Posamezna številka stane 60 vinarjev.
2. številki.	Maribor, m 14. januarja 1920.	54. letak.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
ilhaja vsak čefotek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se m vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šte*. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 180. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Pr@test pusiasic^ dr* Hhhsijeca.
Pretekli teden je poslanec dr. H o h n j e c v i- \	Zoper to nakano moram v imenu Kmečke Zveze
menu Kmečke Zveze poslal ministrskemu predsedniku i odločno protestirati. Naj vlada pomisli, da tvorijo i-Davidoviču in finančnemu ministru Veljkoviču nasled-j mejitelji krone tri četrtine naše države, in naj se to-nji protest:	j rej v zadnjem hipu premisli, da ne bo s takim, brez
Vesti, ki so prodrle v našo javnost; da namera- i dovoljenja ljudskega predstavništva storjenim ukre -va sedanja vlada izmenjati kronske bankovce v raz- ' pom prizadela zlasti kmečkim in delavnim slojem o -merju 4:1, so med našim kmečkim ljudstvom vzbudile j gromno gospodarsko izgubo. Ce se bo ljudem s tako veliko razburjenje in močno nevoljo. Naše organiza - i izmenjavo zmanjšala njihova gotovina za tri četrtine ciie so porabile vsako primerno priliko, da so opozo- ! vrednosti, se s tem ne bo draginja zmanjšala v isti rile merodajne vladine kroge na zle posledice, ki za- t meri, marveč se je upravičeno bati, ker se cene re-devajo naše narodno gospodarstvo zavoljo tega, ker gulirajo ne po nižji, ampak po višji ceni, da se bodo je vlada z raznimi, od nje odvisnimi činitelji delala ] tudi v naših krajih cene dvignile do višine beograds-na to, da se vrednost krone ne dvigne, marveč zni - kih cen.
žuje čimdalje tembolj. Zle posledice tega postopanja j Na te in vse druge gospodarske in socialno-po-so zadele ne samo imejitelje krone, temveč tudi imeji- j litične posledice opozarjam kraljevsko vlado, ko v i-telje dinarja, ki trpijo vsled neznosne draginje veliko menu Kmečke Zveze protestiram zoper nameravano gospodarsko škodo. Na vse te proteste in opomine se j izmenjavo krone in obenem zahtevam, naj vlada stori vlada ni ozirala, marveč je prišla na dan z namero, ] prvi odločni in odločilni korak v prepotrebni valutni izmenjati krono v razmerju 4:1.	{ reformi z zednačenjem krone in dinarja.
Občinske volitve pred durmi«
Važnost občin je tako velika, da ne moremo dovolj opozoriti svojih pristašev na bližajoče se občinske volitve, katere hočejo sedanji mogotci na vladi, socijalisti in demokrati, izvesti na nepošten način z nasilstvom, s spletkami, z grožnjami in z vsemi jim razpoložljivimi sredstvi. Vajeni smo na vse nakane svojih nasprotnikov, odbili jih bodemo tudi sedaj s poštenim, previdnim in odločnim nastopom. Naši pristaši po de-, želi so toliko politično izšolani, da bodo stali vsi kot eden mož kot vestni varuhi svojih načel in kot umni izvrševatelji strankinega programa ter pazili na vsaki poizkus, da bi nasprot-
niki z zlorabo svoje oblasti izvršili volitve v tvoj prilog.
Pošteno postopanje z glasovnico v roki v sklenjenih vrstah vseh dobro mislečih občanov bo dovedlo našo stranko tudi tokrat do popolne zmage. Vse medsebojne praske, vsa nesporazmm-ljenja med obdani in osebne mržnje morajo pasti in izginiti, ko kliče naša krščanska stranka, Kmečka Zveza, vse bojevnike na krov. Previdnost in opreznost naših zaupnikov po vseh občinah bo pa sigurno preprečila vse spletke naših nasprotnikov, libaralcev, samostojnežev in socialistov, ki upajo la na ta način priti do vodstva
v občinah. Če nočejo imeti ti ljudje pravilno izvedenih volitev in se bodo posluževali nasilja, zadeli bodo na odločen odpor vseh naših ljudi; vsako nasilje bode rodilo protinasilje. Zato že sedaj svarimo razne merodajne kroge, da se varujejo le poskušati uvesti pri nas volitve po nekdanjem hrvaškem ali madžarskem načinu. To bi dovedlo vso Slovenijo v silno kritični položaj in bi imelo slabe posledice. Zato opozarjamo tudi urade na njih sveto dolžnost, da postopajo povsod nepristransko; premislijo naj, da ljudstvo o-stane, da se ga ne izbriše mogoče s potvorjeni-mi volitvami, ker nastopi po njih reakcija in obračun za storjene krivice in za prikrajšane državljanske pravice.
Hočemo imeti pravične volitve, brez pritiska, brez hujskanja, brez vplivanja od zgoraj. Le v takih volitvah se zrcali prava ljudska volja. Kakor si ljudstvo postelje, tako bode ležalo! Naša sveta dolžnost je, da pristaše Kmečke Zveze o-pozorimo na to dejstvo, da ne bo letel nikdar na nas kak sum, da smo držali roke križem in nismo dovolj glasno naglašali, kaka nevarnost preti gospodarstvu občin, če pridejo na krmilo ljudje, ki še niso nikdar in nikjer dokazali, da bi jim bilo kaj ležeče na splošnem blagru! našega ljudstva.
Liberalizem in socijalni demokratizem še nista nikdar uspevala v občinski upravi. Kdor nima srca za splošno blaginjo, nima usmiljenja do svojega bližnjega, zaničuje reveža in gleda vsakega, ki ni tako premožen, kot je on sam, od zgoraj navzdol ali od strani. Ta ne more in ne deluje za skupnost, za občino, temveč izkorišča stfojo moč v občini le v svojo korist. Socjialni
UI9TEK«
jaauš Goleč:
Sedl&^ei.
(Konec.)
Ta. vladno uradna zaprtija bila je Obsotelča -nom vsikdar dobrodošla ter prisrčno pozdravljena , ker je gojila in pospeševala dobičeknosno tiliotapsivo, ki ne povzroča niti žuljev na rokah in ne ižžema potnih srag, ampak zahteva le nekaj lenuške drznosti-Svercarija je bila do ustanovitve Jugoslavije ono nepregledno polje, po katerem so se podili Ssdlarci v brezdelju kot ptice pod nebom, cvetdi rožnato kot lilije in vendar so se hranili in oblačili kot malokdo , ki je delal in robotal s krvavimi žulji in potnega obraza.
Vsak Sedlarc vam je izvežban do doktorata v: svinjskem, govejskem, konjskem in blagovnem tilio tapstvu. Naša visoka šola v Sedlarjevem je obsegala vedno štiri fakultete, ki so gojilo ter razvijale svoj delokrog glede na vladino prepoved, ki je strogo branila bodisi uvoz hrvatskih svinj, govedi, konj ali blaga. Enkrat so bile prepovedane za Avstrijo hrvatske svinje, drugič govedo, tretjič konji in četrtič blagovni promet.
Sedlarci so presedlavali vedno iz svinjske šver-carije v govedsko, konjsko in blagovno. Priliko za lahek zaslužek ste nudili Sedlarcem vedoo ogrska ter avstrijska vlada z vsled živinskokužnimi bolezni iz -danimi prepovedi proste in po očesu postave neovirane trgovine med Ogrsko in Avstrijo.
Nikakor si pa ne smemo predstavljati in meniti: Eh, tihotapstvo je meni nič in tebi nič nekaj čisto e-nostavnega. Ne, ne, prijatelj! Svercarija po pok:* u in stanu zahteva prirojenih talentov in od zgodnje mladosti tozadevno temeljite izobrazbe v tolikrai pre-bridki preizkušnji.
Pravi švercar se šola in brihta prav celo svoje življenje. Iz prirojenega in stanovsko poklicnega ti -hotapstva pa vzklije, požene, vzraste in se vkcrenuii skoro neiztrebno ena najhujših strasti, katere so ne odvadi in ne odreče človek-tihotapcc nikdar! Pijanec
se spreobrne, kadar se v jamo zvrne, pravi že stari pregovor. Da, da, docela isto je tudi s t;hotapcem.
Kako marsikateri Sedlarc je žc otipava! zado -voljno se smehljajoč v svojem žepa po tihotapstvu zaslužene tisočake; pa šel je v drugi-i preko Sotie — vzeli so mu bandurji vse do zadnjega krajcarja, g:i slekli do golega, ga prav pošteno prMdest.i in ali ga pognali liki berača preko Sotle, ali ga pa zat\orili v bajbak (ječo).
Ako so ga pa spasli na tihotapskih izprehodih avstrijski orožniki, ponovila so je šveroarjem na Štajerskem ista žaloigra, kot na Hrvatskem. Danem vam je Sedlarc žvenketal z no»rci po žejni, n-.jai in pil na smrt: jutri se je že pa vical skesan m ubog kot cerkvena miš pod ključem.
Parkrat je znano meni samemu, da so bili postavi in kazni podvrženi Sedlar;; m prav vsi obsojeni radi tihotapstva po več tednov v zapor. Da bi pa njih osamljeni otroci preveč ne gtadovali, porazdelda je sodnija obsojence v več partij in jih priprla potem po teh oddelkih, da jih je ostalo vedno nekaj v varstvo doma, drugi pa s? premišljevali med štiri steno samoto o trenutni minljivosti švercarije.
Radi te proklete negotovosti, tveganosti in pre-padno globoke izgube na sicer bogatem in zakladnem polju tihotapstva pa ni nobeden Sedlarc bogatin, ampak so vsi prav navadni kfretarji od danes do jutri, kakor ga pač zasači ta kruto neusmiljena usoda pravice.
Najljubša je bila Sedlarcem svinjska Svercarija. To posebno ljubavno nagnjenje do tihotapstva s ščetinci je izviralo v brezpogojni pokorščini hrvatskega svinčela, ki ti preplava Soilo, ako ga zapodiš v vodo, po zimi ti pa gre tudi preko leda. (Mostovi in večje brvi preko Sotle so bile vedilo dobro zastražene.) Veliko težje kot s svinjami je z govedo in konji katere lahko tihotapiš le preko mosta ali plitvega broda.
Radi prepogosti kopeli v zimsko mrzli -iSotli ti proklinja na starost skoro vsak Sedlarc ono mučeni-ško ščipanje in trganje po nogah, katerega si le navlekel, ko je bredel tolikrat prepovedano za živino iz Hrvatske na Štajersko. Da bi pa bil popustil kateri
Sedlarc pred popolno telesno onemoglostjo švercarijo in se oprijel česar bolj pošteno varnega in stalnega, ne pomnim ne jaz in ne moji predniki. Ravno vsled tihotapstva so živeli Sedlarci vedno v prav ozkem stiku in objemu s postavo in svetno gosposko.
Ni čuda, da so moji domačini ob Sotli po pre -obilni izkušnji na mošnji in telesu dokaj podkovani i na polju postav in prepovedi. Sedlarc ti je stal vedno v prvih bojnih Črtah, kjer se je bil boj proti posta -vam in'naredbam,-ki so branile in kaznovale tihotapstvo. No, da se ne bom prerekal glede pravnih zmožnosti Sedlarcev, povem na kratko: Sedlarc je tudi — dlakocepen pravdar. In vsakdo, ki je imel s Sedlarci opravka pri sodniji, mi bo pritrdil: Boj se ženske od spredaj, konja od zadaj, Sedlarca pa krog in krog!
Predno pa sklenem te vrste o tihotapstvu, bi še omenil, da ni presenetila Jugoslavija nikogar tako razočarano kot ravno Sedlarce. Kaj bo s tihotapst -vom in lahko dobrim vsakdanjim kruhom v Sedlarjevem, ako bo meja med Hrvati in Slovenci slobodno odprta? Pred te visoke planke življenjskega vprašanja postavljajo se tudi Sedlarci. Kajti iz Sedlarjevega pa do nemško prepovedano meje, kjer je sedaj tiho -iapstvo v zlatem cvetju, je preklicano daleč. Ali se bo oprijel Sedlarc v bratskem objemu Jugoslavije poljedelstva, živinoreje ali kake obrti ? Ne! Rajši se bo izselil kam ob zastraženo mejo, samo da bo požigal še do groba prirojeno mu strast švercarije.
To, kar sem zaupal bralcem dosedaj o Sedlar-
cih, je bil dokaj površen in pomanjkljiv opis njih zasebnega delovanja in življenja. V naslednjih vrstaU bi se še pa rad dotaknil prav na kratko javnega živ-Ija sedlarSke srenje. Glede te točke pa že moram pribiti na pohvalno plat volilno in poetično zavednost Sedlarcev, dasiravno še doslej ni bila nikdar v pr:d naši krščanski in res. narodno zavedni strank^,
Sedlarc, četudi duševno omejen in zanlankan , ker ni videl od znotraj knjige, odkar sta ga nehala klestiti fajmošter in šolnik v šoli, je ponosen, zaveda-« jo« se vsikdar in povsod roka starogrškega Aristotela, ki ga je izrekel nekoč v besedah: Olovek je že pa «voji naravi politično bitje.
Staan 2.__
demokrat pozna le organiziranega delavca v tovarnah, za druge reveže, za delavce na deželi mu ni msr. Liberalec gospodari v velikih potezah po svojih načelih, da polni kase mogotcev in naliga bremena nižjim slojem. Dejstva kažejo, da so povsod dogospodariii, kjerkoli so prišli na krmilo v občinah. Zato je treba paziti povsod, da ne pridejo taki zastopniki v občinske od bore; enaki so si vsi, najsibodo demokrati, socialisti -a li pa samostojneži, ki so samo na sveže prebarvani stari liberalci, št&jerčijanci in nemš katarji.
__SLOVENSKI' GOSPODAR._
Dosedaj smo se precej povsod otresli teh ljudi in občine so lepo izvrševale svojo nalogo. Ni dvoma, da bodo naši pristaši s tem večjo odločnostjo i a slogo nast pati pri volitvah, da obdržijo v rokah vaieti in ostanejo na čela svojih občin. Si daj je čas za delo in za predpriprave; po volitvah ne pomaga nobeno jadikovanje. Vsak pristaš Kmečke Zveze naj stori svojo dolžnost; zaupniki, zbirajte volilce ter jih utrjujte v prepričanju, da jim bode odl< čen veliini boj kratkega časa doprinesel večletai mir v občino ia jih bo obvaroval marsikatere ¿kode.
14. januarja 1920
Za žensko wo
pravico.
V	celi dobi svetovne vojne je bilo svetovno za-iiijianje osredotočeno v raznih vojnih dogodkih in v zahtevo po miru. Za notranje politične razmere in zahteve vojskujočih so držav se ni zmenil nikdo veliko. Kakor hitro pa je ugasnila baklja svetovre borbe, je začelo stopati po vseh kulturnih državah v o-spredje vprašanje splošne ženske volilna pravice. Vzi i.k po uresničenj., tega perečega vprašanju, j>! «!,<j-stvo: pomanjkanjo mo£ko krepkih in dela/mih moč'1 in medvojna pripustite* ženstva k izvrš .-•:!';:• raznih moških poklicev.
