Obvestilo
Zaradi praznikov prihodnja številka Štajerskega tednika izide v torek, 29. junija.
Po naših občinah Ormož • Za vrtec se bo treba zadolžiti
O Stran 5
Po naših občinah Videm • Božičkovi že devet let čakajo na rešitev
O Stran 11
■ o
i>i :o !o
Ptuj, sreda, 23. junija 2010
letnik LXIII • št. 48 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Od
delirija do obupa... O Stran 16 in 17
Rokomet «Hud
udarec slovenskemu rokometu
O Stran 15
TSJIT
I maraton
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Izteka se zadnji šolski dan
Počitniškim doživetjem naproti
Za slovenske šolarje se danes izteka zadnji dan pouka, saj jim bodo v glavnem že razdelili spričevala, nato pa se bodo lahko za dobra dva meseca prepustili brezskrbnim počitnicam.
Za 35 učencev osnovne šole Dob pri Ljubljani, ki smo jih včeraj ujeli med veslanjem s kanuji na ptujskem jezeru, pa so se bolj brezskrbni dnevi pričeli že prejšnji teden, ko so prispeli v poletno šolo v naravi - v Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Spuhlji. Njihov drugi dom je v lepo urejenem domu Štrk, ki je od Ptuja oddaljen poldrugi kilometer, zanje pa skrbijo štirje učitelji ter kuharsko in pomožno osebje. Sicer pa otroci preživljajo aktivne počitnice po vnaprej začrtanem programu. Daleč od mestnega vrveža se vsak dan dogaja kaj novega in zanimivega, potekajo pa tudi številne športne dejavnosti in najrazličnejše aktivnosti po programu šole v naravi. Dom Štrk pa je tudi odlično izhodišče za raziskovanje in izobraževanje za mlade ekologe, ornitologe, astronome, etnologe in arheologe, udeležencem pa je na voljo tudi večnamensko igrišče za košarko, odbojko in mali nogomet.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Obnova mestnega gledališča
Ker je bila stroka odsotna, so sklep razveljavili
Projekt Evropske prestolnice kulture, v katerem sodeluje Ptuj kot partnersko mesto, naj bi navdajala »čista energija« oziroma »prenova duha«, kot radi poudarjajo njeni akterji.
Njegovi snovalci od prebivalcev tako rekoč »zahtevajo«, da mesto vedno bolj občutijo in skladno s tem
delujejo v njegovo korist. Žal pa je tako, da nekateri kljub referencam, ki so si jih ustvarili v tujini, na do-
A niMOMT I
PVC/ALU okna in vrata Zimski vrtovi	_
Ograje in ograjna vrata^El
Telefon: 02/ 80 55 700

""elimo!

almont pvc d.o.o. www.almont.si
Kolodvorska ul. 39, 2310 Slovenska Bistrica info@almont-pvc.si
mačih tleh še vedno ne morejo delovati. Ob nekaterih zakonskih ovirah jih na stranski tir postavlja tudi stroka oziroma pogosto tudi lobiji, ki so si v Ptuju ustvarili svoje strogo varovane »imperije«. To kaže tudi najnovejša zgodba To-nija Hamlerja.
Toni Hamler, po izobrazbi restavrator in pleskarski mojster ter grafik, se je usposabljal na številnih zasebnih umetnostnih šolah v Italiji, Nemčiji,
Franciji, Rusiji in Avstriji. Njegovi učitelji so bili Christian Wahl, Rainer Marija Latzke in Eldar Zeynalov, ruski umetnik, katerega dela so poznana daleč zunaj Rusije. Dolgo je delal v Nemčiji, kjer si je pridobil številne reference, njegovo delo poznajo tudi v Avstriji, Franciji in Belgiji. V Slovenijo se je preselil, potem ko je postala del velikega evropskega prostora in ker je začutil, da bi s svojim znanjem lahko ponudil nekaj tudi domačemu
okolju. Skratka, Slovenija mu je postala izziv. Še posebej pa Ptuj s svojo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.
Kljub temu da njegovo delo poznajo mnogi v tujini, v njegovi dokumentaciji je več kot 1200 referenc, ki si jih je med drugim pridobil z obnovo osmih gradov in palač, 120 vil in z restavratorskim delom za nemško spomeniško varstvo, doma še vedno bije bitko za priznanje svojega dela.
O Stran 3
DRŽAVNO PRVENSTVO
Nedelja, 27. junij 2010 - ŠC Ptu
Start dečki, mladinci ob 8. uri Start člani ob 14. uri
Tekmujejo vsi najboljši slovenski kolesarji.
- Štuki - Placar - Grajena - Mestni vrh - Ptuj (Volkmerjeva)
Promet na omenjeni trasi bo močno oviran. Vse udeležence v prometu naprošamo, da upoštevajo navodila policije in rediteljev. Organizator prosi vse stanovalce v bližini trase proge, da poskrbijo za hišne ljubljenčke. Volkmerjeva cesta bo v popolni zapori od 7.00 do 20.00 ure!
Organizator: Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Hajdina • Prvi poletni kulturno-družabni večer
Praznik dneva državnosti povezali s kulturo in zdravstveno preventivo
Osemnajsti junij je bil za Hajdinčane poseben dan, prič v zgodovini mlade občine so se odločili, da bodo praznovali dan državnosti. Praznovanje je potekalo v sklopu prvega poletnega kulturno-družabnega večera na trgu pred občinsko stavbo, v katerega so vtkali več dogodkov.
Na svečan način so obeležili 10-letnico uspešnega delovanja Štajerskih frajtonarjev, sekcije KD Valentina Žumra Hajdoše, odprli razstavo rezbarskih del ljubiteljskega rezbarja Petra Gojkoviča s Spodnje Hajdine, predali namenu defibrilator, majhno napravo za reševanje življenja, na petkovi prireditvi pa so oznanili tudi dokončanje velike kamnite skulpture na trgu pred občinsko stavbo, ki so ji dodali še napisne plošče in robnike.
Dogajanje je potekalo ob izbranem kulturnem programu, po uradnem delu pa je udeležence povezalo še družabno srečanje. Prvi hajdinski poletni kulturno-družabni večer sta organizirala Zveza kulturnih društev občine Hajdina in Občina Hajdina. Kamnito
mMi
i®
Foto: Črtomir Goznik
Prvih deset let Štajerskih frajtonarjev. Zahvale za desetletno zvestobo so prejeli Romana Teskač, Klavdija Pleteršek in Miha Kirbiš.
skulpturo so svečano odkrili že avgusta leta 2008, ko je z njeno postavitvijo trg že začel dobivati mesto druženja, povezovanja in sporočilnosti. Kamnita skulptura avtorja akademskega kiparja in resta-vratorja specialista Viktorja
Uvodnik
Točka združitve
V teh dneh ni mogoče pisati o čem drugem kot o nogometu. Vse druge, na prvi pogled resnejše teme so v senci te, ki okupira gotovo največje število bralcev.
Po moje je nogomet itak resna tema in od južnih sosedov prevzeto poimenovanje, da gre za najpomembnejšo vzporedno stvar v življenju, je za lase privlečeno. Ko se igra nogomet, je to za veliko ljudi najpomembnejša stvar na svetu. Odkar je nogomet v Sloveniji dobil domovinsko pravico, v preteklosti je bil namreč obravnavan kot drugorazredna zabava za delavske množice z dvomljivim okusom, je prehodil dolgo pot. Postal je pravi fenomen in že lep čas ni več samo moška domena. Mrzlica svetovnega nogometnega prvenstva je dodobra zajela vso Slovenijo. Navijajo mladi, stari, moški, ženske, tisti, ki imajo nogomet radi, in tudi tisti, ki ga ne marajo. Kajti kako naj si drugače razložimo, da so v terminih, ko igra Slovenija, ulice naših mest povsem opustele, kot bi prišli v kakšen futuristični film, ki govori o izumrtju človeške vrste.
Nogomet je bil ob razpadu Jugoslavije več kot le nogomet, v njem so se odsevala aktualna družbena dogajanja, ki so napovedovala razvoj dogodkov. Tokrat je spet več kot le nogomet in ima zelo povezovalno funkcijo. O tem bodo verjetno razpredali sociologi, ampak Slovenci v svoji kratki zgodovini kot država še nismo doživeli tako masovne evforije, če odštejemo osamosvojitev Slovenije in začetni zagon, ko smo začeli funkcionirati kot samostojna država.
Ne verjamem, da se je kdaj večprebivalcev naše države tako močno čutilo Slovence kot te dni. Dvomim, da je ob kakšnem državnem prazniku med prebivalstvom krožilo toliko zastav in da smo slovensko himno poslušali s toliko zanosa. Nogomet nas je za teden ali dva postavil v stanje zamaknjenosti in dodal še eno pozitivno izkušnjo, ki nam bo pomagala, da bomo imeli Slovenci čez desetletje ali tri nacionalno zavest in odnos do svoje nacionalnosti in njenih simbolov, kot je to običajno pri drugih narodih.
Viki Ivanuša
Gojkoviča, za zdaj še edinega častnega občana občine Hajdina, ki se ponaša tudi z nazivom častnega občana MO Ptuj, simbolizira sedem občinskih naselij, z dodano vodo pa ponazarja vir življenja.
Na prireditvenem prostoru v šotoru so najprej počastili prvih deset let uspešnega delovanja Štajerskih frajtonar-jev. Njihovo pot je predstavil predsednik KD Valentina Žumra Hajdoše Alfonz Strnad, ustanovitelj in idejni vodja Štajerskih frajtonarjev. Najprej je bilo dvanajst harmonikarjev, s katerimi so obiskali lep del Slovenije in veliko nastopali tudi v tujini, Avstriji, Nemčiji, Češki, Slovaški in v sosednji Hrvaški. Spomini na gostovanja so izredno lepi, eden najlepših je vezan na gostovanje v partnerskem mestu Burghausen, kjer so nastopili ob 700-letnici mesta in ob polnoči ob županu mesta zaigrali deset tisoč obiskovalcem. Danes se je ljubezni do igranja harmonike nalezlo že 27 mladih, ki nastopajo v dveh
Foto: Črtomir Goznik
Ob prvem praznovanju dneva državnosti so svečano predali tudi defibrilator. Direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan se je za dragoceno darilo zahvalila, v zdravstvenem domu pa se bodo potrudili, da ga bo znalo uporabljati čim več ljudi.
skupinah Štajerskih frajtonar-jev, od lani pa nastopa tudi skupina Štajerskih frajtonark. Veliko svojih nastopov imajo v okviru Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije, vsak mesec nastopajo tudi v Mer-catorjevih trgovskih centrih. V petek sta hajdinski župan Radoslav Simonič in Alfonz Strnad posebne zahvale izročila trem članom skupine, ki v njej vztrajajo vse od 4. aprila leta 2000. Zahvale so prejeli Romana Teskač, Klavdija Ple-teršek in Miha Kirbiš.
Kulturno in družabno življenje je v občini Hajdina izredno bogato. Največ se dogaja v jesensko-zimski sezoni in še spomladi, manj pa poleti. Zdaj, ko osrednji občinski trg že dobiva svojo podobo, v naslednjih letih bodo zgradili
tudi letni oder, bo več dogajanja tudi poleti. Z evropskimi sredstvi želijo urediti vsa vaška naselja v občini Hajdina, je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič v govoru ob 19-letnici slovenskega praznika državnosti, v čast katerega je slovensko himno zapel Uroš Sagadin. Šotor, ki so ga postavili ob letošnjem prvem hajdinskem poletnem kultur-no-družabnem večeru, pa so uporabili tudi za nedeljsko srečanje, namenjeno 25-letni-co posvetitve naddekana Marijana Fesla v duhovniški stan.
V občinskem razstavišču ob vhodu v upravne prostore Občine Hajdina v PSC so 18. junija odprli tudi razstavo rezbar-skih del ljubiteljskega rezbarja Petra Gojkoviča s Spodnje Haj-dine, ki bo na ogled do konca
Spoštovane občanke in občani,
Iskreno vam čestitam ob dnevu državnosti in 19. obletnici samostojnosti Republike Slovenije.
Vljudno Vas vabim na proslavo v četrtek, 24. junija 2010, ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne obilne Ptuj
julija, vsak delovnik v času uradnih ur občinske uprave občine Hajdina, po predhodni najavi v tajništvu občine. Njegovo delo je predstavil likovni kritik Mario Berdič. Peter Goj-kovič je po poklicu mizar, pri svojem delu si je pridobil dragocena teoretična znanja in praktične izkušnje o različnih vrstah lesa. Z rezbarjenjem se je pričel ukvarjati pred sedmimi leti, ko je odkril, da ima žilico za plastično upodabljanje oziroma rezbarjenje v lesu. Usmeril se je v realistično fi-guraliko. Njegovo rezbarstvo je specifično, najprej nastane osnutek v mavcu, šele nato pa posnetek v lesu. Ustvarja portrete glav tudi celopostavne človeške figure, najraje pa se ukvarja s sakralnimi motivi. V zadnjem času pa se največ posveča izdelavi ciklusa lesenih reliefov s krščansko motiviko križevega pota. Mario Berdič pa je ob tej priložnosti opozoril na žalostno dejstvo, da je rezbarstvo na Štajerskem vse bolj redko in da se ohranja le po zaslugi posameznikov.
Občina Hajdina je prvo hajdinsko praznovanje dneva državnosti počastila tudi z nakupom defibrilatorja, ki je stal okrog 3200 evrov. Gre za majhno, a izredno dragoceno napravo, ki rešuje življenja. Ob srčnem napadu je najpomembnejših prvih sedem minut, zato je zelo pomembno, da so te naprave nameščene na dostopnih mestih in da z njimi zna ravnati čim več ljudi, je povedala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec. Hajdinčani so jo namestili v avli oziroma v prehodu Poslovno-stanovanj-skega centra, v naslednjih mesecih pa bodo zdravstveni delavci poskušali čim več ljudi naučiti uporabljati ta aparat, je obljubila. Uporaba je enostavna, znati je treba stisniti le dve tipki. Učinkovita prva pomoč lahko reši številna življenja.
Praznovanje dneva državnosti, povezano s kulturnim in družabnim dogajanjem, bo v občini Hajdina poslej tradicionalno. Že prvi poletni kul-turno-družabni večer je pokazal, da je vsebina, ki je polnila prvi večer, prava, takšna, ki bo ob dodani vrednosti znala pritegniti tudi v prihodnje. Marsikdo pa si je v petek zaželel, da bi letni oder lahko postavili že v kratkem.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Natečajne rešitve za projekte Evropske prestolnice kulture 2012
Ker je bila stroka odsotna, so sklep razveljavili
Projekt Evropske prestolnice kulture, v katerem sodeluje Ptuj kot partnersko mesto, naj bi navdajala »čista energija« oziroma »prenova duha«, kot njeni akterji radi poudarjajo. Njegovi snovalci od prebivalcev tako rekoč »zahtevajo«, da mesto vedno bolj občutijo in skladno s tem delujejo v njegovo korist. Žal pa je tako, da nekateri kljub referencam, ki so si jih ustvarili v tujini, na domačih tleh še vedno ne morejo delovati. Ob nekaterih zakonskih ovirah jih na stranski tir postavlja tudi stroka oziroma pogosto tudi lobiji, ki so si v Ptuju ustvarili svoje strogo varovane »imperije«. To kaže tudi najnovejša zgodba Tonija Hamlerja.
Toni Hamler, po izobrazbi re-stavrator in pleskarski mojster ter grafik, se je usposabljal na številnih zasebnih umetnostnih šolah v Italiji, Nemčiji, Franciji, Rusiji in Avstriji. Njegovi učitelji so bili Christian Wahl, Rainer Marija Latzke in Eldar Zeynalov, ruski umetnik, katerega dela so poznana daleč zunaj Rusije. Dolgo je delal v Nemčiji, kjer si je pridobil številne reference, njegovo delo poznajo tudi v Avstriji, Franciji in Belgiji. V Slovenijo se je preselil, potem ko je postala del velikega evropskega prostora in ker je začutil, da bi s svojim znanjem lahko ponudil nekaj tudi domačemu okolju. Skratka, Slovenija mu je postala izziv. Še posebej pa Ptuj s svojo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.
Kljub temu da njegovo delo poznajo mnogi v tujini, v njegovi dokumentaciji je več kot 1200 referenc, ki si jih je med drugim pridobil z obnovo osmih gradov in palač, 120 vil in z restavratorskim delom za nemško spomeniško varstvo, doma še vedno bije bitko za priznanje svojega dela. »Rad sem doma,« pravi. »Prišel sem iz tujine, domov prinesel znanje, pa ga ne morem izkoristiti.« Odganja ga stroka, kar ga po eni strani preseneča, po drugi pa tudi ne, ker večina njegovega dela ne pozna.
»Pred svojo hišo v Jadranski ulici 9, kjer sem si uredil svoj dom in atelje v nekdanji ptujski sinagogi, se ustavljajo številni turisti, v domačem okolju pa me blatijo na vsakem koraku,« pravi. »Ko sem že čisto opustil
upanje, da me bo tudi moj Ptuj pričel bolj ceniti, je prišlo povabilo na vabljeni natečaj za projektno nalogo izdelave idejne rešitve za dokončanje fasade, notranjosti parterja in balkona mestnega gledališča Ptuj. Povabilo in zahtevano nalogo sem sprejel z največjim spoštovanjem in odgovornostjo. Vzel sem ga kot neke vrste življenjsko priložnost, da bi tudi moje mesto Ptuj, kljub temu da mi neprestano postavlja ovire, lahko postalo moja referenca,« je te dni povedal Toni Hamler.
Dela pri projektni nalogi se je lotil s pomočjo arhivske in druge stroke. Dobesedno »prekopal« je ptujski in mariborski zgodovinski arhiv, še prej pa poskrbel, da je izpolnil tudi drugo potrebno razpisno dokumentacijo. V projektno nalogo je vložil skoraj 500 ur dela. Njegov cilj je bil, da bo podoba gledališča edinstvena, enkratna in prepoznavna, takšna, kot si jo ta objekt in z njim mesto s svojim posebnim arhitekturnim bogastvom zaslužita, hkrati pa se bo z novimi rešitvami spomeniška kvaliteta izboljšala in predvsem ohranjala. S projektno nalogo je Toni Hamler ponudil tudi idejo unikatne dekoracije, ki so jo obudili iz klasicističnega obdobja.
Hamler je bil izbran »pomotoma«
Natečajna komisija za oceno natečajnih rešitev za staro steklarsko, mestno gledališče in dominikanski samostan, vodi jo ptujski župan Štefan Čelan, na
seji pa so bili kot člani še Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, Franc Mlakar, vodja projekta EPK 2012 - Ptuj partner, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, in Peter Srpčič, direktor MG Ptuj, ni pa bilo predstavnikov stroke mag. Petra Gabrijelčiča (ki je tudi mestni arhitekt), doc. Uroša Lobnika, vodja centra za urbani razvoj in varstvo okolja na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, in Janka J. Zadravca, arhitekta, je 11. maja letos najprej ugotovila, da so na vabljeni natečaj prispele tri natečajne rešitve oziroma ponudbe, zatem pa tudi, da je vsebina posameznih ponudb ustrezna glede na razpisne pogoje in zahteva-
no dokumentacijo. Predsednik komisije Štefan Čelan je ob tem tudi ugotovil, da je ta sklepčna in da lahko odloča. Na podlagi pregleda ponudb je natečaj-na komisija prispele ponudbe ocenila in sklenila, da se prva nagrada za natečajno rešitev podeli Arhitekt dekorju, d. o. o., Tonija Hamlerja, v višini 3000 evrov, drugo nagrado v znesku 2000 evrov je dodelila Miranu Lasiču, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju arhitekture iz Ljubljane in tretjo nagrado v znesku 1000 evrov Projekti inženiringu, d. o. o., Ptuj.
Toniju Hamlerju je bila odločitev komisije posredovana zelo hitro. Še preden je dobil zapisnik komisije s sklepom o izbiri, so ga o tem, da je bila za gledališče izbrana njegova projektna naloga, o tem obvestili po elektronski pošti. Veselil pa se ni dolgo, ker so nekateri zunaj komisije že takoj vedeli, da ni zmagal »pravi« in da se pri tem ne bo končalo, da bodo sedaj iskali dlako v jajcu. In v tem primeru se je hitro našla, pa še zakonsko utemeljena je: ker o izbiri projektne naloge ni odločala stroka, ki se seje natečajne komisije 11. maja kljub vabilu in resnosti zadeve ni udeležila, je bilo treba sklep o izbiri razveljaviti. To je bilo tudi storjeno, medtem pa prejemniki nagrad po prvotni odločitvi komisije še vedno nimajo sklepa o tem, da so bili njeni sklepi o izbranih in nagrajenih idejnih rešitvah za ptujsko mestno gledališče razveljavljeni.
Vse naj bi bilo zakonito, pravijo v Mestni hiši na Ptuju: rej
je, da bi morala biti pri takšni odločitvi prisotna stroka, te pa ni bilo, kljub temu da jo v Mestni hiši plačujejo - za delo mestnega arhitekta in še za vsako sejo komisije posebej. Vse drugo pa naj bi bilo trenutno postranska stvar, kot na primer tudi to, ali prvoizbrani po prvotni odločitvi izpolnjuje tudi zakonske pogoje za sodelovanje na takšnem natečaju, torej ali za njim stoji biro, ki po veljavni zakonodaji lahko sodeluje na takšnem natečaju. To bodo sicer tudi poskušali izvedeti, so nam pojasnili na naše vprašanje, čeprav v tem primeru ne bo imelo nobene teže več.
Zdaj bodo nove rešitve za že pred leti slabo izbran projekt obnove MG Ptuj iskali doma in v tujini. Hamlerju ne preostane drugo, kot da se priključi kateremu od birojev, če želi še sodelovati na takšnih in podobnih natečajih. Njegovo rešitev so kot kvalitetno ocenili tudi nekateri strokovnjaki, vključno z arhitekti (ki pa ne želijo biti imenovani, ker bi se zamerili strokovnjakom iz komisije in tudi sicer bi si zaprli vrata pri podobnih projektih). Dobre rešitve so premalo - potrebno je imeti nekoga »zadaj«. Zakaj pa se zadeve projektno rešujejo v takšnih ali drugačnih partnerstvih in navezavah, pa je že druga stvar. Tisti, ki nanje ne pristajajo, se bodo morali še naprej zadovoljiti s projekti, ki niso javnega značaja, a so kljub temu javni. Njihovi naročniki pa vsaj vedo, da denarja ne mečejo proč, kot se dogaja v primeru spomeniškega objekta
Mestnega gledališča Ptuj, ki ga že od začetka obnove spremlja smola. Začuda pa je niso povzročili laiki, morda bi ti celo bolje izbrali, kot je stroka, ki si tudi po očitnih spodrsljajih ne da nič dopovedati. Vsak evro, ki bo sedaj porabljen za popravke, je vstran vržen denar, to pa, kot kaže, nikogar ne moti. V tem primeru pa še najmanj, ker naj bi šlo »za mali denar«.
Bolj za okras kot zares
Ne glede na to, kakšna bodo še vsa druga sporočila v zvezi z delom natečajne komisije v primeru Mestnega gledališča Ptuj ali kakšna bodo morebitna opravičila izbranim, ker so bili pomotoma izbrani, še posebej pa prvonagrajena rešitev, takšno delo vzbuja najmanj grenak priokus. Najverjetneje komisija dela po nekih pravilih, ki bi jih morala pri svojem delu dosledno upoštevati, predvsem pa poznati. Če so vedeli, da so sicer sklepčni, a brez stroke za veljavno odločanje, bi morali sejo prestaviti na čas, ko bodo imeli čas tudi člani komisije, ki predstavljajo odločujočo stroko. Res pa je, da so tudi drugi člani komisije strokovnjaki, vsak na svojem področju, a je njihov glas, kot kaže, bolj za okras kot zares. Tisti, ki so Hamlerja povabili k sodelovanju na vabljeni natečaj, se sedaj izgovarjajo, da so delali z najboljšimi nameni, ker cenijo njegovo delo. Če je to res, zakaj mu tudi niso prišepnili, da če želi uspeti na takšnem natečaju, mora za njim stati nekdo »kvalificiran« (beri: biro), ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, čeprav na drugi strani ne ponuja tudi najboljših rešitev. V nekem drugem primeru, ki prav tako predstavlja eno od rešitev v sklopu projekta EPK 2012 - Ptuj partner, so to naredili.
Toni Hamler je upravičeno jezen in prizadet, čeprav tega ne želi dajati v javnost. Ko je že mislil, da lahko tudi mestu, ki ga je izbral za svoje domovanje, ponudi nekaj dobrega, je znova potegnil na kratko. Za sodelovanje se je odločil tudi zato, ker je bil prepričan v dobre namere tistih, ki so ga povabili k sodelovanju. Ko te nekdo povabi k tako resni zadevi, kot je že omenjena natečajna rešitev, si prepričan, da ozadja ni.
Videm • S proslave ob 10. občinskem prazniku
Ovacije častnemu občanu Dejanu Zavcu
Osrednji del letošnje proslave ob desetem prazniku občine Videm je bil namenjen podelitvi številnih priznanj občinskim nagrajencem; podeljenih je bilo namreč kar 12 županovih priznanj, šest bronastih vidovih grbov, po en srebrn in zlat vidov grb ter naziv častnega občana.
Proslava v šotoru se je, kot se spodobi, začela s himno, ki so jo tokrat z mlado violinistko Špelo Turk odigrali videmski tamburaši, kot slavnostni govornik pa je navzoče pozdravil župan Friderik Bračič. V svojem nagovoru je poudaril, da je občina v zadnjih štirih letih (Videm namreč občinske praznike obeležuje le enkrat v štiriletnem obdobju) naredila ogromno in da je dokaj jasna tudi vizija razvoja vnaprej, temelječa na željah in potrebah občanov: „V zadnjem mandatu smo v različne naložbe vložili 20 milijonov evrov, uredili smo približno 60 kilometrov cest, štiri kilometre kolesarskih poti, skoraj toliko pločnikov, postavili 220 svetilk javne razsvetljave, 26 kilometrov vodovoda in šest kilometrov kanalizacije! V kratkoročnem naložbenem načrtu je ureditev mrliške vežice v Vidmu, parkirišč in krožišča, urejamo tudi obrtno cono, nadaljevala se bo izgradnja kanalizacijske mreže, prav tako pa bomo tudi vnaprej nudili vso podporo
Naziv častnega občana občine Videm je ob burnih in stoječih ova-cijah publike prejel svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, rojen v Trdobojcih v videmski občini.
Prejemniki bronastih, srebrnega in zlatega vidovega grba z županom Friderikom Bračičem, direktorico občinske uprave Darinko Ratajc in Borisom Novakom (na sredini)
živahnemu društvenemu dogajanju in etnografski, arhitekturni ter kulturni dediščini naše občine!"
Po županovem nagovoru je sledil kulturni program, ki ga je pripravilo domače KD Franceta Prešerna v izvedbi tamburašev pod vodstvom Jožeta Šmigoca s solisti: ženskim pevskim zborom, pevko Metko
Ostroško, Špelo Turk na violini in Rajkom Verbančičem na harmoniki, med tamburanjem in petjem pa je Manja Vinko prebirala verze pesnika Franceta Forstneriča.
Nato se je začelo podeljevanje občinskih priznanj. Bronasti vidov grb so iz rok župana Bračiča, direktorice občinske uprave Darinke Ratajc ter
Ptuj • Bojan Pahor o Perutninini bioplinarni
»Govoril sem splošno, ne konkretno!«
Bojan Pahor, predstavnik projekta Perutninine bioplinarne na zboru krajanov v Vidmu, po objavi članka 'Pogojni da Perutnini bioplinarni' pojasnjuje napačno razumljeno primerjavo »med audijem in zaporožcem«, ki se po njegovih besedah nikakor ne nanaša na bioplinarno v Motvarjevcih.
»Dejstvo je, da je na takratnem srečanju občanka Ptuja, Leskovarjeva, citirala nekatere zapise Zveze ekoloških gibanj in internetnih medijev, kjer naj bi bilo navedeno, da se iz biopli-narne v Motvarjevcih širi smrad, kar naj bi v javnost posredovala tamkajšnja civilna iniciativa. To so izključno njene besede. Ker je bil na zboru večkrat izpostavljen prav dvom zaradi smradu in drugih neželenih emisij v okolje iz bioplinarn na splošno, sem zbranim občanom povedal, da ne gre primerjati kar vseh doslej zgrajenih bioplinarn in jih 'metati v isti koš', saj so med njimi vseeno razlike. Od tod je nastala
tudi primerjava med audijem in zaporožcem. Nikakor pa se ta moja primerjava ne nanaša na dotično bioplinarno in sam tudi nikjer nisem govoril ali omenjal nobene konkretne bioplinarne. V kontekstu zapisanega članka pa si morda lahko kdo moje besede razlaga tudi napačno oziroma jih povezuje z bioplinarno v Mo-tvarjevcih, kar je narobe. Sem pa povedal, da je načrtovana Peru-tninina bioplinarna tehnološko dovršen objekt, kjer ne bo nobenih emisij v okolje, saj gre za popolnoma zaprt sistem, kar bo navsezadnje dokazano tudi v poskusnem obdobju obratovanja. Prav tako ostajam prepričan, da
tako tehnološko izpopolnjene, kot bo naša v Dražencih, v Sloveniji zaenkrat ni. Zanjo moramo, tako kot ostale bioplinarne, pridobiti IPPC-dovoljenje, ki zahteva vgradnjo BAT-tehnologij (najboljše razpoložljive tehnologije, op. a.). Po mojih informacijah je oz. bo naša bioplinarna edina brez kakršnegakoli izpusta v okolje,« je povedal Pahor in še dodal: »Še enkrat izrecno poudarjam, da nisem in tudi nimam namena s prstom kazati na nikogar; to je stvar civilnih iniciativ, ne pa profesionalnega nastopa, ki ga osebno vedno zagovarjam!«
SM
predsednika komisije za priznanja Borisa Novaka prejeli: poslanec Brano Marinič za aktivno sodelovanje pri razvoju KS Pobrežje, mešani mladinski pevski zbor Osti jarej (zanj zborovodja Dejan Rihtarič) in Biserka Selak za dosežke na področju kulture, Martin Skela za dosežke na področju športa, Etnografsko društvo Tržec (zanj predsednik Ivan Božičko) za dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine ter PGD Leskovec (zanj Peter Jagarinec) za dosežke na področju zaščite, reševanja in požarne varnosti. Prejemnik srebrnega vidovega grba je PGD Videm (zanj Srečko Primožič), prav tako za dosežke na področju zaščite, reševanja in požarne varnosti, prejemnik zlatega vidovega grba pa je le-skovški organist in zborovodja
Srečko Zavec za izjemne dosežke na kulturnem področju.
Županova priznanja so bila podeljena dvanajstim nagrajencem za uspehe na različnih področjih, od kulture in športa, preko gospodarstva, kmetijstva do lekarniške in izobraževalne dejavnosti itd. Prejemniki so: Športno društvo Pobrežje (šport), Janez in Zalika Belšak iz Skorišnjaka (kmetijstvo), Zvonko Tušek (gospodarstvo), Ida Vindiš Belšak (kmetijstvo), Janez Zavec (kmetijstvo in vinogradništvo), JVIZ OŠ Videm (izobraževanje), Lekarne Ptuj - podružnica Videm (lekar-ništvo), Župnijski urad sv. Vida (ohranjanje arhitekturne dediščine), Anton Zemljak (kmetijstvo), Manja Vinko (kultura), zdravnica Maja Pelcl (zdravstvena oskrba) in
Jože Šmigoc (kultura).
V Vidmu pa so ob letošnjem desetem, jubilejnem prazniku razglasili tudi častnega občana, ki ga je publika v dvorani pospremila z glasnimi aplavzi in stoječimi ovacijami, ko se je častni občan, boksarski svetovni prvak Dejan Zavec, rojen v haloškem delu Vidma, povzpel na oder in iz rok župana prejel najvišje priznanje občine. Dodatna razlaga za takšen naziv gotovo ni potrebna ...
Za konec sta zbrane v šotoru pozdravila še oba poslanca, Branko Marinič in Franc Pu-kšič, ter čestitala za dosežene uspehe in občini ter občanom zaželela še veliko dosežkov v prihodnje, nato pa se je publika lahko prepustila zabavi ob igranju ansambla ter ogledu in degustaciji vin v farni kleti.
SM
Prejemniki županovih priznanj
msm
Foto: SM
Foto: SM
RS
Ormož • Potreben bo rebalans proračuna
Za vrtec se bo treba zadolžiti
Zupan Alojz Sok in vodja občinskih financ Mirko Šerod sta na tiskovni konferenci predstavila spremembe, ki se obetajo z rebalansom proračuna. Obseg proračuna se povečuje za 265.000 evrov in tako bi po rebalansu letošnji proračun Občine Ormož znašal 29,4 milijona evrov. Prihodki se zmanjšajo za 563.000 evrov, občina pa se namerava dodatno zadolžiti tudi za 635.000 za izgradnjo vrtca.
Alojz Sok je pojasnil razloge za rebalans: »Bili smo relativno uspešni na razpisu za južno mejo, kjer smo prijavili tri ceste, dobili pa smo pozitivne sklepe za cesti v Žerovincih (1600 metrov), cesto na Ru-neč (1800 metrov). Neuspešni smo bili s prijavo ceste Pod-gorci-Strjanci-Podgorci, kjer smo pričakovali, da bomo dobili največ točk, saj gre za vinsko turistično cesto, ob kateri je veliko turistične ponudbe.« Zaradi nejasnih kriterijev, pa je prav ta cesta izpadla. Župan je povedal, da jo ne glede na to načrtujejo urediti, in sicer tako, da bodo njeno izgradnjo financirali v dveh letih iz občinskega proračuna.
Dražje tudi tekoče delovanje vrtca
Zaključil se je tudi drugi razpis ministrstva za kulturo. Na prvem ormoška občina ni bila uspešna, a se je pritožila in bila uspešna na drugem. Dobili so 130.000 evrov za prenovo gradu, ki zajema ureditev Unterhunda, vgradnjo dvigala in ureditev sanitarij. Župan je povedal, da je precej stvari še odprtih in da pričakujejo ugoden razvoj dogodkov na razpisu za sredstva za razvoj podeželja (ukrep 322), kjer bodo po sklepu občinskega sveta poskušali pridobiti sredstva za dva projekta - za obnovo fasade na zadružnem domu v
Foto: Viki Ivanuša
Župan Alojz Sok in vodja občinskih financ Mirko Šerod sta podala razloge za rebalans proračuna, ki bo predlagan na prihodnji seji občinskega sveta.
Miklavžu in obnovo kulturne dvorane pri Veliki Nedelji. Nedavno pa so prejeli tudi sklep o sofinanciranju prenove kulturnega doma v Podgorcih. Prišlo je tudi do sprememb v projektu GOŠO. »Gre za spremembe v finančni, ne v vsebinski plati projekta GOŠO. Projekt dobro napreduje, kmalu bo položen optični kabel v vseh 29 vaseh v občini Ormož, sledi še prikla-pljanje, vpihovanje in aktiviranje samega sistema proti koncu leta,« je povedal župan.
Odločilen razlog za rebalans pa je načrtovana gradnja vrtca. Razpis za izbiro izvajalca je že končan. Bodoči 10-oddelčni vrtec in en razvojni oddelek naj bi, če ne bo pritožb, gradilo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, investicija pa je vredna 1,8 milijona evrov. Gradnja bo
trajala dve leti, letos bo občina vložila 700.000, ostanek pa prihodnje leto. Vrtec naj bi bil končan maja prihodnje leto. Za izgradnjo vrtca se bo morala občina tudi dodatno zadolžiti za 635.000 evrov. Z rebalansom pa morajo pokriti tudi redno delovanje vrtca, saj se je izkazalo, da imajo na ormoškem letos kar za tri oddelke več vpisanih otrok kot prej. Župan to vidi kot posledico sofinanciranja drugega otroka v vrtcu in povišanja števila rojstev v državi v zadnjem času.
Občina bo odkupila še več zemljišč
V rebalansu so zajeta tudi sredstva za nakup hiše pri centru za starejše občane, dr. Hrovata 10. Prazen štiristano-
vanjski objekt je nepremičninski sklad ponudil v odkup občini. Dogovorili so se za ceno 117.000 evrov, od katerih bo občina letos plačala 50.000, ostanek pa prihodnje leto. Takrat bosta v višini odstotka lastništva doma morali svoj finančni vložek dodati tudi obe ostali občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. V tem objektu naj bi uredili oddelek za de-menco.
Lastniki zemljišč v industrijski coni so menda pokazali večji interes za odprodajo zemljišč, kot je kazalo sprva. V ta namen je imela občina načrtovanih 250.000 evrov, sedaj pa bo treba zagotoviti še dodatna sredstva, da bi realizirali vse ponudbe.
Z rebalansom je tudi zagotovljen denar za zimsko službo, ki je bila precej draga, saj je tako za lokalne ceste kot javne poti treba zagotoviti po 40.000 evrov. Rebalans bo omogočil tudi izgradnjo komunalne infrastrukture pri vinski kleti. Tam je podjetje Gradis kupilo zemljišče, na katerem namerava zgraditi pet vilablokov in prvega naj bi začeli graditi že letos.
Nekaj sredstev pa bo treba zagotoviti tudi za obnovo male dvorane v Domu kulture v Ormožu, ki je sedaj neuporabna in jo občasno namaka meteorna voda.
Viki Ivanuša
Ptujska Gora • 13. Prangerijada
Obudili srednji vek
Ptujska Gora je minulo soboto gostila trinajsto vseslovensko Prangerijado, ki jo je organiziralo tamkajšnje Turistično društvo v sodelovanju z Občino Majšperk.
Gre za že tradicionalno srednjeveško obarvano prireditev, ki se je udeležujejo mesta in kraji z ohranjenim sramotilnim kamnom ali prangerjem.
Letošnja Prangerijada je potekala na trgu pod baziliko, udele-
ženci pa so izvedli zanimiv program; že ob deveti uri dopoldne se je namreč najprej odprla pisana srednjeveška tržnica z branjevkami in branjevci, ki so prodajali marsikaj; od lončene posode in različnih spomin-
kov naprej. Po deseti uri je sledil prikaz življenja v srednjem veku, nato pa še sojenja ob sramotilnem kamnu, videti je bilo obsojenca in grajskega pisarja, sicer pa je treba povedati, da so v srednjem veku na pranger ob-
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj: Matjaž Murko, predsednik
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik
sodili izključno ljudi iz nižjega (in redkeje iz srednjega) sloja, večinoma za manjše prekrške, kot so bili pijančevanje, razgrajanje, prešuštvovanje ali tihotapljenje in kraje. Kazni so bile različne, od pljuvanja obsojenca, ki je bil pripet oz. privezan na sramotilni kamen, do zasmehovanja in tudi kamenjanja. V spremljevalnem programu so plesalci odplesali srednjeveške plese ob stari glasbi, na stojnicah pa so se predstavila tudi vsa gostujoča društva.
V Sloveniji danes obstaja 12 mest, ki imajo še ohranjen pranger: Brestanica, Lemberg, Motnik, Negova, Pilštajn, Piran, Podsreda, Ptuj, Ptujska Gora, Predgrad, Radovljica in Rečica ob Savinji. Prangerji so bili sicer množično uporabljani v 12. in 13 stoletju, ponekod pa vse do 19. stoletja.
Štirinajsto Prangerijado bo naslednje leto organiziralo Turistično društvo Radovljica.
SM
Srednjeveški pisar je moral dosledno zabeležiti izrečeno kazen obsojencu na pranger.
Foto: SM
Od tod in tam
Videm • Odprtje ceste
Foto: SIPTV
V okviru prireditev ob občinskem prazniku so v Vidmu slovesno odprli tudi moderniziran krajši odsek ceste skozi naselje Zg. Pristava. Kot je povedal župan Friderik Bračič, gre za dobrih 550 metrov popolnoma prenovljene ceste, kjer je bilo treba na novo urediti temeljenje, tampon in celotno odvodnjavanje ter nanesti novo plast asfalta. Dela je izvedlo Cestno podjetje Ptuj, zaradi zahtevnosti izvedbe pa je dobrega pol kilometra sicer nižinske ceste zahtevalo 98.000 evrov, ki jih je v celoti plačala občina iz proračuna. Po krajši slovesnosti ob odprtju nove ceste so trak v znak uradne predaje pridobitve prerezali župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, predsednik KS Videm Andrej Rožman in svetnik Anton Zemljak.
SM
Hrvaška • Ormožani na Mesapu
Foto: NS
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož in Turistično društvo Središče ob Dravi sta tudi letos bila med udeleženci mednarodnega sejma podjetništva MESAP v Nedelišcu pri Čakovcu na Hrvaškem. Gre za že dvanajsto, sicer največjo gospodarsko prireditev v regiji (18. - 20. junij), na kateri je sodelovalo 11 hrvaških županij ter predstavniki Madžarske, Srbije, BiH in Slovenije. Na 14 tisoč m2 zunanjih in 4500 m2 notranjih razstavnih prostorov se je predstavilo 327 razstavljavcev, kar je nekoliko manj kot leto poprej. Obrtniki in podjetniki iz Ormoža ter člani TD Središče so se predstavljali na 24 m2 s svojimi proizvodi in storitvami ter številnimi prospekti. V sklopu sejma je potekalo ocenjevanje vin, kjer se je izkazal Ivan Kirič z ljutomersko-ormoškega vinorodnega območja.
NŠ
Ptuj • Na gradu vladal barok
Foto: PB
V soboto je na ptujskem gradu potekala celodnevna prireditev Poletna muzejska noč. Popoldne so za otroke pripravili delavnice, ki so jih poimenovali Zlati barok, otroci pa so z njimi spoznavali obdobje baroka. Izdelovali so pozlačene baročne okraske, zanje pa so pripravili tudi baročna oblačila izpred tristo let, v katere so se lahko oblekli in se fotografirali v grajskem baročnem ambientu. V baročnih oblačilih sta se po gradu sprehajala tudi gospa in gospod in tudi poleg njiju so se lahko obiskovalci fotografirali. »Na ta način želimo promovirati ptujski grad, ptujsko zgodovino, za barok pa smo se odločili zato, ker je današnji videz gradu pravzaprav baročen,« je dejala Metka Stergar, muzejska pedagoginja.
Patricija Babosek
Čista glasba v povezavi s čisto energijo
V nedeljo, 27. junija, se bo na Ptuju pričel festival komorne glasbe Musica Poetovionis 2010, katerega cilj je približati klasično glasbo najširšemu krogu ljubiteljev te glasbe. Organizira ga glasbeno društvo Ars Musica v sodelovanju z MO Ptuj, Francem Mlakarjem kot strokovnim sodelavcem projekta EPK 2012 - Ptuj partner in ob organizacijski podpori Zasebne glasbe šole sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Ptuj • Rojeva se festival komorne glasbe Musica Poetovionis 2010
Foto: Črtomir Goznik
Duši novega ptujskega festivala Martin Sikur in Mojca Menoni Sikur
Gre za cikel šestih koncertov, ki se bodo začeli 27. junija in končali 11. julija, na njih pa se bodo predstavile različne komorne skupine, od dua, tria, kvarteta in seksteta do številčno najbogatejšega sestava, komornega godalnega orkestra. Rdeča nit prvega koncertnega cikla je čista energija. Ob MO Ptuj so festival podprli tudi nekateri sponzorji in donatorji.
»Svojo glasbeno pot sem pričela na Ptuju, v enem izmed najstarejših in najlepših slovenskih mest. Kasneje me je narava dela vodila drugam, vendar me je vedno spremljala želja, da bi svoje poslanstvo komorne glasbenice uresničevala tudi v svojem rojstnem mestu, ki se s svojimi intimnimi prizorišči ponuja kot odličen gostitelj koncertov tovrstne glasbe. Glasbeniki se v zavedanju našega poslanstva trudimo ohraniti pristno, nedotaknjeno in čisto energijo, ki izvira iz nepokvarjenega bistva nas samih, iz globin, katerih glas je včasih tako težko slišati, poslušati in slediti. S festivalom Musica Poetovionis 2010 ponujamo šest odličnih koncertov na različnih prizoriščih mestnega jedra, na katerih se bodo predstavile različne komorne zasedbe. K sodelovanju smo povabili odlične slovenske in tuje mlade umetnike. Spored prve-
Kot je povedala Stanka Gač-nik, ki je umetnici predstavila, gre za dve likovni zgodbi s samosvojim in pogumnim prika-
ga ptujskega festivala komorne glasbe je premišljeno oblikovan, klasično glasbo smo povezali z drugimi vsebinami in oblikami umetnosti, rdeča nit pa je čista energija, ki napaja tudi ptujski projekt EPK 2010,« je pred začetkom festivala povedala violinistka Mojca Meno-ni Sikur, vodja drugih violin v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija in ustanovna članica Komornega orkestra solistov Društva slovenskih skladateljev.
Ptujski festival komorne glasbe je zasnovan kot del programa Evropske prestolnice kulture 2012, z začetkom v poletju 2010. Zamišljen je kot dva tedna trajajoč vsakoletni cikel koncertov klasične komorne glasbe v letih 2010, 2011 in 2012. Festivalska zasedba priznanih domačih in tujih umetnikov, ustvarjalcev in poustvarjalcev zagotavlja vrhunsko oblikovan program in vrhunsko poustvarjanje del tujih in domačih skladateljev, od baroka do 21. stoletja.
Prvi koncert v ciklu šestih, s katerim festival odpira vrata, je navdihnila pesem Toneta Pavčka Upočasnitev. Kot solist in umetniški vodja komornega godalnega orkestra, ki ga sestavljajo odlični mladi slovenski glasbeniki, bo nastopil eden najprodornejših slovenskih
zom njunega dela in življenja, ki ju je zaznamovalo kot ženski in umetnici. Pri tem sta izluščili vse tisto, kar ju je po njunem
umetnikov zadnjih let Mate Bekavac, nagrajenec številnih mednarodnih tekmovanj in dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Koncert bo 27. junija ob 20. uri v cerkvi sv. Jurija. Drugi koncert bo 30. junija ob 20. uri v refektoriju minorit-skega samostana na Ptuju. Na koncertu pod naslovom Davidova zveza, poklon Schuman-nu, bodo Boštjan Lipovšek, eden najvidnejših slovenskih rogistov in nagrajenec Prešernovega sklada v letu 2008, violinistka Mojca Menoni Sikur
prepričanju najbolj zaznamovalo. Njuna dela, slike in kipi, so v bistvu slike in kipi njunih življenjskih zgodb.
in pianistka Jerneja Grebenšek poustvarili dela Roberta Schu-manna, njegove žene Clare Schumann in njunega prijatelja Johannesa Brahmsa. V Domu kulture bo 4. julija ob 20. uri koncert Vidim in slišim vesolje, kot projekt treh vidnih medijev ob glasbi, igrani v živo. Bojana Šaljič Podešva, ki je tudi idejni vodja projekta, je prav za ptujski festival komorne glasbe napisala novo skladbo Vidim in slišim vesolje, ki bo v izvedbi klavirskega tria Ars Musica in skladateljice same
Tako Anka Krašna v svoji likovni maniri še vedno upodablja prikrite simbole geometričnih oblik in jasnega ritmičnega sosledja ter poudarjene, močne, žive barve, kot so modra, rdeča, zelena in vijolična. Na drugi strani pa Metka Kav-
na tem koncertu tudi prvič izvedena. Šestega julija bo ob 20. uri v atriju dominikanskega samostana večer francoske glasbe in poezije, ki bo ljubitelje klasične glasbe popeljal v svet prepletanja barv glasbe in besede. Nastopili bodo harfistka Sofia Ristic, violinistka Mojca Menoni Sikur in violončelist Martin Sikur, v vlogi poeta bo nastopil dramski igralec Vojko Belšak, Ptujčan po rodu. V Starih zaporih bo 9. julija ob 20. uri koncert Iskanje svetega gra-la. Na koncertu, ki je posvečen
čič svoje drobne kipe modelira z otroško prikupnostjo, ko gre za spomine iz otroštva, pri starejših spominih, ko ne gre več samo za vesele dogodke, pa so njene figure že stroge, trpeče, in enobarvne. Zadnje ustvarjalno obdobje pa je že
violončelistu Cirilu Škerjancu, bodo nastopili štirje vitezi -violončelisti Gregor Fele, Jošt Kosmač, Martin Sikur in Jaka Stadler. Zadnji koncert prvega ptujskega festivala komorne glasbe bo 11. julija v refektori-ju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla. Glasbeni večer pod naslovom Capriccio bo z igranjem zapolnil godalni sekstet v sestavi: Rok Zgonc in Mojca Menoni Sikur (violini), Maja Rome in Mateja Ratajc (violi), Petra Gačnik Geblo in Martin Sikur (violončela).
Ideja o ustanovitvi glasbenega društva Ars Musica se je klavirskemu triu Ars Musica, ki deluje od leta 2004, v katerem ob Martinu Sikurju in Mojci Menoni Sikur igra tudi pianistka Jerneja Grebenšek, porodila v letu 2008, da bi se ob samem igranju lahko lotili tudi prireditev, skratka skrbeli za razvoj oziroma širjenje komorne igre po Sloveniji. Lani so se s ciklom koncertov poklonili skladatelju Ristu Savinu, izdali pa so tudi zgoščenko z deli Luci-jana Marije Škerjanca, Benjamina Ipavca in Rista Savina, je v imenu društva povedal Martin Sikur, član orkestra Slovenske filharmonije, ki deluje tudi kot pedagog na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Je tudi član ansambla Gaudeamus.
MG
zopet barvno, kipi dobijo ponovno barvo.
Z razstavo na Ptuju sporočata, da je življenje v bistvu zanimiva in pestra sestavljanka barvnih in tudi brezbarvnih podob, ki jih razumemo in beremo vsak zase.
Metka Kavčič svoja dela redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Kot samostojna ustvarjalka na področju kulture živi in dela v Mariboru, kjer se je leta 1960 tudi rodila. Po Pedagoški fakulteti v Mariboru se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelek za kiparstvo, kjer je leta 1987 diplomirala. V Ljubljani je zaključila tudi special-ko za konservatorstvo in restavratorsko, strokovno pa se je izpopolnjevala tudi v tujini.
Tudi slikarka Anka Krašna je Mariborčanka, kjer se je rodila leta 1950. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je zaključila tudi specialistični študij za slikarstvo. Izpopolnjevala se je tudi v tujini. Zaposlena je kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti v Univerze v Mariboru. Doslej je razstavljala na 64 samostojnih razstavah in 138 skupinskih razstavah doma in v tujini.
Ptuj • Likovni roman življenja Anke Krašna in Metke Kavčič
Slike in kipi dveh življenjskih zgodb
V Miheličevi galeriji so 17. junija odprli razstavo pod naslovom Likovni roman življenja dveh umetnic slikarke Anke Krašna in kiparke Metke Kavčič. Gre za dela z letnico 2010 oziroma za njune najnovejše stvaritve, ki si jih je mogoče ogledati v pritličju in prvem nadstropju Miheličeve galerije. Razstavo spremlja katalog, katerega tisk je omogočila MO Ptuj.
Kidričevo • Pogovor s podžupanom
Praznovanje občinskega praznika v polnem teku
Občina Kidričevo v teh dneh praznuje 13. občinski praznik. Kot običajno smo se ob tej priložnosti s podžupanom Jožefom Medvedom pogovarjali o dosežkih občine v preteklem letu in njihovih ciljih za prihodnost.
Kot je dejal Jožef Medved, podžupan občine Kidričevo, imajo, kar se tiče investicij v preteklem in letošnjem letu, kar veliko pokazati. Ob praznovanju občinskega praznika, ki se je že začel, so prejšnjo soboto odprli cesto v Apačah v dolžini 1200 m, ki so jo popolnoma prenovili, vključno s pločniki in vso potrebno infrastrukturo. Višina sredstev, potrebnih za investicijo, je znašala 400.000 evrov. V nedeljo so svojemu namenu predali tudi kapelo v Župečji vasi in uredili center Župečje vasi. V postopku je modernizacija ceste Šiko-le-Sestrže v dolžini približno 3 km v vrednosti okoli 400.000 evrov, ki naj bi bila končana v letošnjem poletju.
Med najpomembnejše investicije štejejo izgradnjo kanali-
zacije po vsej občini. V sklopu projekta Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja gradijo primarni vod in menju-jejo dotrajane azbestne vodovodne cevi. Tudi ta investicija se že nagiba v sklepno fazo in naj bi bila zaključena do septembra. Istočasno v občini gradijo tudi sekundarno omrežje, posredno s tem pa bo v prihodnosti povezana obnova cest, saj bo treba po izgradnji omenjene infrastrukture veliko cest ponovno preplastiti.
»V občini gradimo še en pomemben objekt, to je večnamenska dvorana, ki se intenzivno gradi, gradbena dela pa naj bi bila zaključena še pred koncem letošnjega leta. Investicija je vredna 3,5 mio evrov, poleg tega pa imamo še 800.000 evrov za opremo, vendar izva-
www.sloga.si
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o. Šuceva ulica 27 4000 Kranj
VSE ZA LEP VRT, BALKON IN RODOVITNO POUE
Kmetovalci in vrtičkarji vabljeni v prodajalne KGZ SLOGA v ŠIKOLE IN LOVRENC NA DR. POUU,
kjer vam nudimo vse, kar potrebujete za delo na polju in vrtu.
ZASTOPAMO, PRODAJAMO IN SERVISIRAMO stroje najbolj priznanih proizvajalcev kmetijske mehanizacije/JOHN DERE, KUHN, BRAUER...
ODKUPUJEMO žita: predvsem OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, JEČMEN, ter ostalo krompir, živino, mleko, les,...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo!
ČEVLJARSTVO, R0KAVIČARSTV0 IN ZAŠČITA	JŽnez Scene
Dolenc Janez s.p.
0iZžvas1a	jrJH
Tel.: 02 789 01 06	|
e-mail: ¡nfo@cevljarstvo-dolenc.si
www.cevljarstvo-dolenc.si
Podjetje za proizvodnjo vseh vrst zaščitnih čevljev, rokavic in specialne gasilske opreme iskreno čestita svojim cenjenim strankam,
občankam in občanom ¡^Tg ^ ^^hIJ za praznik občine Kidričevo.
MUES rl H Zuhvaljujejo se za
(Ui	JnH H izkazano zaupanje!
Mn
Podžupan Jožef Medved: »V prihodnosti nas čaka še kar nekaj projektov.«
jalec še ni izbran,« je povedal podžupan Jožef Medved.
Načrti za prihodnost
»V prihodnosti si želimo zgraditi še čim več sekundarnega omrežja, to je naša prioriteta. Nato nameravamo v občini zgraditi še zdravstveni dom, ki je nujen, saj je obsto-
Gradnja večnamenske dvorane naj bi bila zaključena do konca letošnjega leta.
ječi v zelo slabem stanju. Za to smo se dogovarjali in trudili že v preteklosti, pa do realizacije
še ni prišlo, vendar je to ena izmed najpomembnejših investicij, ki nas zagotovo še čakajo
v prihodnosti.«
V bodoče razmišljajo tudi o obnovi dvorca v Kidričevem, katerega lastnik je občina. »Če ga želimo v prihodnje izkoristiti, moramo vanj najprej nekaj vložiti.«
Trenutno so tudi v fazi oblikovanja že 15. oddelka vrtca v Kidričevem, s pomočjo katerega bodo lahko vsem otrokom v občini ponudili mesto v vrtcu.
Ob 13. občinskem prazniku je nekaj prireditev že bilo, nekaj se jih bo še zgodilo v tem tednu, sklenili pa jih bodo ob koncu tedna s sklepno slovesnostjo ob 13. občinskem prazniku v restavraciji Pan v Kidričevem, ko bodo podelili tudi občinska odlikovanja in priznanja zaslužnim občanom.
Patricija Babosek
Župečja vas • 100 let od posvetitve cerkve
Obnovljena cerkev in urejena okolica
V nedeljo je bilo v Župečji vasi prav slovesno. Sredi vasi so se namreč zbrali vaščani in vaščanke ter proslavili 100. obletnico posvetitve vaške cerkve in slovesno odprli park v neposredni bližini cerkve, ki so ga uredili s finančno pomočjo občine Kidričevo in evropskih sredstev.
Dogodek so povezali s srečanjem vseh Župečanov; vabljeni so bili namreč vsi, ki tu živijo, so tu živeli ali imajo korenine v tej vasi. Zbrani so praznovali 100 let od prve posvetitve cerkve: leto 1904 so namreč cerkev sredi Žu-pečje vasi začeli graditi, leta 1910 pa je bila posvečena. Takrat so sklenili, da bo v tej cerkvi maša le trikrat letno, in tako je še danes.
»Na pobudo osnovnošolskega otroka, ki je v svoj referat zapisal, da se veseli obletnice cerkve sv. Antona, ki stoji v njegovi vasi, smo pričeli priprave oziroma obnovitvena dela. Leta 2006 se je obnovila streha, leto kasneje sta se obnovila oba oltarja, sledile so nove inštalacije in vsa potrebna dela v notranjosti. Vse do letos so jo Župečani skrbno obnavljali,«
je dejal župnik, ki je vodil slovesno mašo.
»Zamislili smo si, da bi ob stoletnici uredili tako cerkev kot samo okolico in prav to danes slovesno odpiramo,« je dejal Marjan Bezjak.
Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik z naslovom Župečja vas skozi čas. »Začeli smo z mislijo, da bi nastalo le nekaj strani, nato
Občina Kidričevo
Vabimo Vas na osrednjo prireditev
0b 13. občinskem prazniku občine kidričevo v nedeljo, 27. junija 2010, ob 15. uri v dvorani Pan v Kidričevem.
Občina Kidričevo Župan: Jože Murko
smo se pogovarjali o 80 straneh, na koncu držimo v rokah zbornik s 160 stranmi, na kar smo zelo ponosni, saj smo zajeli zgodovino vse od prve omembe kraja do današnjih dni.« Dogodek so obeležili s slavnostno sveto mašo in procesijo, temu pa je sledil še uradni del, ko so odprli celotno vaško gmajno. »Odprtje vaške gmajne je financirala občina Kidričevo s pomočjo evropskih sredstev. Znesek je segal do 280 tisoč evrov, pri tem pa gre posebna zahvala odboru za finančne zadeve in samemu županu, da so naš projekt finančno podprli,« je zaključil Marjan Bezjak.
Patricija Babosek
Foto: PB
Obnovljena cerkev sredi Župe-čje vasi
Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik!
CENTRALNE KURJAVE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI in PLINSKE INSTALACIJE Franc ŠALAMUN s.p.
KIDRIČEVO, Tovarniška c. 22, Tel./Fax: 02/796-3301, Mob: 041/640-225
■MM ■
"I—* / ~l GRADBENO PODJETJE d.o.o.
Gsm: 041/422 162 041/643 178
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO Teiyfax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si
SPLOŠNA GRADBENA DELA
DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA
Iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo!
Foto: PB
Foto: PB
Bukovci • 14. dan gasilcev OGZ Ptuj in 100 let PGD Bukovci .
»Varnost - najpomembnejša vrednota in pravica ...

V Bukovcih je bilo 19. junija nadvse slovesno: člani PGD Bukovci so praznovali stoti rojstni dan in praznične trenutke delili s 14. dnevom gasilcev OGZ Ptuj. Ob tej priložnosti so se jim pridružili gasilci iz številnih društev in zvez na Ptujskem in tudi širše, prav tako pa tudi njihovi prijatelji iz Hrvaške (Lovrečan ■ Dubrava) in Avstrije (Badvvaltersdorf).
V	svečanem mimohodu je sodelovalo okrog 500 gasilcev in 25 gasilskih vozil. Domači gasilci so začeli praznovati že v nedeljo, 13. junija, ko so organizirali gasilsko tekmovanje za pokal vasi Bukovci, 17. junija pa so izvedli tudi vajo v Bukovcih.
Predsednik PGD Bukovci Milan Majer je povedal, da je 100 let delovanja njihovega društva velik praznik, na opravljeno delo v tem obdobju so izredno ponosni. Že pred sto leti so se zavedali, da se je mogoče učinkovito spopasti s požari, naravnimi in drugimi nesrečami le na organiziran in strokoven način. Varnost posameznika in premoženja je najpomembnejša vrednota in pravica. V Bukovcih se zelo dobro zavedajo bogate gasilske tradicije, ki jo ohranjajo in nadgrajujejo. Bukovski gasilci opravljajo vrsto nalog na preventivnem in operativnem področju, izobraževanje članstva pa je ena najpomembnejših nalog. Znanje si pridobivajo na vajah in tekmovanjih. Ponosni so na svoje tekmovalne dosežke, posebej pa še na svoje najmlajše, ki so jih v zadnjih letih večkrat razveselili, dosegli so tri druga mesta na državnih tekmovanjih, nazadnje pred 14 dnevi v Lipovcih.
V	imenu Območne gasilske
Foto: Črtomir Goznik
PGD Bukovci je 100-letnico uspešnega delovanja povezalo s 14. dnevom gasilcev OGZ Ptuj.
zveze Ptuj je na prazniku buko-vskih gasilcev in 14. dnevu gasilcev OGZ Ptuj govoril predsednik Marjan Meglič. Na območju petih občin v sestavu OGZ Ptuj deluje več kot 2200 gasilcev, od tega več kot 700 operativnih. Skupaj predstavljajo veliko moč, znanje in razpolagajo z veliko tehnike, katere nabava poteka skladno z znanji, trendi in potrebami. Veliko energije vlaga OGZ Ptuj v pridobivanje novih znanj, saj tehnika oziroma oprema brez
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik je bil župan občine Markovci Franc Kekec, na fotografiji (levo) skupaj s predsednikom PGD Bukovci Milanom Majerjem in mag. Janezom Mercem (desno), podpredsednikom Gasilske zveze Slovenije.
ustrezno usposobljenih ljudi ne more nikomur pomagati.
Čestitkam ob jubileju PGD Bukovci se je kot slavnostni govornik pridružil tudi markovski župan Franc Kekec. Zahvalil se jim je za njihovo humano poslanstvo, za 100 let uspešnega prostovoljnega dela, z željo, da bi imeli čim manj akcij reševanja premoženja in življenja ljudi. Bu-kovskim gasilcem je ob jubileju čestital tudi mag. Janez Merc, podpredsednik GZ Slovenije, ki je prenesel tudi čestitke MO Ptuj in Sveta podravske regije. Območna gasilska zveza Ptuj je ena redkih velikih gasilskih zvez v Sloveniji, ki se trudi biti kar najboljša strokovna podpora gasilcem na tem območju.
Vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Jože Korban je povedal, da se PGD Bukovci zelo dobro vklaplja v sistem zaščite in reševanja na območju, kjer deluje 82 gasilskih društev, ob 100-letnici pa mu je bil dodeljen tudi srebrni znak CZ.
PGD Bukovci, ki je bilo ustanovljeno 10. marca leta 1910, domuje sedaj v svojem tretjem domu, ki so ga v celoti dokon-
čali v letu 1989 in je tudi v celoti njegova last. Prvi društveni prapor so razvili leta 1955. Prvi večji požar v vasi pa datira iz leta 1882, ko je zagorelo 48 hiš. Še več podatkov o zgodovini vasi, ki je največja v občini Markovci, zgodovini gasilskega društva in drugih dogodkih, povezanih z gasilstvom na tem območju, pa prinaša društveni bilten, ki ima zajetnih 140 strani. Kroniko društva je na sobotni slovesnosti predstavila Patricija Bezjak.
PGD Bukovci zelo dobro sodeluje z vsemi društvi v vasi. To je bilo zaznati tudi iz priložnostnega kulturnega programa, v katerem so nastopili pevci iz vasi Bukovci pod vodstvom Janeza Zmazka, ljudski pevci KD Bukovci, ki jih vodi Alojz Marko-vič, z »gasilskimi« verzi pa se je oglasila ena najmlajših gasilskih pionirk Lea Ertl. Nastopila pa je tudi godba na pihala občine Markovci.
Na sobotni slovesnosti so podelili številna priznanja, državna in društvena, za izstopajoče dosežke na področju gasilstva, praznovanje pa so sklenili z družabnim srečanjem.
MG
RAČUNAJTE NA NOVE UGODNOSTI.
PRI TRIGLAVU RAČUNAJTE NAZAVAROVALNO POLICO POVA5I MERI. PRIZNALI VAM BOMO D017% PAKETNI POPUST NA PRENOVLJENE PAKETE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, D015 % POPUST ZA IZKUŠENE VOZNIKE, 5 % BONUS ZVESTOBE IN 5 % POPUST NA TAKOJŠNJE PLAČILO PREMIJE. NEKATERIM ZAVAROVANJEM SMO ZNIŽALI PREMIJO, DOPOLNILI PONUDBO Z ZAVAROVANJEM ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA TER RAZŠIRILI NABOR ASISTENČNIH STORITEV. VEČ O NOVOSTIH IN UGODNOSTIH PREBERITE NA AVTO.TRIGLAV.SI.
triglav
■
Od tod in tam
Ptuj • Vrtec zapušča 215 otrok
Foto: Črtomir Goznik
S tradicionalnim pohodom po ptujskih ulicah in trgih se je prejšnji petek od Vrtca Ptuj v šolskem letu 2009/2010 poslovilo 215 otrok, ki bodo že letošnjo jesen sedli v šolske klopi. Njihova tradicionalna postojanka je Mestni trg, kjer jih vsako leto sprejme tudi ptujski župan Štefan Čelan. Tudi letos jim je zaželel vse lepo med počitnicami in veliko uspeha na njihovi poti izobraževanja, ki jo začenjajo že septembra.
MG
Videm • Zlati odličnjaki
Foto: SM
V okviru osrednje videmske proslave ob letošnjem občinskem prazniku je župan Friderik Bračič nagradil najboljše učence domače osnovne šole, ki so se izkazali z odličnim uspehom skozi vsa leta izobraževanja ali pa z drugimi izjemnimi dosežki. Županove petice s priznanjem in praktično nagrado za odličen uspeh so prejeli (na posnetku): Matej Cafuta in Sebastjan Krajnc iz OŠ Leskovec, Blaž Hameršak, Vanja Marolt, Gregor Cafuta, Nina Korpar, Barbara Krošel, Tomaž Rakuš, Sabina Škvorc in Uroš Vaupotič (vsi iz OŠ Videm). Za odlične dosežke v malem nogometu si je posebno priznanje prislužila ekipa iz OŠ Leskovec. odlikovana je bila tudi Monika Škvorc za številna zlata in srebrna priznanja na različnih državnih tekmovanjih izznan-ja, Katja Pevec za uspehe v znanju matematike, Ti-len Zavec za uspehe na glasbenem področju in Aljaž Brlek za uspehe na športnem področju.
SM
Ptuj • Makete dvojnih kozolcev Franca Pogačarja
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju so 17. junija odprli razstavo maket dvojnih kozolcev mojstra Franca Pogačarja, ki bo na ogled do 23. julija. Prvi kozolec za shranjevanje orodja je ljubiteljski rezbar naredil že leto pred upokojitvijo. Zatem pa se je odločil, da bo izdeloval miniaturne kozolce. Z nobenim ni bil prav posebno zadovoljen, zato seje odločil, da jih bo začel izdelovati v merilu 1:25. Doslej je izdelal serijo dvojnih kozolcev toplarjev, to so kozolci, po katerih je slovenski kulturni in etnični prostor tudi poznan, je na odprtju razstave povedal prof. dr. Vito Hazler s Filozofske fakultete v Ljubljani. Že ob svoji prvi razstavi si je mojster izdelave maket dvojnih kozolcev Franc Po-gačar (na fotografiji) želel, da bi nekoč razstavljal na Ptuju, in želja se mu je izpolnila.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Markovci • Seja občinskega sveta
O vodi in o bioplinski elektrarni
Na tokratni seji občinskega sveta v Markovcih, ki je potekala minuli četrtek, se je znova veliko govorilo o koncesiji za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in o bioplinski elektrarni v Sobetincih. Med drugim so razpravljali še o programu varnosti in dopolnitvi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Markovci.
V dobrih treh urah so svetniki in svetnice sprejeli številne sklepe, eden izmed tistih predlogov dnevnega reda, pri katerih so se najdlje zadržali, pa je bil predlog o izvajanju gospodarske javne službe na področju pitne vode. Predlog je zajemal obravnavo odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije, o načinu opravljanja javne službe in poslovni načrt izvajanja dejavnosti z izračuni cen. Prav okoli cen se je razvnela vroča debata, ki pa je na koncu doživela epilog, kot so si ga želeli svetniki. Razpravi sta se priključila tudi razlagalca predloga, Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, in predstavnik Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. Po številnih pomislekih svetnikov o ceni kubika vode so na koncu našli skupen jezik in sprejeli sklep, da naj bi bila izhodiščna cena 0,60 € za kubik, k temu pa bo treba prišteti še omrežnino, ki je, po besedah Cvetka, sedaj ni.
Svetniki so obravnavali tudi občinski program varnosti. Ker je od sprejetja tega programa minilo že eno leto, je bilo treba v skladu z določili oceniti njegovo izvajanje. V programu je posebej poudarjeno preventivno delovanje, sodelovanje s policijo in občinskimi organi, stalni stik s prebivalci občin in stalna prisotnost na terenu ter dostopnost slehernemu občanu, kolikor to omogoča trenutna kadrovska zasedba. Na seji se jim je pridružil Robert Brkič, ki je podal poročilo o izvajanju programa, povedal kakšne so varnostne razmere v občini Markovci in napovedal cilje v naslednjem letu.
Seje se je udeležil tudi Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj.
Dnevni red je med drugim obsegal tudi predlog Odloka o dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda OŠ Markovci, ki predvideva, da po noveli o normativih kadrovskih pogojev za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki je bila sprejeta oktobra 2009, ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja za pedagoško delo vrtca. To delovno mesto mora biti sistematizirano do oktobra letos, kar pa prinaša nove finančne obremenitve. Odbor za negospodarske dejavnosti je sprejel stališče, da predlaga občinskemu svetu, da ne sprejme predlagane sistematizacije, vendar je Ivan Štrafela, ravnatelj Osnovne šole Markovci, z obrazložitvijo svetnike prepričal, da so predlagan sklep sprejeli. Temu je sledila še razprava o tem, kako in od kod razporediti sredstva za stroške novega
delovnega mesta. Ker so bili mnogi mnenja, da ni pošteno s povišanjem bremeniti staršev le ene starostne skupine, so se soglasno odločili, da se podražitev razdeli na vse otroke, saj le tako vsi utrpijo najmanj škode. Ob tem je ravnatelj zagotovil, da v šolskem letu 2010/11 ne bo prišlo do podražitev vrtca.
Še ena tema, ki je razdelila, še bolj pa razburila svetnike, je bil predlog zahteve Sobetinča-nov za izgradnjo protihrupne zaščite pri bioplinarni v Sobe-tincih. Stanko Toplak je k tej točki dnevnega reda predlagal v sprejetje dva sklepa, eden narekuje zagotovitev enakih bivalnih razmer, kot so bile pred postavitvijo bioplinar-ne, še posebej podpisnikom peticije, ter študijo vplivov cestnega omrežja in vplivov na prometno infrastrukturo. Drugi sklep pa se je nanašal
na aktivnosti župana in občinskega sveta v zvezi s sprejemanjem pogojev za bioplinarno, ki jih je občinski svet zavrnil, župan pa jih je v okviru svojih pristojnosti sprejel. Župan je na očitke odgovoril, da so bila vsa soglasja dana v skladu z zakonodajo. Tako se je razprava o protihrupni zaščiti odvila čisto v drugo smer, na vse strani so leteli očitki, župan Franc Kekec pa je ob tem dejal, da bo kljub številnim očitkom in nasprotovanjem jeseni znova kandidiral za župana, česar do tistega trenutka bojda ni nameraval. Ob koncu je dejal, da je izgradnja protihrupne zaščite v izgradnji in da se sklep realizira, kljub temu da nam je dan prej Marijan Kolar na odprtju bioplinske elektrarne zagotovil, da to ne bo potrebno, saj naj bi bil hrup pod vsemi standardi in povsem nemoteč.
Patricija Babosek
Videm • S predstavitve prvega zbornika
Knjižni ponos občine
»Zbornik je pomemben dokument kraja, hkrati pa občina s takšno knjigo pokaže, da ceni svojo preteklost in kulturno dediščino,« je v uvodni predstavitvi zajetne knjige povedal vodja projekta prvega videmskega zbornika Rado Škrjanec.

Zbornik z bogatim tekstovnim in fotografskim materialom na 400 straneh bo izdan
v prihodnjih dneh v nakladi 1000 izvodov, nastajal je kar tri leta, občina pa je projekt
Minuli teden so v Vidmu javno predstavili prvi zbornik občine, ki je nastajal tri leta.
financirala s približno 55.000 evri. »Menim, da občina takšen zbornik mora imeti, gre za izjemno pomemben dokument, ki v pisni obliki govori in ohranja zgodovino našega kraja. Prepričan sem, da bo ta knjiga ponos vsakega občana in občine kot celote,« je ob predstavitvi povedal župan Friderik Bračič.
Vsebino publikacije je predstavila urednica Tatjana Mo-horko, ki se je najprej zahvalila za pomoč vsem sodelujočim, predvsem uredniškemu odboru, pa tudi Mariji Hernja Masten za napotke ob pripravljanju obsežnega gradiva, nato pa še vsem dvajsetim avtorjem člankov.
V zborniku je zajeta zgodovi-
na videmskega območja, ki se začenja z arheološkimi odkritji, opisom kraja v 19. stoletju, nadaljuje z opisom zemljiškoknjižnih odnosov med obema vojnama in opisom časa druge svetovne vojne, vključuje pa še veliko povsem tematskih člankov, ki govorijo o znanih narečjih, haloških vinih, naravni dediščini, razvojnih možnostih občine, opisana je župnija svetega Andraža v Halozah in vse znane osebnosti Vidma, posebno poglavje je namenjeno literatu Francetu Forstneri-ču, pa videmskim slikarjem, v zborniku pa je najti še opis fa-šenka v Vidmu, poglavje o ko-rantih in poglavje o živahnem društvenem življenju občine.
Zbornik občine, kot je bilo še slišati na uradni predstavitvi, nikakor ni zgolj ena izmed mnogih knjig, pač pa gre za posebno publikacijo, ki lahko služi kot protokolarno darilo občine, kot odličen šolski pripomoček, pa tudi v turistične namene.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Repišče • 13. ročna košnja
Foto: MK
Brata Marijan in Benjamin Vidovič že vrsto let zapored ohranjata običaj ročne košnje na haloških bregovih. Letos so se kosci zbrali že 13. zapored na t. i. Holobarjevem hribu v haloškem naselju Repišče. »Naš namen je ohranjati tradicijo ročne košnje, jo prenašati na mlajše rodove in hkrati poskrbeti za pokošeno strmo hribovje, kjer strojna košnja niti ni možna,« je ob tej priložnosti povedal Benjamin Vidovič. Kosci so svoje delo začeli že ob peti uri zjutraj, z obveznim šilcem žganega za moč, končali pa so v dobrih treh urah. Po dveh urah so si kosci privoščili zaslužen zajtrk (gibanica in »opre-šak«), po zaključeni košnji pa je gospodar Vidovič, tako kot nekoč, poskrbel še za bogato južino za dobro opravljeno delo.
SM
Ptuj • Razstava izdelkov Društva Optimisti
Foto: Črtomir Goznik
Na sedežu Društva Optimisti Ptuj, Rimska ploščad 24, je na ogled vsakoletna razstava izdelkov delavnic, v katerih ustvarjajo pripadnice in pripadniki tretje generacije. Poseben čar te razstave je, da so na ogled le izdelki, ki so nastali v zadnjem letu in ki jim nadvse ustvarjalni pripadniki tretjega življenjskega obdobja vsako leto dodajajo nekaj novega. Zdaj, ko imajo čas za razvijanje svojih hobijev, puščajo prosto pot svoji ustvarjalnosti, kije brezmejna, kot je brezmejna njihova radovednost za nova spoznanja. Letos še dodatno osvajajo z izdelki pergamo tehnike. Na ponedeljkovem svečanem odprtju razstave, ki se je je udeležil tudiptujski župan Štefan Čelan s sodelavko Majo Erjavec, je v imenu društva govorila Anka Ostrman, mentorji pa so na kratko tudi predstavili dejavnosti posameznih delavnic. S cvetjem so se za potrpežljivost in posredovano znanje ter vodenje zahvalili mentorjem Nežki Belca, Veri Kaisersberger, Magdi Brenčič, Mirjani Škrabar in Francu Simoniču. Prav tako pa tudi Adeli Bombek za pravno svetovanje, za zdravstveno svetovanje in merjenje tlaka pa je odgovorna Boža Ribič. Marjana Tkalčec pa se je v imenu treh likovnic zahvalila za vso pomoč pri spoznavanju novih tehnik slikarki Rozini Šebetič. V društvu Optimisti so ponosni tudi na Špelco Vrbanec, ki je prejela priznanje za naj prostovoljko leta 2009.
MG
Ptuj • Brodolom teme v galeriji
Foto: Črtomir Goznik
16. julija so v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj odprli razstavo Brodolom teme akademske slikarke Chiare Sorgato. Sorgatova, ki je bila rojena leta 1985 v Padovi, trenutno zaključuje podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Ustvarja intenzivne slike, prežete z nenavadno človeško prisotnostjo, ki dajejo njenim delom videz sanj in resničnosti obenem. Do sedaj je sodelovala na številnih razstavah in tekmovanjih, največkrat v Benetkah, njena ptujska razstava pa bo na ogled do 17. julija
Polona Ambrožič
Ptuj • S seje Sveta za sveta za preventivo in vzgojo
Previdno v času počitnic!
15. junija se je na 12. redni seji sestal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ptujske občine, na katerem so udeleženci med drugim razpravljali o varnosti otrok v šolskih počitnicah in pripravi na varen začetek novega šolskega leta.
Člani Sveta pozivajo starše, naj poskrbijo za varnost otrok v času počitnic.
Prva tema na dnevnem redu je bila varnost otrok v začetku počitnic. Kot je povedal predsednik Sveta Franc Kozel, so dan poprej na seji Varnostnega sosveta sprejeli sklep, da prek medijev posredujejo staršem določene napotke. Tako jih opozarjajo, da naj se njihovi otroci v počitniškem času čim več udeležujejo raznih organiziranih delavnic in da naj med kolesarjenjem vedno uporabljajo čelade (tudi popoldne v prostem času).
Kot je še dejal Kozel, so v prvi vrsti za njihovo varnost odgovorni starši sami. Slednje tako poziva tudi, naj bodo previdni glede kopanja otrok v neurejenih kopališčih. »Pa tudi, ko gredo mestni otroci na počitnice na podeželje, morajo paziti pri delovnih strojih, ki jih niso vajeni. Tisti, ki mu je otrok zaupan, mora nanj paziti,« je še izpostavil določe-
ne morebitne nevarnosti. Ker bodo v času poletnih mesecev mnogi otroci sami v urah, ko so starši v službi, meni predsednik tudi, da bi se morali roditelji s potomci pogovoriti, kaj se sme in česa ne.
Na seji so tako na splošno sklenili, da se bodo potrudili čim bolje obveščati starše glede varnosti otrok v času šol-
skih počitnic.
Kar se novega šolskega leta tiče, pa so se dogovorili, da bodo člani Sveta skupaj z vodji policijskih okolišev po četr-tnih skupnostih med 16. in 25. avgustom pregledali šolske poti in prometne signalizacije, nato pa bodo svoja opažanja podali na skupnem sestanku, ki ga bo okoli 26. avgusta sklical ptujski župan.
V prvih 14 dneh šole bodo ponovno tudi varovani otroci v prometu, pri čemer bo prav tako sodelovala policija in člani Združenja šoferjev in avto-mehanikov Ptuj, otrokom pa se
bodo v tem času bolj posvetili še mestni redarji.
Na dnevnem redu so imeli tudi poročilo o izvedbi 12. medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu, ki se je pred časom dogajalo na bre-ški osnovni šoli. »Tekmovanje je potekalo brez napake, izredno dobro je bilo poskrbljeno za varnost,« je ob tem povedal Kozel.
Dva najboljša sta se uvrstila naprej na državno tekmovanje v Mursko Soboto, na katerem je nato Denis Letonja iz grajen-ske šole dosegel tretje mesto.
Člani Sveta so govorili tudi o projektu Pasovček, katerega cilj je pravilna in dosledna uporaba otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu, izvajali pa so ga v vrtcu Tulipan in Osnovni šoli Breg. Spregovorili so tudi o 5. otroški varnostni olimpijadi, katere organizator je Policijska uprava Maribor, na Svetu pa so pri njeni pripravi pomagali z donacijo. V projektu je sodelovalo čez 1000 otrok, zaključili pa so ga s prireditvijo na Sladkem Vrhu v začetku junija.
Polona Ambrožič
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!

QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandia.si
J
Qtaxlfa + sreda =
Poiščite ugodne izdelke z oznako iQ cena.
Pasivne hiše so na pohodu
Bi kdo mislil, da se največ dogaja v prestolnici. Ce govorimo o pasivnih hišah, bi temu težko pritrdili. V mojo pisarno najbolj zahajajo Štajerci, ki bodo ali pa že izdelujejo svojo novo, praviloma pasivno hišo. Naše štajerske stranke so zelo dobro informirane in zelo izbirčne, vedo, da niso tako bogate, da bi kupovale slabe naprave, ki bodo morale več desetletij služiti v njihovem novem domu. Pasivne hiše, ki porabijo zelo malo energije za ogrevanje, so tudi dobro subvencionirane in zato je danes ne le nespametno, ampak tudi neekonomično graditi po starem. In kaj je novega? Odlična toplotna zaščita - od 20 do 30 cm debela, dobra trislojna okna in vrata in sodoben način ogrevanja in prezračevanja. Pasivna hiša mora biti narejena zelo zrakotesno, zato je nujno vgraditi kakovosten prezračevalni sistem z vračanjem toplote. V Evropi je najboljši na tem področju proizvajalec PAUL Warmeruckgewinnung iz Nemčije. Ima vrsto nagrad in odlikovanj ter je vodilen po tehničnih rešitvah in patentih na
področju prezračevanja z vračanjem toplote. Razvil je protitočni prenosnik toplote preseka šahovnice, ki edini na svetu dosega izkoristke preko 95 %.
Za enodružinsko hišo, kot je denimo hiša družine Leben blizu Ptuja (na slikah), je najprimernejša rešitev kompaktni sistem, v katerem je integrirana prezračevalna naprava in toplotna črpalka zrak-voda, ob tem pa je nameščen še 500-litrski hranilnik toplote, ki je v tem primeru povezan še s sprejemniki sončne energije na
strehi. Zanimivo pri tem sistemu in pasivnih hišah je to, da radiatorjev ni treba vgrajevati, saj se hiša greje kar z zrakom iz prezračevalnega sistema.
Svojim strankam ne le prodajamo najkakovostnejšo opremo (certificirano od Pasivhaus inštituta iz Darmštata), ampak brezplačno nudimo še svetovanje, tehnični pregled projekta, določimo volumne prezračevanja in izdelamo popis potrebne opreme. Do nas ni težko, če si zapomnite: www.prezracevanje.si. Mag. Bojko Jerman, E-NETSI, d. o. o. (PR)
Od tod in tam
Trdobojci • Rezbarji na delu
Foto: SM
V haloškem naselju Trdobojci, v občini Videm, so minuli teden ustvarjali rezbarji in modelarji. Skupno se jih je na otvoritveni slovesnosti apartmajske hiše v Trdobojcih zbralo 11 iz Slovenije, Slovaške, Hrvaške in Madžarske, vodil pa jih je predsednik slovenskega združenja rezbarjev in modelarjev, Srečko Ornik, ki je ob tej priložnosti povedal, da gre za že tradicionalno enotedensko druženje rokodelskih mojstrov. Program otvoritve druženja rezbarjev je potekal na ha-loški domačiji, ki jo je že pred leti odkupila na pobudo bivšega poslanca Srečka Hvauca mariborska zadruga Pozama, ki jo aktivno ureja za turistične namene in je v teh dneh že odprla popolnoma obnovljeno apartmajsko hišo za prve goste. Program otvoritve so minuli teden popestrili mnogi pevci, glasbeniki in govorci, zbrane pa je seveda pozdravil tudi videmski župan Friderik Bračič, kije pohvalil tako nov turistični objekt v haloškem delu občine kot tudi srečanje rezbarjev in modelarjev.
SM
Veržej • Kuhali so bograč
Foto: NS
Deset ekip se je pomerilo v tradicionalnem kuhanju bograča, najuspešnejšemu dvojcu pa je pripadla vstopnica za nastop na državnem tekmovanju, ki bo v Lendavi. Posebno komisijo so sestavljali Milan Panker, Simon Tola in Aleš Granfola, ki so bili najbolj zadovoljni s kakovostjo in okusom bograča Dejana Nemca in Nine Pušenjak iz Banovcev, drugo mesto je osvojila ekipa v sestavi Tea Arvaj, Brane Kuri, Vida Kuri, Vojko Kuri in Željko Žmauc iz Vito-marcev, tretje pa Alojz Ritonja, Žan Brunec in Sašo Kukolj iz Veržeja.
NŠ
Apače • Zlatoporočenca Vajsbaher
Foto: DK
V začetku junija sta zlato poroko praznovala Jože in Marija Vajsbaher iz Apač na Dravskem polju. Obredje potekal v cerkvi v Lovrencu. Vodil ga je domači župnik Karel Pavlic v prisotnosti župana občine Kidričevo Jožeta Murka, Jože, rojen v Šturmovcih, in Marija, rojena v Apačah, sta si dom zgradila v Apačah, V zakonu sta se jima rodila dva otroka, in sicer sin Jože in hčerka Olga, Jesen življenja pa jim po-lepšujejo štirje vnuki, in sicer Smiljan, Jernej, Simon in Mitja terpravnukAlessandro. Sicer pa je Jože delat v TGA Kidričevo od 1958 do upokojitve 1991, Marija pa je bila zaposlena v ZD Kidričevo od leta 1959 do upokojitve leta 1988.
Danilo Klajnšek
Gornja Radgona • Pomurski sejem
Po dvodnevnem (16. in 17. junij) mednarodnem ocenjevanju 238 vzorcev mesnih izdelkov iz Slovenije in Hrvaške, bo v okviru delovanja pomurskega sejmišča v Gornji Radgoni sledilo ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod (22. junij). V ocenitvi bo 83 izdelkov iz Slovaške, Srbije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. V obdobju do pričetka 48. mednarodnega kmetij-sko-živilskega sejma Agra, 21. avgusta, bo potekalo še ocenjevanje vin (19.-23. julij), medu (9.-11. avgust) ter kmetijske mehanizacije in opreme (19.-20. avgust).
NŠ
Videm • Cestna saga zakoncev Božičko
Devet let čakanja na rešitev
Zakonca Frida in Alojz Božičko že leta živita na domačiji tik pod vzponom haloškega gričevja, na naslovu Dravinjski Vrh 12, v občini Videm. Stara in nova domačija Božičkovih stojita prav na koncu uradne javne poti, ki je tudi asfaltirana, sama pa sta si po svoji zemlji do hiše in mimo nje uredila makadamsko pot, ki pa je takoj postala predmet velikih težav.
težav okoli svoje zasebne ceste: »Prosila sva za ustrezen prometni znak z oznako slepe ulice, a ga v devetih letih nisva uspela izprositi.«
Foto: SM
Zasebna cesta čez lastna zemljišča teče tik ob Božičkovi hiši; zakonca pravita, da bi bila pripravljena oddati občini svojo zemljo za cesto, vendar po drugi trasi, nekoliko odmaknjeno od hiše.
Foto: SM
Ker občina ni postavil znaka za slepo ulice že pred Božičkovimi, sta si prizadeta občana znak postavila sama, in to že večkrat, saj ga neznanci uničujejo.
Svet je majhen
Sarkozy : Merkel
Z današnjo kolumno bomo zaključili trilogijo člankov, namenjenih evropski gospodarski krizi in vlogi nemške države pri reševanju oziroma preoblikovanju podobe celinskega finančnega trga.
Kot smo obrazložili v trenutku, ko je Helmut Kohl obljubil Nemcem - v dogovoru z Moskvo - ponovno skupno državo, se je Pariz prestrašeno odzval. Velikan na vzhodni meji ga nikoli ni navdušil in v zgodovini je prinesel le težave.
Da bi Francija skušala obdržati novo, veliko, ekonomsko najmočnejšo evropsko državo pod nadzorom, jo je prisilila k sprejetju skupne valute in finančnega prostora. Berlin se je odrekel lastnemu simbolu, simbolu ponosa in uspeha, Pariz je pridobil sredstvo za učinkovitejši nadzor večnega tekmeca, celotna Stara celina pa se je podredila novemu bilateralnemu vodstvu.
Vendar Nemci so, kotprotipogoj, zahtevali, da se v evroco-no prenese sistem vodenja BundesBanke in se ne ustanovi nobena skupna ekonomska politika, ki bi lahko nadzorovala celoten sistem.
Nemčija v tem trenutku pospešeno rešuje proračunske težave in je uzakonila v sami Ustavi, da bo imela od leta 2013 ničodstotni primanjkljaj. Analitiki po svetu se sprašujejo, če slučajno Berlin v času krize tako natančno in z ogromnim trudom rešuje težave zato, ker želi iz evra in tako uničiti celoten sistem. Osebno mislim, da je bolj verjetno, da naši severni partnerji ne želijo do konca destabilizirati enotnega monetarnega sistema, temveč le pokazati svojo nadmoč in torej obdržati evro kot izsiljevalno sredstvo. Če je takšna analiza pravilna, svetujem protiizsiljevalno politiko.
Ko sta Pariz in Berlin dosegla zgoraj opisan kompromis, združitev proti evru brez političnega vodenja, sta ustanovila nesmiselno valuto za gospodarstva, ki niso nemška. Takratni voditelji so podcenili dejstvo, da bodo manj učinkovite državice, ki so se odrekle fleksibilnosti valutnih tečajev, morale zmanjšati cene, plače in socialna varstva.
Za nekaj časa je ta »evroproblem« ostal skrit in neopažen ter krit s povečanjem dolga. A v trenutku, ko se ne moremo več zadolževati, bo deflacijski udarec evra izredno močan. Francoska ideja o evropeizaciji Berlina se je spreobrnila v germanizacijo Evrope. Vse države so prisiljen postati kot Nemčija ali zapustiti evro.
V prvem primeru bodo morale uvoziti deflacijo s tveganjem, da je ne bodo znale tehnično in politično podpreti (npr. Slovenija), paradoksalno bodo državljane spravile do lakote in postale dokončno popolnoma podrejene Berlinu. Ne bo se izšlo. Evro bo potonil.
Strateško razmišljanje nemških voditeljev temelji na prepričanju, da se bodo pred perspektivo kaosa in finančnega nereda ostale države raje odločile za podrejenost, in da bi projekt uspel do konca, podpirajo predloge o marginalizaciji kršiteljev znotraj Evrosistema (npr. prekinitev glasovalnih pravic).
Vendar Nemčija ni analizirala možnosti, da vse pomembnejše države koordinirano, istočasno izstopijo iz sistema. V takšnem primeru bi se znašla popolnoma sama z najmočnejšo valuto, torej ranljiva pred konkurenco francoskega in italijanskega industrijskega sistema. Nemški sistem bi bil uničen. Bila bi katastrofa.
Torej Angela Merkel, ki ima izredno velike probleme znotraj koalicije in čuti napetost, izvirajočo iz pomanjkanja predsednika republike, zelo veliko tvega. Berlin se igra z ognjem. Ne vidi nevarnosti na Zahodni fronti. V tem trenutku Sarkozy sodeluje, a v primeru notranjih nemirov bo brez težav najavil vojno Nemčiji. Vojna bi bila seveda pogubna za vse.
Nemčijo moramo izsiljevati, a le da si izborimo močen padec vrednosti evra in tako uravnovesimo deflacijo, pridobimo večjo rast na podlagi izvoza in pridobimo nekaj časa, da izoblikujemo novi model skupnega monetarnega sistema, ki trenutno ni zdržljiv.
Stara celina je bila že prevečkrat na robu kolapsa zaradi napetosti med Francijo in Nemčijo. Zaradi takšnih razlogov imamo danes Evropsko unijo, vendar se lahko ves mir, ki so ga naši predniki zgradili na skupnih ustanovah, v sekundi ponovno zruši zaradi gospodarskih nesporazumov.
Laris Gaiser
Kot sta povedala Božičkova, sta zasebno cesto uredila čez lastne parcele tik mimo svoje hiše od Pristave do mostu čez Dravinjo, s tem pa je pravzaprav postala neke vrste „črna" povezovalna cesta, ki je že marsikoga zavedla, predvsem pa služi številnim domačinom za izogibanje policijskim patruljam ali za krajšanje poti iz smeri Podlehnika proti Vidmu. »Nemalokrat se zgodi, da se na tej zasebni cesti znajde kak tujec, ki ne ve, ne kod ne kam in potem obrača po naših travnikih. Še huje je, ko po tej cesti divjajo pijanci, ki se hočejo izogniti policijski patrulji in vedo za to pot. So se dogajale že nesreče, poleg tega so naju celo že okradli, saj na stari domačiji, mimo katere pelje pot, ne živi nihče, je pa tam še gospodarsko poslopje z orodji in stroji. Že devet le se boriva za rešitev te težave, pa sva vedno naletela na gluha ušesa, tako pri našem županu Vidma kot pri policiji, predvsem pa sva razočarana nad našim pristojnim svetnikom Antonom Zemljakom,« najprej povesta Božičkova in ob tem kažeta na uradni dopis občini Videm in podlehniški policijski postaji iz julija 2001: »Z odprtjem RTC Dravinja se je promet po naši zasebni cesti nenormalno povečal, avtomobili so kar drveli sem in tja, bilo je nevarno, ker ni bilo malo alkoholiziranih za volanom. Ko je Dravinja poplavljala, so morali še obračati, saj je bila naša cesta pri mostu pod vodo. Takrat sva pač uradno opozorila občino in Policijsko postajo Podlehnik na težave in nedovoljeno vožnjo po zasebni cesti ter občino tudi prvič zaprosila, naj postavi znak za slepo ulico vsaj pri objektu RTC Dravinja, da vozniki ne bi množično zavijali k nam in naprej. Toda zgodilo se ni nič, vse do danes ne!«
Zasebna cesta za vse; tudi za nujne obvoze ...
Božičkova sta tako sama financirala in postavila znak ob cesti na robu svoje parcele, ki prepoveduje nadaljevanje vožnje in opozarja, da gre za zasebno cesto oz. lastnino. Kaj dosti ni pomagalo, saj so neznanci znak izruli, ga odvrgli v gozd, kjer sta ga Božičkova našla, ponovno postavila in zabetonirala ob cesti, a so ga nepridipravi prebarvali itd.
Sodu ogorčenja in razočaranja Božičkovih pa je izbilo dno dejstvo, da je si je občinsko vodstvo ob preplaščevanju ceste mimo RTC Dravinja po njunih besedah dovolilo zasebnih 400 metrov ceste izrabiti kot obvozno cesto z ustreznim smerokazom: »Nisva bila niti
prav obveščena o tem, župan je sicer nekaj rekel o tem, da bo kakšen teden naša cesta potrebna zaradi dela, vendar potem voženj tovornjakov sploh ni bilo konec! Tako se vendarle ne dela! Gre za čisto zasebno cesto, ki smo jo naredili sami, uporabljamo pa jo lahko le midva in najin nečak z družino, ki tudi živi tukaj. To cesto praktično tudi vzdržujemo in gramoziramo sami, le nekaj je pred časom prispevala občina!«
Božičkova lastništvo jasno dokazujeta z vknjižbami in zemljiškoknjižnimi izpiski ter skicami, kjer je res jasno razvidno, da omenjenih 400 metrov zasebne ceste sploh ni vrisane in ne kategorizirane; temu niti ne oporeka prav nihče, niti župan Vidma Friderik Bračič.
»Velikokrat sva skušala rešiti
to težavo na občini, pa nikoli ni bilo nikogar pristojnega takrat tam. Prosila sva zgolj za to, da bi se postavil ustrezni prometni znak ob javni poti, ki bi voznikom povedal, da gre za slepo ulico. Pa nič!«
Dala bi svojo zemljo, da se trasa premakne stran od hiše
Ob tem Frida in Alojz Božič-ko še pravita, da bi se, glede na dokaj gost promet, strinjala tudi z uradno kategorizacijo in ureditvijo ceste s prenosom v občinsko last, vendar ne na sedanji trasi, tik pod oknom njune hiše, praktično preko domačega dvorišča: »Sva pripravljena oddati svojo zemljo za cesto, da jo občina uredi, tudi
uradno, asfaltira in registrira, vendar ne na tej trasi, ker bi nama ljudje vozili tik pred vhodom hiše. Traso ceste bi lahko uredili nekoliko bolj stran. Vendar sva od občine dobila le uradno ponudbo za temeljenje in asfaltiranje ceste v vrednosti dobrih 47.000 evrov, pri čemer naj bi mi poskrbeli za tampon, občina pa bi plačala asfaltiranje v vrednosti dobrih 13.000 evrov. Kako pa naj midva in nečak plačamo 30.000 evrov za 400 metrov ceste?! Saj to ne moreva, tudi če bi vzela kredit, ga ne dobiva toliko!«
Božičkova sta bolj obupana in razočarana kot jezna; v devetih letih poskusov jima ni uspelo prepričati niti občinskega vodstva, da naj postavi ustrezen prometni znak, kaj šele kaj drugega. Njuna jeza pa je bolj uperjena proti domačemu svetniku Zemljaku, ki jima ni hotel prisluhniti in njune težave izpostaviti na sejah občinskega sveta: »Moti naju ta indiferenca, kot da sva zrak. Toliko časa opozarjava na težave, pa nihče noče slišati in vedeti nič. Takšen odnos res ni vreden človeka!«
Župan: Vse je stvar dogovora
Župan Friderik Bračič priznava, da problematiko zasebne ceste, ki (ne)hote povezuje videmsko javno pot s povezovalno cesto Videm-Podlehnik pri mostu čez Dravinjo, pozna, vendar pa so njegova pojasnila nekoliko drugačna: »Glede postavitve prometnega znaka moram najprej povedati, da te pobude nikoli ni obravnavala naša komisija za cestnopro-metno varnost. Poleg tega ne vidim razloga, zakaj bi občina morala ob svoji cesti postavljati takšen znak. Gotovo pa si ga lahko na svoji zemlji, ob svoji cesti, postavita lastnika zemljišč in zasebne ceste. Kar zadeva vprašanje ureditev oz. asfaltiranje teh 400 metrov Božičkove ceste pa je res, da jima je bil dan na vpogled predračun, koliko to stane, vendar to nikakor ne pomeni, da naj bi dve ali tri domačije plačale tako visok znesek, kot ga navajata Božičkova. Očitno gre za nesporazum; stališče občine je, da vsako gospodinjstvo pač sofinancira ureditev ceste, vendar pa ti zneski po posameznih gospodinjstvih v občini nikjer ne presegajo 1000 evrov in tudi v tem primeru ne bi bilo drugače. Da naj bi traso ceste z oddajo zemljišč urezali in asfaltirali drugje, bolj odmaknjeno od domačije Božičkovih, pa slišim prvič. Če je to tako, se lahko seveda še pogovarjamo, sam sem vedno za dogovor in menim, da bomo lahko sporazumno rešili tudi to težavo!«
Do takrat pa se bosta Bo-žičkova zaradi lastne ceste še vedno morala tresti pred kakšnim težko naloženim tovornjakom, pijanimi vozniki in izgubljenimi gosti, ki bodo po njuni cesti iskali izhod iz labirinta tamkajšnje cestne mreže.
Morda pa se bodo zadeve vendarle pozitivno rešile v
prid voznikom in prizadetim Božičkovim, pa četudi brez pomoči pristojnega svetnika Zemljaka, ki bi mu takšne lokalne težavice svojih volivcev pravzaprav morale biti - kot izvoljenemu predstavniku tega področja - prva naloga svojega (političnega) mandata ...
Destrnik • Sprejem najboljših učencev
Ponos dveh občin
Župana občin Destrnik in Trnovska vas, Franc Pukšič in Alojz Benko, sta konec minulega tedna v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku sprejela najboljše učence OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Zlati odličnjaki OŠ Destrnik-Trnovska vas z obema županoma na sredini: Nastja Sluga, Urši Markež, Lucija Kuhar, Larisa Ziško, Saša Arnuga in Matjaž Pukšič
»Današnji dan je gotovo eden lepših v mozaiku dogodkov naših občin, saj ste danes tukaj vsi, ki ste najboljši. Zavedati pa se morate, da je življenje pred vami velika preizkušnja, lahko pa računate na našo pomoč; tako svojih staršev kot tudi dosedanjih učiteljev in na koncu koncev tudi županov ter vseh institucij. Vsem želim v prihodnje veliko trdne volje in veliko uspehov, zapomnite pa si tudi, da je treba vedno dobro razmisliti, ko se boste znašli na križiščih življenja. Bodite ponosni, nase in spoštujte sebe ter soljudi, kajti ti dve lastnosti sta temelj srečnega življenja,« je najboljše učence, ki so dosegli izjemne rezultate na raznih državnih tekmovanjih ter šest zlatih učencev, nagovoril de-strniški župan Pukšič.
Benko pa je k temu dodal: »Iskrene čestitke vsem vam za vse dosežene rezultate. Zagotovo pot pred vami, ki ste jo izbrali, ne bo vedno lahka, vendar nikakor ne zaidite na stranpoti. Prepričan sem, da boste tudi vnaprej dosegali takšne zavidljive rezultate kot doslej in upam, da boste osta-
li ali se vrnili v naše kraje, saj ste naš ponos in naša prihodnost; morda je med vami tudi naš bodoči župan ali županja. Dosedanji rezultati pa naj vam bodo v spodbudo za naprej.«
Učence so pozdravili, jim čestitali in zaželeli veliko uspehov v nadalje tudi vodja
podružnične šole Trnovska vas Klavdija Heric, pomočnica ravnatelja Mira Anderlič in razrednik Aleš Mardžetko. Kratka slovesnost se je zaključila s podelitvijo pohval, knjižnih nagrad in vstopnic za ptujske Terme šestim zlatim odličnja-kom. Predala sta jih župana,
prejeli pa so jih: Nastja Sluga, Urši Markež, Lucija Kuhar, Larisa Ziško, Saša Arnuga in Matjaž Pukšič. Čisto za konec pa sta župana povabila vse osnovnošolce še na pizzo k Mici.
SM
Ptuj • Piramide upanja
Vedno pride kak lep nov dan
15. junija je v Domu kulture Muzikafe potekal literarni večer poezije in podob ob izidu knjige Piramide upanja, v kateri se prepletajo fotografije Gregorja Radonjiča, ki sicer prihaja iz kemijske stroke, in pesmi Neže Maurer, ki je seveda ni treba posebej predstavljati. Skorajšnja osemdesetletnica je preprosto -če si jo dovolimo opisati s takšnim »mladostnim« izrazom- »faca«.
Kot vedno je tudi na Ptuju ganila, nasmejala in vzbudila občudovale.
Svoje je k prijetnemu večeru dodala tudi Liljana Klemenčič iz ptujske knjižnice, ki se je pogovarjala z obema gostoma. Tako smo med drugim izvedeli, da Maurerjeva pesni že od najbolj rosnih let, na prvo objavo njenih del pa je vplival pravzaprav moški, čeprav po njenih besedah o moških že
celo življenje govori, da niso kaj prida.
»Tisti, v katerega sem bila do dna duše zaljubljena in sem mu vsak dan napisala pesem, je namreč takrat, ko je bilo jasno, da bova šla narazen, prinesel nazaj vse te pesmi in rekel, da naj jih nesem nekam, kjer jih bodo natisnili. In res je to storila revija Nova obzorja v Mariboru,« je pojasnila pesnica in pisateljica, ki je med najbo-
lje izposojanimi slovenskimi avtorji.
V življenju je izdala veliko knjig, v zadnji, poimenovani Piramide upanja, se je znašla skupaj s fotografom Gregorjem Radonjičem, med drugim doktorjem tehniških znanosti. Ta je prepričan, da je fotografija podaljšana roka zavesti in ti njegovi »podaljški« so očitno na kožo pisani Maurerjevi, saj je, kot pravi sama, ko je prvič
videla njegove izdelke, bila vsa iz sebe.
Oba dela knjige, tako pesmi kot podobe, sta nastajala ločeno, nato pa se je zgodilo neko sodelovanje, ki je dalo ta zanimiv rezultat, sicer posvečen avtoričini osemdesetletnici.
Kljub tem častitljivim letom ostaja gospa iskriva in hudomušna, kar je dokazala tudi na Ptuju, kjer je publiko ves čas spravljala v smeh. Na vprašanje Klemenčičeve, kakšna kemija se je zgodila, da smo dobili Slovenci tako dobre pesmi, je odgovorila: »Ja začelo se je z mamo in atom!«
Ko ji je obiskovalka iz publike povedala, da jo občuduje, pa je v svojem šaljivem tonu zopet odvrnila: »To človeku dobro dene. Dolgo sem bila namreč v senci, kar pa je tudi dobro, da ne porjaviš preveč.«
Energična umetnica, oblečena v pozitivno oranžno, je presenetila tudi s svojim optimizmom. Čeprav je na svetu že 80 let, ji je ta še vedno drag. Meni namreč, da vedno pride kak lep nov dan, ki še ga včeraj nismo poznali ...
In vedno tudi kak lep večer, ki se je tokrat tudi zaradi nje nasmehnil Ptujčanom.
Polona Ambrožič
Na knjižni polici
Michal Viewegh Primer nezveste Klare
Ljubljana. Sanje, 2010 (Zbirka Sanje. Roman)
Češki pisatelj Michal Viewegh (Praga,1962) je literarno odkritje z deli v času češkega totalitarizma in tran-zicije. Letos maja se je mudil v Ljubljani, kjer je nastopil v okviru festivala Fabula. Ni odveč ponovno spomniti, da je Viewegh pop ikona češke literature in da se njegovi romani prodajajo v astronomskih nakladah. V dvajsetih letih pisateljske kariere je izdal dvaindvajset knjig, tudi v tem je podoben svojemu romanesknemu junaku. Za najboljše njegovo delo še danes velja humorna družinska kronika v času češkega totalitarizma Čudoviti pasji časi. Z romanom Primer nezveste Klare se je ponovno postavil ob bok v slovenščino prevedenih Čudovitih pasjih časov, Romanu za ženske, Igri na izločanje, Letoviščar-jem, Angelom vsakdanjega dne in Romanu za moške. V kratkem času smo v prevodu prejeli kar dve Viewe-ghovi literarni deli: Učna ura ustvarjalnega pisanja, ki je hkrati kratek roman kot tudi učbenik pisateljevanja, in Primer nezveste Klare. Če se je v Učni uri Viewegh zavestno umaknil v svet kreativnega pisanja in nekako prelomil s prejšnjimi deli, je roman Primer nezveste Klare vendarle po pisateljskem postopku motivno povezan s prejšnjim delom. Imamo zgodbo v zgodbi, pravzaprav dve vzporedni, citate iz znanih literarnih del, anglizme, različna prizorišča nakazujejo skupni imenovalec osebam, ki so tokrat erotično povezane na povsem dopadljiv in sproščen način. Njihova erotična povezanost je iskrena, na nek način so iskalci ljubezni v okvirni zgodbi detektivskega zasledovanja zvestobe oziroma prešuštva. Tudi v tem romanu najdemo nekaj avtorjevih biografskih prvin, tako v poklicnem delu kot v odnosih z ženskami, ki so ponovno v središču zgodbe. Pripoved okvirno ni več toliko navezana na prejšnje prehodne čase, avtor postavi pred bralca povsem sodobno zgodbo, ohranja pa svoj lahkotni in privlačni slog pisanja, s katerim je osvojil bralno občestvo tako v domovini kot v prevodih po vsem svetu.
V detektivski pisarni doktorja Resničnika so s pirsingi okrašeni Štof, nekoliko predebela Nina in Denis (doktor Resničnik), ko je poklical klient »z rogovi«, kakor se reče v poklicnem žargonu. Klical je znani štiridesetletni pisatelj Norbert Černy. Tudi Denis pri svoji ženi včasih začuti nepomembno ljubosumje. Tudi sam je včasih nadomeščal in skrivaj zasledoval prešuštnike. Žena Rut mu predlaga, naj se zbliža s sodelavko Nino. Z Rut sta se spoznala, ko je on delal na policiji, ona v bolnišnici in ni mogla imeti otrok. Nihče ni namreč popoln. Nina je bila za zasledovanje idealna, brez moralnih zadržkov. Policijski oficir ji je obljubljal zakon, računalniški genij ji je zapustil dva otroka. Denis je združil poklic kriminalnega policista in psihologa in šel na svoje. Ženske pogosteje naročajo zasledovanje partnerja. Moški so pogosto bolj paranoični in si predstavljajo to, česar ni. Niso ga motili Rutini skoki čez plot, pač pa domišljavost nekaterih njenih ljubimcev. Ima ga rada, ker je enostavno prijazen. Drugič je poročen, z njo devet let. Ljubosumje je sestavni del ljubezni. V lažeh so ženske prepričljivejše in zlažejo se brez zadržkov. Norbertova Klara ima dvajset let in se po prepiru pogosto ponoči kam odpelje, mogoče h kateremu od svojih profesorjev sinologije. Norbert predava kreativno pisanje, je samo komercialni avtor, ki se je zaljubil v zelenooko študentko. V dvanajstih letih je napisal enajst knjig. Kaj če mu je zares zvesta? Norbert piše in bere odlomke njune zgodbe. Ljubosumje je življenjski proces, tudi sam ima ljubico! Piše po klišeju, da avtor ne išče teme, ampak tema najde avtorja, spisal je že sto trideset strani. Denis je Robin Hood ljubezni, s posnetki je tokrat »dokazal«, da se je Norbert motil in jo po krivem sumničil. Norbert podari Klari za zvestobo darilno potovanje na Kitajsko, Denis naj ji neopazno sledi in se z njo spoprijatelji, a jo tudi nadzoruje. Žensko obnašanje je resnično nepredvidljivo in čar zgodbe je trajen. Je on samo literarna oseba in bo sodil Klari za prekršek iz fantazije?
Pogrešal je Nino in Rutine nasmehe. Tokrat mu je Norbert nastavil past.
Vladimir Kajzovar
sreda • 23. junija 2010
Kultura, izobraževanje
Štajerski	13
Ormož • Ob 200. obletnici rojstva Stanka Vraza
Spomin na slovenskega in hrvaškega pesnika
Ob 200. obletnici rojstva Stanka Vraza so Zgodovinsko društvo Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Občina Ormož organizirali znanstveni simpozij o znanem rojaku.
Na simpoziju se je s svojimi prispevki predstavilo 11 referentov, ki so se sprehodili skozi zanimive teme, kot so -Vraz in leto 1848, Vraz-Ljudevit Gaj, Nekateri vidiki Vrazovega ilirizma, Genealoška slika Fras-Vraz, Marburg-Maribor, Narodnostne razmere na ptujskem območju v prvi polovici 19. stoletja in druge. Za Vraza je bil zlasti pomemben odnos z dr. Štefanom Kočevarjem, vodjem štajerskih Slovencev v Celju, ki ga je predstavil domoznan-stvenik Franc Krnjak, ki je povedal, da brez Kočevarja tudi Vraza ne bi bilo, oziroma da je Kočevar Vrazu v odločilnih trenutkih stal duhovno in materialno ob strani. Svoj referat je Krnjak pripravil na podlagi pisem, ki sta si jih izmenjevala, sicer pa meni: „Vraz je bil tragična figura ilirskega Štajerja in leta 1851 je umrl v Zagrebu. Bil je tajnik Matice ilirske, kjer pa so se ga želeli odkrižati, kar ga je še bolj prizadelo. Kasneje so Matico ilirsko obnovili, vendar brez Vraza ni bilo gonilne sile, ki bi jo vodila v narodno-preporodnem smislu."
Ob 200. obletnici rojstva Stanka Vraza je filatelistična sekcija izdala priložnostno znamko in ovojnico.
Prof. dr. Miran Puconja je pripravil referat z naslovom Stanko Vraz, kulturni povezovalec med Slovenci in posrednik med slovanskimi narodi. V njem je izpostavil: »Vraz je imel odlične sposobnosti organiziranja in prilagajanja, zato je bil idealen za naloge, ki si jih je postavil - specifično vizijo narodnoprebudnega program - ilirizma, ki ga je po svoje interpretiral. Ta kalup je zanj postal kasneje tudi preozek in ga je prerasel v smislu
vseslovanskih razsežnosti. Vizija vseslovanstva je bila na vzhodnem Štajerskem vedno zelo popularna, ker je v teh specifičnih marginalah delovalo določilo, ki je iskalo center in povezanost, ki pa ju ni bilo. Zato je kompenzacija v smeri vseslovanskih razsežnosti povsem normalen pojav.
Vraz je bil predvsem organizator in agitator novih idej. V Prešernovem pesnjenju je videl nadgradnjo, ki lahko prispeva v smislu vseslovanskega, ne le
Foto. Viki Ivanuša
Ormož • Predstavili raziskovalne naloge
Raziskovanje je zabavno
Minuli četrtek so dijaki in mentorji Gimnazije Ormož pripravili predstavitev raziskovalnih nalog, ki so nastale v iztekajočem se šolskem letu. Z njimi so se predstavili na regijskem in nekateri tudi na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev.
Ali je pandemija prašičje gripe neizogibna? je v svoji nalogi raziskoval Gregor Sok. Želel je preveriti, koliko so dijaki o tej temi obveščeni in osveščeni. Anketiral jih je in opazoval, pri tem pa si je pomagal tudi z literaturo. Dijaki so imeli prašičje gripe, ki nas je bombardirala iz medijev, vrh glave in so bili manj navdušeni nad sodelovanjem, je povedal avtor Gregor Sok, ki sta mu pri nastajanju naloge ob strani stali mentorici Vesna Pintaric in Lenka Keček Vaupotič.
Valentina Gjura se zanima za slikarstvo, zato je v svoji nalogi raziskovala, kako se je spreminjal naš odnos do golega telesa skozi stoletja. Še posebej se je posvetila prikazovanju golega telesa v umetnosti in medijih.
Raziskovala je z anketami, intervjuji, analizirala je zgodovinske vire, slikovni material in za konec dodala še lastno likovno delo. Za nalogo z naslovom Golih 25.000 let jo je navdušila mentorica Janja Rudolf.
Marina in Sonja Zemljič sta se odločili, da je treba alkoholu reči ne. V to so ju prepričali rezultati naloge Alkohol - da ali ne?, v kateri sta raziskovali prisotnost alkohola med mladimi na gimnaziji in le-ti so pokazali, da dijaki alkohol večinoma pijejo tedensko ali mesečno. Rezultati se jima zdijo zaskrbljujoči. Mladi posegajo po pivu, vinu in žganih pijačah, najbolj priljubljeno pa je pivo. Več pijejo fantje. Anketirali sta sošolce, izvedli intervju na Psihiatrični bolnišnici Ormož in obiskovali
Pred pričetkom simpozija je avtorje referatov sprejel župan Alojz Sok, ogledali pa so si tudi razstavo o Stanku Vrazu.
slovenskega razvoja. Kasneje je prišel s Prešernom v konflikt in navezava na hrvaško okolje je bila neke vrste rešitev, ki je sprva Vrazu obljubljala enakovredno sodelovanje na jezikovni in narodnostni ravni, kasneje pa je bilo izrabljeno tudi v politične namene, da bi Slovenci postali kreativen člen ilirskega in narodnopo-litičnega gibanja. Vraz je bil prepričan, da nas je Slovencev
premalo in da kot narod lahko preživimo le v spoju z ilirskim, hrvaškim narodom.«
Udeležence simpozija je sprejel župan Alojz Sok, ki je poudaril, da ga vedno zelo veseli, ko posvetimo dolžno pozornost kakšnemu svojemu znanemu rojaku, ki ga morda ne poznamo dovolj. Po Stanku Vrazu je na Ormoškem poimenovana vas - Cerovec Stanka Vraza in Vrazova ulica, v aleji
pomembnih mož pa stoji tudi njegov doprsni kip. V soboto so na rojstni hiši Stanka Vraza odkrili tudi spominsko ploščo.
Ob tej priložnosti je filate-listična sekcija pri Zgodovinskem društvu Ormož izdala znamko in pisemsko ovojnico z motivom Stanka Vraza. V dvorani ormoškega gradu pa je bila na ogled tudi razstava, posvečena spominu na pesnika.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Dijaki in del mentorjev, ki so sodelovali pri pripravi letošnjih raziskovalnih nalog.
več lokacij, da bi potrdili, da je alkohol mladim zares brez težav dostopen. Pri delu sta jima z napotki pomagali mentorici Polona Kosec Krajnc in Vesna Pintaric.
Zelo zanimiv naslov je bil tudi Toča in podnebne spremembe, ki se ga je lotila Sara Munda. Potrdila je, kar že slutimo: za podnebne spremembe, ki so zelo pogosto vzrok toče, je kriv človek. Obiskala je meteorološko postajo v Mariboru, kjer so jo naučili opazovati vreme. Veliko zanimivega pa ji je povedala tudi Lučka Kajfež Bogataj. Iz literature je razbirala, kako pogosto se je toča pojavljala pri nas. Osredotočila se je predvsem na občini Ormož in Sv. Tomaž. Zbranih podatkov za pretekla obdobja v literaturi ni. Gotovo pa je, da se bo toča pojavljala vedno pogosteje in bo bolj intenzivna. Tudi druge posledice podnebnih sprememb se bodo pojavljale vedno pogosteje.
Mladi so pripravili tudi kulturni program, v katerem je nastopila Katja Munda ob spremljavi Klavdije Zorjan Škorja-nec. Vendar njihova predstavitev ni zanimala širših množic, udeležil se je ni niti eden izmed staršev, ki so bili na prireditev tudi povabljeni.
Pred zaključkom redakcije smo uspeli izvedeti tudi to, da se je za šolsko leto 2010/11 na Gimnazijo Ormož vpisalo 19 dijakov.
Viki Ivanuša
Ptuj • S podelitve diplom Višje strokovne šole
Lokalna skupnost bogatejša za nova znanja
V hotelu Primus na Ptuju je bila 17. junija slavnostna podelitev diplom 70 diplomantom Višje strokovne šole Ptuj, od tega 33 rednim in 37 izrednim študentom, ki so uspešno zaključili dveinpolletno izobraževanje v posameznih programih.
Diplome so podelili osmim inženirjem kmetijstva, 16 komercialistom, 41 inženirjem mehatronike (ta program so na Ptuju sami razvili, danes pa ga izvajajo v petih slovenskih ustanovah) in petim inženirjem kmetijstva in krajine. Priznanje pa so podelili tudi profesorju mag. Stanku Plazarju, ki je bil pri pripravi diplomske naloge mentor kar 45 študentom.
To je bila že četrta podelitev diplom diplomantov posameznih programov te šole, ki sodi med štiri največje višje šole v Sloveniji, četudi so ob njeni ustanovitvi nekateri govorili, da gre za šolo, ki je Ptuj ne potrebuje, je povedal direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, ko je čestital novi generaciji diplomantov. Šest let pa je poteklo od umestitve Višje strokovne šole na Ptuju.
Ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj Robert Harb je četrti generaciji diplomirancev povedal, da so njihove diplome zgodovinskega pomena za šolo in MO Ptuj, prav tako pa tudi za njih same, z nadaljevanjem študija so dosegli zastavljene cilje.
Zadovoljni so, da velik del študentov izobraževanje uspešno zaključi. Dobro so seznanjeni in usposobljeni za delo v podjetjih, med študijem opravijo kar 800 ur prakse pri delodajalcih.
Predavatelj na Višji strokovni šoli Ptuj je tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je diplomante pozdravil in jim čestital ob njihovem dosežku tudi v imenu MO Ptuj. Na znanje najnovejše
generacije diplomantov računa tudi MO Ptuj oziroma njeno okolje. Prepričan pa je, da bo Ptuj v prihodnje pridobil še višjo stopnjo izobraževanja.
Podelitev 70 diplom Višje strokovne šole Ptuj so s svojimi nastopi obogatili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Matija Žitnik, Nika Levanič in Alen Vedlin.
MG
Mira
Foto: Črtomir Goznik
Na že četrti slavnostni podelitvi diplom Višje strokovne šole Ptuj je diplome prejelo 70 diplomantov - 33 rednih in 37 izrednih študentov.
Ptuj • S koncerta Pozdrav poletju
Cvetkovci • Prostovoljno gasilsko društvo
Pesem in druženje Prevzeli novo vozilo GVM-l
Pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj so v Narodnem domu na Ptuju 12. junija pripavile odmeven koncert pod naslovom Pozdrav poletju, na katerem je nastopilo kar 13 skupin ljudskih pevk in pevcev.
Prostovoljno gasilsko društvo Cvetkovci šteje 95 aktivnih članov in sodi v drugo kategorijo društev. Nedavno so se opremili z novim vozilom za prevoz moštva GVM-1.
Kot je povedala Marija Zamuda iz skupine Ptujske upokojenke, so izredno vesele, da je na letošnjem koncertu nastopilo pet novih skupin, ki doslej na njihovem tradicionalnem koncertu še niso nastopile. To so pevci LP Prešmentani faloti KPD Stoperce pod vodstvom Antona Galuna, pevke ljudskih pesmi PD Ruda Severja Gorišnica, ki jih vodi Ivana Leben, ljudske pevke DU Ptujska Gora pod vodstvom Adele Pulko, ljudski pevci Mejaši iz Repišč, društvo Kocil pod vodstvom Elizabete Stopajnik in muzi-kanti Stoperška banda DU Sto-perce, ki jih vodi Janko Bedrač. Skupine ljudskih pevcev s Ptuj-
skega je na njihovem letošnjem koncertu spremljal tudi ptujski župan Štefan Čelan, med gosti sta bila tudi Iva Ferlinc iz OI JSKD Ptuj in Valentin Zamuda iz Turističnega društva Ptuj. V mesecu, ko vse cveti, ko ptički žvrgolijo, so peli, dobro mislili in se družili tudi ljudski pevci iz osmih občin. S koncertom so počastili ljudsko pesem in narodovo blago ter vse ljubitelje ljudske pesmi in glasbe. Posebni gostje tokratnega koncerta pa so bili člani šeste podružnice upokojencev Ban-fice iz Varaždina, ki sicer niso peli, temveč so uživali v posameznih nastopih. Ptujskim upokojencem so vrnili letošnji
Rekordna lanskoletna znamka 2000 udeležencev tokrat ni bila presežena, saj se je v veržejskem športnem centru zbralo okoli 1200 krvodajalcev iz vse Slovenije. Prispela je tudi skupina 28 Mariborčanov, ki so več kot stokrat darovali to pomembno življenjsko tekoči-
no. S tem so se vpisali v knjigo vitezov krvodajalstva, kjer je že več kot 110 krvodajalcev mariborskega območnega združenja. Udeležence so nagovorili predsednica območnega združenja RKS iz Ljutomera Veronika Bogdan, predsednik veržejske krajevne organizacije Anton Režonja in veržejski
Foto: Viki Ivanuša
Deklici sta prinesli ključe novega avtomobila na slavnostno tribuno.
Foto: Črtomir Goznik
Pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj so tudi letos pripravile odmeven koncert Pozdrav poletju. V Narodnem domu je sicer nastopilo 13 skupin ljudskih pevk in pevcev, med njimi je bilo pet skupin, ki so prvič natopile na tem koncertu.
obisk ob prazniku dneva žena. Ptujski upokojenci so jih prvič obiskali ob lanskem Špancirfe-stu, kmalu zatem pa so se Vara-ždinčani na Ptuju udeležili srečanja slovenskih upokojencev, ki je bilo v Termah Ptuj. Marija Zamuda pravi, da so takšna srečanja več kot dobrodošla, ne samo zaradi druženja, temveč tudi zaradi seznanjanja s problemi, ki tarejo starostnike ene in druge države, ter spoznavanja kulturnih in drugih zanimivosti obeh mest, ki sta že dolgo partnerski in prijateljski mesti. Župana obeh mest sta pred nekaj leti tudi podpisala listino o pobratenju.
MG
Svečani prevzem je potekal v nedeljo, 13. junija, pred gasilskim domom. Gasilci so si za to priložnost postavili šotor in na svečanost povabili kolege iz okoliških društev. Slavnostni govornik je bil župan Alojz Sok. Pripravili so tudi krajši kulturni program, za glasbo je skrbel Pihalni orkester Glasbene šole Ormož pod vodstvom Slavka Petka.
Predsednik društva Anton Dominko je povedal, da imajo v društvu vedno več mladih članov, ki se vključujejo v vse dejavnosti in hodijo na tekmovanja. Zato se je pokazala potreba po avtomobilu
za prevoz moštva. Upravni odbor društva se je odločil za investicijo, ki so jo začeli z nabiralno akcijo med krajani, ki so velikodušno pomagali. Pri vozilu, ki so ga nabavljali pred leti, so izdelali strategijo, kako se obrniti na krajane. Določili so vsoto, ki naj bi jo prispevali po gospodinjstvu. »Krajani so se takrat dobro odzvali, sicer niso vsi plačali vsega, nekateri niso nič, nekateri pa so dali tudi več od določene vsote. Za vozilo, ki ga danes prevzemamo, smo 50 % denarja zbrali po gospodinjstvih, ostalo pa je primaknila Občina in naši stalni sponzorji - Zavarovalnice
Maribor, Triglav, Adriatic Slo-venica in Grawe,« je povedal Dominko.
Gasilci so nabavili manjše vozilo, v katerem je prostora za osem gasilcev in voznika. Vozilo je brez opreme, za nakup pa so potrebovali okrog 19.000 evrov. V garaži gasilskega doma imajo še manjše orodno vozilo s 1000 litri vode, ki je zelo dobro opremljeno in so ga prevzeli leta 2003. Z opremljenostjo so zadovoljni, dodali pa so še, da so na področju gasilstva vedno nove zahteve in tudi trg ponuja vedno kaj novega.
Viki Ivanuša
Sela • Družabno srečanje upokojencev
Veržej • 21. srečanje krvodajalcev
Vitezi krvodajalstva
Krajevna organizacija Veržej in Območno združenje Rdečega križa Ljutomer sta v eni najmanjših slovenskih občin ob reki Muri pripravila že 21. srečanje krvodajalcev Slovenije.
Veselo in živahno
V videmskem naselju Sela je bilo minulo soboto, v okviru letošnjih prireditev ob občinskem prazniku, že tradicionalno, šesto srečanje upokojencev, sosedov in prijateljev, ki ga vsako leto obogatijo in popestrijo še z domiselnimi rekreacijskimi igrami.
župan Slavko Petovar. Osrednji govornik je bil generalni sekretar RKS Janez Pezelj, ki je med drugim poudaril, da se krvodajalci v Sloveniji tudi ob posebnih, nepredvidljivih dogodkih s posebnim čutom odzovejo v akcijah darovanja krvi. »Na srečo smo na tem področju svetovni fenomen. Zaradi velikega odziva krvodajalcev v zadnjih nekaj letih nismo imeli nobene večje krize pri morebitnem pomanjkanju krvi,« je dejal Pe-zelj in zagotovil, da se ne gre bati prihodnosti v slovenskem krvodajalstvu. Po podatkih je bilo lani v Sloveniji 105 tisoč odvzemov krvi, letos pa se ta odstotek povečuje, kar po napovedih pomeni, da bo konec letošnjega leta preseženih 105 tisoč odvzemov, to pa Slovenijo uvršča v svetovni vrh.
Niko Šoštarič
Organizator letošnjega srečanja na Selih je bilo tamkajšnje Društvo upokojencev (DU) Sela, ki ga vodi Tilika Vidovič, člani pa so se v organizaciji zelo izkazali. Na začetku druženja jih je pozdravil župan Friderik Bračič v družbi direktorice občinske uprave Darinke Ratajc. prisoten pa je bil tudi Franc Koderman,
predsednik Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje. Gostiteljem so se na druženju priključili upokojenci iz DU Videm, Leskovec, Dolena, Majšperk, Turnišče, pa tudi upokojenci iz sosednje Hrvaške, iz mejne občine Bednja, s katero je videm-ska občina dobro in veliko sodeluje. Člani društev upokojencev so se pomerili v več družabnih
igrah: vleki vrvi, zabijanju že-bljev, žaganju lesa, skakanju z vrečami, metanjem na koš in še nekaterih, najboljšim ekipam pa so podelili pokale. Srečanja ljudi v tretjem življenjskem obdobju so še kako pomembna in potrebna, so se strinjali udeleženci na Selih, ki jim pri igrah sploh ni bilo videti, da imajo za seboj že toliko pomladi...
SM
Nogomet
Se bo slovenska pravljica uspešno nadaljevala?
Strani 16 in 17 Nogomet
Vse opcije so še odprte Stran 18
Bowling
Končana podjetniška liga
Stran 17
Vitomarci
Regijsko tekmovanje v pikadu
Stran 18
Kikboks
Sitar, Vindiš in Janžekovič zmagovalci Stran 19
Kolesarjenje
Goriška brda: češnjeva pot
Stran 20
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Finale atletskega pokala Slovenije
Hud udarec slovenskemu rokometu
Foto: Črtomir G ozn i k
Gorazd Skof je gol branil kar osemnajstkrat, vendr je tudi to bilo premalo za zmago.
Kolesarstvo • Dirka Po Srbiji
Tenis • 2. slo
Tenis • 2. slovenska teniška liga
Ptujčani obstali na pragu 1. lige
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zu-panc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slo-dnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Mugerli drugi, Marinu zelena majica
Z nedeljsko šesto etapo Mi-liči-Ruma se je končala 50. Kolesarska dirka Po Srbiji. Ekipa Perutnine Ptuj je kljub izgubljeni majici zadovoljna s prikazanim. Skupno drugo mesto in zmaga Mateja Mugerlija v 5. etapi, oblečena rumena majica in drugo mesto v četrti etapi
Roberta Vrečerja ter osvojena zelena majica Mateja Marina. Tudi ostali člani ekipe Tomaž Bauman, Marcel Ternovšek in Dejan Bajt, so s požrtvovalnim delom prispevali k uspehom ekipe.
Zadnja etapa kot po navadi ni prinesla sprememb na vrhu. Marin je utrdil svoje vodstvo v točkovanju za zeleno majico, Mugerli pa je s štirimi bonifi-kacijskimi sekundami, ki jih je
dobil na letečih ciljih, mirneje pripeljal v cilj zadnje etape.
Matej Mugerli: »Z nekaj več sreče na tej dirki in brez tistega nepotrebnega zaostanka v četrti etapi bi se lahko dirka obrnila v našo korist. Ampak je tudi tako dobro. Dokazali smo, da smo dobri in da lahko posegamo po najvišjih mestih, edina škoda je le to, da tega nismo mogli pokazati na dirki Po Sloveniji.«
Marjan Kelner
V četrtek je na igriščih Teniškega kluba Terme Nes Ptuj potekal obračun za uvrstitev v 1. slovensko teniško ligo. Nasproti sta si stali ekipi TK Terme Nes iz Ptuja in TD Slovan iz Ljubljane. Gostje so prišli na Štajersko kot popolni favoriti, kar so na igrišču nenazadnje tudi dokazali. Za Slovan med drugimi nastopa tudi Janez Semrajc, ki je na svetovni teniški lestvici uvrščen na 385. mesto. Ptujska ekipa je svoje opravila že v rednem delu prvenstva, saj je slavila brez poraza, dvoboj z gosti iz prestolnice pa je bil nekakšna nagrada za fante, ki so letos dokazali, da so iz pravega testa. Obračune za naslov prvaka si je ogledalo precej ljubiteljev tenisa. Domačini so se dobro upirali favoriziranemu Slovanu in dvakrat tudi slavili. Najprej je zmagal Ivor Lovrak, nato pa sta zmago dodala še Urh Krajnc Domiter in Kristijan Krajnc med dvojicami. Za Teniški klub Terme Nes Ptuj se je sezona tako končala, cilji v naslednji pa bodo ponovno visoki, saj se klub želi uvrstiti v
Slovenski članski rokometni reprezentanci se drugič zapored ni uspelo uvrstiti na SP, ki bo potekalo na začetku leta 2011 na Švedskem. Prvič so bili usodni Slovaki, tokrat Madžari. Poleg SP so Slovenci izgubili še možnosti za Olimpijske igre, ki bodo potekale leta 2012 v Londonu. To je hud udarec za slovenski reprezentančni rokomet, ki v zadnjih letih ne blesti, kar je posledica slabega dela Rokometne zveze Slovenije. Žal nam nič bolje ne gre na klubski sceni, kjer že lep čas noben klub ni dosegel vidnejše uvrstitve. Ob izgubi SP in 01 ter ob slabili klubskih dosežkih otroci izgubljajo svoje idole, slovenski rokomet pa s tem otroke za prihodnost slovenskega rokometa.
Na povratnem srečanju v Veszpremu (5000 gledalcev) je Slovenija do 50. minute igrala odlično in bila korak do SP. V zadnjih minutah so zatajili predvsem najizkušenejši, na katere je stavil selektor Zvoni-mir Serdarušič: »Pokazalo se je, da nismo imeli živcev in da so največ napak naredili najbolj izkušeni igralci. Upal sem, da bodo oni ponesli ekipo do konca, da se prebijemo na prvenstvo. A na žalost se je izkazalo drugače,«je bil po tekmi razočaran Serdarušič. Glede izkušenejšili je zagotovo mislil na Uroša Zormana, Davida Špi-lerja, Luko Žvižeja in seveda na Renata Vugrinca ter Aleša Pa-joviča, ki se sploh nista vpisala
1.	slovensko teniško ligo.
Rezultati obračuna za prvaka v
2.	teniški ligi
Posamezno: Blaž Bizjak -Janez Semrajc 6:7, 3:6; Goran Djurdjevič - Miha Mlakar 4:6, 5:7; Matej Rus - Stepan Khotu-lev 3:6, 4:6; Ivor Lovrak - Matic Leskovar 6:0, 1:0 (predaja); Aleš Adamčič - Rok Popov Le-dinski 2:6, 2:6
Dvojice: Blaž Bizjak, Aleš Adamčič - Stepan Khotu-lev, Gregor Jeraj 3:6, 4:6; Urh Krajnc Domiter, Kristijan
med strelce. Slovenija je tako na cenen način iz rok izpustila prednost petih in treh zadetkov, 19 : 14 v 36. in 24 : 21 v 46. minuti. V zadnjih 14 minutah je tako Sloveniji uspelo zadeti le enkrat (Miklavčič)! Igra z igralcem več je bila katastrofalna in tudi pogubna za Slovenijo. Selektor Serdarušič je ob igri z igralcem več vztrajal z igro z dvema krožnima napadalcema. Naši fantje so vztrajno igrali na črto in izgubljali žogo za žogo: »V zadnjih desetih minutah nismo dobili zadetka, hkrati pa smo dobili še žoge, na katere nismo računali,« je po tekmi povedal selektor Madžarske Lajos Mocsai, ki je po tekmi zapustil selektorski stolček in ne bo vodil reprezentance na SP. Piko na i madžarskemu uspehu je dodal še vratar Nandor Fazekas (14 obramb), ki je ob vrnitvi v igro zadnjih deset minut zaklenil gol in omogočil svoji reprezentanci čudežni preobrat. Naše je do zadnjega v igri držal odlični vratar Gorazd Škof (18 obramb), kar pa je bilo premalo za uspeh. Zadnji napad z igralcem več je naša reprezentanca izpeljala na nivoju mlajših dečkov in ji sploh ni uspelo sprožiti proti madžarskemu golu.
Slovenija je ostala brez SP za en sam zadetek. Razočaranje je veliko in najbrž se ponovno obetajo velike spremembe v igralskem in mogoče celo trenerskem kadru.
Uroš Krstič
Krajnc - Rok Popov Ledinski, Sebastijan Goršič 7:5, 6:4;
Zoran Krajnc, predsednik TK Terme Nes Ptuj: »Za naš klub je to lep uspeh, saj pred prvenstvom nismo pričakovali, da lahko pridemo tako visoko. V prihodnji sezoni bodo naši cilji še višji, saj bomo startali na naslov prvaka, oziroma na uvrstitev v 1. teniško ligo. Edino pripombo imam glede sistema tekmovanja. Nekdo v 1. ligi ima zmago in kar pet porazov, pa v ligi nastopa še naprej, medtem ko smo mi slavili na vseh tekmah v 2. ligi, pa kljub temu zelo težko pridemo v položaj, da bi se uvrstili v 1. ligo.«
tp
50th IN I hKNMM^:

TOUR CORBIE 2010
Igor Šoštarič novi predsednik NŠ Poli Drava
V petek so se na izredni skupščini NŠ Poli Drava zbrali člani ptujske nogometne šole Poli Drava. Po odstopni izjavi dolgoletnega predsednika Marjana Pongraca je bil izbran za predsednika NŠ Poli Drava Igor Šoštarič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Se bo slovenska pravljica uspešno nadaljevala?
Od delirija do obupa... in znova do ponosa...
Na kultnem Ellis Parku
Turnirski način tekmovanja, kakšnega spremljamo na SP, zahteva hitro prilagajanje na naslednjega tekmeca. Iz tega razloga so morali slovenski reprezentanti hitro potisniti v pozabo zmago proti Alžiriji in se osredotočiti na naslednjega tekmeca - ZDA. Selektorju Keku, pa tudi igralcem in večini navijačev je bilo jasno, da bo treba za nov uspeh prikazati boljšo predstavo kot v uvodu.
Naša skupina navijačev in poročevalcev, ki v živo spremlja SP, je v Johannesburg pripotovala dan pred petkovo tekmo. Takoj smo se napotili proti stadionu Ellis Park, ki velja v JAR za kultnega: na njem je namreč domača ra-gbi reprezentanca leta 1995 osvojila naslov svetovnega prvaka (ragbi je poleg kriketa najbolj popularen šport v JAR). Med nogometnimi moštvi na njem domuje ekipa Orlando Pirates, ki ima v jAr najzvestejše in številne navijače. Obnovljeni Ellis Park leži v bližini revnega predela Joburga, kar se takoj vidi po številnih visokih ograjah, ki so na vrhu opremljene z električnimi ali bodečimi žicami ter številnimi kovinskimi mrežami na oknih, vratih in balkonih. Čez dan je gibanje tukaj dokaj varno, zvečer pa se mu je bolje ogniti. Brez akreditacije nam ni uspelo priti na trening, zato smo naše igralce počakali pred stadionom in jim ob odhodu z njega pripravili majhen sprejem. Ta je popolnoma dosegel svoj namen, saj so
Foto: Matija Brodnjak
Od leve: Matija S., Jasmina, Boris, Mateja, Tanja, gostitelj slovenskega večera Tadej Perič, Ljubo, Helena, Joži, Machtild, Jernej in Renato - zbrani v hotelu St. Andrews v Jo'burgu.
bili vsi po vrsti prijetno presenečeni; še najbolj sta to pokazala Boštjan Gasser in Bojan Jokič.
Sledila je vožnja do našega hotela, katerega lastnik je Nino. Ker je italijanskega porekla (rojen sicer v Eritreji, današnji Etiopiji), je bil izjemno vesel znanja italijanščine enega od naših štirih zdravnikov - Dejana. Po nastanitvi nas je čakal zanimiv "slovenski" večer v elitnem hotelu St. Andrews Signature Hotel&Spa, za katerega se je Matija dogovoril že pred našim prihodom v Jo burg. Glavni direktor tega petzvez-dičnega hotela je namreč Slovenec Tadej Perič, ki je pred časom tukaj za kratek čas gostil že našega boksarskega
Foto: Matija Brodnjak
Navijači z domišljijo: brez Elvisa in missic preprosto ne gre...
šampiona Dejana Zavca, reden gost pa je tudi Boštjan Gasser, ki je v JAR urejal vse potrebno za nastanitev reprezentance. "Po rodu izhajam iz bližine Kopra, nato pa me je poklicna pot zanesla v ZdA. Lani oktobra sem sprejel povabilo iz Jo'burga in sem prevzel vodenje tega hotela, ki je imel takrat samo eno zgradbo. V rekordnem času je lastniku uspelo postaviti še drug objekt, tako da imamo sedaj na voljo 60 luksuznih sob. Odprtje novega dela je bilo tik pred SP, sedaj pa tukaj že gostimo celotno ekipo nemške televizije ZDF, na čelu z zvezdniškim komentatorjem, nekdanjim vratarjem Bayerna in nemške reprezentance Oliverjem Kalinom. Niste imeli sreče, odšel je pred dvema urama," je povedal mladi, šele 32-letni direktor, ki je takoj razkril svoje plane: "Nocoj ste moji gostje, o kakšnem plačilu ne more biti govora." Prijazno nam je razkazal hotelske sobane, nato pa so se nam pridružili še novinarska kolega Matija in Jasmina ter Ptujčan Primož Brenholc z zaročenko Machtild, s katero sta se spoznala preko Facebooka. Večer je ob izbrani hrani in pijači minil v prijetnem razpoloženju, nato pa smo se odpravili k počit-
ku, da bi sveži in polni moči počakali dvoboj z ZDA.
Kekci, Elvisi, Supermani ...
Naslednji dan smo se kljub stalni zamudi našega šoferja Amosa pravočasno prebili v bližino Ellis Parka, kamor so se valile množice navijačev. Prevladovali so Američani, ki so vedno izjemno dobro opremljeni z navijaškimi rekviziti, med liki pa smo zasledili Supermane, nekdanja predsednika Roosvelta in Washingtona, veliko Elvi-sov Presleyev, izstopale pa so tri mladenke v "skromnih krpicah", kljub temu da temperature niso bile pretirano visoke (naslednji dan je bila -nič presenetljivega - njihova fotografija izbrana za fotografijo dneva). Naša PR-ovka Helena je med tem časom opravila najmanj pet intervjujev za domače in tuje TV-postaje (med drugim tudi za TV Kongo), navdušila jih je tudi s poznavanjem španščine.
Nekaj manj kot tisoč Slovencev je bilo prava eksoti-ka, kljub temu pa smo pred vhodom 11 pripravili pravi mali slovenski praznik, na katerem ni manjkalo navijaških pesmi vseh vrst. Izstopal je planiški Kekec, starejši go-
V Port Elisabethu je v zadnjih dneh padlo precej padavin, zato se v sredo obeta razmočeno igrišče. Vremenske napovedi sicer pravijo, da bo v sredo pretežno sončno. Zimske temperature se trenutno povzpnejo do cca. 13 stopinj Celzija, piha pa rahel hladen vetrič.
spod v planinski opravi, zelo pa smo bil veseli družbe profesorja Roka Straška (po rodu iz Ptuja), ki se v JAR počuti precej domače. "Tukaj imam sorodnike, ki sem jih že večkrat obiskal, na SP pa imam karte za kar nekaj tekem. Najbolje doslej je bilo na tekmi Argentina - Nigerija na Soccer Cityju. Argentina so sijajni navijači, poleg Slovencev najboljši."
Ko so Američani vzklikali: "USA, USA," smo jim odgovarjali: "But not today!" (ZDA, ZDA, a ne danes!). Američani niso mogli verjeti našemu stališču, da bomo danes zmagali. "Proti Angležem smo iztržili točko, čeprav nismo igrali najbolje. Z malo boljšo predstavo se bomo veselili zmage. Upamo samo, da bo trener opravil nekaj menjav v ekipi, nekateri si ne zaslužijo prve postave," so modrovali mladeniči iz Teksasa. Niso pa računali na to, da lahko tudi Slovenija odigra veliko bolje kot na tekmi proti Alžiriji ...
Fantastičen polčas na Ellis Parku
Pred skoraj polnim stadionom Ellis Park (več kot 50 tisoč navijačev) pa se je to dejansko zgodilo: Slovenci so odigrali fantastičen polčas, v katerem smo prvi vrhunec doživeli že po dobrih 10. minutah, ko je v polno zadel Valter Birsa. Naslednja nas je na noge spravila obramba Samirja Handanoviča, ki je izjemno "zaplaval skozi zrak" in odbil žogo izpred ameriškega napadalca. Ko so pred koncem polčasa varovanci Boba Bradleya vendarle imeli manjšo pobudo, pa je za popolni delirij med slovenskimi navijači poskrbel Zlatan Ljubijankič, ki je zadel za vodstvo 2:0! "Kdor ne skače, ni Slovene" je odmevalo po stadionu, navijači naših tekmecev pa so le nemo zrli
predse ...
Ob polčasu sva z Matijem odšla na drugi del stadiona pozdravit drugo večjo skupino Slovencev, med katerimi je bil tudi Franci Mlakar z napisom Skorba in Ptuj na slovenski zastavi (podobno, z napisom Ptuj, Maribor sta si jo okrasili tudi Tanja in Mateja iz naše skupine). Še preden pa smo uspeli priti nazaj do svojih sedežev, so Američani že zagnali močan vik in krik, ki je lahko pomenil le eno: znižali so vodstvo. Prvi zvezdnik Landon Donovan je izjemno zadel iz težkega položaja; Samir Handanovič ni uspel pravočasno reagirati. To je bila za Američane prava mera zagona, s katerim so želeli kar najhitreje izničiti prednost Kekove čete. Bolj se je tekma približevala koncu, večji pritisk so izvajali in v 82. minuti jim je preko Michaela Bradleya (sin trenerja Boba) uspelo izenačiti. Ni treba posebej poudarjati, kaj je to pomenilo za navijače z ameriškimi zastavami . Dve minuti kasneje so se nam zamajala tla pod nogami, ko se je mreža naše reprezentance znova zatresla. Na velikih zaslonih so že vrteli napis gooooool, "jenkiji" so noreli, mi pa gledali v tla . Iz tega nezavidljivega položaja pa nas je "rešil" glavni sodnik tekme iz Malija, ki je označil prekršek v napadu in razveljavil gol. Uh, nam je odleglo!
"Odlična tekma, a težka za obe strani," so po tekmi zatrjevali skoraj vsi na stadionu in temu ni oporekati. Le to, da so bili naši le ušivih 8 minut (!!!) oddaljeni od uvrstitve v osmino finala . Za streznitev misli smo potrebovali le nekaj minut na svežem jo-hannesburškem zraku, nato pa smo že začeli razmišljati trezneje: štiri točke iz dveh tekem je za našo izbrano vrsto izjemen dosežek, ki bi ga bile vesele vse (!!!) najboljše
Skulptura pred stadionom Ellis Park
Pred vsemi stadioni so bohotijo številni reklamni panoji pokroviteljev SP.
V družbi nekdanjega svetovnega prvaka Argentinca Oscarja Ruggerija
Foto: Matija Brodnjak
Za Slovenijo!
Foto: Matija Brodnjak
evropske (Španija, Italija, Anglija, Nemčija, Francija ...) in afriške ekipe (Slonokoščena obala, Kamerun, Nigerija). A se z njim ne morejo pohvaliti, mi pač! Še vedno smo vodilna ekipa skupine C!
Pojoči Slovenci na Nelson Mandela Squaru
Po tekmi smo se odpravili v središče Joburga, na Nelson Mandela Square, kjer je največje zbirališče navijačev iz vsega sveta. Srečevali smo Argentince, Urugvajce, Pa-ragvajce, Italijane, Američane, z nekaterimi izmenjevali navijaške rekvizite, peli pesmi ... Za val navdušenja je s
svojim prihodom poskrbel nekdanji argentinski repre-zentant Oscar Ruggeri, ki je bil član ekipe svetovnih prvakov v Mehiki 1986. Ko smo nekateri začeli naštevati še ostale člane te odlične ekipe, v kateri so bili še Maradona, Valdano, Burruchaga, Olarti-choechea, Pumpido ..., so Ar-gentinci ostali zaradi našega poznavanja brez besed ...
Seveda ni manjkalo tudi Slovencev; predvsem je bilo prijetno srečanje s Štajerci, ki so peli v nekem lokalu. Ko smo zaslišali pesem "Rom, pom, pom, še ne gremo domov" in smo ji pritegnili iz drugega konca lokala, je v njem nastalo čarobno vzdušje . Pojoči Slovenci smo
v Južni Afriki poželi velik aplavz polnega lokala, pa to še zdaleč ni bil osamljen primer. V tistem trenutku smo natančno vedeli, o kakšnih
občutkih govorijo zdomci, ko poslušajo domačo pesem .
IzJohannesburga Matija Brodnjak in Jože Mohorič
Najbolj vroče ameriške navijačice
Foto: Matija Brodnjak
Foto: Matija Brodnjak
Rok je preizkušal, kakšne zvoke lahko izvabi iz vuvuzele.
Bowling • Podjetniška liga
Ekipi db Transport naslov prvaka
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša posameznika, Lea Mohorič in Robert Šegula
Zadnji, 15. krog podjetniške bowling lige je postregel z mnogimi zanimivimi dvoboji. V boju za naslov najboljše ekipe v bowling ligi sta se potegovali ekipi VGP Drava in db Transport, ki sta imeli pred odločilnim krogom identično število točk. Obe ekipi sta računali na čim višjo zmago proti svojemu nasprotniku, in sicer je ekipi db Transport stala nasproti ekipa Ilkos, ekipi VGP Drava pa Elektro Maribor. Kljub na papirju lažjemu nasprotniku je ekipa VGP Drava zmagala le z dvema točkama razlike (5:3), medtem ko je ekipa db Transport zmagala z višjo razliko (7:1) in si tako za-
Foto: Črtomir Goznik
Najboljše tri ekipe
služeno priborila spomladanski naslov.
Ekipi db Transport je uspelo doseči tudi najvišji ekipni rezultat lige (2916 podrtih kegljev), njihov igralec Sebastijan Kotnik pa je postal rekorder po odigranih štirih igrah z 879 podrtimi keglji. Med ženskami je najvišji posamični rezultat dosegla Danica Šegula (Tames), ki je podrla 732 kegljev, istočasno je imela tudi najvišje povprečje lige (164,8 keglja na igro), postala pa je tudi najkoristnejša igralka. V moški konkurenci je v povprečju najboljše igral Branko Kelenc (VGP Drava) s 183,5 keglja na igro, hkrati pa je postal tudi najkoristnejši igralec lige z največ doseženimi točkami.
Končni vrstni red:
Skupaj podrti keglji Točke Povprečje na igro
1.	db Transport 40734 89 169,7
2.	VGP Drava 40381 87 168,3
Rokomet
3. Tames	40075	85	167,0	Podjetniška bowling liga je
4. DaMoSS	39125	74	163,0	svoj vrhunec doživela s tek-
5. Talum	S80S0	73	158,5	movanjem posameznikov, na
6. Bo. center	37883	73	157,8	katerem se je za naslov najbolj-
7. RT Ptuj	37629	65	156,8	šega posameznika pomerilo 14
8. MO Ptuj	37234	64	155,1	moških in 7 žensk. Vsaka ekipa
9. Saška bar	37887	62	157,9	imela pravico prijaviti po ene-
10. PSS	37057	58	154,4	ga igralca v obeh konkuren-
11 Ilkos	35935	57	152,3	cah. Po treh odigranih igrah v
12. Garant	34758	51	144,8	kvalifikacijah so se osem naj-
13. ČM Ptuj	34019	49	141,7	boljših posameznikov in štiri
14. MP Ptuj	34166	33	142,4	najboljše posameznice pome-
15. Elektro MB	32999	26	137,5	rili v igri na izločanje. Do finala
16. Da-Ma-Fin	30034	14	125,1	se je v moški konkurenci uspe-
Najboljši posamezniki lige:				lo prebiti Robertu Šeguli (Tames) in Borisu Vidoviču (Da-
Branko Kelenc		183,5		Ma-Fin), med posameznicami
Sebastijan Kotnik		183,2		pa sta največ koncentracije in
Črtomir Goznik		183,0		znanja pokazali Lea Mohorič
Robert Šegula		176,5		in Andreja Pihler. Z rezultatom
Aleš Korošec		175,8		162:120 je naslov najboljšega
Dušan Kostanjevec		172,1		posameznika slavil Robert Še-
Sebi Kolednik		171,9		gula, najboljša posameznica
Igor Vidovič		170,4		pa je postala Lea Mohorič, ki je
Milan Berghaus		170,2		zmagala z rezultatom 153:129.
Andrej Vajda		170,1		ČG
Ptujčanke prve v Racah
Ekipa Mercator Tenzor Ptuj na turnirju v Racah
V soboto so mlajše deklice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja odigrale dve prijateljski tekmi na turnirju v Račah. Prvo tekmo so igrale proti domačinkam iz Rač in jih premagale 12:14. Nato so igrale še srečanje s fanti iz Ormoža letniki 1998 in izgubile 14:18. Ker so fantje nastopali izven konkurence, so dekleta iz Ptuja osvojila prvo mesto. Trener Sašo Petek in starši so bili zadovoljni s prikazano in borbeno igro. Sezona se počasi bliža koncu, saj je pred dekleti le še mednarodni turnir na Dunaju, ki bo 26. in 27. junija.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Nogomet • Svetovno prvenstvo
Vse opcije so še odprte
Skupina C je ena izmed tistih, v kateri so še prav vse možnosti za napredovanje v osmino finala odprte. Zaenkrat je edino zmago v tej skupini zabeležila naša izbrana vrsta, ki so ji analitiki in stav-ničarji pred začetkom napovedovali bore malo možnosti za uvrstitev na 1. ali 2. mesto. Sedaj ploščo že počasi obračajo in govorijo o prijetnem presenečenju. Skoraj vse TV-po-staje v JAR so precej prostora namenile tekmi Slovenija -ZDA in temu, da je Sloveniji le osem minut manjkalo do tega, da bi si kot prva reprezentanca (celo pred Brazilijo) zagotovila uvrstitev v osmino finala. Osem minut!
Pred začetkom SP bi verjetno večina slovenskih ljubiteljev nogometa z veseljem sprejela 4 točke po celotnem predtekmovanju, izbranci selektorja Keka pa jih imajo na svojem kontu že po dveh tekmah. To je na tekmovanju, ki se ga udeležuje le 32 ekip iz celega sveta, izjemen
dosežek, še posebej ga pove-liča dejstvo, da smo z dvema milijonoma prebivalcev najmanjša država udeleženka (znameniti Krugerjev park v JAR meri približno toliko km2 kot celotna Slovenija!). Največja, ZDA, je za točko trepetala skoraj do konca, z malo sreče na slovenski strani pa bi lahko ostala celo brez nje. Če ne bi Donovan zadel takoj na začetku 2. polčasa, bi bila nervoza na njihovi strani zagotovo še večja in možnosti naših večje. Selektor Kek tokrat ni imel srečne roke pri izbiri zamenjav (Ljubijankič-Pečnik, Bir-sa-Dedič), zato pa je zadel pri tisti na začetku, ko je namesto Dediča startal Ljubijankič. Pri vodstvu 2:0 se tudi ni želel popolnoma »zapreti« pred lastnimi vrati in čakati na nasprotne napade, ampak je vztrajal pri prepoznavni postavitvi, ki jo Slovenija igra v zadnjem času - z dvema napadalcema in pomočjo zvezne vrste. Ta taktika se tokrat pri branjenju vodstva ni pokazala za uspe-
Skupina C:
1. krog: Slovenija - Alžirija 1:0, Anglija - ZDA 1:1; 2. krog: Slovenija - ZDA 2:2, Alžirija - Anglija 0:0.
1.	Slovenija	2 110 3:2 4
2.	ZDA	2 0 2 0 3:3 2
3.	Anglija	2 0 2 0 1:1 2
4.	Alžirija	2 0 11 0:1 1
Para zadnjega kroga: Slovenija - Anglija (sreda, 23. 6., ob 16.00 v Port Elisabethu), Alžirija - ZDA (sreda, 23. 6., ob 16.00 vPretorii).
šno; veliko luknjo v obrambi je izkoristil Bradley in izenačil. Obenem je potrebno v isti sapi poudariti, da zagotovila za uspeh ne bi bilo tudi pri popolnem »bunkerju«. Slovenija pač ni Inter!
Za nameček je za slabo voljo ob koncu tekme poskrbela poškodba Pečnika, ki je medtem že odpotoval v domovino na operacijo gležnja in bo dalj časa odsoten z nogometnih igrišč. Matjaž Kek nikakor ni podvržen eksperimentiranju pri postavitvi igralcev, zato posebnih sprememb ni pričakovati tudi na tekmi z Angleži. Le-ti bodo v Port Elisabethu igrali pod velikim pritiskom, saj zanje šteje le zmaga. V dosedanjih dveh tekmah nikakor niso upravičili vloge enega glavnih favoritov celo za skupno zmago. Že proti Američanom so se v ekipi slovitega Fabia Capella pojavljale številne razpoke, ki so vrhunec doživele z neuspešno obrambo vratarja Greena. Otoški mediji kritizirajo tudi Wayna Rooneya, ki po dolgi klubski sezoni in številnih zdravniških težavah nikakor ne najde prave forme. Soje trenutke streznitve je doživel tudi Capello, ki je angleško barko izjemno suvereno vodil čez čeri kvalifikacij za SP. Ka-petan Steven Gerrard po tekmi z Alžirci ni našel vzroka za slabo predstavo, zaveda pa se, da je tekma s Slovenijo njihova zadnja priložnost. Angleži
bodo v sredo zagotovo veliki favoriti, saj gre za reprezentanco izjemno uveljavljenih igralcev (Lampard, Gerrard, Terry, Rooney, Cole, Defoe, Heskey, Crouch, Carragher -zaradi poškodb manjkata Ferdinand in David Beckham), ki jim manjka le še ena lovorika: naslov svetovnega prvaka. Nekaterim igralcem so prav ta pričakovanja otoške javnosti največja zavora pri prikazovanju boljših predstav. Slovenci lahko gremo na drugi strani v tekmo brez tega pritiska, le z veliko željo po uveljavitvi na svetovni nogometni sceni. Boljše promocije za nadaljnji razvoj nogometne kariere, kot je uvrstitev v osmino finala, si noben slovenski reprezentant ne more niti želeti.
Z neodločenim rezultatom proti Angležem so si svoje možnosti za napredovanje povečali tudi Alžirci: če premagajo ZDA, so na dobri poti. Komentatorji so predvsem omenjali veliko moralo Alžir-cev, ki so se uspeli pobrati po porazu s Slovenci. Ker Alžirci, milo rečeno, ne marajo preveč Američanov, bodo tudi v zadnjo tekmo krenili odločno, na vse ali nič. Imajo čvrsto reprezentanco, proti kateri Američanom nikakor ne bo lahko. Prav zaradi tega se ne zdi tako nemogoč remi na tej tekmi, ki bi najbolj ustrezal prav Slovencem.
Kombinacije pred zadnjim krogom, ki Slovence vodijo v
Vitomarci • Regijsko tekmovanje v pikadu
Kakovostno preživljanje časa z igranjem pikada
V petek je v lovskem domu v Vitomarcih potekalo tekmovanje društev upokojencev v pi-kadu na regijskem nivoju. Prvo mesto med ekipami moških so si z metanjem puščic v tarčo priigrali člani ekipe Cirkovce, med ženskami je slavila ekipa iz Turnišča.
Kot nam je povedal Alojz Ci-gula, eden izmed organizatorjev srečanja, je Športna sekcija Pikado, ki deluje v okviru Društva upokojencev Sv. Andraž-Vitomarci, v letu 2009 dosegla zavidljive rezultate. Osvojili so namreč 1. mesto na regijskem tekmovanju in 1. mesto na republiškem tekmovanju ter tako postali prvaki med društvi upokojencev iz cele Slovenije. Na podlagi tega jim je pripadla čast in dolžnost, da so letos tudi sami priredili regijsko tekmovanje, ki je potekalo v lovskem domu v Vitomarcih. Udeležilo se ga je 10 moških in 6 ženskih ekip, kar je sicer manj kot ponavadi, a je bilo vzdušje prav tako veselo. Tekmovalci so člani društev upokojencev, ki se redno srečujejo in vadijo, enkrat letno pa se med seboj tudi pomerijo. Pikado je namreč le eden izmed športov, s katerim si upokojenci krajšajo čas in aktivno preživijo proste urice. Posamezne ekipe so štele pet članov, od teh štirje tekmujejo, eden je bil le v pripravljenosti. Alojz Cigula nam je še povedal, da so tekmovalci, kljub temu da gre samo za rekreativne
Zmagovalna moška ekipa iz Cirkovc.
športnike, dosegali skoraj nadpovprečno dobre rezultate. Med moškimi ekipami je prvo mesto pripadlo tekmovalcem iz Cirkovc, med ženskami pa so slavile tekmovalke iz Turnišča. Tekmovalci so se med seboj pomerili tudi posamezno, pri tem je prvo mesto pri ženskah osvojila Štefka Pušnik, drugo mesto Majda Ranfl in tretje Anica Hentak. Med moškimi je prvo mesto zasedel Anton Hliš, takoj za petami mu je bil Jože Bauman, tretje mesto pa je pripadlo Ivanu Lovrecu. Po tekmovalnem delu so se tekmovalci in tekmovalke poveselili še na družabnem srečanju.
Patricija Babosek
Kaj odloča v primeru enakega števila točk?
Mesto na lestvici določa najprej doseženo število točk iz treh medsebojnih tekem, nato pa razlika v golih. Če sta dve ekipi še vedno izenačeni, določa boljši položaj večje število doseženih golov v predtekmovanju.
Če sta dve ekipi ali več njih še vedno izenačene, odloča o uvrstitvi na lestvici število doseženih točk v medsebojnih tekmah, razlika v golih na medsebojnih tekmah in večje število doseženih golov na medsebojnih tekmah v predtekmovalnem delu. Če še vedno ni mogoče določiti bolje uvrščene reprezentance, o višji uvrstitvi na lestvici odloča žreb.
osmino finala:
-	zmaga ali remi Slovenije;
-	poraz Slovenije, remi na tekmi Alžirija - ZDA;
-	poraz Slovenije z zadetkom razlike, zmaga Alžirije z zadetkom razlike.
V	vseh ostalih primerih bi se Slovenija poslovila od JAR. Odprte so skoraj vse možnosti napredovanja (Anglija-ZDA, Slovenija-ZDA, Slovenija-Alžirija, Anglija-Alžirija, celo Slovenija-Anglija), le Alžirija-ZDA ne. Kar težko si predstavljamo, kakšno bi bilo razočaranje v zibelki nogometa, kot radi rečejo Angleži, ob izpadu njihove reprezentance po prvem krogu! A pustimo njihove težave na miru in se raje pripravimo na pošten dvoboj in ohranimo upe za napredovanje do zadnje minute.
V	naši izbrani vrsti lahko selektor Kek še vedno najde dovolj rezerv za dostojen odpor Angležem. V mislih imam predvsem strelski vložek Mili-voja Novakoviča ali Zlatka Dediča, ki sta doslej imela malo prostora za zaključne strele. Angleška obrambna vrsta brez Ria Ferdinanda je mor-
da pravšnji izziv za njiju, še posebej zaradi tega, ker bodo morali Angleži loviti zmago in bodo morali več pozornosti namenjati napadu. Tudi naša zadnja »angleška« izkušnja, prijateljski obračun na slovitem Wembleyu, ni povsem negativna, čeprav smo tam doživeli poraz 1:2. Spomnimo se »bližnjega srečanja« Boštjana Cesarja in Wayna Rooneya, ki se je slabo končal za našega branilca, čeprav je grd prekršek storil član Manchester Uniteda. Je čas za poravnanje računov (pri tem nočem namigovati na nepisano pravilo »zob za zob«)?
Na tribunah razprodanega stadiona Nelson Mandela Bay v Port Elisabethu (le-ta uradno sprejme 48 tisoč navijačev) bo podpora angleški izbrani vrsti izjemna, saj je južni del JAR v celoti »angleški« (na severu je več Nizozemcev in Nemcev). Nekaj manj kot tisoč Slovencev bo tam težko prišlo do izraza: do tega nam lahko pomagajo le naši nogometaši na igrišču in nihče drug!
Jože Mohorič
Med ženskami so si prvo mesto prislužile članice ekipe iz Turnišča.
Športni napovednik
Mali nogomet
KMN CERKVENJAK ORGANIZIRA 14. TRADICIONALNI NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU za prehodni pokal »Gostišča pri Antonu« v PETEK, 25. junija 2010, ob 17. uri na igrišču pri osnovni šoli Cerkvenjak.
Nagrade: 1. mesto: 650 EUR + pokal + prehodni pokal, 2. mesto: 300 EUR + pokal, 3. mesto: 150 EUR + pokal, 4. mesto: praktična nagrada Naj strelec, naj vratar: praktična nagrada Prijave do žreba pred turnirjem - prijavnina 60 eur Ob 14. uri turnir mladih, ob 16. uri tekma veteranov Info: 031 665 066, 041 518 588, 041 212 013
Šah
Končana polovica ciklusa turnirjev
V prvi polovici junija se je končal prvi del šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu. Udeležba na posameznih turnirjih je bila ob koncu sezone nekoliko slabša, saj so se že pričeli dopusti in predvsem svetovno nogometno prvenstvo.
Hitropotezni šah
Na šestem turnirju v ciklusu tekmovanj za društveno prvenstvo v hitropoteznem šahu je sodelovalo le deset igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem sistemu. Zmagal je Igor Iljaž pred Klemenom Janžekovičem in Brankom Sedlaškom. Rezultati: Igor Iljaž 8 točk, Klemen Jan-žekovič 7 točk, Branko Sedlašek 6 točk, Anton Butolen 5 točk, Milan Fijan, Ciril Kužner in Aleksander Podkrižnik po 4 točke, Ivan Krajnc 3 točke itd.
Na polovici tekmovanja je v vodstvu Viktor Napast, 89 točk (5 turnirjev), pred Zlatkom Že-rakom, 81 točk (5 turnirjev),
ter Igorjem Iljažem, 40 točk (4 turnirji), in Janko Bohakom, 35 točk (4 turnirji).
Pospešeni šah
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo dvanajst igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Tudi na tem turnirju je bil najuspešnejši Viktor Napast, ki je bil ves čas v vodstvu in je zasluženo osvojil prvo mesto.
Rezultati turnirja v pospešenem šahu: Viktor Napast 5,5 točke, Janko Bohak 5 točk, Darko Dominko in Boris Žlender po 4,5 točke, Branko Sedlašek in Martin Majcenovič po 4 točke, Branko Orešek 3,5 točke, Ciril Kužner in Leon Selišek po 3 točke itd.
V skupnem seštevku je po šestih turnirjih v vodstvu Viktor Napast, 74 točk (6 turnirjev), pred Janko Bohakom, 70 točk (6 turnirjev), in Martinom Majce-novičem, 41 točk (6 turnirjev).
Tekmovanje v hitropoteznem in pospešenem šahu za društveno prvenstvo se bo nadaljevalo prvi in drugi petek v septembru.
Janko Bohak
Foto: PB
Foto: PB
sreda • 23. junija 2010
Šport, šolski šport
Štajerski	19
Šolski šport • Izbor najboljših športnikov osnovnih šol v Mestni občini Ptuj
Marko Zuran in Maja Bedrač
Na Osnovni šoli Breg je v četrtek potekala slovesna podelitev priznanj najboljšim športnim posameznikom in ekipam ptujskih osnovnih šol. Kriterij pri razglasitvi je bil, da so se posamezniki in ekipe uvrstili najmanj v četrtfinale državnega prvenstva osnovnih šol. Upoštevale so se športne panoge A-programa po kriteriju MŠŠ, Zavoda za šport RS, Planica, in panoge, kjer je bilo izvedeno medobčinsko oziroma območno tekmovanje.
Za najboljšo športnico in športnika osnovnih šol MO Ptuj na osnovi rezultatov šolskih športnih tekmovanj OŠ in tekmovanj panožnih zvez na Državnih prvenstvih v šolskem letu 2009/10 sta izbrana:
Marko Žuran - OŠ Mladika: 3. mesto ekipno na medobčinskem krosu (letnik 1995), 1. mesto v metu vorteksa na medobčinskem posamičnem atletskem tekmovanju, 1. me-
sto v štafeti 4 x 100 m na medobčinskem posamičnem atletskem tekmovanju, 1. mesto v metu vorteksa na območnem posamičnem atletskem tekmovanju, 1. mesto v štafeti 4 x 100 m na območnem posamičnem atletskem tekmovanju, 2. mesto v metu vorteksa na finalu posamičnega državnega prvenstva v atletiki za učence in učenke, 3. mesto v štafeti 4 x 100 m finalu posamičnega državnega prvenstva v atletiki za učence in učenke; Marko že od 7. leta trenira rokomet, igral je v vseh starostnih selekcijah z uspehom v ligaških tekmovanjih na različnih turnirjih v Sloveniji in tujini. Iz rezultatov je razvidno, da je Marko vsestranski športnik, lahko bi dejali, da je športnik z dušo in telesom.
Maja Bedrač - OŠ Breg: 1. mesto na jesenskem medobčinskem krosu v Vidmu, 1. mesto na medobčinskem atletskem mnogoboju, 3. mesto na območnem tekmovanju v badmintonu, 1. mesto na zimskem atletskem pokalu,
1. mesto na spomladanskem medobčinskem krosu v Za-vrču, 3. mesto na medobčinskem tekmovanju v odbojki za mlajše učenke, 1. mesto v skoku v daljino na medobčinskem posamičnem atletskem tekmovanju, 2. mesto v skoku v daljino na območnem posamičnem atletskem tekmovanju, 3. mesto v skoku v daljino na državnem posamičnem atletskem tekmovanju, 12. mesto na državnem Dnevni-kovem krosu, 1. mesto v skoku v daljino in v teku na 200 m na državnem atletskem prvenstvu v Kopru, 1. mesto na 60 m na mednarodnem mitingu v Ljubljani, 1. mesto v skoku v daljino in teku na 60 m na dvoranskem prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke v Ljubljani, 1. mestu v skoku v daljino, 1. mesto v teku na 200 m in 2. mesto v teku na 60 m na mednarodnem mitingu v Kranju, državna prvakinja na posamičnem in ekipnem državnem prvenstvu v mnogoboju v Postojni.
tp
Uroš Krušič	OŠ Dr. Ljudevita Pivka	Državno tekmovanje v atletiki OŠ PP, tek 1000 m, 12. mesto
Klaudija Pintarič	OŠ Dr. Ljudevita Pivka	Državno tekmovanje v atletiki OŠ PP, Met žogice, 3. mesto
EKIPNO UČENCI	OŠ Dr. Ljudevita Pivka	Državno tekmovanje OŠ PP v košarki, 5. mesto
Matic Horvat Tjaša Brumen EKIPNO UČENCI	OŠ Olge Meglič OŠ Olge Meglič OŠ Olge Meglič	Državno prvenstvo v judo - do 60 kg, 3. mesto Državno prvenstvo v judo - do 52 kg, 5. mesto Državno prvenstvo v košarki, 1/4 finale, 3. mesto
EKIPNO UČENKE	OŠ Olge Meglič	Državno prvenstvo v košarki, 1/2 finale, 3. mesto
Marko Žuran	OŠ Mladika	Državno prvenstvo v atletiki-met vorteksa, 2. mesto
Katja Valič	OŠ Mladika	Državno prvenstvo v deskanju, 4. mesto
EKIPNO UČENKE	OŠ Mladika	Državno prvenstvo v rokometu, 1/2 finale, 3. mesto
Boštjan Nahberger	OŠ Breg	Kros Dela, 5. mesto
Maja Bedrač	OŠ Breg	Državno prvenstvo v atletiki-skok v daljino, 3. mesto
Jani Čeh	OŠ Ljudski vrt	Državno prvenstvo v atletiki-tek na 600 m, 6. mesto
Petra Lozinšek	OŠ Ljudski vrt	Državno prvenstvo v atletiki-tek 60 m, 8. mesto
EKIPNO UČENCI	OŠ Ljudski vrt	Državno prvenstvo v rokometu, finale, 1. mesto
		
Kikboks • Odprti turnir v Izlakah
Sitar, Vindiš in Janžekovič zmagovalci
Na odprtem turnirju Izlak, ki ga že nekaj let organizira domači klub Pon-Do-Kwan Izlake, se je v soboto, 12. junija, zbralo
Dekleta pokorila moške
Na tradicionalnem tekmovanju v borbenih kegljaških igrah je letos sodelovalo trinajst članskih ekip, ki so v predtekmo-vanju nastopile v treh krogih. Med štiri najboljše ekipe, ki so v predtekmovanju podrle največ kegljev in so tekmovanje nadaljevale v polfinalu, so se uvrstile ekipe: Dravca I. s 1074 podrtimi keglji, Kombajnisti - 1058, Strelci - 1034 in Optimisti Vajda z 988 podrtimi keglji. V polfi-nalnih tekmah so Kombajnisti malce presenetljivo premagali Strelce (rezultat 325:304), Drav-ca I. pa je bila zanesljivo boljša od Optimistov Vajda (rezultat 334:294). V tekmi poraženih ekip, ki sta se borili za 3. mesto, se je rezultat obračal zdaj v korist ene, zdaj v korist druge
107 kikboksarjev iz 12 klubov iz Slovenije ter Hrvaške. V kategorijah kadetinj, kadetov, mladincev in mladink do 20 let
ekipe, na koncu so bili boljši in srečnejši Optimisti Vajda, ki so podrli 344 kegljev, Strelci pa so za njimi zaostali samo za sedem kegljev. V finalnem obračunu so igralke Dravcev I. začele zelo odločno in po polovici tekme vodile že za 30 kegljev. Vendar se Kombajnisti, ki so bili poleg Optimistov Vajda presenečenje turnirja, še niso sprijaznili s porazom. Iz seta v set so zmanjševali razliko in jo v predzadnjem setu zmanjšali na vsega 9 kegljev. Žal jim je v odločilnem trenutku zmanjkalo moči in koncentracije, tako da so članice ekipe Drav-ca I. po nekaj sušnih letih ponovno slavile. Rezultat na koncu je bil 340 : 325 v korist Dravce I.
Končni vrstni red najboljših štirih ekip: 1. mesto Dravca I. (Nada Fridli, Selena Bombek, Marija Kozoderc, Marina Kram-berger) 2. mesto Kombajnisti
so tekmovali tudi tekmovalci iz Kluba borilnih veščin iz Ptuja, ki so osvojili tri prva mesta, dve drugi mesti in tri tretja mesta.
(Janko Zagoršek, Branko Zupa-nič , Mirko Moran, Dušan Murko), 3. mesto Optimisti Vajda (Slavko Šoštarič, Leon Šoštarič, Toni Zelenik, Bogdan Vršič), 4. mesto Strelci (Leopold Strelec, Janez Cvetko, Franc Žnidarič, Boris Premzl).
Najboljšim trem ekipam je predsednik KK Drava Boris Premzl podelil lepe pokale. S tekmovanjem v borbenih igrah so člani in članice KK Drava sklenili uspešno in naporno sezono 2009/2010, ki so jo kronali s srebrnima medaljama Selene Bombek in Melite Krušič v tekmovanju ženskih parov na državnem prvenstvu v Črnomlju. Za slovo in sprostitev so se v petek popoldan dobili na tradicionalnem klubskem pikniku. Odmor bo kratek, saj se 1. avgusta začenja vse znova.
Danilo Klajnšek
Rezultati:
Kadeti do 28 kg: Timi Sitar
1. mesto
Kadeti do 47 kg: Gašper Mlakar 3. mesto
Kadeti do 52 kg: Vito Čurin 3. mesto
Kadeti do 63 kg: Simon Ka-isersberger 3. mesto
Kadeti do 69 kg: Tilen Abraham 2. mesto
Kadeti nad 69 kg: Luka Vindiš 1. mesto
Mladinci do 63 kg: Filip Janžekovič 1. mesto
Mladinci do 89 kg: Luka Vindiš 2. mesto
Ekipo Ptuja sta na tekmovanju vodila Aleksander Ko-lednik in Vladimir Sitar, ki sta bila po tekmovanju zadovoljna z nastopom.
Tekmovanje v Izlakah je bilo zadnje v tem delu sezone. Po počitnicah, ki trajajo za kikbo-ksarje mesec dni, bodo v avgustu ponovno začeli vaditi v Kikboks centru na Ptuju.
Franc Slodnjak
Nogomet
Nič sprememb na Ptuju ...
Domača nogometna dogajanja so v času letošnjega SP v Južni Afriki potisnjena na stranski tir. Naslednje tekmovalno leto, 2010/2011, bo na našem območju brez prvo ligaških tekem, saj je ptujska Labod Drava izpadla iz 1.SNL. To potrditev podpira dejstvo, da je NZ Slovenije ljubljansko Olimpijo prijavila za žreb v nastopu evropskih tekmovanj. Torej zahteva NK Labod Drava, da se zadnje srečanje z Olimpijo registrira 3:0 v njihovo korist, ni padla na plodna tla, čeprav jim neko dejstvo daje prav, in sicer da je igralec Olimpije Ibraimi bil 17. maja izgnan iz Slovenije zaradi neurejenih dovoljenj za bivanje in delo. Odigral je »samo« 28 krogov v 1. SNL za Olimpijo z neveljavno dokumentacijo za tujca, NZ Slovenije pa nič, kaj šele, da bi priznali veliko napako. V Olimpiji jo je priznal sekretar (tajnik) kluba, ki je odstopil. Več, oziroma nič ne bo jasno, ko se vrli možje slovenske nogometne zveze vrnejo iz SP, kakor tudi to, da Primorje še nima licence za tekmovanje v 1. SNL, kaj šele
v 2. SNL, liga pa bo štela deset klubov in bo vse tako, kot da se ni nič zgodilo. Ob vsem tem je razumljivo, da bodo Ptujčani igrali v 2. SNL, toda s katerim igralskim kadrom, saj naj bi bilo kar precej nogometašev, ki so že odšli, saj jim igranje v drugi ligi ni preveč pogodu. Vprašanje pa je tudi, kdo bo sedel na vročo trenersko klop.
... In nič v Kidričevem
Prav tako je vse tiho v Kidričevem. Edino, kar je jasno, Aluminij išče vratarja, saj mladi odlični vratar Kristjan Lipovac ne bo več branil kidričevskih vrat in odhaja definitivno k Olimpiji. Veliko se je govorilo tudi o prestopu mladega reprezentanta Martina Milca, za katerega naj bi se veliko zanimali razni klubi. Toda vse je mirno. Očitno pa bo bolj vroče v zadnjih junijskih in prvih julijskih dneh, ko se prične prestopni rok (1. 7.). Najbolj gotovo pa je, da bomo zopet gledali stari dobri lokalni derbi med Aluminijem in Labodom Dravo in obratno. Je pa to manj, kot si naše nogometno območje zasluži.
Danilo Klajnšek
Ekipa Ptuja v Izlakah
Foto: Franc Slodnjak
Kegljanje • Borbene igre
Športni napovednik
7. ormoški nočni ulični tek
V četrtek, 24. junija 2010, bo v Ormožu na Kerenčičevem trgu potekal tradicionalni ormoški nočni ulični tek. Pod organizacijo Atletskega kluba Ormož bo to že sedmi zapovrstjo. Prijave sprejemajo na dan prireditve med 19.00 in 20.30. Start otroških in skupinskih tekov bo ob 21.00, start ostalih tekov pa ob 21.30. Predprijava za posameznike je 8 EUR, na dan prireditve 10 EUR. Startnine za otroške in skupinske teke ni!
Tekmovanje bo potekalo v enotni ženski (4000 m) in moški (4800 m) kategoriji. Pravico nastopa imajo vsi, ki so rojeni leta 1995 in starejši.
Organiziran bo tudi otroški in družinski tek. Družinski tek bo organiziran, če bodo za tek prijavljene vsaj tri družine. Ekipo za družinski tek sestavljata vsaj dva člana družine, od katerih je vsaj eden član starš ali skrbnik. Ekipe družinskega teka tečejo dva kroga oziroma 1100 m. Za končni rezultat družinske ekipe, se štejeta dva najboljša rezultata v ekipi. V otroškem teku imajo pravico nastopa tekmovalci, ki so rojeni v letu 1995 in mlajši. Tekmovalci otroškega teka tečejo en krog (550 m). Kategorije otroškega teka so ločene dečki, deklice 1999 in mlajši ter posebej dečki, deklice 1995 do 1998.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ter priznaj bo sledila takoj po končanem tekmovalnem delu, in sicer predvidoma ob 22. uri na štartno-ciljnem prostoru, na Kerenčičevem trgu. Vabljeni!
24. Korantov pokal
Športno društvo Bukovci organizira Korantov pokal, ki se bo odvijal na nogometnem igrišču v Bukovcih. Potekal bo dva dni. V petek, 25. 6 ob 16.50 uri z otvoritvijo in pozdravom, nato s tekmo med NK Markovci in NK Podvinci, ob 19.00 uri pa s tekmo med domačini in NK Stojnci ter v soboto 26.6.ob 15.30 uri s tekmo za tretje mesto, ob 17.30 uri z revialno tekmo med domačimi kadeti in ženskim nogometnim klubom Dornava ter ob 19.00 uri s finalno tekmo. Po končani tekmi pa še razglasitev najboljših igralcev in ekip. Organizator obljublja obilico dobre glasbe, hladne pijače, slastne jedače ter seveda atraktivnega nogometa! Vabljeni!
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije in zamejstva
Goriška brda: češnjeva pot
Foto: Aleksandra Jelušič
Foto: Aleksandra Jelušič
Očarljiva furlanska hiška
Češnje, hrustljave kraljice Goriških brd
»Brda, Brda sladkozvoč-na, gor čez brege, dol čez brajde, koder sonce hodi, zajde, srečna, radostna, poskočna. Bister, zdrav je rod ob Soči, žlahtna Brika toči, toči!« (Ludvik Zorzut)
V juniju, ko v Goriških brdih zorijo hrustljave češnje, vas vabimo na potep po cca. 40 km dolgi manj zahtevni kolesarski poti, ki vas bo prevzela s svojo naravno lepoto, ki še najbolj spominja na italijansko Toska-no. Tokrat vas bomo popeljali po obronkih dišečih gričev in pokukali k zamejcem v Italijo, da se naužijemo sonca, češenj, vina in poezije. Ko boste na koncu dneva prijetno utrujeni od vseh vtisov razjahali svojega konjička na dveh kolesih, si boste po tihem zagotovo priznali, da je dežela, po kateri ste kolesarili, še najbolj podobna paradižu. Zgodaj pomladi se briški griči odenejo v belo dišečo čipko cvetov, ki medi v veter in na pragu poletja se obarvajo v hrustljavo rdečo, da budijo skomine naključnim popotnikom.
Jutro z vonjem po hrustljavih češnjah
Kolesarsko potepanje bomo pričeli v vasici DOBROVO, ki leži na nadmorski višini 133 m na podolgovatem griču med potokoma Reka in Donank. Cesta, ki je urezana skozi vas, povezuje dolino Soče s Furlansko nižino. Na pot smo se podali v času, ko je Dobrovo slavilo svoj praznik češenj in so bile ulice že zgodaj zjutraj živahno razposajene in sladko rdeče od košar polnih češenj. Skoraj nemogoče je bilo ostati ravnodušen. Če se boste na pot odpravili v kratkem, potem si zjutraj namesto kavice privoščite eksplozijo sadnih okusov. Vaše telo in brbonči-ce bodo vriskale od užitka. Če ste zamudili hrustljave češnje, pa se še vedno lahko razvajate ob sončkastih marelicah in sočnih breskvah. A Brda bodo simbolično vedno obarvana rdečo, saj so češnje kmetu že od nekdaj predstavljale prvi letni dohodek, od katerega so bile odvisne cele družine. Okusu briških češenj je podlegel celo Dunaj.
Po vitaminsko bombi sledi spust proti vasici NEBLO. Za vas je značilno, da je sestavljena iz več zaselkov. Predlagamo, da si ogledate cerkev sv. Nikolaja iz druge polovice 15. stoletja, pred katero se nahaja maj-
hen trg z vodnjakom. Arheološka najdišča v bližini nakazujejo, da je bila na tem področju v antiki lončarska delavnica. In že drvimo proti navidezni meji z Italijo, a nikar ne pozabite osebnega dokumenta, saj boste brez njega kljub združeni Evropi imeli težave.
V objemu sončnih vinogradov, sadovnjakov in zlatih žitnih polj
In že smo v Italiji pri zamejskih Slovencih. Na prvem razpotju se usmerimo za Cormons (Krmin). Prečkamo potok Reca (Reka). Ves čas se držimo smerokazov za Cormons. Med potjo bodite na desni strani pozorni na stari mlin Mulin di Truss. Ves čas kolesarite v dolini Collio. Dolina ima poseben šarm, ki vas bo očaral na prvi pogled. Objemajo jo šarmantno valoviti griči, na katerih počiva vinska trta, ki na jesen oko-pana v soncu daje odlično vino, po katerem je ta predel tudi poznan. Dolino parajo zlata žitna polja, posejana z nežnimi makovimi cvetovi, ki radovedno kukajo iz žita. Če k temu prištejemo še omamen vonj po sivki, travniškem cvetju, mediteranskih grmih, ki bogato cvetijo, in po sadju, ki medi, potem boste to deželo začutili z vsemi čuti, pognala se bo po vaših žilah in vas gnala naprej v raziskovanju novega in drugačnega.
Krmin, mesto, ki je krojilo usodo briških prunel
Zapuščamo dolino Collio. Na poti vas bodo vabile vinske ceste, a nikar si ne privoščite preveč žlahtne kapljice,
saj nas čaka še lep kos poti, ki nas bo popeljal nazaj med Slovenske griče. Od daleč nas že pozdravlja tabla za italijansko mesto CORMONS (KR-MIN). Predlagamo, da pri salonu Fiat ob vstopu v mesto pokukate levo, v staro mestno jedro in se prepustite utripu vrveža. Popeljite se med ulice in ujemite živahno žubo-renje besed, ki jih morda ne boste razumeli, a v vas se bo nehote naselil temperament italijanske dežele. Podajte se v kakšno izmed mestnih slaščičarn in si privoščite tortico ali italijanski sladoled, tako kot se »šika«. Italijani so znani kot izjemni esteti, zato boste vse te dobrote najprej pojedli z očmi in šele kasneje okušali z vsemi ostalimi čuti. O sladoledu pa ne bomo izgubljali besed.
Mesto v poletnih mesecih prežema čisto poseben vonj s pridihom mediteranskega. Po cestnih otočkih se razraščajo vrtnice, na ograjah pred hiškami pa se vzpenjajo slapovi dišečega jasmina, da imaš občutek, da si na Orientu.
Znašli ste se sredi starega mestnega jedra, naj vam prišepnemo nekaj zgodovine. Furlansko mesto Krmin je v avstrijskem cesarstvu Franca Jožefa za kmete slovenskih Brd predstavljal središče, kjer se je odvijal krminski sejem. Mesto Krmin je imelo železniško postajo, po kateri se je izvrstno in znano slovensko vino razpošiljalo v druga mesta. V Brdih so odlično uspevale marelice, hruške, jabolke, fige, slive in češnje. Ko pa se je dežela ogrnila v zimski hlad, so kmetje pobirali sadeže kakija. Ko govorimo o sadju, ne smemo zanemariti vloge sliv, ki so jih Brici nekoč na poseben način predelali ali penčali. Posušene, olupljene in žveplane slive so sploščili in zaokrožili, da so nastale tako imenovane prunele. Slovenske prunele in vso zgodnje sadje so nato preko železnice razpošiljali v Avstrijo in večja srednjeevropska središča, kjer je krasilo plemiška omizja. Potem je prišlo mučno in tragično obdobje, ki ga je zaznamovala vojna. Danes se s penčanjem ukvarjajo le še redke Brike, ki skušajo ohraniti nekdanjo tradicijo.
Skozi raj in nazaj
Pot pod kolesa in že drvimo naprej v smeri proti mestu Capriva. Kolesarimo med Fur-
lanskimi vinogradi. Na desni strani nas spremlja železniška proga. Ko boste prispeli do Via Battisti, boste očarani obstali pred mogočnim dvorcem, bujno obraščenim z mediteranskimi grmički in objetim s skrbno urejenim golf igriščem, ki se spogleduje s prostranimi vinogradi. Izvemo, da je romantični dvorec preurejen v hotel Castello di Spezza, ki je samo nekaj kilometrov oddaljen od vasice Kapriva. Predlagamo, da ga mahnete levo ob golf igrišču, ki vas bo popeljal do hotela in se nato usmerite desno proti mestecu CAPRIVA del FRIO-LI (KOPRIVNO).
V vasi Capriva si oglejte cerkev presvete Marije, ki je bila obnovljena leta 1882. V notranjosti si lahko pogledate krstni kamen iz leta 1569. Po ogledu cerkve ga mahnemo ravno do prvega razpotja, kjer se usmerimo za PREVAL. Znajdemo se ob rečni strugi, ki jo bujno obrašča njivska preslica, na travnikih pa se v ravnih vrstah v zrak poganjajo veličastni topoli, ki dajejo slutiti, da je ta predel precej močvirski. Ko pridete do mostič-ka prek reke, bodite pozorni na makadamsko pot, ki je vrezana levo skozi široke travnike in sledi rečni strugi. Majhna tabla vas bo opozarjala, da boste kolesarili po poti A5a smer Mossa. Spremljali vas bodo nenavadni zvoki živali in žuborenje reke, objem gozda pa bo varno zatočišče pred soncem. Nekoč se je na tem območju nahajalo močvirje, ki so ga proti koncu 20.sto-letja osušili in spremenili v
obdelane površine. S tem so izginila vlažna območja.
V galop in nazaj v Goriška brda
Edina besedna zveza, ki se jo ob pogledu na veličastnost, ki se odpira pred nami, lahko domislimo, je »raj na Zemlji«. Pot nas ponovno prepelje do razpotja, kjer se usmerimo levo proti glavni cesti in oddr-vimo desno v smeri proti vasi MOSSA (MOŠ). Glavna cesta nas bo vodila mimo majhne cerkve Santuario del Preval, ki kraljuje v gozdičku na desni strani cestišča. Čas je za počitek. Ob cerkvici so urejene lesene klopce, kjer lahko za hipec počijete. Nadaljujemo nekaj metrov do razpotja, kjer se usmerimo proti vasi VI-POLŽE.
Nad vasico VIPOLŽE vas bo očaral grad iz 11. stoletja. V Gradu je bila reprezentančna vila in lovski dvorec goriških grofov, kjer so vzrejali konje, kasneje pa so si njegovo lastništvo podajali predstavniki družin Herberstein, della Torre, Attems Petzenstein in Teuffenbach. Pred gradom se je raztezal imeniten grajski park z baročnim vodnjakom, večstoletnimi cipresami in hrasti. V 1. svetovni vojni je nudil zavetje vojaški bolnici, leta 1948 pa ga je prizadel obsežen požar. Gre za enega najlepših primerkov grajske arhitekture na Slovenskem, nastale med renesanso in barokom. Grad čaka na temeljito prenovo, v njem naj bi sedež dobilo mednarodno študijsko
središče. V t. i. novem gradu, ki je bil v baročnem slogu zgrajen v 18. stoletju, je bil po drugi svetovni vojni sedež zadruge, kasneje pa so v njem uredili stanovanja. V Vipolžah je edini ohranjen mlin, ki je deloval še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po ogledu Vipovž bo treba pognati pedale, saj nas čaka nezahteven vzpon do našega izhodišča, vasi DOBROVO. Kraj je dobil ime po dobu, hrastu, ki je bil nekoč najbolj razširjeno drevo v Brdih. Če boste v središču zavili levo v klanec, boste prispeli do gradu Dobrovo, kjer si lahko ogledate stalno zbirko grafičnih del svetovno znanega slikarja Zorana Muši-ča in druge občasne muzejske zbirke, pa tudi različne prireditve v viteški dvorani ali na grajskem dvorišču.
»Žlahtna Brika toči, toči!«
Brški griči so zibel, v kateri se na soncu pozibava vinska trta, ki jeseni bogato rodi. Vinogradi se razprostirajo na 1.800 hektarjih. Najbolj znana briška vina so rebula, tokaj, pinot, sivi pinot, šardone, so-vinjon, rdeči merlot in kabernet. Leta 1957 je v Dobrovem pričela delovati sodobna vinska klet. Brda so področje, ki ima zaradi sestave tal (lapor-nato-ilovnata zemlja), konfiguracije terena in ugodnega podnebja idealne klimatske pogoje za pridelavo odličnih belih in rdečih vrhunskih vin.
Briška kuhinja ali zakaj dobro vino ni nikoli rado samo
Brici pogovorno rečejo, da dobro vino ni nikoli rado samo, zato ga bomo postavili v prijetno družbo briške ku-linarike. V briški kuhinji najdemo elemente primorske in mediteranske hrane ter gorske hrane, kot vpliv Alp in Dolomitov. Mediteranski pridih se kaže v sestavinah, kot so: zelenjava, zelišča, olivno olje, pršut, zelenjavne juhe oziroma mineštre ... Pridih alpskega pa lahko okušamo v obliki polente. Na briškem krožniku ali tondu so pogosto prisotne ribe z belo polento, toč kot posebna vrsta golaža s fižolom ter frtala - stepena jajca z briškimi zelišči ali klobasami. Vse skupaj pa lepo zaokrožijo s kozarčkom dobrega vina. Aleksandra Jelušič
Foto: Aleksandra Jelušič
Prostranstva vinogradov v poletnem soncu
Nagradno turistično vprašanje .
Zahvala sodelavcem kurentovanja
Gostinska ponudba ptujskih poletnih teras je v tem času prilagojena svetovnemu nogometnemu prvenstvu, skorajda ni lokala, ki se ne bi dodatno opremil s televizijskimi ekrani. Nekateri pa so v teh dneh poskrbeli tudi za tekočo ponudbo po ugodnejših cenah. Najbolj pisano pa je zagotovo v afriški vasi v Termah Ptuj, ki jo bo še dodatno 2. julija obogatila modna revija znane ptujske in slovenske modne kreatorke Sanje Veličkovič, ki bo pokazala, da je Afrika lahko tudi pri nas.
V slavnostni dvorani na ptujskem gradu so se že po tradiciji na priložnostni slovesnosti, ki je bila 16. junija, zahvalili vsem, ki so tako ali drugače prispevali, da je bilo tudi letošnje kurentovanje uspešno. Zahvalo za sodelovanje je prejelo 180
društev, organizacij, zavodov, pa tudi posameznikov, ki so se trudili kot člani organizacijskega odbora. Ptujske pustne skupine pa ne mirujejo niti po kurentovanju. V času od 13. do 16. maja se je skupina kurentov, kopjašev in pokačev udeležila
Foto: Črtomir Goznik
Tudi ptujski gostinci dihajo s svetovnim nogometnim prvenstvom
festivala Sol y Fiesta v francoskem mestu Leucate, kamor je odpotovala na povabilo njihovega župana Mi-chela Pya in podžupanje Monique Ching, ki sta želela, da se letos na tem festivalu država Slovenija kot častna gostja predstavi s svojim programom in ponudbo. Ptujskim skupinam so se na tem festivalu pridružile tudi nekatere druge slovenske skupine. Prireditev je s svojim obiskom počastil tudi veleposlanik Slovenije v Franciji dr. Janez Šumra-da s sodelavci. Mesto Leucate je zelo aktivno na področju organizacije prireditev, predvsem v času turistične sezone. Vsako leto ob številnih manjših prireditvah, organizirajo tudi štiri velike, večdnevne dogodke. Tako je eden izmed teh dogodkov tudi tridnevni festival petja in plesa Sol y Fiesta. To je tradicionalno praznovanje z mediteranskim pridihom, kot gledališče na prostem oziroma ulični spektakel. Tako so se na primer lani na festivalu predstavile beneške maske, letos pa so si za-
želeli spoznati predvsem kurente. V organizacijo festivala je bila intenzivno vključena tudi Slovenka Maruša Kokalj, ki živi v mestu Leucate. »V veliko zadovoljstvo nam je, da je ptujske kurente, kopjaše in pokače videlo skoraj 50.000 obiskovalcev prireditve Sol y Fiesta,« sta povedali Klavdija Petek in Zdenka Ristič.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje pravilnega odgovor
nismo prejeli. Park pri Termah Ptuj se imenuje Fortuna, obiskali naj bi ga vsi, ki dajejo kaj na svoje zdravje. Danes sprašujemo, kako se imenuje novi ptujski festival komorne glasbe. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 2. julija.
Daniel Zorko • Štajerec v Španiji (4.)
Malaga
Kakšni dve uri od Granade leži mesto Malaga, ki je s približno 2.700 leti obstoja eno najstarejših mest na svetu. V zgodovini je bilo mesto pomembno trgovsko središče, v njem pa se je rodil tudi svetovno znan slikar in umetnik Pablo Picasso.
Prav po tem umetniku se je imenoval tudi najin hostel, ki pa je bil res enkraten. Kuhinja, kopalnica in ostali prostori so bili čisto novi in v prijetnih barvah. Prav čudno sem se počutil, boljše kot v hotelu. Že ko sva prišla do sprejemnice, sva se od daleč drla: 'Zdravo Maria!' To sicer nima nič zveze z Očenašem in temi verskimi zadevami, ampak do zdaj so bila vsa dekleta, ki sva jih srečala, same Marie. Uslužbenke na letališču, prodajalke, receptorke, naključne sprehajalke in vse, ki sva jih oblajala. Seveda je bila tudi lepotička v sprejemnici Marička in potem reva ni vedela, od kod veva njeno ime. Kaj je bilo to smeha ...
Že v Granadi so nama povedali, da imajo v Malagi izjemno areno za biko-borbo in tudi to zadevo sva si hotela ogledati. Stavba je res mogočna in prav taka kot v filmih. Težava je bila le v tem,
da je bila zaprta in da so bile naslednje bikoborbe bojda zaradi smrti enega izmed teh bikoborcev začasno odpovedane. Žalostna zgodba, a možak, ki je pripravljal krmo za bike, naju je le spustil noter malček pogledat. Domovina bikoborb je sicer Pamplona, ki leži na severu države, a so povsod po državi ti dogodki še kako gledani, kar je pričal tudi gosti razpored na bližnjem zidu.
Ker je najina glavna atrakcija, zaradi katere sva pravzaprav prišla v Malago, šla po zlu, sva se odločila najprej ogledati pristanišče. Tam sicer ni bilo nič posebnega, en kup jadrnic in ladij, najino pozornost pa je pritegnil bradati možak v črtasti majici, ki je lagodno v senci vlekel harmoniko. Vse to ne bi bilo nič posebnega, če možak ne bi igral dalmatinske narodne. Napotila sva se do njega, beseda je dala besedo in seveda je bil stric doma iz okolice
Trdnjava s prekrasnimi parki
Tudi južni bratje so bili v Malagi
Reke in si je med čakanjem na tovor krajšal čas s harmoniko. Pa sva ga malo potipala, kako je kaj na tekočem s slovenskimi hiti in naju je možak gladko presenetil z našo Golico. Ko pa je začel vleči še Slakove viže, smo morali iti nekaj spit. Možak, ki je vse življenje preživel na morju in ki ga politika ne zanima, je napravil na naju res dober vtis, zato nama je bilo kar žal, da ga naslednji dan nisva več videla.
Mestece je bilo res bogato z različnimi arhitekturnimi znamenitostmi, od trdnjave do mestnih palač in različnih obzidij. Ko sva naključno šla mimo ene izmed številnih starinskih stavb, se je iz nje zaslišal gromozanski hrup. Ko sva pogledala malo bolje, sva opazila, da je šlo za gledališče, imenovano po španskem pisatelju Cervantesu. Prikradla sva se noter in naletela na gledališko vajo, kjer se je en možak drl in krilil z mečem, drugi možak se je pa praskal po glavi in bebavo gledal okoli sebe. Vsi ostali so se smejali, da se je kadilo, v predstavi sva pa spoznala delo prej omenjenega pisatelja, namreč Cervan-tesovega Don Kihota. Stvar je bila res zanimiva, saj je bil režiser sila zahteven in se je zadeva neštetokrat ponavljala. Mož, ki je igral Don Kihota, se je bojeval z mlini na veter, a ga je preveč nosilo po odru, zato je režiser prišel na idejo, da bi na oder postavil človeka, ki bi igral ta 'mlin', da bi se igralec lažje osredotočil. In le koga je potegnil na oder drugega kot mene. Moja vloga je bila tam nepremično stati, medtem ko je Don Kihot z mečem kolovratil okoli mene in se drl kot pokvarjen avtobus. To je bil hec. Bolj mi je šlo na smeh, bolj je bila režiserju všeč njegova ideja. Vsi lučkarji in scenografi pa so se joka-
Foto: D. Zorko
Bikoborska arena
li od smeha. Tudi moj kolega Kristijan. Na koncu so naju seveda povabili tudi na premiero, ki bi bila čez kakšen mesec, režiser pa je že modroval o nekem talentu in podobnih oslarijah ter da bi
včasih res potrebovali koga za vskočit. Ta bi bila pa res od sile, da bi začel gledališko kariero na španskih odrih ... Vse najine Marije bi bile gotovo vsak dan v gledališču ...
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
sava hotels & resorts
»Afriška vas v Termah Ptuj« barvita doživetja Afrike ob koncih tedna in ob tekmah slovenske izbrane vrste
Ogledi vseh tekem SP, ustvarjalne delavnice za vse generacije, glasbeno plesni dogodki, potopisi, nogometno animacije... Do 11.7. v Termalnem Parku in Grand Hotelu Primus
House pamr ob zaključku šole
24.6. - celodnevna zabava v termalnem parku -
DJ, športne igre, animacija ■ vstopnica za učence in dijake 8 €
Ribič Repe - največji otroški žur v Sloveniji
25.6. ob 18. uri v Termalnem Parku. Vstopnina za otroke 3 €, za odrasle 5 €.
Dalmatinska fešta z Davoijom Bornom in nočnim kopanjem
26.6. ob 20. uri v Termalnem Parku. Vstopnina samo 10 €.
*;<r v
/1 \
Termalni Park
Terme Ptuj
Termalni Pisci
Terme Ptuj
/1 \
Termalni Park
■S
Titme Ptuj >£

Termalni Park i
Tti'nC Pllij J—
27.6. ob 20. uri v klubu Gemina XIII. v Grand Hotelu Primus na Ptuju
Niste zadovollnl s svolo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
©
GEMINA
Grand Hotel Primus j
Kuharski nasveti
Ribe s čvrstim belim mesom
Na splošno uživamo premalo rib, mogoče tudi zato, ker so nekatere slabo dostopne, nekaterih ne poznamo ali so malce predrage. Ribe s čvrstim belim mesom so zelo kvalitetne, in če so dobro pripravljene, si jih zagotovo zaželimo še večkrat.
Ribe s čvrstim belim meso so ostriž, orada, ostržnik in kirnja. Imajo sočno belo meso odličnega okusa. Vse štiri lahko kupujemo v velikosti, da jih cele spečemo oziroma kako drugače pripravimo, ali večje, kot fileje in steake. Kirnja je riba, ki je po obliki podobna krapu, le da gre za morsko ribo in ima živahno barvo. Mesa pri tej ribi ni veliko zaradi velike glave in močnih kosti. Zaradi izjemno sočnega, belega mesa sta posebej cenjeni rdeča kirnja in silk snapper. Rdeča kirnja je izjemno cenjena in zelo iskana, tako ne dobremu poznavalcu rib prodajo druge ribe z rdečo kožo, kot je na primer škarpena.
Če je zobatec car rib, potem je orada gotovo kraljica. Tako po lovni kot po kulinarični plati. Kot da bi hotela sloves kraljice še dodatno potrditi, ima na glavi med očesoma zlato progo, ki bi skoraj lahko spominjala na krono. Če jo vidimo v njenem naravnem okolju, med potaplja-
njem, lahko opazimo, da se giblje elegantno in umirjeno.
Je velika in močna riba, visokega bočno sploščenega telesa. Močna, zaobljena glava s čvrstimi in prav tako močnimi čeljustmi je prvo, kar se opazi na oradi. Po hrbtu je od glave do repa temno zelenkastih ali modrih tonov srebrnega odseva. Oradino meso je belo in izjemno okusno, pri večjih primerkih pa lahko postane nekoliko pusto. Ribe do teže 1 kg sodijo v najvišji kakovostni razred, pripravljajo pa jo na različne načine. Najokusnejša naj bi bila kuhana, čeprav jo bolj pogosto tudi pečemo, cvremo in pripravljamo na žaru.
Izvrstno meso orade je zaradi aromatičnega okusa zelo cenjeno. Pripravlja se na različne načine, v pečici, v foliji, na žaru, v soli ..., seveda primerno velikosti ribe. Lahko jih nadevamo ali pečemo z zelenjavo, okusna pa je tudi kot samostojna jed. Meso orade je sočno in okusno, zato ni potrebno dodajati veliko začimb. Majhne ribe po potrebi oluskamo in jih pečemo cele, za peko v pečici pa so primernejše večje ribe.
Ribe s čvrstim mesom imajo tudi ugodno hranilno vrednost, v 100 g živila vsebujejo okrog 21 g beljakovin, 1 g maščob,
Tačke in repki
Znaki srčnih obolenj pri psih
Bralka Marija iz okolice Ptuja ima psa labradorca, starega 8 let. Sprašuje, ali je možno, da ima njen kuža težave s srcem, saj pogosto na sprehodu pospešeno diha in se počasi giblje. Tudi ka-šljati ga pogosto sliši. Zanima jo, kakšni so znaki srčne bolezni pri psu in kako lahko ukrepa.
Težave, ki jih omenja gospa Marija in ki pestijo njenega psa, lahko res nakazujejo na težave s srcem, lahko pa so tudi posledica drugih bolezni. Kar nekaj bralcev je spraševalo po najpogostejših kliničnih znakih srčnih obolenj pri psih, zato bom omenil najpomembnejše, ki pa po večini tudi niso specifični
Foto: M. Ozmec
nič ogljikovih hidratov, nekaj holesterola in veliko natrija, preostanek hranilne vrednosti predstavlja voda.
Če pripravljamo cele ribe, jih lahko pripravimo samo soljene, pokapljane z olivnim oljem ter jih spečemo na žaru ali v ponvi. Pred peko večje ribe, tudi orado, ciziliramo. Lahko jih pečemo v ponvi z malo svežega čilija in paradižniki.
Okusne dobimo tudi, če jih pečemo v pečici s surovim maslom in limoninim sokom. Za ljubitelje rib z okusom česna jih pripravljamo na žaru s česnom in svežim origanom, okusne so tudi, če jih pečemo v ponvi z limoninim sokom in vloženim zelenim poprom. Za tiste z zahtevnimi okusi jih pripravljamo pečene s cherryjem in gobami ali jih pečemo z olivami.
Te ribe imajo zraven snežno belega mesa tudi izjemno lepo kožo, kar pomeni, da jih pogosto tudi kuhamo z različnimi začimbami. Vodi vedno dodamo ali vino, limonin sok ali kis, od klasičnih začimb uporabimo sol, lovor, rožmarinovo vejico, zrnca celega popra. Za boljši okus dodamo še sesekljano čebulo, sesekljan česen, peteršilj
, zrnat poper lahko zamenjamo s kajenskim poprom, krhelj pomaranče. Ribe kuhamo tik pod vreliščem in izjemno počasi.
Lahko pa ribe, kot so orada, ostriž, kirnjo spečemo in iz prej naštetih dodatkov pripravimo marinado, in sicer tako, da damo v kuhinjski strojček malo olja, kis, čebulo, česen, pomarančno ali limonino rezino, peteršilj, malo rdeče paprike in kajenski poper. Vse sestavine dobro sesekljamo oz. temeljito zmešamo. Zmes mora ostati gosto tekoča, tako da po potrebi prilivamo olivno olje. Začinimo še s soljo in marinado prelijemo čez kuhano ali pečeno ribo.
Ribe pridobijo na okusu, če jih dušimo skupaj s škampi ali artičokami. Nekateri jih nadevajo s špinačo in jih obložijo z napol kuhanim krompirjem ter zapečejo v pečici. Na okusu pridobijo tudi, če jih nadevamo s koščki slanine ali pancete, od začimb pridobijo na okusu, če jih začinimo s koriandrom, okusne so tudi, če zdrobimo pi-nijeva jedrca in jih pomešamo z olivnim oljem ter jih s tako pripravljeno marinado premažemo tik pred serviranjem.
Vlado Pignar
samo za obolenja srca, temveč so lahko vzroki tudi v pljučnih boleznih, boleznih krvi, erlihi-ozi in še bi lahko našteval.
Kužek, ki ima težave s srcem, je kondicijsko manj sposoben, hitreje se utrudi in najpogosteje tudi težje in globlje diha pri naporu. Pogost je tudi kašelj, ki je lahko dražeč ali neproduktiven ali pa vlažen in zamolkel. Karakteristično za težave s srcem pa je, če opazimo pri psu zraven omenjenih simptomov tudi modrikast jezik in modrikaste dlesni. To pomeni, da gre za počasnejšo cirkulacijo krvi, ki se tudi slabše oksigenira in zato se dlesni in jezik modrikasto obarvajo. Zraven tega je frekvenca dihanja pri psu močno
povečana. Priporočljivo je, da takšnemu kužku preštejemo frekvenco vdihov v mirovanju. Najbolje je to storiti, ko kuža počiva na sobni temperaturi in je od zadnjega tekanja minilo najmanj pol ure. Normalna frekvenca dihanja je okrog 20 vdihov v minuti, pri večjih pasmah še manj, 12 ali 14, pri manjših pa več. Srčni pasji bolniki imajo tudi v mirovanju frekvenco 40 ali več vdihov na minuto. Nadalje je za žival, ki ima slabo srce, zelo karakteristično, da se ponoči zbuja v napadih kašlja. Ponoči, ko se organizem umiri, se pri srčnih bolnikih nabira voda v pljučih, kar lahko izzove napade kašlja, ki se ponavljajo vsako noč. Čez dan se pri gibanju živali in pri ne prehudi slabosti srca tekočina resorbira iz pljuč, tako da je kašelj prisoten v bistveno manjši meri. V hujših primerih se pokašljevanje nadaljuje tudi čez dan. Kuža srčni bolnik, če ni zdravljen, začne dobivati karakteristično postavo, ki ji pravimo postava breje krave. Na hrbtu se vidi hrbtenica, brez mišičevja, tudi boki in zadnje noge izgubljajo mišično maso, hkrati pa se pojavi napihnjen vedno večji trebuh. Vzrok temu je, da se v trebuhu nabira tekočina in nastaja tako imenovani ascites, ki je zelo karakterističen za srčne bolezni, čeprav se lahko pojavi tudi pri boleznih jeter, trebu-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
šne slinavke, parazitozah in drugem.
Diagnostika srčnih bolezni je raznovrstna in se začne že pri tako imenovani avskultaciji srca s stetoskopom, to je instrumentom, ki ima na eni strani slušalko, na drugi strani pa se vstavi v ušesi veterinarja, ki na tak način lepo sliši delovanje srca, ritem, kvaliteto utripa in šum, če je prisoten. Nadalje se diagnostika nadgradi z biokemijsko preiskavo krvi, EKG, rentgenskim slikanjem in z ultrazvočnim pregledom srca. Pri slednji se lahko diagnostici-ra tudi bolezni zaklopk, motnje v polnjenju srca s krvjo, izmeri se debelina srčne mišice in še marsikaj. Pravilna diagnoza je pomembna zaradi pravilnega zdravljenja, saj zdravljenje srčnih bolezni kar na pamet, brez diagnostike, lahko naredi bistveno več škode kot koristi.
Gospe Mariji svetujem obisk s kužkom v veterinarski ambulanti, ki je opremljena z vsemi omenjenimi diagnostičnimi sredstvi. Pravočasna diagnoza in ustrezna terapija bolezni srca bistveno pripomoreta k čim daljšemu kvalitetnemu preživetju kužka, ki je lahko enako dolgo, kot če ne bi bil bolan. Naslednjič pa še nekaj o terapijah, prehrani in negi psa s srčnim obolenjem. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Novosti pri navzkrižni skladnosti (I.)
Nova Uredba o navzkrižni skladnosti z letom 2010 prinaša nekatere novosti. Kmetom svetujemo, da se čim prej z njimi seznanijo in jih upoštevajo.
Sistem navzkrižne skladnosti se iz leta v leto zaostruje. Z objavo v Uradnem listu (št. 7/2010) je pričela veljati nova uredba o predpisanih zahtevah ravnanja. Zadnja revizija evropske komisije in nekateri potrebni popravki v ostali nacionalni zakonodaji so dodobra prevetrili našo nacionalno uredbo za navzkrižno skladnost.
Navzkrižna skladnost ima dva cilja. Prvi cilj je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva. To dosežemo tako, da kmetje upoštevajo pravila v zvezi s pomembnimi vidiki navzkrižne skladnosti, kot so: varovanje okolja, zdravja ljudi, rastlin in živali ter dobro počutje živali. Drugi cilj je doseči večjo združljivost skupne kmetijske politike (SKP) s pričakovanji kritične družbe na splošno. Žal vedno bolj prevladuje mnenje, da se kmetijska plačila ne smejo več dodeljevati kmetom, ki ne izpolnjujejo osnovnih pravil na nekaterih pomembnih področjih javne politike.
Z navzkrižno skladnostjo ste najverjetneje dobro seznanjeni, marsikdo od vas je že imel kontrolni pregled Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Zadnja verzija uredbe o navzkrižni skladnosti prinaša kar nekaj novosti. Prav je, da se kmetje o novostih dobro informirate in jih skušajte kar najhitreje upoštevati.
Dvig kazenskih točk, zaostren sistem sankcioniranja
Osnovni princip točkovanja kršitve določene zahteve ostaja enak. Za vsako kršitev je predpisana višina kazenskih točk. Opozarjamo, da se je pri večini zahtev povečalo število (kazenskih) točk. Stopnja kršitve je določena z ocenami 10, 20, 50 ali 100 za posamezno kršitev, pri čemer ocena 10 pomeni najnižjo in 100 najvišjo težo kršitve.
Točke se po posameznem standardu seštevajo, in če se jih nabere do 49, se upravičena plačila v tekočem letu zmanjšajo za en odstotek. Razred kazenskih točk od 50 do 99 pomeni za kmeta 3-odstotno znižanje upravičenih plačil. Če pa je kazenskih točk 100 ali več, je znižanje plačil 5-odstotno.
Združevanje standardov na štiri področja (Slika 1) ostaja nespremenjeno: Področje A (varovanje okolja), Področje B (varovanje zdravja ljudi in živali), Področje C (ugodno počutje živali) in Področje D (dobri kmetijski in okoljski pogoji). Pri kršitvah več standardov znotraj posameznega področja se za znižanje izplačil uporabi seštevek točk samo v enem standardu, in sicer tistem, ki ima najvišji odstotek znižanja (primer 1). Odstotki znižanj izplačil se med področji seštevajo, vendar v enem letu ne smejo preseči petodstotnega znižanja za vsa plačila. Tudi če je seštevek odstotkov večji, je znižanje plačil v tekočem letu petodstotno (primer 2). Če se v naslednjem letu ista kršitev (v istem standardu) ponovi, se odstotek znižanja pomnoži s količnikom 3; kljub temu skupen odstotek znižanja plačil v tekočem letu ne sme preseči 15 odstotkov.
Stane Levart,
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Izpostava Lenart
Področja navzkrižne skladnost
Standardi v področju A
Področje A: Varovanje okolja
Standard za ohranjanje živalskih vrst Standard za podzemne vode Standard za odpadno blato Standard za nitrate Standard za ohranjanje habitatov
Področja navzkrižne skladnosti in standardi v Področju A
Standard	Področje A
Standard za nitrate	100 točk = 5 % znižanje plačil
Standard za odpadno blato	50 točk = 3 % znižanja plačil
Dejansko znižanje plačil za kmetijo X	5 %znižanje plačil*
Primer 1: Rezultat kontrole navzkrižne skladnosti za kmetijo X: * Pri ugotovljenih kršitvah v različnih standardih (enega področja) se za končno določitev znižanja upošteva tisti standard, kjer je bil ugotovljen višji seštevek kazenskih točk (v primeru kmetije X je to Standard za nitrate: 100 točk).
Ali se Madoff še kdaj lahko ponovi??
Ob pogledu na borzne tečajnice na večjih svetovnih borzah, vlagateljev ne preveva prevelik optimizem. Tečaji delnic se ne premaknejo z mrtve točke. Pesimizem, ki izvira iz sedanjega stanja na površje med vlagatelje, razširja ugotovitve, v smislu, da so vsi finančni trgi v bistvu ena velika pon-zijeva shema. Eden od »najslavnejših« tvorcev tovrstne piramide, kjer se je denar poznejših vlagateljev namenjal za poplačilo zgodnjih vlagateljev, je bil vsem znani Bernard Madoff. Človek je nazadnje izjavil, da se mu vlagatelji, ki so izgubili svoj denar v njegovi piramidi, prav nič ne smilijo, saj so bili prav vsi po vrsti preveč pohlepni. Čeprav nima primer Madoff nobene neposredne zveze z borznim vlaganjem večine finančnih skladov in malih investitorjev, pa njegova zgodba vseeno odkriva nekatere slabosti človeškega karakterja, nagnjenega k pretiravanju ter potiskanju borznih cen iz ene skrajnosti v drugo, kar nam dejansko pove le eno resnico! Vse skupaj je postala ena velika igra dveh čustev! Pohlepa in strahu!
Pustimo zaenkrat pri miru sedanjo gospodarsko recesijo v svetu in njen vpliv na tečaje vrednostnih papirjev. Če opazujemo trenutno naglo drsenje evra proti dolarju, lahko najbrž z gotovostjo rečemo, da se evropsko gospodarstvo v zadnjih nekaj mesecih ni moglo poslabšati za 33 odstotkov glede na ameriško. Toliko je približno pridobil dolar do skupne evropske valute v tem času. Spomnimo se, da je še leto ali dve prej bil tečaj zelenega bankovca precej nižji in da je bilo za en evro takrat mogoče dobiti celo 1,6 dolarja. Danes le 1,2. Kako je možna tako velika sprememba v menjalnem razmerju v tako kratkem času? Kako je mogoče, da se je ponzijeva shema rasti evra gradila kar sedem let, sedaj pa se je resno zamajala le v nekaj mesecih? Precej let so vlagatelji lagodno domnevali, da se je mogoče brez velikega tveganja zadolževati in vlagati v delnice, nafto, sklade in tudi v evro. Tudi po tem, ko so fundamentalni razlogi govorili proti temu.
Tudi v Madoffov sklad je denar pritekal nekontrolirano od navadnih državljanov do državnih inštitucij! Pred kratkim je v razgovoru s sojetnikom, ki ga je vprašal, zakaj je sprejemal denar vlagateljev, dejal: »Kaj pa mi je preostalo drugega, če so mi ves čas 'težili'. Če bi koga zavrnil, bi me pa vprašal: 'Mar zate nisem dovolj dober?'« Nihče, ki je vlagal vanj, ni dvomil o pravilnosti svoje odločitve. Najbrž niti danes nihče ne dvomi, da ravna prav, ko prodaja delnice in skuša denar varno držati v gotovini ali kupovati zlato! Pohlep in strah sta že dolgo znani kategoriji pri izgradnji in zlomu finančnih piramid. Zato se enostavno lahko vprašamo: »Kaj morda ni celotni institucionalni finančni sistem ena velika piramida?«
Dokler se bo vrtel finančni svet, bodo vedno obstajale ponzijeve sheme in vedno bodo obstajali vlagatelji, ki jih bo v to gnal pohlep! Čez čas se bo zagotovo pojavila - če že ne obstaja - nova podobna shema, ki jo bodo njeni zagovorniki ognjevito upraviče-vali z raznoraznimi argumenti.
Graham, znani zagovornik fundamenta pri vlaganju na borzo, bi danes investitorje prepričeval, naj ne sodelujejo pri rasti ponzijevih piramid in naj slepo ne prodajajo dobrih papirjev, ki padajo zaradi sesutja katere od teh piramid. Pa najsi gre za piramido, podobno Madoffovi, piramido evro-dolar, surovinske piramide, zlate piramide, azijske piramide itd., ki jih borzniki najprej ponesejo do neba, potem pa pustijo strmoglaviti!
In vse, kar je krepko skregano s fundamentom, predstavlja finančno piramido. Najboljša je morda ugotovitev, da bolj kot z lastno pametjo vlagatelj lahko zasluži s tujo neumnostjo!
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Kdaj bom našla ljubezen svojega življenja?
Odgovor: Iz astrološke karte trenutka vprašanja je jasno nakazano, da ste nekoliko razdvojeni in da si niste dovolj jasno postavili mej in pravil igre. Življenje je sestavljeno iz žalostnih in veselih trenutkov. Oboje človek potrebuje, da duhovno in osebno raste. S svojim znanjem in magnetično energijo bi lahko v življenju pomagali mnogim ljudem. Toda pred tem vas čaka neizbežna pot preobrazbe in drugačnega gledanja na okoliščine. Trenutno ste v krču in tako so vaše misli razdvojene in dvomite v tisto, kaj morate še spremeniti. Pomembno bo, da naredite globoko v svojem srcu selekcijo in da tako ugotovite, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne. Popaziti morate tudi na svoje misli in pri vsem boste našli svetle točke. Ljubezen svojega življenja boste našli samo pod enim pogojem, da boste razrešili tisto, kar vas bremeni iz preteklosti. Slabe stvari morate preprosto pozabiti in jih ozavestiti. Ne smete valiti krivde na druge ljudi ali sebe - preprosto se morate zavedati, da se stvari včasih zgodijo in da je vse dobro. Če boste na zadeve pogledali iz svetle plati, se bodo stvari začele obračati v tisto smer, ki bo pravilna in imeli boste ugodne iztočnice za napredek. Po zvezdnih namigih ste svoje srce zaklenili in ključ do osebne sreče boste našli v sebi. Predelati bo
potrebno tisto, kar vas boli in moti. Zatem boste določene stvari preprosto uvideli drugače in tako spoznali, kaj je pravilna pot. Na področju ljubezni vam je zelo naklonjeno to poletje. Toda pred tem boste morali kar trdo delati in tako boste našli tudi srečo. Tudi vas nekje čaka sorodna duša. In zavedati se morate, da je upanje tisto, ki umre zadnje. Zvezdni nasvet se lesketa v tem, da bo v bodoče pomembno, da boste vnašali svetle barve in tako se bodo stvari obračale v vašo korist. Po majhnih korakih lahko sledite svojim sanjam in tistemu, kar vas veseli. Srečno!
Šifra: Tujina
Vprašanje: Ker me zanima delovanje izven slovenskih meja, bi vas prosila, če mi lahko poveste, če mi bo uspel posel v tujini.
Odgovor: Vaš največji adut je ponos in prepričanje, da ste sposobna oseba. Oboje je zelo dobro in pričara določeno čarobnost in ravnovesje. Od nekdaj ste po svoji poti odšli radikalno in ste morali narediti tudi prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. V osnovi je tako, da se dobro privlači z
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
dobrim. Jasno je nakazano, da bo priložnosti za osebni razvoj dovolj in da se bodo stvari postopoma obračale v vašo korist. Projekti v tujini se bodo v bodoče še stopnjevali in tako bo spodbudno, da naredite načrt. Slediti boste morali tudi svoji intuiciji in uvideti, kaj je tisto, kar bo potrebno še spremeniti in kje delate napake. Pri tem vam bo v pomoč tudi zaupanje in določena pomoč ljudi, ki vam bodo blizu.
Od nekdaj ste bili usmerjeni v individualizem in sedaj je čas, da se preizkusite v skupinskem delu in da se bolj povezujete z ljudmi. Omenjeno vam bo uspelo postopoma in stvari bodo šle po tisti poti, ki vam bo namenjena. Izzivi v življenju prinašajo tudi modrost in pred tem večno učenje, ki je v lastnem bistvu tudi neizbežno. Stvari je pomembno delati postopoma in dogodkov ne smete prehitevati. Vaša naloga je tudi, da se učite potrpežljivosti in da znate stvari opazovati med vrsticami. V poslovnem svetu je tudi tako, da se določene stvari odvijajo bolj počasi, kot si želite - ali
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (3)
Gospodova pesem
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Bhagavad-gita ali Gospodova pesem je indijska pesnitev, ki je del starodavnega zgodovinskega epa Mahabharata. Pred pet tisoč leti se je na bojnem polju Krišna, utelešenje boga Višnuja, razodel svojemu prijatelju princu Ardžuni in mu posredoval znanost o samospoznanju. Do podrobnosti mu je razkril skrivnost o božanski naravi, zavesti, karmi, reinkarnaciji, jogi in človeški biti. Najbolj znani komentator Gospodove pesmi je Šri Šrimad A. C. Bhaktivedan-ta Svami Prabhupada.
Pomen in zgodba
Bhagavad-gita je prevedena v več kot 50 svetovnih jezikov in predstavlja dragulj indijske duhovne modrosti. Navduševala je številne ljudi, ki v njej niso videli samo religioznega teksta, ampak tudi umetniško delo visoke moralne vrednosti. Albert Einstein je rekel: "Ko sem prebral Bhaga-vad-gito, mi je ostalo neodgo-vorjeno samo še eno vprašanje: Kako je Bog ustvaril vesolje? Druga vprašanja se zdijo odveč." Mahatma Gandhi pa je dejal: "Ko me obhajajo dvomi, se zate-
čem h Gospodovi pesmi. Kdor se poglobi v nauk Gite, iz nje vsak dan znova črpa veselje in vedno nova spoznanja."
Junaški ep Mahabharata je nastajal več stoletij, in sicer okoli našega štetja. Za njenega avtorja velja Vjasa, ki je bil bolj sestavlja-vec različnih tradicij kakor avtor v današnjem pomenu besede. Po izročilu je Krišna izgovoril Bhaga-vad-gito 11. decembra 3138 pr. n. št. na bojišču Kurukšetre, kjer se je zbralo 6 milijonov vojakov. Gospodova pesem obsega 700 verzov v 18 poglavjih v sanskrtu. Pogovor med glavnima akterjema, ki sta bila tedaj stara 89 let, naj bi trajal okrog ene ure.
Na začetku Bhagavadgite, ko sta se obe vojski zbrali, se je Ardžuna z grozo zavedel, da bo moral sodelovati v bratomorni vojni. Na eni strani so bili on in njegovi štirje bratje, potomci Panduja, na drugi pa njihovi bratranci, potomci Kuruja. Kurave so si na vsak način želeli prisvojiti kraljevino Pandav, zato je bil spopad neizbežen. Princ Ardžuna se je znašel v globoki moralni dilemi in je za nasvet vprašal svojega prijatelja in voznika bojnega voza Krišno. Njun pogovor je z začetne debate o splošni in stanovski morali kmalu prešel na globlja metafizična
vprašanja o svetu, Bogu, človeku in njihovem medsebojnem odnosu. Na koncu se je Ardžuna odločil za boj, kajti po pogovoru je postal drug človek.
Po dogajanju v Bhagavadigiti je v nadaljevanju Mahabharate zares prišlo do vojne med sorodniki. Bojna sreča se je nagibala zdaj na to, zdaj na drugo stran. Po osemnajstih dneh boja so zmagali Pandave. Vsi njihovi glavni nasprotniki so bili pokončani, spopad je preživel samo stari slepi kralj Dhrtarašatra, na pandavski strani pa le Ardžuna in njegovi bratje. Najstarejši med njimi Judhišthira je nato zavladal kot pravični kralj vsemu kraljestvu.
Nauk
Krišna je Ardžuni pojasnil bistveno razliko med začasnim materialnim telesom in večno duhovno dušo. Spregovoril je o re-inkarnaciji - preseljevanju duš, zakonu karme, naravni nesebičnega služenja Vsevišnjemu in značilnostih človeka, ki je dosegel samospoznanje. V materialnem svetu vsak človek deluje, naše delovanje pa nas bodisi veže na materialni svet ali nas iz njega osvobaja. Če delujemo brez sebičnih nagibov, se lahko dvigne-
Duševno zdravje
Športnik in šola
Tine je že od malih nog športnik, šport je zanj središče sveta, šola pa obrobna zadeva. Starši si skupaj s trenerjem prizadevajo, da bi tudi šolske obveznosti začel jemati bolj resno, da bi bile v spričevalu tudi višje ocene, ne samo dvojke. Kako ga motivirati?
Verjetno sta bila starša tista, ki sta sina že od zgodnjega otroštva usmerjala v šport, saj sta v njem odkrila talent in ga očitno znala tudi vzpodbuditi za naporne treninge. Toda začelo se je šolsko obdobje, sin je dosegal uspehe pri športu in spregledala sta primeren trenutek, ko bi mu morala razjasniti nujnost aktivnega dela tudi v šoli in učenju ter umestiti športno aktivnost na približno enak nivo, kot je to učenje za življenje.
Sedaj se je sin navadil na to, da je zanj edino šport vse, drugo je manj ali nič pomembno. Tako se dejansko ne bo mogel razviti v vsestransko osebnost, in ko ne bo več dosegal vrhunskih športnih rezultatov, ne bo znal živeti, kot pač živijo mnogi ljudje.
Kaj lahko svetujem drugega kot poskus, da pritegnejo v njegovo življenje strokovnjaka - psihologa ter skupaj s trenerjem sodelujeta pri motiviranju sina za učenje in spremembi načina razmišljanja in stila življenja ter njegovi osebnostni rasti. Naj jim ta poskus uspe.
Mag. Bojan Šinko
pričakujete. Tako lahko globoko v sebi najdete moč za razumevanje. Spodbudno bi bilo, da bi svoje prave občutke zapisovali - nikoli ne smete pričakovati nekaj nemogočega, ampak samo tisto, kar je dobro in pozitivno. Skozi omejitve spoznavate, kaj morate še spremeniti in kje bi
bili lahko še boljši. Naravna danost človeka je, da se celo življenje uči in vaša prednost je, da se znate učiti, tako na svojih kot tujih napakah.
Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
mo nad zakon karme, ki je zakon vzroka in učinka. Na tak način si pridobimo transcendentalno, duhovno znanje o duši, Bogu in odnosu med njima. To znanje je posledica nesebičnega delovanja za Gospoda, ki se mu reče karma joga. Pri tem si je zelo dobro poiskati vodstvo duhovnega učitelja ali guruja. Moder človek na videz deluje kakor vsi drugi, vendar se je v sebi odpovedal sadovom svojega delovanja. Ker se je očistil v ognju transcendentalnega znanja, je dosegel mir, nenavezanost, potrpežljivost, blaženost in razvil duhovni vid. Metoda meditacije, s katero je moč obvladati um in čute, se imenuje astanga joga. Z njo se osredotočamo na Naddu-šo ali Gospoda v srcu. Najvišja stopnja te meditacije je samadhi ali popolno zavedanje Vsevišnje-ga.
Bhagavad-gita je prvič v indijskem izročilu omenila doktrino, da se božanstvo v obliki kakšnega bitja (kot junak Krišna) spusti na Zemljo kot avatar ("tisti, ki je stopil dol," namreč z neba). Kri-šna je prišel kot utelešenje boga Višnuja. Danes je znanih deset Višnujevih avatarjev, med njih pa prištevajo celo Budo. Taka doktrina izhaja iz domneve, da Bog ni ravnodušen do človeka.
Krišna je spregovoril Ardžuni tudi o vdanem služenju Gospodu, ki se imenuje bhakti joga (joga pomeni "pot k Bogu"). Kdor se odloči za to pot, razvije božanske lastnosti. Purusottama joga pa
pomaga razumeti, da je glavni namen vedskega znanja, da nas osvobodi zapletenosti v materialni svet in pomaga razumeti razliko med telesom, dušo in Naddušo ter dojeti Krišno kot božansko osebnost.
Vse duše, ki se utelesijo na Zemlji, so pod nadzorom treh gun (guna pomeni "nit," "vrv," "pramen") materialne narave, ki so sattva (vrline), radžas (strasti) in tamas (nevednost). Bhagavad-gito gune zanimajo predvsem kot človekove lastnosti in kako se je mogoče dvigniti nadnje, s stališča poti k popolnosti. Obstajajo tudi tri vrste vere, ki se porajajo vsaka iz ene od gun materialne narave. Delovanje tistega, čigar vera je v strasti ali nevednosti, obrodi le začasne sadove. Kdor deluje v vrlini, v skladu z navodili svetih spisov, pa si očisti srce, razvije neomajno vero v Gospoda ter postane vdan poti resnice in samospozna-nja. Ljudje z nižjimi nagnjenji so vpreženi v kolo rojstva in smrti (reinkarnacija), se zmeraj znova inkarnirajo na Zemljo, kjer trpijo v materialnem življenju zaradi posledic zakona karme. Tisti, ki se želi rešiti kolesa rojstev in smrti, se mora brezpogojno, absolutno in z ljubeznijo predati Gospodu, ki človeka osvobodi vseh grehov, ga popolnoma razsvetli in mu omogoči, da se vrne v večno, duhovno prebivališče, kjer uživa v stanju nirvane, večne blaženosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Elvis Jackson so z albumom Against The Gravity 29. marca dočakali izdajo tudi v Angliji in na Irskem. Izdajo so pospremile recenzije in komentarji tudi v zelo prestižnem glasbenem tisku, v katerem do sedaj nismo ravno pogosto zasledili recenzij naših izvajalcev. Kerrang, Rock Sound, Big Cheese Mag in Powerplay Magazine so podali zelo dobre ocene in pričakovati je, da se bo o skupini pisalo in govorilo tudi v nekaterih drugih revijah ali na spletnih portalih, saj omenjeni štirje sodijo poleg NME, Music Week in Q med najbolj brane angleške glasbene medije. Elvis Jackson bodo na podlagi zelo spodbudnega prvega odziva iz Anglije v bodoče iskali možnosti, da se v živo predstavijo tudi na Otoku. Poleg tiskanega in spletnega tiska so namreč pesmi skupine uvrstili v rotacijo na Kerrang! Radiu, Star FM in 209 Radiu, videospot Not Here To Pray pa seje uvrstil tudi v rotacijo na glasbeni TV-postaji Scuzz. :k-k-k
Skupina Lybra napoveduje izdajo prvega studijskega albuma, pred tem pa želijo publiko ogreti z novim singlom. Skladbo Ven iz mesta so izbrali, ker je tema lahko poletna, ko vsi bežimo iz mest na morje, ali pa globlja, ko iščemo roko, da nas odpelje proč od tega norega sveta. Lybro sestavljajo vrhunski in šolani glasbeniki, ki kljub mladosti premorejo veliko glasbenih izkušenj. Lea Mihevc s svojo violino in backvokali vnaša v skupino prav poseben čar. Jure Mihevc na ritem kitari je svojo glasbeno pot začel z bas kitaro. Za njim je že dobro desetletje glasbenega ustvarjanja, največji užitek pa je stik s poslušalci in obiskovalci njihovih koncertov. Miha Kržmanc sedi za bobni in je član več zasedb. V svoji karieri je sodeloval z veliko vrhunskimi glasbeniki in s svojim znanjem in občutkom daje zasedbi še nepogrešljiv del kakovosti. Gašper Kržmanc je v glasbi doma že 16 let. Ljubezen do kitare ga vodi po njegovi glasbeni poti. Od začetkov na akustični kitari pa do srečanja z jazzom in igranja z različnimi glasbeniki. Nina Virant je prvi glas zasedbe. Petju je predana že od otroških let, z leti je svoj glas šolala pri različnih učiteljih in mentorjih. Celoto je dosegla z Lybro ter spoznala, kaj je glasba. Aleš Kunc na bas kitari pa zaključuje celoto.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TINA VUNJAK - V DRUGI SOBI 9. KARMEN STAVEC - PRAVIŠ, DA VEŠ 8. COTO &:RUDI;eUČAR - DAM TI JUTRO
7. ŠPELA GROŠELJ - MOČ SRCA 6. SEBASTIAN - NE MUČI ME S POLJUBI 5. IRIS - KRIVA 4. TABU - SUPERSONG 3. KALAMARI - NARIŠI VELIKO SRCE
2. ŠANK ROCK - EO 1. FLIRRT - PRED GREŠ ŠE MAL OSTAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Delovno poletje Marka Vozlja
Marko Vozelj je po uspešni predstavitvi na EMI s pesmijo Moj si zrak in promociji, ki je sledila, pred kratkim obrnil še en nov list.
Medtem ko v studiu nastaja njegov drugi samostojni album, se je pred časom kot povabljeni gost odpravil na tuje. V sklopu mednarodnega glasbenega festivala v Budvi je namreč nastopil kot gost revijalnega dela na koncertu 'In memoriam Toše Proeski'.
Poleg Marka so v spomin Tošetu peli še Nina Badric, Goca Tržan, Jelena Tomaševic, Kaliopi, Bojan Marovic, Elena Risteska in Naum Petreski, pesmi pa je ob izbranih glasbenih velikanih, ki so posodili svoje izvrstne glasove, odigrala nekdanja spremljevalna zasedba Tošeta Proeskega. Marko Vozelj je odpel dve pesmi, Moja in Bože čuvaj je od zla, ter požel navdušenje.
»Zame je bil ta nastop velika čast in posebno doživetje, večer je bil nabit s posebnimi emocijami. Budvo sem obiskal skoraj po desetih letih in skoraj zagotovo se bom še vrnil, saj
sem takoj po nastopu prejel povabilo organizatorjev za prihodnje leto, in sicer za tekmovalni del festivala. Veliko mi pomeni tudi odlična kritika občinstva, novinarjev in strokovne javnosti, saj pred tem nastopom o meni niso vedeli prav veliko. Prav zato se je toliko bolj pokazal realni odsev, kajti ljudje o
meni praktično niso imeli nobenega 'predznanja', ki bi lahko morebiti vplivalo na njihovo mnenje. Še enkrat se je pokazalo, da glasba nima meja in ta nastop si bom zagotovo zapomnil do konca življenja,« je povedal Marko po prihodu domov.
Marko Vozelj pa se tokrat predstavlja tudi z novim sin-
Marko Vozelj
Foto: Lidija Mataja za Hangarpress
glom Brez miru, ki nadaljuje zastavljene glasbene smernice. Med temi je gotovo priprava materiala za nov studijski album, ki ga ustvarja skupaj s producentom Martinom Šti-bernikom, delo pa bo potekalo skozi vse poletje. »Z Martinom Štibernikom zdaj ustvarjava že nekaj časa in takoj, ko sem slišal prvi demo posnetek pesmi Brez miru, sem vedel, da bo prav ta skladba moj naslednji singel. Že melodija me je takoj prepričala, potem pa sem glede na občutja ob glasbi napisal še besedilo. Tudi tokrat gre za ljubezensko obarvano tematiko, ampak v tem se res najdem in priznam, da neizmerno uživam na samostojni poti. Ustvarjanje drugega studijskega albuma me zelo veseli in večino časa tako preživim v studiu ali pa doma ob kitari,« je še dodal Marko, za katerega bo tudi to poletje delavno, saj izid albuma napoveduje še za to leto.
MZ
Filmski kotiček
Poslednja pesem
Vsebina: Ronnie je tipična 16-letnica, ki mora pri teh letih seveda biti obvezno jezna na ves svet. Na ločena starša, na tečnega bratca, predvsem pa na moške, ki so si po vrsti kreteni, mar ne? Tako se zgodi, da jo mama z bratcem čez poletje odloži pri očetu, ki živi v vili na plaži, preživlja pa se s skladanjem klasične glasbe. V mestu se šušlja, da je on zažgal lokalno cerkev, zato najbrž zaradi slabe vesti pomaga pri prenovitvi tako, da bo naredil nov mozaik. Ronnie jezno prha kot kobila na vse, ki se ji drznejo približati, zato odnos z očetom
The Last Song
Glasovi: Miley Cyrus, Greg Kinnear, Liam Hemsworth, Bobby Coleman, Kelly Preston
Scenarij: Nicholas Sparks, Jeff Van Wie
Režija: Julie Anne Robinson Žanr: romantična drama Dolžina: 107 minut Leto: 2010 Država: ZDA
sprva seveda ni ravno bleščeč, toda lokalni vrstnik/lepotec/ maneken ji počasi odtaja srce, zlasti ko se izkaže, da bo tudi on na plaži pazil na želvja jajca, da jih ne bodo pojedli rakuni. Ko se nekaj oviram navkljub končno zbližata, pa Ronnie ugotovi, da se pravo življenje zanjo šele začenja, predvsem njegove temnejše plati ...
Film je nastal po romanu 'slovitega' Nicholasa Sparksa. V navednicah smo napisali zato, ker gre za petparačkega avtorja poceni šunda, ki pa goji ogromen plus kompleks. Najbrž tudi zato, ker so po njegovih knjigah posneli že več filmov, tokrat pa se je prvič preizkusil še kot scenarist. Njegove knjige so priljubljeno čtivo tistih žensk, ki verjamejo, da nas v življenju sem in tja zanaša usoda, kadar od nas zahteva, da storimo to in ono, in se ji moramo zato predati, četudi tega nočemo. O, trpljenje!
Na prvi pogled bi rekli, da to velja predvsem za starejše gospodinje, ki (skrivoma) uživajo v telenovelah, toda gospod Sparks točno ve, da te lastnosti ne pridejo z leti, tem-
več so inherentno skrite tudi v mlajši generaciji. Zato bo film Poslednja pesem najbrž več kot odlično dogajal ciljni publiki, 13- do 15-letnicam. Temu primerno izbira glavne igralke, Miley Cyrus, seveda ni naključje. Njena prva vloga, s katero se poskuša izviti iz lika mega popularne Hannah Montana, kaže, da bo nekoč postala dobra igralka, a danes to (še) ni. Morda pa je temu kriv tudi film, ki kot kolaž najstniških sanjarij Miley ne daje kaj veliko priložnosti za prikaz igralskega talenta. Za zdaj punca ne kaže kaj več kot jezen pogled na svet, ker mora na svojih ubogih mladih ramenih nositi vso breme sveta. Pri tem ne pomaga niti sončna plaža, kajti svet je v resnici ena sama pokvarjenost.
In smo spet tu: O, trpljenje!
Seveda se film tu ne ustavi, zato je zelo kriv zločina prevelike razvlečenosti in preveč osladne manipulacije z gledalci, a na srečo ima nekaj svetlih trenutkov. Želvja jajca so lepa metafora za odraščanje, in ko izvaljene želvice odidejo v morje in s tem iz življenja glavne junakinje, je to lep simbol za konec otroštva, zato se mora na obzorju takoj pojaviti slutnja bližnje smrti, ki bo iz ego-centrične junakinje naredila odraslo mlado žensko. In to je to. Ljubiteljice Hannah Montana bodo prišle na svoj račun (Miley seveda mora zapeti vsaj eno pesem), za vse ostale bo pa film najbrž velik test potrpežlji-
vosti.
Matej Frece
V aplikacijo Wedding Clock vnesi svoje podatke in podatke svojega partnerja, aplikacija pa vama bo izračunala najboljši možni datum vajine poroke, glede na vnešene podatke. Naj se vajin popolni dan zgodi na popolni datum!
Pošlji: TD DAN na 3030
r	-	-p—	*
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Baby Oracle in Wedding Clock sta zabavni aplikaciji in ne podajata resničnih rezultatov.
■a
Štajerski TEDNIK
ITALIJANSKI POLITIK (GIULIANO)
NORVEŠKI POLARNI RAZISKOVALEC
GLASBA MED PAVZO
PLODITEV RIB, DRST
PRIPADNIK HINDUJSKE VERSKE SEKTE
DUHOVNE VAJE
POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI
NIHAJOČE KOLESCE V URI
DRAGO DIKLIC
KRAJ PRI LUKOVICI (VELIKA)
BESEDILO
NACISTIČNA NEM.DRŽAVA
AM. PISEC (MICHAEL)
NAŠ DOLGO-PROGAŠ
ČRN PRAH V DIMNKU
SLAVKO CERJAK
SRBSKI PEVEC SAKIC
BREZBOŽNIK
ZVIŠANA NOTA A
STAROGRŠKI NAROD
EDVARD ADAMIČ
VRSTA PLAGIOKLAZA
BIOKEMIK (EDWIN)
KOFEIN V ČAJU
MESTO V
RUSIJI
IGRALKA SOMMER
SLIKAR VIDMAR
JOŽICA AVBELJ
lllllllllllllllllll
GRŠKI PLAŠČ
PAD TEČAJA NA BORZI
PREBIVALEC IVANJE VASI
KALNA VODA
RANOCELNIK
ŠESTINA DUCATA
LESNI KATRAN
MADRIDSKI NOG.KLUB
GRAFIK JUSTIN
NATAŠA NAKRST
KORUZNI STORŽ
HRVAŠKI SLIKAR
(JOSIP)
Ugankarski slovarček: BESA = pad tečaja na borzi, tudi baisse; BRICKLIN = znamka ameriških avtomobilov; EKSERCICIJE = duhovne vaje; HLAMIDA = pri starih Grkih jahalni in popotni plašč; ROCA = hrvaški slikar (Josip, 1922-); SAARINEN = ameriški arhitekt finskega rodu (Eliel, 1873-1950); SHEA = ameriški pisatelj (Michael, 1943-); SINAN = ime srbskega pevca Sakica.
■eo!U|e>| 'ueuis '|e}eN 'oefueA| '©nopjes^e
'o|3 'epue|\| 'aies 'i^s 'Jeuej '}S|e}e 'issjp 'je} 'sqay 'qiai 1m '}uopejqe| 'euse~| 'iun 'epjiuem V3 'ej§|peiu 'pdojAeis 'moejpuv 'upoug 'U9||e 'iue|/\| 'e^v '>|9|!l :ouAejopoA la^uezu)) a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 26. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (pono-vitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 27. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 28. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). TOREK, 29. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox).
SREDA, 30. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 01. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 02. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
Horoskop
OVEN
Po počasnih korakih boste napredovali na razpotjih življenja. Skriti adut uspeha bo skupinsko delo in obveznosti. Narediti bo potrebno prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Mnogi bodo v ljubezni doživeli čarobno preobrazbo. Štela bo kreativnost in notranji pogum.
Sn BIK
Raziskovanje bo vaša strast. V ospredju bo tudi trma in zaverovanost vase. Omenjeno vam lahko koristi na delovnem mestu. Postopoma boste morali ločevati slabo od dobrega. V ljubezni bo tako, da boste hočete ali nočete plesali po taktu partnerja. Pomembno vlogo bo igrala sprostitev.
DVOJČKA
Zbirali boste različne informacije in jih zložili v logično celoto. S svojimi nasveti boste blesteli. Sprostili vas bodo klepeti ob kavici. Na delovnem mestu se odpira paleta možnosti za uspeh. Svojo energijo boste morali usmeriti v določene točke in tako najdete iskani uspeh.
RAK
Blesteli boste na delovnem mestu. Zadeve se bodo obrnile tako, da najdete kopico izzivov. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Koristne učinke bo imela intuicija in potrebno ji bo prisluhniti. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju. Iz majhnega raste veliko.
LEV
ij Romantična energija vas bo spremlja lav ljubezni. Nakaza no je, da se bodo zadeve pričele odvijati v vašo korist. Službeno boste nekoliko bolj občutljivi. Opozorilo vam gre v smeri, da ne boste smeli spregledati smerokazov. Harmonija na kvadrat bo zaveznica v ljubezni.
DEVICA
V tišini boste prejeli določene odgovore. Fizična moč vam bo nihala in tako je bo enkrat več in drugič manj. Zadeve se bodo s svetlobno hitrostjo odvijale v vašo korist. Ljubezenska sreča vas bo polno obiskala s pomočjo pogovora. Znali se boste postaviti zase in vneto zagovarjati svoja stališča!
TEHTNICA
Odločili se boste in stopili v ospredje. Zvezdne energije vam bodo naklonjene tako v poslovnem kot ljubezenskim življenjem. Ločiti se boste morali od tistega, kar ne potrebujete več. Obstaja bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Odzovite se klicu narave!
ŠKORPIJON
Sledilo bo prelomno obdobje. Zadeve se bodo odvijale na pogumen in radikalen način. Prijateljev namig vam bo pokazal pravo pot. Službenim obveznostim boste v celoti kos. Prijetno bo tudi v ljubezni, čeprav ne bo vse po vaše. Zapisujte si svoje občutke.
STRELEC
Pred vami bo prijeten teden. Vaše misli bodo pustolovske in nekoliko navihane. Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Sprejeli boste tudi salo-monsko odločitev. Paleta rešitev prinaša ugodnosti na delovnem mestu. Harmonično in strastno bo v ljubezni in obdobje bo namenjeno ustvarjanju.
KOZOROG
Naredili boste bilanco in ločili slabo od dobrega. Sprejeti bo potrebno nekaj pomembnih odločitev in pogledati na življenje kot izziv. Daleč v ospredju bo trma in tako boste dosegli veliko. Kljub vsemu bo pomembno, da si vzamete čas zase. Vabile vas bodo športne aktivnosti na prostem.
VODNAR
Čas bo v lastnem bistvu prinesel določeno čarobnost. V osnovi bo tako, da se boste lahko ukvarjali s tistim, kar vas bo osrečilo. Spoznali boste, kako malo je potrebno do osebne sreče. Več prilaganja bo potrebno v ljubezni. Štela bo kreativna ustvarjalnost!
RIBI
Dinamična energija bo tista, ki vam bo pomagala odkriti nova spoznanja. Najbolj pester čas se bo obetal v pogledu službe in narediti boste morali tudi prerez. Ljubezenska sreča bo namenjena tistim, ki bodo pogumni. Plodna energija vam bo podarila krila in tako boste kos obveznostim.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Poročila radia Ptuj od ponedeljka do sobote ob 17.30 uri.
RADO LIKON
26 Štajerski
Avtodrom
sreda • 23. junija 2010
Vozili smo • citroen grand C4 picasso dynamique HDi 110 FAP
Združevanje uporabnosti z umetnostjo
Umetniško ime Picasso je v izvirni Citroenovi preobleki pred dvanajstimi leti ustvarilo samosvoj razred kompaktnih enoprostorcev, ker Francozi niso želeli pritegniti konservativnih kupcev.
Njihovi izdelki v sebi namreč skrivajo preveč neobičajnih idej, da bi se ljudje, ki prisegajo na tradicionalne vrednote, lahko z njimi poistovetili. Grand C4 picasso ni limuzina, ki jo pri Citroenu vedno težje najdemo, in prav tako ni kombilimuzina, po kateri bi tradicionalni kupci avtomobilov še posegli. Grand C4 picasso je ogromen družinski enoprostorec, pri katerem vam je že na prvi pogled jasno, da so največ pozornosti namenili zunanji podobi, sa-mosvojskosti in uporabnosti. Voznika in sopotnika zraven izvirnega ambienta obkroža tudi duh prostornosti in preglednosti; delno zaradi tega, ker je prostora res veliko, delno pa zaradi ogromnih prilagodljivih steklenih površin.
Avtomobile kupujemo zaradi različnih razlogov. Če pozabimo na tistega, da se prepeljemo z ene točke na drugo, tudi zato, ker nam je avto všeč, ker zaupamo blagovni znamki, prisegamo na kakovost, zanesljivost ali izvirnost. In če bi Pablu Picassu v avtomobilskem svetu iskali paralelo, bi jih večina najprej pomislila ravno na znamko Citroen.
Tudi grand C4 picasso je zadržal zveneče ime, a razen oznake z modelom iz leta 1998 nima veliko skupnega. Velika
razlika je že v dimenzijah, ki so prerasle meje srednjeve-likih enoprostorcev; s 459 centimetri dolžine grand C4 picasso sili med velike predstavnike družinskih vozil, zato velja pred nakupom razmisliti o tem, ali res potrebujete tako velik avto ali pa vam zadostuje običajni C4 picasso, s katerim boste lažje vijugali po mestnih središčih.
Da ta avto nima veliko skupnega s tradicionalnimi predstavami o avtomobilih, katerih osnovni namen je le zagotavljanje prostornosti, vam postane jasno, takoj ko ga zagledate. Že hiter pogled na pločevino odkrije vrsto posrečenih in domišljenih oblikovalskih rešitev. Navdušuje zaobljen prednji del z velikima žarometoma, motorna maska, ki je sestavni del Citro-enovega zaščitnega znaka, na obeh straneh zatemnjenega zadnjega stekla so podolgovate luči, ki poskrbijo za nekaj futurizma, čeprav zadnji del avtomobila ni tako zaobljen, je pa praktičen, ker so prtljažna vrata široka in se odpirajo visoko.
Verjetno največjo vlogo pri ustvarjanju prijetnega počutja v notranjosti igra ogromno vetrobransko steklo s širokim vidnim poljem, ki bi moralo biti zraven prostornosti do-
volj velik razlog za uspešno prodajo. V nekaterih primerih vetrobransko steklo sega celo nad glavi voznika in sopotnika, tako da je občutek zračnosti oziroma odprtosti še večji. Voznika in sopotnika pred soncem ščitita prilagodljiva
citroen grand C4 picasso dynamique HDi 110 FAP	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM	1560 / 110
največji navor v Nm pri v/min	240 / 1750
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	180 / 12,7
poraba goriva v 1/100 km	7,3 / 5,1 / 5,9
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	145
vrednost osnovnega modela citroen grand C4 picasso dynamique HDi 110 FAP v evrih	25.850
dodatna oprema	
kovinska barva v evrih	440
connecting box (USB box in bluetooth)	305
vrednost preizkusnega modela citroen grand C4 picasso dynamique HDi 110 FAP v evrih	26.595
ogromna senčnika, ki ju lahko po želji premikamo naprej in nazaj. Tudi sicer je zaradi 6,4 kvadratnega metra steklenih površin teh več kot pri katerem koli konkurenčnem vozilu v tem razredu.
Če ste vajeni vožnje s suhoparnimi avtomobili, potem se boste v grand C4 picassu morali navaditi na drugačno logiko in ergonomijo. Nekaj navajanja zahteva upravljanje stikal na volanu, ki ima fiksni osrednji del. Dokler si ne zapomnite vsega, boste težko intuitivno pritisnili na hupo, zmanjšali glasnost radia, nastavili temperaturo ali pregledovali informacije potovalnega računalnika. Klasičnih merilnikov ta citroen nima, ampak se vsi relevantni podatki o dogajanju z vozilom prikazujejo na osrednjem zaslonu, ki se nahaja na vrhu armaturne plošče in so odlično vidni v vseh vremenskih razmerah. Tudi upravljanje klimatske naprave je drugačno, komande so se namreč preselile h kljuki za odpiranje voznikovih vrat. Taka postavitev je precej nerodna, ker lahko sopotnik nastavlja le temperaturo področne klime, vse ostale funkcije so namenjene izključno vozniku. Francozi so se vneto lotili tudi dodajanja odlagalnih mest, ki jih je v sami armaturni plošči in okoli nje ogromno, tako da se bo našel prostor za vse zelo nujne malenkosti.
Zasilni šesti in sedmi sedež sta nameščena za zadnjo klopjo in sta primerna le za otroke, a ker sta del serijske opreme in ker sta ob neuporabi pospravljena v dnu vozila, veljata za koristno rešitev pri občasnih prevozih. Naj še dodam, da lahko tri ločene sedeže v drugi vrsti premikamo
Foto: Danilo Majcen
naprej in nazaj, jim nagibamo naslonjala ali jih zložimo v dno avtomobila.
1,6-litrski dizelski motor HDi razvije 110 KM, in kar je
pomembneje, 240 Nm navora pri nizkih 1750 vrtljajih v minuti. Tako majhna motorna prostornina več kot tono in pol težkemu vozilu seveda ne more zagotavljati neke špor-tnosti, za povrh vsega je stroj glasen tudi med vožnjo, a bo zaradi ugodne cene in nizke porabe goriva pogosta izbira kupcev. S pridom smo uporabljali tudi elektronsko ročno zavoro, ki ob postankih na klancih zadrži avto na mestu, kar da vozniku dovolj časa za nemoteno speljevanje.
Grand C4 picasso je francosko udoben na daljših poteh, le vzmetenje je pri potovalni hitrosti nekoliko premehko nastavljeno, kar bodo zaznali tisti, ki včasih skozi ovinke peljejo hitreje.
Pri Citroenu poudarjajo, da ta avto ni zamenjava za xsa-ro picasso, ki zaradi ugodne cene še naprej ostaja v ponudbi, grand C4 picasso pa se s svojimi dimenzijami uspešno vriva med velike enoprostor-ce kot sta renault espace ali ford galaxy, a vseeno v osnovi ostaja družinski petsedežnik z ogromnim prtljažnikom in nezamenljivim Citroenovim šarmom.
Danilo Majcen
	
	OBIŠČITE NAS
	V NAŠEM SALONU:
	AVTOŠVARCd. o. o.,
CITROËn	
	Ormoška cesta 29, Ptuj
	TEL: (02) /8/ 66 90
Prejeli smo • Odgovor Štajerske gospodarske zbornice
Reka tovornjakov ponovno po cesti Senarska-Ptuj, avtocesta jim je premalo? (2)
Avtoprevozniki, člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, odločno nasprotujejo izjavam gospoda Karla Vurcerja, ki prevoznike predstavlja kot nekaj slabega, škodljivega in nevarnega, ob tem pa se ne zaveda oz. pozablja, da brez njihovega težkega dela ne bi bilo mogoče učinkovito oskrbovati ne le prebivalcev, temveč tudi našega gospodarstva.
V kolikor bi domačim cestnim prevoznikom odvzeli pravico voziti po slovenskih cestah, bi bilo to podobno kot, če bi kmetu vzeli dostop do njive (do katere se pelje s kmetijsko mehanizacijo, ki še bolj onesnažuje okolje, in je v primerjavi s tovornimi vozili na cesti tudi bolj nevarna), trgovcu v trgovino ali podjetniku v svoj obrat.
Na tiskovni konferenci v OOZ Maribor, ki je potekala 4.6.2010, so avtoprevozniki opozorili na nekaj problematičnih odsekov, kjer je prepovedan promet za tovorna vozila nad 7,5 t. Med drugim so opozorili tudi na cesto Senarska - Ptuj. Gospod Vurcer, ki je bil na tej konferenci tudi prisoten, je izrazil nestrinjanje s tem, da bi to cesto odprli za tranzitni promet. Za to pobudo so se
mu prevozniki zahvalili in ga seznanili s predlogom tamkajšnjih avtoprevoznikov, da se na tej cesti omeji prevoze tovornih vozil domačih in tujih cestnih prevoznikov, ki so v tranzitu prek naše države. Po znanih podatkih je bilo na tej cesti večino takšnega prevoza.
Slovenski prevozniki razumejo prebivalce, ki živijo ob prometnih cestah, hkrati pa pričakujejo, da bodo tudi njih razumeli, saj prevažajo blago za potrebe občanov in gospodarstva. Normalno je, da se želi blago pripeljati po najkrajši poti in v najkrajšem času, saj to pomeni večjo gospodarsko učinkovitost našega gospodarstva in naše države. Tako cestni prevozniki, enako pri nas kot v drugih državah, prepeljejo 80% vsega transportiranega blaga
»od vrat do vrat« v dogovorjenem času (just in time).
Gospod Vurcer v omenjenem članku navaja, da cesto Senarska - Ptuj vsak dan prevozi približno 800 tovornih vozili, kar absolutno ne drži. Po podatkih uradnega števca prometa v kraju Gočova (števec št. 338, PLDP-povprečni letni dnevni promet), ki meri število težkih tovornih vozil, je v letu 2007 na tej cesti v obeh smereh v povprečju peljalo 2964 različnih vozil na dan, od tega je bilo le 271 tovornih vozil nad 7 ton skupne teže, kar znaša le okoli 9% vseh. Leta 2008 se je skupni delež vseh vozil povečal na 3205 s tem, da se je delež tovornih vozil znižal na 112, torej na 3%. Podatki iz leta 2009 kažejo povečanje vseh vozil na 3579, od tega je bilo le 4% tovornih vozil.
Maribor • Donacija Zavetišču
Hrano je predala direktorica podjetja Tukano Milena Zadra-vec, v imenu društva pa so jo prejeli predsednik Erih Tetič-kovič, tajnik Andrej Okreša in vodja zavetišča za živali Rok Štibler. Moto akcije podjetja Tukano pri akciji je: »Ljubitelji živali v Sloveniji za brezskrbno bivanje v azilu.« Ob tem je direktorica Tukana Milena Za-
dravec napovedala, da bodo v tem mesecu podelili 10.000 kg hrane sedmim slovenskim zavetiščem v Sloveniji, kupci v trgovinah Tukano pa bodo s svojim nakupom hrane za pse in muce podprli omenjeno akcijo. Predsednik Erih Tetič-kovič se je za donirano hrano zahvalil, saj je bila prav v tem času hrana za zavetišče več kot
Iz teh podatkov je torej razvidno, da cesto Senarska - Ptuj v obeh smereh v poprečju prepelje okoli 5 do 10 tovornih vozil na uro.
V kolikor je gospod Vurcer pristaš ekologije, avtoprevo-zniki upajo, da tudi podpira manjšo porabo goriva. Z odprtjem lokalne ceste Senar-ska - Ptuj bi zagotovo prispevali k manjšemu onesnaževanju okolja s plini in sajami, kot pa, če tovorna vozila vozijo po 30 km daljši poti. Tudi glede varnosti prometa, gospod Vurcer, kot zagovornik omejevanja transporta blaga, zadeve ne pozna dovolj dobro ali pa namenoma zavaja javnost, saj statistični podatki o prometnih nesrečah, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva za notranje zadeve, kažejo, da se na omenjeni cesti v letih od 2007 do 2009
Prejeli smo
kljub večjemu (osebnemu) prometu število prometnih nesreč zmanjšuje. Leta 2007 je bilo 61, leta 2008 je bilo 44, 2009 pa 17 prometnih nesreč, ki so se končale s hudo telesno poškodbo. Od tega sta bili le v dveh nesrečah udeleženi tovorni vozili. V tem času sta bili na tej cesti tudi dve nesreči s smrtnim izidom, vendar v njih tovorna vozila niso bila udeležena. Od leta 2007 do 2009 je bilo na cesti Senarska - Ptuj v hudih prometnih nesrečah udeleženo le 2% tovornih vozil. Upravičeno se torej sprašujemo, kdo na tej cesti predstavlja večjo nevarnost.
Predstavniki cestnih prevoznikov so glede vprašanja, ki zadeva vožnjo prevoznikov po lokalnih cestah, seveda pripravljeni iskati kompromise tudi s prebivalci. Seve-
Hrana za živali
Podjetje Tukano, d. o. o., ki v poletnih mesecih pripravlja veliko vseslovensko akcijo, s katero želijo omogočiti živalim v Sloveniji boljše bivanje v zavetiščih, je Zavetišču za živali Maribor, ki ga upravlja Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor, predalo 2500 kg kvalitetne hrane za pse in muce.
potrebna. Vodja zavetišča za živali Rok Štibler je pojasnil, da je zavetišče polno zasedeno že od sredine februarja, dnevno pa potrebujejo 50 kg hrane. V zavetišču je v tem trenutku 46 psov in 29 muc. Na današnji dan pa je v njem od začetka delovanja svoj začasni dom našlo že 600 živali.
AO
Dr. Ladislav Pirc praznuje 90 let
Čeprav bo kmalu pol stoletja, kar ga ni več na Ptuju, se še vedno veliko, zlasti starejših bralcev spominja nekdaj priljubljenega zdravnika dr. Ladislava Pirca. Na Ptuj je prišel v vihravih povojnih letih kot vojaški zdravnik, ki sta mu uniforma in kasarniško okolje kmalu postala tesna. Kmalu je vzljubil staro mesto in okolico in se vse bolj vključeval tudi v siceršnji ptujski utrip.
Podjetje Tukano je Zavetišču za živali Maribor doniralo dve toni in pol nujno potrebne hrane za živali
Dobil je nove prijatelje, vse več znancev je iskalo pri njem zdravniško pomoč, veliko pomoči potrebnih je srečal tudi na podeželju, ko so novačili vojake in so se fantje pogosto spopadali. Tudi z ročicami, »krošleki«, verigami ...
Kljub diplomi na sloviti praški univerzi in dodatnemu izpopolnjevanju v vojno-me-dicinski akademiji je moral za delo med civili opraviti dodatno nostrifikacijo diplome, pa staž v bolnišnici, skratka, vključno z dovoljenjem vojnih oblasti preskočiti vrsto ovir, da se je lahko odzival na klice bolnikov.
Kdo ve, koliko je sprva pre-kolesaril po Ptuju in okolici. Kasneje si je pomagal z motorjem, DKW-Saharo, ki seveda še ni imel pravega vzmetenja in mu je omogočil dodatno izpopolnjevanje v mehaniki ... Toda športnik od mladih nog je vse to zmogel. Kljub dežju, blatu, snegu in mrazu. Rad je imel ljudi okrog sebe in skrbel
je za družino, ki se je njemu in ženi Pavli ob treh sinovih z rojstvom Mojce povečala na šest članov.
Potem ga je v nekdaj mogočni Vili Karli, kjer so domovali, obiskal pomemben kolega. Tovariš dr. Jože Portč, nekdanji revolucionar in zdravnik iz Janževcev je bil zvezni minister za socialo in zdravstvo. »Ljudje pravijo, da vas lahko zmeraj dobijo, da ste tak, kot sem bil včasih sam,« mu je rekel in mu ponudil fička, ki ga takrat skorajda ni bilo moč kupiti, na kredit. Tako so v zvezni akciji oskrbeli petdeset terenskih zdravnikov po Jugoslaviji.
Na fičku S 9611 so se med njegovimi nočnimi vožnjami med dežurstvi naučili šofirati vsi trije sinovi. Tudi verige so morali pogosto natikati po pogosto blatnih kolovozih tja od Urbana pa do Strajne ... In če kje kdo v tistih skromnih časih le imel kakšno, po njegovem mnenju preveliko željo, je moral z njim »na obisk«, v kajžo,
da pa ne podpirajo omejevanja, ki se ga uveljavlja brez razloga in domačim prevoznikom prepoveduje prevoze na domačih cestah, kjer so še včeraj vozili brez ovir. Tudi v drugih državah imajo omejitve tovornega prometa - največ jih je v tranzitnem prometu. Prevozniki lahko na tak način brez ovir dostavijo blago in ga odpeljejo, avto odpeljejo na servis ali tankanje, si spočijejo na poti in se tam lahko tudi olajšajo in okrepčajo. Od tega pa imajo koristi tudi občani, ki tam živijo.
Mislimo, da se morajo ljudje, ki podobno razmišljajo kot gospod Vurcer, zavedati, da je čas, ko so blago vozili furmani s konji, dokončno minil.
Bojan Pečnik, mag. logistike
Sekretar Sekcije za promet pri OZS
kjer so bila pogosto še butana tla in so si svetili še s petrolejem ...
Dr. Pirc je bil zdravnik z dušo in telesom. Rad se je spopadal tudi z zapletenejšimi primeri, znal je še z mikroskopom in pogosto je dodatno študiral. Prav tako pa je imel številna predevanja in vodil preventivne akcije v Rdečem križu.
Kljub veliki zaposlenosti in vedno prekratkim dnevom pa je vendarle našel čas za veliko mladostno strast - letenje. Bil je soustanovitelj in kasneje podpredsednik Aerokluba Ptuj, po dolgih letih premora je ponovno poletel z znamenito UT 2. Usodna nesreča klubskih kolegov in prijateljev pa je končala tudi to lepo obdobje. Žena in mama je, po hudem šoku, ko naj bi bil njen Lado med žrtvami, dosegla odpoved letenja njemu in fantom, ki bi zdaj zdaj začeli frčati ...
Čeprav se je koncu petdesetih let lahko končno demobiliziral in se je v celoti posvečal svojim bolnikom je bilo časa, pa tudi moči za vse, ki ga rabili in želeli, vedno premalo. Oče Pirc preprosto ni znal reči ne. In spet je bila mama tista, ki je iskala rešitev v vrnitvi v domače, gorenjsko okolje in tako je dr. Lado Pirc z družino avgusta 1961 zapustil Ptuj, kar je bilo, kot pravi še danes, narobe. Toliko dobrih prijateljev, preprostih in dobrosrčnih ljudi ni srečal nikjer več.
In kljub težki mladosti, trdemu delu, vdovstvu in nekaterim gibalnim težavam je dočakal leta, ki jih v zlatih ptujskih časih ni nikoli slutil. Naj mu bo še lepo!
-bop-
Foto: ao
Videm • 14. dan gasilcev GZ in nov avtomobil
Videmski gasilci z novim vozilom
Prireditveni šotor v Vidmu je bil v nedeljo lokacija zadnje prireditve ob letošnjem občinskem prazniku; tokrat so praznovali gasilci, in sicer 14. dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Videm, PGD Videm pa je ob tej priložnosti uradno predalo namenu novo vozilo GVC16/25.
Slovesnost se je začela s tradicionalno parado gasilcev, pozdravi gostom, nato je kot prvi spregovoril predsednik PGD Videm Srečko Primožič, za njim pa predsednik GZ Janez Merc, ki je ob pohvali delovanja vseh gasilskih društev ter zveze še povedal, da se je v minulem obdobju veliko društev opremilo z novimi vozili: »Praktično vsa PGD, združena v GZ Videm, imajo zdaj nova vozila; lani je manjše vozilo dobilo PGD Žetale, PGD Pod-lehnik ima dve novi vozili, PGD Videm danes prevzema sodobno opremljeno novo vozilo, prav tako bo še letos predalo vozilo namenu tudi PGD Leskovec za prevoz moštva. Plan nabave novih vozil pa je izdelan tudi za naprej. Vsa PGD so tudi vključena v sistem daljinskega alarmiranja in s tem zagotavljamo maksimalno operativno učinkovitost, prav tako imajo vsa PGD tudi tiho alarmiranje. Seveda pa so pred našo GZ, ki povezuje tri občine, nove zahteve in naloge. Na operativnem področju gre vsa pohvala društvom za
Člani PGD Videm so v nedeljo popoldne tudi uradno predali namenu svoje novo, 213.000 evrov vredno vozilo GVC 16/25 (na posnetku).
Za veseli del osrednje prireditve ob 14. dnevu gasilcev so poskrbeli Veseli Jožeki.
uspešne intervencije ob naravnih ujmah in nesrečah, nekatera, kot PGD Leskovec, pa so tudi še prevažala in oskrbovala občane z vodo, opravljenega pa je bilo še veliko drugega koristnega dela. Na področju preventive smo uspešno so-
delovali s šolami in drugimi, kar vidno prispeva k večji požarni varnosti. GZ je v mesecu požarne varnosti izvedlo tudi vrsti preventivnih aktivnosti in gasilsko vajo. Gotovo lahko trdimo, da smo gasilci opravili veliko družbenokoristnega
dela, da smo za marsikaterega občana, ki se znajde v stiski in nesreči, prava rešitev, in da bomo morali vsi skupaj oblikovati skupno zavest o tem, da je delo, ki ga opravljamo, nikoli končana obveza in zaveza. Sicer pa GZ posveča po-
sebno pozornost tudi mladini, članicam in veteranom, kar se kaže tudi v njihovih uspehih na tekmovanjih. Jasno pa je, da gasilci potrebujejo strokovno znanje, saj je prostovoljno delo le osebna odločitev vsakega, za uspešno delo in reševanje življenj pa je potrebna profesionalnost. Strokovna podpora gasilcem je tudi ena največjih zahtev, saj so izzivi prihodnosti vedno bolj kompleksni, tveganje vedno večje, čas pa vedno dragocenejši.« Merc se je ob koncu zahvalil še občinam za podporo društvom ter vsem občanom, donatorjem in botrom, ki so prav tako pripomogli k novi pridobitvam vi-demskega in ostalih društev.
Kot slavnostni govornik je nastopil domači župan Friderik Bračič, ki je prav tako izpostavil izjemno pomembnost, nujnost in humano noto gasilskega pro-
stovoljnega dela, novo vozilo PGD Videm pa je označil kot korak k višji stopnji varnosti za občane, ki bo omogočilo tudi večjo učinkovitost dela gasilcev: »Vesel sem, da praznujemo dan gasilcev, hkrati s predajo tako pomembne pridobitve za društvo in iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nakupu sodobnega vozila, čestitke pa tudi PGD Videm.«
Sledila je podelitev številnih društvenih priznanj, nato pa še priznanj in odlikovanj GZ Videm in GZ Slovenije, za kulturni pridih prireditve so skrbeli Veseli Jožeki, za blagoslov novega vozila v vrednosti 213.000 evrov, ki je bilo nato tudi uradno predano PGD Videm, pa je poskrbel p. Tarzicij Kolenko. Po končanem uradnem programu pa je seveda sledila še gasilska veselica.
SM
Senešci • 20-letnica turistične kmetije
Se enkrat bi se odločila enako
Ta konec tedna so na turistični kmetiji Sonje Ozmec, na Šebekovi domačiji v Senešcih pri Veliki Nedelji, praznovali 20-letnico delovanja.
Začelo se je z Orfejčkovo parado, nato pa nadaljevalo v soboto, ko so za svoje goste pripravili pohod po vinski poti, v nedeljo pa so nastopili tamburaši, ljudski godci iz Podgorcev, kantav-tor Tadej Vesenjak, plesalke orientalskega plesa Lučke z Lučko iz Maribora, oglasili pa so se tudi člani Puhove-ga kluba motoristov iz Jur-šincev.
Sonja in Avgust Ozmec sta se junija 1990 odločila, da preuredita lastne prostore za namene turizma. Odprla sta vinotoč, velik vsega 25 kvadratov. Začela sta s 600 trtami vinograda, ki sta ga do danes povečala na 5.000 trt. Vino sort laški
rizling, šipon, renski rizling in muškat otonel pridelajo in prodajo doma. Ker so jih gostje radi obiskovali, so že leta 1995 mansardni del preuredili v tri dvoposteljne sobe. Kmalu pa se je pojavila tudi potreba po večjih prostorih in kmalu so dogradili še večjo kmečko sobo. Desetletje za tem pa so tudi povečali in obnovili teraso in uredili zunanji prostor za piknike ter igrišče za odbojko na travi. Dogradili so tudi tri nove družinske štiriposteljne sobe z manjšim prostorom s savno in džakuzijem. Kmetija razpolaga sedaj s skupaj 28 posteljami.
20-letnico pa so obeležili tudi z dvigom kakovosti storitev in ponudbe, zato so
Foto: Viki Ivanuša
Avgust, Sonja in Mitja Ozmec.
obnovili točilnico s šankom, jo povezali s kuhinjo, ki so jo prav tako razširili. Predvsem pa se jim je zdelo pomembno odstraniti čim več stopnic, ki so ovira tako zaposlenim kot gostom.
Za uspeh povezujejo dve dejavnosti
»Kljub temu da domala dvajset let neprestano poslušamo, kako je turizem ena od perspektivnejših gospodarskih panog, smo naleteli na precej birokratskih ovir in tako tudi dodatnih finančnih obremenitev. Denimo, zapletalo se je pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. Med prvimi v občini Ormož pa nas je doletelo tudi plačilo komunalnega prispevka,« je povedala Sonja Ozmec.
Kljub temu pa so bili v birokratskih opravilih tudi zelo uspešni, saj so na razpisu za namene razvoja turizma pridobili 700.000,00 SIT nepovratnih sredstev. Na razpisu, namenjenemu ureditvi ogrevanja na bi-omaso, pa so pridobili 50 % investicije oziroma 2.000.000,00 SIT. Uspešni so bili tudi v tretje, ko so pridobili 45.000,00 evrov za širjenje kapacitet turistične kmetije.
Največ dela na kmetiji opravijo člani družine s podporo
dobrih prijateljev in znancev, ki radi priskočijo na pomoč. Sin Mitja se počasi pripravlja,
da prevzame dejavnost, zato se izobražuje v smeri lesarstva. Poleg turistične kmetije imajo Ozmečevi še lastno mizarsko delavnico, v kateri so izdelali prav vso opremo. Poleg lesarskih izdelkov pa nudijo še usluge razreza lesa. Ostanke lesa zmeljejo in uporabijo za ogrevanje. Ko je dela preveč, na pomoč priskoči tudi hčerka Sonja z družino, ki živi v bližini
domačije.
Na kmetiji so gostili že goste iz celega sveta, vseeno pa je največ Slovencev. Ozmečevi pravijo, da je zadovoljiti goste težka naloga: »Vendar če imaš podporo cele družine in prijateljev ter vidiš, da so gostje zadovoljni in se radi vračajo, ti da to veselje in moči za nadaljnje delo.«
Viki Ivanuša
Gornja Radgona • Dan odprtih kleti
Penina v reki Muri
Delniška družba Radgonske gorice že vrsto let slovi po proizvodnji vrhunskih vin, hkrati pa velja za največjega pridelovalca penin v Sloveniji.
Zlata radgonska penina se v njihovi kleti polni po klasični ali šampanjski metodi že od davnega leta 1852, ob peninah pa so Radgonske gorice znane po pridelavi še drugih kakovostnih vin.
Da bi svojo bogato proizvodnjo predstavili čim večjemu krogu ljubiteljev žlahtne kapljice, v podjetju prirejajo dan odprtih kleti - minulo nedeljo že četrto leto zapovrstjo. Obiskovalce - bilo jih je okoli tri tisoč - so popeljali po vseh štirih vinskih kleteh in ob degustaciji izpraznili 30 steklenic.
Posebnost letošnjega srečanja je bil slavnostni dvig 120 steklenic zlate radgonske penine iz reke Mure; tam so bile potopljene natanko leto dni. Dvig so opravili potapljači gasilskega društva Gornja Radgona, pri tem pa v Muro potopili naslednjih 120 steklenic, pripravljenih za dvig na kopno
prihodnje leto. Po mnenju strokovnjakov hranjenje steklenic pod gladino reke zaradi teme, hladnega okolja in neprestanega šumenja vode daje penini mladostni prizvok.
Dneva odprtih kleti s pestrim in zanimivim spremljevalnim sporedom so se med
drugimi udeležili podžupan občine Gornja Radgona Vinko Rous, župan avstrijske Radgone Josef Somer, okrajni glavar Alexander Maicen ter vinski kraljici Slovenije Andreja Er-zetič in Radgonsko-Kapelskih goric Andreja Plohl. ^
Niko Šoštarič
Potapljači GD Gornja Radgona so iz razpenjene Mure dvignili 120 steklenic penine.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
PAN
KUHINJE
Akcija meseca junija in julija v salonih Panles!
Ob nakupu kuhinje Panolija sijaj vam 50% vrednosti podarimo.
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj gsm: 00 386 41 233 645
www.panles-kuhinje.si
Obiščite salon Panles kuhinie
NEPONOVLJIVA AKCIJA! Od 21.6. do 15.7. 2010, UDSCiesai° a'es u ]e
in povprašajte o akcijah
vam ob nakupu kuhinje Panles nudimo 30 % popust na ostale kuhinjske pr0grame na gospodinjske aparate. Q
in gospodinjske aparate.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, fax 02 787 88 31, 031 500 598; ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
Sfnilurmd
€E3HI
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o.,Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
RAČUNOVODSKI SERVIS AGI-NONET, d. o. o., Trstenjakova 5 a, Domino 2, Ptuj, nudi mikro podjetjem in samostojnim podjetnikom brezplačno pripravo zaključnega računa za poslovno leto 2010 ob sklenitvi poslovne pogodbe v juniju. Tel. 02 778 52 21 in 041 576 790, e-mail: aginonet@siol.net.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
PRODAM odojke. Stojnci. Telefon 766 37 61.
PRODAMO mini hišne zajčke levja griva, stare 7 tednov. Telefon 031 424 952.
PRODAM kravo, brejo v osmem mesecu, in teličko, staro štiri mesece. Telefon 031 459 068.
PRODAM kravi za zakol, cepilnik drv, vijačni, siloskombajn, enore-dni, izkopalnik krompirja metulj, klinaste brane, trodelne, škropilnico, 440 litrov, cisterno za gnojevko, 3200 litrov, traktor Deutz, 45 KM. Telefon 040 758 423.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri veliki Nedelji. Prodaja poteka do 11. ure in popoldan od 16. ure dalje. Telefon 713 60 33.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
V NAJEM oddam zemljo za vrtičkarje na relaciji Ptuj-Lenart. Inf. na tel. 00432 535 39 49.
PRODAMO enoletne kokoši nesn-ice po en evro za žival. Bauman, Župečja vas 48 a, telefon 790 03 51.
PRODAM puhalnik za zrnje z 12 m cevi. Tel. 040 123 549.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, belosive, stare 13 tednov, prodam po 3,50 €/žival, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM v devetem mesecu brejo kravo, staro 6 let, pašno. Tel. 031 285 766.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os, min, 45 €/ dan. Tel. 041 764 693.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM visokopritlično hišo na Pobrežju, Videm pri Ptuju, obnovljeno. Telefon 031 762 522.
NA LEPEM mirnem delu Ptuja prodamo takoj vseljivo 20 let staro hišo, 180 m2, z 10 ar zemljišča. Telefon 031 424 952.
STAREJŠA zakonca iščeta pomoč za manjša hišna opravila po potrebi. Tel. 031 251 924.
PIZZERIJA Slonček na Ptuju išče osebo za delo v kuhinji ter osebo, lahko starejšo, za razvoz pizz. Inf. na tel. 031 301 116.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM plinski žar na tri gorilnike in okrogli priklop Gorenje Muta za kosilnico. Tel. 031 269 479.
www.tednik.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
iiumiiriiJiMi
ÄT 02/22 80 110
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Janez Vode, dr.dent. med. Zdravstveni dom Ptuj
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze iri bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
i vstopnina: 7€ za odrasle
4€ za dijake in študente
I Predprodaja vstopnic v Grand Hotelu Primus.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
t
1.	Ans. KOŠTRUNI - Nazdravimo Sloveniji
2.	Ans. DONAČKA- Vem da nisem sama
3.	PETRA GRABROVEC - Babičine citre
4.	ZLATI MUZI KANTI & IRENA VRČKOVNIK-Jadraj z menoj
5.	VESELE ŠTAJERKE - Čudežna noč
6.	Ans. ROSA - Punca mojih sanj
7.	TRIO POGLADIČ - Dobra vaga v nebesa pomaga
POP 7 TOP
1.	TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA - Vsaj malo sonca
2.	ATOMIK HARMONIK & GOZDNI JOŽA - Lep sončen dan
3.	STANE VIDMAR - Na koncu vse se splača
4.	ŠPELA GROŠELJ- Moč srca
5.	ANJA HAMERŠAK-Ko te zagrabi
6.	SPEV-Mirno sanjaj
7.	IRIS - Kriva
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
ZAVAROVALNICA TRIGLAV -
RAČUNAJTE NA NOVE UGODNOSTI
Zavarovalnica Triglav nenehno skrbi za novosti na področju avtomobilskih zavarovanj. Odliki, da zanesljivo in hitro izplačujemo škode, se je sedaj pridružilo še 13 novosti, ki vas pripeljejo do zavarovalne police po vaši meri. Varnost je ena naših najpomembnejših vrednot, nove in inovativne rešitve pa tiste, ki poskrbijo, da lahko pametno in dobro zavarujete svoje premoženje.
Obogatena ponudba
Začetek junija smo v Zavarovalnici Triglav, d. d., izkoristili za obogatitev ponudbe na trgu avtomobilskih zavarovanj. 13 novosti in ugodnosti je plod našega trdega dela in pomeni še en korak k celovitemu pristopu pri obravnavi zavarovancev. Poleg tega ničesar ne želimo prepustiti naključju, zato skrbimo za kakovostno ponudbo in nadgradnjo storitev. Prednost dajemo zadovoljstvu zavarovancev in prepričanju, da ste s Triglavom vedno v varnih rokah.
Naši zavarovanci so mladi, ki si šele nabirajo izkušnje, in starejši, ki jih že imajo. Vsakemu od njih lahko ponudimo posebne ugodnosti. Vsem, ki obnavljajo zavarovanje in v preteklem letu niso uveljavljali škode, pa podarjamo petodstotni bonus zvestobe. Izkušenim voznikom odobrimo celo do 15-odstotni popust pri sklepanju zavarovanj. Triglavova ponudba je konkurenčna in kakovostna. Naj vas prepriča, da smo pravi za vas. S to odločitvijo in pri takojšnjem plačilu premije vam bomo odobrili petodstotni popust. Do 17 odstotkov popusta odobrimo tudi tistim, ki se boste odločili za cenejši in prenovljeni paket avtomobilskih zavarovanj. Asistenca Comfort in njeno razširjeno kritje vas bosta obvarovala pred posledicami napačno točenega goriva, novo zavarovanje zdraviliškega zdravljenja po poškodbah v prometnih nesrečah pa v primeru najhujšega omililo okrevanje.
Kasko vam prinese ugodnosti
Med ugodnosti smo uvrstili tudi sklepanje delne kasko kombinacije za zavarovanje kraje, ki je lahko do 20 odstotkov cenejša, in delne kasko kombinacije za zavarovanje zunanjih svetlobnih teles in ogledal, ki vam lahko prinese do 30 odstotkov prihranka. Poleg tega je lahko za 20 odstotkov cenejše tudi zavarovanje avtomobilske nezgode. Splača
pa se še poudariti, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti in voznika v malem paketu lahko sedaj kar do 25 odstotkov cenejše.
V korak s časom
Triglav je sodobna zavarovalnica. Dokaz za to, da gremo v korak s časom, je storitev e-prijava, ki vam omogoči prijavo kasko avtomobilskih škod preko spleta. Kar od doma ali iz pisarne boste lahko odslej prišli tudi do informativnega izračuna za avtomobilsko premijo.	j Več na avto.triglav.si ali pri vašem zavarovalnem ; zastopniku. Stopite na Triglav in se prepričajte, da : ste lahko sam svoj ustvarjalec police po vaši meri! :] Zavarovalnica Triglav, d. d.


OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
.
■ .. i t
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i/ družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.!ad¡o-tedn¡lu¡
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena l
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
H-«=J=IJ'.<.....1U.I.I.I
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 0. URE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENA«		OPR.	BARVA
ALFA ROME01591.9 JTM SPOHT	2007	12.980,00	DIGAV.KUMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2.7 IDI UMUZINA	2007	20.490,00	NAVIAV. KUMA	KOV. ČRNA
BMW320 D LIMUZINA	2005	13.980,00	AV.DIG. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.6 HDIELEG.	2007	8.790,00	AV. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT CROMA 1.9 MJTD DYNAMIC	2007	9.550,00	AV.DIG. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX 1.8 TDCI	2007	9.980,00	AV. KLIMA	SREBRNA
FORD MONDE01.8 TDCI TREND UM.	2008	13.880,00	AV. DV. DIG. KLIMA BELA	
HONDA S 2000	2000	15.500,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2006	7.290,00	AV. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2007	6.690,00	KLIMA	BELA
RENAULT VEL SATIS PRIVILEGE 2.2 DCI	2002	4.980,00	AV. KLIMA	KOV. SIVA
TOYOTA AVENSIS 2.0 4D4 KARAVAN	2003	7.950,00	AV.DIG. KLIMA	KOV. SIVA
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.390,00	AV. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	1999	3.980,00	KLIMA	SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA COMFO.	2007	13.250,00	AV. KLIMA	BELA
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Na zalogi preko 40 vozil.
/-
Festival komorne glasbe / Chamber Music Festival

«V
MUSICA POETOVIONIS 2010
Ptuj, 27. e. » 11. 7. 2010


J"


V-

»
I	*

'-«U
Ö^AENERG^i
s * #
Mo*«-»"4"'

Program / Programme
27 6 UPOČASNITEV, Cerkev sv. Jurija, Ptuj o' at2000 SLOWING DOWN, Church of St George, Ptuj
Komorni godalni orkester / String Chamber Orchestra
Umetniški vodja in solist / Artistic Director and Soloist: Mate Bekavac Koncertna mojstrica / Concertmistress: Božena Angelova Spored / Program: Piazzolla, Bach, Biber, Schubert, Gluck, Schubert,Sibelius
30. 6. DAVIDOVA ZVEZA, POKLON SCHUMANNU,
ob / at 20:00 Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Ptuj LEAGUE OF DAVID, A TRIBUTE TO SCHUMANN,
Refectory of St Peter and St Paul Minorite Monastery, Ptuj
Mojca Menoni Sikur,violina / violin • Boštjan Lipovšek, rog / horn • Jerneja Grebenšek, klavir / piano Suzana Menoni-Planinšek, brana beseda / moderator Spored / Program: C. Schumann, R. Schumann, Brahms
4. 7. VIDIM IN SLIŠIM VESOLJE, Dom Kulture Muzikafe, Ptuj ob / at20:00 SEEING AND HEARING SPACE, Home of Culture Muzikafe, Ptuj
Klavirski trio Ars Musica / Ars Musica Piano Trio ♦ Bojana Šaljic Podešva, elektroakustični inštrumenti / electroacoustic instruments Špela Kožar, novinarka / journalist Spored / Program: Šaljic Podešva
6. 7. BARVE GLASBE IN BESEDE, VEČER FRANCOSKE GLASBE IN POEZIJE,
ob / at 2000 Atrij Dominikanskega samostana, Ptuj
COLOURS OF MUSIC AND WORDS, EVENING OF FRENCH MUSIC AND POETRY,
Atrium of the Dominican Monastery, Ptuj
Sofia Ristic, harfa / harp • Mojca Menoni Sikur, violina / violin • Martin Sikur, violončelo / cello • Vojko Belšak, igralec / actor Spored / Program: Glasba / Music: Jolivet, Saint Saens, Ibert • Poezija / Poetry: Baudelaire, Verlaine, Regnier, Cros
9 7 ISKANJE SVETEGA GRALA, Stari zapori, Ptuj ob / at20:00 THE QUEST OF THE HOLY GRAIL, The Former Prison, Ptuj
Kvartet violončelov / Cello Quartet: Jaka Stadler, Jošt Kosmač, Martin Sikur, Gregor Fele
Spored / Program: Messiaen, Perotinus, Gallus, Škerjanc, Jacobowsky, Dowland, Bach, Part
11 7 CAPRICCIO, Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Ptuj ob / at20:00 CAPRICCIO, Refectory of St Peter and St Paul Minorite Monastery, Ptuj
Rok Zgonc, Mojca Menoni Sikur, violini / violins • Maja Rome, Mateja Ratajc, violi /■LjBlas . Petra Gačnik Greblo, Martin Sikur, violončela / cellos Spored / Program: Strauss, Boccherini, Brahms
«»<-• I
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
CITROEN XSARA PICASS01.6 HDI	2007	8.350,00	EL. STREŠNO OKNO	KOV. SREBRNA
RENAULTTHALIA 1.416V RT	2001	2.430,00	KLIMA	K0V.B0RD0
RENAULT PRIVILEGE MEGANE 1.9 DCI CABRIO	2006	11.990,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
TOYOTA YARIS1.0 WT-I TERRA	2003	4.800,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.2 SPIRIT	2005	4.500,00	PRVI LAST.	RDEČA
RENAULT KANGO01.5 DCI OASIS	2007	6.900,00	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
RENAULT AUTHENTIQUE SCENIC 1.5 DCI	2003	5.150,00	KLIMA	MODRA
CITROEN C 31.4 HDI SX	2004	4.730,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
SEATIBIZA1.4 SE	1998	1.250,00	SERV0 VOLAN	MODRA
PEUGEOT 2071.41 TRENDY	2008	7.870,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.6 ERN	1998	1.790,00	KLIMA	MODRA
CITR0ENSAX01.il	2001	2.300,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
TOYOTA YARIS 1.3 WT-I STELLA	2007	8.700,00	-	KOV. MODRA
KIA PICANT01.0 LX	2006	4.190,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC1.616V RT	2000	3.550,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1.4 MPI STELLA	2001	3.590,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
SSANGYONG EXECUTIVE REXTON II 2.7XDIAVT.	2006	15.900,00	SERV. KNJIGA	K0V.ČRNA
DAEWOO TACUMA1.8 SX	2002	2.950,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
RENAULT ESPACE2.2 DCI AUTHEN.	2003	6.280,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA VARIO U	2000	2.450,00	SERV. KNJIGA	K0V.VIJ0LA
NISSAN LIMUZINA PRIMERA 2.0AVT.	2002	6.250,00	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!

PRODAJNO SERVISNI CENTER (25) Alta
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo : Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
D	Audi A4 Avant 1.9TDI	2003	7.490 €
D	Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	45.990 €
D	Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D	BMW 525d touring	2004	14.990 €
D	Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D	Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D	Fiat Stilo 1.9 JTD Actual	2003	4.490 €
D	Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D	Ford Mondeo CLX1.6	1995	390 €
D	Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K	2004	9.990 €
D	Opel Tigra TwinTop Enjoy 1.416V	2006	8.490 €
D	Peugeot 206 SWX-Linel.4	2005	4.900 €
D	Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D	Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D	Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D	Renault Laguna Break RT 1.8	1997	990 €
D	Renault Scenic 1.6	1999	1.990 €
D	Rover serija 800: 825si	1996	1.990 €
D	Seat Altea FR 2.0 TDI	2007	16.990 €
D	VW Touran 2.0 TDI Highline DSG	2006	10.990 €

^OB REDNEM SERVISU VOZILA VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
idaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
VSTOP PROST / ADMISSION FREE
Brezplačna objava
www.radio-tednik.si
Prireditvenik
Sreda, 23. junij
17.00 do 18.00 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Varno v hribe 19.00 Hum pri Ormožu, proslava ob Dnevu državnosti 20.00 Maribor, Židovski trg, odprtje likovne razstave, razstavlja več likovnikov
-	Ptuj, Gostilna Lužnik, razstava del upokojencev Likovne sekcije
društva upokojencev Ptuj, razstavlja 22 slikarjev
Četrtek, 24. junij
9.00 Miklavž pri Ormožu, pri ZD, tekmovanje v kegljanju društev upokojencev občine Ormož 17.00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad, odprtje razstave slik Nikolaja Mašukova
18.00 Ormož, prvo nadstropje gradu, razstava Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča
19.00 Makole, Dom kulture, proslava ob dnevu državnosti 19.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, osrednja slovesnost ob
dnevu državnosti RS 19.00 Ormož, grajsko dvorišče, osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti
Petek, 25. junij
10.00 Miklavž pri Ormožu, kolesarjenje po KS, kuhanje ričeta ...
17.00 Slovenska Bistrica, otroška predstava Pika Nogavička
19.00 Sveti Tomaž, prireditveni prostor, gasilsko tekmovanje z motorno
brizgalno za pokal GZ Sveti Tomaž 20.00 Žetale, dvorana, koncert ženskega pevskega zbora KD Žetale z gosti
20.00 Ptuj, Studiofest, yanu trio, kvinton
21.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Kaja Draksler - Katarchestra -	Ptuj, Termalni park, Otroško rajanje z ribičem Pepetom
Sobota, 26. junij
14.00
14.00
18.00 20.00
Juršinci, športno igrišče, društvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci vabi na praznovanje 10-letnice Društva in muzeja v Sakušaku
Nova vas pri Markovcih, praznovanje ob 75-letnici delovanja Čebelarskega društva Markovci ter odprtje društvenega učnega čebelnjaka
Gorišnica, hotel Botra, praznovanje ob 15-letnici
Ptuj, Studiofest, Bigbend Ptuj, Cheecha & The boonker, Mooncow-
boys
Nedelja, 27. junij
14.00 Mala vas pri Markovcih pri ribniku (tunf), predtekmovanje (četrtfi-
nale) 30. jubilejne zlate harmonike Ljubečna 2010 15.00 Mezgovci ob Pesnici, gasilski dom, tradicionalna prireditev Od paše do sira, odprtje razstave starih mlečnih jedi in rekvizitov za predelavo mleka
20.00 Ptuj, GH Primus, klub Gemina, zaključek foto natečaja Upanje in koncert vokalne skupine Accapella Benjamin
Ponedeljek, 28. junij
9.00 do 10.30 Ptuj, CID, začetni tečaj španščine, tečaj traja cel teden 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, oblikovanje nakita, delavnica traja cel teden 10.00 do 13.00 Ptuj, poklicna in tehniška elektro šola, Vičava 1, Letalska
modelarska delavnica, delavnice trajajo cel teden 21.00 Ptuj, dvorišče bivšega dominikanskega samostana, Kuhinja po meri, vsakdanje srhljivke, za abonma odrasli redni Tespis in Izbirni Orfej, v primeru dežja v Mestnem gledališču
-	Ptuj, Ulične delavnice, za osnovnošolce, Rimska ploščad, Arbaj-terjeva, Ljudski vrt ...
-	Ptuj, Termalni park, animacijski program za otroke, prijave na telefon 041 311 414
Torek, 29. junij
21.00 Ptuj, dvorišče bivšega dominikanskega samostana, Kuhinja po meri, vsakdanje srhljivke, za izven, v primeru dežja v Mestnem gledališču
Kino Ptuj
25., 26. in 27. junij, 17.30 Žabe in paglavci - družinska pustolovščina. Ob 19.00 Romanca v Rimu - romantična komedija. Ob 20.45 Art program: Božji bojevnik - akcijska pustolovščina.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Koncert ABBA 2010. Zmagovalci pesmi Evrovizija leta 1974. Nastop glasbene skupine ABBA in Waterloo v Ljubljani. Velenje mesto rocka. Koncert v izvedbi glasbene skupine AVE. Pred male ekrane, za enkratno doživetje z glasbeno skupino ABB, vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
d [UM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
V SPOMIN Janez Medved
IZ MIHOVC 19, CIRKOVCE 2008 - 2010
Hvala vsem, ki prižigate svečko ali postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Vsi, ki jih imamo radi, nikoli ne umrejo, le v nas se naselijo in naprej živijo.
V SPOMIN
Martinu Petroviču
STOJNCI 31 A
23. 6. 2005 - 23. 6. 2010
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Utihnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
27. junija mineva 20 let, odkar nas je zapustila
Katica Kozel
IZ PTUJA
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in jo ponesete med svoje spomine.
V mislih s teboj vsi tvoji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. Makarovič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Ljudmile Brodnjak
IZ FORMINA 39 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izrečeno sožalje.
Zahvala velja gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste darovali molitev.
Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve
in odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
SREDA 23.6.
8.00 6. Obletnica D.U. Turnišče 9.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdlna 20.0010. Let Štajerski frajtonarjl 1. del 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 24.6.
8.00 Dornava - Prvo Sv. Obhajilo 9.00 Šolska oddaja 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Košnja na Čiišekovi domačiji 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Vldeo strani
PETEK 25.6.
8.00Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddala Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Lenart - Nastop Glasbene šole 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Valeta OŠ Gorišnica 23.00 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Vldeo strani SOBOTA 26.6. 8.00 Blagoslov traktorjev,konjev,.. 9.00 ORMOŽ - Med nami povedano 10.00 Lenart - Nastop Glasbene šole 11.00 Utrip Iz Ormoža 11.45 Polka in majolka 12.45 ORMOŽ - Med nami povedano 13.30 2. Festival Pesmi o vinu - Ormož 2010 18.00 Polka In majolka 19.00 Utrip iz Ormoža 20.00100. Let PGD Bukovci 22.10 Polka In majolka 23.00 Video strani
S teboj se nikoli ne pogovarjam tam, kjer ležiš. Le svečo prižgem, stojim in molčim in te pustim počivati v miru. Pogovarjava pa se pogosto in mnogo, ko hodim s teboj, kjer si hodila skozi življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Angele Topolovec
rojene Korže
IZ PODLOŽ 82
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih urah stali ob strani in našo drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče in maše ter nam izrekli iskreno sožalje.
Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka ptujske bolnišnice za skrb v času njene kratke bolezni, pevcem za odpete žalostinke, gospe Hedviki za poslovilne besede, župniku Janku Frangežu za cerkveni obred ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni

L ^ -
A
In te sprašujem (in mi odgovarjaš) o večnih skrivnostih sanj in življenja ...
T. Kuntner
v
uS^k
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka
Janeza Kureža
Posušlekovega Ivana
ZG. HAJDINA 92
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cerkev, sveče ter nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred, g. Frenku Muzeku za molitev, hajdin-skim pevcem, Danilu Jezi za odigrano Tišino, govorniku za poslovilne besede, hajdinskim gasilcem ter podjetju Mir za opravljene storitve, prav tako zahvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marijana, sin Miran in hči Silva
z družinama
So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne moremo nadomestiti, preteklo nešteto je solz in življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
21. junija so minila štiri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga
Milojka Leber
IZ VAREJE 50 A
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, strica in botra
Albina Brodnjaka
Z DRAVINJSKEGA VRHA 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Hvala p. Slavku Stermšku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, gospe Ivanki Šel za opravljene molitve, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in zastavonošema.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
Destrnik • 19. Festival Vurberk 2010
Slavila sta ansambla Naveza in Akordi
V soboto zvečer je potekal tradicionalni, že 19. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Vurberk 2010, kjer se je predstavilo 14 ansamblov. Največ nagrad sta domov odnesla ansambla Akordi in Naveza.
Člani ansamblov Akordi in Naveza so domov odnesli večino nagrad.
Festival Vurberk 2010 je tudi letos, podobno kot lani, potekal v dvorani na Destrniku, saj vreme organizatorjem znova ni bilo naklonjeno. Slabo vreme pa nikakor ni pregnalo ljubiteljev domače glasbe, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano in glasno spodbujali nastopajoče. Festival narodno-zabavne glasbe vsako leto privabi številne ljubitelje domače glasbe od blizu in daleč. Vsako leto znova nastopajo glasbene skupine, ki imajo v sestavu diatonično harmoniko ter prepevajo dvo- ali večglasno. Organizatorji so vedno veseli, da se vsako leto na festival prijavi veliko ansamblov. Tudi letošnje leto ni bilo izjema, prijavilo se je namreč kar 31 ansamblov. Po izboru v Podnanosu ter odločitvi komisije se jih je v soboto predstavilo 14, med njimi tudi štirje debitanti. Vsi nastopajoči ansambli so se predstavili z dvema skladbama. Letos so nastopali ansambli Vihar, Topliška pomlad, Navdih, Krajcarji, Biseri, Vigred, Čar, Povratniki, Polka punce, Prosen, Ceglar, Naveza, Gorski cvet in Akordi. Prav slednji so domov odnesli naj-
Prireditev sta organizirali Glasbena šola Ormož in JSKD, omogočili pa Občina Ormož in Občina Središče ob Dravi ter številni sponzorji.
Po promenadi in skupnih koračnicah na Kerenčičevem trgu se je dogajanje preselilo v telovadnico OS Ormož na Har-deku, kjer je v tekmovalnem delu nastopilo 10 godb.
Predstavnik JSKD Dejan Le-skovic je uvodoma povedal: "Cilj, ki ga želimo doseči, je dvig kakovosti izvajanja zabavnega programa, združitev različnih prireditev in možnost pridobitve dodatne publike ter udeležencev. Vse slovenske godbe izvajajo zabaven program, ven-
Domačini, Pihalni orkester
več nagrad.
Na tokratnem festivalu na-rodno-zabavne glasbe so bile podeljene nagrade strokovnih komisij za izvedbo, besedilo in za najboljšo skladbo po izboru radijskih postaj Slovenije ter nagrada občinstva, ki je novost na letošnjem festivalu. Podeljene so bile tudi glavne nagrade festivala, in sicer zlati, srebrni in bronasti zmaj.
Glavno nagrado festivala, zlatega zmaja, ki je seštevek ocen strokovne komisije, komisije radijskih postaj in glasovanja občinstva, so prejeli člani ansambla Akordi, drugo mesto, torej srebrnega zmaja, je prejel ansambel Naveza, bronastega pa ansambel Ceglar.
Nagrado za izvedbo, plaketo in denarno nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel ansambel Naveza. Za besedilo je plaketo in 400 evrov prejel avtor Milan Jež za skladbo Po senu vsa dišiš, ki jo je izvajal ansambel Gorski cvet. Najboljša skladba po izboru radijskih postaj Slovenije je postala pesem z naslovom Ne primerjaj me z njo ansambla Vihar, prejeli so plaketo in denarno nagrado v vrednosti 700 evrov.
dar ga večinoma, kljub veselju do izvajanja, vzamejo bolj po enostavni liniji in skoraj nikoli ni dodelan tako, da bi lahko govorili o kakovostnih nastopih. S tem pa godbe kot izvajalci izgubljajo svoj pomen kakovosti in lahko pri publiki potrjujejo tisti slabšalni prizvok naziva godba. Po rezultatih zadnjih tekmovanj smo opazili, da je naš cilj že kar dobro uresničen, saj sta se izvajanje zabavnega programa in izbor skladb kakovostno dvignila, kar nam napoveduje, da godbe tudi zabavnejšo plat svojega delovanja začenjajo izvajati bolj resno in premišljeno."
Godbe so se za pokal Vinka
, so si priigrali zlato plaketo v
Novost letošnjega festivala je nagrada občinstva, plaketa in denarna nagrada v vrednosti 500 evrov, ki so ju prejeli člani ansambla Akordi iz Pre-stranka. Člani so po podelitvi povedali, da so z izidom zelo zadovoljni, veliko zaslugo za to pa pripisujejo tudi avtorju besedila in aranžerju Roku Šva-bu. Fantje, ki so že stari znanci
Štrucla potegovale v dveh kategorijah - do 40 članov in nad 40 članov. Do 40 članov je zlato plaketo in pokal Vinka Štrucla prejelo društvo Goriški pihalni orkester, zlato plaketo Pihalni orkester Ormož, srebrno pa društvo Kmečka godba Pernice in Godba na pihala Središče ob Dravi.
V konkurenci nad 40 članov je zlato plaketo in pokal Vinka Štrucla prejel Pihalni orkester ZARJA Šoštanj, zlato plaketo in pohvalo sta prejeli Godba Zgornje savinjske doline in Laška pihalna godba. Zlate plakete so prejeli Pihalni orkester občine Duplek, Pihalni orkester Ptuj in Občinski pihalni
i do 40 članov.
festivalov, pravijo, da jim dobri rezultati dajejo zagon za naprej, hkrati pa jim odpirajo številna vrata v svet glasbe. Letos jih bomo videli še na festivalu na Ptuju.
Za najboljšo večglasno vokalno izvedbo so plaketo Jožeta Šifrarja prejeli člani ansambla Naveza iz Jarenine. Prav ti so prejeli kar tri nagrade, ob tem
orkester Trebnje.
Igranje godb sta ocenjevala Nikolaj Žličar in Emil Glavnik. Slednji je ocenil, da je tekmovanje potekalo na visokem nivoju in se iz leta v leto bolje približuje svojemu cilju. „Želimo si slišati čim več slovenskih skladb.
pa so dejali, da so zelo prijetno presenečeni nad rezultati, hkrati pa jim je to prineslo potrditev za ves trud in delo, saj so v zadnjem času veliko vadili in se za nastop skrbno pripravljali. Letos se sicer ne nameravajo udeležiti več nobenega festivala, vsekakor pa bomo zanje v prihodnje še slišali.
Patricija Babosek
Število sodelujočih godb pa je bilo letos ravno pravšnje. Pohvala gre manjšim, vaškim orkestrom, ki jih sicer ni mogoče primerjati z večjimi, a zelo dobro delujejo in so vedno boljši," je zaključil Emil Glavnik.
Viki Ivanuša
Osebna kronika
Rojstva: Darja Topolovec, Pod-lehnik 6 a - deklica Tiana; Nada Potisk, Varoš 6, Makole - deček Blaž; Suzana Golob, Dornava 17 a
-	deklica Barbara; Patricija Bran-co De Medeiros, Mariborska cesta 53 a, Ptuj - deklica Neli; Nina Mlaker, Ulica Borisa Kraigherja 19, Kidričevo - deček Anej; Lidija Žgeč, Dornava 3 a - deček Anej; Natalija Senekovič, Velika Varnica 122, Zgornji Leskovec - deček Teo; Vesna Rojko, Kraigherjeva ulica 20, Ptuj - deklica Ivona; Sabina Kodrič, Kozminci 6 a, Podleh-nik - deček Aljaž; Renata Krajnc, Pristava 18, Cirkulane - deklica Alina; Alenka Slana, Veličane 3, Ivanjkovci - deček Rok; Mojca Zorko, Trubarjeva ulica 13, Ptuj
-	deček Žan; Maja Kolarič, Ulica Pohorskega bataljona 28, Slovenska Bistrica - deček Vid; Andreja Rogelj, Loka 10 e, Starše - deček Anaj; Jana Skaza, Miklošičeva ulica 3, Ptuj - deklica Ema; Blanka Lavrenčič, Žolgarjeva ulica 16, Maribor - deklica Larisa; Metka Mihe-lič, Sakušak 28, Juršinci - deček Jan; Alenka Krajnc, Dvorjane 39 b, Spodnji Duplek - deček Matic; Alenka Filipič, Gornji Ključarovci 12, Sveti Tomaž - deček Anej. Umrli so: Marija Horvat, rojena Arnuga, Desenci 7, rojena 1931
-	umrla 8. junija 2010; Roman Sa-mastur, Majšperk 36, rojen 1950
-	umrl 6. junija 2010; Neža Polan-čec, rojena Horvat, Tržec 41, rojena 1923 - umrla 6. junija 2010; Ana Kamenšek, rojena Širovnik, Mariborska c. 6, Ptuj, rojena 1936
-	umrla 8. junija 2010; Cirila Krajnc, rojena Kosič, Kerenčičev trg 13, Ormož, rojena 1933 - umrla 11. junija 2010; Zdenka Marija Munda, rojena Kosi, Podgorci 30, rojena 1932 - umrla 13. junija 2010; Ignac Valent, Kajuhova ul. 7, Kidričevo, rojen 1955 - umrl 11. junija 2010; Miroslav Cvetko, Grajenščak 22, rojen 1929 - umrl 11. junija 2010; Ljudmila Brodnjak, rojena Tranšek, Formin 39 a - umrla 14. junija 2010; Angela Topolovec, rojena Korže, Podlože 82, rojena 1919 - umrla 14. junija 2010; Lidija Simonič, rojena Re-bernig, Sovretova pot 13, Ptuj, rojena 1921 - umrla 13. junija 2010; Stanislav Lenart, Strnišče 2, rojen 1941 - umrl 15. junija 2010; Elizabeta Žerak, rojena Nemec, Kicar 116, rojena 1933 - umrla 11. junija 2010; Franc Kumer, Vičava 132, rojen 1933 - umrl 14. junija 2010; Marija Kmetec, rojena Sitar, Lan-cova vas 17, rojena 1923 - umrla 14. junija 2010.
Poroke - Ptuj: Danijel Novak, Rotman 30, in Martina Vogrinec, Skorba 56 b. Sergej Plajnšek in Karmen Teskač, Spodnje Jablane 8 a. Blaž Krošel, Stari Grad 20, in Janja Krajnc, Pobrežje 105. Tomi-slav Viher, in Andreja Sok, Mezgov-ci ob Pesnici 54 b. Lovrenc Šeru-ga, Lešje 5, in Silva Kokol, Kukava 49. Jože Korent, Trnovska vas 57, in Gabrijela Meško, Trnovski Vrh 16. Davorin Janžekovič, Mezgovci ob Pesnici 14, in Petra Habjanič, Vinski Vrh 81. Andrej Štajnberger, Žetale 94, in Brigita Gajšek, Žetale 60. Mijo Sauer in Valerija Predika-ka, Apače 122.
Danes bo sončno, v vzhodnih krajih občasno več oblačnosti. Predvsem na Štajerskem in v Prekmurju bo še pihal severni ali severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju okoli 15, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 5, najvišje dnevne pa od 21 do 25 stopinj C.
V četrtek in petek bo večinoma sončno in še nekoliko topleje. V četrtek bo ponekod še pihal severni veter.
Foto: Viki Ivanuša
Ormož • 15. tekmovanje godb Slovenije
Nastopilo deset godb
V soboto je v Ormožu potekalo 15. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2010, ki se je začelo s promenado in skupnimi koračnicami po ormoških ulicah in na Kerenčičevem trgu.
v pcn«r«nci fe «Icbrc je

sobotno kosilo 26.junija 8,90 eur
špargljeva juha ali predjed
telečji zrezek v naravni omaki, riž s korenčkom, solata, sladica

nedeljsko kosilo 27. junija 9,50 eur jurčkova juha ali predjed
puranje ruladice z tisičkino omako, ocvrti krompirjevi krhlji, solata, sladica
ali
fite pange z žara, blitva s krompirjem, solata, sladica
Acber tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 OO 28
J
Napoved vremena za Slovenijo