIJE TOLOVAJI Tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju 1er o pravnem redu Irena Baraga / Kristijan feršin - Tomassini BITKA PRI VISU 1866 Odmevi v takratnem časopisju pri nas Mateja Čoh "V IMENU SLOVENSKEGA NARODA: KRTVI!" 19 47 59 66 Dragica Čeč Der preußische König Friedrich II., der Große, und seine Spatzen Zur Geschichte des Tierschutzes Boris Golee "Daran ist schuld Joseph der Kaiser, gebe Gott, daß es bald einen anderen gibt..." 19 (Un)bekannte slowenische Dichtung vom Tod Maria Theresias bis zum Wiener Kongrefš zwischen Panegyrikus und gesellschaftspolitischer Kritik Gorazd Stariha Drei Ganoven 47 Drei Geschichten von Leuten, die Diebstähle begangen und dabei gefaßt wurden, sowie über die Prozesse und die Rechtsordnung Irena Baraga/Kristijan Jeršin - Tomassini Die Schlacht bei Vis 59 Die Bericliterstattung in der slowenischen Tagespresse Mateja Čoh "Im Namen des slowenischen Volkes: Schuldig!" 66 Zapisi in pričevanja Karmen Berlot iœLTURA PITJA VINA 81 S knjižne police Aleksander Žižek STUDEN IN DIBIE - DOM IN SVET 86 (Pascal Dibie, Etnologija spalnice...) Simon Zupan O POŠTENIH PEKIH, GOLJUFIVIH MESARJIH IN ŠE ČEM 87 (Aleksander Žižek, Rokodelci mojega mesta...) Dragica Čeč PRUSKI KRALJ FRIDERIK •. VELIKI IN NJEGOVI VRABCI O zgodovini varstva živali Janez Bleiweis je v svojo živalsko propagando vključil tudi Friderika II. Velikega,1 nekdanjega pruskega kralja in starega sovražnika habsburške monarhije. Ta naj bi bil namreč prepričan, da so vrabci škodljivi, saj naj bi mu požrli poldrugi mi- lijon "vagonov" žita.1 Razpisal je nagrado za vsa- kega ubitega vrabca. Ker je bilo nastavljanje ptič- jih zank umetnost množic, je le-ta povezana z milim zvokom denarcevpostala donosen posel. V zankah so se pridno lovili vrabci in seveda tudi druge ptice. Preden je kralj ugotovil, da vrabci ni- so nevarni, je bilo povsod vse živo kobilic in gose- nic. 3 Moral jih je za drage denarje drugje nakupi- ti in zopet naseliti na Pruskem. Človek je z živaljo tradicionalno povezan. Raz- merje med človekom in živaljo je prastaro in te- melji na razmerju daj - dam, kar zrcali tudi zgor- nja pripoved. Razmerje človeka z živaljo si zaslu- ži pečat zgodovine dolgega trajanja. Ne samo, da je žival človeku služila za prehrano, vgrajeval jo je tudi v svojo mitologijo in verovanja, vpenjal jo je v pregovore in pravljice, slikal jo je na svoje Vladal je od 1740 do 1786 in seje z Avstrijo zapletel v rojne, v katerih jo dobil Slezi jo. Janez Blei weis, Miloserčnost do ¿n'ali, Priloga kmetskih m rokodelskih Noric 1846, str. 35, (V nadaljevanju: Bleuveis, Miloserčnost.. ) in Prijatelj živali, letnik 1, 1933, iti. str 19. O podobnih ¡jrimerjavah glej Janus Tazbu; Ljudi protiv zvijeri, v. Olivni, časopis za povijest svakodnevnice, 5-6 (1997-1998). Zagreb 1998, str. 60-67. Primerjaj zlasti str 65. domove in jo vlival v votive. V ljudski kulturi ži- vali človeka rešujejo lakote, ki je skoraj tako za- hrbtna in brezoblična kot sam zlodej, ta nepre- stani preizkuševalec v ljudskem pripovedništvu. Živali so človeka zaščitile pred nepredvidljivo naravo, pa vendar so nekatere izmed njih pred- stavljale nevarnost njegovi eksistenci in ga nav- dajale z neobvladljivim strahom. Predstavljale so mu radost, ki jo lahko prinaša življenje, a mu hkrati vzbujale tudi najhujši stud. "Med vsemi ži- valmi, kolikor jih je ustvarila božja roka,'4 pa je največ naklonjenosti posvetil pticam, ki so se po mnenju Reinharda Johlerja človeku prostorsko in mentalno približale.' Tradicija pa se je neštetokrat prepletla z drža- vo. In habsburška monarhija 19. stoletja je bila trden birokratski sistem, ki je z razvejano množi- co uradov skrbel za to, da se je izpolnjevala volja presvitlega cesarja. Ta volja si je nadela ime za- kon. Najdragocenejši člen vladarskega sistema pa je bila vojska. Cesar je fiziokratično verjel, da je zemlja glav- ni vir bogastva. S podpiranjem kmetijskih družb Fran Erjavec, Domače in tuje živali v podobah za mla- dino, faksimile 1993, str 283 (V nadaljevanju Erjavec, Domače.. ) ReinhardJohler, Ubijanje ptica i ljubav prema njima, o etnografiji oprečnih strasti, v. Otivm, časopis za povijest svakodnevnice, .5-6 (1997-1998), str. 95-115, str. 95 (V nadaljevanju-Johler, Ubijanje..) 6 ZGODOVINA ZA VSE mu je uspelo malce izobraziti kmeta, tako da je učitelj lahko zatrdil, da vraže pojemajo. Hkrati pa se je zavedal dragocene prednosti, ki so mu jih prinašale tiste vraže, ki so bile po strogi vla- darski ideologiji priznane za koristne. Včasih je v svojih apetitih zašel predaleč in ljudstvo je zah- tevalo svoje - hotelo je dobiti nazaj vsaj delček tistega, kar je zaznamovalo toliko generacij. Ko se je razbohotila romantika Zgodovina, politika in narava so bile v času pomladi narodov in času narodnih programov neločljivo povezane. Pojavljati so se začela prva strokovna društva, ki so pod svojim okriljem združevala v sodobnem razmišljanju nezdružlji- va področja. Prvo slovensko društvo, ki se je uk- varjalo z zbiranjem narodnega blaga in se pos- večalo izoblikovanju narodne identitete, poime- novano Kranjsko muzejsko društvo, je v okviru svoje dejavnosti zbiralo tudi podatke o naravi (npr. prvi kustos Henrik Freyer). Ljudje so se že od nekdaj srečevali s prepoved- mi in dolžnostmi ob posameznih gospodarsko zanimivih kategorijah živali. Tako lov kot ribo- lov sta bila posebni pravici, ki ju je bila deležna le elita ali premožnejši posamezniki. In ta gos- poska "navada" in prepovedani divji lov se je ohranil vse do konca monarhije. K temu je pridal svoje še vsak cesar, ki je krva- vo potreboval "zdravega" kmeta in njegovo "trd- no" kmetijstvo. Poudarjanje pomena domačih živali za kmeta segajo v čas fiziokratskih idej. Ta ideja, prenesena v prostor in čas, je na Kranj- skem tesno povezana s Kranjsko kmetijsko družbo. Družba je združila izobražence tudi iz različnih kmetijstvu koristih strok, med katerimi so bili veterinarji, naravoslovci in gozdarji. Prav ti poklici so zaznamovali agrarne napore za na- predek, ta svetovno-nazorski cilj meščanstva 19. stoletja. Na Kranjskem se je družba borila s po- gozdovanjem krasa, napornim zalogajem za de- želno blagajno in teoretike. Posebno pozornost in nego je dobivala tudi najbolj kulturna vrsta drevja - sadno drevje. Družba je morala prodreti do ustvarjalcev blagostanja, do preprostega ljudstva, ga izobraziti in ga osvoboditi starih in napredku škodljivih vraž. Pravi trenutek je na- počil, ko se je na rodno grudo vrnil v veterinar- ski stroki podučen Janez Bleiweis in kot tajnik družbe začel leta 1843 izdajati Kmetijske in ro- kodelske novice. To je bil čas tik pred izbruhom revolucije. "V eni osebi so se združile različne meščanske ideje 19. stoletja", pritrjuje Tominšek in nadaljuje, "Bleiweis je bil v središču vsega kul- turnega pokreta, realnega iti idejstvetiega z de- lom ali odporom!4' Prvi koraki, s katerimi so preprečili nepotreb- no naprezanje živali, hkrati pa tudi njihovo več- jo produktivnost, so bile podkve. Najdbe le-teh na slovenskem prostoru arheologi datirajo v 13. stoletje. Podkovanje konj je tudi eden izmed motivov na gotski freski v Crngrobu. Kasneje je postala posebne skrbi deležna tudi "kultivirana žival" - živina. Med prosto živečimi živalmi so, če pustimo ob strani plemenito divjad in ribe, zače- li varovati posamezne vrste ptic. Zanje je veljalo, da ščitijo kmetijstvo in da so zato pomembna ka- tegorija gospodarstva. V tem času so bili poseb- ne nege deležni tudi varuhi imetja - psi. Ker je bilo število ljudi, ki jih je ranila stekla žival, za- strašujoče, so iskali vse načine, kako bi prepreči- li, da bi se psi tako pogosto okužili s steklino. Prevladalo je mnenje, da lahko lepo ravnanje s psi zmanjša razširjenost stekline. V duhu teh idej, s podporo kranjske kmetijske družbe in predvsem zaradi ugodnega spleta okoliščin, ko so se v isti deželi znašli sposobni in izučeni ljudje, ki so bili pripravljeni delati, in predvsem močne osebnosti, je prišlo do ustano- vitve veterinarske in podkovske šole, združene z živalsko bolnico. Ustanovitev bolnice je bila te- sno povezana s praktičnimi izkušnjami Janeza Bleiweisa in njegovega stanovskega kolega Si- mona Stupija. Verjela sta, da se lahko prepozna simptome bolne živali, če se jo opazuje. To sta Bleiweis in Stupi opisala v dveh knjigah7. Razvoj veterinarstva in podkovstva na Slovenskem (ze od terezijanske veterinarske šole 1767 v Benet- kah) pa je bil tesno povezan z vojaškimi potre- bami in oskrbo v bojih krvavo potrebnih konj in vlečne živine.* Živinska bolnišnica je bila ukinje- na leta 1881, verjetno zaradi pomanjkanja pri- merno usposobljenih ljudi. 6 Bleitveisov zbornik, uredil Josip Tominšek, Ljubljana 1909, str. 2 7 Janez Bleiueis Nauk zdrave in bolne kopita podkovali, Ljubljana 1850 in Simon Stupi, Nauk spoznanja in oz- dravljenja runanjih in notranjih bolezni konj, goved, ovac, koz, prašičev in psov, Ljubljana 1852. Njuno delo je ostalo nepreseženo vse do konca Avstrije. " Več o tem glej: Janez Batič, The Beginnings of the Horse- shoeing and of the veterinary system in Slovenia, v: Zbornik Veterinarske fakultete, Ljubljana 1996, str. 19- 30. Srdjan Bavdek, Prominent veterinary surgeons from Kranj in the first half and nudle of19 " century, v: Zbornik Veterinarske fakultete, Ljubljana 1996, str. 117- 127. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE "Ena lastovka še ne prinese pomladi," so znali povedati preprosti ljudje, ki so hoteli in morali opazovati naravo. Največkrat so se ljudske mo- drosti prenašale prav prek pregovorov. To so bili predhodni indici, ki so se kasneje vsrkali v znanost o živalih, ki jo zaokroži ime zoologija. Na Slovenskem, ki ni iskalo samo svo- je identitete, ampak je izgrajevalo tudi svoj jezik, se je prikazal Fran Erjavec. Na veliko veselje kus- tosa Dragotina Dežmana je začel z Mravljo (1857) in nadaljeval z vajevskimi Žabami (1863). Prijetni pripovedovalec, pretkan z ljubeznivim humorjem,9 je mladini in vsej slovenski javnosti podaril zbirko Domače in tuje živali v podobah (1868-1873)."' V njih je prepletel slovensko ljud- sko tradicijo in znanstvene dosežke vede, ki ga je zaznamovala za celo življenje." Tiha vez, ki jo tke Erjavec, je romantična predstava o živali in njeni duši. Čeprav bi lahko prevedel kakšno od takratnih zooloških del, je Erjavec svoje delo na- pisal sam. V Nemčiji je namreč prav takrat izhaja- la razkošna Brehmova zbirka Illustriertes Tierle- ben, v Franciji pa je podobno delo pisal Buffon. "Človeštvo se bo bolje razumelo med seboj, če se bo naučilo komunicirati z živalmi", pa je me- nil Anton Regen, začetnik bioakustike, ko je leta 1905 njegovo znanstveno delo objavila dunaj- ska akademija. Milosrčnost do živali - ponovno rojstvo neke ideje Ideje, ki sta jih v srednjem veku izrekla Tomaž Akvinski in Frančišek Asiški, je po stoletjih filo- zofskega realizma z geslom "Cognito, ergo sum," znova začrtal Arthur Schopenhauer.12 To je bil začetek izgradnje novega, modernega svetovne- ga nazora. Živali so zmožne vseh čustev od lju- bezni do sovraštva ali jeze, seveda tudi bolečine; od človeka pa se bistveno razlikujejo po stopnji razuma,'3 je bilo njegovo prezentiranje razmerja ,J Erjavec, DomaČe..., str. 694. 10 Knjige v zbirki so si sledile- Domače četveronožne živali 1868, Sesalci 1869, Ptice 1870, 1871, Golazen 1875. Se- rije ni zaključil, saj bi moral izdati še Ribe. Namesto te- ga je napisal knjigo o škodljivih živalih. 11 Povzema tako Slomška kot Bleiwcisa. i- Nemški filozof ( 1788-1860). 11 Martin Made/eine, Entwicklung des Tierschutzes und seiner Organizationen in der Bundesrepublik Deutsch- land, der Deutsche dcmokratisclic Republik und dem Deutschsprachige Ausland, doktorska disertacija, Berlin 1989. str. 10. (V nadaljevanju Martin, Entwicklung...) človeka do živali, ki se na svojstven, posamezne- mu avtorju ustrezen način skriva tudi v vseh de- lih, ki so bila napisana v slovenščini. Pester spekter različnih tradicionalnih in gos- podarsko progresivnih idej je rodil novo giba- nje, gibanje za zaščito živali. Idejne spodbude so dosegle slovensko govorečega bralca s knjigo barona Kniggeja Napeljevanje k pobožnimu življenju in lepemu saderžanju (1840)," ki je že prinašalo poglavje o ravnanju človeka z "neum- no živino". O živini govorijo predvsem Mojzeso- ve knjige. Prav biblijski citati predstavljajo meto- do in element legitimacije te ideje. Z nizom epi- stemoloških, poljudnih knjig in nekakšnim bon- tonom za ljudstvo je nadaljeval tudi Slomšek v svojem Blažetu in Nežici v nedelskoj šoli. Tudi on se je dotaknil odnosa do živali. Poleg teh naj- širšim krogom namenjenih knjig so ideje o vars- tvu živali prišle tudi prek časopisne propagande obstoječih in institucionaliziranih gibanj v nemško govorečem prostoru. Skrbno ravnanje z živino je postajalo del splošne omike, del bonto- na. • Saj "bolj ko si prizadevamo živalim njih pravico oteti, ob enim srečo človeške družbe podpiramo. Manj bo neotesanosti, divjosti in neusmiljenosti med ljudmi, manj bo tatov in ro- parjev.""' Klančnik je bil sploh prvi pisec, ki ga je sloven- sko govoreči bralec poznal in ki je pisal o milo- srčnosti do živali, čeprav je bilo njegovo delo napisano v nemščini (Mildherzigkeit gegen Thiere, 1843). Dokazi, ki so vzeti iz Sv. pisma, se pojavljajo v večini del 19. stoletja (Bleiweis, Erja- vec, kratke zgodbe), ne glede na to, ali so pisci pripadali najbolj naprednemu krogu slovenske inteligence ali bolj konzervativnemu: "Človeku je Bog dal um, da naj nad živalmi gospoduje, jih k delu v svoj živež obrača, •••• de jih trpinči in muči."" 14 Baron Knigge, Napeljevanje k poboshnimu shivljcnju in lepimu saderslianju, poslovenil Simon Klančnik, Ljubljana 1840. 15 Največ je o varstvu živali povedano v Valenčičevcm bontonu (Jožef Valcnčič, Vzgoja in omika ali izvir sre- če, Ljubljana 1899). (V nadaljevanju- Valcnčič, Vzgo- ja...) Nekateri pisci bontonov se omejujejo zgolj na ob- stoječa zakonska določila, ki jih usklajujejo z jezikom svojega dela (npr. govorijo le o pravilnem ravnanju s psi) 16 Blcíweis, Miloserčnost.., str. 41. 17 Kratke povesti za mladost, starše in učenike monakov- skega društva za varstvo živalij, Priloga novic 1845, str.l. Citat povzema idejo, ki jo je razvil Tomaž Akvin- ski VSE ZA ZGODOVINO « ZGODOVINA ZA VSE "Pravičnemu se smili življenje njegove živine, serce hudobnega pa je neusmiljeno,"• je sveto- pisemski stavek, ki je napovedal prvo prilogo Novic, ki je bila posvečena varstvu živali. Ured- ništvo jo je brezplačno dobilo od goriškega društva zoper mučenje živali. Besedilo grofa Saškega je bilo strnjeno v poučne basni o enaki kazni, kot je bilo prizadejano mučenje (v zgodbi je deček postal sirota prav tako kot ptice, ki jim je "otel" mater). Ideja se je v nemško govorečih deželah hitro ukoreninila in prva posledica je bila prepoved tradicionalnih oblik zabave s pe- telinjimi boji in zabave ob skubljenju gosi. Premik od varstva živine in ptic k splošnemu varstvu živali, ki je v slovenski literaturi nastopila s to drobno knjižico basni, pomeni Bleiweisova knjiga o milosrčnosti do živali, iz katere so vse 19- stoletje črpali pisci o živalih. Za knjigo je od ba- varskega vojvode Maksa dobil bronasto svetin- jo.ly Tema o varovanju živali, ki si je dve leti (1846, 1847) zaslužila posebno rubriko, je tudi pozneje ostajala pogosta v Bleiweisovih Novicah.20 "Radi bi Slovenca napeljali k tisti lepi čednosti, ki je splošna med Slovenci, namreč • usmiljenju do živince, kot jo sami zovejo"2* so bile uvodne Bleiweisove besede. Ker v tem času še ni bilo odmevnejšega dela o živalskem svetu, je bilo tudi to sestavni del knji- ge. Živali je razdelil v dva razreda, tako da so bile /• 20 Notice, 18. 12. 1845. Bleiwcisov zbornik, 1909, sir. 53 in 323- Njegova prizadevanja za varstvo živali, ki so se nada- ljevala Indi po letu 1847, dokazuje častna diploma, ki jo je Bleiiveisu podelilo društvo proti trpinčenju živali ¡z Trsta. Diploma nosi letnico 1859 in fe bita Bleiiveisu podeljena kot zaslužnemu udu te družbe (v: Bleiweis in njegov čas, Gorenjski »nize/, Kranj 1996, str. 30). Bleiireis, Miloserčnost..., str. 1. To so misli, ki jih je izre- kel že Frančišek Asiški (Martin, Entwicklung.., str 31 živali najbližje mentaliteti in predstavam ljud- stva, in sicer v živali petega stvaritvenega dne in živali šestega stvaritvenega dne. Pri vseh živalih je Bleiweis poudarjal njihovo koristnost22 in se je izogibal delitvi na koristne in škodljive živali, kar je potem počel Erjavec. Pri živalih, ki se jih je ljudstvo balo, je slikal njihovo mesto v naravnem ravnovesju.23 Hkrati pa so te živali dokazovale panteonsko moč Boga. Rad se je ustavil tudi pri živini, ki jo je sam zdravil. Predvsem so ga motili biki zvezani v vprego za rogove, ker si tako ubo- ge živali niso mogle odgnati hudih obadov.24 Pred prvimi društvi je stala težka naloga, saj so morali predvsem začeti napeljevati k lepemu rav- nanju z živalmi, saj je 'posvetniprid in korist kme- tov izhajal iz pametnega in lepega ravnanja z ži- valjo". Na novo miselnost pa so vplivala tudi stro- kovna dognanja, da naj bi bilo meso pred zako- lom trpinčenih živali nevarno človekovemu zdravju in življenju,25 kajti "svinje kri, ki sojo zve- zano vozili, otrpne, meso začerni in se ostrupi. "lh Žival trpinčiti, je v tem tako pomenilo, pustiti jo stradati, v nesnagi poginiti in jo preveč obre- menjevati. To je hkrati pomenilo grešiti. Mučite- lja živali so označili za lopova, Turka, morilca in delomrzneža, skratka za človeka, ki se odmika omiki in kulturi in približuje divjaku. "Kajti tisti, ki javno mučijo živino, so srčnosurovi ljudje, ki imajo divje veselje vsled tujega trplenja in mu- ke".21 Le redko so menili, da je bilo mučenje živa- li posledica neznanja, ker žival ne zna izraziti -'- Kit, ki je zelo velik, naj bi dajal obilo ¡nane in masti. -•1 Po avtorjevi razlagi so preprečevale, da se niso namno- žili škodljivci (npr. kače) ali da se ni zrak spridil in oku- žil. Novice, 18 3- 1845. Bleiweis, Miloserčnost..., str. 61 Bleiweis, Miloserčnost..., str. .50. Valenčič, Vzgoja..., str 91. 24 25 JC, 27 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 9 svojih občutkov. Bolj verjetna se jim je zdela že antična razlaga, da prihaja mučenje iz zaničeva- nja živali oziroma iz "surovih in zarobljenih lju- di."28 Tem so dodali tudi bolj oprijemljive prime- re, torej tiste, ki so bili bližje praksi. Mučenje ži- vali je posledica bahanja in napuha, lakomnosti in nepremišljenosti (človek se je zavedel posle- dic šele ko je bilo dejanje že storjeno). S temi razlagami pa so posegali že v medsebojna raz- merja med ljudmi. Nastajati so začela prva društva zoper muče- nje živali. To je bil že začetek modernega pogle- da na živali, kljub temu, da je bil legitimiran s tra- dicionalno kulturo in mentaliteto. Bil je v inte- rakciji z njo. Bleiweisove graje so bile deležne grde navade pastirjev na paši, ki so se igrali s preganjanjem mačk. Ubogim živalcam so vezali orehe na repe, pa tudi ptičja gnezda niso bila varna pred njimi. Ptice so slepili, da so jim lepše pele. Predvsem pa se je avtor jezil nad človeško površnostjo in požrešnostjo, češ da so ljudje puščali prepoteno živino na mrazu pred gostil- nami, da so uporabljali bolno živino in da so na- lagali preveliko breme tovorni živini in psom. Kritika izobraženca je bila posebej ostra zato, ker je tako lastnik živino hitro izgubil, s tem pa si je uničil ludi lastno imetje. Jezil se je tudi nad hlapci, ki so prodajali krmo, s katero bi morali nakrmiti živino svojega gospodarja. Živino, ki so jo kupili za zakol, so zvezano za noge vozili na neprimernih vozovih, da so deli živine viseli čezenj. Priganjali so jo tako, da so jo popolnoma prestrašili. Čeprav v knjigi ni posebej poudarje- no, so ljubitelji živali zelo skrbeli tudi za ptice.29 Te so se gospodarjem bolj smilile kot služabniki, "ki jih podijo naokrog v najslabšem vremenu, obžalujejo pa ubogega vrabca, če more v dežju okrog letati brez dežnika in suknje."00 29 W Bleiweis, Miloserčnost., str 56 V Novicah so bili pogosti članki o ljubljanskih tolovajih, ki so nastavljali pticam Umetnice (Novice, 23. 11. 1846), pol stoletja kasneje pa se pojavljajo članki celo o pticah, ki so v hudi zimi poginile zaradi mraza in pomanjka- nja hrane (Slovenski Narod, 28. 1. 1910). Rolanda Fugger Germadnik, Pri poljubu se ne sme cmo- kati in sliniti, "marveč tenkoglasno vase cikniti, da se malo sliši, pa dosti čuti", v To in ono o meščanstvu v provinci, Celje 1995, str. 37; povzema po Ivanu Veselu, Olikani Slovenec, Ljubljana 1868. • •••§•••••' — il. i il VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE Pri naštevanju prekrškov pa so večkrat bolj kot slabo ravnanje z živino kritizirane slabe navade ljudstva. Napada so deležni zlasti konjederci za- radi grobosti in neobčutljivosti in mesarji zaradi nesterilnega ubijanja. Bleiweis se je dotaknil tudi ravnanja meščan- ske elite z živalmi. Kritiziral je "preučitelje natu- re", ki natikajo metulje na nezastrupljene igle, kuharice, ki ne dajo kuhati polžev, rakov in rib v vrelo vodo, ki rib ne ubijejo, preden jim očistijo luske in ki režejo krake živim žabam.31 Poleg te- ga pa je bila meščanska navada kupovati otro- kom živali, ki so se jih ti kmalu naveličali. Marsi- katera gospa je bolj skrbela za pudlja (ki je sicer koristil slepim) kot za svojega moža in mož je imel rajši konja kot vse ostale člane družine. Meščanski otroci so imeli tudi ptice v kletkah in zlate ribice v akvarijih, ki niso bile več tiste ko- ristne živali, ki jih v okviru svojih zmožnosti goji Valenčičev omikan človek.32 Hkrati z napredkom teh novodobnih nazorov se je začel tudi odpor proti njim, saj je bil to še vedno čas, ko je bila revščina na podeželju, pa tudi v industrijskih mestih velika, in so mnogi večji del leta stradali. "Taki miloserčniki naj bi se raje za uboge ljudi potegnili!"33 je bil pogost oči- tek, ki so ga zagovorniki novih idej opravičevali z dejstvom, da ne povzdigujejo živali nad člove- ka. Čeprav gotovo niso bili navdušeni nad "pes- jimi strici", kakor je Slomšek poimenoval tiste, ki so preveč pozornosti namenjali psom. To so bile filozofske podlage gibanju, ki jih je sprejelo in legitimiralo ter v daljšem časovnem obdobju izoblikovalo skupaj z državo v zakone. Ideja se institucionalizira To je bil že čas novih problemov in predvsem novega odzivanja na gospodarsko politiko drža- ve, ki se je zrcalila skozi zakone. Glavni delikt je predstavljala delitev na koristne in škodljive ži- vali, ki so si jo različne interesne skupine razla- gale vsaka po svoje. Velik projekt pogozdovanja, nad katerim so bdeli gozdarji, je imel drugačne interese glede obvarovanja živali kot elitni krog lovcev, ki so svoje družbene vezi tkali prav na številnih jagah. Leta 1870 je Kranjska kmetijska družba izdala knjižico Vilijema Schleicherja Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne s posebnim ozirom na zatiranje škodljivega mrčesa. Vedno večja zašči- ta je bila v tem času namenjena divjim živalim, kar odraža tudi ta knjiga. Avtor je nastopil pred- vsem proti gospodarjem starega kova in "babje- vernemu ljudstvu",34 ščitil je netopirje, krte, ježe, sove in ptice. Zelo je bil proti udomačenju divjih živali, ki so v ujetništvu slejkoprej poginile. To pa očitno ni motilo učitelja pri Svetem križu,35 ki je prek oglasa prodajal živo lisico, ki je slišala na ime "Zvitka". V tej knjigi je tudi prvič nekdo odkrito nastopil proti lovcem, ki "streljajo le zato, da jim pred no- som poka."36 Nad lovci, ki nosijo ustreljeno živino napol živo s seboj in domov, se jezi tudi Valenčič.37 Vsa svetovnonazorska prizadevanja niso od- mevala le v strokovni in poučni literaturi, ampak tudi v zakonih, kjer so se združili tradicija ljud- ske kulture, interes države in prizadevanja pri- padnikov neke ideje. Čeprav so prvi zakoni (brez lovskih zakonov) promovirali gospodar- ske koristi, je v njih opazen vpliv novih znan- stvenih dosežkov in prizadevanja posamezni- kov in organizacij proti mučenju živali. Prvi zakon o varstvu ptic iz leta 1870 je prepove- doval prodajanje gospodarstvu najbolj koristnih ptic. Novela zakona, ki je odražala spremembe v času, pa je dodajala tudi podrobna navodila o tem, kako ravnati z zaseženimi jajci, pticami in pripomočki, da so se živali ohranile žive tudi tisti čas, ko je zakonsko mogoč rok pritožbe. Tiho pa je pričal tudi o problemih, ki so jih imeli zaščitni- ki živali s splošno mentaliteto ljudstva, in kazal na ovire, na katere so naleteli pri svojem delu. Kazal je, kako so svoj postranski zaslužek mnogi našli v prodajanju ptičjih "specialitet" (npr. golobjih jajc). Ali pa je kazal, kako oblasti niso mogle pre- pričati kmeta, da mu jate ptic ne uničujejo pridel- ka. To je lahko tudi zgodba o kmetih, ki so jih še vedno motila prazna gnezda pod streho hiše ali hleva (te so lahko pozimi odstranili).38 •<7 Bleiwcis, Miloserčnost., str. 51-52. •<2 Valenčič, Vzgoja , str. 92. •*•' Bleiwcis, Miloserčnost..., str. 63- •i4 Vilijem Schleicher, Živali kmetijstvu in gozdarstvu ko- ristne s posebnim ozirom na zatiranje škodljivega mr- česa, Ljubljana 1870, str. 15- (V nadaljevanju: Schleic- her, Živali kmetijstvu...) •i5 Slovenski narod, 28. 11. 1908. •i6 Schleicher, Živali kmetijstvu..., str. 17. •u Valenčič, Vzgoja..., str. 92. •w Landesgesetzblatt, 5 9- 1910, št. 23, str. 72. (V nadalje- vanju: LGB,) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 Državna svojeglavost do znanosti je, povezana z ljudsko praznovernostjo, podpisala smrtno obsodbo sokolu selcu, orlom, krokarjem in so- vam uharicam, torej pticam, ki so bile na vrhu prehranjevalne verige.39 Te so lahko lovili vsi, ki so imeli lovno pravico tudi od februarja do av- gusta oziroma septembra, ko se večine ptic prav zaradi razmnoževanja ni smelo loviti. Prvi zakon o varstvu domačih živali je Kranjska dobila leta 1904. Deželnega predsednika, barona Heina in njegove svetovalce je vodila želja, "da se odvrne mnogokratno, pohujšljivo trpinčenje ži- vali pri vprežnih vozovih, pri uporabi psov za vožnjo in pri prevažanju klalne živine in perut- nine."*" Zakon, ki je imel svojega predhodnika v cesarskem patentu z dne 15. 2. 1855,41 je bil po- snetek večine Bleiweisovih zahtev, skupaj s pravi- mi podkvami za konje v zimskem času. Društvo se bode ustanovilo "Človek sine žival priganjati k delu, za ktero ima dosti moči, ali ne sme je preoblagati s pre- težkim delom, ne sme je neusmiljeno nabijati ali pretepati. Bog dopušča človeku ubiti ali za- klati živino, ki mujepotrebna za živež, za oble- ko in druge stvari."*1 Trpinčenje živali, ki seveda ni bilo lastno vsem njihovim lastnikom, je goto- vo slabo vplivalo na želodec uglajene mestne gospodične, ki se je peljala po deželi v nič kaj udobni kočiji. In prav takšni občutki so lahko vodili stuttgart- skega župnika, ki je po zgledu svojih evangeli- čanskih bratov leta 1837 ustanovil prvo nemško društvo za varstvo živali. Pet let kasneje je zaščita živali doživela pravo eksplozijo na Bavarskem. Tamkajšnje društvo je z učinkovito propagando zbralo že 3000 članov...43 Čeprav je sklepati, da je bilo dunajsko društvo med prvimi društvi, ki so se ukvarjala z varstvom živali, pa prvi vzgib v naše dežele ni prišel iz pre- stolnega mesta, saj po poročanju Novic, to leta 1845 še ni obstajalo.44 Starosta slovenskega giba- jo v Narodni galeriji hranijo v zbirki Mojstrovine tujih av- torjev tudi olje ubitega sokola selca, kije nastalo v drugi polovici 19. stoletja v Trstu. 40 LGB, 17.8. 1904, št. 10, str. 38-42. 41 Arhiv republike Slovenije, Kranjsko društvo za varstvo živali, izkaznice. (Dalje- AS, Kranjsko...) 42 Erjavec, Domače..., str. 13. 4i Martin, Entwicklung..., str. 6. 44 Društvo za varstvo živali na Dunaju (Wiener Tliicrsch- utzverein) je kmalu po ustanovitvi začelo izdajati svoje nja za zaščito živali, goriški učitelj Valentin Stanig, je podporo 30 gld po cesarski pošti poslal v "nar- bolj imenitno družbo"45 v Monakovo in dvorni svetovalec dr. Pernel ga je takoj založil z društve- nimi publikacijami. Goričan, trdno prepričan v novo vero, je izkoristil svoja poznanstva in prav hitro prevedel drobno knjižico v slovenščino, jo natisnil in še v letu 1845 je bila pridana glasilu kmetijske družbe, ki ji je tudi sam pripadal. Ker je bila v predmarčni dobi procedura za ustanavlja- nje društev precej zapletena, je duhovni oče giba- nja svojega podpornika dobil v goriški nadškofi- ji. Ta je na cesarja naslovila uradno prošnjo in bila leta 1845 tudi potrjena kot družba zoper mučenje živalij. Prvi navdušenci, cela množica 400 ljudi, je kmalu pristopila k družbi, člani pa naj bi prihajali iz vseh slovenskih dežel.46 Prodiranje novega svetovnega nazora, ki ga odraža zastopanost privržencev ideje v društvu, je bilo silno hitro, če gre verjeti podatkom o članstvu. To se je v slabem letu podvojilo, kar je mogoče tudi odraz enega izmed društvenih pra- vil, ki članom nalaga dolžnost, "nagovarjati" pri- jatelje za društvo. Glavni cilj pa je bil gotovo po- večati število ljudi, ki bodo sposobni plačati 0,5 gld za razširjanje poučnih publikacij in ki ne bo- do mučili živali. Tako so našli ljudi, ki so bili zgled drugim, še posebej neizučenemu in nepi- smenemu prebivalstvu. Tudi uredništvo Novic je tej družbi skrbno zbiralo člane.47 Njeno delo- vanje se je začelo z velikim poletom, a je bilo za- vrto s smrtjo duhovnega očeta Valentina Staniga leta 1847.4ti Novo kranjsko podružnico graškega društva je leta 1874 vodila misel, da "morajo z združeni- mi močmi čuvati živali. "*9 Statut, ki je bil podo- ben tistim iz srede 19- stoletja, se je dopoljneval s poudarkom, da ne bodo razlikovali med nespa- metnimi, lahkomišljenimi ali zlobnimi mučitelji. glasilo Thierfreund, ki ga je izdajalo do leta 1888 (Pri- jatelj živali, št. 1,1933, str. 6). 45 Društvo Je obstajalo že od leta 1841 (v slovenskili deže- lah so o nJem vedeli verjetno od leta 1842). Verjetno je imelo največ članstva med tovrstnimi družbami na Nemškem, čeprav jo številka 3600 članov, ki naj bi jih društvo z bavarskimi podružnicami imelo, pretirano (Bleiweis, Miloserčnost..., str. 64). Leta 1845 je bilo po- dobno društvo ustanovljeno tudi v Budimpešti (Novice, 12. 10. 1845), nekaj časa pa je moralo delovati tudi društvo v Lienzu (Novice, 21. 3. 1847). 46 Novice, 17. 12. 1845 47 Novice, 5 4. 1847. 48 Verjetno na podlagi Bleiweisa navaja tudi avtor gesla "Društvo'' v Enciklopediji Slovenije številko 800 članov. 4• «Hint 4ÍM* Ug UIKIUOM- e) <• • • • • " KOLEDAR " lñ LETO 1907 kranjskega društva za varstvo živali v Ljubljani. yHH^^^^^ftyf^lA^^jr^fVJZtWWli^Tffe« •• • •••^•^•••• •1^^••^•^•^^5^^!?•^ •'*•"" • * ' "*-*— —«~- - 1 V LJUBljnril 1907. 1 1 TISK ). BIASMIKR NASLEDNIKOV. 1 b J VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODO VEVA ZA VSE Društvenikom, podkrepljenim z dolgo tradi- cijo opozarjanja na problem pobijanja ptic, je bi- lo najhuje pri srcu, ko so morali gledati, seveda s času primernim pretiravanjem, kako so na ljub- ljanski tržnici branjevke prodajale cibe68 in bri- novke, znane ljubljanske specialitete.69 Ptice so povečini, tudi zunaj lovne sezone, končale v zankah trnovskih in krakovskih "delomrzne- žev". Te je z nasveti, orodjem in zgledi podpiral ptičar Lovro Breznik, "posestnik ptičje klavnice" (ki pa po mnenju magistrata ni kršila zakonov). Vendar pa je društvu bolj kot njegovo lastništvo šlo v nos dejstvo, da je bil imenovani aktivni in potem upokojeni stražniški vodja,70 vodja tiste- ga urada torej, ki je preganjal in naznanjal tiste, ki so se pregrešili zoper zakon iz leta 1870 in 1904. Pobijanje ptičev je bil dobičkonosen po- sel, s katerim se je v Ljubljani v začetku stoletja ukvarjalo do 10 trgovcev (hkrati lovcev) s ptica- mi, ki so po včasih malce nevoščljivih ljudskih govoricah pobili do 6000 koristnih ptičev, ki so jih na "civiliziranem severu" Ljubljane71 - v Tivo- liju tako vestno krmili. Dobiček od prodaje je bil toliko večji, ker so z njimi zalagali še trge v Grad- cu, v Trstu in na Dunaju. Da je v vsakem ljud- skem traču najti kanček resnice, je potrdil dogo- dek, ki se je zgodil leto kasneje. Mestni tržni stražniki so namreč na ljubljanski tržnici v času, ko se tički ženijo, zaplenili 95 mrtvih ptičev, za- lotili pa so tudi lovce in iz mnogih malih vrečic izpustili ptice pevke.72 Društvo, ki se je zavzemalo obvarovati živali "pred nekoristnim ubijanjem"73, je postrani gle- dalo na konjederca, posebej mestnega, ki ga je imelo neprestano pred očmi. Ta pa je po pogod- bi z magistratom dvakrat tedensko polovil po mestu vse klateške pse brez nagobčnikov in pas- 68 Za cibe so prodajali mrtve samičke ptic pevk, samčke pa so v kletkah prodajali kot pevke po "celem svetu " (Slo- venski narod, 15- 1. 1910). 69 V meščanskih kuharicah, že od Valentina Vodnika na- prej (Kuharske bukve, Ljubljana 1799), razen golobov ni najti pretirano veliko ptičjih specialitet. Prcdmeščan- ska plemiška elita pa naj si ne bi predstavljala svojih jedilnikov brez šopa jerebic, kljunačev, drozgov ter škr- jančkov ingrmuše na vrhu te pisane piramide. Tako je ob obisku na vipavskem gradu 1726/27 Goldoni opisal običajno pojedino. (Vladimir Slibar, "Človek je, karjč." Prispevek k zgodovini meščanske prehrane v 19. stolet- ju. V: To in ono o meščanstvu v provinci, Celje 1995, str. 20). 70 AS, Kranjsko..., dopisi 1908, 1909. 71 Tu se pokaže, kako sporne so v praksi ostro zarisane meje, ki se jih poslužuje Johler (Johler, Ubijanje..., str. 106-110). 72 AS, Kranjsko..., dopisi 1910. 73 AS, Kranjsko..., društvena pravila. jih značk,74 v času stekline pa je bilo njegovo po- četje še bolj pogosto.75 Magistratu in vladi so po- šiljali številne predloge, kako obvarovati ljudi in živali pred steklino, hkrati pa preprečiti neko- ristno in pretirano pobijanje. Proti pasjemu kon- tumacu76 so imeli marsikaj pripomniti tudi člani društva, ki niso prihajali iz Ljubljane. Na Notranj- skem so izobraženci prebrali, da so posledice kontumaca "samozavestne lisice", ki si v Slavini v sredi vasi predrzno upajo napasti kurji rod.77 Lastnik psa pač ni hotel imeti zaprtega v konje- derčevi karanteni skupaj s potepuškimi psi, za katere niso pazili, da niso bili "preveč pripekljaji sončnem ali na prehudem mrazi", da niso jedli "vroča jedila, dišavske stvari, nedopečen kruh in gnilo meso".78 Konjederec je imel tudi poobla- stilo, da je psa v treh dneh ubil. Biti nemčur je pomenilo sodelovati z Nemci in občevati v njihovem jeziku. Društvo pa je bilo v času najhujših delitev na črne in bele dvojezič- no. V ideji za obči napredek in za varstvo živali so presegli tudi strogo delitev na liberalce in kle- rikalce. V Llyodu so za mizo sedeli liberalni ve- ljaki Tavčar, Triller in Hribar poleg ljudskega Šu- šteršiča. Seveda vsi v družbi svojih dam, ki so bi- le odbornice79 (gospa Trillerjeva in Tavčarjeva), in z vrhom Kranjske kmetijske družbe, visokega meščanstva in novodobnega plemstva, deželnih uradnikov, šolskih nadzornikov in živinozdrav- nikov. V svoji orientiranosti k prominentnim osebam so pritegnili tudi kulturno elito,80 med katero je spadal Anton Aškerc. Eno leto pa je bil včlanjen tudi župan Ivan Hribar, čeprav je bilo društvo do ljubljanskega magistrata precej os- tro. Kritiziralo je predvsem njegovo policijsko in 74 Zato je bil v Ljubljani že 1850 izdan odlok o pasjem davku, ki gaje moral vsako leto plačati lastnik psa. Nje- govo plačilo je dokazovala značka, ki je psa varovala pred konjedercem. Če lastnik ni plačal davka (kije bil pol manjši, če je bil pes hišni čuvaj ali lovski pes), je bil ta še višji, ko gaje odkupil nazaj od konjederca (Anton Globočnik, Nauk slovenskim županom, Ljubljana 1880, str. 60 (V nadaljevanju: Globočnik, Nauk...)). 75 Judita Sega, Zdravstvene in higijenske razmere v LJub- ljani, Ljubljana 1995, str. 106 76 Kontumac je bilo preganjanje vseh psov (ki niso ustre- zali predpisom) v času epidemije stekline. Ukazano je bilo, da morajo psi ostati znotraj dvorišč. Le sobnim psom je bilo v Mostah, Zgornji in Spodnji Šiški in na Viču dovoljeno sprehajanje ob svojih gospodarjih na vr- vici in z nagobčniki (Slovenec, 21. 5. 1909). 77 Notranjcc, 11.7. 1908. 78 Globočnik, Nauk..., str. 60. 79 Po statutu društva je bila tretjina vseh članov vse od 1899 vsako leto določena z žrebom. 80 Skladatelj Joseph Wagner je bil npr. član društva za zaš- čito živali v Stuttgartu (Martin, Entwicklung..., str. 5). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 kazensko dejavnost in doseglo pravico, da daje mnenje pri dovolilnicah, ki jih je magistrat izda- jal ptičarjem, in da je obveščeno o vseh, ki so jih kaznovali po določilih zakonov iz leta 1870 in 1904. Predsednik je bil v letih 1902-1914 grof Maghe- ri (vladni svetovalec), tajnik pa gozdarski nad- zornik Vaclav Groll. Med društveniki je obstajal tihi konsenz in tako je v društvu najti tudi pred- sednika Društva za varstvo lova Ivana Tavčarja,"1 bolj znanega kot politika in ljubljanskega župa- na. Podporna člana sta bili Kranjska kmetijska družba in Društvo za varstvo lova.82 V društvu je bilo včlanjenih kar precej žensk, a še vedno mnogokrat skupaj s svojim možmi. Svojo eman- cipacijo pa so dokazovale s polovico mest v društvenem odboru, ki je poleg štirih mestnih gospodov vodil društvo."3 Njihove brošure je izdajala slovenska tiskarna (J. Blasnika nasledniki). Edina društvena publi- kacija, ki je preživela pasti časa, je društveni ko- ledar iz leta 1907,"4 drobna brošurica, ki je napi- sana v slovenščini. V svojem osnovnem vodilu, zavarovati živali, se društvo ni oziralo na jezikov- no ali politično pripadnost časopisja,"5 ki je iz- hajalo bodisi v Ljubljani ali pa v Laibachu. Če se pri politični orientiranosti društvo ni oziralo po "običajih" dežele, pa se je teh precej vestno drža- lo pri izbiri ponudnikov storitvenih dejavnosti in trgovcev, ki so društvo zalagali "s ptičjimi mi- zami", krmo in barvo. "Sam gospodar more le malo, cele soseske več, največ pa bi mogle cele dežele v zvezi ena z dru- go, ali pa dežele celega sveta"*6, pravi V. Schleic- her ob varstvu koristnih živali."7 Posebej po letu 1910, ko je vseavstrijska zveza proti vivisekciji (v Gradcu) vložila v državni zbor zakon, ki bi "to najslabšo izmed vseh znanstvenih metod" pre- povedal, se je začelo društvo bolj povezovati z drugimi. Veliko je k temu pripomogla že precej stara zavest, da se lahko novosti dosežejo le s po- vezovanjem s tistimi, ki imajo podobne interese in stremljenja. Dr. Robida, eden izmed društve- 81 Ročni kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih za na- vadno leto 1907, Gorica 1906, str. 82. 82 AS, Kranjsko..., Blagajniška knjiga 1. 8i AS, Kranjsko.., zapisnik občnega zbora 1910 84 Koledar društva za varstvo živali za leto 1907, Ljublja- na 1906. 85 Ibidem. 86 Schleicher, Živali kmetijstvu..., str. 13. 87 Na Nemškem so zveze društev za varstvo živali obstaja- le že od sedemdesetih let 19. stoletja (Marin, Entwic- klung.. , str. 7). nikov in navdušen zaščitnik živali, je tako celo predlagal, da naj se dunajskemu društvu pošlje pobudo za organiziranje konference vseh so- rodnih društev, na kateri bi se razpravljalo o kaz- nih za prekrške, ki so nastali pri prevažanju živi- ne po železnici. Tretji zvezni dan društev za vars- tvo živali so res organizirali in je potekal 15. ok- tobra 1911 v Karlsbadu. Veliko težje kot proti vi- visekciji pa se je bilo boriti proti pobijanju ptic v znanstvene namene, za učne pripomočke v šo- lah. Ti so bili še eden izmed dobičkonosnih po- slov za trgovce in slaba tolažba za varstvenike, ki so tako politično dosegli le kakšno dovolilnico in pečeno ptičko manj. Če se ocenjuje delovanje nekega društva po številu tistih, ki so bili "obče" znani, ali pa tistih, ki so bili pripravljeni plačati 5 kron, kolikor je znašala letna članarina, potem je bilo društvo us- pešno in tudi precej razvejano po deželi Kranj- ski. Zaradi zagretih posameznikov je bilo dejav- no tudi v izvrševanju svojih statutnih postavk, pa tudi svoje člane je vzgojilo v prave zaščitnike živali. Tega ne dokazujejo le inserati v največjih časopisih. Tudi člani, ki so živeli na deželi, so ak- tivno sodelovali s svojimi članki v lokalnem ča- sopisju, ki je bilo epistemološko naravnano (kot primer navajam Notranjca). Zgledov, kako pisa- ti, so imeli dovolj in vsaj zdi se, da so poznali tu- di Bleiweisova dela. Začetek 20. stoletja je bil tudi čas mednarod- nega povezovanja med istovrstnimi društvi in čas, ko se je v Nemčiji rojevala nova etika. Ta je prizadevanja za varstvo živali povezala s priza- devanji za večje pravice žensk, za pacifizem, boj proti alkoholizmu, prizadevanja za varovanje na- rave, za spolno moralo, za šolsko reformo in za zemljiško reformo v eno celoto, ki bi počasi za- čenjala spreminjati splošno ljudsko omiko. Po- vezavo teh, po svoji naravi tako različnih priza- devanj, pa je najti tudi v stremljenju po prepo- vedi lova na konjih. Ta je škodoval moralnemu razvoju človeštva, še posebej, ker se je z njim uk- varjala elita, ki je bila vzor večini ostalih ljudi.8" Grdobe grde paglave, masti ste vredne leskove! Najtežje pa je bilo za varstvo ptic in različnih plazilcev zagreti mladino, ki si je marsikdaj z lo- vom ptic krajšala čas. Štirideseta leta so bila čas prvih poučnih knjig za mladino in učitelje v slo- 88 AS, Kranjsko.., tiskovina-Etische Rundschau 1912. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE venščini. Te so imele tudi nekaj poglavij, name- njenih živalim, predvsem pticam. Po Slomškovi knjigi (izdani leta 1842) je verjetno predaval tudi kaplan v bližini Ljubljane, o katerem poročajo Novice. Le-ta naj bi "srca otročičev s tako vnemo navdal", da so le-ti vse prekrške prijavili svoje- mu "učitelju". Seveda je bilo tem najlažje kričati čez nepriljubljene tujce - Lahe, graditelje južne železnice, ki so počeli tukajšnjemu ljudstvu nez- nano opravilo, ki jih je navdajalo z gnusom. Lahi so lovili mačke, jih "devali iz kože" in jedli."9 Navdušenje so poskušali pri otrocih pridobiti s poučnimi basnimi. Le-te je vodila ideja, da vsa- kega enkrat doleti božja kazen, povrne se ti ti- sto, kar si sam drugim prizadejal. Slomšek na- meni fantu, ki je pobil ptičjo mater, usodo sirote, ki si išče strehe nad glavo in hrane.'-"1 Z motom "kar Anžik se navadi, se Anže ne odvadi", so za- čeli propagirati različna rekla in pesmice, ki so našle prostor v berilih in otroških glavah, saj so se jih po preverjeni učni metodi morali učiti na pamet: "Poslušaj me, učitelj ti, kaj se mi pri vas godi. Otroci tvoji me črte, povsod love, povsod pode. Zalezliso moj ptičji rod, iz gnezda vrgli ga za plot, mladiči tam pomrli so, oči svetle zaprli so. "To so verzi iz pesmi Stoji učilna zidana, ki je ponarodela. Preprosta melodija in besedilo sta postala koristen pripomoček učiteljem, še pose- bej v zgodnji pomladi, ko so bili o škodljivosti pobiranja jajc in pokončevanju koristnih ptic za- konsko dolžni opominjati.91 Izvrševanje zakona, torej kaznovanje tistih, ki so določila prekršili, je bilo odvisno od nazor- ske usmeritve tistega, ki je nad izvrševanjem za- konov bdel - policijskega nadzornika. Ta bi lah- ko razdiranje gnezd, nagačene ptice oziroma prodajo jajc mirno spregledal, ker pač ne bi upošteval deželne postave. Včasih je k njegove- mu upoštevanju predpisov prispevala tudi de- narna nagrada, ki jo je prejel za storjeno dejanje od društva za varstvo živali. Ta je bila že skoraj njegova, če je v poročilu dodal tudi, da je zalotil ptičarja s polnimi vrečami ptičev, ki jih je nemu- doma izpustil. Društvo pa je poskrbelo tudi za vzgojo policijskih stražnikov.92 "Pred grdim ravnanjem izlepa in ako je treba na pomoč poklicati pristojne ude,"9} je bila ena •> Novice, 21. J. 1847. 90 Slomšek, Blaže in Nežica v nedeljske}ioli, faksimile na- tisa izleta 1856, str. 165. 91 LGB, 20. 6. 1910 - 92 AS, Kranjsko..., dopisi 1908,1909- izmed nalog članov društva za varstvo živali. Po- sebej dr. Robida je bil tisti, ki se je te določbe na- tančno držal. Trije dečki, pravi paglavci, so bili deležni domačega kaznovanja in ovadbe šol- skim oblastem. Razdiranje ptičjih gnezd in pobi- janje ptičev pa je poleg domačega izpraševanja hlač zahtevalo tudi nekaj denarcev. Večja sreč- neža sta bila tista dečka, ki ju je lovski čuvaj le strogo posvaril. Zaključek Že zaradi vraževernosti in mitov je bil kmečki odnos do živali v 19. stoletju naklonjen enim in sovražen do drugih. Prebivalstvo, ki je živelo v naprednejših sredinah, se je tem mitom v dobr- šni meri odreklo, a naklonjenost do nekaterih živali je ostala. Nad vsem pa je kot preudarna mati zdela monarhija, ki je hotela postati še več- ja in še boljša do njej zvestih podanikov. Med na- ravo in ljudsko modrost so se vrinili vedeži, ki so se začeli imenovati znanstveniki. Država je nji- hove dosežke pridno uporabljala za povzdigo lastnih interesov in ciljev. Vse to se skriva tudi v zgodbi o Frideriku II. Velikem, ki je neprestano polnila živalim naklonjeno literaturo. Oblikovanje nove svetovnonazorske ideje, po- vezane s tradicionalnimi vrednotami religije, je bilo skupek impulzov, ki so jih proizvedli držav- ni interesi z zakoni (poleg zakonov, ki so bili na- menjeni varstvu živali, je pomemben tudi za- kon, ki odpravlja javne usmrtitve) in instituti (Kranjska kmetijska družba in institut konjeder- ca), znanost (zoologija, veterina, naravoslovje), tradicija in filozofija. Ideja je kmalu dobila insti- tucionalno obliko, poimenovano društvo. Ta so se najprej borila proti mučenju živali in nato za varstvo živali. Varstvo živali je po tedanjih ideo- logih postalo del splošne ljudske omike, sami pa so menili tudi, da opravljajo humanitarno dejav- nost. Za vzdrževanje določene stopnje ljudske omi- ke so skrbeli pisci najrazličnejših priročnikov o lepem vedenju. Vsi po vrsti so se dotaknili od- nosa do živali, saj je lepo ravnanje z njimi zahte- vala že Biblija (Stara zaveza in predvsem Knjiga psalmov). Njihove ideje se ponavljajo in modifi- cirajo le v toliko, da dodajo lastne opazke k pre- tirano grdemu ravnanju z živaljo, ki žali "človeš- ko dostojanstvo". 9.i AS, Kranjsko..., društvena pravila. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 Še dlje so odšli veterinarji in nastajati so začeli prvi epistemološki priročniki, ki jih je s pridom "razširjala" institucionalizirana oblika ideje - to so društva, ki so se od leta 1837 širila po nemško govorečih deželah z učinkovito propagando preko dnevnega časopisja, ki je zajemal vedno širšo publiko. Tu gre poleg razmerja človeka do narave tudi za razmerje med ljudmi samimi. Slovensko govoreči prostor se je z novo idejo hitro srečal in tudi hitro institucionalno povezal. Kranjsko društvo za varstvo živali pa je ostalo dvojezično tudi v času najhujših delitev na Nem- čurje in Slovence. Največja skrb društva je bila posvečena poučevanju mladine. Društvo je skrbno zdelo nad kaznovanjem trpinčenja živali in se vključevalo v boje proti vivisekciji in v boje proti drugim perečim problemom (npr. trans- port živine). Posebna skrb pa je bila namenjena pticam, ki so s pomočjo društva dobivale hrano na ptičje mize in našle svoj domek v ptičjih valil- nicah. Dobro sredstvo v naporih za milosrčnost do živali so bile denarne nagrade, ki jih je druš- tvo delilo tistim, ki so se v varovanju živali naj- bolj izkazali. Kljub vsej skrbi pa niso (tudi zaradi občutka ogroženosti) grajali pobijanja ptic na vrhu prehranjevalne verige in tu se krog okoli zgodbe o Frideriku II. Velikem sklene. Zusammenfassung Der preußische König Friedrich •., der Große, und seine Spatzen Zur Geschichte des Tierschutzes Schon aufgrund des Aberglaubens und ver- schiedener Mythen war die bäuerliche Einstel- lung zu Tieren im 19. Jahrhundert einigen Tie- ren geneigt, anderen wiederum feindlich ge- sinnt. Die in einer fortschrittlicheren Umgebung lebende Bevölkerung entsagte großteils den Mythen, doch die Vorliebe für verschiedene Tie- re blieb bestehen. Über all dem thronte wie eine umsichtige Mutter die Monarchie, die einerseits immer größer, andererseits zu ihren treuen Un- tertanen auch immer besser werden wollte. Zwi- schen die Natur und die Volksweisheit drängten sich Wissende, die sich Wissenschaftler zu nen- nen begannen. Der Staat nützte ihre Erkenntnis- se fleißig zur Verwirklichung eigener Interessen und Ziele. Alles Gesagte findet sich auch in der Geschichte über Friedrich II., den Großen, die immer wieder die den Tieren wohlwollende Li- teratur füllte. Die Bildung einer neuen, mit traditionellen religiösen Werten verbundenen weltanschauli- chen Idee war das Resultat eines Bündels von Impulsen, die ausgingen von staatlichen Inter- essen und Gesetzen (neben Gesetzen zum Tier- schutz war auch das Gesetz über die Abschaffung öffentlicher Hinrichtungen wichtig) sowie von Instituten (wie die Krainische Landwirtschafts- gesellschaft und das Schinder-Institut), des wei- teren von der Wissenschaft (Zoologie, Veterinär- medizin, Naturwissenschaft), der Tradition und der Philosophie. Die Idee bekam bald eine insti- tutionalisierte Form, die sich Verein nannte. Die- se Vereine kämpften zunächst gegen die Tierquä- lerei und dann für den Tierschutz. Der Tierschutz wurde gemäß den damaligen Ideologen - die überzeugt waren, eine humanitäre Tätigkeit aus- zuüben - zu einem Teil der allgemeinen Volks- bildung. Für die Aufrechterhaltung einer gewissen Stu- fe der Volksbildung sorgten die Verfasser ver- schiedener Benimmbücher. Alle behandelten auch das Verhalten gegenüber Tieren, verlangte doch schon die Bibel (das Alte Testament, insbe- sondere aber das Buch der Psalmen), daß man Tiere gut behandelt. Ihre Ideen wiederholten sich und wurden nur insofern modifiziert, als eigene Anmerkungen über das übertrieben gute Verhalten gegenüber Tieren hinzugefügt wur- den, das die "Menschenwürde" verletzen würde. Noch weiter gingen Veterinäre und es entstan- den die ersten epistemologischen Handbücher, die erfolgreich von der institutionalisierten Idee verbreitet wurde, das heißt von den Vereinen, die sich seit dem Jahr 1837 in den deutschsprachi- gen Ländern auszubreiten begannen, vor allem infolge der wirkungsvollen Zeitungspropaganda, die ein immer breiteres Publikum erfaßte. Neben dem Verhältnis der Menschen zur Natur ging es auch um die Beziehungen der Menschen zuein- ander. Die slowenischsprachigen Gebiete kamen rasch in Kontakt mit der neuen Idee und verban- den sich bald auch institutionell. Der Krainer Tierschutzverein blieb sogar in Zeiten der schlimmsten Spaltung auf Slowenen und Deutschtümler zweisprachig. Die größte Auf- merksamkeit des Vereins galt der Unterrichtung der Jugend. Aufmerksam wachte der Verein über die Bestrafung von Tierquälereien und schloß sich dem Kampf gegen die Vivisektion und an- dere brennende Probleme (zum Beispiel Vieh- transporte) an. Seine besondere Sorge galt auch VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE den Vögeln, die durch den Verein Verpflegung Trotz aller Bemühungen aber wurde - auch auf- und Unterkunft in Nistkästen fanden. Ein wirk- grund eines Gefühls der Bedrohung - das Töten sames Mittel in den Bemühungen um Wohltätig- von Vögeln an der Spitze der Nahrungskette keit gegenüber Tieren waren Geldpreise, die nicht getadelt, womit sich der Kreis zur Geschich- vom Verein an jene vergeben wurden, die sich te über Friedrich IL, den Großen, schließt, im Tierschutz besonders ausgezeichnet hatten. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golee "LE TEGA JE URŽOH JOŽEF CESAR TA, BOG DEJ, DE BI BIU SKORE J EN DRUGI...' (Ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa Družbenokritične verzifikacije, četudi brez posebnega protidržavnega ali protirežimskega predznaka, posebej pa take, ki jih uradna literar- na kritika iztekajočega se stoletja ne bi opredeli- la kot zveličavne pesmi upora in napredka, am- pak prejkone kot plod nazadnjaških pogledov, resnično niso tista pesniška zvrst, s katero bi se v preteklosti posebej izdatno polnili (legalni) slo- venski tiski. Ob svojem času, kar nenazadnje ve- lja za sleherno dobo, je vsaka naravnost izstrelje- na puščica že pri strelcu samoumevno vzbudila dovolj pomislekov glede posledic takšnega po- četja. Pikre, satirične, zabavljive in kljubovalne rime tako največkrat niso šle k stavcu, temveč v najboljšem primeru iz enega prepisa v drugega. Ostajale so na ravni rokopisne, spričo omejene naklade nagli pozabi in izginotju podvržene "kripto-poezije". Slednji so okoliščine že tako precej manj naklonjene kot pesnitvam, ki so mo- gle in smele zagledati luč sveta tudi v tiskani ob- liki. Tembolj so uničenju podvrženi rokopisi brez nujno potrebnega cenzorskega ali avtorje- vega blagoslova glede primernosti za tuje oči. Verzifikacija kritičnih vsebin, zlasti če ni na umetniški višini, more vrhu vsega tudi pri cilj- nem bralstvu sprožiti odklonilen, celo prav nas- proten učinek od pričakovanega. V človeški in oblastnikovi naravi je namreč, da uho raje pri- sluhne pohvali, čeprav prisiljeni, kot kakršni koli graji, pri čemer mu še posebej nista pogodu go- lo tarnanje in kritiziranje. Bolje se godi hvalni- cam, ki, četudi skoraj neizogibno vsaj v podtonu naperjene zoper nekoga ali nekaj, običajno sla- vijo "persono grato" oziroma tisto, kar je po merilih oblasti (še) primerno opevati s pohval- nimi besedami; kar po pravilu pa utonejo v po- zabo, brž ko izgubijo na aktualnosti. Starejše slovenske rime, ki so se, nabrane iz raznih logov, znašle v zbirki Zgodovinski zapi- ski v ljubljanskem Nadškofijskem arhivu,' bi mo- gli v vsebinskem pogledu uvrstiti v razmeroma širok spekter pesniških zvrsti - od slavilne držav- niške poezije do jedkih in satiričnih družbeno- kritičnih verzifikacij. Pri skupaj vsaj ducatu zbra- nih pesmi različnih avtorjev; nastalih v razponu od poznobaročne do predmarčne dobe, gre po- leg tega za opazne razlike v umetniški in estetski ravni. Sodbo o tem prepuščamo literarnim zgo- dovinarjem, pred katerimi bo tudi naloga ume- stitve priobčenih besedil v okvir sodobnega slo- venskega pesniškega ustvarjanja. Na tem mestu želimo zgolj opozoriti na neznana oziroma ma- NŠAL, ŠAL/Zgodovinski zapiski, fase. 10, Stara slovenska pesniška in prozna besedila od 17. do 19. stoletja. - Videti je, da je večino besedil nabral France Pokom, škofijski arhivar v obdobju 1911-1940. Zbirko Zgodovinski zapi- ski je uredila s. Mateja Gorišek nekako med letoma 1971 in 1978, pri čemer je zagrešila grob spodrsljaj, ker ni upoštevala nitiprovenienčnega principa niti ni zabele- žila, iz katerih fondov in zbirk je dokumente združila v skupni fascikel. -Po informaciji dr. Franceta M. Dolinar- ja, vodje Nadškofijskega arhiva v letih 1978-1987, v Ljubljani 10. 12. 1999. 20 ZGODOVINA ZA VSE lo znana pesniška besedila svetnega značaja in posebej na njihovo vsebino, čeravno bi prav ta- ko kazalo nameniti besedo ali dve nabožnim verzifikacijam, primerom uradne slovenščine iz 17. in 18. stoletja ter drugim, povečini mlajšim pesniškim in proznim besedilom iz zbirke Zgo- dovinski zapiski, med katerimi je tudi nekaj red- kih tiskov.2 Omeniti velja predvsem na Prešer- nov rokopis Nebeške procesije, spotakljive sati- re iz leta 1845, ki se je v rokopisni obliki brez av- torjevega imena širila po Ljubljani in zaradi kate- re je imel pesnik baje celo težave s policijo.3 Zgornjemu naslovu in časovnemu razponu ustreza šest pesniških besedil, nastalih v razbur- kanem času od smrti Marije Terezije do dunaj- skega kongresa, ko sta slovenske dežele temelji- to zaznamovala zlasti razsvetljeni absolutizem in francoska vojaško-politična sila, ki je na bajone- tih prinesla že močno prekvašene pridobitve meščanske revolucije. Poleg prve značilnosti, obravnavanja sodobnih dogodkov in razmer, povezuje verzifikacije še druga, za večino skup- na lastnost. Razen pri najmlajši, t. j. tiskanem sla- vilnem letaku v čast papeža Pija VII., gre namreč za rokopisna besedila, kar niti malo ne presene- ča. Med njimi namreč vsaj štiri ne bi bila pogodu cenzuri, od tega še zlasti ne dve starejši, pri če- mer bi si avtor enega od njiju nedvomno nako- pal nemajhne težave zaradi neposredne kritike cesarjeve osebe in njegove politike. Ni torej čud- no, da ni podpisan noben pisec, da je datum na- stanka zabeležen pri eni sami pesmi in da je naj- bolj spotakljiva med njimi ohranjena v sicer dati- ranem, vendar desetletje mlajšem prepisu. Veči- 2 Kaie, da doslej nista bila znana tiska neznanih avtor- jev Franzu I. Titu vojimu hvaleshna Emona" in Fran- zu I na himu vitlimu Ze arju ozlietu iblanskimu in Ka- rotini na lii vitli Ze arizi o petimu prihodu v' Ilirijo". Pr- va pesem je nastala nedolgo po ljubljanskem kongresu 1821, druga pa leta 1830. Pogrešamo ju v Simoničevi Slovenski bibliografiji, v kateri sicer najdemo dve sorod- ni pesnitvi Mihe Kastelca ob obisku cesarskega para in v čast cesarju iz leta 1829 (Dr. Franc Simonia, Slovenska bibliografija, I. dei Knjige (1550-1900), Ljubljana COS- IDOS, str. 374). Mlajša, objavljena istega leta v časniku Illirisclies Blatt, je uvrščena tudi v antologijo slovenske- ga slavilnega pesništva (Marjan Dolgan, Slovenska mu- za pred prestolom Antologija slovenske slavilne držav- niške poezije, Ljubljana 1989, str. 45-46). J Prim, spremno besedo A Slodnjaka v: Poezije Doktorja Franceta Prešerna, Ljubljana 1952, str. 288. - Rokopis v Nadškofijskem arhivu Ljubljana je od objavljene verzije krajši za eno kitico, namesto začetne letnice •Osemnajst sto in petero leto gre čez trideset "pa nosi letnico nastan- ka (po Kidriču) "petero leto gre čez štirdeset". Posebnost je tudi pesnikov lastnoročni podpis, medtem ko se roko- pisu pozna, daje nekatere dele namesto pesnika pisala druga roka. na obravnavanih pesniških poskusov torej v svojem času ne bi bila deležna priznanj in poh- val. Spričo povedanega bi jih mogli označiti za rokopisno "kripto-poezijo" prigodniškega ozi- roma satiričnega značaja. Od takšne oznake od- stopata panegirik ob smrti Marije Terezije in ti- skana pesnitev v čast vrnitve Pija VII. iz franco- skega ujetništva v Rim, hvalnici, ki hkrati zazna- mujeta kronološki začetek in konec nastajanja izbranih besedil. Pesnitve objavljamo v izvirni obliki in transli- teraciji v moderni slovenski črkopis, pri čemer karseda ohranjamo izvirni zapis glasov ter razre- šujemo nekatere manj znane izraze. Kolikor ve- mo in smo mogli ugotoviti, sta bili doslej objav- ljeni samo dve od obravnavanih pesnitev, obe prvič že pred dobrim stoletjem v literarni reviji. Poslej sta se njuna naslova sicer pojavljala v pre- gledih slovenske književnosti in doživela objavo v drugi različici, medtem ko ju je zgodovinska stroka, kot se zdi, povsem prezrla, čemur gotovo ni v prvi vrsti botrovala njuna neprikrito "proti- razsvetljenska" vsebina. Spričo anonimnosti vseh obravnavanih pesmi se srečujemo z ne- majhno težavo ugotavljanja avtorstva ali vsaj približnega kraja nastanka, kar še dodatno ote- žuje dejstvo, da v arhivski zbirki ni zabeležena provenienca gradiva. Nekatera besedila je bilo s pomočjo objavljenih podatkov o najdbi in iz vsebine drugih verzifikacij kljub temu mogoče hipotetično locirati na določeno območje. Nastanek dveh verzifikacij, med njimi najsta- rejše - pesmi ob smrti Marije Terezije-, bi lahko s pridržki postavili v Vodice nad Ljubljano, saj je v istem pesniškem zvezčiču tudi pesnitev z naslo- vom Od vodishkefare. Slednja, čeprav ne v celo- ti, je skupaj z verzifikacijo Pefsem Od reuneh zhafsou Sedameli Leit zapisana še v eni knjižici, tako da lahko govorimo o dveh vodiških pesma- ricah. Seveda pa sta mogli pesnitvi o Mariji Tere- ziji in o "revnih časih" priromati v obe pesmarici iz starejših predlog, nesporno nastalih v osred- njem slovenskem prostoru. Vsebina zgodnejše pesmarice, knjižice malega formata z odtrgani- mi platnicami in brez prvih listov, je denimo iz- pod peresa različnih zapisovalcev oziroma pre- pisovalcev nastajala kakšni dve desetletji,"* našla 4 Uvajajo ¿alostinka ob smrti Marije Terezije, aktualizi- rani popravki v pesmi o sv. Frančišku Ksaveriju kažejo na čas Ilirskih provinc, nakar sledi še več svetnih in na- božnih pesnitev. 5 APS, Zbirka rokopisov, 82 r, rokopis s pesmimi iz prve tretjine 19. stol, fol. 10-11. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 Cesar Jožef II. (Pokrajinski muzej Celje) pa se je tudi starejša različica pesmi o "revnih ča- sih", zapisana v Železnikih.5 Glede identifikacije piscev ni na voljo ničesar oprijemljivega; tudi primerjava sodobnih rokopisov duhovnikov v matičnih knjigah vodiške župnije z rokopisi v pesmarici namreč ni dala nikakršnih rezultatov.6 Starejšo vodiško pesmarico uvaja elegija ob smrti vladarice: Pefsem na Smert Marie Theresie Rimske zessarize, spesnjena nedolgo po cesari- Pefsem na Smert Marie Theresie Rimske zessarize čini smrti (29- novembra 1780). Vsebinsko je pe- sem povezana z dvema hvalnicama v čast umrli cesarici, Devovo in Vodnikovo, objavljenima v prvem slovenskem pesniškem almanahu Pisani- ce od lepeh umetnost za leto 1781,7 po katerem se je mogel zgledovati tudi neznani avtor naše pesnitve. Tako Dev kot Vodnik sta v primerjavi z našim Anonimom bistveno -bolj pesniška, lirična in metaforična, medtem ko se Anonim zadovolji z alegoričnim opisom cesaričine smrti, pogreba, odhoda njene duše v večnost in pokojničinih zaslug na karitativnem in cerkvenem področju. Vsebinska plat verzifikacije v anonimnem piscu slejkoprej odkriva svetnega ali redovnega du- hovnika, ki mu sicer dokaj dobro teče prestop- na rima, upesnjena v sedmih osmerovrstičnih kiticah. Opaziti je tudi nekatere značilnosti do- lenjsko-notranjskega govora, denimo pri bese- dah slatku, kokn, zvejzda, kulk, svejt. V primerja- vi s prvakoma slovenskega svetnega pesništva je tu precej ubornejši besedni zaklad, v katerem ne manjka adaptiranih germanizmov, vzetih iz ljudske rabe. Med stičnimi točkami s pesnitvama v Pisanicah gre izpostaviti naslavljanje pokojne cesarice z osebnim imenom. Devov "Mile pogo- vor" govori na treh mestih o Tereziji in na treh o Rezi, Vodnikovo "Krajnske modrine žaluvanje" pa uporablja poleg teh dveh oblik še pridevniš- ki Terezni in Rezno. S še nekoliko bolj poudarje- no ljudskimi imeni: Terezja, Treza in Reza ime- nuje cesarico Anonim, čigar muza poje manj iz- branemu občinstvu. Pesem na smert Marije Terezije rimske cesarice l. Sdei fe jokei Nemška Dushella Sdei pokri ta zherni Shlar. Sdei h ti nekei Sgubila nadobifh nasai nigclar. Jokei Dunej sa tojem osidjam ena Mat na parah Leshi je Theresia is jimenam tamkei Slatku v' Bogu spy. 1. Zdej se jokej, nemška dužela, zdej pokrij ta čemi žlar , zdej si ti nekej zgubila, na dobiš nazaj nikdar. Jokej Dunej, za tojem ozidjam ena mat na parah leži, je Terezja iz jimenam, tamkej slatku v Bogu spi. /* tančica/' v» 6 A'.sVl/., Ž/l Vodice, R 1770-1784, R 1784-1797, R 1798- 183-1. 7 A. F. Dev, Mile pogovor med Dunavo, inu Savo poti We- lem gradam od smerte Maric Teresije svitle Zesarize itdr. (Pisanice od lepeh umetnost 1781, faksimile Ljubljana 1977 (Monumenta Utterarum slovenicarum 14), str. 80- 88); v. Vodnik, Kraynske modrine shaluvanje nad smert- jo Maric Teresije premodre zesarize itdr. (istotam, str. 91- 97). H Iz nem. Schleier. VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE 2. Josheph tamkei more gledat koku Mati omedli Sdei she on nio vidi vmirat oh! koku on ostermy Ktera mu je pomagala de on Sdei na thron Sedi ktera mu je Shivleina dala ta Sapira Sdei ozhy 2. Jožef tamkej more gledat, koku mati omedli, zdej že on njo vidi umirat, oh! kokú on ostermi. Ktera mu je pomagala, de on zdej na tron sedi, ktera mu je živiéj na dala, ta zapira zdej oči. Kai jest videm, kai Sagledam kda nek tamkei v' Zhernem gre Ah! ti shalost sa pogrebam Joseph je in tozhi Souse: tez ' o Purgar obshalvati kyr Mater v'Semlo nefso per tem grobu je jokati Sdei jo vezh nasai nabo 4. Fronz ji miga v'Syon kyr fe ta Sveisda Svetli Semkei k' meni pridi, prav' on kyr fe Brumnost vefseli tam bo Sdei Theresia Shvela ta österraicharsko zír Bo na glavi Krono jimela Bo Kralvala v'eno myr 3. Kaj jest videm, kaj zagledam, kda nek tamkej v černem gre, ah! ti žalost za pogrebam Jožef je in toči souze: tec ', o, purgar, obžalvati, kir mater v zemlo nesó, per tem grobu je jokati, zdej je več nazaj na bo. 4. Frone jim miga v 'Sion, kir se ta zvejzda svetli: "Semkej k meni pridi," prav' on. "kir se brumnost* veseli." Tam bo zdej Terezja žvela, ta esterajharsko cir*, bo na glavi krono jimela, bo kralvala venomir. /* pobožnost/9 /* okras Avstrije/10 Govorite vi vdove Kai je strila Tresa vam govorite vboge reve Ko kulk fte nefhli pomozh tam Spetali, Kloštri, Boshie veshe Ktere tu in tam stoje Kar fo dobil gnad od Rese /kar?/ vednu vfsakatermu je. 5. Govorite, vi vdove, kaj je strila Treza vam, govorite, vboge reve, ko kulk ste nesli pomoč tam. Špetali, kloštri, božje veže, ktere tu in tam stoje, kar so dobil gnad* od Reze, vednu vsakatermu je. /'milost/11 Nafha Profhna ni Samogla derfhat Treso vezh nasai Smert nagre od tega vogla od Smert Teresia ni vezh frei Bog jo ozhe kfebi vfeti deb ji Dav da firstov Lohn od Trupla Dufho Lozhiti de pred pride pred nega Thron. Naša prošna ni zamogla deržat Trezo več nazaj, smert na gre od tega vogla, od smert Terezja ni več fraj*, /* prosta/ Bog jo oče k sebi vzeti, deb ji dau ta firštov Ion*, /* knežje (vladarsko) plačilo/12 od trupla dušo ločiti, de pred pride pred nega tron. 9 Iz nem. Frommheit. 10 Iz nem. Zier, Zierde. 11 Iz nem. Gnade. 12 Iz nem. Fürsten-Lohn. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 Dergazh b'jemou od tebe peti Ah ty Svetla vaivodna Tojo Shlachtnust Semkei Steti Ktero tebi Zev Sveit da Al kyr je she v'meni gmira v'shalost spreobrazha Dan. Nei j en drug Leto pogmira jest pa gredem sdei na Stran. Nadaljnja pesniška besedila v starejši vodiški pesmarici so nabožne vsebine in nosijo pečat drugih rok. O natančnem času njihovega na- stanka je moč zgolj ugibati, saj je kronološko opredeljivejša edinole Peifsem od Svetiga Franc: Xaveria, ki v deveti kitici omenja vojsko- vanje s Francozi. Nastala je očitno med ali kmalu po drugi francoski zasedbi naših krajev leta 1805, ko je "Francoz ... spet (!) z vojsko se k nam pervlekou" in "žuga, da bo z močjo vse k seb' potegnou". Ob času tega zapisa "mladenče v žoud lové", vsi ljudje pa tožijo nad davčno obre- menitvijo. Gre za edino kitico posvetne narave in z omembo sodobnih dogodkov, kar je isti pi- sec nekaj let pozneje še aktualiziral s poprav- kom, ki se očitno nanaša na čas francoske zased- be med letoma 1809 in 1813- Francoz je namreč "dužele, kralestva na nič postavov", "mladenče pomori/l/", vse ljudi pa sam obremenil z davki: "obaša vse ludi čez silo od daukov". S takšno kri- tiko zasedbene oblasti kajpak ni bilo moč nasto- piti v javnosti. Če je bila prvotna različica verzifi- kacije sprejemljiva v brambovskih časih prvega Pefsem Od reuneh zhafsou Sedaineh Leit O ti Shalost prevelika Ti fe namorefh isretzht zel od nobenga zhloveka kyr fi velika prevezh. vfsake Sorte te nadluge Sledniga sdei stiskajo kam fe zhmo diat srote vwoge zhe Skorei najenajo. 7. Dergač b'jemou od tebe peti, ah, ti svetla vajvodna, tojo žlahtnust semkej šteti, ktero tebi cev svejt da Al kir je še v meni gmira*, v žalost spreobrača dan, nej j ' en drug le-to pogmira* jest pa gredem zdej na stran. /* gmir: od gmerati - trajati/ /* dovršno od: gmerati/ desetletja 19. stoletja, je spremenjeno besedilo v dobi Ilirskih provinc ostalo v piščevem predalu kot skrivno nabožno-posvetno branje, kolikor ni sploh nastalo šele po letu 1813- Pozneje kot Frančiškovo pesem je druga roka v vodiško pesmarico zapisala obsežnejšo žalo- stinko nad tegobnimi časi, 15-kitično Pefsem Od reuneh zhafsou Sedaineh Leit, ki je po nastanku bržčas nekoliko starejša od pesmi o sv. Frančiš- ku in ni bila napisana neposredno v pesmarico; na začetku drugega dela prve kitice namreč na- letimo na pomotoma zapisano in prečrtano be- sedo "cajte", le-ta pa nato uvaja drugo kitico in priča, da gre za prepis iz starejše predloge. Ne- katere jezikovne poteze kažejo na pisca z do- lenjsko-notranjskim narečjem, npr.: lejt, lejía, svejt, kdur tu sliši, pomuč, muč, nadluge, bulš, povej. Naslednja verzifikacija v pesmarici, Od vo- dishke Farre, ki jo je zelo verjetno pisala ista ro- ka, pa denimo zveni veliko bolj gorenjsko, saj je na Gorenjskem tudi nastala. Pesem od reuneh časov sedajneh lejt i. O, ti žalost prevelika, ti se na moreš izrečt, cel od nobenga človeka, kir si velika preveč. Vsake sorte te nadluge sledniga zdej stiskajo, kam se črno djat srote vboge, če skorej na jenajo. Zaite nekdei prerokvane od Stareh, Sdei j imamo peimo, fo diali, pred v'Jame preden jeh dozhakamo: Kar fe bo hudga godilu zhevlam napervofhimo 2. Cajte* nekdaj prerokvane od stareh zdej j imamo, pejmo, so djali, pred v'jame, preden jeh dočakamo: Kar se bo hudga godilu, čevlam na pervošimo, /- časi/ VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE zhe fe Bog nabode vfmilov Gorje Rodu nafhimu. če se Bog na bode vsmilov, gorje rodu našima 3. Sveit fe Mozhnu prebrazhuje S' vero navarnu Stoji, Zerkov fe sabftoin bojuje vfsak verje, kar fe mu Sdy. Foufh navuki, Kezarije fe fejejo sdei poufod Andochti fo Sdei norzhije Bogu slushnost vfem na pot. 4. Ludja fo fe tok Spazhili de jem je she mal ' verjet", na to Shlehtnu obernili tok' Gospoda Koker Kmet, Zhlouk Zhloveku nasavupa Sofsed je Sofsedu vouk Tovarfha Tovarfh obrupa pravizhen je malkter Zhlouk. Svejt se močnu prebračuje, z vero navarnu stoji, cerkov se zabstojn bojuje, vsak verje, kar se mu zdi. Fouš navuki, kecarije,* se sejejo zdej pousod, andohti* so zdej norčije, Bogu služnost vsem na pot 4. Ludjá so se tok spačili, de jem je že mal verjet, na to žlehtnu* obernili, tok gospoda, koker kmet. Člouk človeku na zavupa, sosed je sosedu vouk, tovarš tovarša obrupa, pravičen je malkter člouk. /'napačni nauki, krivoverstva/13 /* pobožnosti/1' /•hudobno/15 Kyr be eden Kumei shivov fe jeh nagnede deset al' keb' eden Shrezho vidov per drugmu mu v'jide Spred Pifhe kfe Svali s 'lepine vei vezh, ket Stara Kokufh tok otroz'nifo droftine bulsh' ket en poredni mofh. 6. Al peite v' te Sodne Hifhe koku fe Srotam godi Reuni Kmet pravize jifhe nameft te Ferwaifs dobi Nei pride Kdur Kamer ozhe Svei shaloftne zaitenge tud'nam ni prebit' mogozhe vfsake Sorte Straffenge. Kir be eden komej živov, se jeh nagnede deset, al ' ke b ' eden srečo vidov, per drugmu mu v'jide spred. Piše, k' se zvali z lepine, vej več ket stara kokuš, tok otroe niso droftine, bulš ket en poredni mož. Al, pejte v te sodne hiše, koku se srotam godi, reuni kmet pravice jiše, namest te fervájs* dobi. Nej pride kdur, kamer oče, zvej žalostne cajtenge*, tud nam ni prebit mogoče vsake sorte štrafenge*. /'ukor/16 /* novice/17 /'kazni/18 ]i Fouš, iz nem. falsch/ kecerija iz nem. Ketzerei - krivo- verstvo, razkolništvo. 14 Iz nem. Andacht -pobožnost. 15 Iz nem. schlecht - slab. 16 Iz nem. Verweis - svarilo, ukor. 17 Iz nem. Zeitung - novica. 18 Iz nem. Strafe - kazen, pokora. 75 Iz nem. ohne Maß. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 7. Hude Leita, nu Dragina Lakota Ludy morv vsame fufha, tozha, Svma, Semla vezh tok'narody: Sdei tosh'eden, Sdei ta drugi de fe mu hudu godv vend'nobeden v' Soi nadlugi Trofhta pomuzh nadoby 7. Hude lejta, nu dragina, lakota ludi mori, vzame suša, toča, zima, zemla več tok na rodi. Zdej tož eden, zdej ta drugi, de se mu hudú godi, vend' nobeden v soj nadlugi trošta pomuč na dobi. 8. Sholoftni fo vfsi Stanovi Kmet, Gospoda, Purgarji Nune, Mnihi, nu Duhovni tud Soudatam dobru ny Kai zhem raitat, Sei Saftopi Kter Sa foje shule vey nameft mene nei ven ftopi Soje reve ven povei 8. Žolostni so vsi stanovi, kmet, gospoda, purgarji, nune, mnihi, nu duhovni, tud soudatam dobru ni. Kaj čem rajtat*, sej zastopi, kter za soje žule vej, namest mene ven nej stopi, soje reve ven povej. /* meniti, računati/ En' je kar me ner bel pezhe nu ozhy S'Sousam Kali, Kdur tu flifhi, tok trepezhe inu ga Serze boli: Bref mafe nam Silo dela ta voiska Franzofouska to skufha nafha Dushela nemshka, nu Skor pov Sveita 9. En je, kar me nerbel peče, nu oči s souzam kali, kdur tu sliši, tok trepeče inu ga serce boli: Brez mase* nam silo dela ta vojska francozouska, to skuša naša dužela nemška, nu skor pou svejta. /* brez primere/'' 10. Slo Sleparjo ti Franzosi vfse is Shvinsko frajostio varni nifo tud nadloshni pred nieh grosovitnoftio: Zerkve boshie So Saterli pregnali fo Mafhnike Boga, vero fo Savergli morijo kerfhenike. 10. Zlo sleparjo, ti Francozi, vse iz žvinsko frájostjo*, varni niso tud nadložni pred njeh grozovitnostjo: Cerkve božje so zaterli, pregnali so mašnike, Boga, vero so zavergli, morije keršenike. /* svoboda, svobodniaštvo/ 11. Gosposke inu Zefsarja Shugajo, nu niega Thron tud' Satret', ket Poglavarja Zerkve, inu rimski Stov: vfsakmu niega premoshenje vfsamejo po Sili prezh Dekelzam, Shenam poshtenje nobenga myru ni vezh. 11. Gosposke inu cesarja žugajo, nu njega tron tud zatret ket poglavarja Cerkve inu rimski stov: Vsakmu njega premoženje vzamejo po sili preč, dekelcam, ženam poštenje, nobenga miru ni več. VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE 12. Kulku Synov je pobrala Starfham voiska is naruzh Kulk ' millionov She Koftala daukov nifmo Smagat kofs: Kai taushent she nafheh Ludy pod Semlo mertveh leshy? Kai drugeh po Sveitu tudi Sdei Sato reunu Shivy? 12. Kulku sinov je pobrala staršam vojska iz naruč, kulk miljonov že koštala, daukov nismo zmagat moč. Kaj taužent že našeh ludi pod zemlo mertveh leži? Kaj drugeh po svejtu tudi zdej zato reunu živi? 13. Ozha, Mati Sta Sredila S ' teshavo foiga Synu Sabla, Pufha ga je vbila al'ni to dost'shalostnu? 13. Oča, mati sta zredila, s' težavo sojga sinú, sabla, pusa ga je vbila, al ' ni to dost žalostnu? Bogvafs obvarei • ftarfhi rezhe Syn, • jemle Slavo, nasamerte kei Tovarfhi mene vezh nasai nabo: 14. Mati Syna objokuje milu /precrtano: Sdichy/ Sdichuje v' Seftra bratza obshaluje Brat moli bratzu roko: Nebu Bog vas obvarej, • starsi, reče sin, • jemle slavo, na zamerte kej, tovarši, mene več nazaj na bo: 14. Mati sina objokuje, milu zdihuje v nebú, sestra bratca obžaluje, brat moli bratcu rokó. Kdu bo mene, Jamra Mati na mojo Staroft rediv ozha prav'men ni obftati jeft grem v'Zherno Semlo shiv Kdu bo mene, jamra mati, na mojo starost rediv, oča prav, men ni obstati, jest grem v černo zemlo živ. 15. Svetli Zefsar Franz ta drugi ozha foish podloshnikov Se voiskuje v'ti nadlugi S' Oroshiam, S' molitovjo: Boshia muzh je Shnym, nu S ' nami Franzose tare, mory de nam Bog ftoji na Strani Profhnia, nu Pokura Stry 15. Svetli cesar, Franc ta drugi, oča soj ih podložnikov, se vojskuje v ti nadlugi, z orožjam, z molitovjo: Božja muč je ž nim nu z nami, Francoze tare, mori, de nam Bog stoji na strani, prošnja, nu pokura stri. "Pesem od reuneh časov sedajneh lejt" je v končni verziji vsekakor nastala pred letom 1806, ko je "svetli cesar, Franc ta drugi" dokončno od- ložil naslov Franc H. in ostal le avstrijski cesar Franc I. Najzgodnejši čas nastanka so zadnja leta 18. stoletja, glede na omenjanje številnih človeš- kih žrtev in gmotnih stroškov za vojskovanje s Francozi pa bi jo mogli prej postaviti v začetek 19. stoletja, saj francosko nasilje "skuša naša đu- zela nemška, nu skor pou svejta". Odkritje druge različice pesmi v Zbirki roko- pisov Arhiva Slovenije20 priča, da gre v osnovi za nekoliko starejšo pesem, nastalo v letih 1796- 1797 ali kakšno leto pozneje. Najdena različica v knjižici nabožnih pesmi iz Železnikov je datira- na z letom 1820, kar priča, da se je pesem roko- pisno širila še več let po Napoleonovem padcu. 20 ARS, Zbirka rokopisov, 82 r, rokopis s pesmimi iz prve tretjine 19- stol, fol. 10-11. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 Izpričano je bila torej znana na različnih koncih (dolenjske jezikovne poteze, Vodice, Železniki) in jo moremo označiti kot bukovniško. Zapis iz Železnikov, delo ljudskega prepisovalca Jakoba Čemažarja,21 je jezikovno precej bolj prilagojen novemu (nedolenjskemu) okolju, sicer pa tem pomembnejši, ker gre po nastanku za starejše besedilo od vodiške različice, ki je v prvih letih 19. stoletja doživela vsebinsko aktualizacijo. V osnovi je bila torej "Pesem od reuneh časov se- dajneh lejt" vključno z drugim delom o franco- ski nevarnosti sestavljena še v 18. stoletju. Na na- stanek v letih I796-I797 kaže 18. kitica različice iz Železnikov. Namesto drugega dela 9- kitice v vodiški različici: "Brez mase nam silo dela ta voj- ska francozouska..." je namreč opisano Napo- leonovo vojskovanje na Beneškem: Francoska vojska zlo rezgraja per pokrajni beneški, ta Francoz nam zlo nagaja tamkej v laški deželi. V železnikarski različici nato manjkata 10. in 11. kitica vodiške pesnitve, kjer Anonim razlaga tudi ideološko plat francoske ekspanzije in nje- ne vojaško-politične razsežnosti, ki jih zdaj, v pr- vem desetletju 19. stoletja občuti že "naša dužela nemška" in z njo "skor pou svejta". Ko je nastaja- la predloga železnikarske pesmi, so ravno "fante ... v žovd zapisali po nov orengi", v opisovanju vojakovega slovesa od doma pa je šele v prihod- njiku izraženo "francoska sabla ga bo (!) vzela". Spremenjena vodiška različica čez nekaj let že občutneje govori o utrpeli škodi in žrtvah. Če je v železnikarski pesmi glede posledic vojne zapi- sano "kolk maljonov je koštavlu tega svitiliga (!) cesarja", po vodiški različici najbolj trpijo ljudje: " kulk miljonov že koštala, daukov nismo zma- gat moč". Žalost ob vojakovem slovesu se v pe- smi iz Železnikov na koncu ne prelije v lojalistič- ni kitici o cesarjevem vojskovanju in zaupanju v 21 Gre zafoliant 12 preganjanih listov majhnega formata, v katerem je s črnilom zapisanih šest nabožnih pesmi. Na fol. 10-11 je Jakob Čemažar s svinčnikom (!) iz starej- še predloge precej okorno prepisal edino posvetno verzi- fikacijo, naslovljeno kot •••• odsedajnih zaitov", ter na koncu pristavil: 'Amen 1820". Pesem ima 28 oštevil- čenih četverovrstičnih kitic, od katerih jih je 23 enakih ali le malenkostno drugačnih kot v vodiški pesmarici. Knjižica je povezana iz porabljenih listov, na katere so učenci šole v Železnikih med3- 8 1817 in 5 9. 1818pisa- li šolske vaje v nemščini. Narodni muzej jo je leta 1925 z nakupom pridobil iz župnišča na Vrhu sv. Treh kraljev nad Vrhniko inje morda izvirala iz zapuščine isto leto umrlega župnika Janeza Jelenca, prej službujočega v Godoviču. božjo pomoč. Cesar je omenjen zgolj v zgor- njem verzu o milijonskih stroških, medtem ko je sam konec pesmi neprimerno bolj pesimističen in tako povsem v duhu njenega prvega dela: Hude lejta od žalost ino joka na morjo več govorit, Jezus nejjeh zdej potrošta, kir se bodo mogli ločit. Hude lejta, revni časi, ja, vse hude je nad nam, koneperhu (Oje tega sveta jno ta strašni sodni dan. Čeprav se vodiška različica pesmi zaključuje s hvalnico "očetu svojih podložnikov" cesarju Francu II., gledano v celoti vendarle ostaja pikra kritika svojega časa, dasiravno iz previdnosti nikjer ne imenuje domačih krivcev opisovanega stanja. Krivda za širjenje vseh nadlog za duha in telo se namreč neposredno pripisuje samo "Francozu" in "vojski francozouski". Določene vzporednice je tako zaslediti v znani anonimni verzifikaciji "Ena nova pesem od Francozov" iz leta 1799, kritiki vse bolj razširjene "frajosti" in nevere ter hvalnici cesarja Franca.22 Glede na vsebinsko zasnovo ni izključeno, da je pesem nastala v dveh stopnjah. Prvi del, obse- gajoč osem osmerovrstičnih kitic, je zaključena celota, nekakšen ljudski glas, ki toži nad nadlo- gami vseh stanov, nezavidljivim položajem Ka- toliške cerkve v boju s "krivoverstvi", nad krivi- cami sveta, posebej do malega človeka, ter nad splošno moralno sprijenostjo ljudi. Pesnik spo- ročilo smiselno sklene s pozivom drugim: "... na- mest mene ven nej stopi, s/v/oje reve ven po- vej." Čeprav je malo konkretnih opisov težav in njihovih vzrokov, še največ pri navajanju posle- dic naravnih ujm, ni moč prezreti splošne kriti- ke družbenih razmer in posredno tudi oblasti. Pisec je človek starega kova, zato nemočno opa- zuje, kako se svet "močnu prebračuje" in kako "z vero navarnu stoji". Tuje so mu jožefinsko-raz- svetljenske novotarije - "fouš navuki, kecarije" -, ob katerih veljajo pobožnosti za "norčije", po- slušnost Bogu pa je vsem v spotiko. Spričo tega so postali ljudje pokvarjeni, in sicer brez stanov- ske razlike: "tok gospoda koker kmet". Po njego- vem so resda žalostni vsi stanovi od gospode do 22 Alfonz Gspan, Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja. I. knjiga, Ljubljana 1978, str. 337- 339. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE Ç) y*'« •.-r4,A'¿f'a/fáV *"<^•¿•• Zttì/* V • ;£& Jdfrrtf+*/**$« . ¿fast ft h> ***** t¡9 J ¡A. "Pefsem Od reuneh zhasov Sedameli Leit"- začetek v starejši vodiški pesmarici vojakov, saj jim nikjer ni moč najti tolažbe, tem- več zgolj kazni, ni pa moč mimo dejstva, da je pesniku intimno najbližji kmečki stan: "Al pejte v te sodne hiše,/ koku se srotam godi,/ reuni kmet pravico jiše/ namest te fervajs dobi." Že- leznikarski prepisovalec ali že njegov predhod- nik se je s kmečkim stanom sploh poistovetil, saj pravi v prvi osebi množine: "Pejmo mi (!) v te sodne hiše...". Kitice od 9- do 15., v katerih se Anonim razpiše o francoski nevarnosti, nadgrajujejo prvi del z usmerjanjem pozornosti na največjo pesnikovo bolečino: "En je, kar me nerbel peče...". Zatiranje Cerkve in krščanstva izvira od "žvinske frajosti" Francozov, ki žugajo gosposki, cesarju in pape- žu, njihovo silo pa s človeškimi in gmotnimi žr- tvami močno občuti "naša dužela nemška" in skoraj pol sveta. Zadnje štiri kitice tako izzvenijo v slogu brambovskih pesmi. Opis sinovega slo- vesa od domačih, ko odhaja v boj in smrt, se po- vezuje s skrbjo za zapuščene starše, vendar daje končni žrtvi smisel cesarjevo bojevanje zoper sovražnika, katerega izid še ni videti povsem go- tov. Cesar je "oče svojih podložnikov" ter z božjo pomočjo njihov branitelj, tako da so vse nadlo- ge spričo obsednega stanja nujno potisnjene v ozadje. V starejši vodiški pesmarici je opaziti poteze iste roke tako za Pefsem Od reuneh zhafsov se- dameli leit kot za naslednjo verzifikacijo z na- slovom Pefme od vodiflike Fare. Obe najdemo v obravnavani zbirki Nadškofijskega arhiva prepi- sani tudi v tanko knjižico z osmimi stranmi, pri čemer vzbuja pozornost okornejša pisava, ki ka- že na pisanja manj veščo osebo - neduhovnika. Prva pesem je do potankosti enaka kot v prejšnji pesmarici, le da ima dodan sklep: "To Pefme jeft Sklenem,/ U Jemenu je/ufa nu, Maryje". Na- slednja verzifikacija, hvalnica vodiški župniji, pa je prepisana le do vključno četrte kitice. Peta ki- tica je zgolj nakazana s številko, kot da bi nes- pretnemu prepisovalcu zmanjkalo časa ali moči za dokončanje prepisa. Kdo je bil mož, ki se je lotil tega zanj očitno ne prav lahkega dela, brž- čas razkriva zabrisan napis na sprednji strani platnic, ki ga je mogoče prebrati kot: "Jerem. Lourenz ...rei". V primeru, da sta prvi imeni osebno ime in priimek,23 je mož morda istove- ten z Jernejem Lavričem, po domače Petrovcem iz Repenj h. št. 31 (okoli 1740-1808).24 Lavrič - če gre res za pravo osebo - si je torej obe pesmi le prepisal in ni njun avtor. Prepisovanje besedil med preprostim ljudstvom pa je v resnici značil- nost bukovništva, s katerim je slovstvena zgodo- vina označila naslednji pesmi, edini od obravna- vanih, ki sta že doživeli objavo.25 ^ Šematizem duhovnikov in duhovni} v ljubljanski nadš- ko/iji l. 1788, ur. Frančišek Pokom, Ljubljana 1908, ne pozna duhovnika s podobnim imenom in priimkom ali z dvojnim osebnim imenom Jernej Lovrenc. 24 Jernej Lavrič iz Repenj h. št. 13 (Oje preminil 19. marca 1808 kot poročen v starosti 68 let (rojen okoli 1740) (NŠAL, ŽA Vodice, AÍMK1784-1810.). Dejansko je šlo za h. št. 31, vulgo Petrouz", kjer je po zapisniku duš leta 1810 živela 60-letna vdova Katarina Lavrič z odraslima otrokoma (istotam, Status animarían župnije Vodice 1810, s. p.). 25 Prim. France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva Od začetkov do Zoisove smrti, Ljubljana 1929-1938, str. 278. - Prim. Janko Kos, Razsvetljenstvo (Literarni leksi- kon. Študije, Osemindvajseti zvezek), Ljubljana 1986, str. 10. - Prim. Gspan, n. d, str. 380. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 Gre za verzifikaciji protijožefinske vsebine iz let okoli 1790, nastali zelo verjetno v istem oko- lju, zagotovo pa druga v močni odvisnosti od pr- ve, o čemer priča zlasti njuna vsebinska zasnova in manj pesniška oblika. Pomenljivo je dejstvo, da v objavah (1894 in 1938) nastopata skupaj, ka- kor sta bili odkriti in sta se očitno tudi rokopi- sno širili. V rokopisni zbirki Nadškofijskega arhi- va Ljubljana sta se ohranili starejši različici, ki ju je poznejši škofijski arhivar France Pokorn v zgodnjih devetdesetih letih 19. stoletja po last- nem pričevanju "našel med ljudstvom", ko je ka- planoval v Stari Loki. Leta 1894 ju je, prečrkovani v gajico, priobčil v krajepisni črtici o Škofji Loki v reviji Dom in svet.26 Rokopisa sta torej prišla med Zgodovinske zapiske Nadškofijskega arhi- va iz Pokornove zapuščine, o čemer govori nje- gov podpis na platnicah tanke knjižice, v kateri je zapisana "Pejsem od tega resvetlenga sveta". Kot je na rob objavi v Domu in svetu navedel F. Lampe, sta obe pesmi skoraj gotovo zložila re- dovnika, medtem ko govori Pokorn o nezna- nem pesniku v ednini.27 Tudi kar zadeva obli- kovno plat rokopisov, bi pesmi prav lahko spe- snila ista oseba, le da je katera od njiju doživela jezikovno redakcijo. Tako kot za dve pesnitvi iz obeh vodiških pe- smaric je tudi za obe Pokornovi objavljeni pe- smi mogoče ugotoviti, da nista ostali omejeni na avtorjev zasebni krog, ampak sta se v prepisih širili med ljudi. B. Grafenauer je namreč leta 1938 v slavistični reviji Slovenski jezik objavil in deloma komentiral dve drugi različici obeh ver- zifikacij. Medtem ko je pesnitev o "razvetljenem svetu" tu prav tako datirana z letom 1791, se je pesem "od teh sedajneh novih cajtov" (pri Po- kornu z letnico prepisa 1800) ohranila v mlaj- šem prepisu iz časa po letu 1815 ter z nekoliko drugačnim naslovom "Pesem od teh novih zad- nih cajtov". Rokopisa sta bila v zasebni lasti in sta izvirala iz zapuščine nekega bibliofila, njunega krajevnega izvora pa Grafenauer ni mogel več dognati. Prek Kidričeve Zgodovine slovenskega slovstva je lahko prišel le do Pokornove objave ter ugotovil, da se prepisa obeh pesmi od ome- njene starejše objave nekoliko razlikujeta.2" Grafenauerjev argument, da rokopisa objavlja v celoti, ker je Pokornova objava "poleg tega močno neznana", velja tako za literarno kot zgo- 26 Fr. Pokom, Loka (Krajcpisno-zgodovinska trtica), v: Dom in svet VII (1894), str. 342-343- 27 Istotam, str 343- 2fi Bogo Grafenauer, Reforme Jožefa II. v luči javnega mne- nja, v: Slovenski jezik I (1938), str. 162-168. dovinsko stroko v precejšnji meri še danes. A. Gspan je denimo v antologijo starejšega sloven- skega umetnega pesništva uvrstil samo "Pesem od tega rezsvetleniga sveta", v opombi pa le omenil "Pesem od teh novih zadnih cajtov", kar je utemeljil z ugotovitvijo, da je prva pesnitev bolj dognana, četudi je slednja mestoma ostrej- ša.29 Pesem o "razsvetljenem svetu" je vsekakor bolj znana tudi zaradi najzgodnejše izpričane slovenske omembe pojma "razsvetljen", četudi uporabljenega v slabšalnem pomenu.30 V izraz- nem pogledu gre po Gspanu za boljše bukov- niško besedilo, jezik je običajen pogovorni, pra- vopisne slabosti pa bržkone prepisovalčeve.31 Zelo podobna je vsebinska zasnova pesnitev: pri obeh govori prvi del o novotarijah v zvezi z jožefinskim katastrom in upravo, drugi pa obravnava cerkveno problematiko. Pri tem sta pomenljivi dve opazni razliki. 26-kitična "Pesem od teh sedajneh novih cajtov", ohranjena v dati- ranem prepisu iz leta 1800, je nastala še proti koncu življenjajožefa IL, ko so merjenja za jože- finski kataster v polnem teku. Njihovo kritizira- nje preide skoraj neopazno v kritiko cesarjeve cerkvene politike in uprave ter končno v spoti- kanje ob vladarjevo osebo samo: "Dokle bo naš cesar živo,/ tok bo guberniom vižou". Na najbolj neposreden način pripisuje Anonim krivdo za opisano stanje Jožefu II. in si odkrito želi zame- njave vladarja: "Le-tega je uržoh Jožef cesar ta/ Bog dej, de bi biu skorej en drugi." Druga, krajša pesnitev z naslovom "Pejsem od tega rezsvetlenga sveta" je nekaj let mlajša, dati- rana sredi leta 1791 in je vsekakor nastala že po Jožefovi smrti ter odpravi večine njegovih re- form (1790). Gre za 13 osmerovrstičnih kitic iz trohejskih šestercev in petercev, pri čemer pe- sem ritmično ni toga,32 vendar oblikovno nekoli- ko preprostejša od prejšnje pesnitve, vsebinsko pa na neki način predstavlja njeno logično na- daljevanje. V prvi polovici si da avtor duška nad dejstvom, da je jožefinski kataster skupaj z oso- vraženimi davčnimi pobiralci ("ajnemarji") od- pravljen. Drugi, "cerkveni" del, je povsem v slo- gu zadnjega dela prve pesmi, le da ni naperjen zoper jožefinizem, temveč proti janzenističnim idejam in politiki v Cerkvi in potemtakem bolj proti jožefinsko usmerjeni cerkveni kakor proti posvetni oblasti. 2>> Gspan, n. d. str. 379. •w Prim. Kidrič, n. d., str. 278. - Prim. Kos, ti. d., str. 10. •" Gspan, ti d., str. 380. •i2 Prim. Gspan, n d, str. 380. VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE Pesmi objavljamo v zaporedju njunega nastanka in ju v nadaljevanju glede na vsebinsko sorodnost obravnavamo skupaj. Pri transliteriranem besedi- lu mestoma opozarjamo na razlike s Pokornovim Pesem od teh sedai neh novih zaitov i. Kai so sa eni Elimenti po usen dushelah so punti al je blo kedei to ko nobeden na more vedit sa to. prečrkovanjem in razumevanjem besedila ter na neenotnosti med ohranjenima rokopisoma na eni strani ter Grafenauerjevo objavo na drugi, za kate- ro ne poznamo rokopisne predloge. Pesem od teh sedajneh novih cajtov i. Kaj so za eni elimenti*, po useh duželah so punti, al je blo kedéj tokó, nobeden na more vedit za to. /* elementi/ Enkrat se je Augustus smiflo de je biu ves svet popisou nash Zefsar she bel hoda kir usega na klaftre smero bo. 2. Enkrat se je Avgustus zmislo, de je biu ves svet popisou, naš cesar še bel hodó, kir vsega na klaftre* zmero bo. /* na sežnje/ 33 Ojoh, joh, kir sdei regira sa to ve usak hrib inu dolina kir je she use smirjeno pak je she bel smedeno. 4. Comifsarje sa to ven poslali de so se prou stemali sunei grofou jenu vashih gnad be biu shiher sunti tisakiga na eno plat Potem so nive shazvali na perdeuke so jeh diali bode usheniza al pak resh Komisarje sa pisou bersh. Verte jno traunke shazvali use gmaine so ogledvali nei she bo en gunzvet al baron usak je potegno velik Ion. 3. O, joh, joh, kir zdej regira*, /'viada/34 za to ve vsak hrib inu dolina, kir je že use zmírjeno, pak je še bel zmedeno. Komisarje za to ven poslali, de SO se prou Sternali*, /* biti domišljav, prevzeten/ zunej grofov jenu vaših gnad be biu žiher* sunti vsakiga na eno plat. /* lahko/35 5. Potem so nive šacvali*, na perdeuke so jeh djali, bode ušenica al pak rež, komisar je zapisou berž. 6. Verte j'no traunke šacvali*, use gmajne so ogledvali, nej že bo en guncvet* al baron, vsak je potegno velik Ion*. /* cenili/36 /* ocenjevali/ /* malopridnež/ /* plačilo/ Kmet bi biu lochka gvirat sdei ke muni treba tlake delat /* gvirati - veljati/ 1,9 m. 7. Kmet bi biu lohka gvirat*, zdej ke mu ni treba tlake delat, {i Dolžinska in površinska mera, klaftra • 14 Iz nem. regieren. 15 Iz nem. sicher. 16 Iz nem schätzen. •i7 ~Na kole so kantone djali" meri najožefinska katastrska merjenja, pri katerih sta bila glavna pripomočka dva kola (prim. Peter Ribnikar, Zemljiški kataster kot vir za zgodovino, v ZČ36 (1982), str. 325). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 more pa tulkain dauka dat de mu ni mogozhe enkrat obstat. more pa tulkajn dauka dat, de mu ni mogoče enkrat obstat. 8. Na kole so Cantone diali na usaka vafs Richtarja postauli ozhio de bi biu kmet gospod al bo jemo prevezh gosposk. Na kole so kantone* djali, /* kanton - območje novačenja/37 na usaka vas rihtarja* postauli,/* pomožni krajevni uradnik/ očjo de bi biu kmet gospod, al bo jemo preveč gosposk. Gorje sdei obogimo kmeti po shtir pet gosposk imeti vender zhe nada Kaufert gosposka pravi ni toy gront. 9. Gorje zdej obogimo kmeti, po štir, pet gosposk imeti, vendar če na da kaufert*, gosposka pravi: "Ni toj gront* /* kupnina/38 /* grunt, kmetija/ 10. Kai zhes dobriga imeti pravim jest tebi bogimo kmeti pogli kai brunih ludi milo sdihuje inu jezhi. 10. "Kaj češ dobrega imeti", pravim jest tebi bogimo kmeti, "pogli, kaj brunih* ludi milo zdihuje inu ječi". /* brumen - pobožen/ 11. Nune Menihe so pregnali jenu ta shivesh nim prepoudvali dokler bo terpelo toko tok dougo bo na sveto hodo. 11. Nune, menihe so pregnali jenu ta živež nim prepoudvali, dokler bo terpelo tokó, tok dougo bo na sveto hodó. 12. Mashnikam so zhast oduseli glih tem vahtarjam jeh sturili kir morejo na vahti stat jnu te potente osnanvat. 12. Mašnikam so čast oduzeli, glih tem vahtarjam* jeh sturili kir morejo na vahti* stat jñu te potente* oznanvat. /* vahtar - stražar, čuva|/ /* vahta - straža/ /* potente - patente/ 13. Kai je sdei sa ena slepota po usih zerkvach je temnota kir nasmejo svezhe state na shran nobene mashe brate. 13- Kaj je zdej za ena slepota, po usih cerkvah je temnota, kir na smejo sveče state, na šran* nobene maše brate. /* na stran/ 14. Sdei ni drusiga koker potenti na usih uratah so na bite sdei regira joh jnu gorje sei sato usaki dober ve 14. Zdej ni druziga koker potenti, na usih vratah so nabite, zdej regira joh j 'nu gorje, sej zato usaki dober ve. 15. Dokle bo bo /sic!/ nash zefsar shivo tok bo gubernium vishou 15. Dokle bo naš cesar živo, tok bo guberniom vižou*, /* gubernij vižati - vladati/39 •w Iz nem. Kaufwert. - Pesnik se huduje nad prisilnim pre- vajanjem zakupnih kmetij in zemljišč v kupnopravne, za kar so zemljiški gospodje zahtevali visoke kupnine. •i9 V pesmi se gubernij omenja dvakrat, prvič ga vodi ("vi- za") cesar, drugič pa je gubernij ta, ki zapoveduje ("Zdej nas le gubernium viža"). B. Grafenauer je prvi verz pre- pisal kot- "tok bo gubernerjum vishu ", kar je razumel kot VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE papesh pak bo urimo spau malkrat bo nova masha brau. papež pak bo v Rimo spau, malkrat bo nova maša brau. 16. sdei našle gubernium visha nove masnike nam poshilla oni so ene grosne uzhenosti al perneh ni nezh ponisnosti. 17. Uspoudnizah so skruplanti na kloštre lauter spegonti sami sebe povikshujejo te stare pa sanizhujejo. 18. Nobeden nima plate sbrite usak ima lafse savite guante use sprefarbane lafse use bell nakraushane 16. Zdej nas le gubernium viža, nove mašnike nam posila, oni so ene grozne učenosti, al per neh ni neč ponižnosti. 17. U spoudnicah so skruplánti*, /* tankovestneži/ na kloštre lauter špegonti*,/*lauter špego(n)ti - zgolj vohuni/ sami sebe povikšujejo, te stare pa zaničujejo. 18. Nobeden nima plate* zbrite, usak ima lase zavite, guante* vse sprefarbane, lase vse bel nakraužane. /* meniške tonzure, pleše/ /•obleke/ 19. Ta velke shole jnu seminarje u vezheh mestali tudi u Gradzu sa dnarje bolshi je jet kofse past koker študirat u seminarje sa eno prašno zhast. 20. Katira terpi dokler studira bukve sa mashtuva prebere kade biu nemo shegne uset sa masho prat ga sna gosposka mušketo uroke dat. 19. Ta velke šole j 'nu seminarje, u večeh mestah tudi u Gradcu za dnarje, bolši je jet koze past, koker študirat u seminarje za eno prazno čast. 20. Katira terpi, dokler študira, bukve za maštuva* prebere, /* maštuva. maštvo - maša/ kade biu nemo žegne* uzet za mašo brat, /'blagoslove/ ga zna gosposka mušketo* u roke dat. /* puško/ 21. Le tega je urshoh Joseph zefsar ta bog dei de bi biu skorei en drugi de bi papesh vezh urimo na spau am pak soje sapoude vendajau. 22. Kai je sdei katolska zirku katir bise smislo milo bise siokou jest navem kai bo stega zhe nam Bog kei bolshiga na da. 23. Greki so sdei staro virzi Nemzi bodo nova virzi 21. Le-tega je uržoh* Jožef cesar ta, /* kriv/-*0 Bog dej, de bi biu skorej en drugi, de bi papež več u Rimo ne spau, ampak soje zapóude ven dajau. 22. Kaj je zdej Katolska cirku, katir bi se zmislo, milo bi se zjokou, jest na vem, kaj bo s tega, če nam Bog kej bolšiga na da. 23. Greki so zdej starovirci, Nemci bodo novavirci, cesarjeve "zastopnike " - gubernerje (n. d., str. 163, 166). Njegova objava mlajšega prepisa pesmi se namreč tudi na drugem mestu razlikuje od naše ("Sdej nas le gober- ••• (!) visita'' namesto "gubernium visha"). Prvotno je bila vsekakor mišljena upravna enota gubernij, za no- tranjeavstrijske dežele v letih 1782/3-1791 s sedežem v Gradcu. 40 Iz nem. Ursache, VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 33 na papesha nezh nadershe sami po sojeh glavah uzhe. 24. Debi Cardinali skori gori ustali ta svet Concilium dershali prosimo usi skupei boga de nam skori kei bolshiga da. na papeža neč na derže, sami po sojeh glavah uče. 24. De bi kardinali skori gori ustali, ta svet koncilium* deržali, prosimo usi skupej Boga, de nam skori kej bolšiga da. /* koncil/ 25. Meni bo treba nehati od teh rezhi dapoudvati nobene nisem falliu kdo se bo sato zhesme jesiu. 26. Kebi se pa shesou kedo debi otou svedit tega katir je pisou leto jest rezhem temu tinta jnu pero kai je nemu mar sato. Prepisana nata 3 dan Aprilla 1800. 25. Meni bo treba nehati od teh reči dopoudvati, nobene nisem faliu*, /* zgreši!, storil narobe/ kdo se bo zato čezme jeziu. 26. Ke bi se pa žezou* kedo, /* naibrž prav: shelou - želou/'4' de bi otou tega, katir je pisou to, jest rečem temu tinta j 'nu pero, kaj je nemu mar za to. Prepisana na ta 3 dan aprila 1800. Peifem Od tega Resfvetlenga Sveta Pejsem od tega rezsvetlenga sveta i. Zhudni Moderiani sa pershli na Svet, Od ufsih Kraijov sbrani, Kdo jeh ozhe shtet, Lete merjo grunte Borshte noj polle, To je kar stri punte Rane te bolle. 1. Čudni moderjani sa peršli na svet, od usih krajov zbrani, kdo jeh oče štet. Le-te merjo grunte, boršte noj polé, to je, kar stri punte, rane te bolé. Enu sternu ima pravia po pet dat, Tozho tudi nima, pollu skoduat, Prou lepi Preroki prerokujejo, O Kushtraskem Parouki, pogu Raitaja, Enu sternu* ima, pravja, po pet dat, točo tudi nima, polu škoduvat. Prou lepi preroki prerokujejo o kuštraskem parouki, Bogu rajtaja. /* strn-i (ž) - posevek žita/'2 /* kuštrava baroka-lasulja/'*i /* računa|o, plačuje|o/ 41 V Grafenauerjcui objavi je transliterirano kot- Ke bi se pa želov kedo.." (Gra/enauer, n. d, str. 164). 42 Po Gspanovi objavi "Eno zrno.. " (Gspan, n. d„ str. 324). 4i Nerazumljiva besedna zveza je najbrž plod prepisoval- čeve napake. Namesto "o kuštraskem parouki " bi moralo pisati • kuštraskem (-ski) parouki'' v pomenu biti oble- čen oziroma imeti na sebiperiko kot znamenje napuha in vzvišenosti. Zdaj torej rajtajo * Bogu preroki v lasu- ljah. Tudi v Gspanovi objavi najdemo "v kuštrasti bara- ki'' (Gspan, n. d., str. 324). VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE 3. Joj joh ta Kraluje, gorije tebi suet, Mernik sapouduje, ofse na Klaftre shtet, Joh joh vfsak vpije, Purgar, Kmet, Gospud, Joh joh ta nafs bije, Joh strij taushent shrot. 3. Joh, joh, ta kraluje, gorje tebi svet, mernik zapouduje, osé* na klaftre štet. Joh, joh, vsak vpije, purgar, kmet, gospud, joh, joh, ta nas bije, joh stri taužent šrot*. /* jarem, oral/ /'vse/ • tisoč s(i)rot/ She vfselej premalu, je blo teh Barouk, Deb she bio jemalu, srebro snashih rok, Shashe pershlepilli, te Ainemarve, Pet shto so slushili, te rabinarij. 5. oni so menili, de bo vezhna rezh, Sufsna sa dobbilli, shli so vfsi sa pezh, Od nobenga shlishat, ni vdesheli vezh Nezh vezh jeh ni sdishat einemarij sa prezh. 6. Rihtarja imeti more vfsak a vafs, Desna dnarje shteti, jen udreti nafs, more snet potente, ket Kershanski nauk, Skerbi pak nazente, de odraita Dauk. Svet sa she smeshali, Kloshtre prasnijo, Mlade ven segnalij, 4. Še vselej premalu je blo teh barouk*, deb' zeblo jemalu srebro z naših rok. Ša še peršlepili* te ajnemarje*, pet što* so služili te rabinerji*. Oni so menili, de bo večna reč, z usna sa dobili, šli so vsi na peč. Od nobenga slišat, ni v deželi več, neč več jeh ni zdišat*, ajnemarji sa preč.* 6. Rihtarja imeti more vsaka vas, de zna dnarje šteti, jen udreti nas, more znet potente ket keršanski nauk, skerbi pak na cente, de odrajta dauk. 7. Svet sa že zmešali, kloštre praznijo, mlade ven segnali, /* baroka - lasulja/ /* skrivaj pntepli. pritihotapili/ /* prejemniki, pobiralci davkov/45 /* petsto goldinarjev/ /* rabini, oderuhi/46 /* najbrž zdišati, zavohati/ /* so preč/ 44 Najbrž besedna igra z nemško besedo Joch, enkrat v po- menu jarem, drugič oral, t. j. zemljiška površinska enota (0,57 hektara). V Gspanovi objavi je mišljen jok, kar bi bilo še razumljivo v prvih dveh primerih, teže pa pri: 'joh, joh, ta nas bije. " Napačno je posodobljen verz 'joh stri taužent šrot", in sicer kot: "joh, tri tavžent srot" (Gspan, n. d., str. 324, 380). 45 Iz nem. Einnehmer. 46 Najbrž metafora za krivoverstvo in nasploh zlo: rabine- rija iz nem. Rabbiner - rabin. Komentar v Gspanovi ob- javi razlaga pojem rabinarji kot "židovski verski učitelji, tudi oderuhi" (Gspan, n. d., str. 381). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 uzhirku branijo, Krishov pot podreti, Krishzhe prez pobrat, Bratoushne poshreti, sna Jansenski Brat. u cirku branijo, križov pot podreti, križce prec pobrat* bratoušne požreti zna janzenski brat. /* preč pobrat/ 8. Semiarski /sic!/ vuki, pernefso leb sad, Sa naverni stuki, giftni koker gad, v'zhe ufse narobe, spazhio vefs Svet, testerpene gobe, na meh jeh odret. 8. Seminarski vuki perneso lep sad, sa naverni štuki*, giftni* koker gad, uče use narobe, spačijo ves svet, te sterpene gobe, na meh jeh odret. /* kosi, komadi/17 /* strupeni/"1" Graz inu tudi Dunei, shetoku vzhi, Deta k'tir jesunej, prez sgubi ozhi, Papesha bonisha, shkoffam glih strij, Jansen nega visha, na Kloštre reshe. Grac inu tudi Dunej, že toku uči, de ta, k'tir je zunej, prec zgubi oči, papeža poniža, škofam glih stri*, Janzen nega viža*, na kloštre reže. /* enači/ /* usmerja, vodi/ 10. O pridgah od Maria, mouzhi koker tat. Plate she nasbrije, stupan ket Soudât, Nosha je Desheushka, od glave da noh, Glava je Jansenska, noter kofsi roh. 10. O pridgah od Marija mouči koker tat, plate* že na zbrije, štupan* ket soudât, noša je dežeuska, od glave da noh, glava je janzénska, noter kosi roh*. /* meniške tonzure/ /* napudran/ /* kozji rog/49 11. Na skaplir napaszhe, zel nezh na Dershe, Ja koker podlaszhe, na mishe reshe, Roshenkranz puftiti, le premishluvat, vzhi to vafs sveti jen Jansenski Brat. 12. Od pustke sa vergli, svete zerkve Shaz, 11. Na škaplir*, na pašče**, /"škapulir, ** pasovi/50 cel neč na derže, ja, koker podlasče*, /* podlasice/ na miše* reže, /* na miai/ roženkranc* pustiti, /* rožni venec/ le premišluvat, uči to vas sveti jen janzenski brat. 12. Odpustke zavergli, svete Cerkve šac*, /•zaklad/51 47 Iz nem. Stuck. 4fi Iz nem. giftig. 49 Gspan razlaga: "v glavi je skrit kozji rog - vražji rog,; oči- tek, dajanzenistiširijo hudičeve nauke "(n. d., str. 382). 50 Znamenji redovništva in bratovščin. 51 Iz nem. Schatz. VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVE\A ZA VSE ob haila posherli to sa trapi pazh, v' Duhu te pokore, shivet sdei vzhe, stresne glave nore, On pa frey shive. 13. Shtok je ta Dvanaisti, vam hinauzam spet, Sdei pa ta trinaisti, she na verh odshtet, Gleite kai po strila vasha Maninga, ja she poreshbilla boshja shtaffenga /sic!/. Konz den 17 ten Junius 1791 Čeprav sta obe pesnitvi s protijožefinsko te- matiko natanko datirani, čas njunega nastanka ni tako enoznačen. A. Gspan je brez posebnega komentarja zapisal, da "sta morali nastati konec 80-ih let 18. stol. V4 Če je iz prve, ohranjene v pre- pisu iz leta 1800, jasno razvidno, da je zagledala luč sveta še za življenja Jožefa II. (umrl 20. fe- bruarja 1790), pa je čas Jožefove vlade za drugo, datirano s 17. junijem 1791, kot že povedano, za- gotovo prezgoden. Domnevo, da je nastala "naj- brž pred 1. 1789", je B. Grafenauer utemeljeval z načinom opisovanja jožefinskih katastrskih merjenj, ki so se odvijala v letih 1785-1789.55 Ven- dar pa izginotje davčnih pobiralcev - "ajnemar- jev", ki naj bi jih dobili "z usna" (z bičem), kaže že na čas po odpravi večine Jožefovih reform v mesecih po njegovi smrti. Leopold II. je moral s patenti za posamezne dežele do srede leta 1790 odpraviti osovraženo urbarialno regulacijo, ta- ko na Kranjskem v mesecu juniju. S tem je bila ponovno uveljavljena davčna zakonodaja Mari- je Terezije in davke so namesto dobro plačanih cesarskih pobiralcev spet pobirala zemljiška gospostva.5'1 "Ájnemarji" iz naše anonimne pe- snitve so jih torej kaj hitro dobili po grbi in leto ,-> Gspanova objava ima Stek" z metaforično razlago: "Vam, hinavci, bije dvanajsta, celo ic trinajsta ura; bli- ža se vam skorajšnji konec" (n. d., str. 382), toda prejko- ne je dvanajsti in trinaisti Stob" treba razumeti dobe- sedno kot zaporedni kitici. x< /z nem. Meinung. 54 Gspan, n. d, str. 379. '' Grafenauer, n. d., str. 167. -Mnenje, da ¡epesem najbrž nastala Se pred 1789, povzema tudi Kos, n. d., str. 10. F. Gestrin - V Jfe/ik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana 1966, str. 16. 56 obhajila požerli, to sa trapi pač, v duhu te pokore živet zdej uče, streže glave nore, on pa frej* žive. /* svobodno, prosto/ 13. Stok* je ta dvanajsti, • kitica/52 vam hinavcam spet* /* zapet/ zdej pa ta trinajsti že na verh odštet, glejte: kaj bo strila vaša maninga*, /* mnenie, namera/'3 ja že bo režbila* /* razbila/ božja štrafenga*. /*kazen/ Konc den 17ten Junius 1791 pozneje, ko je Anonim datiral svojo pesem, jih v deželi resnično ni bilo več "zdišat" ("ajnemarji so preč"). Po Gspanu naj bi bil verz, v katerem so jih dobili "z usnam" od razjarjenih kmetov, "bolj izraz želje kakor splošen pojav,"" kar pa bi mo- glo držati le ob povsem nedokazani predpo- stavki, da je pesem nastala še pred 1789, ko so se jožefinska katastrska merjenja končala, ali kveč- jemu leto dni pozneje. O času, ko so bila merje- nja še v polnem teku, govori v sedanjiku prva kitica: "Le-te merjo grunte, boršte noj polé" ter temu početju pripisuje tudi vzroke kmečkega uporništva ("to je, kar stri punte"), v letih 1787- 1790 porojenega ponekod na Kranjskem in Go- riškem.5" O resničnem neslavnem koncu cesar- skih pobiralcev davkov - "ajnemarjev", ki naj bi v tej vlogi zamenjali zemljiške gospode, pa Ano- nim ne pušča nobenega dvoma, saj nad dejs- tvom izraža neprikrito veselje, ki ni niti malo po- dobno navadni želji. Pesem potemtakem tudi v zasnovi ni mogla biti zložena dosti pred datu- mom, s katerim je datirana (17. junij 1791), in si- cer najbolj zgodaj ob odpravi jožefinske davčne zakonodaje sredi leta 1790. Glede avtorstva obeh "protijožefinskih pamf- letov" si danes nismo dosti bolj na jasnem kot naši predhodniki. F. Lampe ju je, kot rečeno, pri- 57 5/i De/omaje šlo za kmečko upiranje ob sami izdelavi jože- finskega katastra, porojeno iz bojazni pred povečanjem zemljiškega davka, deloma pa je bilo naperjeno zoper dajatve zemljiškim gospodom, ki so vse glasneje zahte- va/i odpravo reform. - Pnin. Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 338-339- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37 /aß •/• . La buja, J\ZA\véUvncjcL *'OLL(LS if / •/ . *LQS•. ó a. ?j ti will ttcbJoet , 0Ï) uf sik ••• ••, .dna,riLf JQlo ¡•••••. • • / Pi L V • / JJ?o-n¿nte noi rootle. Jo j t Ha**- 2>brì-?ou•»••»•»^>••?•••^ Gorazd Stariha TRIJE TOLOVAJI Tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju ter o pravnem redu Pred nami so zapisniki zaslišanj treh siroma- kov, ki so po malem delali, beračili pa tudi prije- la se jih je dostikrat kakšna stvar brez soglasja lastnikov. To so bili predstavniki gostačev in dni- narjev oz. beračev. Njihove zgodbe so iz let 1776, 1803 in 1822. Prva torej še iz časa Marije Terezije, druga iz časa cesarja Franca II. in tretja iz časa taistega cesarja, samo da je bil takrat že Franc I. Vse so nastale v dobi "pravnega absolutizma", v obdobju od prve polovice 18. stoletja do revolu- cije leta 1848. Skupna značilnost tega obdobja je v tem, da postane nosilec pravnega razvoja mo- narhova centralna oblast (omejevanje fevdalcev, prenašanje pristojnosti). Doba pomeni začetek moderne zakonodaje; gre za poenotenje prava, za odpravljanje običajev (krajevnih, zgodovin- skih).1 Ta "pravni" okvir je res zelo splošen; da je pa vsem trem osrednjim zaslišancem ime ravno Luka, je pa neiskano naključje. Zgodbam je de- jansko skupno zlasti to, da govorijo o ljudeh, ki so bili res na dnu tedanje družbe, tako na koncu, da so prihajali v navskriž z zakonom. Prav zato so se nam tudi ohranili zapisi o vsaj delu njihove usode. Sicer pa je že tako, da je največ napisane- ga o "vrhovih", vladajočih, premožnih, tako ali drugače slavnih ljudeh in na drugi strani o "pod- nu", kriminalcih in marginatóri s strani črnih kronik. O pravih "navadnih" ljudeh je še naj- manj zapisov, o njih namreč resnično ni potreb- ' Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1996, str 365 no pisati... (Resda matični listi, popisi prebivals- tva, zemljiška knjiga in podobne "statistike" ne prizanašajo nikomur, vendar so to praviloma za- pisi nevtralnega značaja, ki jih posameznik de- jansko ne zanima). Iz prvega zaslišanja bomo tako izvedeli, da so se reveži, ki niso imeli nikakršnega nepremič- ninskega premoženja, kar precej selili iz kraja v kraj, beračenje in kraja pa se tudi nista izključe- vala. Zapisnik je zanimiv tudi zaradi seznama in kratkega opisa gorenjskih beračev, poleg pravih imen so se ohranili tudi njihovi vzdevki. Drugi zapisnik govori o tržiškem kovaču, žeb- ljarju, ki ga je delodajalec odpustil in se je mo- žak začel preživljati s krajo. Vendar pa iz zasliša- nja izvemo tudi, da je kovača kar precej mučila žeja, tako da je odpustu skoraj gotovo botrovalo ravno pijanstvo. Osebe, s katerimi se je družil, tudi niso imele ravno najboljših delovnih navad, že včasih pa so se našli poštenjaki, ki so bili pri- pravljeni kupovati blago po sumljivo nizkih ce- nah in jim je bilo vseeno, kako se je le-to znašlo pri prodajalcu. Izraz že uveljavljenega pravnega reda se kaže v zanimanju notranjeavstrijskega apelacijskega sodišča v Celovcu za nebrižnost in počasnost kranjskega sodišča, kateremu je zapr- ti žebljar nazadnje še pobegnil. Prav tako se kažeta pravni red in zanimanje višjih oblasti za zaščito državljanov pred samo- voljo uradnikov (vsaj v nekaterih primerih) v tretji zgodbi, ki govori o "na črno zaprtem in te- penem" ušivem nemaniču, ki je upravniku ljub- 48 ZGODOVINA ZA VSE ljanske kaznilnice zaradi nedolžne kraje povzro- čil precej "uradnih" skrbi. Pa začnimo. Prva zgodba V mesecu marcu leta 1776 je kokrški inimicar prijel štiri sumljive berače, če ne že kar tatove, Luka Bizjaka vulgo Cunjarja, Jurija Skodlarja, Jo- žefa Libaniča vulgo Vahtiča in Primoža Križnarja vulgo Bitenca.2 Predal jih je upravitelju gospos- tva Brdo pri Kranju, Valentinu Vresniku, ta pa jih je 21. marca odgnal na deželno sodišče v Kranj. Tam so čez dva dni Luka Bizjaka na kratko (su- marno) zaslišali v naslednji postavi: sodnik je bil Joh. Andrej Crobath - mestni sodnik in namest- nik deželnega sodišča, prisednika (v kriminal- nih zadevah) sta bila Maks. Anton Jugovic in Joh. Nep. Rozman, Joh. Jurij Nord, mestni pisar, pa je bil zapisnikar. Zapisnik so poslali "na višje me- sto'" in 30. marca so prejeli ukaz, da proti Bizja- ku začnejo kazenski proces. Na ponovno, tokrat kazensko zaslišanje, pa je moral Bizjak počakati do 28. junija, ko je kazen- skemu procesu načeloval sodnik Guilielm Kaje- tan Vesel, • kr. deželni sodnik v Kranju, prised- nika sta bila dr. Maksimilijan Anton Jugovic in Johann Nepomuk Rozman, vprašanja in odgo- vore pa je zapisoval Damijan Jožef Vesel, •. kr. pisar deželnega sodišča v Kranju. Iz splošnih vprašanj najprej izvemo, da so Biz- jaka poznali tudi pod imenoma Soudatou Luka in Cunjar (Zuinar), da je bil star 32 let, rojen raj- nima Tomažu in Klari (ki nista imela čisto nič premoženja) v Predosljah na gospostvu Brdo pri Kranju. Bil je poročen z ženo Mico in imel z njo tri "živeče otroke" (pri takratni umrljivosti otrok ta podatek verjetno ni zvenel za današnje pojme nekoliko nenavadno) - devet let staro Špelo, nato še Jero in Magdaleno. Luka je imel tudi dva brata. Starejši Jošt je bil oskrbnik v služ- bi na Brdu, mlajši Gregor pa oženjen gostač v Tupaličah. Bratje so imeli še dve sestri. Mina je bila na Beli poročena s t. i. Lončarjevim Jurijem, Meta pa je bila gostačka v Predosljah. Odgovor na vprašanje o njegovem bivanju "od mladosti dalje", torej od takrat, ko je moral 2 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond. Mestna občina Kranj (KRA-2), arhivska enota (a, e.) 24. •* Deželno sodišče je obtoženca lahko samo sumarno zasli- šalo, nato pa je apelacijska sodišče v Gradcu (od 1782 dalje v Celovcu) odločilo, ali naj primer v nadaljevanju obravnavajo kazensko ali ne. iti po svetu, nam prikaže bivanje reveža, ki se je iz leta v leto prebijal vedno kje drugje. Ko je bil star dvanajst, štirinajst let, je odšel od doma slu- žit v Suho k "Marčovmu Valant" kjer je ostal eno leto. Nato je bil leto dni pri Urbanu Vizavu v Bri- tofu, zatem pa se je podal na Koroško, kjer je bil pri nekem Doliču tri leta, pri nekem Hrovatu dve leti in nato še pri nekem pivovarju Prdcu {Perdez) eno leto. Zatem se je vrnil v Britof, kjer je bil leto dni v službi pri "Jurčkovmu Valant", nato pa v Srakovljah pri Srakarju prav tako eno leto. Sledila je poroka v Orehovljah in leto dni gostaštva pri Jakobu Rabu, nato eno leto v Pre- dosljah pri Boštjanu Žibertu (Pircu), pri Leskov- cu v Britofu dve leti in pol, leto in pol pri Luku Kralju ali Golju in pri Skodlarju (ki je bil aretiran obenem z njim) eno leto. Njegovo in njega žene zadnje bivališče pred nesrečnim prijetjem pa je bilo od sv. Jurija (23- 4.) 1775 pri Anžetu Maziju v Britofu, podložniku samostana Studenice. Na vprašanje, kakšen poklic opravlja oz. kako, s čim se preživlja, je odgovoril, da deloma s ple- tenjem nogavic in izdelovanjem muhalnikov, deloma pa tudi z lovljenjem žab. Kadar pa mu vse to ne bi zneslo dovolj oz. nič, pa naj bi tudi beračil. Po njegovem prepričanju naj bi bilo be- račenje tudi krivo, da so tokrat zaprli njega in to- variše. Omenjeni Vahtič je namreč prišel k Luku prespat za par dni, na sredo po Jožefu (20. 3) pa sta se že zarana odpravila iz Britofa lovit žabe v Kokro. V Tupaličah sta ju došla Jurij Skodlar in Primož Bitenc, tako da so skupaj prispeli v Ko- kro do prvih hiš, kjer pa so se pojavili trije vojaki in mitničar na konju, jih takoj prijeli in zaprli v mitnico, čez nekaj časa pa odpeljali na gospos- tvo Brdo pri Kranju in od tam v Kranj. Na vprašanje je Luka pojasnil, da Primoža Bi- tenca pozna, ker je pred približno pol leta več- krat beračil pri Lukovi hišni gospodinji. Jožeta Vahtiča je poznal že tri leta, ker je ta stanoval v Predosljah pri "Hanskovmu Luku", Jurija je poz- nal že dvanajst let, ker sta skupaj služila v neki vasi. Z Vahtičem je tudi že trikrat ali štirikrat be- račil v Vodicah, v Cerkljah in v komendski fari. S Skodlarjem pa je bil samo enkrat na Savi, ko sta lovila žabe in beračila okrog. Sodišče je Luka povprašalo, ali pozna še kak- šne berače in ta je začel naštevati, da pozna še Jožeta Psika, ker je bil na njegovi ohceti, Gašper- ja Križnarja je pred tremi leti srečal pri berače- nju, Martina Polonina prav tako pred tremi leti v Kranju, ko je prodajal muhalnike (očitno precej razširjena beraška obrt!). Gregorja Halmana je večkrat videl prodajati krtače, Miha Rezijana je VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 49 srečal pred petimi ali šestimi leti na Joštu in nato večkrat, ko je okrog prodajal pernice, Anton "Mertev Lah" se mu je pred približno tremi leti pridružil pri beračenju, Štefana Štucna pa je spoznal v Britofu, kjer je tedaj prebival. Luka je torej izjavil, da so ga zaprli samo zaradi beračenja, vendar pa ga je sodnik takoj povpra- šal, česa da je bil še obdolžen. Že v prvem, su- marnem zaslišanju so ga namreč povprašali, ka- ko je bilo z nekim prejšnjim beračenjem na Je- zerskem. Že takrat je Luka povedal, da je z ne- kim Simonom Dolincem pred približno štirimi leti beračil na Jezerskem, kjer je Simon ukradel neki denar, on pa da je bil poleg. Na kazenskem zaslišanju je izjavo ponovil, vendar še v isti sapi zanikal svojo prisotnost pri kraji, češ da se je zmotil, da se mu je zareklo in da je Doline kradel sam. Seveda so ga natančneje povprašali o stvari in izkazalo se je, da sodišča pravzaprav ni zani- malo, ali je Luka lovil žabe v Kokri, ampak kraja, ki se je zgodila na Jezerskem že pred leti. Tako naj bi se torej pred kakimi štirimi leti Si- mon in Luka srečala na semnju v Predosljah in se domenila, da gresta beračit na Jezersko, kar sta tudi storila. Do večera sta pripešačila do zad- nje kajže v Kokri, kjer sta prespala, drugi dan pa sta spočita beračila po Jezerskem, med drugim tudi pri kmetu Močniku, kjer sta tudi prespala. Zjutraj sta se vračala v dolino. Luka je dejal, da je hodil malo naprej, ker se je Doline nekaj zadr- žal, pritisnilo naj bi ga namreč na potrebo. Ko pa ga je dohitel, mu je pokazal nekaj masti, ki jo je bil ukradel pri Močniku. Luka naj bi mu rekel, da naj mast vrne lastniku, kar da je Simon tudi sto- ril. Ko pa je ponovno dohitel Luka, je namesto masti prinesel s seboj nekaj denarja. Nato sta se oba podala v Kovor, kjer sta si pri nekem kajžar- ju privoščila dva maseljca vina in kvartala za de- nar (Doline naj bi od ukradenega denarja Luku dal petico). Tukaj je sodnik preiskovanca opom- nil na njegove besede, da mora večkrat beračiti, ker da mu zmanjka živeža. Kako da je torej mo- gel kartati za denar? Luka je bil nekaj časa tiho, nato pa je odgovoril, da je igral zato, ker da se je nadejal nekaj priigrati. Drugače da nikdar ne igra za denar, za orehe pač večkrat! Sicer pa hazardiranje s tujim denarjem ni dol- go trajalo, ker se Močnik očitno ni hotel sprijaz- niti z denarnim izginotjem, ampak je še z nekom pohitel za beračema in ju izsledil v Kovorju. Sle- dilo je prisilno povračilo odvzetih sredstev in te- meljit tepež, tako da je Doline obležal pri kajžar- ju v Kovorju, Luka pa je lahko še sam odhlačal domov v • ri to f. Sodnik je nato na vsak način hotel od Bizjaka dobiti priznanje, da je bil tudi on "aktivno" ude- ležen pri kraji. Za priči je dal poklicati celo oško- dovanca Močnika in njegovega spremljevalca v lovu za ukradenim denarjem, Matevža Resmana, ki sta potrdila, da jima je Luka takrat v Kovorju priznal, da je bil on na straži, medtem ko je Do- line kradel. Za pričo so poklicali tudi Jurčka iz Kovorja, pri katerem sta se berača ustavila in kjer so ju dobili. Ta je potrdil, da je imel Luka več denarja kot le petico, saj naj bi vino in kruh pla- čal z dvajsetico, potem pa, ko je bilo treba denar vračati lastniku, naj bi vrnil še polno pest denar- ja. Glede tega drugega očitka je Luka popustil v toliko, da je priznal, da je takrat imel pri sebi šest petič, o tem, da bi sodeloval pri kraji, pa nikakor ni hotel slišati in je vztrajno in dosledno tajil svo- jo vpletenost. Sodnik je zato spremenil taktiko in ga je vpra- šal, kateri berači ga obiskujejo. Luka je naštel Dolinca, Vahtiča, Štefana Štucna, Jurija Krajnika in "Mrtvega Laha". Sodnika je nato zanimalo, ali je kdo kdaj kaj prinesel k njemu in Luka je odgo- voril, da je pred tremi leti neki "Dragomeljčan" k njegovemu bratu Jožetu prinesel osem ali devet kosov preje, ki jih je prodal za petico. To prejo naj bi "Dragomeljčan" dobil kot plačilo za dni- no. Drugega naj bi "Dragomeljčan" ne prinesel k preiskovančevi hiši, ko pa so ga opomnili, je Luka priznal, da naj bi "Dragomeljčan" enkrat, ko ga ni bilo doma, prinesel njegovi ženo suk- njo, ki da jo je kupila od njega za en goldinar. Na vprašanje, če je še kdo kdaj kaj prinesel, je Luka odvrnil, da nihče nič, pa so ga spet spomni- li, da naj bi "Mrtev Lah" nekoč nekaj prinesel in Luka se je spomnil, da je pred dvema ali tremi leti prinesel k njemu skupaj s "Tovarškom" ali "Prijatlom" {Perjatou) nekaj koštrunovega me- sa, ki da so ga pri njem potem skuhali in skupaj pojedli. Sodniku pa to ni bilo dovolj in je hotel vedeti, ali je "Mrtev Lah" nekoč k Luku prinesel tudi ne- kakšen denar. Tako se je Luka spet moral spom- niti, da ga je pred približno tremi leti, enkrat po veliki noči, srečal "Mrtev Lah" in ga nagovoril, da naj gre z njim, da mu bo dal za polič vina. Tako sta se podala k "Spici birtu" pit. Ko je "Mrtev Lah" plačeval, je Luka videl, da ima v mošnji več kot za pest denarja. Potem je "Mrtev Lah" pobral bir- tov plašč in odšel, Luka pa je ostal v gostilni. Kmalu sta v gostilno prišla njegov brat Jože in Doline, povprašala po "Mrtvem Lahu" in pove- dala, da je ta v Žiganji vasi ukradel nek denar, nakar so se vsi trije podali za njim in naleteli nanj na Laborah {Na Vaboralï) pri Bitenc. Lukov VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODOVINA ZA VSE brat ga je nagovoril, da naj denar vrne in "Mrtev Lah" je denar izročil bratu Jožetu, ki pa mu je ne- kaj tega denarja vrnil. Nato so se vrnili k "Špicl- nu", mu vrnili plašč, pili in nato odšli domov. Sodnika je zanimalo, koliko denarja je prei- skovančev brat "vrnil Mrtvemu Lahu" in kaj se je zgodilo z ukradenim denarjem. Luka je dejal, da je odšel domov in da ne ve, da pa misli, da sta brat in Doline denar vrnila oškodovancu. Sod- nik je Luka vprašal tudi, kaj sta se takrat v gostil- ni z "Mrtvim Lahom" pogovarjala, pa je Luka de- jal, da nič. Sodnik mu seveda ni verjel in ga je takoj vprašal, zakaj je "Špici birtu Mrtvega Laha" predstavljal kot konjskega mešetarja (pri takih polna mošnja ni bila sumljiva!), Luka pa je eno- stavno odgovoril, da mu je "Mrtev Lah" pač tako naročil, pogovarjala pa da se nista nič. Sodnik je obupal glede "Mrtvega Laha" in je povprašal po t. i. Salamentu. Za njega je Luka de- jal, da ga je spoznal, ko je prišel k njemu povpra- šat za suknjo. Luka da mu je dal neko suknjo, Sa- lament pa mu je poklonil tobačno dozo, katero je kasneje dal Juriju Krajniku. Salament naj bi bil tudi drugače večkrat pri njem na obisku. Sledilo je vprašanje glede Balanta Štrukla, za katerega je Luka priznal, da ga pozna, vendar pa da nikdar ni bil pri njem. Sodnik je vztrajal, da naj bi Štrukel enkrat prinesel nekaj k preisko- vancu, tako da je Luka priznal, da je Štrukel ne- koč prinesel nekaj mesa, vendar da njega takrat ni bilo doma. Nadalje je sodnik vedel, da naj bi bil enkrat Salament z Dolincem pri preiskovan- cu in da so skupaj pojedli nekaj mesa, kar pa je Luka spet zanikal. Sodnika je nato zanimalo, če Luka pozna Su- hega Laha in Johana Rezijana, kar je le-ta zanikal, navkljub podvprašanju, ali ni s Suhim Lahom že nekoč nekje kradel. Sledilo je vprašanje, ali Luka pozna še kakšne berače. Luka je odvrnil, da ni- kogar razen tistih, ki jih je bil že navedel. Sodnik je očitno še nekaj vedel in je Luka vprašal, ali se ni z nekaterimi dobival na proščenjih, tako da se je Luka spet moral spomniti, da sta (s prav tako zaprtim) Vahtičem na proščenju v Češnjevku kuhala gobe in močnik, v Vodicah pa kašo. Kar so kuhali pa naj bi seveda naberačili. Sodniku tudi to ni bilo dovolj in preiskovanca so povprašali, ali pozna "tatinsko svojat", ki je bi- la tisti čas zaprta pri raznih deželnih sodiščih. Vprašali so ga, ali pozna Antona Pirca oz. Godo- vičana, Andreja Verderberja oz. Kočevarja, Alek- sandra Kimovca, Jakoba Dušo vulgo Črnega Ja- koba, Gašperja Prezla, Rozmana oz. Bohinca, Antona Kolinami, Luka Nakersta, Jožeta Psika, njegovo hčer Mico in Alenko Mationko. Luka je odgovoril, da od naštetih pozna samo Jožeta Psika, njegovo ženo in hčer Mico, in sicer zato, ker naj bi bili na njegovi ohceti, enkrat pa naj bi z njimi tudi tri ali štiri dni beračil. Čez štiri dni so Luka znova privedli na zasliša- nje in ga vprašali, ali pozna še katere berače in so mu jih našteli za cel "terezijanski beraški kata- ster": Lovrenc Krajnik, Črni Matevž, Simon To- varšek, Luka Kačar, Jurij in Matevž Traven, Jurij Žerovc, Andrej Mayer, Pavel Mesar, Matevž Cgan {Žgan), Jakob Štulca, Jože Ulčar, Nikolaj Vičan, Andrej Križnar, Kocijan Resic, Anton Medved, Lačenberg (Latshenberg), Miha Magister, Marko Cag (Zagg), Ta grintov Lovrek, Jernej Parkelc, Mutasti Dunajc iDuneiz), Matija Komatar, To- maž Štos, Alenka Psikla, Jera Bratovka, Jurij Ko- vačič, Nikolaj Lazar(e), Miha Poreparnik, Podga- nar (Podgeiner), Štefan Bohinc, Tomaž Hrovat, die Tschcdnig, Kazenbach, Ta grintov Jurij, Francem, Konjeder'c (Koinedierz), Anton Par- kelc, Urban Polenček, Moravčan Šaušek, Blaž Kregar, Kamenčan, Žerovc, Jurij Štingelc, Anžon, Kotlar, RimskiJozel, Rezijan, Jera Kašarjeva, Tek- cin Meta, Ta norčava Urša (Ta nortschava Urs- ha), Mačića (Matsheza), Andrej Vodičan, Kra- sove, die Tershe, Korošec, Miha Žabenčan, Špela Bohinka, Matija Kocijan, Hanzlc, Pungert, An- drej Hrovatič, Štefan Štucen, die Vetenz, Krof in njegova žena. In Luka je ponovno presenetil s poznavanjem beraškega sveta, navkljub neprestanemu zatrje- vanju, da ne pozna nikogar več. Tako je tudi to- krat začel odgovor z besedami, "da ne pozna drugih, razen", potem pa je začel naštevati: Lo- vrenca Krajnika, ker je enkrat pri njem prespal, Črnega Matevža, ker hodi okrog in puli zobe, Si- mona Tovarška, ker je enkrat z "Mrtvim Lahom", kot je že bil povedal, prinesel k njemu nekaj me- sa, Kocijana Resica, ker prodaja tobačne pipe, Miha Magistra, ker je z njim večkrat šel na tlako, Ta grinotv'ga Lovreka, ker je doma v Predosljah, kot tudi Jernej Parkelc (so torej sovaščani), Mu- tastega Dunajca, ker ga je enkrat obiskal, Alenko Psiklo, ker sta (nekoč) živela v isti vasi, Rimskega Jozelna, ker ga je večkrat videl, Meto Tekcinko, ker je naučila njegove sestre plesti in Štefana Štucna, ker sta (nekoč) živela v isti vasi. Seveda pa Luka ni nič vedel o tem, da bi vsi ti kaj kradli, ampak so se po njegovem preživljali (pošteno) z beračenjem. Sodnik pa z odgovorom še ni bil zadovoljen in Luka mu je moral za vsakega posebej povedati, kako izgleda, kako se oblači, kje je rojen in kje se zadržuje: VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 51 Lovrenc Krajnek je bil majhen, mršav, dolgega suhega obraza, star čez trideset let, rojen v Jami; kje se je zadrževal, Luka ni vedel. Črni Matevž ali Zobar je bil majhen in debel, dolgega debelega obraza, čez štirideset let star, znal je puliti zobe, bil je poročen in oblečen go- renjsko. Njegova žena, "Pšenični cvet" (Uschenizen Zvet) je bila srednje suhe postave, rjavega obraza, imela je dva sina in eno hčerko, oblečena je bila gorenjsko; kje se je zadrževala, Luka ni vedel. Gašper Križnar je bil precej velik in suh, bolje ga Luka ni vedel opisati, ker da ga je samo enkrat videl, tudi ni vedel, kje se zadržuje in ni poznal njegove žene. Štefan Štucen je bil majhen in precej debel, okroglega rdečega obraza, star okrog šestdeset let, poročen, zadrževal se je na Suhi, oblečen je bil gorenjsko, žene Luka ni poznal. Simon Doline je bil velik in suh, podolgovate- ga obraza, star okrog 26 let, samski, oblečen da je bil po gorenjsko. Kje se zadržuje, Luka ni ve- del, prav tako ne za naslednjega "prijatla". Simon Tovaršek oz. Perjatu, je bil precej velik in suh, rdečega obraza, Lukove starosti, samski, oblečen da je bil po gorenjsko. Kocjan Resic je bil velik in suh, star okrog 27 let, poročen, žene Luka ni poznal, živel pa je Za borštam v neki kajži, oblečen da je bil po gorenj- sko. Miha Magister je bil majhen in suh, temnega obraza, star okrog 27 let, rojen na Kokrici, kjer je tudi stanoval, bil je poročen, a žene Luka ni poz- nal, "nosil" se je kranjsko. Tagrintov Lovrek je bil srednje in suhe posta- ve, dolgega, suhega obraza, star okrog petdeset let, poročen, zadrževal se je v Predosljah, oble- čen da je bil po gorenjsko in močno raztrgan. Jernej Parkelc je bil majhen in suh, okroglega bledega obraza, star okrog trideset let, zadrževal se je v Britofu, oblečen da je bil po gorenjsko. "Mutasti Anže" ali Dunajc je bil srednje, debe- le postave, okroglega bledega obraza, star okrog štirideset let, vdovec, Luka ni vedel, kje se zadržuje, oblečen da je bil po gorenjsko. Alenka Psikla je bila vdova, precej velika in su- ha, dolgega suhega obraza, stara okrog šestde- set let, Luka ni vedel, kje se zadržuje, oblečena da je bila po gorenjsko. Tomaž Hrovat je bil velik in debel, dolgega bledega obraza, star okrog trideset let, poročen, Luka ni vedel, kje je rojen, zadrževal se je na Su- hi, oblečen da je bil po gorenjsko. Njegova žena Mica je bila velika in suha, dol- gega rdečega obraza, stara okrog štirideset let, imela je enega sina, oblečena da je bila po go- renjsko. Ta rimski Jozel je bil srednje postave, podol- govatega obraza, sive brade, star čez šestdeset let, nosil je črno katunasto suknjo in živel Za borštam, kot tudi njegova žena, ki ji Luka ni ve- del imena, bila pa je srednje, suhe postave, dol- gega suhega obraza, okrog šestdeset let stara, oblečena pa je bila gorenjsko. Meta Tekcinka je bila precej velika in debela, dolgega bledega obraza, samska, živela je v Pre- dosljah, oblečena je bila gorenjsko. Po temeljitem opisu in popisu siromakov, ki so "delovali" severno-severnovzhodno od Kra- nja, so Luka za vsak slučaj še vprašali, ali niso ti navedeni svojih imen kaj spreminjali, o čemer pa naj Luka ne bi nič slišal. Sledilo je običajno vprašanje ob koncu zasliša- nja, ali ima preiskovanec še kaj dodati. Luka pri- pomb ni imel, prebrali so mu zapisnik, ga vpra- šali, ali je vse res, kar je navedel in ali je pravilno zapisano. Vprašali so ga tudi, ali ima kaj poveda- ti v svojo obrambo. Ker se Luka ni domislil no- benega zagovora in se je strinjal z vsebino zapi- snika, so ga zaprli za "običajne tri dni" za razmi- slek, če le ni še kaj pozabil povedati sodniku, oz. kaj bi lahko navedel v svoje opravičilo. Čez tri dni so ga ponovno privedli pred sodni- ka in ga vprašali, ali ima po tridnevnem razmi- sleku kaj povedati v svoje opravičilo. Luka v svojo obrambo ni imel povedati druge- ga, kot to, da naj bi bila njegova žena noseča in je zaprosil, da bi ga, če bi bilo mogoče, zaradi tega iz usmiljenja spustili. To pa za sodišče očitno ni bilo dovolj, saj so ga samo vprašali, če ima poleg tega še kaj povedati in ko je bil odgovor, da nič, so ga odvedli nazaj v zapor. Sodba je sledila šele 13. 1- 1777 in v skladu z deželno odredbo z dne 21. 11. 1776 je sodišče Luka Bizjaka obsodilo na že prestani zapor (pri- por) in še na mesec dni prisilnega dela v okovju. Druga zgodba Naslednji zapisnik4 je nastal na gospostvu Tr- žič v juniju 1803. Tržiški mestni usnjarski moj- stri, Johann Nep. Pollak, Jožef in Pavel Malh/, so 25. 6. 1803 ustno naznanili, da so prijeli žebljar- skega hlapca, Luka Pesjaka vulgo Vajžla zaradi kraje. Kradel naj bi jim namreč usnje in ga pro- dajal v Srednji vasi (Podbrezje) in okolici. 4 ZAL, KRA-2, a. e. 24. VSE ZA ZGODOVINO 52 ZGODOVINA ZA VSE Johann Nep. Pollak je narekoval, da mu je bilo 27. 3. 1803 ukradenih devet surovih (nestrojenih) ovčjih kož, vsaka da je vredna 30 krajcarjev, 30. 3- 1803 enajst surovih telečjih kož, vrednih po en goldinar 51 krajcarjev in dvanajst dni zatem še ena surova kravja koža, vredna sedem goldinar- jev. Vse to mu je umanjkalo v nočnem času iz ko- rita, v katerem so se kože namakale v vodi, na ko- ritu je bila močna ključavnica - obešanka. Naslednja žrtev, Pavel Mallv, je naznanil, da mu je bila v začetku maja ukradena ena kravja in ena svinjska koža iz korita, ki je bilo tudi zaklenjeno z obešanko, ki pa se mu ni zdela poškodovana, am- pak ponovno zaklenjena (po ugotovljeni kraji). Nato pa je pred binkošti, to je 27. maja, pogrešil dve surovi kravji koži, tudi iz korita. Obakrat se je to zgodilo ponoči. Tri kravje kože je cenil na 18 goldinarjev, svinjsko pa na en goldinar. Tretji okradenec, Jožef Mallv, je proti koncu aprila pogrešil iz namakalnega korita deset kož vitoroge ovce (po 40 kr), nato 23- 5. osem telečjih kož (po 1 gld 42 kr), 30. 5. eno kravjo kožo (6 gld), 20. 6. deset ovčjih kož (po 30 kr). Vse je zmanjkalo v nočnem času iz namakalnega korita. Jožef pa je očitno našel sled za svojimi surovi- nami, saj pravi, da je deset ovčjih kož dobil pri gostilničarju v Bistrici. Birt je priznal, da je kože odkupil od Vajžla po 17 kr za kos (skoraj za pol cene torej). Pri omenjenem gospodarju je J. Mallv dobil tudi deset zajčjih kož, ki jih je vzel s seboj, ker je gospodar sam priznal, da jih je ku- pil od Vajžla. Te zajčje kože naj bi pripadale tržiš- kemu krznarju Simonu Plumenthallerju. Nadalje je dobil Mallv pri podkovskem kovaču v Bistrici eno ustrojeno kožo vitoroge ovce. Ko- vač je sam priznal, da je omenjeno kožo kupil od Vajžla za šest petič. Ti dokazi so bili tržiškim usnjarskim mojstrom očitno dovolj, da so kar sami prijeli Vajžla in ga predali tržiškemu gospostvu, kjer so ga nasled- nji dan sumarno zaslišali, preden so ga predali mestnemu in deželnemu sodišču v Kranju. O predaji kradljivca je zakupnik gospostva, Andrej Orehovnik, obvestil kranjsko sodišče dan po- prej. Napovedal je, da jim bodo v Kranj poslali zapisnik v nadaljnjo obravnavo in predali Pesja- ka ob dveh popoldne, zato da prosijo, da ga prevzamejo "z varnim spremstvom." Na tržiš- kem gospostvu so torej zaslišali Vajžla 27.6.1803 ob devetih dopoldne v naslednji postavi: gos- pod Andrej Orehovnik, najemnik5' in krajevni 1 V tem Času je bil lastnik gospostva Tržič Jožef Marija Aiicrspcrg, odleta IHOOdo I806pa je bil najemnik Andrej Orehovnik (OrediaunigA v. Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 1936 (ponatis 1994). str. 123- sodnik, Tomaž Pehare in Matija Kristan kot pri- sednika, Anton Japel, pisar. Na prvo, splošno vprašanje, je Luka povedal svoje ime, da je star 46 let, žebljar, poročen z že- no Mino in da ima z njo štiri "živeče" otroke. Naj- starejša hči Marija da je poročena v Tržiču z žeb- ljarjem Jurijem Rozmanom, ostale tri hčere, Ka- tarino 13, Magdaleno 6 in Johanno 4, pa da pre- življa on, ki stanuje v strojarni gospoda Jožefa Aljančiča. Sodnika je pri izjavi o preživljanju zanimalo, s čim se obtoženec preživlja in Luka je odgovoril, da je pri gospodu Matiju Klandru delal sedem let kot žebljar in s tem preživljal družino. Od sv. Jurija tega leta (23. 4.) pa da sta bila z ženo od- puščena iz službe in od takrat dalje da zasluži kaj malega z dnino v gozdu, z drvarjenjem. Po uvodnih splošnih podatkih so mu postavili običajno vprašanje, ali je bil že kdaj zaprt in če ve, zakaj je zaprt tokrat. Na drugo vprašanje je Luka pravilno odgovoril, da zato, ker se je pre- grešil in tržiškim usnjarjem kradel usnje. Po tem priznanju kraje pa so zahtevali, da še imenuje mojstre, katerim je kradel. Luka je začel naštevati kože, ki jih je ukradel prijohannu Nep. Pollaku, imenovanem "Cena"f> (Zennä). Število in vrste ukradenih kož pa se je delno razlikovalo od prijav usnjarjev. Pri Jožefu Mallvu, "Klemenu" (Clemen), se je Lukova izjava z Jožefovo razlikovala za dve telečji in deset kož vitoroge ovce, pri Pavlu Mallvu pa je eno kravjo kožo zamenjala ena vitoroge ovce. Sodnika je nato zanimalo, ali je Luka kradel podnevi ali ponoči in ali je vse navedene kože, ki so morale biti težke, prepojene z vodo, odne- sel sam, ali mu ni pri tem kdo pomagal. Luka je odgovoril, da je vedno deloval pred zoro in da je vse odnesel sam, brez pomagača. Naslednje vprašanje je bilo bolj tehnične nara- ve, kako je vendar Luka prišel do kož, ko pa so bila namakalna korita vedno zaklenjena z obe- šankami. Za kovaškega Luka ključavnice niso predstav- ljale prevelike ovire. Za Pollakovo in J. Mallya ključavnico je dejal, da sta bili slabi, saj da je sa- mo parkrat brcnil vanje s coklo (Zokla oz. Na- gelschmidschuch) in sta odpadli. Pri P. Mallvu pa da jo je prvič razbil s kamnom, tako da jo je dru- gič lahko odprl že kar z roko. Mally se verjetno ni zavedal, da je Luka ključavnico pokvaril že pri prvem vlomu. 6 To je bilo hišno ime za "usnjarske " Pollake. Tako Viktor Kragl v svojih Zgodovinskih drobcih med drugim piše, da je bilo v začetku 20. st v Tržiču šest usnjarskih delavnic, med njimi I.udovik Pollak-ova, t. j. "Ccnova". VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 53 Seveda Luka ni kradel kož za domačo obrt, ampak jih je prodajal, in to, kot je ugotovil že Jo- žef Mally, krčmarju Petru v Bistrici - deset ovčjih kož po 17 kr, dve kravji po 4 gld in šest telečjih po en goldinar; nadalje t. i. Vrtarjovemu Jožu iz vasi pod Tahram (Podbrezje) enajst telečjih po en goldinar, dve kravji po enajst petič7, kozlovo za šest petič (2 gld 30 kr) in eno svinjsko kožo za dve petici (50 kr). Vendar pa je Luka pripomnil, da se mu zdi, da od obeh odkupcev skupaj ni dobil gotovega de- narja več kot 10 gld", ker da je vse ostalo zapil pri njiju in so bili torej žena in otroci bolj malo de- ležni sadov očetovih nočnih podvigov. Preiskovancu so nato pokazali "v prepoznavo" kože, ki jih je Jožef Mally zaplenil pri gostilničar- ju v Bistrici. Najprej deset ovčjih kož in Luka je potrdil, da so to Mallyeve kože, nato pa še zajčje kože krznarja Simona Plumenthalerja, za katere je povedal, da jih je prodal deset po 12 oz. 13 kr, od vsega pa dobil denarja samo 30 krajcarjev, ostalo je zapil. Žeja, ki je najbolj očitno gnala Luka v krajo in prodajo strojarskih kož, ni prizanesla niti njego- vemu stanodajalcu. Sodišče je namreč preisko- vancu pokazalo irhasto ustrojeno kožo vitoroge ovce in ga vprašalo, če je to koža, ki naj bi jo pro- dal nekemu kovaču v Bistrici. Luka je potrdil, da je irhasto kožo prodal podkovskemu kovaču Ju- riju N. kot "blago" za hlače, in sicer za štiri petice (1 gld 40 kr). Nekaj mu je kovač plačal na roke, ostalo je Luka spet zapil. Dejal je sicer, da je on kožo prodal rumeno in da jo je moral kovač ka- sneje sam prebarvati na črno. Kožo je bil ukra- del pred približno pol leta svojemu stanodajal- cu, irharju Jožefu Aljančiču, iz hiše, kjer je viselo kakšnih 300 kosov kož. Kasneje mu je ukradel še veliko kozlovo in dve kozji koži. Te tri kože je prodal omenjenemu gostilničarju Petru, veliko kožo za dva goldinarja, kozji pa vsako za en gol- dinar. Od tega denarja je prejel komaj šest petič (2 gld 30 kr), ostalo "se je zapilo." Luka je v svojih izjavah priznaval, da je denar, ki ga je dobil pri prodaji kož, večinoma zapil, ta- ko da mu je le malo ostalo, poleg tega ni imel 7 Polica je bil srebrn kovanec s Številko XVII, vreden pel grošev (groš pa pet krajcarjev), torej je enajst potic prib- ližno štiri goldinarje in pol, kar se približno ujema s pla- čilom ukradenih kravjih kož pri gostilničarju na Bistrici. N Tukaj so mišljeni goldinarji konvencijske veljavo, ki so šteli 60 krajcarjev. Kot se lepo vidi, je imelo ukradeno bla- go pri prodaji precej nižjo ceno, kot sojo ocenili oškodo- vanci, ki pa tudi verjetno niso navajali ravno najnižjih vrednosti. (stalnega) dela. Kje je torej dobil sredstva za pre- živetje, za hrano? Na to ponovno vprašanje je Luka odgovoril, da je nekaj zaslužil tudi z dninarskim drvarje- njem, enkrat pa da je dobil pol deleža od nako- vala, ki ga je bil gotovi kosárski pomočnik, ime- novan "Šnofar" (Schnofer), ukradel gospodu Matiju Klandru v Tržiču iz njegove kovačnice. To zadevo z nakovalom je moral Luka natanč- neje pojasniti: "Bilo je po sv. Juriju, takrat že nisem bil več v službi, ko sva se s kosárskim pomočnikom Šno- farjem srečala na trgu v Tržiču. Šnofar mi je re- kel, naj grem z njim proti Pristavi, da se bova med potjo pogovorila in tam spila maseljc (0,353 1) vina. Ko sva prišla do korita za napaja- nje živine v Pristavi, mi je dejal kosárski pomoč- nik, da naj počakam na cesti pod vasjo, da bo prinesel nakovalo. Čakal sem ga več kot četrt ure, da sem že mislil, da ga ne bo več nazaj, po- tem pa se je le pojavil in prinesel nakovalo zavi- to v cunjo, tako da se ni videlo, kaj nosi. Nakova- lo sva nesla v vas Žeje, od tam pa sem ga sam nesel v Bistrico kovaču Juriju in mu ga zastavil za petico, tam je ostalo v zastavi štiri tedne. S petico sem se vrnil k Šnofarju, ki me je čakal na cesti. Šnofar mi je predlagal, da petico zapije- va, jaz pa tega nisem hotel, ker sem hotel še na- prej v Kropo. Dal sem mu torej 15 soldov in jih obdržal 15 zase. Nato je on odšel v Tržič, jaz pa v Kropo. Šnofar me je nato večkrat nagovarjal, da naj kovaču rečem, da naj plača nakovalo v celoti, kar sem tudi storil, kovač Jurij pa naju je vedno zno- va zadrževal, češ da naj še malo potrpiva. Ker na- kovala nikakor ni hotel v celoti izplačati in ker je minilo že precej časa, odkar sem mu ga prinesel v zastavo, namreč okrog štiri tedne, sem šel k go- stilničarju Petru, ki mi je posodil enajst repar- jevy. Z eno petico sem nato odkupil nakovalo od kovača Jurija, šest reparjev pa sem dal kočijažu, ki je ravno pripeljal po deželni cesti, da je to na- kovalo odpeljal do Gobove, do tam, kjer se zavi- je levo v Podnart, od tam pa sem nesel nakovalo preko podnartovškega mostu k mlinarjujožu, ki ima nedaleč od mosta mlin. Nakovalo sem mu prodal za sedem goldinarjev, pet mi jih je dal na roko, ostalo 'se je zapilo.' Šnofar mi je prišel pozno ponoči naproti prav do znamenja pred Tržičem, ker je vedel, da se bom vrnil (z denarjem - op. pis.) in bilo je že več kot devet zvečer, ko sva hotela v gostilno 'Pri An- 9 Roparje bil srebrnik s podobo repo na oni strani, vreden štiri krajcarje VSE ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE či' (Anzä) v Tržiču, pa je bila že zaprta. Od teh sedmih goldinarjev sem dal Šnofarju med potjo v Tržič tri goldinarje v bankovcih. Drugače pa sem nakovalo spoznal takoj, ko je bilo izmotano iz cunj. Vedel sem, da pripada gospodu Klandru, ker sem bil pred časom pri njem v službi in sem ga večkrat videl. Šnofarju sem tudi povedal, da sem nakovalo spoznal, da vem, da je Klandrovo in on me je rotil, da naj ga za božjo voljo ne izdam. Vse to sem si upal reči Šnofarju v obraz (pošte- njak pa tak! - op. pis.), pri kraji nakovala pa ni- sem bil zraven in tudi ne vem nič povedati glede drugega, kar je še bilo ukradenega Klandru, če- ravno vem, da mu je bilo ukradeno več stvari. Zase lahko zatrdim, da nisem jaz kradel!" S to izjavo preiskovanca in zagotovilom, da on že ni ukradel nakovala, je bilo sumarno zasliša- nje na tržiškem gospostvu zaključeno. Luku so postavili še običajno vprašanje, ali ima še kaj pri- pomniti, prebrali njegovo izjavo in ga vprašali, ali je res, kar je navedel. V sklepu so zapisali, da je bil zapisnik zaključen ob pol enih popoldne in da je iz zapisnika razvidno, da je Luka Pesjak zakrivil kriminalno dejanje in bo zato izročen deželnemu sodišču v Kranju. Na mestnem in deželnem sodišču v Kranju je sindik Ignac Škarja10 Vajžla prvič zaslišal 30. juni- ja. Postavil mu je enajst vprašanj, na katera je Lu- ka povečini odgovarjal kot prvič, samo pri vpra- šanju, za koliko da je prodajal ukradene kože, je tokrat odgovoril, da ovčje po 17 kr (kot prvič), kravje po 2 gld (prvič po 4 gld) in telečje po 51 kr (prvič 1 gld). Novo je bilo tudi vprašanje, ali je gostilničar Peter vedel, da je Vajžel kože ukradel. Vajžel je odgovoril, da ne ve, da ga Peter ni vprašal, kje jih je dobil, da pa mu je že prej večkrat dejal, da naj mu prinese kaj naprodaj (verjetno zaradi pijan- ske zadolženosti - op. pis.). Po tem začetku zaslišanja so na Vajžla v Kranju kar malo pozabili in 7. oktobra je notranjeavstrij- sko apelacijsko sodišče v Celovcu mestno in de- želno sodišče v Kranju opomnilo, da je slednje 5. oktobra v Celovec poslalo "kriminaltabelo" za tretje četrtletje 1803, iz katere je razvidno, da preiskovanec L. Pesjak od 30. 6. dalje ni bil več zaslišan. Zato je celovško sodišče naložilo kranj- '"Ignacij Skarjo (1760-1836), lastnik dvorca Prerole 1801- 1824, sindik in justiciar 1800-1811, mirovni sodnik kan- tona Kranj v letih 1811-1814, sodnik pri okr. gosposki Kie- selstein vietili 1815-1816, v.JosipŽontar, Zgodovina me- sta Kranja, Kranj 1982, str. 294. skemu pod grožnjo plačila treh dukatov, da v treh dneh sporoči, zakaj preiskovanec ni bil več zaslišan, oz. zakaj preiskava kako drugače ni na- predovala. Iz Kranja so v Celovec odgovorili 18. oktobra, da so celovški ukaz prejeli šele 16. oktobra (iz Kranja v Celovec naj bi torej pošta "hodila" dva dni, iz Celovca v Kranj pa devet!). V zagovor so navedli, da je bil Pesjak pač osumljen več zakriv- ljenih tatvin, ki pa jih do takrat še ni hotel prizna- ti. Pri tem dejstvu, so zapisali v Kranju, da so mo- rali najti priče in jih zaslišati. Na tem mestu sta najprej napisana oba Mallya in Pollak, vendar so nato imena prečrtali (koncept!), tako da stavek kar nadaljujejo - "...in ker je iz pričevanj izšlo, da je preiskovanec več v Tržiču ukradenih kož pro- dal nekemu gotovemu Petru Čiku v Bistrici, bo neobhodno potrebno zaslišati tudi tega in če bo potrebno, tudi soočiti s preiskovancem in nato vse zbrano predstaviti nadrejenemu sodišču." Ta veleumni sklep so utegnili zapisati po toli- kem času in ob vseh že znanih dejstvih, ki jih je Luka priznal! Kljub opominu nadrejenega sodišča v Celov- cu pa v Kranju niso nič kaj pohiteli z nadaljeva- njem zaslišanja, saj so naslednje vprašanje Vajž- lu zastavili šele čez pol leta, 29. decembra! V za- pisniku je prejšnjemu vprašanju pod številko enajst enostavno sledilo vprašanje številka dva- najst, tako da je bilo torej to samo nadaljevanje zaslišanja, ne pa novo zaslišanje. Tokrat so mu uspeli zastaviti osem vprašanj, od katerih jih je "na novo" zanimalo pravzaprav samo, ali je Vr- tarjev Joža vedel, da so bile kože, ki jih je kupo- val od Vajžla, ukradene, na kar je Vajžl odgovo- ril, da je možno, da je Joža to vedel, saj naj bi mu naročil, da mu kože lahko še večkrat prinese. Nadaljevanje zaslišanja, z zaporednim vpraša- njem št. 20, je bilo na vrsti 25. februarja 1804! To- krat so nadaljevali in zaključili z nakovalom. Pov- zetek zaslišanja so poslali v Celovec, seveda ne takoj, saj v pismu, ki ga je celovško sodišče po- slalo v Kranj devetega aprila pravijo, da so kranj- sko pošto prejeli sedmega aprila. V pismu so iz Celovca naročali mestnemu in deželnemu so- dišču, da naj krvni sodnik v kriminalnih zade- vah, Kari Krobath, obsodi hudodelca Pesjaka, zaprtega zaradi kraje. Vendar pa je bilo Vajžlu zapora že dovolj in ni čakal na obsodbo. Desetega junija zjutraj je raje pobegnil. Da še ni bil obsojen, je sklepati iz pri- jave kranjskega sodišča ljubljanski kresiji o po- begu, kjer je v konceptu dopisa še posebej vstavljeno, da je pobegnil Pesjak, ki da je "osum- ljen" kraje. V tej prijavi kresiji so tudi zapisali, da VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 55 so iz zaslišanja sodnega sluge ugotovili, da je na- čin pobega zahteval veliko časa, da je bil zamu- den in da ga je pripisati izključno nepazljivosti sodnega sluge, zato so moža obsodili na osem dni zapora ob kruhu in vodi. Ta prijava nosi datum 16. junij 1804, prav tako kot obvestilo o pobegu celovškemu sodišču, v katerem so zapisali, da naznanjajo, da je Pesjak vklenjen pobegnil iz zapora. Prostor, kjer bi mo- ral biti napisan datum pobega, je prazen, napisa- li pa so uro - med šesto in sedmo zjutraj, ravno takrat, ko je bil sodni sluga pri maši. Datuma ver- jetno raje zato niso napisali, ker so o pobegu po- ročali šele čez šest dni, prej so seveda še upali, da bodo pobeglega prijeli in bi se tako izognili neljubemu poročanju o pobegu. Seveda so o pobegu obvestili tudi policijo in dodali Vajžlev osebni opis: pobegnil je z okov- jem na rokah in na nogah, star je 47 let, poročen, katolik, srednje postave, kostanjevorjavih, krat- kopristriženih las, okroglega in rjavega obraza, sivih oči, debelega vratu. Nosil naj bi velik okro- gel klobuk, rjav jopič, črne usnjene hlače, mo- dre volnene nogavice in čevlje. Govoril je nemš- ko in kranjsko. Notranjeavstrijsko apelacijsko sodišče v Ce- lovcu je počakalo na izid preiskave, ki jo je uve- del ljubljanski okrožni urad in 24. julija naslovilo eno pismo na sindika Škarjo osebno, drugo pa na deželno sodišče v Kranju. V pismu sindiku Škarji ugotavljajo, da je ljub- ljanski okrožni urad uvedel preiskavo glede po- bega na kranjskem sodišču. Zaslišali so sodnega slugo in na sedmo vprašanje, s čigavim dovolje- njem je spustil k zaporniku njegovo ženo in to še celo za celo noč, je sluga odgovoril, da z do- voljenjem sindika Škarje. Sodišče je zato pozva- lo Škarjo, da predloži svoj zagovor glede odgo- vora sodnega sluge v roku osmih dni pod zagro- ženo denarno kaznijo. V pismu, naslovljenem na kranjsko sodišče, pa glede na preiskavo ljubljanskega okrožnega ura- da o pobegu Pesjaka naročajo, da sodnega slugo Sebastijana Veitla najresneje opomnijo na njego- ve dolžnosti glede čuvanja zaporov in mu zagro- zijo s hudo kaznijo in takojšnjim odpustom iz službe, če bi se kaj takšnega še kdaj primerilo. Nadalje bi moralo pazniško osebje poskrbeti, da ob odsotnosti sluge ali njih samih dobijo spo- sobno zamenjavo, skratka, da zapori ne smejo biti nikdar brez paznika. Da mora Kranjsko so- dišče tudi plačati stroške, ki jih je imela ljubljan- ska kresija s preiskavo, to je 13 gld 34 kr, in sicer v treh dneh (kranjsko sodišče je te stroške po- ravnalo šele 10. avgusta). Poleg tega je celovško sodišče iz poročila ljubljanske kresije izvedelo za žalostno stanje kranjskih zaporov. Zato naj v štirih tednih na ljubljansko kresijo predložijo na- črt za novo ječo oz. zapore, ali pa načrt za izbolj- šanje sedanjih prostorov, tako da ne bodo več mogoči pobegi. Predložijo naj tudi predračun in nato čakajo na nadaljnje ukrepanje, kaj bo moč narediti (verjetno zaradi denarja - op. pis.). Kranjski sindik Škarja je tokrat, ko je bila v ne- milosti njegova oseba, malo bolj pohitel in 7. av- gusta spisal svoj zagovor glede "sedmega vpra- šanja in odgovora sodnega-sluge". V zagovoru je najprej zapisal, da je Luka Pesjak mož nenavadno hudega apetita in da ga v zapo- ru odmerjena hrana nikdar ni mogla nasititi, vedno se je pritoževal nad lakoto in hotel več in boljše hrane. Ker mu niso mogli ustreči, je neke- ga dne sodni sluga prišel na misel in vprašal sin- dika, ali bi dovolili, da Luku kar njegova žena no- si (dodatno) hrano. Vsiljive prošnje jetnika in njegovo sicer vzor- no obnašanje v zaporu, naj bi končno pripravile sindika do tega, da je privolil v obisk žene, če bo Luku prinesla kaj hrane. Poleg tega je najstrože zabičal slugi, da žena nikakor ne sme sama k za- porniku, vendar pa se sluga ni držal predpisov oz. danih navodil in naj bi pustil ženo čez noč pri jetniku. Za to dejanje ni moč kriviti podpisa- nega (sindika), ker je čista laž, da je pustil sluga ženo pri zaporniku čez noč z njegovim dovolje- njem. Škarja je na koncu svojega opravičila sklenil, da je krivda samo na strani sluge, ki da se ni dr- žal službenih navodil in je ravnal samovoljno. Ali so Vajžla prijeli ali ne, tega iz razpoložljivih dokumentov ne izvemo, ampak zadevo nekako zaključuje pismo celovškega sodišča z dne 18. avgusta sindiku Škarji, v katerem ga obveščajo, da njegov zagovor "jemljejo na znanje", v pri- hodnje pa da je potrebna najstrožja previdnost, tudi prinašanje hrane jetnikom je treba natanč- no nadzorovati. Tretja zgodba Luka iz zadnje zgodbe" je bil Luka Pavlin iz Radomelj, 29 let star samski brezposelni dninar brez premoženja. Starši so mu že pred leti umrli in leta 1822 je imel samo "enega edinega brata pri življenju" - kot je izjavil na zaslišanju, Gašper- ja, ki je bil poddesetnik pri pehotnem polku Marquis Lussignan. "ZAL, fond- Mesto Ljubljana, predsodstvena registratura (LJU-490), a. e. 254 (f 405-421). VSE ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE Pavlina so zasliševali 18. 9.1822, najprej na po- licijski direkciji v Ljubljani. Na vprašanje, ali je bil že kdaj v preiskavi ali kaznovan, se je lahko poh- valil, da je bil na ljubljanskem magistratu zaradi kraje že trikrat, deloma v zaporu deloma tepen s palico. Četrtič, zadnjič pred tem zaslišanjem, pa ga je sodišče zaradi štirih ukradenih ovratnih rut v vrednosti desetih goldinarjev obsodilo na šest- mesečno ječo v ljubljanski kaznilnici. Kazen je prestal 22. 7. 1822 in takoj so ga odgnali v Ra- domlje, kjer naj bi bil pod nadzorom župana. Vendar pa ni dolgo zdržal doma, ampak jo je brez dovoljenja okrajne gosposke in vednosti župana pobrisal v Ljubljano, kjer so ga ponovno prijeli in povprašali, ali mu je poznan vzrok nje- gove tokratne aretacije. Luka pri odgovoru ni bil povsem prepričan in je odgovoril, da "se mu zdi", da zaradi tega, ker je upravniku kaznilnice ukradel nekaj kosov železja! Seveda je Simona Kremnizerja, •. kr. policij- skega višjega in zasliševalnega komisarja, po- drobneje zanimalo, kaj je bilo s tem "železjem" in Luka je pojasnil, da je med njegovim šestme- sečnim zaporom v kaznilnici delal na vrtu upravnika, če je vreme to dopuščalo. Tako je bil opazil, da omenjeno železje, t. j. orodje, po vsa- ki uporabi spravljajo pod deske, zložene pred steklenjakom, in utrnila se mu je misel, da bi, tako brez službe in premoženja, omenjeno že- lezno orodje ukradel. V manj kot mesecu dni po prestani kazni se je torej vrnil na svoje bivše prisilno delovišče in ob osmih zvečer na uprav- nikovem vrtu sunil dva železna droga, en žele- zen kij (tolkač), cepin in nazadnje še pol izgo- rete, prežgane železne rešetke od peči. To je vse skupaj tehtalo 40 funtov (22,4 kg). Kraja je potekala v dogovoru s Sebastijanom Gvajcem, vojakom na dopustu, ki je robo takoj za vrtnim zidom za dva goldinarja prodal nekemu klju- čavničarju, čigar imena Pavlin ni vedel. Ko je upravnik za to izvedel, je ukazal Pavlina prijeti (Pavlin je kradel v četrtek, prijeli so ga v sobo- to) in ga za tri dni zapreti v vojaški stražarnici na gradu, od koder so ga nato izpustili, še prej pa so mu naložili pet udarcev s palico. Vojaka na dopustu, Gvajca, so tudi privedli, ga pridrža- li, dokler ni izročil dveh goldinarjev, prejetih za ukradeno blago in ga izpustili, ko je ključavni- čar ukradeno železje vrnil. S to Lukovo izpovedjo je bilo zaslišanje za poli- cijo zaključeno. Sledilo je še običajno vprašanje, ali ima kaj dodati in ali so njegove izjave resnič- ne, nato so mu prebrali zapisnik v njegovem ma- ternem jeziku in ko se je lastnoročno podkrižal, so ga odvedli nazaj v zapor. Pravzaprav povsem nedolžna kraja pa je zara- di neposrednih posledic, to je zaradi tridnevne- ga zapora v stražarnici kaznilnice in petih udar- cev s palico, vzbudila pri višjih oblasteh nena- vadno veliko pozornost. Pavlina namreč niso uradno prijeli in njegovo pridržanje v stražarni- ci ni bilo prijavljeno v kaznilniški direkciji, tudi kaznovanje s palico ni bilo posledica sodbe. Vsa zadeva se je zapletla s tem, da so Pavlina prijeli policaji potem, ko ga je dal upravnik kaz- nilnice izpustiti po samovoljnem tridnevnem priporu. Policaji so ga najbrž res prijeli zaradi pohajkovanja, saj niso vedeli, da je kradel pri upravniku Konradu, kar pa jim je povedal na za- slišanju. Policija je to takoj sporočila naprej in ljubljanski kresiji je bila že naslednji dan po za- slišanju (19. 9.) z gubernijskim ukazom naroče- na preiskava glede samolastnega kaznovanja pri tatvini zasačenega Luka Pavlina s strani upravni- ka kaznilnice, Franca Konrada. Kresija je zasliša- nje Konrada opravila 24. 9. in naslednji dan spo- ročila ljubljanskemu županu Hradezkyu, da je upravnik Konrad zanikal, da bi Pavlinu ob nje- govi izpustitvi ukazal naložiti pet udarcev s pali- co. Zagovoru upravnika je šlo verjeti in zato so županu naložili, da na magistratu zaprtega Pavli- na še sam zasliši glede te zadeve. Na magistratu so Pavlina ponovno zaslišali 27. 9. 1822. Najprej so mu prebrali zapisnik, ki ga je z njim napravila policija 18. 9- in ga vprašali, ali ostaja pri svojih izjavah. Luka je zagotovil, da je govoril samo resnico. Sedaj je seveda preiskoval- ce zanimalo, kje in kdo ga je kaznoval s petimi udarci s palico in na kakšen način. Luka je pove- dal, da je udarce prejel dan pred izpustitvijo v stražarnici na gradu od desetarja stražarske po- sadke, in sicer tako, da je sedel na pograd v stra- žarnici, desetar pa mu jih je naložil pet s palico po hrbtu. Na vprašanje o vzroku za tako kaznovanje je Luka odgovoril, da ne ve zagotovo, zakaj jih je dobil s palico. Menil je, da ga je desetar namahal iz jeze, ker je bil tako zelo ušiv in da se je zaradi njegove ušivosti vse stražarsko moštvo jezilo nanj, da so ga zaradi tega zmerjali ter odrivali. Nato so Luka opomnili, da je v svoji izjavi na policiji dejal, da ga je upravnik kaznilnice izpu- stil, potem ko je poprej prejel pet udarcev s pali- co. Ta izjava je dopuščala domnevo, da je kazno- vanje ukazal upravnik kaznilnice. Luka naj torej razjasni, ali je bilo to res ali ne. Luka je odgovoril, da je v svoji izjavi na policiji pozabil dostaviti, da so bili stražarji zelo jezni nanj zaradi njegove obilne ušivosti in da je dom- neval, da je tudi udarce s palico dobil zaradi jeze VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57 desetarja in da gospod upravnik ni bil pri tem nič kriv tudi zato, ker je udarce prejel sedeč po hrbtu in ne (leže) po zadnjici (torej ni bil kaznovan po pravilih - op. pis.). Pripomnil je tudi, da gospoda upravnika ni slišal govoriti o batinanju. Zapisnik na magistratu so s tem zaključili in ga poslali na kresijo, od koder so jih 11.11.1822 ob- vestili, da je kazensko sodišče po tem zaslišanju Pavlina ugotovilo, da Konrad ni kriv javnega na- silja in da ga zato ni zaslišalo. Kazenska preiska- va torej ni bila uvedena, vendar pa da je gubernij zaradi težkega policijskega prekrška proti dolž- nostim v javnem uradu ukazal uradno preiska- vo. Zato kresija predaja zadevo magistratu, ki naj o rezultatih poroča nazaj kresiji. Prav tako naj magistrat Pavlina takoj vrne "njegovemu" okraj- nemu uradu12, ki so ga tudi opomnili zaradi sla- bega nadzora Pavlina. Vendar pa magistrat kresiji ni poročal o nobe- nih rezultatih, tako da je kresija 31- 5. 1823 opomnila župana Hradezkva, da so že pred sed- mimi meseci naročili magistratu, da naj uradno ukrepa proti Konradu zaradi prekrška zoper uradne dolžnosti, na kresiji pa še vedno niso do- bili poročila o ukrepih. Zato naj magistrat najka- sneje v treh dneh pošlje rezultate preiskave in obenem opraviči tako dolgo zamudo. Minil pa je še dober mesec, da so z magistrata poročali kresiji (5. 7. 1823), da so tako ali tako že pred ukazom kresije z dne 11.11.1822 ugotovili, da sum samolastnega kaznovanja ni upravičen, da tako ni bilo preiskave in da seveda tudi ukre- pov ne more biti. Luka Pavlin je namreč priznal krajo pri upravniku kaznilnice Konradu, ki ga je v tej stvari treba šteti kot zasebnika. To, da je tudi upravnik kaznilnice, je bilo v tem primeru zgolj slučajnost. Konrad je tudi zanikal, da bi Pavlina kaznovali s palico po njegovem ukazu, pa tudi Pavlin sam je v zaslišanju dejal, da Konrad ni bil kriv za tepež. Glede drugega dela ukaza pa so Pavlina tako ali tako takoj odgnali domov. Epilog zgodbe, o kateri bi lahko rekli, da je pravna država nastopala kot varuh pravic pote- puha proti samovolji visokega uradnika, je naz- nanila kresija magistratu 26. 8. 1823. V dopisu ugotavljajo, da se ukrepanje upravnika Konrada proti L. Pavlinu ne more razumeti in obravnavati po členu 86 II. dela kazenskega zakonika kot te- žak policijski prekršek. Po drugi strani pa je bilo tridnevno pridržanje Pavlina v stražarnici kaz- nilnice, ne da bi bila njegova navzočnost prijav- ljena v kaznilniški direkciji, težak disciplinski prestopek. Zato da "se je kaznilniški upravi z vi- ,JGospostvo Krumpcrk. sokega deželnega poglavarstva ukazalo", da Ko- nrada strogo ukori z grožnjo najstrožjih ukre- pov, če bi se kaj podobnega ponovilo. Sklepna misel Pri koncu smo. Od prve zgodbe proletarca iz leta 1776, ki je bil strokovnjak za žabji lov, plete- nje nogavic in izdelovanje muhalnikov do zad- nje, ušivega "železninarja", iz leta 1823, je minilo slabih 47 let. Vse tri zgodbe pa so potekale po nekakšnem redu. Prvega in zadnjega Luka je najprej prijela oblast (mitničar, policaj), drugega pa kar oškodovanci sami. Sledila je predaja na- slednji stopnji oblasti, v prvih dveh krajevni gos- poski, v zadnji magistratu. Od gosposke je pot vodila na deželno sodišče, ki je zapisnik sumar- nega zaslišanja poslalo nadrejenemu sodišču v Gradec oz. v Celovec. Ko je slednje presodilo, da gre za kazenske zadeve, je deželnemu sodišču naročilo, naj nadaljuje s kazenskim postopkom. V zadnjem primeru so sicer ušivega berača nag- nali domov, vendar je šlo pravzaprav za preisko- vanje krivde upravnika kaznilnice, zato je magi- strat predal zadevo naprej kresiji. Za ta zadnji primer je bilo ugotovljeno, da ni kazenske nara- ve in je vse ostalo v mejah upravnega postopka, ukora, vendar pa je prav tako kot prva dva doži- vel drugoinstančno presojo. Da se je pravni red začel uveljavljati oz. da se je že uveljavil, torej dr- ži. Prav tako drži, da je bil vzpostavljen določen nadzor nad samovoljo gosposk, ki so morale predajati kazniva dejanja v presojo deželnim so- diščem, kot tudi nad delovanjem slednjih (opombe višjega sodišča iz Celovca glede dol- gotrajnosti zasliševanja). Podobno bi lahko rekli tudi za nadzor izvršne oblasti v zadnji zgodbi. Dolgotrajnost postopkov pa je že drugo po- dročje, zadevajoče uradništvo, ki je že začelo iz- gubljati svoj začetni pozitivni značaj in dobivati poteze spake, ki jo danes zmerjamo z birokracijo. Zusammenfassung Drei Ganoven Drei Geschichten von Leuten, die Diebstähle begangen und dabei gefaßt wurden, sowie über die Prozesse und die Rechtsordnung Mit Hilfe von polizeilichen und gerichtlichen Verhörprotokollen wird uns manch eine Lebens- geschichte oder zumindest Teile davon überlie- fert. Diesmal liegen die Verhöre von drei Armen vor uns, die hie und da arbeiteten, bettelten, aber VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE auch stahlen. Die Protokolle entstanden in den Jahren 1776,1803 und 1822, also unter der Herr- schaft Maria Theresias, Franz I. und Franz II. Un- ter anderem ist dies die Zeit des „rechtlichen Absolutismus" von der ersten Hälfte des 18. Jahr- hunderts bis zur Revolution 1848. Kennzeich- nend für diese Periode ist, daß die zentrale Ge- walt des Monarchen die Trägerin der rechtlichen Entwicklung wird (Beschränkung der Feudalher- ren, Übertragung der Zuständigkeiten). Es war der Beginn der modernen Gesetzgebung, ver- bunden mit einer Vereinheitlichung der Gesetz- te und der Abschaffung von lokalen und histori- schen Traditionen. Dies ist kurz gesagt der rechtliche Rahmen unserer Geschichten. Außerdem verbindet die drei Beispiele, daß sie über Menschen berichten, die sich so tief am untersten Rand der damali- gen Gesellschaft befanden, daß sie mit dem Ge- setz in Konflikt gerieten und daher ein Teil ihres Schicksals in Niederschriften erhalten blieb. Aus dem ersten Verhör erfahren wir, daß Mit- tellose ohne unbewegliche Güter recht häufig von Ort zu Ort zogen, und daß Betteln und Steh- len einander nicht ausschlössen. Das Protokoll ist auch wegen einer Liste und einer kurzen Be- schreibung der Oberkrainer Bettler interessant, wobei neben den offiziellen Namen auch die Spitznamen erhalten sind. Das zweite Protokoll berichtet von einem Nagelschmied aus Trbiž, der sich nach seiner Entlassung den Lebensunterhalt mit Diebstählen verdiente. Wir erfahren auch, daß besagter Schmied von großem Durst geplagt wurde, so daß höchstwahrscheinlich Trunksucht der Grund seiner Entlassung war. Die Personen, mit denen er den Umgang pflegte, hatten nicht die besten Arbeitsgewohnheiten. Manchmal fanden sich auch „Ehrenmänner", die bereit waren, Wa- ren zu verdächtig niedrigen Preisen zu kaufen, wobei ihnen egal war, wie die Ware zum Verkäu- fer gelangt war. Ein Zeichen für die Durchsetzung der Rechtsordnung war das Interesse des inner- österreichischen Appellationsgerichtes in Kla- genfurt an der Gleichgültigkeit und Langsamkeit des Gerichts in Krain, dem der eingesperrte Schmied schlußendlich sogar entflohen war. Ebenso zeigt sich die Rechtsordnung und das - zumindest in einigen Fällen vorhandene - In- teresse der höheren Staatsgewalt am Schutz der Staatsbürger vor der Willkür der Beamten auch in der dritten Geschichte. Sie handelt von einem lumpigen Habenichts, den der Verwalter der Laibacher Strafanstalt wegen eines kleinen Dieb- stahls ohne Anzeige einsperren ließ, weshalb er von den übergeordneten Behörden gerügt wur- de. Von der ersten Geschichte über einen Proleta- rier, der Fachmann für Froschfang, Socken- stricken und die Herstellung von Fliegenfängern war, die im Jahr 1776 spielte, bis zur dritten Ge- schichte über einen lausigen Dieb aus dem Jah- re 1823 vergingen knapp 47 Jahre. Dabei verlie- fen alle drei Geschichten nach einem bestimm- ten Muster. Der erste und der dritte Dieb wur- den von den Behörden (Zöllner, Polizisten) ge- fangen, der zweite sogar von den Geschädigten selbst. Es folgte die Übergabe an die nächsthö- here Instanz, nämlich in den beiden ersten Fäl- len an die Ortsobrigkeit, im letzten Fall an das Magistrat. Dann führte der Weg zum Landesge- richt, welches das Protokoll des summarischen Verhörs dem übergeordneten Gericht in Graz bzw. Klagenfurt übermittelte. Als dieses ent- schied, daß es sich um Strafsachen handelte, wies es das Landesgericht an, das Strafverfahren fort- zusetzen. Im dritten Beispiel wurde der armseli- ge Bettler zwar nach Hause geschickt, es ging aber im Grunde um die Untersuchung der Schuld des Verwalters der Strafanstalt, weshalb das Magistrat die Angelegenheit an das Kreisamt übergab. Dabei wurde festgestellt, daß es sich um keine Straftat handelte, daher blieb alles im Rah- men eines Verwaltungsverfahrens und endete mit einem Verweis. Doch kam es auch in diesem Fall - wie in den ersten beiden Fällen - zu einer Prüfung durch die nächsthöhere Instanz. Die Behauptung, daß sich die Rechtsordnung durch- zusetzen begann bzw. sich schon durchgesetzt hatte, erweist sich also als richtig. Es trifft auch zu, daß in gewissem Umfang eine Kontrolle der Willkür der Behörden bestand, die die Strafta- ten dem Landesgericht zur Prüfung übergeben mußten. Außerdem wurde auch die Tätigkeit der Landesgerichte kontrolliert (siehe die Kritik des höheren Gerichts in Klagenfurt an der langen Dauer des Verhörs). Ähnliches kann man für die Kontrolle der Exekutive in unserem letzten Bei- spiel feststellen. Die lange Dauer der Verfahren ist allerdings eine andere Sache. Sie betraf die Beamtenschaft, die ihren anfänglichen positiven Charakter zu verlieren begann und die ersten Züge der heute vielgeschmähten "Bürokratie" zeigte. VSE ZA ZGODOVINO aiKOs3>»oooooooo>i»OQP^»>0'OOoooo>o;vv>o.g>g>;>oof>o^ Mateja Čoh "V IMENU SLOVENSKEGA NARODA: KRIVI!" "Prisegam pri časti svojega naroda, da bom zve- sto služil narodu in da bom sodil zakonito in ne- pristransko, varujoč in braneč pridobitve narod- no osvobodilne borbe."1 Tako so v Mariboru 28. junija 1945 v prisotnosti Alojzija Žigona, Jožeta Černeta in Jožeta Pavličiča prisegli sodniki Av- gust Habermuth, dr. Emil Korbar in Miloš Senica. S tem dejanjem so formalno postali predsedniki treh senatov sodišča slovenske narodne časti (SNČ), ki so poleti 1945 poslovali v mariborskem okrožju. Nekaj dni kasneje je priseglo še 14 čla- nov oz. sodnikov porotnikov in trije tajniki SNČ v Mariboru.- Na podlagi zapisnikov o zaprisegi, ki jih je bilo potrebno poslati na sedež SNČ v Ljub- ljano, so sodniki porotniki in tajniki SNČ dobili ustrezne dekrete, s katerimi je bilo potrjeno nji- hovo imenovanje za člane SNČ v Mariboru.3 Ustanovitev SNČ so v Sloveniji načrtovali že pred koncem vojne. Po osvoboditvi je bilo na- mreč mogoče pričakovati samovoljno obraču- Pokrajinskt arhiv Maribor, fond- SoehSče narodne časti I945(uapie/ PAM, SNČ). šk 18. 1249004/18/1 (Zapi- snik o zaprisegi sodnikov sodišča slov narodne časti ) Sodniki porotniki manborskega SNČ so bili Vitla Kosi, študentka iz Slivnice pri Mariboru, Flora Kotnik, kmeti- ca iz Podkraja pri fiuštanju, dr. Jože Lampret, duhov- nik iz Maribora, Riko Legat, delavec tu Slovenske Bistri- ce. Pavel Medvešek, livar iz (iuštan/a, Anton Milc/a, študent medicine iz Maribora, Ivan Muršak, kmet iz Spodn/e Voličine (Sv. Lenart), Franc Obran, posestniški sin tz Ormoža, Ivan Ornik, barvarski mojster iz Mari- bora, Anton Pegan, mizar iz Studencev pri Mariboru, navanje domačinov s pripadniki okupatorske vojske in njihovimi simpatizerji. Glede na grozo- dejstva, ki so jih počeli Nemci med okupacijo (izseljevanje, ponemčevanje, transporti v kon- centracijska taborišča in streljanje talcev), je bil strah pred takimi obračunavanji gotovo upravi- čen. Z omenjenim problemom se niso srečevali samo v Sloveniji, ampak povsod, kjer je okupa- torjevo nasilje pustilo globoke rane in moreče spomine na pravkar minula vojna leta. Eno od rešitev tega problema je nova oblast, tako v Sloveniji kot drugod po Jugoslaviji, na Češkoslovaškem, v Romuniji in ponekod v za- hodni Evropi (Francija, Belgija, Nizozemska) vi- dela v ustanovitvi sodišč narodne časti.4 Tako je že marca 1945 CK KPS sprejel sklep o ustanovi- tvi sodišča slovenske narodne časti.5 Formalno je bilo ustanovljeno z Zakonom o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narod- Alojz Rižner, čevljarski pomočnik iz Gornje Radgone, Vincenc Seljak, rudar iz Idrije, Marija Valentan, gospo- dinja iz Maribora in Franc Pogorele, kamnosek iz Rib- nice na Pohorju. Kot tajniki so prisegli Kare! Krin, Du- šan Orel in Marija Valnctan. (Prav tam). •! PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senatov..., 12 julij 1945). 4 Vodušek Stanč, Jerca- Prevzem oblasti 1944-1946 (na- prej Prevzem), str 187-188. Dr. Marjan Mehle: O vlogi vojaških in narodnih sodišč ter sodišča slovenske na- rodne časti. Slovenski poročevalec (SP), 20 julij 1945, št 78, str J. * Sodišče slovenske narodne časti, Enciklopedija Sloveni- je 12. ZGODOVINA ZA VSE 67 no čast (naprej Zakon), ki ga je sprejelo Pred- sedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS) brez razprave 5. junija 1945 in je bil uradno objavljen štiri dni kasneje/' Za Slovenijo je bilo ustanovljeno eno SNČ. Nje- govi člani so bili predsednik SNČ, predsedstveni tajnik, člani - sodniki porotniki in določeno šte- vilo tajnikov pravnikov, ki jih je imenovalo pred- sedstvo SNOS-a. 13. junija 1945 je bil s posebnim odlokom omenjenega predsedstva za predsedni- ka SNČ imenovan sodnik Alojzij Žigon. Predseds- tveni tajnik je postal Jože Černe, prav tako sod- nik. SNČ je imelo sedež v Ljubljani, posamezni petčlanski senati sodišča pa so zasedali v Ljublja- ni,7 Kranju, Novem mestu, Celju,K Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Vsak senat SNČ je bil izbran po- sebej, dodeljen mu je bil tajnik, ki je bil navadno pripravnik pravniškega poklica.9 SNČ je bilo izredno sodišče,10 pred katerim so po vsej Sloveniji sodili tistim, ki so bili obtoženi, da so med vojno s svojimi dejanji kakorkoli priza- deli slovensko narodno čast. Povedano drugače: pred to sodišče so bili "postavljeni" vsi tisti, ki so med vojno gospodarsko, politično, kulturno ali kako drugače sodelovali z okupatorjem, tisti, ki so pripomogli h kapitulaciji stare Jugoslavije, in tisti, ki so imeli kakršnekoli stike z okupatorjem. Tako je SNČ v Mariboru sodilo vsem tistim, ki so bili obtoženi, da so bili med vojno člani Kultur- bunda (KB), Štajerske domovinske zveze (ŠDZ) in nacistične stranke (NSDAP); tistim, ki so pove- ličevali nemško vojsko in njene dosežke ter sra- motili partizane in NOB, se udeleževali hajk proti partizanom in nemškim oblastem ovajali zaved- ne Slovence; tistim, ki so sodelovali v vojaških in polvojaških nacističnih formacijah (Wehr- mannschaft, Volkssturm), in nenazadnje tistim, ki so bili zaposleni v okupatorjevih gospodarskih 6 Uradni list Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije (naprej Ul SNOS in NVSJ, 9. junij 1945, št. 7. Vodnick Starič- Prevzem, str 274. 7 O procesih pred SNČ v Ljubljani glej Vodušek Starič Prevzem, str 275-278 H O procesih pred SNČ v Celju glej Mikola, Milko Sodni procesi na Celjskem 1944-1951 (naprej Sodni procesij, str 92-94 '> Ul SNOS in NVS, 9 junij 1945, št. 7. PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1, (Predsednikom senatov .). 10 Redna sodišča poleti 1945 v Sloveniji še niso delovala. Poleg med vojno ustanovljenih vojaških sodišč, ki so de- lovala na podlagi Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944 in so sodila narodnim sovražnikom, zločincem m izdajalcem, je bilo SNČ edino sodišče, ki je delovalo v Sloveniji do septembra 1945, ko so začela z delom red- na sodišča. objektih in ki so zbirali hrano in obleko za nemš- ke vojake (sodelovanje pri t.i. nabiralnih akcijah). Poleg navedenega je sodišče sodilo ženskam tu- di zato, ker naj bi imele intimne stike z nemškimi vojaki ali se z njimi kako drugače zabavale." Kot priča naslednjih nekaj primerov, je bilo usta- navljanje SNČ propagandno zelo dobro podprto, saj je bila javnost preko raznih člankov zasuta s pi- sanjem o narodni časti, narodnem izdajstvu in o tem, kakšno kazen si zaslužijo krivci. V različnih časopisih so bili objavljeni članki o odgovornosti posameznikov in pozivi ljudem, naj pomagajo pri odkrivanju narodnih izdajalcev in zločincev. Tako je bilo junija 1945 v Slovenskem poroče- valcu, glasilu OF, med drugim objavljeno, da so med drugo svetovno vojno obstajali ljudje, "ki jim ni bilo nikdar mar lastnega naroda in njego- vih koristi, ljudje ki so vedno živeli samo zase in za svoje osebne interese. /.../ Ti ljudje brez vsa- kega ponosa, samozavesti in narodnega čuta so v tistem trenutku kot pravi hlapci in strahopetci še poslednjič pljunili na svojo nacionalno čast in se začeli udinjati okupatorju /.../ mu pomaga- li sejati mržnjo med jugoslovanskimi narodi, slu- žili so njegovemu državnemu stroju in mu delali najrazličnejše druge usluge."12 Na ta način so "omadeževali svojo narodno čast, ki je tedaj od slehernega poštenega Sloven- ca zahtevala, da vse svoje sile stavi na razpolago domovini in borbi za njeno dokončno svobo- do." Zato jih je bilo potrebno kaznovati, ker "na noben način naše ljudstvo ne more dovoliti, da bi se nekaznovano vključili v novo narodno in državno skupnost ter uživali enake pravice tudi oni, ki so s svojimi dejanji oškodovali in osramo- tili slovenski narod."xb Javno tožilstvo je v časopisih sporočalo, da bo- do krivci pred SNČ odgovarjali "za svoja nečlo- veška dejanja, za napad na življenje slovenskega naroda, na človeško civilizacijo in na ideale de- mokracije". Tako bo pravično in zasluženo kaz- novana "zločinska svojat, ki je v času naše naj- večje preizkušnje v zgodovini izživljala svoje nizke instinkte in pognala na morišča in v tabo- rišča najboljše slovenske može in žene."N 11 PAM, SNČ, Obtožnice in Sodbe. '- Kaznovanje zločinov in prestopkov zoper slovensko na- rodno čast, SP, 7 junij 1945, št. 40, str. 4. n Prav tam 14 Krvniki slovenskega naroda pred sodiščem, Ljudska pravica (LP), 14. junij 1945, št. 44, str. 2. VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE O odgovornosti pa takole: "Gre za odgovor- nost tistih propadlih judeževskih duš, ki so se prodale okupatorju in postale kasneje njegovi najtesnejši psi - gonjači, organizatorji in podpi- hovala bratomornega klanja ter povzročitelji neštetih nesreč in zločinstev. Gre za odgovor- nost vseh tistih, ki so se kakor koli pregrešili pro- ti slovenski narodni časti. Njihova odgovornost je velika in krivda neizmerna. /.../ Z lažjo in pod- limi igrami so skušali zapeljevati naš narod in ga pahniti v pogubo. Na njih leži odgovornost za vse tiste zapeljane Slovence, ki so padli kot Rup- nikovi in Hitlerjevi vojaki. Na njih leži odgovor- nost za vse tiste slovenske družine, ki so jih za- peljali, da so zapustile svoje domove. Na njih leži odgovornost za vse tiste, ki se še kot Kajni klatijo po gozdovih. Naš narod pozna te Judeže in nji- hova imena. Kakor se oni niso ustrašili nobene- ga sredstva v borbi proti svojemu narodu, tako se tudi naš narod ne bo prav nič obotavljal zah- tevati odgovora od njih in jih trdo kaznovati."15 Ob sprejetju Zakona je bilo iz pisarne javnega tožilca sporočeno, da je njegov smisel "izključiti iz javnega življenja in vzeti narodno čast onemu, ki je žalil to kolektivno svetinjo; zapleniti v korist narodno premoženje, pridobljeno z izdajstvom; prisiliti na delo v korist narodne skupnosti one, ki so parazitsko in izdajalsko živeli na korist svo- jega naroda." Kazniva dejanja niso zastarala kajti "pridobitve osvobodilne borbe morajo biti oču- vane za vselej in sramotno sodelovanje z okupa- torjem ne more biti odpustljivo, razen v kolikor se je storilec po izvršenju kaznivega dejanja tru- dil, da z aktivno udeležbo v narodnoosvobodil- nem gibanju doprinese vse za ustvaritev ciljev narodnoosvobodilne borbe."16 Zakon nalaga Slovencem, da sodelujejo pri moralni obnovi in zavarovanju pridobitev NOB, so še poudarili na javnem tožilstvu. V tem smislu je torej razumljiv poziv vsem Slo- vencem, da pomagajo pri kaznovanju zločincev: "Sleherni Slovenec je dolžan, da sodeluje pri tem zdravem čiščenju slovenskega narodnega telesa. /.../ Sodišče slovenske narodne časti bo nastopilo v bližnjih dneh svojo strogo, toda pra- vično sodbo. Sam narod bo sodil one, ki so omadeževali njegovo čast." Javni tožilec je vse, ki jim je bilo karkoli znano, pozval, naj pošljejo poročila o prestopkih in zločinih pristojnemu javnemu tožilcu: "Poročila in obvestila naj bodo strogo objektivna in naj vsebujejo tudi imena prič in navedbe o drugačnih dokazilih."17 Tako so se julija in avgusta 1945 zvrstili številni procesi tako pred SNČ kot pred vojaškim sodiš- čem. V pripravi postopka pred SNČ so sodelova- li javno tožilstvo, ki je na podlagi prijave vodilo zaslišanja in sestavilo obtožnico, ki jo je javni to- žilec ali njegov namestnik nato zagovarjal na razpravi; Narodna milica (NM) in Ozna. Slednja je zbirala prijave, vodila zaslišanja, pripravljala predloge za obtožnico in nadzorovala nekatere kazenske ustanove, v katerih so obsojenci pre- stajali kazen. Kazenski postopek pred SNČ v Mariboru Prva razprava pred SNČ v Mariboru je bila 4. julija 1945. Že pred tem je predsednik SNČ Aloj- zij Žigon poslal sodnikom SNČ nekaj navodil o načinu dela in organizaciji sodišča. V navodilu z dne 28. junija 1945 je med drugim pisalo: "Delo, katero imamo opraviti, naj ima značaj udarnega dela. Završeno mora biti v najkrajšem času. - S tem ni rečeno, da se naj prenaglimo, ampak da napnemo vse sile, da izkoristimo čas, ki nam je dan na razpolago v čim večji meri, tako da pride oddih šele po dovršitvi vseh slučajev, ki nam pri- padejo v delo." Posebej je opozoril na pomem- bnost in občutljivo naravo procesov pred SNČ: "Stvar sama je take narave, da mora biti čimprej spravljena z dnevnega reda, ker silijo v to druge nič manj važne naloge kot npr. ureditev rednih sodišč in vpeljava normalnega zakonitega sta- nja." Zato je apeliral na sodnike, da razpisujejo razprave "na čimkrajši čas in naj se zmore dnev- no čimveč dela". Morebitne ovire, ki bi nastale pri delu (npr. zbiranje dokazov), "naj se opravijo v lastni inicijativnosti". Člane senatov je opozo- ril, da se morajo seznaniti z vsebino Zakona, ki je bil objavljen v Uradnem listu 9. junija 1945.• 1. Prijava Kazenski postopek pred SNČ se je začel s pri- javo, ki so jo lahko podali posamezniki, Ozna ali NOO. V "Prijavi o zločinih in prestopkih zoper slovensko narodno čast" so bili zbrani osebni in rojstni podatki osumljenca, njegovo bivališče, ñ Odgovornost, l.P, 12. ¡unij 1945, št. 42, str 2 "' Sodišče na rodne časti bo v bližnjih dneh pričelo z de- lom, LP 21. junij 1945, št 50, str.j. 17 Prav tam. ÌH PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Tovarišem sodnikom sodišča slovenske narodne časti .). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 poklic in premoženjsko stanje, družinsko stanje (samski, poročen, vdovec) in število otrok. Te- mu je sledila izjava enega ali več prijaviteljev o določeni osebi, ki so jo morali na koncu tudi podpisati.w Poleg že omenjenih podatkov so pri Ozni v prijavi popisali še narodnost osumljenca in njegovo veroizpoved. Prijave za oddelek Oz- ne v Mariboru je podpisoval pooblaščenec od- delka Rafael Majhen, če pa so bili osumljenci priprti, je prijave podpisoval komandant dolo- čenega kazenskega zavoda. Ozna je večkrat vlo- žila prijavo proti večjim skupinam ljudi (npr.: 16. julija je prijavila 35, 17. julija pa kar 53 osumljen- cev, ki so bili zaprti v Strnišču20). Take prijave je javno tožilstvo navadno obravnavalo kot obtož- nico. Naj tu opozorim, da je pri prijavah, ki so jih vložili posamezniki, nujno treba upoštevati možnost, da gre za osebne interese prijavitelja in maščevanje. Omeniti tudi velja, da se prijave glede na prijavitelje vsebinsko (glede kaznivih dejanj) med seboj niso razlikovale. Ne glede na to, ali je prijavo podal posameznik, NOO21 ali Ozna, so bili posamezniki prijavljeni (kot že omenjeno) zato, ker so na kakršenkoli način so- delovali z okupatorjem. Tako je bil Ivan Bezjak prijavljen, ker naj bi bil med okupacijo "vnet in zagrižen Blokfirer",22 ki naj bi Slovencem grozil z izselitvijo in bil "do zadnjega prepričan", da bo Hitler zmagal.23 Go- stilničarka Jožefa Novak naj bi bila Hitlerjeva simpatizerka; s tem, ko je poveličevala okupator- ja, je žalila zavedne Slovence. V njeni gostilni so se, po izpovedih prič, prehranjevali nekateri lo- kalni nemški funkcionarji in Slovenci, ki so so- delovali z njimi. Kot je izjavil prijavitelj, Alojz Kac, je bila gostilna shajališče "vseh nevarnih elementov". Ob aretaciji Vide Kosi naj bi osum- ljenka prijavitelju izjavila: "Kurierin war die Krot".2"* V Oznini prijavi proti Brigiti Herman je pisalo, da je osumljenka aktivno sodelovala z okupatorjem in zato dobila rdečo izkaznico ŠDZ. Njeno "protinarodno delovanje" je potrdi- la Matilda Fridau, ki je bila administratorka odel- ka Ozne za Maribor. Slednji je tudi predlagal, "da se zoper imenovano uvede kazensko postopa- w PAM, SNČ, Prijave. 20 PAM, SNČ, šk. 8, 86/45 (Prijava), PAM, SNČ, šk 7, 82/ 4 5 (Kazenska prijava). 21 Pri SNČ v Mariboru lakih prijav nisem zasledila 22 Blockfithrer, l.j. vodja bloka; ena od funkcij v ŠDZ. 2Ì PAM, SNČ, šk. 1, 10/45 (Prijava). 24 PAM, SNČ, šk. 2, 22/45 (Prijava). nje".25 Iz Oznine kazenske prijave proti Maksu Laboterju je razvidno, da je bil osumljenec pred in med okupacijo "zelo švabofilsko usmerjen in je povsod zastopal nemške interese". Oblastem je prijavil nekega Mrharja, ker se je ob treh zju- traj preglasno pogovarjal slovensko z Rožo Bombek. Menil je, da se pogovarjata o vohuns- tvu ali sabotaži.26 2. Zaslišanje Osumljence in priče so zasliševali preiskovalci mariborskega javnega tožilstva,27 preiskovalci vojaškega sodišča28 in zasliševala Ozne, ki se ni- so podpisovali z imenom in priimkom. Na zasli- šanjih so bile vedno navzoče tudi zapisnikarke, ki so zapisovale izpovedi zaslišanih. Zaslišanja so potekala hitro. Navadno gre samo za izpoved osumljenca ali priče, brez vmesnih vprašanj. Po- datki o osumljencih in pričah v zapisnikih zasli- šanj se niso razlikovali od že navedenih, s to raz- liko, da so na zaslišanjih osumljencev le-te pov- prašali tudi o njihovem sodelovanju v NOV in predhodnih kaznih, priče pa o njihovem odno- su do osumljenca.29 Pri Ozni je sprva sestavljala zapisnike zaslišanj, zbirala obremenilno gradivo in izjave (večino- ma) obremenilnih prič oznovska pravosodna služba in zbrano gradivo predala sodišču. Na Majhnovo pobudo oznovska zaslišanja sprva ni- so bila dokončna, ampak je vse obtožene še en- krat zaslišal preiskovalni sodnik. Vendar so po posredovanju Ozne za Slovenijo oznovska zasli- šanja postala dokončna in so bila osnova za ovadbo, ki jo je sestavila oznovska pravosodna služba in jo predala tožilstvu. Od takrat naprej je bila Ozna vedno prisotna tudi na sodnih proce- sih in pri izrekanju sodb.3" Načelnik Majhen je dal tudi navodila za zasli- ševanje, ki naj ne bi bilo nasilno. Potekalo je na podlagi partizanskih navad zasl ¡sevalcev. Zato 25 PAM, SNČ, šk. 4, 52/45 (Kazenska prijava). 26 PAM, SNČ, šk. 6, 74/45 (Kazenska prijava). 27 Preiskovalci mariborskega Javnega tožilstva, ki so zasli- ševali za SNČ, so bili'Janez Žabkar, Vladimir Kosi, Ivan Frank, Franc Bajt, Tine Golob, Anton Mileta, Franc Lip- ko, dr. Alojzij Zorko, dr. Sonja Kukovcc in dr. Franjo Vrbnjak 28 Preiskovalci vojaškega sodišča so bili: Franc Baje, Ciril Vcrstovšck, Otmar Cvirti, dr. Srečko Grmovšck, dr. Lud- vik Trcboia, dr. Vojtch Hočevar, Milan Regvat, Miroslav Rosina, dr. Miro Brečko. 2'J PAM, SNČ, Zapisniki o zaslišanju osumljencev in prič. •w Zavadlav, Zdenko. Iz dnevniških zapiskov mariborske- ga oznovca (naprej Iz dnevniških zapiskov), str. 35-36. VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE so zasliševalci uporabljali različne metode za pridobivanje priznanj: zaslišancem so zmanjšali količine hrane, jim odvzeli cigarete, svetili z luč- jo v oči, jih nastanili v t.i. disciplinskih celicah. Med nedovoljene metode je Zavadlav uvrstil pretepanje in sploh fizično obračunavanje, do- voljeni udarci pa so po njegovem mnenju bili "logično dokazovanje, iskanje protislovij v več- kratnem zaslišanju, uporaba dejanskih ali izmiš- ljenih dokumentov, izjave dejanskih ali izmišlje- nih prič, podtikanje agentov k zapornikom v ce- lice, soočanje s sokrivci, dejanskimi ali navidez- nimi, grožnje z bodočo kaznijo, obljube z izpu- stom iz zapora, obljube s pridobitvijo za agen- ta". Glavni problem je namreč bilo predvsem dokazovanje krivde. Pri tistih, ki jih je aretirala Ozna, so tako uporabljali sezname dodatnega obremenilnega materiala in osumljene soočali z zaporniki in drugimi pričami.31 Preiskovalci vojaškega sodišča so osumljence pred začetkom zaslišanja opozarjali, da podajo "svoj zagovor jasno in razločno" in "da se upo- števa resničnost zagovora kot olajšilna okolnost pri odmeri kazni."3- Pred vojaškim sodiščem so bili zaslišani predvsem tisti, ki naj bi zagrešili težje kaznivo dejanje, t.j. zločin, veleizdajo ali so bili osumljeni, da so narodni sovražniki. Na zaslišanju pred preiskovalcem javnega to- žilstva je Franc Ternik zanikal v prijavi navedena dejstva in dejal, da se ni udeležil napada na orož- niško postajo v Marenbergu. Nadalje je zanikal, da bi med okupacijo grdo ravnal s Slovenci. Po- vedal je, da njegovi otroci govorijo slovensko, da se ni prilizoval nemškemu postajnemu načelni- ku in da je dobil rdečo izkaznico ŠDZ maja 1944, ne da bi se zanjo "najmanje potegoval". Več prič je povedalo drugače, namreč, da je bil Ternik "zagrižen nemškutar", Ožbalt Velak pa je izjavil, da je bil Ternik "vnet za Nemce"." Ana Črepinko je pred zasliševalcem vojaškega sodišča, Ludvikom Trebočom, zanikala, da bi bi- la članica KB. Rdečo izkaznico ŠDZ je, kot je sa- ma povedala, dobila septembra 1943, Slovence pa da ni zmerjala s psovko "Windische Hunde". Nekemu Heclu, ki je stanoval v isti hiši kot osum- ljenka, naj bi zato, ker ji je vzel drvarnico, nekoč dejala, "da je prašiča". Osumljenka je tudi zatrje- u Zavadlav Iz dnevniških zapiskov, str. 39-41. • (Sodba). 71 PAM, SNČ, šk. 1, 1/45 (Sodba). 72 PAM, SNČ, šk. 1, 1/4 S (Sodba) se zagovarjale s tem, da so bile premlade in se niso zavedale svojih dejanj. Sodišče je tak zago- vor sprejelo obtežilno, "ker kaže na pokvarje- nost, tako v moralnem kakor v nacionalnem ozi- ru. Vse so, kakor izrecno priznavajo, vedele za grozodejstva nacistov nad našim poštenim ljudstvom. Kljub temu so se takrat družile s temi zločinci in to javno in v obliki, da se je zgražala vsa okolica."73 Marija Pikalo je bila obsojena zato, ker je spre- jemala nemške vojake v svoje stanovanje. "Na vprašanje zakaj je to storila, je odvrnila, da je lju- bezen mednarodna. Napravila je vtis zagrižene nepoboljšljivke in se ji je zato odmerilo tudi lah- ko prisilno delo za dve leti," je med drugim pisa- lo v utemeljitvi.74 Obtožene Martina Sternjaka, Rozo Medila in Franca Bartuneka pa je sodišče oprostilo, ker "niso pri zdravi pameti".75 6. Kazni SNČ je lahko izreklo naslednje kazni: izgubo narodne časti, lahko ali težko prisilno delo in popolno ali delno zaplembo premoženja v ko- rist države. Po 4. členu je bila redna kazen izgu- ba narodne časti, ki sta ji bili po potrebi dodani ena ali druga ali obe ostali kazni. Izguba narod- ne časti je pomenila "izključitev od javnega udejstvovanja, izgubo pravice do javnih služb, poklicev in dostojanstev, izgubo vseh državljan- skih in političnih pravic". Kazen izgube narodne časti je bila lahko začasna ali trajna.76 Kazen prisilnega dela je lahko sodišče izreklo največ za dobo deset let. Kazen težkega prisilne- ga dela in popolne zaplembe premoženja je sme- lo sodišče izreči, kadar je kaznivo dejanje ocenilo kot zločin. Pri izrekanju kazni je moralo upošte- vati vse obtežilne in olajševalne okoliščine, pri za- plembi premoženja pa preveriti, ali je imel obto- ženec nepreskrbljeno družino. Če je obtoženec po storjenem dejanju prispeval k "ostvaritvi na- menov narodno osvobodilnega boja, sodišče to upošteva pri izrekanju kazni in ga sme v izrednih primerih tudi oprostiti vsake kazni".77 12. julija 1945 je Žigon predsednikom senatov SNČ poslal okrožnico, v kateri jih je opozoril, naj ne izrekajo pogojnih obsodb.7" Starejšim in 71 PAM, SNČ, šk. 2, 17/45 (Sodba). 74 PAM, SNČ, Sk. 10, 105/45 (Sodba). 75 PAM, SNČ, Sk. 16, 181/45 (Sodba). 76 Ul SNOS in NVS, 9. junij 1945, St. 7. 77 Prav lam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 bolnim osebam sodišče ni izrekalo kazni prisil- nega dela, "ker bi bila taka kazen iluzorna".79 Sodišče je torej pri odmeri kazni upoštevalo ugotovljena dejstva, gospodarski in družinski položaj obtožencev in njihovo starost. Pri neka- terih obtožencih je sodišče tudi upoštevalo, "da so jih dogodki izpametovali in da bodo lahko še dobri člani slovenskega naroda ter prispevali vsaj k obnovi, če so že ovirali osvobodilno bor- bo".s" Glede kazni zaplembe premoženja je javni to- žilec Slovenije 5. julija 1945 izdal okrožnico, v kateri je sporočal, da mora oblastvo, pri katerem je potekal postopek, za katerega je bila predvi- dena kazen zaplembe premoženja, zbrati vse podatke o premoženju osumljene ali obtožene osebe. Sodišče je odločalo o tem, ali gre za po- polno ali delno zaplembo (v primeru slednje tu- di določi, kaj obsojencu ostane). Obsojence so morali sodniki opozoriti na to, da je lahko zaple- njeno tudi premoženje, ki bi bilo odkrito nak- nadno."1 Če je bil obtoženec obsojen za zaplembo pre- moženja v korist države, je moralo sodišče o tem obvestiti okrajno narodno sodišče (ki je izvedlo zaplembni postopek), če ga ni bilo, pa delegata ministrstva za pravosodje pri okrajnem sodišču obsojenčevega stalnega bivališča, okrajni NOO ali okrajni odbor OF obsojenčevega stalnega bi- vališča in komisijo za upravo narodne imovine v Ljubljani.82 V okrožnici z dne 19. julija so bila navodila o izvajanju kazni in navodila glede obveščanja o izidu razprave. Če obtoženec ni bil obsojen na kazen prisilnega dela, če niso obstajali razlogi za pridržanje v zaporih in če javni tožilec ni nas- protoval izpustitvi, je moral predsednik senata po razpravi obvestiti komandanta zaporov o iz- pustitvi obtoženca. Če je bil obtoženec obsojen na izgubo narodne časti, je moral predsednik senata o tem obvestiti krajevni oz. mestni NOO, če tega ni bilo, pa mestni oz. krajevni odbor OF obsojenčevega stalnega bivališča in njegove za- poslitve. Poudarjeno je bilo, da je to obvestilo 7H PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senatov , 12 julij 1945). 79 PAM, SNČ, šk. 12, 121/45 (Sodba). H0 PAM, SNČ, šk 1, 1/45 (sodba). 81 PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1. 82 PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senatov ., 19. julij 1945). pomembno "radi pravilnega vodstva volilnih imenikov." Po odloku predsedstva SNOS o raz- pisu volitev v krajevne in okrajne NOO je bila namreč volilna pravica vezana na stalno bivališ- če volilca oz. na bivanje zaradi zaposlitve."3 Sodišče je moralo vsak drugi ali tretji dan po- slati SNČ v Ljubljano seznam vseh obsojenih na kazen prisilnega dela y dveh izvodih. En izvod je obdržalo ljubljansko SNČ, drugega pa je poslalo Ministrstvu za notranje zadeve, ki je skrbelo za izvršitev. Seznami so morali biti izdelani pose- bej za lahko in posebej za težko prisilno delo."4 Javni tožilec DFJ, dr. Jože Vilfan, je 30. avgusta podal naslednjo obrazložitev glede prisilnega dela. Če je bila izrečena kazen lahkega prisilne- ga dela za dobo do dveh let, se je štela kot kazen prisilnega dela brez odvzema svobode in je tra- jala dve leti. V primeru, da je bila izrečena kazen lahkega prisilnega dela v trajanju od dveh do pe- tih let, je to pomenilo, da gre za kazen odvzema svobode brez prisilnega dela v trajanju od dveh do petih let. Če pa je bila izrečena kazen prisil- nega dela v trajanju več kot pet let, je to pomeni- lo kazen odvzema svobode s prisilnim delom za več kot pet let."5 Na podlagi omenjene obrazložitve je Ministrs- tvo za notranje zadeve pri NVS izdalo začasno navodilo o izvrševanju kazni prisilnega dela brez odvzema prostosti, po kateri je morala ose- ba, ki je bila obsojena na kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti, opravljati predvsem fi- zična dela brez nagrade in možnosti izbire. Pri dodelitvi dela je bilo potrebno upoštevati njene telesne in duševne zmožnosti, kot tudi usposob- ljenost za določena dela. Obsojenec, ki je pre- stajal tako kazen in ni imel lastnih sredstev, je prejemal od podjetja ali ustanove, kjer je presta- jal kazen, potrebno oskrbo. Obsojenci so kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti pravilo- ma prestajali pri javnem (državnem, okrožnem, okrajnem) podjetju ali ustanovi v tistem okraju, kjer so imeli stalno prebivališče. Izjemoma so obsojenca zaposlovali pri zasebnih podjetnikih, ki jih je oškodoval okupator in njegovi pomaga- či. Sodišče, ki je izreklo kazen, je po pravnomoč- nosti sodbe napotilo obsojenca na njegovo stal- no prebivališče in s prepisom sodbe obvestilo Hi Prav tam. 84 PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senatov.., 24. julij 1945). *5 PAM, SNČ, šk. 18, 1249004/18/1 (Javnim tužiocima fe- deralnih jedinica, 30. avgust 1945). VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE odsek za notranje zadeve pri okrajnem NOO, v katerem je prebival obsojenec. Okrajni NOO (omenjeni odsek) je nato odredil izvršitev kazni in o končani kazni obvestil sodišče. Krajevni NOO so morali biti pooblaščeni za izvrševanje takih kazni. Izvrševanje kazni prisilnega dela brez odvzema prostosti je nadzorovala NM.S6 7. Kazenski zavodi Obsojeni pred SNČ v Mariboru so kazen pre- stajali v taboriščih Bresternica, Tezno (tovarna letal), Studenci in v Strnišču pri Ptuju. Pooblaš- čenstvo Ozne za mariborsko okrožje je imelo za svoje potrebe na razpolago sodne zapore in po- licijske zapore v Slovenski ulici v Mariboru.K7 S Pravilnikom o ureditvi kazenskih taborišč (februar 1945) je bilo določeno, da se taborišča postavijo izven naseljenih območij: "Najbolj pri- merni prostori bi bili večji gradovi ali vojaške ba- rake, ki se nahajajo v bližini železnic in v bližini krajev, kjer se bo delovna sila izkoriščala." Varo- val jih je Knoj.8K V sodnih preiskovalni zaporih ali v policijskih zaporih so po zaslišanju zapornikov odločili, kaj z njimi. Izpustili so jih malo, predvsem tiste, ki so bili privedeni samo na podlagi ustne obtož- be. Večino zapornikov so poslali v taborišče v Strnišče ali v Hrastovec. Ti zaporniki so bili naj- večkrat člani KB, ŠDZ, NSDAP. Zapornik, ki mu je bila krivda dokazana ali jo je sam priznal, je bil poslan pred sodišče. Imel pa je še eno mož- nost: "če obveščevalno obdeluje okolico, s kate- ro lahko zapornik kontaktira, ga potem, ko pod- piše posebno izjavo, pridobimo za našega agen- ta". Vsak tak primer je moral odobriti pooblaš- čenec Ozne.89 Največje taborišče v Strnišču je bilo bivše nemško delovno taborišče in je spadalo pod na- čelstvo Ozne za Slovenijo. V to taborišče so Nemci vozili Štajerce, ki niso bili predvideni za nemške državljane. Taborišče je bilo delovnega značaja, saj so taboriščniki začeli graditi tovar- no. Okrog taborišča je bila mrežna ograja z us- trezno osvetlitvijo, stražarnice, vhodna vrata so bila zavarovana. V taborišču samem so bili upravni prostori, baraka za osebje, jedilnice, ku- hinje, skladišča, barake za taboriščnike s straniš- či in umivalnicami, osrednje dvorišče, vmes pa so bile urejene poti. V nujnih primerih je bilo primerno za več tisoč ljudi. Ob osvoboditvi je nemška uprava taborišča razpadla, taboriščniki so odšli domov. Taborišče so najprej uporabili za ustaše, ki so jih kmalu poslali na Hrvaško, za kočevske Nemce in za Štajerce, ki so sodelovali z okupatorjem in so čakali na sodišča ali na iz- gon.90 Kmalu je postalo premajhno, zato je pooblaščenstvo Ozne za mariborsko okrožje uredilo novo taborišče v Hrastovcu.9' Taboriščni režim naj bi bil uradno enak reži- mu v kaznilnicah in preiskovalnih zaporih. Pre- povedana so bila maščevalna dejanja, vendar v resnici ni bilo tako. Tako zasliševalci (oznovci) kot tudi stražarji (knojevci), se niso obnašali, kot jim je bilo ukazano. Smrtnost taboriščnikov je bila velika zaradi vedno večje gneče, slabe pre- hrane in oskrbe nasploh, slabe so bile tudi hi- gienske razmere. Mrtve so pokopavali v gozdu za taboriščem.92 Zavadlavova izkušnja v tem taborišču je bila naslednja: "Pogledam v kuhinjo in jedilnico, kjer nekateri prav v gneči jedo neko vodeno smrdečo brozgo iz različnih porcij. Je namreč čas kosila. Iz barak s taboriščniki neznansko smrdi, zato rajši ne stopim vanje. Videti so stra- šno natlačene, ob vhodih je nekaj žensk in otrok. Vsi skupaj so videti zelo prestrašeni, še bolj, ko me zagledajo v oznovski uniformi. Spre- hodim se med barakami, ko zaslišim petje "Hej, brigade, hitite!" Kako to - v taborišču? Zagledam kolono taboriščnikov, ki v peterostopih prihaja po poti od barak proti jedilnici. Taboriščniki po- jejo, zraven pa gre nekaj knojevskih stražarjev. Med stražarji je tudi zloglasni maščevalni knoje- vec, ki so mu še mladoletnemu Nemci zažgali hi- šo s starši in brati vred. V rokah ima kol in tepe po glavi tiste, ki nočejo peti." Bili so kočevski Nemci.93 Zavadlav tudi opisuje, kako so oznovci streljali taboriščnike.94 Taborišči v Strnišču in Hrastovcu sta bili uki- njeni jeseni I945.95 w ' PAM, SNČ, šk 18, 1249004/18/1 (Začasno navodilo za izvrševanje kazni prisilnega dela brez odrzema prosto- sti) H7 Zbornik "Nemci" na Slovenskem 1941-1955 (tir. Dušan Nečak), str. 142. HH VodttSek Starič- Prevzem, str. 194, 269. H9 Zavadlav. Iz dnevniških zapiskov, str 3? 90 Prav tam, str. 67-68. 91 Zbornik. -Nema " na Slovenskem 1941-1955, str. 142. 92 Zavadlav. Iz dnevniških zapiskov, str. 68. 91 Prav tam, str. 68-69. 94 Prav tam, str. 92-93 95 Prav tam, str. 99- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA KA VSE 77 Vestnik mariborskega okrožja je 25. avgusta po- ročal o obisku novinarjev v taborišču v Bresterni- ci, v katerem so med vojno živeli ujeti Rusi in An- gleži. V dveh taboriščnih kompleksih je bilo v ča- su obiska novinarjev okoli 500 kaznjencev. Po vojni so bile popravljene barake, urejene poti, na- peljana elektrika, kaznjenci so obdelovali zele- njavni vrt, ustanovili lastne delavnice (mehanič- na, čevljarska, krojaška, jermenarska, mizarska), v katerih so delali za potrebe taborišča in vojnega področja. Imeli so lastno kuhinjo in pekarno in svojega taboriščnega zdravnika, ki ni bil "uradni, legalizirani morilec miljonov sestradanih, oslabe- lih, za delo nesposobnih in bolnih internirancev. Ne, z resnično demokratičnim duhom prežeti zdravnik v novi Jugoslaviji se zaveda svojega člo- večanskega poslanstva in vidi v bolnem kaznjen- cu edino le pomoči potrebnega človeka."% Kaznjence so razporejali na delo glede na nji- hove zdravstvene in telesne sposobnosti. Za bol- nike sta bili v taborišču dve sobi (ena za ženske in ena za moške). Zdravi kaznjenci so delali v ta- borišču in izven njega, na bližnjih kmetijah in dr- žavnih posestvih. Gradili so most, ceste in elek- trarno. Tisti, ki so opravljali težja dela, so dobili dodatne obroke hrane, kar je časnik komentiral- takole: "Kot primer demokratičnosti naj pove- mo, da dobiva uprava in stražarji prav tak kruh kakor kaznjenci". Svojci so lahko kaznjencem poslali tedensko en paket potrebščin.97 Za mir in red v sobah so skrbeli sobni stare- šine, ki jih izvolili kaznjenci med seboj. Za njiho- vo politično, kulturno in vzgojno delovanje je moral skrbeti politikomisar taborišča. Politične ure so potekale enkrat tedensko, kaznjenci pa so jim sledili "z velikim, vedno še naraščajočim zanimanjem".yK Kaznjenci so izdelali stenski časopis, v kate- rem so bile pesmi in članki. Med kaznjenci je bi- lo nekaj risarjev, glasbenikov, deloval je pevski zbor, imeli so celo amatersko gledališče. 26. av- gusta je bil v taboriščni dvorani miting kaznjen- cev, na katerem je uprava taborišča razglasila imena amnestirancev. Menda so bili nekateri kaznjenci nad razmerami v taborišču tako nav- dušeni, da so posamezniki "tudi po amnestiji hoteli še dalje ostati v taborišču".^ Zaradi slabih razmer v omenjenih zavodih je Ministrstvo za notranje zadeve posredovalo NM navodila za upravljanje taborišč in za organizira- nje delavnic. Od julija 1945, še posebej pa po av- gustovski amnestiji, so v kazenskem postopanju začeli spoštovati predpise, upoštevati razlike med kaznivimi dejanji in razločevati zaporni- ke.1"" Ostalo poslovanje Poleg sojenja kaznivih dejanj je moralo SNČ opravljati administrativne posle: vodilo je vpi- snik osumljenih in obsojenih, izvrševalo razna navodila, ki jih je dobivalo iz Ljubljane, pisalo poročila o svojem delovanju, skrbelo za izvrši- tev kazni, reševalo nastale probleme in usklaje- valo svoje delo z vsemi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z delovanjem sodišča. Tako je bilo 5. julija poslano prvo poročilo o delovanju SNČ v Mariboru. V njem je med dru- gim zapisano: "Pripominjamo, da zasedamo v dveh senatih, izmenoma vsaki dan in sproti opravljamo slučaje, ki nam jih predloži javno to- žilstvo okrožja Maribor. Po izjavi tov. javnega to- žilca bo prišlo pred to sodišče slovenske narod- ne časti več tisoč obtožencev." Zaradi pomanj- kanja osebja na javnem tožilstvu, je potekala preiskava počasi in je bila večkrat pomanjkljiva. V poročilu je tudi pisalo, da se Miloš Senica, ki je bil imenovan za predsednika enega od senatov, še ni javil na delo. Zato je sodišče ljubljansko centralo prosilo, naj posreduje "da se nemudo- ma javi, ker je dela ogromno"."" V poročilu 9- julija je med drugim pisalo, da se je SNČ na sestanku dan prej odločilo, da bo jav- ni tožilec pošiljal spise omenjenemu sodišču v večji količini in da bodo urejeni po krajih oziro- ma vrstah kaznivih dejanj. To naj bi omogočalo lažje delo. Zaslediti je mogoče pritožbo, da se nekateri člani sodišča, ki so bili določeni za to delo, še niso javili, drugi pa se udeležujejo raz- prav neredno, tako da v senatih delajo vedno isti ljudje. Pred predsednikom Habermuthom je 7. julija 1945 kot sodnik prisegel Miloš Senica.102 Iz poročila o delovanju mariborskega SNČ 15. julija lahko ugotovimo, da je imel SNČ vpisnik takrat 53 zaporednih številk, imenik pa 201 ob- 96 Kazensko taborišče ni reč mučilnica, ampak rzgaja- lišče, Vestnik, 25. argtist 19-15, št 41, str. 1. 97 Piar tam, str. 1-2 ')H pMI, tam 99 Pran tam ->•• > str. 2 100 Vodušek Starič Prevzem, str. 271. "" PAM, SNČ, Sk. 18, 1249004/18/1 (Poročilo, 5- julij 194 S J. "'-'PAM, SNČ, šk 18, 1249004/18/1 (Poročilo, 9 julij 1945) VSE ZA ZGODOVINO 7« ZGODO VEVA ZA VSE toženca. Sodišče zaostankov ni imelo, v Ljublja- no pa je poslalo naslednjo prošnjo: "Nujno bi ra- bili vsaj še enega tajnika, ker poslujemo v treh senatih, tajnika sta pa dva in kljub udarniškemu delu ni mogoče sproti opraviti vseh tajniških poslov.""'3 Sprva so morali sodniki dnevno poročati o številu razprav in razpisanih primerov. Z okrož- nico 19. julija je bilo določeno, da to ni več po- trebno. Pač pa so morali senati SNČ vsako nede- ljo pošiljati tedensko poročilo, ki je bilo izdela- no na podlagi SNČ vpisnika. Poročilo je moralo vsebovati število tekočih številk v vpisniku, šte- vilo obtožencev, število izrečenih sodb, koliko vseh obtožencev je bilo oproščenih in koliko jih je bilo oproščenih glede na posamezne kazni, koliko oseb je bilo kaznovanih na izgubo narod- ne časti, lahkega ali težkega prisilnega dela in koliko na delno ali popolno zaplembo premo- ženja. Zapisati so morali tudi, v koliko primerih je bilo SNČ nepristojno in koliko primerov je os- talo nerešenih. Rok za oddajo prvega takega po- ročila je bil 22. julij."" V poročilu 1•. julija je mariborski senat sporo- čal, da se Ivan Muršak, ki je kot član sodišča prise- gel v Mariboru, ne udeležuje razprav v Mariboru, ampak na Ptuju. Janko Ribič in Franc Fidelj, ki sta bila prav tako imenovana za člana SNČ v Maribo- ru, se do takrat še nista javila. Članov sodišča ni primanjkovalo, ponovno pa so opozorili, da bi nujno potrebovali še enega tajnika. Dnevno so obravnavali 30 - 40 primerov, posebnih prime- rov ni bilo, tudi zaostankov ne."* V poročilu 27. julija piše, da je bila sodba izreče- na proti 548 obtožencem, proti 30 obtožencem je bila razprava preložena, ker nanjo iz različnih raz- logov niso prišli. Glede teh je bilo odločeno, da jim bo sodišče sodilo v odsotnosti, če bo ugotovi- lo, da so na begu. Do takrat je sodišče obsodilo 475 obtožencev, 65 jih je oprostilo, v osmih pri- merih pa se je izreklo za nepristojno.1"6 Glede na okrožnico 31. avgusta 1945 je mari- borsko SNČ poslalo SNČ v Ljubljani končno po- 10 ì PAM, SNČ, ik. 18. 1249004/18/1 (Poročilo, 15. julij 1945) 104 PAM, SNČ, sk 18, 1249004/18/1 (Vsem predsednikom senator..., 19 julij 1945) 105 PAM, SNČ, •'. 18. 1249004/18/1 (Poročilo, 19. julij 1945). 106 PAM, SNČ, šk. 18; 1249004/18/1 (Poročilo, 27. julij 1945) ročilo. Obtoženih je bilo skupaj 1992 ljudi, od teh po 3. členu Zakona I368. Ravno toliko jih je bilo obsojenih na izgubo narodne časti, in sicer za trajno 10,107 začasno je narodno čast izgubilo 1358 ljudi. Na kazen lahkega prisilnega dela je bilo obsojenih 308 ljudi, na kazen težkega pa 97 (skupaj 405). Premoženje je bilo zaplenjeno 125 obsojencem, od tega popolnoma 79, 46 pa del- no. Oproščenih je bilo 220 oseb. Sodišče se je izreklo za nepristojno po 5. členu omenjenega Zakona v 65 primerih. Obravnavalo je tudi tri mladoletnike. Iz poročila je še razvidno, da pred mariborskim SNČ ni bil obsojen noben od- vetnik.""1 Amnestija in ukinitev sodišča SNČ je bilo ukinjeno 24. avgusta s posebnim zakonom predsedstva SNOS. Isti dan je omenje- no predsedstvo sprejelo tudi Ukaz o pomilosti- tvi oseb, obsojenih po Zakonu, ki je začel veljati že naslednji dan z objavo v Uradnem listu. Na podlagi omenjenega ukaza se je vsem, ki so bili kaznovani s težkim ali lahkim prisilnim delom, ta kazen odpustila. Tistim, ki so bili obsojeni na kazen izgube narodne časti, so se pravne posle- dice te kazni omejile na izgubo političnih in dr- žavljanskih pravic. Kazen zaplembe premoženja je ostala v veljavi.""; Na podlagi 1. in 2. člena Ukaza o pomilostitvi je bilo pomiloščenih 688 ljudi; od tega 571 obsojen- cev in 87 obtožencev, ki še niso bili sojeni. Za ti- ste, ki so bili obsojeni na prisilno delo je bil izdan nalog, da se izpustijo na svobodo. Pomiloščeni niso bili tisti, ki so bili obsojeni zaradi članstva v KB in NSDAP. Na podlagi že omenjenega dopisa javnega tožilca DFJ (30. avgust) je bil naknadno izdan nalog, da se od tistih, ki so bili obsojeni za- radi članstva v KB in NSDAP izpustijo na svobo- do tisti, ki so bili obsojeni na kazen lahkega prisil- nega dela do dveh let. 133 oseb, ki je bilo obsoje- nih na kazen prisilnega dela in jim je bila odvzeta svoboda, je bilo izpuščenih na svobodo na pod- lagi pomilostitvenega ukaza predsedstva SNOS, 178 obsojencev pa naknadno glede na omenjeni dopis javnega tožilca DFJ.110 107 Glede na razpravne zapisu tke in sodbe je bilo pred SNČ r Mariboru obsojenih 11 ljudi na izgubo narodne časti za trajno (M.Č.). m PAM, SNČ, šk 18, 1249004/18/1 (Končno poročilo, 20. september 1945). ,m Ul SNOS tn NVS, 25. avgust 1945, št. 29; Mikola Sodni procesi, str. 98. "" PAM, SNČ, i/?. 18, 1249004/18/1 (Končno poročilo, 20. september 1945). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 Javni tožilec je že po prvi avgustovski (3. av- gust) amnestiji 7. avgusta SNČ obvestil, da sme izdajati odločbe o amnestiji in pomilostitvi sa- mo tisto sodišče, ki je vodilo postopek na prvi stopnji. Le-to je poslalo sodbo pravosodnemu ministrstvu, slednje pa predsedstvu Avnoj-a.1" Prošnje za pomilostitev je reševalo SNČ, dokler je delovalo, nato pa okrožno sodišče v Maribo- ru, ki je prevzelo spise ukinjenega SNČ. Proš- njam za pomilostitev so bili priložene karakteri- stike, ki jih je izdajalo Ministrstvo za notranje za- deve (za tiste, ki so bili na prisilnem delu v ka- zenskih zavodih) kot tudi odbori OF oz. NOO. Nemalokrat so bile prošnjam priložene izjave prič, ki so pričale v prid obsojenega. V imenu obsojenih so večkrat vlagali različne prošnje nji- hovi svojci, predvsem starši in zakonski partner- ji. O teh prošnjah je nato razpravljalo predseds- tvo SNOS-a, ki je lahko prošnji ugodilo popolno- ma, kar pomeni, da je prosilca pomilostilo in mu črtalo kazen, samo delno, t.j., da je obsojencu znižalo odmerjeno kazen ali pa je njegovo proš- njo zavrnilo. Nekateri obsojenci so prosili tudi za sodno re- habilitacijo. Če je pristojno sodišče prošnji ugo- dilo, je bila v kazenski evidenci izbrisana sodba SNČ. S tem so ti prosilci veljali za neobsojene. Napisanih je bilo tudi več prošenj za obnovo po- stopka, na okrožno sodišče pa so bile naslovlje- ne tudi prošnje za izbris in znižanje kazni. Ukaz o pomilostitvi je bil tudi osnova za izpu- stitev obsojencev, ki jo je moralo urediti SNČ. Preklicati je moralo vse razprave in čim prej iz- delati poročilo o delovanju. Vsi nerešeni spisi in sodbe, ki so pred SNČ prispeli 25. in 26. avgusta, so morali biti poslani na javno tožilstvo."2 Procesi, ki so spadali pred sodišče narodne ča- sti so se po njegovi ukinitvi nadaljevali pred red- nimi sodišči. Tako je sodišče slovenske narodne časti v Ma- riboru v 1368 primerih razsodilo: "V imenu slo- venskega naroda: krivi!". Glede na krut nacistič- ni okupacijski sistem menim, da SNČ ni samo odpravljalo posledic okupacije (še posebej, ker so Nemcem sodili pred vojaškimi sodišči), am- pak je precejšnjemu številu ljudi, ki so bili med vojno prizadeti s strani okupatorja in njegovih domačih pomagačev, "odprlo možnosti", da se ;// PAM, SI\rC .e UDC 343.1/.2(497.4)"18/19 STARIHA Gorazd, M.A., Historical Archives of Ljubljana, Savska cesta 8, SLO-4000 Kranj THE THREE OUTLAWS Three Stories About the People Who Robbed and Were Caught, About the Trials Against Them and the Judiciary System HISTORY POR EVERYONE, 7/2000, No. 1, pp. 47-58 A specific aspect of the life of journeymen, beggars and robbers is presented with the help of three the min- utes of three police and judicial proceedings dating back to the late 18,h century and early 19,b century. The stories of the fate of the three individuals in question also depict how the legal system at the time was in the process of gradually abolishing the high-handedness of individual landed property owners as well as of the state officials UDK 355.46(497.5)" 1866" 94(497.5)" 1866" BARAGA Irena, JERŠIN TOMASSINl Kristijan, Studenta geografije in zgodovine, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana BITKA PRI VISU 1866 Odmevi v slovenskem časopisju ZGODOVINA ZA VSE, 7/2000, št. 1, str. 59-65 S pomočjo člankov v dnevnem časopisju sva želela predstaviti odmeve v javnosti, ki so se pojavili v različnih časnikih po bitki pri Visu leta 1866, pri tem sva se osredotočila predvsem na slovensko dnevno časopisje. Največ sva si pomagala z I.aibacher Zeitung, Celovškim Slovencem in Ilirskim Primorjanom, ter članki v reviji Dom in Svet. Posebno pozornost sva namenila pregledu dogajanja med samo bitko, ter odmevom na poraz v italijanski javnosti in epilogu sodnega procesa proti Persami v Firencah. V zaključku sva se ustavila še ob Mardešičcvi analizi vzrokov za poraz Italijanov, s čimer sva zaokrožila pregled Viške bitke in njenih odmevov v dnevnem časopisju. Jfc. UDK 343.322(497.4 Maribor)" 1945" 94(497 4 Maribor)" 1945" ČOH Mateja, mlada raziskovalka, Oddelek za zgodovino Pedagoške fakultete v Mariboru, Koroška cesta 160, SI.O-2000 Maribor "V IMF.NU SI.OVKNSKKGA NARODA: KRIVI!" ZGODOVINA ZA VSE, 7/2000, št. 1, str. 66-80 Avtorica v razpravi obravnava delovanje sodišča narodne časti v Mariboru poleti leta 1945. Na procesih so obsodili okrog 2000 Slovencev, ki so med drugo svetovno vojno iz različnih vzrokov sodelovali z okupatorjem. Jte. UDC 355.46(497.5)"1866" 94(497.5)" 1866" BARAGA Irena, JERŠIN TOMASSINI Kristijan, History and Geography Students, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI.O-1000 Ljubljana THF. I5ATTLE AT THF ISLAND OF VIS IN 1866 Responses in the Slovene Papers HISTORY FOR EVERYONE, 7/2000, No. 1, pp. 59-65 Based on the daily newspaper articles printed at the time, the authors present an overview of the public re- sponses which appeared in various papers after the battle at Vis in 1866. The authors focused mainly on the Slovene dailies, for example the Laibacher Zeitung, Klagenfurt's Slovenec and the Illyrian Primorjan, as well as the articles in the Dom in Svet magazine. Particular attention was paid to the survey of events during the battle, the responses caused amongst the Italian public by the defeat, and the outcome of the trial against Persan in Florence. At the end of the article, the authors also examine Mardešič's analysis of the causes of the Italian defeat, rounding off their overview of the battle at Vis and the responses it elicited in the daily newspapers concisely and neatly. UDC 343.322(497.4 Maribor)" 1945" 94(497.4 Maribor)" 1945" ČOH Mateja, Junior Researcher, History Department at the Pedagogical Faculty of Maribor, Koroška cesta 160, SI.O-2000 Maribor "IN THF NAMF OF THF SI.OVENF PEOPLE: GUILTY AS CHARGED!" HISTORY FOR EVERYONE, 7/2000, No. 1, pp. 66-80 In her article the author deals with the operations and procedures of the Court of National Honour in Maribor in the summer of 1945. About 2,000 Slovenes who, for various reasons, had cooperated with the occupying forces during the Second World War were found guilty at these trials. 2*- PREDSTAVITEV NA SPLETNI STRANI JE OMOGOČILA ** Mestna občina Celje Zavod za informatiko www.zgd.celje.si ZGODOVINA ZA VSE Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje, Prešernova 17, SI-3000 Celje, tel. 03 42 86 410, www.zgd.celje.si Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Tone Kregar, Marija Počivavšek, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Aleksander Žižek Urednik: Andrej Studen Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič Prevod v angleščino: Katarina Kobilica Prevod v nemščino: Tina Bahovec Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Branko Goropevšek Sliki na naslovni in hrbtni strani hrani Pokrajinski muzej Celje Fotografija: Viktor Berk Revija izhaja dvakrat letno Naklada: 400 izvodov Finančna podpora za natis revije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike slovenije ISSN 1318-2498 DRAGICA ČEČ BORIS GOLEČ GORAZD STARIHA IRENA BARAGA KRISTIJAN JERŠIN - TOMASSINI MATEJA ČOH