1. Ženska volilna pravica v novejši zgodovini.
Zahteva po žen; ki volilni pravici pa ni pognala svvjih koli med strahotami in izpod razvalin svetovnega klanja, ampak izvira iz dežele politične eoako-privnotti ženstva iz — Amerike. V il dri«?vah Ze-dinjčnih držav posedajo ženske izza starejše ter novejše dobe pravico; da lahko same volijo iri so tudi izvoljene. Vendar tudi v teh državah še ni vprašanje ženske volilne pravico popolnoma rešeno, so še vedni tozadevni boji. V angleški Kanadi v Ameriki so si u-mele ženske priboriti volilno pravico. Med evropskimi državami je ¡odelda Danska ženstvu volilno pravico leta 1915. Z Dankami so dobile volilno pravico ženske v Islandiji. Tudi na Švedskem najdemo sicer dokaj omejeno žensko volilno pravico vseh davkoplačevalk. Po raznih kantonih Švice volijo, ženske v goto-veurade in oblasti kakor: šolstvo, obrtna sodišča, stanovanjsko nadzorstvo. Celo policijsko nadzornico jo že posedalo glavno mesto Švice Curich. Nekdanji ruski no ranji minister Protopopoif je tudi. nameraval predložiti ruski dumi načrt postave za samoupravo občin. Ako bi se bila kedaj,potrdila ta postava, hi se bila raztegnila občinska volilna pravica na. ruski ženski spol. Seve, v Rusiji sedaj ni misliti niti v doslednem času nai kaj ženski volilni pravici podobnega. Enako kakor v Rusiji je izjavil tudi angleški minister Asquith v zbornici leta 1916,> da je spremenil svoje nazore glede ženske volilne pravice, kalere odločni nasprotnik je bil do tedaj. Na Angleškem je vložilo ženstvo že v letu 1832 prošnjo na parlament -ile-de ženske volilne pravice, pa še le po 86 letih zato prvo tozadevno zahtevo začelo" se je na Angleškem resno gibanje ženstva za priboritev volilne pravice.-
V	bivši Avstro-Ogrski je bila večkrat ženska volilna pravica na dnevnem redu in se je postavno obravnavala. Vendar vsi tozadevni sklepi in predlogi so nejasni in polni protislovij. Toliko na kratko o zgodovini ženske volilne pravice.
2. Ženska volilna, pravica in Jugoslavija.
Nikdo nam ne more ugovarjati, ako trdimo pred javnostjo: pri gradbi trobratske nam Jugoslavije je postajalo naše slovensko ženstvo svoj' vogelni kamen. V onih medvojnih časih, ko je bilo treba seme Jugoslavije posejati po naši domovini, je bil ravno naš zavedno narodni ženski spol. ki je pri vojni odsotnosti naših mož in fantov prevzel neustrašeno nalogo sejalca Krekovih in Korošcevih zahtev glede udejsti-tve. Jugoslavije. One v tisoče in.tisoče broječe podpi-
se za ujedinjenje troimenskega našega naroda je pobiralo naše junaško zavedno ženstvo. »Ze tedaj pri o-nem temeljnem delu za mogočno stavbo naše Jugosla-\ ¡je se je tolikanj govorilo in obljubljalo, da bo zlata in zaslužena kol ajna tega dela našemu ženstvu: volilna ;pravica. Ce pomislimo in si pokličemo v spomin vse napore in delo, katerega je opravljalo naše vrlo ženstvo med vojno pri moški odsotnosti, nadalje, če pregledamo njegovo narodno delo'pri ustanovitvi Jugoslavije, moramo priznati: Splošna ženska voiihia pravica bi bila vsaj delno pravično in samoposebi u-raevno plačilo za naše vsega priznanja vredno ženstvo.
Slov. ljudska stranka in Kmečka zveza ste si stavili koj ob početku Jugoslavije programno točko in nalog: Uzakoniti se mora že pri prvih jugoslovanskih volitvah splošna ženska volilna pravica. O ženski volilni pravici, se je govorilo, razpravljalo in zahtevalo na vseh naših shodih in zborovanjih. Naše ženstvo je to pravico tudi sigurno pričakovalo od beograjske vlade. Lahko tudi rečemo, da, ako bi bila ostala naša stranka na vladnem krmilu v Beogradu, tudi naš za.služni ženski spol bi ne bil pozabljen pri zakoniti podelitvi volilne pravice.
3. Sedanja vlada in ženska volilna pravica.
Kakor hitro so iztrgali demokrati in socijalisti radikalni in naši stranki vladne vajeti iz rok, izginil in zatoni! je tudi ves up, na podelitev splošne ženske vol Ine ¡ ravice. Premoč sedanje demokratično socialistične vlade je le nasilna, le za nekaj časa in nuna nikake podlage in upore v troimenskem narodu. Tega dejstva svojega kratkega samodržtva se je zavedla tudi sedanja vlada, ustrašila se je našega klica in zahteve po splošni ženski volilni pravici. Prepričana je bila in je še, da, ako bi zadobilo tudi naše pošteno krščansko čuteče kmetsko ženstvo svoj glas pri vdit-vali, bi odklenkalo kulturno bojnim demokratom in socialistom na vladnih- prestolih za vedno. Da si podaljša sedanja vlada življenje in svoj brezplodne škodljivi delokrog, je odgodila Narodno predstavništvo, brez soglasja ljudskih zastopnikov je skrpucala novi volilni red, ki izključuje osobito kmetski ženski spo'. ki je za dobo vojne največ prestal in se tako junaško potegoval za osvoboditev našega naroda, od žen -ske volilne pravice. Volilno pravico bi nai imel« po-' _ tom novega volilnega zakona le čisto samostojno gospodinje, trgovke in gospice srednje šolsko ali višje (iekliško šolsko «zoi.-rnzho. To' pa radi de'stva, kvr to /¡'■;slvo bo po večini trobilo v l.boralni ali socijalisti-(•■.:i volilni rog. Koli • krivica je ta novi volilni zakon ■/. noš kmetski ženski spol!
Naše kmetice in gospodinje po deželi so skoro vse s svojimi možmi na soposesti in ednake davko-I i. i Če v al k e /. moži. Ako je mož kot davkoplačevalec o-pravičen volilec, zakaj bi ne bila žena, ki nosi in plačuje oblasti in državi isto polovico davkov kot mož. Kje je pri tem. krivičnem — novem volilnem redu pravica in svoboda, o kateri vedno lažejo liberalci ide-moKrati) in socijalni demokratje? Odklonitev splošne ženske volilne pravice je povojno zasužnjenje našega
vrlega in zavednega ženstva pod pravico in postavno enakopravnost. Iz; novega volilnega reda lahko uvidi in presodi naše kmetsko ženstvo, kdo je prijatelj kmetskega ženstva: Demokrat ali socijalist? Ne! Pod vlado teh dveh strank bo ostalo naše ženstvo za vedno zasužnjeno in oklenjeno v verige volilne brezpravnosti.
Edina Siov. ljudska stranka in Kmečka zveza sto si stavili nalog: našemu-ženstvu na deželi priboriti za njegove zasluge splošno volilno pravico. Da je bil ta boj tokrat brezuspešen, so krivi največji so -vražniki ženske volilne pravice demokrati in socijalisti, ki se bojijo volilnih glasov krščansko prepričanega ženstva! Toraj strah pred prehitro zmago pravice in krščanske misli je narekoval sedanji demokratski socijalistični vladi novi volilni red brez splošno ženske volilne pravice.
4. Naloga našega ženstva pri prihodnjih volitvah.
Da si se je našemu ženstvu odrekla tokrat krivično in neupravičeno po vojni in delu za Jugoslavijo zaslužena zlata kolajna — volilna,pravica, vendar ne sme naše ženstvo tudi pri teh prihodnjih občin -skih in državnozborskih volitvah pozabiti svoje veleva/ne naloge. Pri teh volitvah v najbližjem času sa bo bil odločilen boj med kmetaljubno krščansko stranko in med kmeta; in vero sovražno liberalno ter soci-jaldemokraško stranko. Ako bode, kar je gotovo, zmagala Slov. ljudska stranka pri voli v ah v občini in v državni zbor, prišli bodo naši krščanski možje do besede, ki ne bodo pozabili v prihodnjem parlamentu na zaslužni križec našemu žehstvu — r.a volilno pravico. Sijajna zmaga Kmečke zveze v občinah in v državnem zboru, bo tudi zmaga in zakonita u-dejstitev ženske volilne pravice. V boju za pravo ženske volilne pravice, krščansko slovensko in kmečko ženstvo, je tvoja naloga, da posvetiš in zastaviš vse svoje moči in vpliv pri volilno upravičenem moškem spolu, >da bo volil može in pristaše naše Kmečke zveze v občino in državni zbor. Zmaga Kmečke zveze v občinah ler Narodnem predstavništvu bo zmaga križa in vere po naših šolah in zmaga v boju za splošno žensko volilno pravico. Vaši možje in fantje krščanske žene in dekleta, bodo poslušali ter ubogali vaš glas, ako ga boste krepko in neustrašeno zastavile v volilni tekmi za zmago Kmečke zveze, ki je edina prava prijateljica in prvoboriteljiea za procvit krščanstva in ženskega volilnega prava. Na noge, v boj z ■besedo in nasvetom,, tokrat gre za, krščansko sveto stvar, za zasluženo, a od demokratov in socijalistov, strahopetno odrečeno — splošno- žensko volilno pravico !
Mobilizacija naše mladine.
Kdo se ne spominja one vesele dobe, ko je v letih 1900—1910 slovensko-štajerska mladina vstala, se organizirala v Mladeniških in Dekliških Zvezah, se na neštevilnih shodih, slavnostih in tečajih navduševala in izobraževala. Ta doba je vzgojila naši domovini celo vrsto verskih, narodnih in kmetskih hrani -teljev. Ob volitvah v deželni in državni zbor in v občinske zastope je organizirana naša mladina pripo -mogla Kmečki Zvezi do sijajnih zmag. Sodeloval sem v tej dobi v mladinski organizaciji. To so mi nnjpri-jetnejši mladostni spomini.
Sedaj zopet prihaja doba — je že tu — ko naš? od nemštva osvobojena, a v verige liberalnega su -žen;stva vkovana slovenska domovina potrebuje nuj -ne pomoči svoje poštenočuteče mladine. Orli, Orlice, Mladeniške in Dekliške Zveze, Marijine družbe in vsak posamezni za krščansko, slovensko in kmečko stvar navdušen mladenič ali mladenka naj takoj stopi v našo armado. Stojimo pred volitvami, občinskimi in državnozborskimi. Boj bo hud! To bo borba na — življenje in smrt med krščansko in združenim nekrš-čanskimi strankami. Naša stranka rabi vojščakov in
Pač z mirno vestjo lahko trdim, da izpolnjujejo te resnične besede moji rojaki ob S o tli doslovno natanko. Sedlarc ne sreblje iz prepričanja, iz govorov in predavanj na shodih, iz knjig ter časopisov svojega političnega prepričanja in pripadnosti, ampak že od pamtiveka mojih že davno pod grudo trhlih prednikov iz svoje lastne vsled rojstva v — Sedlarjevem ropačene narave, ki brca proti krščanskim zapovo -dim, pravici, narodnosti in poštenosti.
Vendar kratko in malo: Vsi Sedlarci so se vodno polnoštevilno posluževali svoje volilne pravice v-očigled občine, dežele in države. Pri občinskih volitvah so dosegli vedno toliko, da ie bil skoro zmiraj župan občine Sedlarjevo iz njihove sredine po sicer ozkotirni pameti, širokovestnem srcu in protinostav -nem delovanju. Vem in sem tudi prepričan, da bodo obdržali Sedlarci občino v svojih rokah še tudi zana-prei, ker so ravno politično zavedno hitje že r° svoii grešni naravi, kar njih sosedni vaščani niso in ne hodo, dokler jih morila ne bosta zbrihtala kak kol e probuieni župnik in šolnik po bolj narodnem kopitu in orikroju.
Seve, kar zadeva ono. kočljivo narodno nlat, so Sedlarci Slovenci, ker kaj drugega vsled rojstva in materinega jezika doslej niti biti niso zamogli. Pri vso^ tom slovenskem rojstvu in le enem materinem jeziku pa sem dolžan Omeniti, cla so duhali in vlekli vase kaj radi ono gnojnico, ki je smrdljivo mlakužih t o rajnem „Štajercu."
Pri vseh volitvah, pa bodisi v deželni ali v državni zbor so glasovali in dosedaj volili z ono stranko, ki je propadla s svojim kandidatom in katero ni ' držal domači g. fajmošter.
Toliko v pojasnilo glede sedlarskega kolesa politike g. apostolu Samostojne Ureku, ki me je zadnjič enkrat dregnil v Brežicah z opazko in mi porinil pod nos, češ: Prihodnjo nedeljo pojdem oznanjevat samostojni evangelij v tvojo rojstno občino. Dosegel je svoj namen, ako je g. župnik pri K. Z., ako je pa pre -tantal fajmoštra za Samostojno, se bodo zapisali vsi Sedlarci K. Z. Vendar uspeh politične pridige gospoda Ureka v Sedlarjevem mi še doslej ni znan.
Da ibsem pridobil ter spreobrnil Sedlarcev jaz sam kot njihov domačin na pravo, pravično, delavno in pošteno ravno pot, ta moj neuspeh je zapisan že v sveto resn;čnih besedah: Nikdo ni prerok v svoji lastni domovini! To so pravi: Četudi sem jim pridigo-val in jih podučval, še poslušali me n:so, še manj pa verjeli, ker sem bil pač prerok iz njihove domovine. Več nego jaz bo dosegel pri Sedlarcih Urek, ker je Mermoljev učenec in tujec. Ce pa bodo Sedlarci Samostojni v ponos, čast in povzdigo, pa je drugo v-prašanje, na katerega si lahko odgovori vsakdo, ki je preletel z očmi te vrste.
\'a vrtu verskega prepričanja in življenja priznava'o in verujejo Sedlarci v onega Boga. tri bo/je osebe, sedmero zakramente, katerih pa se ne poslu -žujeo vseh, mod posameznimi božjimi in cerkvenimi zapovedi pa so si izpeljali samostojne in dokaj gra -baste kolovoze.
Beseda in nauk domačega dušnega pastirja in farna cerkev jim je bolj deveta briga, večkrat in pri
mnogih celo — španska vas. S tem pa nočem nikakor trditi, da bi ne zahajali Sedlarci ob nedeljah in praznikih k službi božji, seve, vendar ne vsi. Sedlarci moškega pokolenja se umaknejo med besedo božjo in sv. mašo na oni oratorij v župni cerkvi sv. Miklavža na Polju, kjer jih vidi le božje oko in nikdo drugi Nekaj jih pa tudi podpira ob Gospodovih dneh vogle in zidove sv. Miklavža od zunaj, ker nima precej visoka cerkev zidanih, mora imeti pa žive podpornike . V molitvi sklepati roke, Boga res moliti in prejemati sv. zakramente, še le začenja Sedlarc pobeljene glave in do tal sključene postave, ko mu že trkata Bog in farni patron sv. Miklavž na vest in telo, da se bo treba odeti z zemljo in pogledati k očetom, ki niso več švercarji in ne politično zavedna bitja, ampak stvari po božii podobi, ki so dolžne odgovor za svoj zemeljski delokrog, četudi je krožil ob nekdaj obmejni Sotli.
To vrsto sem napisal in jih zaupal javnosti r
i oduk, da kakor je Sedlarjevo, so po večini in z malenkostnimi izjemami vsi kraji ob Sotli. Toliko v predgovor za razumevanje slik in črtic, katere bom pri -občeval v „Gospodarju" iz dragega in nikdar zabne-ga mi doma ob Sotli. Tukaj mi je tekla zibelka, tukaj som trgal hlače skupno s Sedlarci po vaško-šolskih klopih, tukaj barantal kot vojni invalid in se ukvarjal s,kon:sko kupčijo v družbi s Sedlarci, ki so tiho-tapljffli kopitario preko Sotle iz Hrvatske v voinera lotu 1918.
14. jamarja 192t.

Stran 8«
sedite Ij«r k« ta boj! Proti naši KmeSa Zvezi in Slo-▼enaki Ljaddri Stranki so se združile vse nasprotna sile: Jugoslovanska demokratska (liberalna), socijal-deraokraiška, aarodno-socijalna in Samostojna Kmetijska Stranka. Vse štiri stranke imajo na razpolago denar,, ki so jim ga za volitve dali na razpolago bogati v«jai dobičkarji, verižniki, tihotapci, veletržci in banke. Mi tega vsega nimamo; a naš up je naše zavedno krščansko misleče ljudstvo, posebno pa naša hladim.
Slabih' razmer v naši domovini so krivi libe -ralei i* socialisti, ki imajo že skoro pol leta vlado v Beogradu t svojih rokah in tudi Samostojneži, ki se pehaj* za liberalce. Sedanja vlada je kriva neznos -aih in Mnogokrat krivično predpisanih davkov, libe -ralno-eocialistična vlada je kriva draginje, ker z pretirane visoko carino nalašč tira cene ljudskim potrebščinam kvišku. Liberalna in socialistična stranka sta indi krivi, da nimamo v mnogih krajih kruha. Sedanja viada je kriva draginjske mizerije, ker noče in >ne »ara arediti valute (vrednosti našega denarja). Vlad« je kriva, da železnice na vozijo v redu in da
se je voznina tako strašno podražila. Pol leta je, odkar imajo liberalci in socialisti vlado v Jugoslaviji v rokah, so vse z a-vozili, p r i t i r a 1 i draginjo do viška in s tim spravili našo Jugoslavijo v resno nevarnost gospodarskega poloma.
Draga slovenska mladina! Ce hočemo osrečiti našo domovino in napraviti redne razmere, moramo vreči liberalce in socialiste iz vlade. To se bo zgodilo na ta način, če bo pri občinskih in državnozborskih volitvah zmagala Slovenska Ljudska Stranka in naša Kmečka Zveza. Ce pa bodo v bodoče imeli liberalci, samostojneži in socialisti vlado Jugoslavije v svojih rokah, je gospodarski polom lepe naše domovine neizogiben.
Zatorej vsi, ki želite naši novi domovini boljših dni, stopite v našo armado ! Mladina, možje, žene slovenske! Domovina vas kliče! Kot apostoli krščanske misli pojdite od hiše do hiše ! Razjasnite ljudem po -ložaj! Organizirajte vse moške in ženske od 20. leta naprej v Kmečki Zvezi!
Na noge, mladina, otmi domovino!
Gospodarska sužnosf.
Liberalci ali kakor se zdaj imenujejo, hočejo po vsej aSi vladati v Jugoslaviji. Meščanska, kapitalistična liberalna manjšina hoče gospodariti nad o-gronsn« vefcino kmetskega in delavskega ljudstva. Na krmil« se bodo obdržali le, če zmagajo pri državno -«borskih volitvah. Pravičnim,; postavnim potom pa to ne otore iti, ker imajo na svoji §trani komaj en procent ljudstva. Zato si hočejo nepostavnim, umetnim potom zagotoviti zmago. Potom občinskih volitev. Občinski odbori skoro nikjer niso v njihovih rokah, ker te ljudstvi proti njim. Z novimi občinskimi volitvami kočejo spraviti v občinske odbore svojo pristaše, liberalce. Občinski odbori bodo vodili državnozborske volitve; Zsto računajo demokrati tako: Ce zmagamo «daj pri ofcfciriskih volitvah, nam je tudi pri državno-»bonskih voiitvah zmaga zagotovljena. Toda
zmag* demokratov vodi v gospodarske sužnostl

2e zda| vidimo in čutimo, kako gospodari demo-kratske-somjaiistična vlada: Neznosni davki, ki težile k»e&ke ljudstvo in bi jih vlada lahko znižala; neznanske visoka oarina na vsakdanje potrebščine, ki viSa draginjo in zopet najbolj zadene pripros'.o kmetsko ia delavsko ljudstvo; koiekovanje bankovcev, ki je ravno i» nižjih in srednjih slojev protiustavno iz-»tlilo država« posojilo. Zivîl primanjkuje, denar so ne «redi, dasi |a jasno, da mora ravno neurejena valuta nèasoraa uničiti kmetski stan. Pri tem pa lx)gatijo bo-gataži, v«jm dobičkarji in verižniki. Davek na vojne dobičke jim samo, od daleč preti, a jih ne zadene; a ëe se én-.ok ne vojne dolrčke tudi izvede, bodo ¡skali vojnih debifckarjev med kmetskim ljudstvom, prave rogne deWëkarje, ki so svoje milijonske vojne dobičke ie davne s.H-Tvwti na varno, pa bodo pustili pri «ira Î
ffeda ne čudite se takemu gospodarstvu. Libe» »aJei ali demokratje morajo tako vladati in bodo vodna tske vladali, ker, jim tako narekujte
njihova načela.
Liberalizem uči, da nad nami ni; Boga. Seveda indi božje zapovedi ne veljajo, ne v zasebnem in ne Javnem življenju. Država je njihov bog in samo državno postave so njihove zapovedi. Država ima vso pravieo v rokah. Kar država, oziroma vlada stori, je pravifino, 8©tudi nasprotuje božjim zapovedim in ljudstvo jači in stoka, pod težo njenih odredb. Vlada lahko naloži £e krivičnejše davke, še višje carine, lahko pusti ljudstvo še bolj stradati in verižnike lahko še %olj žditi: ako vlada kaj stori, je pravično, če Je tudi po zdravi človeški pameti krivično! Sedanja liberalna vlada dokazuje: če pride liberalec v vladi na krmilo, ni }>red njim varna nobena, še tako utemeljena praviea. Ca je njemu tako prav, lahko z odredbami akinejo vsako pravico!
Samo nekoga mora po liberalnih naukih tudi država in vlada pustiti na miru: kapitaliste, verižnike, bogatine. Gospodarski l.beralizem naravnost uči, da S'? ejo bogataši množiti svoje bogastvo s tem, da sizžom o in odirajo nižje ljudstvo, kmetsko in delavsko! Oderuh lahko posoja denar na obresti kfkor Tisoke hoče, prati oderuštvu ne sme biti postav! Milijonar lahko s tovarnami množi svoje miljone, a de-Savcu mu ni treba plačati nič več kakor toliko, da pri delu ne onemagn. S svojo tovarno sme uničiti na ti-soro obrtnikov. Kapitalist lahko kmetskega pos sunka prežene s posestva, da mora iti s trebuhom za kru-Irom. Vse tc je po naukih liberalizma dovoljeno! Ali razumete zdaj, da je tudi dovoljeno, odirati ubogo ljudstvo z visokimi davki in carinami, izsiljati iz nje-:ga bankoroe, za državno posojilo, samo da lahko bogataši in >ojni dobičkarji še bolj bogatiio, verižniki še laže verižijo!
Toda to ni nič novega! Liberalizem je gospodoval že, v rajni Avstriji, in je bil kriv, da je
propadal kmetski stan.
Postavodaja v stari Avstriji je temeljila na liberalnih naukih v svobodnem gospodarstvu. Liberalni zakoni so zavedli in dostikrat primorali kmetskega posestnika, da se je zadolžil in moral oderuhu plačevati neznanske obresti; da je prišel na kant in moral posestvo prepustiti oderuškemu kapitalistu, ki je že prežal nanje! Liberalni zakoni so določali in še določajo razkosavanje posestev, kar mora sčasoma u-ničiti kmetski stan! Liberalnim zakonom gre zahvala, da so prišli cvetoči kraji na beraško palico, da so na Goriškem celo judje pokupili ogromna posestva, na katerih morajo nekdanji posestniki služiti kot koloni, ' kot tlačani in hlapci! Vsled vlade gospodarskega li -beralizma v Avstriji je bilo v 25 letih, od leta 1885 do 1910, nasilnim potom prodanih 220.000 kmetij za 854 milijonov, ki so pa bila vredna 1460 milijonov. Tako so kmetje zgubili skupno 606 milijonov in več kot en milijon ljudi je moralo zapustiti rodno grudo, svoja posestva! Liberalizem je bil tisti, ki je začel vabiti kmetske delavce in posle v mesta, v tujino, v labrike in je tako bil kriv pomanjkanja poslov na deželi, je podražil kmetsko delo, obtežil obdelovanje zemljišča , in razun tega na tisoče kmetskih delavcev v tujini vrgel v gnojnico nravne izprijenosti! Nauk liberalizma dovoljuje špekulantom na borzah, da umetno, z laž -| njivimi poročili nižajo kmetskim pridelkom ceno, kali dar jih kupujejo in jo ravno tako umetno zopet dvigajo, kadar se jih nakupili. Kmet, ki jim js prej prsps-ceni moral prodati, mora zdaj predrago od njih ku -povati! Liberalizmu hvala, da so smeli špekulantje sekati kmetove gozdove, da so smeli judje z njegovo živino in krmo zalagati armado in sebi polniti žepe, da so smeli in še smejo prekupci pod nič pobirati njegovo sadje!
žalostna zgodovina propada kmetskega stanu je najjasnejša priča, kako gospodari liberalizem, če zavlada v državi. V Avstriji je bilo tako, v Jugoslaviji je tako in bo tako ostalo, ako zmagajo demokratje ali liberalci pri občinskih in državnozborskih volitvah! i Vse je nezadovoljno s sedanjo demokratsko-socialisti-I čno vlado. Liberalci to vedo, zato hočejo zdaj z nag-? limi občinskimi volitvami ljudstvo prisiliti, da glasuje | za nje, da voli demokrate v občinske odbore in poz -neje v državni zbor! Pri tem pa ne upajo odkrito nastopiti, ampak se skrivajo za Samostojno Kmetijsko Stranko. Samostojna naj s svojim klicem: „Kmet — kmeta" premoti ljudstvo, mu zaveže oči in ga pritira v politično in gospodarsko sužnjost liberalizma! Samostojna naj v zvezi z liberalci zdaj pri občinskih volitvah tira v prepad našo državo in naš kmetski sta»!
Zdaj je čas!
Kmetsko in delavsko ljudstvo! Zdaj je čas maščevanja! S svojim glasovanjem pri občinskih volitvah lahko izrečete uspešno nezaupnico liberalno-socialis-tfčni vladi! Zdaj in pozneje pri državnozborskih volitvah lahko postavnim potom stresete s sebe samo -držno demokratsko vlado, ki ščiti in bogati milijona»-je, vas pa stiska z neznosnimi davki, carinami in — i markiranjem bankovcev, ki vas pusti stradati in zmr-5 zovati in vas hoče sedaj prisiliti, da z volilno glasovnico izrečeto demokratski stranki še svoje zaupanje in zahvalo! Kmetsko ljudstvo Slovenije, organizirano v Kmečki Zvezi! Nad 70.000 vas je! Zlomite zdaj ob volitvah demokratsko samodržtvo in nasilje! Ne pozabite, da liberalizem vodi kmetski stan v gospodarsko sužnjost in pogin!
Beseda 9 Srb h
Po «a»» aaravnost: napraa Šahom vlada v šir-Sih plastcèi našega ljudstva neraepoloženje, deloma <eeIo neke vrste mržnja. Računati moramo s tem dej -«¡tvom, kakor r. raaaini drugimi pojavi našega javnega življenja ter mu najprej pogledati vzroke.
Î. Sfemei jha nomSkutarjl.

Prri varok so pač nn&l Nemci in nemškutarji . Razumemo popolnoma, da ti ljudje iz oelega srca sovražne narod, !■ je pnefcr*<«i ajrhove vladoželjne na-
mene in v tako veliki meri doprinesel k poraeu nemškega nadvladarstva. Nemškutarstvo se je globoko zajedlo med naš narod po obmejnih krajih, njegov duh ni izginil naenkrat, če tudi je izgubil politično moč. To nemškutarstvo bivših Stajerčijancev je sedaj kot nezdravi sok in bacili kužne bolezni v človeškem telesu. Človek hira, prime ga sedaj tu, sedaj tam bolest ene ali druge vrste. Slednjič premaga zdrava narava kužni strup, ali pa obratno, da se strupene snovi nakupiči toliko, da povzroči nevarno bolezen. Mi moramo računati, da nosimo v organizmu našega narodnega telesa še strup nemškutarije in se bo prika-. zal od časa do časa v tej ali oni smeri, dokler je ne ; bo premagal zdravi organizem našega narodnega duha. Eden teh bolestnih pojavov je tudi sovraštvo do Srbov.
2. Nepoananjo srbskega naroda.
Drugi vzrok bi bil nepoznanje. Srbi ia Slovenci smo sicer eden narod, istega pokolenja, istega jezika. Med slovenskim in srbohrvaškim jezikom je razlika mnogo manjša, kakor pa n. pr. med Dunajčanom in Berolinčanom. Toda živeli smo vedno ločeno, kot dva brata, katera je že v otročji dobi ločila usoda in se nista pozneje srečala nikdar več. Ce se snideta v moški dobi, si bosta stala nasproti hladna in tuja — morda se bosta ljubila z razumom, toda ne s srcem, dokler se ne uživita in ne privadita drug na druge -ga. Iz tega nepoznanja nastanejo lahko tudi različni predsodki, zlasti na naši strani, ko imamo med sabo toliko nemškutarskih podpihovalcev, ki so že od nekdaj cepili sovraštvo do Srbov med naše ljudstvo.
3. Slabourejene razmere naše države.
Brez dvoma prispevajo tudi slabourejene raz -mere naše države mnogo k temu, da ljudstvo po strani gleda Srbe. Srbija je bila pred vojno mala drža -vica z jako preprosto ureditvijo. Minister je takore -koč osebno poznal vsakega uglednejšega moža države. Vsled tega je bilo tudi uradovanje veliko bolj preprosto in domače. Človek je šel lahko vsak čas k ministru ter ž njim uredil svojo zadevo. Sedaj je pa ta^ korekoč čez noč nastala velika država, skoraj tako obširna, kakor Italija, poleg tega je vojna v Srbiji u-ničila vse — uradna poslopja, spise, uradnike razte-pla po celem svetu Razumljivo je, da pri teh razmerah ni mogoče kmalu uvesti onega točnega in rednega uradovanja, kakor smo an bili navajeni pod Avstrijo. Kdor je pa bil navajen na avstrijski upravni red, občuti te pomanjkljivosti sedanje uprave toliko silneje.
4. Demokrati Ln socialisti.
Mnogo je k nezadovoljnosti pripomoglo tudi dejstvo, da je po slučajnem razmerju strank ea enkrat državna oblast prešla v roke ravno onim strankam, ki imajo najmanj opore med ljudstvom, namreč jugoslovanski demokratski in secijalnc-dsrnckratski stranki. Nezadovoljnost radi postopanja teh »traak: pgeSe lahko tudi na druge činitelje, na državo ali Srbe kot prve pijonirje jugoslovanske državnosti.
5. Kaj bi bili Slovenci brez Srbe v.
Tako prispevajo različni taki in podobni vzro -ki, da marsikdo nekako hladno ali celo z mržnjo gleda na Srbe. Slednjič pa tudi ne gre za stvar ljubezni, ampak za stvar razuma. Vprašajmo se, kaj bi mi bili brez Srbov? Ustanovili bi — recimo — samostojno Slovenijo! Toda to bi bilo nemogoče. Ako bi se ne bili združili s Srbi, bi sedaj Italijan sedel v Ljublja-n' in v Trbovljah, ostala Štajerska bi pa pripadala Nemški Avstriji. Komur bi bil tak razvoj st\ ari všeč, bo seveda povsem razumljivo zabavljal čez Srbe. Samostojne Slovenije bi ententa ne dovolila, eko bi jo pa dovolila, bi taka državica ne mogla živeti in bi v najkrajšem času prišla pod italijanski vpliv. Organiza -cija države bi bila veliko predraga, imeti bi morali woje silno drago zastopstvo v tujini, svoje centralne urade itd., nemogoče bi bilo razviti dobro in širokopo-tezno trgovinsko, prometno, iinančno in gospodarska politiko. Sploh je pa zaman ugibati, kako bi izgledala taka politika, ker je gotovo, da je Slovenija sama na sebi nemogoča. Zavedati se namreč moramo, da smo mi sami na sebi bili sovražniki entente in ako bi se ne bili naslonili na Srbe, bi bila z nami ravnala kakor z Avstrijo ali z Madžari, ali pa še huje. Rešiti smo se mogli samo z naslonitvijo na Srbe.
Res je pa tadi in pravici na ljubo moramo priznati, da to zedinjenje Srbom ni bilo toliko potrebno» kakor pa nam. Mi bi brez zedinjenja s Srbi ne bili nič, kakor podjarmljena masa Italijanov in Kemcev , ki bi morali nositi vsa bremena vojne, trpeti lakoto, kot jo trpe sedaj na Dunaju, pri naših kmetih bi stro-t*o rekvirirali za stradajoče Dunajčane, imeli bi avstrijske krone, ki so še za polovico slabejše od naših, brez upanja, da dobimo kedaj boljšega. Srbi bi brez nas imeli sicer nekoliko manjšo, a še vendar precej veliko državo. Imeli bi pa brez primere lažje zunanjepolitično stališče. Z Nemci in Italijani bi iahko takoj stopili v najboljše odnošaje. Tako bi jim ne bilo ireba vzdrževati toliko vojaštva. Lahko bi tudi dobili veliko večjo vojno odškodnino in morda bi tudi še od Slovencev zahtevali, da plačajo kakšno milijaaBo, ker so tudi naši ljudje razbijali po Srbiji. Z nami so pridobili sicer lepe pokrajine, a tudi mnogo dolga. Do-tfli so slabe papirne krone v velikanskih svotah, me* jn z Nemci in Italijani povzroča velikanske stroške « mirovna konferenca je radi nas postala silno iraga ii težavna.
L . f fi i
V- vv
-Ako hočemo biti pravični, moramo priznati tudi vse to in uvideti tudi koristi, katere imamo od zedin-jenja s Srbi. Seveda, kdor je načelen nasprotnik našo držav«, on tega ne bo hotel priznati in bo vedno ie zabavljal vsevprek. Res, da je srbsko ljudstvo v kulturi nekaj zadi za našim, toda narod, ki ima tako krasne narodne pesmi, kot jih nima nobeden drug narod sveta, mora imeti tudi plemenito jedro. Narod, ki je bil v tej vojni zmožen takega junaštva, ljubezni in požrtvovalnosti za domovino, mora nositi v sebi kal velike ia lepe prihodnosti in združenje s takim naro-(,om more biti za nas samo častno in koristno.
bLÖVÄtfÄJEI 6 • S I* O 3 AM.
14. jasnama 1920.
Kmečka Iveza zai Pfskmurje.
i« eelem Prekmurja je že bila razprežerra od župaij« do župaije organizacija naše Kmečke Zveze « Da bi dobile že ustanovljene zveze naše stranke vodilno srediiče, sklical se je velik kmetski tabor za 5. t. m. v Mursko Soboto. Udeležba na tem kmetskem taboru v osvobojenem nam Prekmurju je bila vkljub slabemu vremenu in blatnem potu, kljub dejstvu, da se vabila za shod niso mogla vsem pravočasno dostaviti, sijajno hvalevredna. Da, ta kmetski tabor v Murski Soboti je bila manifestacija navdušenih za -stopnikov iz celega Prekmurja za krščanska načela , za jugoslovansko državno misel in za kmetsko orga -nizacijo pod okriljem naše preizkušene Slov. Kmečke
Ma tem taboru so govorili med drugimi poslane« ei*. Hohnjeo, nadrevizor Pušenjak in prekmurski župnik Klekl. K besedi se je oglasil tudi agrarni u -radnik Strekel, ki se je drznil Prekmurcem omeniti in priporočiti „Samostojno." Komaj so pa krščansko navdušeni Prekmuroi slišali ime „Samostojna", je za-šumelo med zborovalci, vse je povzdignilo glas zoper stranko, ki je pri nas zbirališče za štajerčijance in nemškutarje ter socialne demokrate, v Prekmurju bi pa menda rada zvabila v krog svojega zgagarskega ogniišia »ajvečjo sovražnike Prekmurcev — madža-ron«!	< * **
Vsi na kmetskem taboru v Murski Soboti, zbrani Brekmurci so odločno protestirali proti Samostojni in jo odklonili z ostrimi klici: „Proč s Samostojno!! Mi nočemo nič slišati o tej stranki! Ven z njim!" G. Strekelj se ima zahvaliti le posredovanju gospodov pri predsedniški mizi, da ni bil postavljen nasilnim potom pred vrata.
So končanih govorih je bil izvoljen krajevni od-bojs Kmečke Zveze v Prekmurju. Na splošno željo na shodu navzočih kmetov je bil izvoljen za predsednika Kmečke zveze župnik Klekl, za prvega podpredsednika katoliški kmet, za prvega tajnika kaplan Lejko in za drugega tajnika kmetski mladenič Kuhar. Ostala odborniška mesta so razdeljena po celem Prekmurju.
Zborovaloi na prekmurskem kmetskem taboru v
Murski Soboti so se razšli v zavesti, da bo seme naše Kmečke Zveze v narodno rodni in katoliško zavedni zemlji prekmurskih src raslo in rodilo sad kmets » ke moči in zavednosti ter prineslo obilno dobrot in koristi našemu slovenskemu ljudstvu onstran Mur« in «elokupni naši državi.
Nabirajte za Kmečko
I
trezno, poSteno in ss narodom čuteč Jugoslovaa. Jfaa
na dan se je objavljalo proteste proti tej vladni aaka-ni. Tudi Ljudska stranka in Kmečka zveza st« odposlali tozadevni protest v Beograd.
Jugoslaviji pripade od splošne vojn« odškodnine od ene do poldruge milijarde frankov.
L u ž i š k i S r b i, ki bivajo 50.000 po Številu, na Saksonskem v Nemčiji daleč na okrog t okolici mesta Bautzen (Budišin), so poslali svoje odposlance v Beograd. Ti odposlanci lužiških Srbov so izrazili Željo, da bi s« radi lužiški Srbi s svojimi rodbinami vred naselili kje v Jugoslaviji. Lužiški Srbi so dokaj premožni in bi nam bili v Jugoslaviji prav dobro do-šli. Ministrstvo za agrarno reformo razmišlja o t«j želji in nakani bogatih lužiških Srbov.
Naše prehranjevalno ministrstvo je osnovalo v Trstu poseben odsek, ki bo prevzemal vse blago, ki bo došlo za našo državo v Trst.
Italija.
Kakor poročajo najnovejše vesti, so zaaeli Italiji ¿ani izpraznjevati in zapuščati razna m«sfa, kat«ra ¡j so držali zasedena po Dalmaciji.
Anerika.
Od strani ameriške vlade s« i« aaÄl »st«v ®d-
per proti boljševiškemu gibanju, ki s« j« zaielo a vso silo širiti po Ameriki. Amerika je zaprla 2407 boijSe-vikov, katere bo izgnala v Evropo. Vsi ti boljše vik i v Ameriki so ruski židje, ki so mislili vtihotapiti v Ameriko za 940 milijonov K ponarejeni!! baateava^v.
Predsednik Wilson bo skM«al svet zveze narodov v Pariz.
v
Volitve se bližajo. Kmečka Zveza bo ob volitvah imela izredno mnogo izdatkov. Socijalisti zbirajo volilni sklad že skoro celo leto, liberalci-kapitalisti in Samostojneži so dovolj založeni z denarjem. Naša Kmečka Zveza je zveza priprostega kmetskega ljudstva in »e razpolaga z velikimi svotami. Zato se obrača do svojih članov in somišljenikov s pozivom, da jo vsak po svojih močeh podpira. Plačujte vestno letno članarino! V veseli družbi, na gostijah. kolinah in furežiit ter drugih takih priložnostih se spomnite naše Kmečke Zveze, nabirajte za njo in pošljite nabrane svote Kmečki Zvezi v Mariboru, tiskarna sv. Cirila! Premožnejši člani Kmečke Zveze in Ljudske Stranke! Spomnite se večkrat Kmečke Zveze! Nek posestnik .¡e »b priliki srečno končane pravde daroval za Kmečko Zvezo 100 K. Posnemajte ga! Ako hočete, da Kmečka Zveza ob volitvah razvije uspešno agitacijo, podpirajte jo že zdaj z denarnimi sredstvi! Ako hočete, da-krščansko-kmetska misel zmaga, da našo državo vodijo boljši državniki, nego so sedanji, ako hočete, da novi poslanci in novi ministri vladajo državo po krš-ianskih načelih in v prid in blagor prtprostegn kmr-ikegn iu delavskega ljudstva, žrtvujte, darujte za Kmečko Zvezo!
Poulični pregled.
trug® slavi Ja.

-	H;
-
Maš r « g • a t A 1 • k s a n d • r, ki s« i« *«-•il éalj« éasa na Francoskem in osobit« v Pariza. s« j« vrail aaani v Beograd do« 12. t. m. ,
N a S • finaičao m i a i s t r s t v • aa«« -E&ve i amen javo kron« z dinarje» v soraenierju 1:4, Éfcj «l»««kr»Irtti«-8»«i«lieMia i aataai s« upira vsa?
fnaaeij*.
® e k o m t • g a tedna se bodo zač«le aov • seje mirovne konferenoe. Poglavitne seje se bodo vršile v svetu četvoriee: Lloyd George,' Clemenceau , Wallace in Yitti.
Novim predsednikom Francoske bode baje izvoljen Clemenceau, ki namerava po končani i2r volitvi odpotovati v Zedinjene držav« Severn« Amerike glede zveze narodov.
Nemčija.
V r h o v n i svet v Parizu je sklenil, da s» ne sme nikdar več povrniti v Nemčijo vladarska hiša Hohenzollerncev, v Avstrijo pa ne Habsburžani.
E n t e n t a zahteva od Nemčije izročitev 1500 oseb ententnemu sodnemu dvoru. Nemška vlada se upira tej izročitvi in grozi z ostavko, ako bo morala izvršiti to ent«ntno zahtevo.
Celiaglovaška.
C e h o s 1 o v a š k a republika je ž« izdelala svoj ustavni načrt; med tem, ko se našim v Beogradu vladajočim demokratom in socialistom niti ne sanja ne o kakem tozadevnem gačrtu.
C e h o s 1 o v a š k a j e uvozila v našo drŽavo v dobi 6 mesecev- za 51 milijonov čehoslovaških kron blaga. Naš minister za trgovino, demokrat dr. Kramer, pa nam š« nič ne zna sporočiti, kolike svote znaša naš izvoz in uvoz. Zopet — demokratska zmožnost !
Po Cehoslovaški se vedno bolj in bolj širi kulturni boj. Izpeljati nameravajo popolno ločitev cerkve od države. To protiversko gibanje zelo nospe-šuje češka duhovščina, ki pripravlja odpad od'rimske cerkve in ustanovitev češke narodne cerkve.
C e h o s 1 o v a š k a je dobila v Ameriki posojilo 25 milijonov dolarjev.
Avstriia.
Gospodarsko stanje v Avstriji je tako obupno, da se ne bo dalo urediti. Vrednost avstrijske krone pada in pada: draginja je pa vedno večja. Slabi kruh, ki je stal začetkom januarja t. 1. 2.40 K je poskočil zdaj na 5.25 K, moka od 3 K 1 kg na 10 do 11 K. So resni in veliki dvomi, ali bo zamogla Avstrija sploh vzdržati kot samostojna ljudovlada. Da povzdigne Avstrija svoj kredit v inozemstvu, zastavlja svoj tobačni monopol in razne umetnine.
Avstrijsko finančno m i n i s t r s t v je že izdelalo načrt o oddaji premoženja, ki bi se začenjalo pri 20.000 K premoženja z oddajo 5% in pri vsakih 20.000 K več bi poskočila oddaja za 2*/. višje. Pri tej premoženjski oddaji pričakujejo 12 milijard K dohodkov.
Madžarska.
Madžarska mirovna delegacija je ž« odpotovala v Pariz. Mirovni pogoji za Ogrsko bodo po francos kih izjavah zelo strogi in trdi, radi s silo zatrene boljševiške vlade na Madžarske«. Poi boljševiško strahovlado znanega Bela Kun je bilo aa Madžars kem po nedolžn«m usmrčenih 4700 ljudi.
Bolgarija.
Na Bolgarskem je izbruhnil» vsled občn«, prehude draginje občna stavka. Med vojaStv«* ia stav-karji je prišlo večkrat do krvavih sp«pad»v, ki s« zahtevali na stotin« SoveSkih žrt«v.
T milj».
O f « a z i v o aamarava Taršija zač«ti z ISM00 aiožmi proti Griflä.
Turki so pomorili pa per«šilik za ¿asa vojne 1.206.00« Aratiiir.
«<So0
•te
«atrfj».
O JmU&sI «I «ántaaS «uiteO (ödh* •• f«c«li R a s i j i dirja hej	prati
nrotiboljSeviški, armadi. Boljfiaviki ajaaffufefc pevsed. K« vs« protiboljSevSt« armad« s« rauAreptj«««, pe-bita ia wjtt*. B«üfB«vflri s« zas«'éRi #»*««.
Shodi Kineék-e zveze s« vršij» pa Uh-le
í krajih: V nedeljo, dne 18, januarja ob 2. n*i papol-| dne v dvorani gostilne Dreisger v Lajtaiiber-l g u pri Mariboru; po rani sv. maši v Soli aa S l a Id-| ki g o r i pri Šmarju (poslanec Vrečko in iebot), po-| poldne ote 2. ure v gostilni Kupnik na Podplatu l (Vrečko-Zebot), po rani sv. maš v S i V i d a p e ¡ 1 Grobelnem v šoli (urednik Marko trajna), po-| poldne ob 1. uri pri Sv. Lovren«u aa Pohorju | v Kodrovi gostiini. V nedeljo, dne 25. januarja po ra-J tii sv. maši pri Sv. 11 j u pod Turjak»». JfriOs ge-' vornik iz Maribora.
Selnica eb Drasf. Prihodnjo nedeljo 19, janu-| aria ob 8. uri zjutraj priredi Kmečka 2veza v | šoli shod, aa katerem govori državni poslanec ;; Pišek. Selničani pridite 1
Vabilo k zaupnemu shsdü Slor. Ki»«ékef2veze,
ki se vrši v nedeljo dne 18. januaija 1«19 ob 11. nri dopoldne v veliki dvorani mia^ritskega samostana r Ptuja. Vsi pododbori se vabijo, da pošljejo vsaj dva zastopnika k temo važnemu zaapnemu shodu.
Krajevni zaupniki Kaiikik avez. Takoj skličite mesečno sejo, da s« pogovorit« glede občinskih volitev! N« čakajte! Skoda aa vsako zamujeno uro! Le vestno delo priprave in posvetu van ja bodo priborile Kmečki zvezi zmago pri občinskih volitvah!
Shod r K a m a i e i pri Mariboru v preteklo nedeljo se je dobro obnesei. Naielaik okrajnega zastopa g. dr. Leskovar iz Maribora je v poljudnih besedah obrazložil poslušalcem rama davke ter veliko važnost bodočih., občinskih in državnerabor-skih volitev. Shodu, katerega so se udel«žili naši na ¡odličnejši pristaši v župniji, je predsedoval gerent in načelnik posojilnice, Franc Hiter. Raa««n par za-slepljencev je vse katoliško narodno zav«dno Ifudstvo kamniške župnije v taboru; SKZ.
Hoče pri IVI a r i b o r u. Da j« aa&a župnija po ogromni večini v taboru krščansk« stranke (Kmečke zveze) je pokazala nedelja, 11. jaauarja. Zborovanje Kmečke zveze je bilo sijajno. Zborovalcev je bilo toliko, da se je shod moral razdeliti na dva dela. Gostilniški prostori pri Rotnerju in Frangežu yo bili nabito polni. V gostilni Frangež sta govorila p(VK«sfri'!: Kineiñf ¡-. Orehove vasi in dr. Juvan iz Maribora. Pri Rotnerju sta govorila župan Florjan-čič in urednik Zebot. Zborovalci so odobravali delovanje in program Kmečke zveze. K besedi se je o-glaeil neki Kac iz Razvanja, ki je bil poprej med tistimi, ki so se la*a 1914 veselili zapiranja Slovencev. Bil je navdušen Südmarkovee in Schulv«reinovec. Sedaj je predsednik socijaldemokratov v Razvanju lu olienetn tudi pristaš Samostojne. Vprašal .j« kam gre denar, ki ga dobi vlada od carine in visokih davkov. Dobil je krepak odgovor.i Naj mož vpra&a Uberalno-socijaldemokratične ministre v Beogradu in dr. Žerjava v Ljubljani, kam spravlja sedanja vlada «niijono, ki jili dobi pri carini. Učeni možakar j« trdil, da v naši državi ne sme imeti vera in cerkev s politiko nič opraviti. Od Zebota je dobil tak odgovor, da ja umolknil. Taki ljudje, ki so bili leta 1914 m«d ovaduhi, tštajereijanski generali v Jugoslaviji ne bodo ko-mandirali. Ljudstvo samo, in sicer krščansko slovensko ljudstvo bo govorilo ob volitvah in z glaso nic-o a roki zapodilo liberalce iti; socijaliste, ki s silo vladajo, veil izvladnih palač. Zborovalci so nato izrekli popolno zaupanje Jugoslov. klubu in voditelju dr. Ko-roicn, zahtevali, naj dobi Slovenija svoj deželni zbor za ureditev domačih zadev, sicer pa protestirajo, da bi se naši stranki očitalo protidržavno delovanje, u-gova^jajo proti nameravanemu brez verskemu Solske-aiu ?.akonu, zahtevajo pravičen davčni zakon, lovski zakon itd. Za zaupanje Jugoslov. klubu ni glasoval samo nek rdečkar. Celo Kac je glasoval s svojo družba ?a v>e resolucije. Osmešena jo je pisala družba pgbrisala na prosti zrak. — Po shodu so s« zbrali župani m drugi odlični možje k zaupnamu sestanku* Naša stranka je ponosna na Hoče in tamošoje ljudstvo, ki je do malih izjem vse v taboru naše strau-
\ C r e š n j « v b u pn Slov. Bistmi se je sestavi! krajevni odbor Kmečk« zveze, kateremu uače-lajo garent g. Simon Pušnik. Odborniki so sami naj-ofi««aojiii možje «el« župnij«.
P r i h o v a. V nedeljo. 11. januarja se je po veiernieab s^šlo izredno mnogo ljudstva aa zborovanje Kmečka zveze. Govoril j« M. K rajna e politič-Hom in «ospodarBk«ia poiDžaju. Kmetsk« ljudstvo v Keeeko ?v«z«!
■> i n j«. Tu sta« ustanovili kra^vai odbor Kai«|čk« zveze. Pr«<ls«dafk je zavaja i* «t M ar tía »WŠ«j.	- . ^ ..
S i a r i tre. Keeéka zv«za j« skupta s So-•ijalB« zvaza priredila 7. januarja aa tóovea^graSkt «*■«! p«i#fcii t«í»j. W fa j« v«*f poelthiee #r. Hoh^
14. jtinuarjs lv>2<3.
S L O Y M iN SKI GOSPODAR.
Stran 5.
•tvjoc. Udeležba je bila zelo velika. Prišli so možje iti »
«mladeniči ne sani o iz slovenjegraškega okraju, marveč deloma tudi iz Koroške v tolikem številu, da v veliki sobani stare kole niso imeli prostora. Predavata, sta dr. Hohnjee in nadrevizor Pušenjak.
M o z i r j e. Tu se je vršil dnft 21. decembra, v gnsTifiiV Sfrmšek lepo obiskan sbocl Kmečke zveze, ka-turefnu je predsedoval Cesar Ivan. Dr. Ogrizek burno pozdravljen je v poljudnih besedah obrazložil kmečki položaj in pokazal pota, kako se zamore kmet. o-ivrinik, delavec iztrgati iz rok, svojih oderuhov in po Kakšnih potih naj hodi. da ostane duševno čvrst in poSten. "Vsi navzoči so navdušeno odobravali go.or "dr. Ogrizek a in sklenili, da se hočejo tesno oprijeti Kmečke zveze in le pri njej iskati samopomoči. Sprejelo se, je 8 važnih resolucij. Izvolil se je- nov odbor Kmečke Zveze. Odborniki so obljubili, da hočejo vnete delovati za blagor ljudstva in izvesti organizacijO orl hiše do hiše. Mozirftani ostanemo zvesti Kmečki ■sveži. Neznačajneže pa privoščimo liberalni Samostojni.
S r
t 1 nog radar in vočar" je 'dobro ureje-
»v;.n RhI. ki se.peča samo z vinogradništvom in sad- | iarstvoœ. Izhaja v Zagreba. Izhaja enkrat na mesec ? an stene ¿4 K na leto.
Obnovitev belgijske industrije. Glasom poročila belgijske legaeije v Beogradu so dela obnovitve bel- ; oljske iadustrije žo toliko napredovala, da je misliti \ na zopchio vzpostavitev kupčijskih zvez s svetovnimi j tržišči., Kot predmete, ki jih bo Belgija v kratkem iz- | v «Sate, un vaja legaoija naslednje: steklo, šip», zrea- \ la, koaarei. steklenice, potrebščine za razsvetjivo, ce- f ment, keramične kocke iz cementa in gline, lovske ; puške, različni kemični materijah barve, lake, volu«- j no tkufiiue, àlobuëevino, izdelki iz uspja, obuvala iz v usnja, torbiee za dame, klobučarske izdelke, barva- ] -sli papt*. igralne karte, molitvenike, svete podobe, i vžigalšee, pohištvo, igrače, sukanec, svilo, materija! ! aa teleionsk» in brzojavne naprave, žeblje, vijake, ku- j libiisfco hi emajlirano posodo, kovinaste izdelke za pohištvo, potrebščine za razsvetljavo, kandite, vodovod- ; ne iti plinske cevi. materija! za železnice, vagone, poljedelsko orodje, nožarske izdelke, kirurgične instrumente, čipke, bombaževe tkanine, 18 plavže v je -žo v obratu. Število obnovljenih obratov narašča od -meseca do meseca. Nadaljne informacije je dohiti pri „Légation de Belgique" v Beogradu.
„Bog knm\ flngieie" t* klic je done* ob za--čatku vojske po vseh krajih kjer so bivaii prev . zetni Nemci in zakrknjeni nemčurji. Bog pa ni j kaznoval Angležev, temveč Nomce radi njih o- l šabnosti. Nemška trgovina je uničena, dočim ima- • jo Angleži svetovno trgovino sedsj zopet v s » o- ■ jih roksh. Priborili so si sedaj za svošo roko še j nove trge, posebno v, južni Amerik in v Oriectu.
Svotovoft trgovina. V trgovini nam prednja-č'jo severni Amerikanci. Preteklo leto je bila samo j njihova tr^vinska bilanca aktivna, vse drage drža- j ve, kt s« bile udeležene v vojski, imajo pos'.vnj byo-vinsko ineo. Severna Amerika je lansko leto >10 ^ mesečevi uvozila za 3113 mil. dolarjev, izvozila za .
mil «toL, torej znaša aktivu m 3397 mil dolarjev. Franeijp j« izvozila (9 mesecev) za 4810 mil. frankov, uvozila za 20.774 mil. frankov. Anglija (11 mesecev) izvozila 846 mil. funtov, uvozila za 1463 mi!, funtov, Nemčija (oelo leto) izvozila 10.000 mil. mark, uvozila 21.008 aib mark, Nemška 'Avstrija izvozila 2600 mil, kron, uvozila 5400 mil. kron. Kako stojimo v Jugoslaviji! l izvozom in uvozom, ne vemo, ker vocl' našo trgovinsko politiko popolnoma nezmožen človek, ki s» razume samo na malenkostne politične tntrige. Trgovinski minister dr. Kramer še dosedaj ni objavil niti «ajmanjSe Statistike, tako da zaostajamo v tem oziru celo za »ajbolj nekulturnimi državami. Njegoš najbolj oretoš in oz so nemški židje. Naprednjaki delaio nepopisno nazadnjaSte politiko na celi črti.
Meloni tečaj;!. Kmetijsko poverjeništvo namerava letos po deželi prirediti nekaj enotedenskih poto-va'nih molznih tečajev. Namen teh tečajev je, opozoriti Živinorejce na veliki pomen pravilne in čiste molžo z» miafciost krav. Poučevalo se bo praktično in teoretično pravilni način molže in poglavitna pravila za oskrbe mlečne živine. Tečaji so brezplačni; udeležence zberejo krajevni faktorji, ki morajo tudi preskrbeti »a primeren prostor, kjer se bodo predavanja vršila. Kot udeleženci tečaja pridejo v .pošlev dekiets, dekle i« gospodinje ter mlajši fantje. Živinorejske zadruge, kmetijske podružnice in občine, ki želijo t svojem področju takšnega poučnega tečaja, naj vložijo prošnje za prireditev taistega na poverjeništvo za kmetijstva t Ljubljani. V prošnji je nav«st\ koliko udeležencev se je priglasilo in da je z« primeren prostor ah predavanje preskrbljeno.
Aateaj nam vlada ne preskrbi petroleja? V zagrebške« .Trgovinskem listu ëitamo, dn je seda] v sosedniII «težavah na razpolago za izvoz dovolj petroleja il be»oina. Samo pobrigati se je treba, da ga sgfravime v »aše kraje. Tukaj se zopet -vidi lahkonri-SR^uoaé KberaleOT in soeijalistov, Id imajo sami vlad* v, rokah, «• poskrbijo ljudstvu petrolej«. Libeaalai ffi so#ijaHsii#ni ministri se vozijo v salonski! T»ao-«Ai pe svoîtl a z» tek» reôi se prav »obe» rr*£ a« E«»**. Petidfcj, ki ga je prejšnji prehranjeval»i m* attflr Ar. EoroÈae t Tolikih »nožiaak »aro«! m meriti« se t «tel krivile sedaoje pv liwiote t.«Nie,
dooili povečini v roke tihotapci in verižniki. Sedanja viada je za nič, zategadelj uimamo petroleja.
Načrt za električno železnica iz Maribora na Pesnico, od tam v Lučanein čez Slov. gorice v Prekmurje, je izdelal inžener Nalff, ravaatelj falske elektrarne. Proračun znaša 5-6 milijonov K. Železnica bi bila napeljana ob cesti.
Železo za ključavničarje, kovače in kovinarje. C1 • -.k" komi^ja za stvarno demobilizacijo je s.i- ! s kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah I" '	i o l. ter: je družba obvezana odstopiti ura-
du za pevsneševanje obrti večjo množino raznovrst-n :i]a železa. Opozarjamo obrtnike, da takoj priglase s oje potrebe ter dimenzije natančno navedejo. Priporočamo. • ':> več obrtnikov skupaj naroči celo vagon-sk'> poš ¡.jatev. in sicer se mora naročiti od vsake dimenzije najmanj 500 kg. Na manjša naročila se ne b«'.roo r> .r/] i ozirati, zato priporočamo zadrugam, da za vse obrtnike v njihovem okraju skupno naročo potrebno železo.
Mimariem- Urad za povspeševaoje obrti ima na razpolago manjšo množino svile za sita št. 7. Interesenti naj se zglase najkasneje do 24. t. m.
Podpore za plemenska bike in merjasce podeljuje Slov. kmetijska družba v Ljubljani. Natan
caejši	bo savseenl v „KnaetetovnJeu" št 24.
Cene vinu neprestano rasejo. V Italiji so pri-uelali samo okoli 31 do 32 milijonov hektolitrov vina, <IO'.,'im so pred vojsko pridelali vsako leto 40 dr> 50 milijonov hektolitrov. Cene znašajo 5 do 10 iir za li-ier. Zelo visoko stojijo cene vinu v južni Tirolski, kjer je bila 1919 izboru a vinska letina. Cene zne?ajo sedij 15 do 24 lir za liter vina. Zelo mnogo vina pC'-k jpijo Švicarji. Madžarskem je bilo malo oddelka. C eni l(j do 22 K. V Porenju je bila dotira vinska letina. Cene 20 do 2a mark. V naših kraiib ra »ene v-:ou dan za tii.vvom. Za letnik I9.i< poti Rja jo gostilničarji 20 do 32 K. Vino let : 1918 in ibll» je v ceni precej: euako: 10 do 10 K Rier. Ka::or je razvidno se bo vinogradništvo v doigednem času še vedno izplačalo, čeravno pravi Samostojni Me^elja, da je lioljc saditi črešnjo nego vinsko trto.
Odbila sadnih dre^SSC, Siov. kmetijska družba bo oddajala sadna drevesca, fine vrste, hruške a jablane. Cena prvovrstnim 20 K, drugovrstna 16 K komad. Posamezniki in kmetijske podruž-iiice naj nemudoma, ali pa vsaj do 25. januarja naročijo pri Slov. kmetijski družbi v Ljubljani potrebno število drevesc.
50008 komadov kolla za vinograde, hrastovega, ima na prodaj neko veleposestvo v Pakracu v Slavoniji. Naslov prodajalca pove upravništvo lista „Jugoslovanski vinograd ar i vočar", Zagreb, Strossmajerjeva ulica 6. I.
Semenski krsmpir kupuje sedaj Slov. kmetijska družba, da ga bo spomladi oddajala svojim
udom. Oglasite se !
Sol za kmetsko prebivalstvo. Slov, Kmečka zveza je posredovala, do se je za kmečko prebivalstvo na Siov. Stajerju poslalo več vagonov soli. Zadruga v Racali je razdelila soli štiri vagon».
Konjski gnoj se bo potom licitacija z* daijšo dobo prodal v Meljski (domobranski »ojašnicl) v Mariboru. Interesenti naj se zglasijo 19. januarja ob 9. uri pri upravi vojašnice poslopje VI. soba 18
Tedenske novice.
t Umrl je 9- januarja Jožef Kolarič župnik pri
Sv. Martinu na P. Rojenje bil 1.1835 na Žusmu. Bla-gopokojnemu zlatomašniku svetila večna luč.
Duhovniške vesti, župnijo Htydin pri Ptuju je dobil in nastopil g. Gašpar Zrnko, župnik v Puščavi. Za provizoija v Puščavi je imenovan g. Janez Vedečnik, kaplan t Šoštanju. Kot ka plan v Šoštanju je nameščen g. A. Lužar. G. Leopold Amon, kaplan v Slivnici pri Mariboru, je zavoljo boleani stopil v začasni pokoj. Kot kaplan v Slivnici je nameščen g. Alojzij Ciglar, kaplan pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Himen, v Mariboru se je poročila 7. januarja gdč. Julčka Ratnik, učiteljica t Rad vanju z gosp. nadporočnikom Francetom Zaplotnikom, vojnim sodnikom v Ljubljani. Poročil ju je č. g, Anton Tkavc, stolni vikar. Kot priča za nevesto je bil č. g. Avgust Šparl, korni vikar, za ženina pa g. Anton Plepelee, posestnik t Središču. No-▼oporočencema obilo sreče!
Inženir FeNo LupSa, rojak od Male Nedelje, ki je bil dolgo let t Siamu v Aziji (nekaj časa minister, za čaa vojske pa vjetnik). O svojih doživljajih bo predaval prihodnjo nedeljo, dne 18. jamnarja pri Mali nedelji, pozneje pa r Maribora, Celju, Zafrebn in Ljnbljani. Dobrodošel ni domačih tleh.	'
Jv	, <	...
ZbtrtVllia f Ijvdskik i«lak dovoljena. V ielak •• mej« vnH£ zker«v»*ja. Dovoljenje
lahko da načelnik. Treba je le plačati stsženje prostorov.
Mariborsko mestno knjigovodstvo in blagajna
je razun nedelje in praznikov, vsak dan do 12. ure za občevanje s strankami odprto, kar se naj na znanje vzame.
Samostojna Kmetijska Stranka — popohioma liberalna stranka. Kdor tega ne verjame, naj bi bil le pogledal na občni zbor Slovenske kmetijske družbe dne 30. decembra v Ljubljani. Med liberalci in Samo-stojneži sploh ni bilo nobene razlike. Vsi vkup so metali psovke kar na debelo na krščansko misleče može. Liberalni advokat, svobodomiselni profesor, tr-govec-miliionar, „samostojni" verižnik, za svoj žep skrbeči vojni dobičkar, ..samostojni" šnopsar-pijanček, vse to je bilo pomešano v lepi liberalno-samD3toj.n družbi. Res bratci enega duha, enega srca! In ke* so bili v ogromni manjšini — bilo jih je samo 67, naših pa. 150 — bi bili radi s kričanjem, vpitjem, psovkami in brcanjem dobili večino. Proti združenim liberalcem in „samostojnežem" stoji danes trdno sklenjen ves krščansko misleči slovenski narod. Samostojni s« pokazali svojo pravo barvo. Ti ljudje so hujši libe -ralei in boli zagrizeni v boju zoper katoliško stranko, nego najhujši svobodomislec. In na shodih se bodo ti razni Ureki, Droieniki, Mermolji, Žnuderli, Medvedi, Frici in taki tiči trkali na svoja samostojna prsa: Tudi mi smo kristjani. Hinavci ste, petoiizci brezvers -kili liberalcev in socialnih demokratov. Krinko ste si sami strgali z obraza. Poznamo vas, prav dobro vas poznamo 1
Kdo s*ada v Samostojno 1 „Kmetijski list", glasilo Samostojnih, piše v svoji štev. dne 1. jen. o tistih ljudeh na kmetih (gostilničarjih, trgoveib, nekaterih kmetih), ki so prej bili člani liberalne stranke, zdaj pa so slopili v Samostojno kmetijsko stranko. Tako so prišli v tisto stranko, v katero, kakor pravi „Kmetijski list", »padajo. In ker spadajo v to stranko, zato je, kakor doslovno piše ta list, njih moralna in stanovska dolžnost, da pristopijo k nam. Glasilo Samostojnih torej samo odkrito izpoveda, kdo spada k njim in kdo mora pristopiti k njim: samo liberalci. Kmet s krščanskim prepričanjem med Samostojne«! nima mesta.
Naffe ljudstvo ne mara liberalne Samostojne
Kmetijske Stranke. Skoro povsod, kamor pride libe -
ralno-nemčurska-rdečkarska Samostojna Kmetijska Stranka, povsod jo vrže ljudstvo na cesto, kakor postopača, ki prinaša samo smrad in uši. Dosedaj so Samostojneži pogoreli na številnih krajih. Prav posebni polom pa so doživeli v teh le krajih: v Dob-j e m, kjer so napodile zavedne ženske šentjurskega apostola Droienika z mokrimi cunjami; v S t. I I ju, kjer je moral znani Mermoija kar zginiti pred ljudsko množico, ki bi ga bila linčala, ako ga ne bi naši voditelji ščitili; v Smartinu pri Vurbergu. kjer je moral šentjanžki Fric pobrati svoja šila in kopita brez vsakega uspeha; v 8 e 1 n i <■ i ob Dravi so zavedni domačini brali združenim liberalnim iu »emš -kutarskim samostojnim zgagarjem iz Dravske dolin» take levite, da še do sape niso mogli priti; Droienika so na Dobrni tako podučili, da bo dobro pomnil, kedaj je bil v šoli naših dobrnskih pristašev; kmetje v Prekmurju so dne 5. januarja za vedno odklonili lažikmetijsko Samostojno; v Gornji Radgoni in ¥ Š t, P » i r u niže Maribora se je celo na shodih Samostojne soglasno sprejela ostra resolucija, ki obsoja izdajalsko početje te stranke; na Lavi pri Celju je iniel Drolenik na „shodu" samo tistih par o-seb, ki jih je pripeljal s seboj; v Ljutomeru sta Mermoija in Znuderl zbrala na „velikanskem" zborovanju kar 15—20 ljudi; Samostojna je s svojim Nemcem pogorela tudi pri M ali Nedelji; hud poraz so dosegli ti preroki dne 11. t. m. pri Veliki Nedelji: v Laporju črešnjevski Kresnik in mladi Novak iz Slov. Bistrice niti prav do besede nista pri-Sla (z blagoslovljeno vodo so poškropili pot, po kateri sta hodila) in v Crešnjeveu samem je ta pisana samostojna družba od zavednih žen in mož dobila take nauke, da bo pomnila. Tudi v S 1 i v n i c i pri Mariboru in v Smiklavžu so Samostojneži pogoreli. In samostojni rogovileži si še upajo trditi, «fa imajo ljudstvo za seboj!
;u.kt]iiiu &oJiiUI s» do danes ni na nobenem shodu protestirala proti načrtn brezverskega šolskega zakona. Drofenik, Mer molia, Urek, Fric, Žnuderl, Nemec, Petrovič, Kene in enaki generali (brez armade 1 Opomba stavca) si ne upajo ziniti ne besede proti temu drznemu brezverskemu načrta. Pa saj ni čuda ! Samostojna je pod strogim jerobstvom liberalcev in socijalnih demokratov.
Polom Samostojne Kmetijsko Stranke »a Croš »jevcu pri Slov. Bistrici. Dne It. t. m. j» libeialno-socialdemokratično-nemčurakft Samostojna t Creisjev* eu imenitno pogorela. Kar med večernieami so skR -eali shod v šolo. Med zborovatei je bilo mnogo »ašik. Co- oril je Jevšenak, ki pa jih je sl'flšal toliko od na -ših ljudi, da mu je iar sapo zaprlo. Na »ledklie: Za-kai s» Samostojna nikjer »e izjavi proti nameraya»e-■n/brezverskemu šolskemu zakonu, je možakar same »medeno kimal. Za njim je covoril znaai veioi Stajer-ii.ta.nski kandidat krimer Kresnik. Ko je kvalil 3a -»lostojno. kakor žid svojo robo, so mu zaved»i možje i» 2e»e klioali: Kaj boš »a« ti govoril, ki si hodil »a Dueaj protestirat preti ustanovitvi Jtrjosfovlje. mu*
S trau 6,
«LOTEKili Gosrom.
14. januarja 1Ô2©.
lomušnež je za klical: Pa mačkinjo pečenko Je jedel
na Düna','! 1 Ker Kresuik ni nič opravil, se je spravil na oder sne.¿im demokrat Hajdaik iz Lesko oa, kij© Se prfld meseni govoril na sooialdemokraškem shodu. Blebetal : okaj o skupnosti in na-vse protege hvalil Samostojno. Kot odgovor mu je zadonel klic: ..Kaj boš nam ti pridigoval o skupnosti, ko še niti s sv^jo zakonsko ženo ne moreš skupaj živeti. Ti nam ne i.o-deš dajal naukov!" Žalostni so Samostojneži sklenili izjalovljeno zborovanje. Svojo jezo je nato šla ta pi -Sflua družba: Kresnikovi nemčurji, liberalci in rdeči socialisti, gasit v Kresnikovo gostilno. Mi Crešnjev -čaui nismo marali nemčursko-ovaduškega Kresuiko-vega evangelija in ne maramo sedaj liberalnega evangelija kričavih Samostojnežev. Mi ostanemo zvesti aa-ii Kmočki Zvezi.
Ali je tO kmet? Za predsednika krajevne organizacije Samostojne Kmetijske Stranke v Račah je bil izvoljen veletržec in bivši poštar Pr. Bothe, poprej vodja štajercijancev, odbornik Südmarke in Scbulvereina. Tak človek naj sedaj vodi politiko v Slovenskih Račah, To ni noben kmet. Med vojsk«, ko so morali kmečki fantje in možje stati v strelskih jarkih, si je Bothe doma polnil žepe s tisočaki.
„Es-ce h3 Schnuderl". Ognjičar, ki je skupno a sedanjim veljakom Samostojne Kmetijske Stranke Konradom Žnuderl služboval pri vojakih nam poroča, da se je Žnuderl vedno podpisoval „Schnuderl, Feuerwerker". Taki Slovenci so generali Samostojne.
V bratskem objemu so sedaj liberalci in nem -čurji. V Selnici ob Dravi so se na Kraljevo objemali v bratski ljubezni liberalni velikaši iz Ruš z nemčurji, ki so sedaj zvesti in razboriti pristaši Samostojno Kmetijske Stranke. S tistimi ljudmi se družijo übe -ralei, ki so leta 1914 igrali v naših obmejnih krajih ulogo grdih ovaduhov. Ali vas ni sram, da ližete pete in dajale priprego vi ruski „Obernarodnjaki" se -dajnim samostojnežem, ki nosijo črni pečat narodnega izdajstva izza leta 1914! Nemčurji, ki so sedaj gl a- a-öi Samostojne, so vam pripomogli, da so vas ob začetku vojske orožniki tirali v graške ječe. a sedaj jih zbirate in hujskate proti lastnim bratom, krščansko -narodnim Slovencem. Časi se spreminjajo in tako tudi siorito rodoljubje liberalnih obernarodnjakov!
Socialdemokrat in kmti Minister Korač, vodja hrvatskih in srbskih socijalnih demokratov, ae je izrekel za to, da se naj krona izmenja z dinarjem v razmerju 4:1. Nič ne de, je rekel Korač, če je s tem hudo zadet kmet; saj si je kmet med vojno z odercštvom pridobil veliko imetka. SocijaJni demokrat torej panje kmeta z' -odershom. Takšna je socialdemokrata ljubezen der kmeta. Ali mora kiti v naši državi še kak kmet, in naj si bo še tako majhen posestnik, ki b! zonpal socialnim demokratom ter šel z njimi? In vendar se Samostojni dobrlkajo soci-jalnim demokratom, da bi z njihovo pomočjo oslabili Kmečko zvezo. Po nekaterih krajih so se Samostojni z ozirom na bližajoče se občinske volitve že spajdašlli z rdečk ar ji proti Kmečki zvezi Ali niso Samostojni najbaij brezvestne iz-dajice kmetskega stanu ? !
Vprašanje dr. KukOVOI. Demokratski poglavar dr. Kukovovec je na svojih shodih v Središču in Ptuju po poročilu celjske „Nove dobe" rekel: „Klerikalna stranka je v največjih slučajih kriva, da je naše ljudsko premoženje do pol milijarde zapisano za dvomljivo vojno posojilo". No, ves alovenski svet ve, da so bili največji in najhujši agitatorji za vojno posojilo učitelji. Ali so učitelji v klerikalni stranki ? Slabo uslugo delate svojim, j g. Kukorec.
Več prostosti d»bijo slovenski - - - zajci I
Predsednik deželne vlade, katera obstoji še vedno ; iz samega Žerjava, je izdal novo naredbo št. 827, | t kateri dovoljuje zajcem reč prostosti, kmetom j pa reč škode. Poprej se je smelo streljati zajce i «od 1. sept. do konca februarja. Torej poldrugi | mesec so slovenski zajci pridobili na prostosti. Ljubezen vojnih dobičkarjev, ki lahko visoko draž bajo iore, je velika do zajcev, majhna pa do kmeta. Kmet bo imel ravno v tem času, k» je navadno najhujša zima, največ škede od ^ cev. In deželna vlada to podpira. Le tako naprej g. Žerjav I Vaše geslo: za zajca in proti kmetu bomo spremenili ▼ klic : proti zajcu in prot' Žerjavu I Krvor se govori, s© bo številno odooslan-stvo si vedskih zajcev poklonilo dne IT januarja v deželnem dvorcu v Ljubljani deielni vladi ee Slovenijo!
Debr Mskasi izobraževalni tečaji so se mršili:
dne 7, jimajrj* v Starem trgu (predavatelja dr. Hfbojer i Pušenjak), dne 15. januarja v Šoštanju (ur. Hohnjec in Pušeujak) in v Trbovljah (Kmujc im Komljanec). Ti t*čad vigojijo Ba'i političu i» izobraževalni organizaciji agitatorje, vod^lje ia organizatorje.
Izobraževalna tečaja v Podčetrtku in Šmarju
se vršita prihodnji teden, V Poečetrtku sa vrši tečaj v torek, dne 20. januarja za kozjanski in dele rogaškega ter kozjanskege okraja, v Šmaru je tečaj v četrtek, dne 22. januarja za šraarjski okraj. Začetek ob 9. uri dopoldne. Predavata u-rednika Krajnc iu Žebot iz Maribora. Zaupniki kmečke zveze, agitirajte za obilna udeležbo. Možje, mladeniči, žene in mladenke, pridite!
Na Izobraževalnem tečaju V Brežicah v četrtek, dne 22. januarja predava državni poslanec dr. Hohnjec in nadrevizor Pušenjak. Pozivamo zaupnike in somišljenike iz celega Po-savja, da pridejo zanesljivo ta dan v Brežice. Povabljene so tudi žene in mladenke. Začetek tečaja točno ob 9. uri dopoldne.
Zadružni tečaj se vrši v Celju v času od 12.
do 19. februarja za okraje Celje, Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Slovenji gradeč, Laško, Sevnica, Brežice, Kozje, Šmarje, Rogatec in Konjice. Predavalo se bo o vseh zadružnih vprašanjih, dne 18. februarja se bo razpravljalo o sestavi računskih zaključkov in se lahko ta dan udeležijo tečaja vsi oni, kateri se hočejo poučiti glede sestave računskega zaključka, dne 19. fabruarja pa o Nakupovalnih in prodajnih zadrugah. Kdor se udeleži tečaja vse dni, se bo natančno poučil o knjigovodstvu in poslovanju posojilnic. Posojilnice, kakor tudi zadruge pozivamo, da prav kmalu priglase na naslov: Zadružna zveza v Mariboru vse udeležence ter javijo, če žele, da se za iste preskrbi stanovanje. Preskrbelo se bo za vse udeležence, kateri to žele, skupaj cenejša hrana. V Mariboru se vrši za ostale okraje zadružni tečaj z istim sporedom v času od^24. fe-bruarjh do 2 marca,
Naši jugosiosanski vjeiniki se vračajo iz Ita-lije. Vsak teden bo odšel iz Italije transport 2000 naših vojakov. Naš vozni minister Hadjič je za* povedal vse potrebno za dostojen sprejem naših vrača očih se vjetnikov. Odrejeno je tudi, da boj dobijo domovinsko pravico vsi jugoslovanski podaniki, ki so bili med vojno internirani po raznih zavezbiških državah.
Protest otrok proti odstranitvi križa iz šole. V češki vasi je odstranila neka učiteljica križ iz šole. Drogi dan ao prišli otroci v šolo in nobeden se ni hotel odkriti v šolski sob?. Brezverna učiteljica vpraša dečke, zakaj se ne odkrijejo, saj so vendar v šoli: Šolarji so ji enoglasno
- — ^ . r —	j -----•«.< n . i i —-----t i ----- j. t.—tx
nčiTUbs«£iO Ofigovuriii: „uo^asr us pnud aupKi/
v šolsko ¿sobo, bodo vsi pokriti. Tako so jim zapovedale njihove matere". Ta protest je lep in ganljiv nauk za vse one, ki so za upeljavo brezverskega učnega načrta it za odstranitev razpelo iz šelskili sob.
POUČite o sejah Kmečke Zveze pošljite krajevni odseki vsak mesec tajništvu Kmečke Zveze v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Kmečka Zveza na Bavarskem. Dr. Heim, voditelj bavarskih kmetov, ki je pred enim lotom na Bava"skem ustanovil Kat. Ljudsko stranko, deluje sedaj na tem, da preosnuje bavarsko Km. Zvezo, ki ima krščansko narodno-kmečki program.
Ggesj. Na Kraljevo zvečer je v Arji vesi zadela biago družino Drevovo velika nesreča. Zlobna roka je zanetila ogenj in zgorelo je gospodarsko poslopje in vse premičnine. Škoda je ogromna Za^edai hiši naše aožalje.
Življenje taka smrt. Dne 14. decembra lanskega leta je izbruhnil v Paradižu, občina Sv. Barbara v Halozah v viničariji Vobiča požar, ki je v kratkam npepeli. poslopje, krmo, posodo itd. ter povzročil veliko škode. Požiga je bila osumljena fcivšaviničarjevadružina Janeza Kranjca, žena Marija in hči Barbara. Iz strahu pred orožniki je žena Marija skočila v mlako in utonila, hči je pa izginila neznano kam. Še le 14 dni pozneje s« našli otroci Barbaro viseti v gozdu na drevesu, kjer se je obesila Krokarji so ji že izkljuvali oči. Obe nesrečuici so se skrbno ogibali cerke, kajti njuna tolažba in dušna hrana je bil zloglasni „Štajerc, dokler ga ni zlodej vzel.
Ljubno Sav. deiSna Na Božič je izbruhnil požar v mežnariji pri podružnici na Kosuljah, ki je vpepelil hlev in zgornji del hiše, a cerkvica je ostala kljnb veliki bliž ni, nepoškodovana. V župni ce kvi, kjer se je ravnokar vršila složba božja, je nastala med verniki velika bojazen in ra»burjpnje Škoda znaša Čez 20.000 K. Vzrok požar» še ui pojasnjen.
u« mvetu«
času kolekovanja denarja zvišali cene blaga. Kaznovani so bili z denarno globo od 1000 do 2000 K. Obsodbe so pravomočne in so bile objavljene na stroške obsojencev v „Narodnih No-vinah". Posnemanja vredno tudi za Maribor.
Angleška in Francoska zahtevate, da se bivšega nemškega cesarja Viljema II. odstrani iz Evrope in se ga zatrajno zapre na kakem samotnem otoku. O tem nemškem Viljemu se že presneto dolgo prerekujejo ti veliki gospodje, ki sedaj razkosa-vajo in zopet skupaj zbijajo po vojni razbite dele Evrope. Ko bi bil kak navaden zemljan zagrešil le stotisočinsko tega, kar ima Viljem na na vestii bi ga že bili stokrat živega dejali iz kože. Pravica, kje si!
Angleška V vojski. Kakor navajajo uradni viri, so posamezni deli britanskega kraljestva med vojno prispevali k armadi v nastopnih izmerah: Velika Britanija je postavila 5,700.000 mož, Kanada 631.000, Avstralija 416.000, Nova Zelandija 220.000 Južna Afrika 136.000. Indija 1,406.000 in ostale kolonije 135.000 mož. Skupna vsota vsega tega znaša 8,654.000 mož. Padlo jih je 851.000, ran ranjenih je bilo 2,067.000, pogrešanih in ujetih pa 142.000 mož. Ameriška armada je za časa svoje največje jakosti štela dva milijona mož. Britanska armada je, ko se je sklepalo premirje, štela 1,165.000 mož, med njimi 412.000 pušk. Pomanjkanja premoga v Avstriji. Pri Am-
atetnu je obtičalo 7 vJasov z živili in drugimi nujnimi potrebščinami, ker nimajo premoga. Najbrže bodo zopet za nekaj časa ustavili vlake in na Dunaju tudi cestno železnico. Mora biti pač skrajna beda, ako radi pomanjkanja premoga ne morejo niti vlaki z živili na Dunaj.
Draginja kruha na Dunaju- Kruh je na Dunaju silno slab in neznosno drag. Sedaj pa poročajo, da je dunajska vlada v veliki zadregi. Doplačevati mora namreč za vsak hlebček kruha 6 kron, kar pov-zrroča državi ogromne stroške. Pa ukljub tem državnim prispevkom še vedno taka draginja. To je pač posledica slabe vrednosti avstrijske krone, ki nima v tujini skoraj nobene veljave.
Napad na župnika z granato, v Hiitenfingenu
pri Augsburgu so neznani zločinci z granato ubil! župnika. 7'i centimetersko granato so pritrdili na drog pred okno njegove spalnice, potem pa je nekdo vrgel kamen v okno. Župnik pogloda skozi okno, pri tem zadene z oknom granate, ki se razpoči in ubije župnika.
Dopisi.
Uurbsrg. Grof Herberstein ima na Štajerskem več grajščin, med njimi Vurberg in Ptuj. Med vojno je imel naYmbergu za oskrbnika nekega protestanta, Gumpert po imenu. Ta brezsrčne ž je stiskal ljudi in jim ni hotel prodati ne listja, ne drv. Ob prevratu leta 1918 so razkačeni ljudje streljali v njegovo stanovanje. Zato jo je od-kuril z Vurbfrga v Ptaj, a poboljšal se ni Zato so pred Bočičem 1.1. tudi v Ptuju streljali nanj. Vse ljudstvo, zlasti še delavei in viničarji, ga silno sovražijo, ket jih v sedanji dragiaji tako slabo plačuje. Pošiljali smo že pritožbe na deželno vlado, na ptujsko okrajno glavarstvo in grofa Herbersteina, a vse nič ne pomaga. Nje gov zagovornik, dr. Fermevc v Ptujn, in drugi gospodje, katerim pošilja darila, ga dobro držijo. Vabi jih tudi ▼ grajščinko klet, kjer jih meliva z najboljšim vinom in pita z mrzlo s ' ; > Toda tndi tega bo enkrat konec, če no pr* , p- >nkrat, ko b-mo gj*jičino delili. Vse ljuds	i&j 3a-
ka, da fci se to prej ko prej zgodilo!	#
Gornjû Poîskfcva. Pri nas smo p> kopali minule dni posestnika Ivana Rober. I: ¿at j® v hladni grob v cvetoč; moški dobi BO let in že 1 mesec po svoji «rečni poroki. Rajni Iv <o nam je bil vzgled in vzor zanimanja in dela »t Krneëko Zvezo in /a razširjenje naših listov. Kot absolvent vino ejske in kmetijske šole je bil sim vzoren gospodar. a s svojimi nasveti j« pomagal in koristil vsem žapljanom. Za mlado umrlim Ro-berjem žalaje cela Gornja Poiskan in sosedne župnije.
I «
fVireditvfr*
Kaznovani trgovci Policijsko poverjeništvo
v Beograda jo obsodit« 1ii trgovoov, ki so v
BraifiO društvo Cirkovaah uprizori v nedeljo { dne 25. t m. po večernicah igro „Skrivnost \a aaroka" ter burko „Kmet in fotograf"; na sporedu je todi poadravni ffovor in fodba n > bsu Priti to!
14. januarja 1920.
Mala naznanila.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 7.
Prodaja vina
laitoega piicUika 1919 ;z vinskih -goric štijeiske hran In cs v Halozah in Slov. goricah. Viaska puskušnje ao ine 10. in 11. jan. 19'2!» pri opr»vitc'j <t ii p.sertev štajerske hranilnico v Poillehniku pri Ptuj« ah razpolago. Ponudbe ea vino je pismo 10 v zaprtem p srna z obu¡tčho : „Vinska po-nuii ia" predložiti imenovanemu upravite^jstvu v Podle miku do 1". 18. ja marja 1 !>2 '. Prodajalec si pridržuje pravico, di sa pri eventaaln.h š;.ekulativnih ponudbah ne Ožira ¡¡a nnjviše potud-bn, ker bodi o kouč i "ddaii vina odločevalo porerjeniitvo za agrarno refe.-mo v Ljubijsni. Upt»vit."lj8tvo posestev št;-.jersse hranilnice Podobnik pri i tuja-676
Slažklnja, pridna in pošten* se sprejme Ponudbe na postaje-načelnika v Rušah.	d
Izginil
j? Petor «TeHé, ekonom
nik v pofei j i pri Msrilioru
Z i uma ta, kakor tudi prvovrstni j
gV1JTj
Mlinske sita (pejtiii) j
iz Švice za moko vseh v.st se do-be v trgovini
Avgust Cadež, Ljubljana,
Ljubljana, Kolodvorska nI. št. 35 nasproti stare Tišlerjeve gostilne. 579
Kupim manjše kmečko posestvo. Ponudbe cEkouo>a 2t,a p štno-ležeče Rv. Lovrenc c»d Mariborom.
Pridna in poštena učenka, katera ima veselje do t-govine ima vitop v trgovino I. Traun, ' tujska Gor. Za istotacn se i£če tudi dokla od 20 do 30 let itara, po&tena ia pridna, ponudbe u» zgornji našlo^_j™
KOTLE
«a žganje, pralna kotle, bance, štedilnike ia vsa v kotlarsko obrt «padajoča dela zvrSuje točno in po zmernih cenah
Lovrenc Tomažič, Maribor
8odnljaka nI. 24._
Kupujem okrogel les za
žago
na štora ali na žago postavljen ali drugače po dogovoiu. a. Vrečko, Polzela._5£
Ovljo volno
kupuje Henrik 'ritnus, trgovec t Siril)ra, Tržaška cesta 25. 12
Učenca, zanesljivega, ia poštene hiše, z dobrimi spričevali ter krepkega sprejme trrdka Berlisg, Žetale pri Rjgatcu.	2
Tovarna J. Pfeifer,
T Hifiah
ima na prodaj: Umetni novi tnlin na dva t čaja 33col, kamenje na jermenje z malini jermenjem z vsemi potrebnimi pripravami, vol-nate pajtelje. No«a dvodelna čistilnica z veternikoui za zdrob. Vsi transmisijoni tadi za trijer. €eoa K. ¡6.000. En stoječ motor nabenein, 8—12 konj. sil z vsemi potrebnimi pripravami za 12.000 K. Mlin tadi na vodno moč. Ta cela rastava se lahko ogleda pri gosp. M. Raja v Čarmlenšaku pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Nadalje ima tovarna na prodaj nov mlin "¿0 eol, kamenje s sitnic*mi na motorno moč. Veiike in srednje šajbe za jermenje, ležarje, vakum veteraik itd.	*
Dobro ohrtnjen harmonij z dvema
mauaaloma, so proda. Cena i-OOK. Ogleda se lahko pri Jos. Kolman v Sli vili si pri siariboru.	16
SANDOR KOSMANHUBER Varaždin - Toplice
išče strokovnjaka za 14 dni za guaženje sadnih dreve'.	16
Čabeite pan|e (Gerstuug) obljudeno ali prazne v dobrem stanu želi knpiti J. Korošo.', S.kola Pragersko.	7
Trezen in zanesljiv mož išče svojim m;ičem pr raerne glnžbe, vajen je in ge dobro razume pri vsakem hlapčevskem dolu. Ker je pa i a star, za težko delo ni ve 5 zmožen, bolj lahka dela bi pa še dobro in z veseljem opravljsl
Proda se eno moško kolo še skoraj novo. VpraJa se v Slovenj-gradcu, Cerkvena ulica 7n. M
Vino na proda]. Kmetijska zadruga v ^akolab, postaja Poljčane naznanja cenj. vinskim kupcem in gostilničarjem, di ima v svoji kleti v Makolah 7-8 tisoč litrov pristaega štajerskega vina naprodaj. Prodaja Be bo vršila na dan 22. t. m. Kupci ge vabijo, Odbor.	32
ništvu.
4;{
Sprejmem učenci za trgovino z železnino. Ponudbe vposlati na Peter ajdi.', Celje.	44
Kupim d*a zdrava motna koiljs, srednj« iežJ, za poljsko delo. Ponudbe z navedbo starosti, ceu« i. dr. na naslov : Josip a u e r, Brado v če, Savinjska dolina. 41
Službe Jššata kuharica in dekla kje na deieli. Kuharica je že več let v župnišču, razume vsako hišno delo, na polju in pri živini, eDafco tudi dekla. S!u:<bo sprejmeta tudi v župnišču ali v kaki diugi krščanski hiši NajrajU gresta obe skupaj, ker sta že vajeni. Naslov se izve pri uprav-nižtiu Slov. Gosp.	24
M«jer oz. oskrbni i, oženjen, sred-' njih let išče službo do 1. aii do 15. februarja, je delaven, poš*eu, vajeu vsakega del», pcssbno izurjen pri živini, poljedeljetvu, v mlekarstvu, ima dobra spričevala Naslov: Janez Bračko, Plideršviea p. Marija Snežna.	34
Več konj po zmernih cenah za oddati pri Petru «ajdii, paromlin Celje	31
Iičem majorja (prvtga hlapca). Dajem stanovanje, hrano in 200 K plače na mesec. PrednoBt imata zakonca brez nedoraslih otr k. Pismene ponudbe na naslov: „Hlapec'1, poš no ležeče, Brezno ob Koroški železnici.	35
Friletsa dobra kuharica in izobražena gospodinja želi službo B8jraje v župnišču. Naslov E K., Schmiderer 11I. 9, Maribor. 3»
Tri pesstra proda, vpraša se
Marija, Brezje 65 pri Mariboru. 80
Učenec se takoj spieme pri gosp Anton Marčič, usn ar v Slovenski Bistrici. Ntarost od 16 do 18 let, na tri leta, za obleko in hrano se bode skrbelo.	33
Polrebnjem g prstnega hlapca, ki bi vodil gospodarstvo. Plača po dogovoru. Jožef Plaaina, Rogatec.	22
Išče se pripro ta, resna žena. ki je vajena živeti ca deželi. Znati mora navadno in nekoliko boljšo huhinjo, oskrbovanje perutnine, krav in svinj ter obdelovanje zeliščnega vrta, sploh vse, kar s^da h gospodinjstvu ' onudba z navedbo pla'e na graščino Štaj hof pri Radgoni.	23
■llncr se sprejme takoj ali p > zneje, če mogoče samski, za mali, umetni mlinvpri Floganu Gajšek v Loki pri Zusmu Hrana in stanovanje v hiši, zahteva plače se naj v p mudbi navede.	26
Petar!|o želim vzeti v najem. Naslov v upravništifu.	23
Sprejme Be dobra, za vse zsnes Ijiva kuharica z dobrimi i pričevali v «talno službo. Ponudbe ta naslov: barijaWeissmann, H*ren-gasse 22, Maribor	3ii
Za opravnlka, (šaferja,) majerja, želim vstopiti. Več izve se v u-pravništvu	59
Na prodaj: en težki voz, še v dobrem stanu. Ogleda se lahhko pri Valentinu Simenčič,- Obrežna cesta štev. 99 Studenci pri Mariboru	45
Somišljeniki ! flgjtiraite za „Slovenski Gospodami
SUK.NO !
ia orož-'L>jterspergu Sit7 Dno 9 nov. 19 ■ i-e z ve- jo svoto denarja, v Marihor, toda brez potnega lisia. Od tistega časa ni več sluha ne duha o njem. Mogoče, Ca je na desnem brega Dra.e ponesrečil, ker so ga 10. ali 11 nov. Z7ečer v:deli v jeki gostilni v Stnden-cih menovani zapašča ed nega brata Alt j* ja Jerič v Lsjtere-pergu št. 5:97, kamor ae naj bla-g ivali ^oročat proti povrnitvi stro-kov, komur bi bilo Saj znanega e izifinulem Petru Jeriču, ki je bil Jugoslovan.	11
Fatt, 10 let star, se da za svojega aii v službe, kdor ga hoče imeti se naj oglasi pri Pavlini i j Ant m, Koroška cesta štev. t>2, j Maribor.	40 j
Službi crganlsta ;n cerkvenikaje	i
razpisana pri Sr. Lovrencu v Slov.	' gor — Pr šnje je iložiti do
1. februarja pri ccik. padstej-	'

in kamgarn za možke oble se, volno, purhaot in modrovino za žtiiske obleke, fs f 11, ftelo m 01 gano platm za ¡erib n ia:no uanufaktntno biago, kakor tudi r» ne robce, srajce, odeje pro dsja doma in rasp- ž'lja po celi Jugoslaviji zaradi »fl ketca i:akuoa v inozemsivu po čid ivito nizkih cenah veetigovina iu razpoši-ljalna
R, Sterisigcki,£sl|e št. 3 CD i
Slovenija.	49.''
Kar ni odre?8on se j-amrnia ali
vrne denar. -
Naročite takoj ilustrovani cenik
t fj
H
Svati Majšp
ordinira popoldne od L do 3. ure, po nedeljah od 8. do 9. ure pred poldne
v (želja, SCrekov trg 16 (nasproti kolodvora).
sa ®
Gostilničarji, kavornarji, vinogradnik! pozor!
Tgcvina z vina m
Osel & Cajnk@y Slov.Grsdee
Naznanjava, da imama veliko zalogo najboljšega sorti ranega vina kakor: maškateljc, rizling, šipon, bnrgnndec, portn giser, šilhar, pristnega !jut«me čaa», pekrčana, haložana, bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska stara ia
nova vina.
iz vseh vinorodnih krajtv vsa najboljša vina po najboljših cenah.
Vino y steklenicah (buteljke).
Razpošiljanje viša v sodih od 501 naprej.
Se priporočava
Andrej Oset in Fr&njo Csjnke.
Pšenični otrobi
prve vrste r dda:a v vsaki množini v
Eksportni trgovini Fer d« Sert
Maribor, Koroška cesta 21.	41
OGLAS „U N10 N - P R 0 P A G A N D A , MARIBOR
INDRA ČAJ
razpoilll« v šfcatijioah na !debele«
"BALKAN" 9 Coloniale „ MARIBOR.
Spifit 95 odstotni, dokler v zalegi!
„IDEAL"
Fran Josipa cesta 9 HS&r- bor Vetrinjska ulica 16
Pralnica, S^etkilikalnlcis CmiUmc m
za ženske in moške cbleke. Vodstvo odlikovano na razstavi v Pariza 1914.
Preselil se je zavod za oglas, reklamo in trg. promet
„ U n i o n - Propaganda "
w Gosposko ulico 44.	s
«d»©r škode
po požaru!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska ibss
Vzajemna zavarovalnica.
Slavni s s stop za naše obmejne kraje je v Ceiju (Breg); V SfarSboru daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št 10; v acsoic? pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavaruite se pri domači zavarovalnici.
Gospod lekaraar pl. Trnii6czy v Ljubljani!
Narc čam po pošti 5 paketov »Mastina«. Dajai sem ga po n&vodilu na teden f nkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre. uspeva, se debeli in masti. Srčna hvala!
S pozdravom Franc Txubiansky, Lugos (Banat).
Primešal „Mastin" trmi.
Ce živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje re-dilnost, vsled tega težka živina, mast meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest prašks »Mastin«, On pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestilna «redstva za Krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek »Ma tin« je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rstnu in na Dunaju, Tisoči gospo darjev hvalijo »Mastin«, ko ga ei;krat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavoiev praška »Mastin« zadostuje za 5 mesecev za en»-ga prašiča sli vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme »Mastin« prodajati vsak irgove; in konzumna društva. Ako se pri vas v le k&rnah in trgovin*h ne H< bi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnici »Mastina«, to je
lekarfi&r Tr«tSt€š«sy v LlubSteni
5 zavojev (paketov) »Mastina« za K 17*50 poštnine prosto na dom Od tam s,e pošilja »Mastin« s prvo 369	pošto na vse kraje sveta.

arel Kociiancic
kamnoseška industrijska obft v Maribor u
Schillerten« ulic« 25
priporoia svojo zelo bogato zalogo v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-valne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobanka dela. Prevgema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vaa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje 1 Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mramor in
sienyt.	1664—424
Slovenski slaščičar
MILAN KOSER: MARIBOR
Grajski trg
se priporoča cenjenemu občinstva v poset in za naročila finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in domače potrebe.	165®
Odvetnik
dr. Lenart Boezio
si usoja naznaniti,
da Je otvofil sirojf» pisirn o v Gornji Radgoni,
Spodnji gris štev. 12.
557
Siran 8.
SLOVENSKI GOSPOBAE.
14. januarja .1920
Re-iierievswl'ca Stev. 1
Telefon številka 375
" - 'mm
m»
Skladišče
Korona cesta itev. 19
Telefon številka 273

Centrala: LJubljana Pogrni: Trsi Du mm
Trgovska, špedicijska komisijska delniška družba si usoja naznaniti slav. občinstvu,
d§ i® s 1.:proiincem ustanovila v Mirifeoru svefo
opv
dr
B
ki prevzema špedicije vseh vrst, prevažanje blaga, zacarinjenje, prevoze z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, prekmorske kupčije, uvoz ter
izvoz raznega blaga, prodaja vsakovrstnega kolonijalnega blaga na debelo. Ker je naša tvrdka največje domače podjetje te vrste v Jugoslaviji in ima najboljše zveze z inozemstvom, upamo, da bodete poverili svoja cenjena naročila nam. Zagotavljamo solidno in točno postrežbo. Spoštovanjem
55 BAIKAN S
trgovska, spedkijska in komisijska d.
		
	111 li 111M1111111M111111111111111111 i l u 1111111111 Ii 1111 tli 1111111 111 r l mil 11 i 1 ir i	
Naglavni robci, barhenti za obleke sukna, šiione, črn klot, vse vrste krtač, britve, glavnike, toaletno milo, krema in vaselin-mast za čevlje itd po najnižjih cenah
pri
Alojzij Oniušek.
kom. skladišče v Marib oru, Glavni trg
Cebelni vosek,
suhe satine in odpadke sveč kupnin po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 90, Spodoja Šiška. 1799
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter
vsakovrstna drva za kurivo. Filter Glase?, lesna trgovina v
Rušah pri Mariboru.	1796
8pre|m3 se dobra, za vse zanesljiva kuharica, z dobrimi izpričevali v staino službo. Ponudbe na naslov: Mari a Weismann, Herrengasse 22, Maribor. 16
Govorite povsod slovensko!
Jugoslovanske
* ifi z n i rske podjetje
druibi 2. o, z. Inženirska Pisarna In stavbene» p^dletie LJUBLJANA, MARIBOR
S3 Soda» ulica štev. 2&B	Vlktrtnghefava «lica it. 34
Brzojavni »aslovi: JIP—LJUBLJANA.----JIP—MARIBOR
Oddelek 1. Projektni proračun. Nasvetov» aje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo
Oddelek 2.	•
Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska milioracija Oddelek 3 Beton, železobeton. Železne konstrukcije
Oddelek 4.
Železnice, ceste, predori, mostovi
Oddelek 5.
Industrijska in gospedarsia poslopja
Oddelek 6.
Komercialno razpečevanje gradiva^ orodja in industrijskih tvarin
Odvetnik
nHBPeaMNNOMnn»»
■m
Mm /
Zahyala.
Potrti vsled velike žalosti nad prebridk* izgubo našega pr«blagega in ljubljenega soproga, očeta, brata, strica itd.
Ivan» Olzej
posestnik* v Polčah, izrekamo prisriao zahvalo veem dragim prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so bili rajnemu kakor tudi nam. v pomoč in tolažbo v njegovi dolgi bolezni. Posebne se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili tako krasen pogreb, in spremili rajnkega na zadnji pet.
Zabvaij«jemo «e č. duhovščini, posebno g. kapi. za nagrobni govor, si. požarnima hrambama iz Bras-lovč in Le tuša, ob ž. odboru, si. pevskemu dr jfetvu, orožn'štvu, prijateljem iz Goniil»kegs, 8v. Jurja in drugih sosednih občin. Zlasti pa se tudi zab ralime vel. »poit. g dr. červioku za mnoge obiske v njegovi bolezni, in spr.mstvo na njegovi zadnji poti. Boj plačaj vsem daroralcem vencev iu vsem ki so nam bili tolažba in p.moč ob naši veliki izgubi!
Polče, dne 2. prosinca 1920.
Žalujcrča rodbina Cisej.
S ¥81*1 HoJny «zaloga poljedeljskih strojev v Mariboru, Tegetthofova cesta št, 45 nasproti glavnemu kolodvoru priporoča cenjenim posestnikom sledeče stroje, kateri se nahajajo v zalogi, v nakup : vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline, sadne mline, stiskalnice, drobilne mline, travniške brane, izvrstno pocinkane brzeparilnifcs v velikosti 50 do 160 litrov. /.
Nadalje priporočam stalne in prevozne motorje, čistilne mlatilnice ip druge potrebščine. Ker se mora s tem računati, da bodo cene zopet poskočile, bi bilo v lastnem interesu vsakega posestnika, da si nabavi prej ko mogoče stroje, katere potrebuje za prihodnje leto. — Preskrbim tudi slamoreznične nože po dnevni ceni. Postrežba točna. Na dopise se takoj odgovorja. 526
20 000 kron nagrade
plačam takoj tisti osebi, ki mi more dokazati kak tihotapski čin, ali pa da sem sploh kedaj bil soudeležen pri tihotapstvu, oziroma da sem v kaki družbi govoril ali se zavzemal za 4S4	jO»».«»I« veleposestnik na tihotapstvo. 1 Me* ŠTM mi1, RancipriPesnici
Občinski urad Muta oddaja gostilno in stanovanje v [občinski hiši pri Dravskem mo&tu na Muti, istotako tudi pobiranje mostnine in javne tehtnice. