J. E. Bogomil
Sama doma
Vse je šlo na polje ali v gozd. Prazne kleti so sprejemale zadnji letni blagoslov: krompir, korenje, repo, zelje, peso in take reči. Prazne njive so pa hrepenele po novi setvi, zakaj v sramoto ^S^S^S bi jim. bilo, ko bi nanje ne bila stopila več neutrudna kmetova HH^HZ:   noga, ko bi jih apustil ali pa, da bi na njih poganjal le plevel.
Tudi gozd je ponujal kmetu svoje suho listje za steljo, za mehko in suho posteljo ljubi živinici.
Zedo veste, zakaj ni bilo nikogar doma: vse je šlo, ali na polje ali pa v gozd. Le stari dedki in stare mamice pa nekaj najbolj zelenega drobiža je ostalo doma.   Pa tudi ti niso foili čisto forez dela.
Rebernikova dva sta bila že — na primer — taka dva: stari oče in pa Jožek. Dela nista imela nič presilnega. Pazila sta, če bi kdo kaj prinesel, in pa, da ni kdo kaj odnesel. Kuretina je pa tudi zahtevala painje in piče, in vrabec na mizi je sitnarfl, da je bil za sitnosti eden več. Gospa mati njegova je namreč poleti gnezdila v luknji Rebernikove hruške, zato se je štel tudi on z foraii vred med domačine.
Takole pod večer pa se je pokazalo na Rebernikovein dvorišču dvofe praset. Čez dan sta ibila bolj v svinjaku, pod noč sta pa želela malo izprehoda. S potom, če jima ni bilo kje kaj všeč, sta tudi kaj popravila in prerila. Tudi zdravila sta se tuitrtam s kakim požirkom črne vrtne prsti.  Dobro jima fe delo: to sfa naznanjala z glasnim cmaikanjem.
Tako je bilo pri Reberniku vse v redu,
138   ^Z
Na varnem ..,
Hujše je pa bilo tak dan, ko se je gospodinja-maina kaj predolgo zamudila na polju. Kdo naj ji zameri! Dela toliko, in tisti črnikasti oblaki nad Sv. Barbaro in Sv. Ožboltom! Prerokovali so slabo vreme. Pa se je gospodinja žurila z drugimi vred, da bi več pristorili.
Doma je bila pa ura, ko je ibilo treba dati prešičein večerje. Pujska sicer nista slišala ure, in če bi ijo tudi bila .. . Le želodec jima je dopo-vedoval, koliko je ura. Večerje pa le ni bilo. Z glasnim rohnenjem in zadirčnim cviljenjem sta razodevala svojo nevoljo.
Ali je čudno, da se jih je Jožek zbal? Skočil je na škaf in se umaknil za očetov hrtbet, kajti samo pri očetu se je čutil na varnem. NiJtamor si ni upal dalje, najmanj pa na tla.
Pa kaj jc še ibilo? To, da je bil Jožek nekaj čaisa zelo priden in poslušen. Sicer je rad kaj ponagajal staremu očetu. Pa samo malo ... Pa samo včasih ... Kaidar sta pa prašiča godda in cvilila svojo pesem, takrat pa nagajal ni nikoli nič.  Tudi živali so namreč včasih dobri krotilci otrok,