AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 6
eslovenia libre
BUENOS AIRES
6. februarja 1964
O» fíe Gaullovem priznanju rdeče Kitajske
Francija je prejšnji teden priznala rdečo Kitajsko. Napovedala je izmenjavo svojega rednega diplomatskega predstavnika v Pekingu v naslednjih treh mesecih, prav tako Peking svojega v Parizu.
Po svobodnem svetu je -završalo. De Gaulle je storil korak, ki ga š.e pred nekaj tedni ni nihče pričakoval. Toda poglejmo v nedavno preteklost.
Pred 14 leti/ se pravi v juliju 1950, .je skupina 23 laborističnih poslancev v londonskem parlamentu predložila takratni Attleejevi vladi, naj Anglija prizna rdečo Kitajsko, ker Je danes dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati“. Takrat je že divjala korejska vojna, v katero je bila Kitajska neposredno zapletena. Churchill se je upiral priznanju in je zahteval sklicanje izrednega za-■sedanja parlamenta. Attlee je. odgovoril, da bo sklical zasedanje parlamenta šele v septembru. Tik pred zasedanjem pa je še prej objavil, da .se je angleška vlada odločila priznati rdečo Kitajsko. London in Peking sta v -nekaj tednih izmenjala svoje diplomatske predstojnike. Londonski so sicer nekj tednov pozneje zaprosili, za odhod iz Pekinga , zaradi „nevzdržnih razmer“ vsled ko rejske vojne, toda britansko veleposlaništvo v Pekingu je ostalo .do danes s poslevodečim diplomatom. S tem ko je priznala rdečo Kitajsko pa Anglija ni prekinila diplomatskih odnosov s For-mozo. Tako še do danes vzdržuje svoje diplomatsko predstavništvo tudi v Tai-pehu.
14. septembra 19,50 beremo v „Svobodni ‘Sloveniji“: „..Vojna na Koreji se razvija ugodno za sile ZN, ki jim poveljuje ameriški general MacArihnr. Toda glede priznanja kom. Kitajske in pa © položaju otoka Formoza, na katerem vlada kit. nac. vlada maršala čanga j-ška, pa med ZDA in Anglijo stališče ni enotno. Anglija je komunistični režim .na Kitajskem že priznala in želi, da pridejo zastopniki kom. Kitajske tudi v ZN. O Formozi se drži angleška vlada obljube, ki je bila dana Kitajski na konferenci v Kairu leta 1943,, .ko je bilo .sklenjeno, da prejme po zmagi nad J.aponsko Kitajska ta otok. Ameriški zastopniki pa poudarjajo, da je ta otok še vedno japonski, , ker po zmagi še ni mirovne pogodbe, ki edina more prenesti posest otoka Kitajski... Francija sama prav tako zagovarja priznanje kom. režima na Kitajskem, ker pri tem računa na zmanjšanje kom. pritiska na Indokino, češ, da bo lažje nadzirati dogodke ob meji Indokime z rednimi konzularnimi in diplomatskimi sredstvi kot pa brez njih...“
Tako pred .14 leti. Od takrat naprej v Parizu ni zaspala misel na priznanje rdeče Kitajske. Javno jo je gojil med drugimi bivši krščanski demokrat Bi-idault, za njim pa -zlasti radikal-socialist Edgar Faure.. ..oba bivša predsednika francoske vlade. Faure je bil tudi pred De Gaullovim priznanjem Kitajske v Pekingu na razgovorih z Maocetungom. Vse po navodilih De G.aulla. Poleg Fau-ra ¡je v Peking De Gaulle poslal še sedemčlansko parlamentarno delegacijo.
De Gaullovo priznanje rdeče Kitajske je izzvalo v zahodnem svetu, zlasti v Wpghingtonu, močno reakcijo. Washington je poslal De Gaullu kratko, 150 besed obsegajočo spomenico, v kateri trdi, da je ta njegov „manever nespameten in času neprimeren.,'“ De Gaulle je samo s petimi vrsticami odgovoril, da je npto dobil, ne da bi pojasnil svoj korak, Zahodnonemški politiki so samo neuradno obsbdili De Gaullovo odločitev, y Bundestagu pa je bila huda debata o tem. De Gaullova odločitev je namreč sovpadla s prvo obletnico fran-cosko-nemške prijateljske pogodbe, po kateri bi se moral Pariz o svojem koraku posvetovati z Bonnom, pa tega ni storil. Celo bivše francoske, afriške kolonije, ki navadno trdno stojijo za Francijo, so različnega mnenja. Predsednik Madagaskarja, govoreč za osem drugih bivših francoskih kolonij (vseh je 14), je izjavil: „Zaenkrat ne bomo sledili De Gaullu!“ Japonska, zave'dajjoc se velikih trgovskih možnosti za svoje proizvode na Kitajskem, niha med trgovino in politično lojalnostjo do Zahoda, „Naša politika, v soglasju z na-
KRIZA IV A CIPRU
Pogajanja za pomirjenje na sredozemskem strateškem otoku Cipru med Turčijo, Grčijo in Anglijo so zašla na mrtvo: točko. Vprašanje ureditve odnosov med turškim in grškim, prebivalstvom otoka je ostalo nerešeno kljub prizadevanjem tudi ameriške vlade in drugih članic NATO, da bi se zadeva uredila na miren način. Zaradi otoka je grozil spopad med dvema članicama NATO: Grčijo in Turčijo.
Anglija je predlagala, naj bi -otok začasno zajedli oddelki NATO, ipprški Grki ¿a so zahtevali, da se zadeva prenese v pretres Združenim narodom in da naj zasedejo otok začasno oddelki te organizacije. ZDA in Anglija sta se ustrašili, da bi -se v tem slučaju -— če bi o zadevi razpravljali ZN — v problem vmešali ZSSR in drugi sateliti ter bi imeli komunisti lepo priliko za novo žarišče svojega rovarjenja.
Anglija je predlagala, naj bi na otok poslali 10.000 vojakov držav članic NATO, med .katerimi bi bili tudi vojaki Turčije in Grčije. Vsa zadeva pa je .ostala viseča, dokler ne bi dal svojega pristanka za to grški predsednik otoške vlade Makarios.
Britanski predsednik Home je izjavil, da „nismo prosili zunanjo pomoč zato, ker sami ne bi mogli izvesti svoje naloge, temveč zato, ker, če se Turčija in Grčija ne bosta sporazumeli, bosta ti dve državi na otoku intervenirali ter se lahke zgodi, .da se konflikt raz-
širi še na druga področja.“ Home je tudi dejal, da „nas Giper uči, da je demokracija zelo nežna cvetlica. Ni dovolj, .da se e demokraciji samo govori. Demokracijo morajo ljudje nositi v srcu ter je edino zagotovilo, da bo demokracija uspela, spoštovanje zakonov in pravičnosti in da so policijske in vojaške sile lojalne zakonito izvoljeni vladi.“
Z ozirom na .možnost, da Makarios ne bi pristal na! ameriško-angleški predlog o izkrcanju NATO oddelkov na otoku, je turški zunanji minister Erkin izjavil: „NATO in ZDA nimajo nobene zakonite pravice poslati vojsko na otok, toda mi imamo pravico izkrcati naše oddelke na Cipru.“ Po pogodbah, sklenjenih leta 1960 v Londonu in Zurichu, •s katerim je Ciper postal samostojen,' .isme Turčija, kakor tudi Anglija in Grčija brez predhodnega posvetovanja, intervenirati na otoku za zaščito turških interesev.
Medtem so bile v Nikosiji, glavnem imestu Cipra, nove demonstracije, na katerih so grški izgredniki klicali „Smrt -Nato-u“ in „Živeli ZN!“
Ameriški veleposlanik Wilkins pa je ŠMakariosu izročil osebno poslanico predsednika Johnsona. Vsebine poslanice
Po zadnjih poročilih Makarios v načelu pristaja na anglo-ameriški predlog, za zavarovanje miru na otoku, toda je še vedno mnenja, da bi bile te sile pod avtoriteto ZN.
Nova vlada v Južnem Vietnamu
V Južnem Vietnamu je 36 letni general Nguyen Khanh izvedel nov, nekrvavi prevrat ter odstavil generala Minha, kateri je vrgel z oblasti lanskega 1. novembra predsednika Diema.
Khanh se je oklical za predsednika vojaške vlade in države, kakor kaže, z vso podporo ostalih generalov. Takoj po prevzemu oblasti je izdal zadevni dekret, ki ga je podpisalo 17 vietnamskih generalov in veliko število višjih častnikov,
Khanh je odstavil prejšnjo vlado in dal zapreti štiri generale Minhovega režima. Tri od njih je obtožil sodelovanja
s Francijo, katera pripravlja nevtralizacijo Južnega Vietnama, De Gaulle se zavzema za nevtralizacijo tako Severnega komunističnega kakor Južnega Vietnama, v soglasju s komunistično Kitajsko.
Ameriška vlada prvi trenutek ni priznala nove vietnamske vlade. Storila je to nekaj dni pozneje. Gral. Khanh je zagotovil Amerikancem, da bo poostril borbo proti komunistom in je v ta namen' obiskal prednje postojanke vietnamske vojske, ki na mnogih točkah težko ohranja položaje pred množičnimi napadi komunistov.
Rcfliml čuonlaja iz Afrike
Preložitev zasedanja .skupščine ZN
De Gaullovo priznanje rdeče Kitajske, je povzročilo močne reakcije med zavezniki, zlasti ,v ZDA, kjer bo imelo vpliv tudi na volilno kampanjo, ki je že v teku med presedniškimi kandidati republikanske in demokratske stranke. Vprašanje rdeče Kitajske bo na sporedu zopet na letošnjem jesenskem zase danju. Glavne skupščine ZN, tako, da kaže, da bo ta zadeva imela močan od mev v vsem zahodnem taboru.
Člani ZN so mnenja,' da bi .se bilo treba tej organizaciji izogniti se temu problemu pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 3. novembra t. 1. Zasedanje Glavne skupščine nameravajo zato preložiti od 15. septembra, ki je določen za začetek, na prve dni. novembra, tako, da bodo ameriške predsedniške volitve že mimo.
Ker je po pravilih ZN redno zasedanje skupščine določbno za tretji torek v septembru, bo moral glavni tajnik U Than dobiti večino 113 članov ZN za preložitev začetka zasedanja. S to akcijo bo začel v marcu. U Than je pred-
Kot razloge za preložitev zasedanja Glavne skupščine ZN navajajo:
1)	ZDA noče, da bi debata o članstvu rdeče Kitajske v ZN postala pred, met predsedniške volilne kampanje, in to zlasti po De Gaullovem priznanju rdeče Kitajske.
2)	ZDA hočejo preložiti tudi vprašanje odvzema pravice glasovanja Moskvi, ker je ta že dve leti v zaostanku plačevanja članarine. Po pravilih ZN bi morala biti Moskvi ta pravica odvzeta.
3)	ZSSR in druge države hočejo imeti ameriške predsedniške volitve že mimó, ker bo šele takrat možno računati na določeno ameriško politiko.
Kitajski Čuenlaj je minuli ponedeljek zaključil svoje sedem tednov trajajoče potovanje po desetih afriških dr-žavah^ in sicer v Mogadišu v Somaliji. Pred odhodom je izjavil, da je njegov obisk „okrepil prijateljstvo v orožju med kitajskim ljudstvom in afriškimi narodi. Stari imperializem in novi kolonializem sta naša skupna sovražnika. Naša skupna naloga je, priboriti si in ■ohraniti neodvisnost.“
Čuenlaj je nadalje trdil, da pekinški •režim vodi „politiko miru, nevtralnosti in nevezanosti“ ter da so mu afriške vlade obljubile pomoč v borbi proti imperializmu.
Predlagal je, naj bi se sklicala nova konferenca afriških in azijskih držav, podobna, kakršna je bila bandunška konferenca leta 1955. Poudaril je, da
so „možnosti za revolucijo odlične po vsem afriškem kontinentu.“
Medtem, ko se je čuenlaj preko Karačija z letalom vračal v Peking, pa je kitajsko časopisje znova napadlo Moskvo in Hruščova in mu napovedalo, da bosta „on in njegova partija v najkrajšem času pokopana. Hruščov je človek feudalnega mišljenja“, je izjavil govornik pekinškega radia. „Sovjetski vodje so moderni revizionisti, ki so se oddaljili od leninistično-marksistične linije.“ Glasilo Kremlja, mednarodna teoretična revija „Problemi miru in socializma“ pa je objavila izpod peresa grškega komunista Kolianisa članek, v katerem obtožuje. Kitajce „namernega oboroženega nasilja, ki da je po njihovem edina pravilna oblika revolucionarne borbe. Ta taktika ni nič drugega, kakor navadna pustolovščina.“
1 Z
T I
N A
D
N
Brazilski komunisti so te dni doživeli velik neuspeh, ko se jim ni posrečilo ustanoviti nove enotne latinskoameriške delavske centrale, ki bi bila pod njihovim vodstvom. Zadevni kongres, na katerega so prišli zastopniki komunističnih strank iz ameriških dsžav in tudi Evrope, bi bil moral biti v mestu Bello Horizonte, pa je bilo javno mnenje v njem tako ogorčeno proti komunistom, da so raje odšli v prestolnico Brasilio, kjer so pričakovali, da bodo mogli v miru zasedati. Pa tudi tu jim ni šlo vse po načrtih. Vlada je namreč odredila, da jim državna oblast ne sme nikjer dati na razpolago prostorov, zato so mo-
4) Preurejajo dvorano Glavne skup-1 rali zborovati v razkošnem hotelu, pred-ščine, da bodo lahko namestili 126 de-j sednik dr. Goulart je pa prav tisti dan, legacij, ki jih bo kmalu štela organi- j ko so komunisti začeli s kongresom, od-zacija.. Dela bodo predvidoma končana; potoval „zaradi važnih državnih poslov“ šele okoli 1. oktobra.	j iz prestolnice. Pa tudi v Brasiiiji so bile
——--------------------------------- 1 proti komunistom demonstracije. Prire-
dila jih je dijaška mladina, ki je prišla za njimi iz mesta Bello Horizonte.
Policijske oblasti v republiki Honduras so odkrile veliko skladišče orožja
hodne korake že storil pri delegacijah ZDA, ZSSR in večjih azijskih in afriških državah in je ugotovil, da se strinjajo z njegovo akcijo.	in munidije ter komunistične propagandne literature iz Havane, Moskve in Pekinga z navodili za izvajanje teforistič-nji teden nemiri na tamošnji univerzi.	Ranger VI Severnoameričani so v četrtek, 30. januarja, izstrelili z močno raketo na-
.čelom o ločitvi gospodarskih od političnih razlogov, je jašna,“ je izjavil predsednik Ikeda. ZDA so nasvetovale Formozi, naj ne pohitijo s prelomom s Francijo iz treh razlogov: 1. če bo Kitajska zahtevala,	ZSSR in Japonska se v svojih interesih v Aziji ne moreta ogniti Kitajske, ZSSR je Kitajski v začetku pomagala, ker je mislila, da jo bo lahko obdržala v svojih krempljih in nadvladala na Azijo. „Toda te moskovske iluzije so se podrle,	Luni. Raketa je pognala z drugo stopnjo Rangerja na krožno pot okoli Zemlje. Ko so točno ugotovili satelitsko pot, so ob določenem trenutku dali raketi brezžični ukaz, naj ustreli 365 kg težkega Rangerja proti Luni. Tako se je
da Francija ne sme istočasno imeti diplomatskih zvez tako s Pekingom kot s Taipehom, bo De Gaulle zašel y težave ter ho zavračal krivdo za to na Kitajce; 2. če bo Peking pristal na politiko dveh Kitajsk, bo Maocetung s tem oslabil .svoje zahteve po Formozi; 3. s politiko .dveh Kitajsk bo tudi Wa-shingtonu olajšan diplomatski problem v ZN, kjer bo zaradi francoskega priznanja na letošnjem jesenskem zasedanju morda uspelo Pekingu dobiti sedež v ZN.
De Gaulle je pojasnil svoje priznanje kom. Kitajske z izjavo: „Francija priznava svet, kakršen je, in Kitajska je del tega sveta.“ Po njegovem v Aziji ni mogoče misliti na piir kakor tudi ne na vojno, ne da bi jemali v poštev kom. Kitajske.čangkajšek je izgubil celino, ker so mu Amerikanci odpovedali pomoč ter so tako oni neposredno krivi komunistične zmage na Kitajskem. „Čangkajšek je poskušal sam usmeriti revolucionarni tok, toda ta tok je bil premočan.“ Bivša francoska Indokina, ki jo sestavljajo danes Vietnam, Laos in Kambodža, mora po De Gaullovem mnenju postati nevtralna, toda brez Kitajske fega ni mogoče izpeljati, Celo
ker sovjetski interesi ne sovpadajo s kitajskimi,“ je dejal De .Gaulle. Po mnenju Faura pa ZDA v svoji politiki do Kitajske zahajajo vedno globlje slepo ulico, iz katere jim bo lažji izhod po De Gaullovem priznanju Kitajske.
*
Francija stremi za vzpostavitvijo svoje odločilne vloge pri urejanju sveta. Prav tako jo hočejo imeti predvsem ZDA, pa tudi Anglija, Nemčija in druge velesile. Ker je zahodni tabor svoboden, si lahko privošči posamezen član, da koraka tudi po svoje. Vsem je cilj skupen: svobodna človeška družba, poti do nje pa je več. Tako hodijo zahodne države po različnih poteh proti istemu cilju. Te poti so včasih vzporedne, včasih se razhajajo, da se potem zopet snidejo. De Gaullov korak spada v ta okvir. Doslej je bilo precej politične nenačelnosti med prvaki zahodnega tabora. Od konca druge svetovne vojne se ne borijo iz načelnosti proti komunizmu, temveč samo proti njegovi gospodarski in teritorialno-politični ekspanziji. In v takih okoliščinah je bilo De Gaullu prav lahko izjaviti: „Francija priznava svet takšen, kakršen je...“
tu(|i zgodilo in ko so zasledovali Ran-gerjevo pot s televizijskimi napravami, so ugotovili, da bo, če mu smeri ne popravijo, zgrešil Luno za 1000 km. Z brezžičnimi ukazi so mu dali navodilo, da je sprožil pomožne raketne motorje in tako popravil smer v toliko, da je padal proti točki na Luni. To .točko so Američani objavili naprej ter trdili, da leži v 'krogu 250 km v tkzv. Morju Tišine na Luni. V nedeljo zjutraj je Ranger zadel na Luno. Svoje naloge pa ni opravil, ker je odpovedala, vsa brezžična zveza z njegove strani. Imel je namreč šest televizijskih aparatov, ki bi v bližini Lune fotografsko posnemali površino Lune. Vsi ti aparati naj bi napravili nad 3000 foto-posnetkov površine, kar pa na žalost ni uspelo. Že šesti poskus Američanov se torej ni popolnoma posrečil. Prihodnjega Ranger-ja bodo poslali z istimi nalogami v prvih dneh marca.
Pred Rangerjem so Amerikanci poslali v vsemirje raketo Saturn, težko 425 ton in z odrivom 750.000 kg. Raketa Saturn je nosila 17-tonski satelit, ki
. Konvencija bolivijskega nacionalističnega revolucionarnega gibanja je izključila iz stranke sedanjega podpredsednika Bolivije Juana Lechina, vodjo rudarskih levičarskih sindikatov.
Čilske policijske oblasti so uvedle preiskavo zaradi dogodka na morski pbali v mestu Arica v bližini preujsko-bolivijske meje. Na tej obali se je prejšnji teden med kopalci naenkrat pojavilo kakih 40 judov z revolverji, ki so od vseh kopalcev zahtevali legitimiranje. Sodijo, da so bili to člani tajne judovske policije, ki išče nemške naciste.
V ZDA se za bodoče predsedniške volitve imenuje že več kandidatov. Od demokratov je skoro gotovo, da bo konvencija te stranke določila za kandidata sedanjega predsednika Kennedyjeve-ga naslednika Johnsona, pri republikancih se pa omenjata kot kandidata senator Goldwater in zopet guverner new-yorške države Rockefeller, za katerega pa pravijo, da mu bo zelo narobe hodila nedavna razporoka in ponovna poroka. Kot tretja kandidatinja se pojavlja tudi senatorka Margareth Chase.
Papež Pavei VI. je sprejel v avdienco 30 članov izvršnega sveta Mednarodne zveze krščansko-demokratske mladine. Pozival jih je, naj neumorno in nenehno delajo na ustvarjanju takega javnega mnenja, da bo evropska javnost sprevidela nujnost evropske integracije. Zatrjeval je, da „katoliška Cerkev pričakuje, da se bo proces evropske integracije nadaljeval brez nepotrebnega zavlačevanja“.
Sestanek med italijanskim predsednikom vlade Aldom Morom in zahodno-nemškim kanclerjem Ludvikom Erhar-dom je bil zaključen z ugotovitvijo „široke identičnosti pogledov obeh držav na vsa pereča vprašanja... Predsednik italijanske vlade je zatrjeval, „da Italijani in Nemci smatrajo, da se mora Evropa raztezati do svojih naravnih meja in da mora evropsko ter atlantsko sodelovanje zasledovati iste mirovne cilje“. Med svojim bivanjem v Rimu je bil kancler Erhard sprejet tudi v avdienci pri papežu Pavlu VI.
Italijanski zunanji minister Saragat je izjavil, da bo vlada sredine in levice imela za posledico ustvaritev močne demokratske socialistične stranke, kar bo občutno zmanjšalo vpliv in udarno moč komunistične stranke. S to izjavo je napovedal možnost združitve Nennijeve Italijanske socialistične stranke in svoje socialdemokratske stranke. Saragat
sedaj kroži okoli Zemlje. Rusi so doslej : se je 0(j Nennijeve socialistične stranke mogli poslati v vsemirje samo do 6000 j j0čil ieta 1947, ko se je ta politična sku-
kilogramov težke satelite.
pina naslonila na komuniste.
!
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 6. februarja 1964
Več narodnega ponosa!
Znani švicarski pisatelj Gerold Schmidt je eden največjih prijateljev Slovencev v svetu. Sam se je naučil slovenskega jezika, zato, da bi lahko bral slovenske knjige in spoznaval slovenski narod. Pri preučevanju slovenskih problemov se je posebej zanimal tudi za Slovence na Koroškem. Zato je 1. 1950 preživel svoje počitnice v Radišah pri Celovcu, da bi preučeval življenje naroda in da bi si poglobil jezikovno znanje.
Uredništvo Zbornika Svobodne Slovenije je naprosilo pisatelja Schmidta, da bi povedal zakaj se zanima za Slovence, kako in kdaj je prišel v stik z njimi in kakšno mnenje ima o njih.
Odgovoril je v prijaznem pismu, kjer popisuje kdaj je prišel v stik s Slovenci, kaj je vzbudilo zanimanje pri njem za slovenski narod, nato pa nadaljuje dobesedno takole:
„Razumeli boste, da imam zlasti kot Švicar posebne simpatije za majhen narod in kot državljan države s štirimi enakopravnimi jeziki ne morem razumeti, kako je mogoče zatirati narodno in jezikovno manjšino. Na moje odnose do Slovencev sta napravila najgloblji vtis, njihova vernost in globoka pobožnost. Zame je bilo doživetje, da sem službe božje v begunskem taborišču v špittalu sodoživljal. Tudi romanje skupno z župnikom Jankom na Višarje je bilo zame tako doživetje. Zdi se mi, da je Slovenska pobožnost srečen zvezni člen med nemško stvarnostjo in romansko čezmernoStjo. Globoko čustvo priha-i ja na pomoč dobrovoljnosti, ta pa s svoje strani ohranja pobožnost, da se ne izživlja v praznih formulah, kar se tako rado dogaja v Italiji.	j
Kar pa zlasti od slovenskega naroda želim, je večja odločnost, večja samozavest. Vedno znova sem moral opaziti, da imajo Slovenci nekak manjvrednostni kompleks, in se sramujejo v javnosti nastopati kot Slovenci. Kako čisto drugače je z našimi Retoromani, sploh z nami Švicarji. Tako sem se srečal pred dvema letoma s švicarskim inženirjem, ki že 40 let živi v Čilu in je pc 40 letih prišel zopet enkrat v svojo domovino. Govoril je svojo „Zürichdeutsch“ tako prefektno in čisto, da sem smatral, da je to nemogoče, ko ta mož dan za dnem mora takorekoč govoriti in slišati samo špansko.
Ko sem mu izrazil svoje začudenje na tem, mi je dejal ,da govori vedno v svoji družini samo švicarsko nemščino. Verujem, da se z opustitvijo materin-1 skega jezika izgube tudi druge dragoce-| ne narodne dobrine. Tako mi je na Ko-1 roškem padlo v oči, da je najboljše versko življenje na Koroškem v tistih župnijah, kjer je narod ostal zvest svojemu slovenstvu. Če me je Bog z rojstvom postavil v kak narod, potem tudi želi, da dosežem svoje zveličanje kot član tega, in ne drugega naroda. Zato tudi pozdravljam prizadevanja vseh slovenskih izseljenskih listov in časopisov. Vi imate resnično zelo veliko in krasno nalogo. Želim Vam popolen uspeh. Vse te časopise in liste prebiram z velikim veseljem in mi še vedno nudijo veliko 'vzpodbud za moje literarno udejstvovanje. Mirno povejte svojim rojakom, naj se ne sramujejo svoje narodnosti, ampak naj bodo ponosni, da pripadajo temu malemu narodu in naj zavržejo manjvrednostni kompleks. Mi Švicarji se od Vas lahko veliko naučimo, Vi se pa tudi od nas obratno lahko naučite narodnega ponosa v njegovi dobri obliki.“
J
Pogled v domovino
Prijatelj lista nam je odstopil pismo, ki ga je dobil od svojih iz domovine. Iz njega objavljamo tiste odstavke, ki so splošnega značaja. Glase se takole:
„Letošnji julij (pismo je iz decembra meseca, op. ur.) je bil suh in sončen. Posledica tega, da je še precej krompirja in grozdja, malo pa fižola in sadja. Tudi cene se ravnajo po tem, tako, da krompir ni dražji kot lani. še malo cenejši je. Sicer se pa cene ne morejo ustaviti in drvijo navzgor. Te dni beremo, da se bo podražil železniški prevoz.
■Letos je Ljubljančane treslo in zibalo. Potres, ki je bil najmočnejši v Litiji, je segal do Ljubljane in na Dolenjskem do Muljave. V Ljubljani je zabobnelo odnosno zagrmelo, čutiti je bilo tako, kakor tedaj, če požene avto. Zemlja se je zazibala, s streh je pa tu in tam padla razbita opeka. V baročnih cerkvah se je poznalo več, ker so se lestenci pogugavali, na tla pa le ni padel nobeden. Pravili so, da je padel v operi. Pa tudi tam ni bilo nič hudega. Nekoliko strahu nam je pa potres le vlil in nas spomnil kakšne reve smo. V Skopju je bilo hujše, ker je bil tam najmočnejši potres. Pa tudi tam bodo rešili nekatere hiše s cementnimi injek-. cijami in armiranim betonom, da jih ne bo treba podirati. Zato pa smo radi prispevali za Skopjance in podpisovali posojilo, ker je pač bolje dajati potre-sencem kot pa sam trpeti zaradi potresa. Sicer pa nič ne vemo kdaj bo spet Ljubljana na vrsti s hujšim potresom. V Ljubljani so nekatere hiše zastale, ker so morali zidarski delavci v Skopje. Pravijo, da bodo nove ljubljanske stavbe zdržnejše od skopskih, ker so grajene z železobetonom. Skopjan-skemu škofu se ni nič zgodilo, ker je bil ob času potresa izven Skopja.
Za Ljubljano je pravzaprav potres odveč, ker jo sami podiramo. Vsaj staro mesto. Letos so razgrnili po dvoriščnih zidovih magistrata načrte o bodoči Ljubljani. Eden od njih je kazal koliko bo podiranja v stari Ljubljani. Bilo je strašno videti. Smrti je zapisana vsa šentpeterska cesta z malimi izjemami, kjer so mislili graditi same visoke hiše, katerim pri nas pravijo stolpnice. Ista usoda čaka tudi Prule, kjer hiše niso tako stare, ter Mirje z vilami in druge predele stare Ljubljane. Računajo, da bo Ljubljana čez določeno število let štela 360.000 prebivalcev. Zenkrat nas je le 160.000.
Pobožni so Ljubljančani malo bolj kot po vojni. Najbolje sta obiskovani seveda stolna in frančiškanska cerkev, ker prihajajo tja ljudje iz vsega mesta. Obeta se nam krematorij, ki se mu bo morala umakniti cerkev pri sv. Križu. Mogoče jo bodo prenesli kam drugam, kot se je zgodilo z bežigrajsko cerkvijo. Na imenovanje nadškofa čakamo nekam dolgo. K sv. Jakobu so se obetali jezu-itje, pa zaenkrat ni nič. To je bila pred 300 leti njihova cerkev.
V socialnem zavarovanju je izšel za zakonom o zdravstvenem zavarovanju zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja ter predpisi o prijavljanju in odjavljanju ter o zdravstvenih izkaznicah. Republiški zavod je ostal nosilec pokojninskega zavarovanja, zdravstveno zavarovanje pa izvajajo komunalni — občinski zavodi, ki obstojajo lahko za eno ali več občin. Zavodi so pravzaprav le izvrševalci naročil ko-
munalnih skupnosti socialnega zavarovanja, ki prav tako obstojajo za eno ali več občin. Ljubljanski zavod izvaja zavarovanje sam za območje od Polhovega gradca do Medvod ter Škofljice in blizu Litije, ima pa še podružnice na območju od Kamnika do Stične, Cerknice, Kočevja in skoro do Zagorja. Vsaka skupnost je sprejela svoj pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva, v katerem so zbrali vso dosedanjo delovno prakso, v pravilnikih pa ni dosti razlik. Vendar je revež tisti, kdor ima opraviti s to rečjo, ker mora poznati pragozd predpisov. Zaradi teh pravilnikov je sam Zvezni zavarovalni zakon skromnejši, obširnejši pa je zakon o organizaciji in financiranju. Tu-
di v organizaciji zavoda so stalne spremembe. Zagrebški zavod je po obsegu še razsežnejši, saj sega do karlovškega komunalnega zavoda, je pa notranje bolj razdeljen, ker ima v samem mestu precej podružnic poleg zunanjih.
Starejšši upokojenci si seveda želijo novega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki naj bi jim prinesel zboljšanje pokojnin in izenačenje z mlajšimi. To bo seveda težko, ker bi pomenilo občutno zvišanje izdatkov za pokojnine. Pravijo, da bo stopil novi zakon v veljavo v drugi polovici leta 1964, prej pa ne. Dokler se ne bodo ustalile cene, bodo starejši upokojenci seveda vedno na slabšem. V bolniškem zavarovanju je največja novost v tem, da plača zavarovana oseba za recept 60 dinarjev. Zavarovani pa so sedaj vsi. Tudi ^obrtniki in kmetje. V pokojninsko zavarovanje bodo verjetno prevzeti tudi obrtniki.“
KOROŠKA
Občni zbor Mohorjeve družbe
Novembra 1963 je celovška Mohorjeva družba imela občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število poverjenikov in gostov. Predsednik družbe dekan Filip Millonig je v svojem govoru pozdravil vse goste, predvsem predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. V. Inzka, predsednika Krščanske kulturne zveze prof. dr. P. Zablatnika in druge. Vsi’udeleženci so se nato z molitvijo spomnili umrlih poverjenikov dekana Krista Koširja, župnikov Jožefa Dobernika, Mihaela Barbiča, Janeza Petriča, Ignacija Zupana pa tudi vseh umrlih udov Mohorjeve družbe. Sledilo je tajniško poročilo g. Brumnika, ki je prikazal vse važne sklepe, ki so bili storjeni v preteklem letu, predvsem glede razmaha tiskarne, obnove glavne hiše in ureditve dijaških domov. Podrobno poročilo o izvedbi sklepov upravnega odbora pa je podal ravnatelj družbe msgr. Janko Hornboeck. Iz poročila je bilo razvidno, da je glavna Mohorjeva hiša bila zelo modernizirana, ker je dobila centralno kurjavo s priključkom na cestno
daljnovodno toplarno, tudi streho so že obnovili, pričeli bodo v kratkem z obnovitvijo celotne fasade.
Iz poročila vzgojnega vodje internatov v Mohorjevem domu je razvidno, da je bilo več prijav kot je bila prostor-ninska zmogljivost obeh internatov. Z izselitvijo Finančnega urada je pa dobil Dijaški internat nekaj več in lepših prostorov.
Urednik Mohorskih knjižnih izdaj je poročal o različnih potrebah posameznih udov. Zato skuša biti knjižni dpr Mohorjeve družbe tak, da zadovolji čim več članov.
Poročilo nadzornega odbora je dal kanonik Zechner, ki je ugotovil, da se poslovanje družbe opravlja točno po društvenih pravilih in poslovniku. Predlagal je odboru za delovanje in opravljeno delo pohvalo, kar so vsi navzoči odobrili s ploskanjem. Volitev letos še ni bilo, ker poslovna doba odboru še ni potekla. V razgovoru je bilo izmenjanih še mnogo koristnih misli, ki naj bi jih odbor upošteval pri nadaljnjem delu.
Priznanje
Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1964 so sprejeli slovenski rojaki po vsem svetu z navdušenjem in odobravanjem. Uredništvo je od njih iz raznih delov sveta dobilo pisma s priznanji in pohvalo. Tako pismo smo prejeli tudi od prijatelja Sv. Slovenije g. Rudolfa Hirsche-ggerja iz Mendoze. Med drugim pravi:
„Zbornik Svobodne Slovenije je v našem izseljenstvu postal tradicionalno iz-danje, ki ima po svoji vsebini trajno vrednost. Koliko zgodovinskega, koliko poučnega in vzgojnega nam nudi vsakoletna izdaja, more presoditi in potrditi vsakdo, ki ga prebere, že površnega bralca pritegne, kaj šele onega, ki se hoče v vsebino poglobiti. Prav letošnji Zbornik, ki v primeri z doslej izdanimi nadkriljuje vse, je vreden, da ga vsak Slovenec z vso ljubeznijo vzame v roke in postoji v premišljevanju globoke vsebine^ predvsem ob anketi, ki jo letošnji Zbornik prinaša — o problemih našega obstoja.“
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Za boj proti draginji in špekulantom
V poslanski zbornici je bila prejšnji teden živahna debata o zakonskem predlogu o preskrbi prebivalstva v živili. Splošna razprava se je začela prejšnjo sredo. Poslancem so bila predložena tri poročila in sicer poročilo večine, ki so jo sestavljali poleg ljudskih radikalov še poslanci Državne federacije sredinskih strank, demokratske napredne stranke, krščansko-demokratske stranke, argentinske socialistične stranke in demokratske socialistične stranke, poročilo Alendejeve intransigentne radikalne stranke in neoperonističnih strank in poročilo dr. Frondizijevih poslancev.
Poslanci navedenih strank so bili načelno za sprejetje zakona o preskrbi prebivalstva z živili, proti sprejetju takega zakona je bila samo stranka biv. predsednika vlade osvobodilnega gibanja gen. Petra Aramburuja Zveza argentinskega ljudstva. Ti so navajali številne razloge proti sprejetju takega zakona, ki uvaja državno nadzorstvo nad privatnim gospodarstvom in zagovarjali tališče, da je sprejetje takega zakona nepotrebno, ker so že v veljavi potrebni zakoni, s katerimi vlada lahko nastopi proti špekulantom in verižnikom. Treba
jih je samo izvajati. Brez povečanja proizvodnje in brez zaustavitve inflacije zboljšanja ne bo mogoče doseči tudi z novim zakonom. Zanimiva so bila tudi izvajanja poslanca Državne federacije sred. strank Gonzaleza, ki je sicer glasoval za sprejetje zakona o preskrbi, je pa v poslanski zbornici med drugim naglašal, da je za zboljšanje položaja v državi treba zmanjšati državne izdatke, urediti državno gospodarstvo, proračun spraviti v ravnovesje in povečati proizvodnjo. Zatrjeval je, da bo treba v slučaju, če do tega ne bo prišlo, priznati to, kar se nerado čuje, „da smo manj razvita država“. Izrekel je pikro obtožbo tudi na račun „tistih, ki imajo veliko“. Tem je sporočil, naj že enkrat prenehajo s kritikami in naj raje prihajajo s predlogi za rešitev. Obtožil jih je tudi, da pridobitni sloji še niso razumeli, da „mora tisti, ki ima več, tudi več dajati“. Poslanci krščansko demokratske stranke so odločno zagovarjali sprejetje zakona in zatrjevali, da ima država ne samo pravico, ampak celo dolžnost seči po sredstvih, da zaščiti koristi trpečega ljudstva. V' ta namen so navajali tudi zadnje papeške socialne okrožnice.
Splošna debata o zakonu o preskrbi
je trajala 18 ur in 15 minut, t. j. od srede do četrtka pozno v noč, nato se je takoj začela debata v poedinostih, v kateri so poslanci vladne večine stav-Ijali razne spreminjevalne predloge k posameznime členom. Debata v poedinostih je bila zaključena v soboto zvečer, ko je bil zakon o preskrbi dokončno sprejet ter ga je predsedstvo poslanske zbornice poslalo v nadaljnjo razpravo v senat.
V	zvezi s sprejetjem zakona o preskrbi so buenosaireški listi objavili zanimiva poročila o zaslužkih posrednikov med proizvajalci in potrošniki. V Buenos Airesu so tri velika zbirna središča za sprejemanje sadja in povrtnine ter ostalih živil in sicer Abasto, Dorrego in Liniers.V ta tri zbirališča pride dnevno 1,570.020 kg sadja in povrtnine. Od te količine odide 809.274 kg novim grosi-stom-posrednikom, ki ceno sadju in povrtnini močno zvišajo. Letno prodajo v Bs. Airesu 280.000 ton sadja in 630.000 ton povrtnine, če vzamemo za sadje povprečno ceno 40 pesov za 1 kg, dobimo vsoto 11 milijard in 200 milijonov pesov. Če pa damo za 1 kg povrtnine
25	pesov dobimo 15 milijard 750 milijonov pesov. Tako potrošniki letno izdajo v Buenos Airesu za sadje in povrtnino
26	milijard 950 milijonov pesov. Od tega visokega zneska imajo posredniki čistega dobička celih 13 milijard pesov. Iz gornjih podatkov je razvidno kako veliki so dobički posrednikov med proizvajalci in potrošniki. Predstavniki vlade zatrjujejo, da je bil glavni namen vlade z zakonom o preskrbi prebivalstva z živili samo doseči odstranitev teh posrednikov. S tem ne bodo prav nič oškodovani proizvajalci, t. j. poljedelci, koristi bo pa imelo prebivalstvo, ker bo po znižanih cenah dobilo živilske potrebščine.
V	zvezi z novim zakonom o preskrbi je buenosaireška mestna občina že sklenila, da bo sarrfa prevzela eno od glavnih oskrbovališč in zbiralnih središč za živilske potrebščine v svojo upravo.
Prav tako je objavila, da je določila prostor na Retiru pred železniškimi postajami San Martin, Mitre in Belgrano za melone in drugo sadje iz provinc v notranjosti države, kjer so po 8 do 10 pesov, v Buenos Airesu pa po 100 pesov. Grozdje je v tamošnjih provincah prav tako po 8 do 10 pesov, v Buenos Airesu pa po 40 pesov. Z odstranitvijo posrednikov in prekupčevalcev bo oblast pprm nhmitrm znižala.
f Or. Viktor Murnik
V 90. letu svojega življenja je umrl v Ljubljani na Novega leta zvečer nekdanji dolgoletni slovenski, odnosno po zedinjenju Jugoslovanski sokolski prvak g. dr. Viktor Murnik. Pokojnik se je začel udejstvovati v Ljubljanskem Sokolu po I. slovenskem vsesokolskem zletu leta 1893 ter je po svoji vnemi za telovadbo kmalu bil izvoljen na društvena vodilna mesta. Že 1. 1895 zavzema tajniško mesto, poleg tega pa tudi pridno telovadi ter skuša dvignijti med sovrstniki zanimanje za sokolsko telovadbo, ki je bila v naših krajih takrat še na zelo trhlih nogah. Za časa svojih pravniških študij na Dunaju prihaja Murnik v stik s tamošnjimi, močno organiziranimi češkimi Sokoli, ter proučava njihove metode telovadnega dela, ki so bile znatno pred našimi. Pridobljene skušnje presaja Murnik v naše razmere. V ljub. Sokolu preuredi notranji sistem dela po čeških vzorih, ustanavlja prvi vaditeljski zbor in prireja telovadne nastope po sistematičnih načrtih. Te koristne spremembe uvajajo postopno tudi ostala' slovenska sokolska društva. Okrog Murnika se zbira čimdalje več srednješolske mladine, ki skri-
vaj pohaja telovadne ure v ljub. Sokolu. Ta mladina je dala po dovršeni univerzi (večinoma v Pragi) celo vrsto tehničnih in prosvetnih sokolskih vodnikov, ki so se udejstvovali širom Slovenije. Dr. Murnik, tedaj že v službi pri Trg. obrtni zbornici v Ljubljani, pokrene so. kolski mesečnik, ki ga prve čase piše sam, v njemu lastnem slogu, klenem, jedrnatem in ohrabrujočem. Hrepeni po špartanskih krepostih, iii naj bi prenovile slovenskega človeka. II. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1904 je do tedaj največja prireditev te vrste med Jugoslovani. Ustanovi se Zvezna organizacija, a kmalu ji slede' tudi sokolske župe, ker število društev neprestano raste. Na zletu v Pragi 1. 1907 se udeleži slovenska vrsta prvič mednarodne tekme, tudi na vseh nadaljnjih je stalno udeležena. Slovenci niso na teh tekmah nikdar zadnji, četudi žive doma v najbolj bornih razmerah. V istem času so bratje Hrvati, ki so živeli v svobodnejših razmerah in imeli znatno močnejše sokolske vrste, samo enkrat uspeli postaviti mednarodno telovadno vrsto. Nobeno stran pa to ni oviralo, da se ne bi približevali, ravno tako tudi s srb-
skim sokolstvom. V Murniku vidijo vsi Jugoslovani svojega bodočega velikega tehničnega učitelja in voditelja. Med tem, ko v slovenske razmere v splošnem začenjajo prodirati nove idejne smeri in se čuti vse močnejši pritisk mlajših moči, ki silijo v ospredje, se začenja tudi v sokolskih vrstah proces prerojenja, ki naj izraziteje poudari narodno misel in se nasloni na skupne težnje vseh jugoslovanskih narodov. Ta duh prihaja iz Prage, a tolmači ga v ljubljanskem Sokolu abs, filozof dr. Pavel Pestotnik. On se je v praškem Sokolu na Kraljevih Vinogradih temeljito izpopolnil v sokolski ideji in predlaga, da se tudi naše sokolsko delo izraziteje izpopolni z narodno-vzgojnim delom. Toda zaman, dr. Murnik je konservativen in ne popušča, nakar izstopi dr. Pestotnik iz društva. Sledi mu 15 bratov, ki so razumeli Pestotnikove težnje. Na Ledini osnuje Sokola L, poznejšega graditelja sokolskega Tabora v Ljubljani. To tkzv. mladinsko strujanje pridobiva kaj naglo na prostoru in zaradi tega se ustanovita v Ljubljani dve sokolski župi. Na zunaj nastopa Sokolstvo enotno, idejno se razčiščavanje pojmov nadaljuje.
Svetovna vojna je prekinila ta proces, dočim se zedinjeno Sokolstvo po
vojni v celoti izreka za intenzivno kulturno prosvetno delo v Sokolstvu. Idejni voditelj zedinjenega Sokolstva postane Engelbert Gangl. Dr. Murnik je poklican sicer v dveh različnih dobah na čelo tehničnega dela, toda ne more se prav vživeti. Zato se posveča reševanju zamotanih tehničnih vprašanj, a zlasti velike uspehe dosega pri sestavi raznih ritmičnih kombinacij za moško in žensko članstvo. Na tem polju ga ni nihče dohitel. Zvesto ga sledi „njegovo“ društvo, Ljubljanski 'Sokol in vrsta nekdanjih njegovih učencev. Prva leta II. svetovne vojne se druži z nekaterimi člani starešinstva ljub. sokolske župe. Simpatizira z zah. zavezniki. Ni mu prijetna novica, da je del njegovih tehničnih sodelavcev nasedel pastem komunistov in se pridružil njihovim borcem v gozdu. Tedaj je tudi on moral priznati, da je imel dr. Pestotnik prav, ko je trdil, da Slovenci potrebujemo v prvi vrsti močne in neomahljive značaje, a potem šele vrhunske telovadce, še bolj ga je potrlo, ko so mu — tovariši — iz gozda sporočili ob zlomu italijanske armade 1. 1943, naj prekine zveze s plavimi in belimi. Zapustil nas je brez slovesa in nismo ga več videli. Tudi on je padel — veliki laži — v past.
N.	v m. p.	Janko Jazbec
Teden železniških nesreč
Prejšnji teden smo imeli v Argentini dve veliki železniški nesreči. Prva je bila v provinci Entre Rios pri mestu La Picada, kjer je prejšnji petek vlak zavozil v omnibus. Pri nesreči je bilo 17 mrtvih. Naslednja železniška nesreča je bila v soboto dne 1. februarja blizu postaje Altamirano na železniški progi general Roča v provinci Buenos Aires. Potniški vlak, ki je vozil iz morskega kopališča Mar de Plata v Buenos Aires nad 1000 potnikov, je blizu omenjene postaje zavozil v na progi stoječi tovorni vlak. Trčenje potniškega vlaka s tovornim vlakom je bilo strahotno. Železniška nesreča je zahtevala veliko smrtnih žrtev. Doslej so jih ugotovili 18, ranjencev je pa bilo mnogo več.
Ostale novice
V Argentini bomo dobili novo politično stranko. Ustanavlja jo bivši pred-' sednik dr. Artur Frondizi. Volilne sodne oblasti so namreč razsodile, da se sme imenovati intransigentna rad. stranka samo tisti skupina, ki se je opredelila za biv. buenosaireškega guvernerja dr. Alendeja. Dr. Frondizi je izjavil, da pripravlja ustanovitev take stranke, kakor jo sedanji čas v Argentini in v svetu zahteva.
Buenos Aires, 6. februarja 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Proračun SR Slovenije za leto 1964 znaša 25 milijard in 800 milijonov dinarjev. Za proračunske izdatke bo po odbitku posebne proračunske rezerve v višini 1 milijarde 445 milijonov din. na razpolago 24 milijard 335 milijonov din. Za potrebe republike je določenih 14 milijard 775 milijonov, za republiške sklade pa 9 milijard 580 milijonov din.
Umrli so. V Ljubljani: Julijana Janežič roj Čebulj, gospodinja, Adolf Vauda, učitelj, Marija Rudolf roj. Mohorčič, Franc Golob, Frančiška Marolt, Ivan Kramar, scenski delavec televizijske postaje, išteranija Rataj, Maja šu-mer, dipi. inž. arhitekt, Julij Zupan, ing. Dušan Gombač, nam. Kmet. inšti-
tuta, Pavla Bonča roj. Tatch, Minka Brozovič roj. Wagner, Ivanka Matjan roj. Kimovec, Ivo Pirc, dipl. komerc. v p., Roman Vihtelič, Feliks Makovec, upok., Janko Potočnik, Ivan Rojc st., mizarski mojster in Jože Ravanšek na Viru, Alojzij Černjavič v Murski Soboti, Ivan Merčun, mizarski mojster v Viž marju, Anton De Costa v Pesju, Mirko Dujc, šolski upravitelj v p. v Ma-tavunu, Kristina šali roj. Berdavs v Vavti vasi, Martina Dobravc roj. Štok v Litiji, Pavel Gril, dolgoletni župnik v Šoštanju, Josip Pfeifer, biv. ravnatelj Glasbene šole v Vidmu-lKrškem, Jože Drobnič v Pijavi gorici, Mimi Božič roj. Marguč v Škofji Loki,
IIOVI
BUENOS AIRES
NCI V AKCENTIH!
Družabna prireditev Duhovnega življenja
je bila letos na slovenski pristavi v Moronu-Castelarju. Napovedana je bila za nedeljo dne 26. januarja, zaradi slabega vremena pa potem preložena na minulo nedeljo na svečnico dne 2. februarja. V nedeljo 26. januarja je kljub slabemu vremenu v opoldanskih urah prišlo na, pristavo okoli 250 do 300 rojakov, M so ob dobri postrežbi fantov in deklet ostali na tem lepem slovenskem prostoru vse popoldne.
Nedeljski pireditvi pa je bilo vreme naklonjeno in se je zato mogel izvršiti ves program. Ob pol dvanajsti uri dopoldne je imel direktor g. Anton Ore-bar, predsednik konzorcija za izdajanje verske mesečne revije Duhovno življenje in mladinske priloge Božje stezice, sveto mašo za rajne in žive dobrotnike ' Duhovnega življenja. V pridigi je poudarjal vlogo in pomen dobrega tiska, ki nas vse vzgaja plemeniti ter povezuje v veliko družino. To nalogo slovenski tisk vrši z velikimi žrtvami in težavami, .zato tudi rojaki do njega ne smejo biti ozkosrčni, ampak ga morajo tudi velikodušno podpirati, ne pa samo brati. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje.
Rojaki so po cerkvenem opravilu ostali na pristavi, kjer je bilo pripravljeno kosilo.
Na popoldansko družabno prireditev je prišlo tudi letos veliko ljudi, ki so s svojo udeležbo na eni strani podprli versko revijo, na drugi strani pa s. svojimi prijatelji in znanci ob prigrizku in pijači prebili lepe popoldanske ure.
Otroci so popoldan preživeli v raznih igrah. Naraščajniki so na enem mestu tekmovali v namiznem tenisu. Po živahni tekmi je zmagal Brecljev Aleš, na športnem igrišču so pa dekliči in fantiči izvajali razne točke. Med drugimi igro Med dvema ognjema.
V popoldanskih urah so zbrani Slovenci z magnetofonskega traka poslušali besedo rajnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Ob teh njegovih besedah so se znova živo spomnili vseh tistih let, ko je prišel na obisk k Slovencem v Argentino ter bil ponovno tudi na njihovih prireditvah na Pristavi.
Ves čas prireditve je bil srečolov z nad 600 dobitki, ki so jih darovali dobrotniki revije. V večernih urah je bilo nagradno žrebanje za tiste naročnike,
ki so imeli do tega trenutka plačano naročnino. Izžrebani so bili:
Iz Argentine: g. Martin Fajfar, g. Jože Poznič, g. Vid Belec, g. Jernej Kalan, ga. Katalina Prešeren, g. Leopold Lah, gdč. Ivanka Krušič; č. g. Niko žužek, S. J., Brazilija; č. s. Gabrijela Boš-nar, Avstrija; ga. M. Piškur, Francija.
Ko je mrak legel na Pristavo so slovenski otroci pod vodstvom ge. Debevčeve prikazali na odru žive jaslice ter s petjem božičnih pesmi zaključili božični čas.
Uspela počitniška kolonija.
Slovenski otroci v Buenos Airesu so bili tudi letos deležni vabila dr. Han-želiča na letovanje v kordobske hribe, ki sta mu prizadevnost mladinskega odseka Zedinjene Slovenije in staršev omogočila izvedbo.
Na Štefanovo zvečer je odpotovalo proti Cordobi 44 slovenskih otrok v spremstvo treh učiteljic. Izredno lepo vreme je omogočilo, da so se otroci v 16 dneh bivanja v kordobskih gorah naužili sonca, zraka in zdravega veselja ob kopanju, igranju in številnih izletih — tudi Uritorka se niso ustrašili — pa, seveda, ob skrbni postrežbi gospodinjskega osebja. Oba sveta večera sta napravila kratko pavzo v počitniškem ritmu in zbrala to veliko družino ob božični skrivnosti, ki je dobila posebnega izraza v živih jaslicah. Za slovo in v zahvalo so pripravili otroci z učiteljstvom na predvečer odhoda pestro akademijo, ki ji je dr. Brumen vtisnil kot krono večera iskrene in navdušene besede otrokom o ljubezni do narave, do rodu njihovega in do nalog, ki jim jih njihova mladost stavlja.
Z najlepšimi spomini so se vrnili otroci 12. januarja v Buenos Aires k svojim družinam.
Odhod slovenskih skavtov na tabo-renje v Rumipal
V Slovenskem domu v San Martinu je bilo prejšnji teden zelo živahno. Vse dni so se v njem zbirali slovenski skavti irt se pripravljali na taborenje, ki je letos v Rumipalu v provinci Cordoba, v kraju z velikim jezerom, ki slovi po svoji lepoti in je podoben slovenskim krajem. Taborenje bo trajalo polne tri tedne.
Pred odhodom na taborenje so prejšnji petek v Slovenskem domu v San Martinu predvajali res lep film, ki do-
N a š a jubilanta,
JOŽE MODIC 80-LETNIK
Dne 26. januarja t. 1. je postal in svoj 80. rojstni dan dočakal še vedno močan in krepak ter v zdravju. Ta svoj življenjski jubilej je
proslavil tiho v krogu svoje družine.
Doma je iz vasi Vrbljenje v tomi-šeljski občini, kjer se je rodil 26. jan. 1884 v trdnem jn uglednem, kmečkem domu. V družini je bilo 8 otrok. V ljudsko šolo je hodil doma. Že v mladosti se je začel zanimati za prosvetno in politično delo. Vojake je služil v Celovcu, Med prvo svetovno vojno je bil na bojišču v Galiciji. Srečno družinsko življenje si je ustvaril z go. Frančiško -roj. Gabrovšek iz Matene. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od katerih jih živi še šest.
V tomišeljski občini je užival splo-en ugled.Zato so mu občani po letu 1935 tudi zaupali vodstvo tomišeljske občine. Za župana je bil izvoljen na listi SLS, kateri je vedno pripadal in bil tudi predsednik njene krajevne organizacije. V občini je razvijal svoje velike sposobnosti. Skrbel je za redno občinsko gospodarstvo in si zlasti prizadeval, da je tomišeljska občina že tedaj dobila elektriko. Veliko skrb je posvečal tudi vzdrževanju cest in poti.
Ob izbruhu komunistične revolucije za tako jasno opredeljenega in načelnega moža kot je Jože Modic ni bilo treba nič razmišljati, kje je njegovo mesto. Odločno je vztrajal ob narodno zavednem in vernem slovanskem! ljudstvu, ki je odklanjalo rdeče komunistične nasilnike, ki so pod krinko narodnoosvobodilne borbe izvajali samo svojo revolucijo za vzpostavitev komunistične tiranije. Komunistom je bil zaradi tega nevaren ter so mu zato ves čas stregli po življenju. Toda Jože Modic ni klonil. Neustrašeno je branil trpeče ljudstvo na eni strani pred komunističnimi nasilniki, na drugi strani pa pred italijanskim okupatorjem, ki je poleg njegovih dveh sinov poslal v zloglasno taborišče na Rab še veliko drugih njegovih soobčanov. S svojimi odločnimi nastopi pred ital. vojaškimi oblastmi kot tomišeljski župan, ki je pa skrbel še
za ostalo ižansko okolico, je veliko ljudi iz Tomišlja in okolice rešil gotove smrti na Rabu,
Aktivno je proti komunistom nastopal tudi njegov sin Ivan, ki je kot član Slovenske legije padel v boju s krvniki slovenskega naroda.
Leta 1945 se je Jože Modic s svojo ženo go, Frančiško in tremi otroci umaknil na Koroško, kjer je živel v Vetrinju in Spittalu. Leta 1948 je prišel v Argentino, kjer živi pri svoji hčerki Francki, poročeni Kosančič v San Justu in pri najmlajšem sinu Jožetu, poročenemu z go. Martino roj. Gril, Njegova hčerka Marija je v Argentini postala šolska sestra ter kot s. Alojzija deluje v sestrski hiši v San Lorenzu, sin Jakob pa živi s svojo družino v Mil-waukeeju v Sev. Ameriki. Poročen je z go. Ivanko, roj, .šeškar, sestro slovenskega dušnega pastirja g. šeškarja v Muenchenu.
Jubilant Jože Modic je pred svojo 80-letnico dne 26. januarja 1964, dne 5. maja 1963 praznoval s svojo življenjsko družico go. Frančiško še drug lep družinski praznik: zlato poroko.
K njegovi 80-letnici mu številni prijatelji in znanci z njimi pa tudi Svob. Slovenija iskreno čestitajo ter prosijo Boga, da bi ga ohranil otrokom in nam vsem še dolgo vrsto let v zdravju in moči.
Bog ga živi še mnogo let!
Vsak teden ena
NAS JEZIK
Naš jezik — dragocena dota, najžlahtnejši nebeški dar, največja vseh dobrot dobrota, ki nam jo božji da Vladar.
V njem radostno prepeva duša, v njem toži žalostno srce, kar čuti, misli in izkuša, človeku človek v njem pove.
Z besedo Stvarnika častimo, z njo dvignemo se do neba. Zatorej jezik svoj ljubimo, hvalimo za ta dar Boga!
i-ADO LENČEK CM 50-LETNIK
kumentarično prikazuje razvitje in blagoslovitev skavtskega prapora v Moro-nu in pogled na celotno urejeno skavtsko taborišče na pristavi. Poleg tega so bile še skioptične slike.
Po navodilih predsednika Slovenske skavtske zveze Marjana Trtnika so nato slovenski skavti spravili vso prtljago in šotorsko opremo na pripravljena vozila, ki so jih dali na razpolago gg. Pipan, Ečker in Oblak, na njih zasedli mesta in se odpeljali na postajo Once, odkoder so nadaljevali vožnjo na mesto taborenja z avtobusom.
Zveza skavtov pripravlja letos še drugo taborenje v nekaj dneh in sicer za skavtinje ter še tretje proti koncu meseca, ko se bosta obe skupini vrnili, za tiste, ki se niso mogli udeležiti taborenja v oddaljenih krajih.
Menda ga ni človeka med novimi pa tudi starimi naseljenci, ki se udeležujejo slov. prireditev v mestih na pod-Iročju Velikega Buenos Airesa«, ki bi
ga ne poznal. Saj še vedno deluje na raznih področjih naše skupnosti.
Lazarist Lado Lenček je Ljubljančan, kjer se je rodil 3. 2. 1914. Tu je tudi študiral humanistično gimnazijo. Kot dijak se je živo udejstvoval v dijaškem društvu in zlasti v dijaškem glasilu ŽAR. Posebno se je zanimal za gledališko vprašanje. Po maturi je leta 1934 vstopil v bogoslovje, naslednje leto pa v red lazaristov. V duhovnika je bil posvečen 17. 12. 1938. Nato je šel za eno leto v Groblje, kjer so imeli lazaristi svojo hišo s tiskarno ter sodeloval pri tisku. Naslednje' leto je prebil pri vojakih, za tem pa razvijal svojo delavnost znova v Grobljah vse do leta 1941, ko se, je pred Nemci moral z ostalimi sobrati umakniti v Ljubljano. Tn je ustanovil Dijaško misijonsko zvezo, že prej pa je prevzel ,za prof. Ehrlichom vodstvo škofijske misijonske pisarne. Ves čas je sodeloval pri Kat. misijonih in v reviji vodil rubriko za zvezo s slovenskimi misijonarji po svetu.
Begunska leta je Lado Lenček preživel v Italiji. Najprej v taboriščih nato pa v lazaristovskem zavodu Collegium Leonianum v Rimu, kjer je bil vice vi-zitator za slov. lazariste v begunstvu. Tu je leta 1946 z amer. sobrati ustanovil Baragov kitajski misijon, v kate-
rega so kmalu odšli gg. Wolbang, Jereb, Prebil, Kopač in dr. V Rimu je deloval tudi v 'Slovenskem socialnem odboru, s pok. p. dr. Hugom Brenom pa ustanovil tudi Baragovo zvezo.
V Argentino je prišel leta 1947 ter začel sodelovati pri organiziranju redne slov. službe božje. Leta 1948 je pomagal pri ustanovitvi Društva Slovencev, v katerem je bil nato dve leti blagajnik, Aprila 1948 so bili ob odhodu dr. Janega v misijone obnovljeni Katoliški misijoni, Uredništvo je prevzel jubilant. Prav tako uredništvo Duh. življenja in Oznanila. Kat. misijoni in Duhovno življenje sta dve leti izhajali skupno pod Lenčkovim uredništvom, nato so se pa Kat, misijoni osamosvojili, Jubilant jih «reja in upravlja še danes.
Poleg tega je ustanovil Konzorcij socialno gospodarske pisarne skupno z Družabno pravdo, Iz tega konzorcija se je pozneje razvila Slovenska hranilnica, ki deluje danes v svojih prostorih v R. Mejii. Leta 1935 je ustanovil Slovensko tiskovno družbo, ki je skupno z argent. skupino prevzela tiskarno Federico Grotte. Tiskarna je v tej obliki ostala do leta 1960. Po prevzemu samostojne tiskarne se je ustanovila tiskovna družba Editorial Baraga SRL., katere vodja je vse od tedaj.
Lado Lenček je od novembra 1953 sodeloval tudi pri pripravah za ustanovitev Slov, kulturne akcije. Ob ustanovitvi februarja 1954 je prevzel v njej mesto blagajnika in vodil to delo do leta 1.960. V Buenos Airesu je ustanovil tudi Slovensko ' misijonsko zvezo, nekaj časa je bil tudi predsednik Južnoameriške Baragove zveze. Prav tako je deloval v pripravah za zgraditev postojanke slov. lazaristov v Slovenski vasi, kjer imajo danes svojo vikarijo in v kateri je združena vsa slovenska misijonska aktivnost v Argentini.
Trenutno ima petdesetletnik Lado Lenček naslednje funkcije: je predsednik Slov. misijonske zveze, odbornik Južnoameriške Baragove zveze, vodja tiskarne Editorial Baraga, urednik in upravnik Kat. misijonov, odbornik Slov. hranilnice v R. Mejii, sodeluje pri organizacijah v Lanusu, kjer prav tako deluje v dušnem pastirstvu.
G. Ladu Lenčku k petdesetletnemu življenjskemu jubileju toplo čestitamo z željo in prošnjo Bogu, da bi mu naklonil še dolgo življenje v zdravju in moči, da hi mogel še naprej razvijati vse svoje sposobnosti tako v korist slovenskih misijonarjev po svetu, kakor tudi slovenske emigrantske skupnosti v Argentini in slovenskega naroda sploh.
Vse njegovo delo pa naj spremlja Bog s svojim blagoslovom.
Pismo iz
Carina, 16. januarja 1964.
Minilo je skoraj že leto dni od mojega zadnjega „pisma iz Avstralije“. Kaj se je med tem na tem petem najmlajšem ali pa tudi najstarejšem kontinentu spremenilo ? Marsikaj! Tako na 'domačem, kakor na zunanjem področju, da je vredno, da prisluhnemo dogodkom in jim sledimo s pozornostjo, ako hočemo biti na tekočem. Saj zdi se mi, da Avstralija ni več taka Avstralija, kakršno smo poznali še pred kratkim, recimo še pred komaj desetimi leti. Ne, danes je že močno spremenila svojo obleko.
Vsak izmed nas ve, da je najvažnejši problem, s katerim se bori ta dežela južnega križa, kako pridobiti čim več ljudi pod svoje okrilje. Tudi vemo, da je po zadnji vojni naširoko odprla svoja vrata priseljencem skoraj vsega , sveta. Skoraj vsem barvam, le z edinim namenom, da vendarle dvigne število svojega prebivalstva, ki naj tako le ma-lenskostno odtehta vse večjo težino števila svojih sosedov na severu, ki kakor težka mora pritiska na vrata, zlasti pa na skoraj prazni sever te celine. Zaradi tega so bili časniki in službena javnost zelo pozorni, ko je nekako sredi preteklega leta številka pokazala pr-i
I v s t r u 11 j e
vih enajst milijonov. Kaj je sicer to! Malenkost, toda za to južno deželo velik napredek! Saj je v novembru 1949 Avstralija štela komaj 8 milijonov, torej je številka v kratkih 14 letih narasla na preko 3 milijone le po zaslugi vse-Ijevanja. Računajo ,da bodo v petih letih dosegli že 12 milijonov, če se bo vseljevanje nadaljevalo po sedanjem načinu. Sicer je ta razvoj zelo počasen z razliko, recimo, Indonezije,zlasti pa Kitajske, vendarle se kaže napredek. Da bo razlika glede prebivalstva bolj jasna, morda komu ustreženi, če navedem nekatere podatke. Avstralija je imela: leta 1900	3,765.339;	1910	4,425.083;
1920 5,411.297; 1930 6,500.751; 1940 7 milijonov 077.586; 1950 8,315.791; 1955 9, 090. 738 prebivalcev.
Uradni krogi so najbolj ponosni na dejstvo, da je naravni prirastek novih priseljencev skoraj večji, kakor povprečno vseljevanje. Tudi se opaža dejstvo, da se vse več novih Avstralcev poroča z Avstralkami. Ker Avstraliji primanjkuje ženskega spola, opozarjajo, da je treba tudi na tem področju nekaj napraviti, da bo razmerje enako.
Popolnoma nov duh in spremenjene prilike v tem delu sveta so zahtevale tudi od Avstralije nova pota. Vse bolj in bolj se sliši njen glas na svetovni po-
zornici, zlasti kar se tiče njenega stališča v njenem okolišu. Res je, da se še vedno smatra za eno izmed trdnjav zvestobe „imperiju“, se pa po drugi strani opaža, da ta trdnjava ni več taka, kakor bi morali dobesedno vzeti. Ne sledi več tako slepo angleškemu levu ka-! kor nekdaj. So pač nastali 'domači problemi. Ustvaritev Indonezije je odprlo oči Avstraliji. Saj je bila vse do njene ustanovitve obkrožena s kolonijami. Ta preteklost je prešla in treba se je sprijazniti s sedanjostjo. Priključitev sedaj imenovanega West Irana — bivše holandske Zapadne Gvineje — k Indoneziji je postavila Avstralijo zopet pred nove naloge. Dobila je prvikrat neposredno suhozemsko mejo s sosedom na bližnjem severu, kakor Avstralci imenujejo sedanje sosede. Ta dogodek ji je odprl oči- in ji vzbudil pozornost. Čeprav oba govorita o prijateljstvu, vsi vemo, da je to „prijateljstvo“ le na papirju in po potrebi. Avstraliji gre sedaj za „biti ali ne biti“. Kajti, če ne bo uravnala krmila svoje ladje v pravo j smer, se ji zna zgoditi, da ji bo to že ; v bližnji bodočnosti silno škodovalo. Zato je zelo previdna tako v besedah ka- j kor v dejanjih. Tudi ustvaritev Malazi-je jo je postavila pred težke naloge. Na j eni strani je zaveznica Anglije, na drugi strani se pa ne sme prenagliti, da ne bi razburila „dobrega prijatelja Sukar-
na“. Zaradi t^ga mora voditi zelo elastično politiko.
Tudi na gospodarskem področju nastajajo spremembe. Rada ali nerada se ;je zaradi boljšega izmenjavanja blaga ž zunanjimi tržišči odločila zamenjati valuto funta za dolar, Vsi sloji prebivalstva so pozdravili to odločitev, da bomo končno prešli k decimalnemu sistemu. Že se. oglašajo glasovi po decimalnemu sistermi uteži in mer, kar bo tudi sledilo pozneje. Ni dvoma, da je k vsemu temu prispevala tudi emigracija, ki je prinesla v deželo novega duha, novih idej, a tudi novega poleta. To se vidi očividno v tem mestu. Kje je bilo pred kakimi 14 leti toliko modernih evropskih restavracij kakor danes! V tem se zlasti kosajo Italijani,, a tu'di Kitajci prav nič ne zaostajajo. Saj zadnji posedujejo odlične lokale, prav higiensko urejene, in menda so Kitajci prvi na- listi, ki so med azijskimi narodi sprejeli največ državljanstva; manj je Japoncev, na 'katere imajo Avstralci še vedno slabe spomine, čeprav vse bolj prodirajo zlasti na gospodarskem področju, kar se močno opaža tu v Queens-landu. Izdelkov „Made in Japan“ je vse več. Ni Važno, če so dobri, saj je kupec mali potrošnik.
Vse moje poročilo pa ni jemati za splošno, kajti Avstralija je urejena na federativni podlagi. Vsaka zvezna 'drža-
va ima svoje zakone, ki se od drugih držav v marsičem razlikujejo. Ta samostojnost gre celo tako daleč, da mora policija dotične države drugo zaprositi, če recimo kak „nepridiprav“ prekorači mejo, da ji ga izročijo, kajti vsaka dr-y žava ima policijo za sebe. Isto velja za železnice in drugo. Skupne so le vsedržavne zadeve. Gospodarstvo Queenslan-da še je v zadnjih letih močno okrepilo, zlasti odkar so po velikih naporih in po več ko sto milijonov funtih stroškov vendarle začeli izkoriščati petrolejske vire, ki so jih našli v njegovi notranjosti. Že so položili cevi, po katerih bo teklo to „tekoče zlato“ na čiščenje v bližnjo Brisbano. Tudi premog z dnevnega kopa srednjega Qld-a v bližini Gladstona bo potoval na Japonsko, Francijo in še kam drugam.
Smo še sredi januarja, v mesecu največje vročine. Res smo je imeli nekaj dni in noči, vmes pa tudi neurja, da je bilo skoraj strah. Je pač. subtropski pas, ki ima svoje muhe s cikloni in podobnimi dobrotami. Sicer pravijo,- da je vročina nekako ista, tu še merijo s starim F, vendarle samo sonce huje pripeka. Toda vsem se dozdeva, da ni več tiste vročine, kakršna je bila še pred kakim desetletjem. Če so to le domneve, je težko reči, toda nekaj bo na tem tudi resnice. Dejstvo je, da je podnebje tudi za nas vsaj do tukajšnje meje znoslji-
Stran. 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 6. 2. 1964 - štev. (Nk>.) 6
iLUVKNCi PO S V B T u
ŠVEDSKA
Prvi slovenski družabni večer na Švedskem je bil v sredini oktobra v dvorani kat. župnije v Malmo. Nanj je prišlo kar lepo število Slovencev, pa tudi nekaj Hrvatov. Prireditelji si prizadevajo, da bi na ta način rojake še več-kra združili. Pa ne samo z družabno prireditvijo, ampak tudi s kako kulturno. Saj je med njimi tudi več pevcev in tudi takšnih, ki imajo sposobnost za nastopanje v gledaliških igrah.
Osamljen slovenski grob je na pokopališču pri mestu Malmo, zadnji zem-ski domek Kristijana Lederhasa. Rojen je bil 12. 6. 1918, dne /13. oktobra 1963 ga je pa zadela srčna kap. Ker je živel povsem osamljen, ga ostali rojaki niso poznali in tudi nihče ne ve odkod je doma. Znano je samo to, da je bil na švedskem 8 let.
PO ŠPORTNEM SVETO
Prvo skakalno tekmovanje v Sloveniji . je bilo na smuški skakalnici pri Ljubljani 22. decembra. Prvo mesto je zasedel Oman s skokoma 60,5, '60, drugi je bil Eržen s 61; 61,5, tretji pa Saje s 60; 60,5. Slogovno je bil daleko najboljši Oman, vendar so smuški strokovnjaki ugotovili, da tako temu, kot vsem ostalim manjka še dosti, da bi lahko častno zastopali na olimpijadi v Innsbrucku, ki se bo začela konec januarja.
Za ostale smuške discipline še ni bilo dokončno izbrano jugoslovansko moštvo. Na Pohorju je bilo 22. dec. iz birno tekmovanje v veleslalomu, kjer je zanesljivo zmagal prvak Peter Lakota (Jes.), drugi pa je bil Pustoslem-šek (Mežica. Pri ženskah je Majda An-kele (Tržič) odnesla prvo mesto pred Fanedlovo (Enotnost — Lj.). Rezultati veleslaloma niso bili najboljši, ker je bilo premalo snega.
IX. zimska olimpiada v Innsbrucku. Preteklo sredo so se v Innsbrucku pri-čile IX. zimske igre. Po prvih štirih dneh so imeli največ uspehov reprezentanti SZ, ki so osvojili že 5 zlatih, 3 srebrne in 4 bronaste medalje. Slede Finska 2-1-1, Francija 1-2-1, Avstrija
Osebne novice
Zlata poroka v Floridi. V nedeljo, 26. nuarja, sta obhajala v floridski župni cerkvi Marije Varuhinje svojo zlato po roko g. Ludvik Osterc in ga. Pavla roj. Kvas. Obdana od štirih sinov in treh hčera, od zetov in sinah ter devetnajstih vnukov sta se ganjena Bogu zahvalila za njegovo varstvo in pomoč v petdesetih letih zakonskega življenja in prosila na-daljnega blagoslova zase in za številno potomstvo. Zlatoporočni obred in zahvalno mašo je opravil g. župnik Alojzij Košmerlj, s katerim je Osterčevo družino vezalo farno občestvo pri Sv. Petru v Ljubljani in jih v Floridi druži naša slovenska skupnost; Med svati sta bila tudi gospod župnik Albin Avguštin, sorodnik Osterčevega očeta in floridski kaplan g. Matija Borštnar. Po lepem cerkvenem obredu, pri katerem so navzoči krepko prepevali naše cerkvene pesmi, se je vsa številna svatovska družba zbrala v gostoljubnem domu hčerke Mite in njenega moža Antona Koviča, kjer je potekel spominski dan v veselem svatovskem razpoloženju.
Spoštovana zlatoporočenca naj Bog še dolgo ohranja v zdravju in jima še nadalje naklanja svoj blagoslov in ljubezen njunih otrok, ki sta vse vzgojila v zavedno narodnem in krščanskem duhu.
POPRAVI!
V predzadnji štev. 3 od 16. 1. 1964 je v prvi vrsti 5. poglavja novele Andrej iz Konjic napaka; namesto osem-stosedemdesetega bi se moralo pravilno glasiti: osemstoosemdesetega.
j	OrVcSivS. \j~,2-1,	éílicijá.	J
. Italija in Kanada pa so osvojile po eno bronasto medaljo. Sovjetska reprezen-! tantka Lidija Skobilova je dosegla kar | tri zlate medalje v hitrostnem drsanju j na 500, 1000 in 5000 metrov. Od leta j 1924, ko je bila prva zimska olimpiada, kjer je znana Sonja Henie osvojila tri zlate medalje, pa do letošnje, se ni več pripetilo, da bi kaka športnica osvojila tri medalje.
Pri letošnjih zimskih igrah je bilo že pri treningu pri raznih športnih panogah precej nesreč in poškodb. Zato nekateri smatrajo, da je bilo preslabo preskrbljeno za varnost tekmovalcev. Zato ni nič čudnega, da je prvič v zgodovini olimpijskih iger prišlo skoro do tožbe za odškodnino. Oče 17-letnega smučarja Enderja, predstavnika Liechtensteina, je hotel vložiti tožbo proti prirediteljem. Sin si je namreč zlomil obe nogi. Po zadnjih vesteh pa je na prigovarjanje liechtensteinskega princa odstopij od tožbe.
Prvak argentinske nogometne zveze Independiente iz Avellanede je. v soboto pregazil svetovnega dvakratnega prvaka Santos kar s 5:1.
Vsako leto so ob koncu decembra velike skakalne tekme v takozvani nem-škoiavstrijski turneji. Tekme so v Ober-stdorfu, Garmischu in Kulhiu. Te turneje se že nekaj let sem udeležujejo tudi slovenski skakalci, ki so se dokaj dobro uveljavili na tej turneji. Lctós pa na prvi tekmi v Oberstdorfu niso dosegli bogve kakih uspehov. Prvi je bil Jgo-seth( Norveška) s skokoma 75,5 in 72, 5 m, drugi pa Immonen (Finska) s 71,5, 74. Slovenci so zasedli naslednja mesta: 37. Zajc (67,5, 68), 49. Eržen (67,5, 65,5), 65. Jemc, 72. ¡Nahtigal, 78. Giacomelli. Nastopilo je 79 tekmovalcev iz Francije, obeh Nemčij, ČSSR, Avstrije, Švice, SZ, Kanade, Poljske, ZDA, Madžarske, Italije in Jugoslavije.
""društveni OGLASNIK
Članarina članov ZEDINJENA SLOVENIJA znaša od 1. januarja le 35.-pesov na m^sec. Ta znesek se deli: v socialni sklad 5 pesov; v mladinski sklad 5.- pesov; v posmrtinski sklad 10,- pesov in v glavno blagajno društva 15.- pesov. Žene gospodinje brez lastnih dohodkov plačajo le v posmrt-ninski sklad 10 pesov mesečno. V po-smrtninski sklad morejo plačati tudi otroci. Prispevek je 10.- pesov mesečno ne glede na število otrok in ob smrti katerega koli se izplača posmrtnina. Društvo ob vsakem smrtnem primeru izplača 9.000.- pesov.
Nasprotniki nas hočejo oslabiti in uničiti. Mi pa se kot skupnost hočemo ohraniti žive in borbene za vsako ceno. Podprimo zato naše predstavniško društvo ZEDINJENA SLOVENIJA. Vsak zaveden slovenski ideološko-politični izseljenec naj postane njegov član in z majhno žrtvijo pomaga celoti. Uradne ure društvene pisarne: razen torka od 16 do 20; v nedeljo od 10.30 do 12 ure.
V pisarni Zedinjene Slovenije naj dvignejo pisma: Roza Ivančič, Avanzo Lojze in Ladislava Laharnar.
Igralci Kunčičeve igre „Od zibeli do groba“, naj se zberejo v Slomškovem domu v petek, 7. februarja ob 6 zvečer.
SLOMŠKOV DOM
vabi na veselo
PUSTNO ZABAVO
ki bo v
nedeljo, 9. februarja
ob 17. uri
in v
toreh, II. februarja
ob 19 uri
•	Kuhinja in klet bosta dobro založena z vsemi pustnimi dobrotami
•	Vesela družabnost v domačem družinskem vzdušju
•	Mnogo zabave ob zvokih domačih in tujih melodij
VLJUDNO
VABLJENI!
Slovenski dom
v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na
PUSTNO
DRUŽABNO PRIREDITEV
ki bo na pustno nedeljo, 9. febr.
Pridite zgodaj, ker priljubljeni orkester
MOULIN ROUGE
bo igral samo od 17 do pol 22.
Prostovoljni prispevki!
ADVOKAT
. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
OBVESTILA
Sociedad de Fomento v Slovenski vasi priredi svojo vsakoletno družabno prireditev na pustno nedeljo 9. februarja ob 17. Spored: Pevski zbor zapoje nekaj veselih pesmi, nastopi nova izdaja maškar pod vodstvom g. Čibana, priljubljeni spevi g. Jadrana Zidar, posebno sodelovanje komika Pepe Dinamita, jedača, pijača, godba in splošno veselje. Vabi Odbor.
OSEBO
s primernim kapitalom, za otvoritev moderne živilske trgovine (avtoser-vice) iščem.
Poizvedbe:
T. E. 750-1674
NAGRADNA UGANKA
.. RIJETEN . .. ŽITEN . .. LASTEN .. RADICIONALEN
Vstaviti je treba začetne črke. Rešitev uganke se odda komisiji za nagradno žrebanje na
VELIKI PUSTNI VESELICI
V „NAŠEM DOMU“ V SAN JUSTU V NEDELJO, 9. FEBRUARJA
od 15 .ure dalje
•	Krofi in flancati
•	Prašički na ražnju
•	Prvovrstna pijača
Veselo razpoloženje: „KURENT V GOSTIH“
.S od'elu je :
„DONAU MELODY<‘
Slovenski dom v Carapacliayu
vabi na
PUSTNO ZABAVO
v nedeljo, 9. februarja. Začetek ob 15.
'Solidna postrežba — Izbrana jedila — Dobra in hladna pijača!
Neizprosna smrt je iztrgala pero iz rok, ki so z velikim idealizmom negovale slovensko umetniško prizadevanje. Dne 17. januarja je v Mariboru vdano dotrpel naš vedno šegavi Franček, moj ljubi brat
dr. Fran š i j a n e c ,
ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo, Majstrov borec.
Na zadnji poti so ga spremili oo. frančiškani s provincialom na čelu ter cvet slovenskih umetnikov in znanstvenikov. Žalostinke je zapel zbor mariborske opere.
Za blag spomin se zahvaljuje
užaloščeni Drago šijanec
ES LOV ENI A LIBRE
Editor responsable; Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración; Ramón Falcón 4158, Buenos Airee
T. E. 69-9503 Argentina
1 o v »z« »«<> < _	FRANQUEO PASADO C. »écran N» 677*
	TARIFA REDUCIDA Caaeemám N *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za l«*o 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarja?.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado* l Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 ...........................................
Tečaj valut v Bs. Airesu v torek, 4 februarja. Prodajna cena:
1 USA dolar................. m$n	131,30
1 angleški funt ............. „	367,35
100 italijanskih lir	... .	„	21,09
J 10p avstr, šilingov Í 100 nemških mark
507,45
3.303,10
(Nadaljevanje s 3. strani) vo, seveda dalje proti severu je že bolj za južnaške Italijane in Grke, ki so, zlasti prvi, skoraj lastniki severa. Mnogi priznavajo, da je podnebje Brisba-na zaradi suhega zraka bolj zdravo, kot npr. Sydney, zlasti pa Melbourne, kjer se v teku enega dneva menjajo skoraj vsi letni časi. Vendar ne bom trdil, ker niti v prvem, niti v drugem mestu še nisem bil.
Sedaj so tudi šolske počitnice, vrata šol se bodo zopet odprla koncem januarja. Pripomniti je, da je obisk šol popolnoma privatna stvar staršev. Otroke lahko pošiljajo bodisi v verske ali v državne šole. V načelo je že prešlo, kar se tudi izvaja, da katoličani pošiljajo otroke skoraj izključno v privatne verske šole. Res je treba za vzdrževanje nekaj tedensko plačati, nabaviti uniforme, kar vsega tega pri državnih ni, toda to radi storijo zaradi verskega načela, saj država prav nič ne ovira, čeravno je ločena od Cerkve. Gre še celo tako daleč, da je veljavna le cerkvena poroka. Verskih šol posamezne države finančno ne podpirajo. Vzdrževati se morajo same, jih pa tudi ne ovirajo, saj priznavajo, da s tem veliko pripomorejo k izobrazbi in k olajšanju stroškov. Jasen dokaz sodelovanja med svetno in cerkveno oblastjo je tukajšnja nadško-
fija z zaslužnim in veleuglednim nadškofom Duhing-om, ki je v 50 letih ško-fovanja ustanovil nad 50 šol in podobnih zavodov za izobrazbo katoliške mladine. To pa niso kake zasilne lesene stavbice, ampak ponosne zgradbe, pred katerimi se morajo še državne zgradbe skriti.
Porastek prebivalstva in s tem pomanjkanje službenih mest se kaže tudi v šolstvu; da temu odpomorejo in zmanjšajo brezposelnost med šolo zapuščajočo mladino, je od letošnjega leta, vsaj tu v Queenslandu, odpravljen 8. razred ljudske šole, ter mesto njega ustanovljena dvorazredna srednja šola, ki bi nekako odgovarjala naši nekdanji mali maturi v 4. razredu gimnazije. Ako kdo želi, jo lahko še nadalje obiskuje, tako da dovrši popolno srednjo šolo z vsemi 4 razredi, kar bi bila nekaka „velika matura“, nakar lahko vstopi na univerzo. Pač tudi tukaj sama ljudska šola ne pomeni nič; vsaj dva razreda, ako rie več, srednje šole mora že imeti. Minuli so časi, ko je zadostovalo le nekaj razredov, in tudi so mimo časi, ko se je lahko delo menjalo od danes do putri. Saj za sedanji razvoj industrije je že dovolj strokovnjakov. Včasih so jih iskali in jim obljubljali skoraj nebesa, samo da bi jih zadržali. Iz teh vzrokov je bilo vseljevanje strokovnega osebja |
zelo omejeno, vendar je tudi ta ovira odpadla. Med vseljenci so menda najpopularnejši Holandci, ker se oni najhitreje asimilirajo. Nekaj je pa menda še ostalo spomina, ko je bila Avstralija obdana z njihovimi kolonijami
Glede Slovencev se je vseljevanje, vsaj iz Slovenije nekako ustavilo; kar jih pa pride iz Trsta ali s Koroške, so pa vse prej kot Slovenci.Saj avstralska statistika pozna le Jugoslovane.
Kar se tiče slovenskih Avstralcev je položaj menda enak. Po prihodu p. Jenka iz Amerike se je število misijonarjev naše krvi dvignilo na pet. Tudi to je napredek, če pomislimo, da sta bila okoli leta 1950 le dva duhovnika za to veliko ali tudi — kakor se vzame — malo deželo. Seveda pa to za redno duš-nopastirsko delo še daleč ne zadostuje. Zaradi tega se morajo zlasti zunanje naselbine, med katerimi je tudi Brisba-ne zadovoljiti le s „sezonskimi“ obiski. Tako nas je za Novo leto obiskal pred nekaj meseci p. Jenko, da smo lahko v našem jeziku poslušali pridigo. Pač premalo nas je, da bi mogli imeti stalnega slovenskega duhovnika, kakor je npr. v ¡Sydneyu in Melbourne. Saj se še Ade-laide mora zadovoljiti z istim načinom, kakor Brisbane. še takrat, kadar je, jih pride blizu kaka dvajsetorica in to je dvakrat do trikrat na leto.
Kar se tiče slovenske tiskane besede je v veščih rokah p. Bernarda. Njemu se moramo res zahvaliti za tako krasno urejeno mesečno revijo „Misli“. Pomisliti je treba, da še izhaja ,saj število plačujočih naročnikov menda daleč zaostaja za resničnim številom tako „zavednih Slovencev“. Njej se je v preteklem letu pridružil še tiskani Slovenski vestnik iz Melbourna, ki kot laični list hoče postati vsesplošno slovensko glasilo predvsem slovenskih društev. Prvotno je bil le razmnoževan in bil glasilo slovenskega društva v Melbournu, toda po preosnovi želi biti osrednje slovensko glasilo. Malo težko bo' to dosegel, kajti znana je slovenska zavednost vsaj tu in medsebojna trenja bodo to še otežkočila. Ni več med nami idealistov, ki bi se žrtvovali za skupnost. Vsi težijo k materializmu, ki je postalo „zlato tele“.
H koncu še nekaj. Prav zadovljen sem bil, ko sem v božični številki Svobodne Slovenije opazil poročilo Slovenca iz Finske. Tako se vsaj pismeno spoznamo, kako živimo in kako delamo. Upam, da bo tudi moje poročilo malo pripomoglo k spoznavanju našega položaja. Do nadaljnega vsem lep pozdrav in srečno novo leto!
Janez Primožič
J a d r a ji P a h
PAKETE ZA VELIKO NOČ
najbolje in najceneje pošilja preko Trsta
Monte 2049	Bs. Aires
v. Rivadavia 6400 do Carabobo 700 z omnibusom 132 in kolektivom 223. Dnevno od 15—19, ob sobotah 10—12 Pismena naročila kakor tudi poštna nakazila pqšiljajte: na naslov ZDENKA KALEČAK Casilla Correo 340 — Buenos Aires
•HOTEL TIROL
■
■
(bivši hotel „Primavera“)
5 vam nudi lepe sohe s kopalnico, centralna kurjava, garaža
[ MAKS in ZORA RANČN1K
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
JAVNI NOTAR
Francisco Saúl Cascante
Escribano Público P ta- baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827
ARBITER
SPLOŠNA PRAVNA PISARNA
Sporočamo, da bo pisarna zaprta do 20. februarja t. 1.
V zelo nujnih zadevah kličite ha T. E. 72-7460 (Fr. Knavs)
PUSTNA NEDELJA :
na PRISTAVI f ■ ■
Spored:
■
Ob 9 sprejem gasilskih delegacij, | ki pridejo iz
MENDOZE, vodstvo Peter Bajda, i CORDOBE, vodstvo Tine Jazbec, | TUCUMANA, vodst. Vide Videnič, » JUJUYA, vodstvo Ciko Skebe,
SALTE, vodstvo Žane Pavšek.	j
■
■
Ob 10 svobodne volitve predsedstva ■ gasilske župe.
Ob 11 pričetek tarok turnirja,
vodi delegat I. T. F. iz Lyona, ; g. Jean de Cobra.
Popoldne: Gasilska vaja in sijajen •
požar.	^	i
■
■
V mraku: Sežiganje Pusta po, sta- -rem slovanskem običaju.
Prehistorični muzej bo odprt ves dan.
POZOR — SENZACIJA!
Da grla sit komunistične svobode v ¡domovini, je srečno ušel „Višnje-gorski polž“ in se bo ta dan sprehajal na Pristavi.
Ples, maškare, krofi, flancati, itd.
Igra orkester „TRIGLAV JAZZ“
Na svidenje!
Vabi veselični odbor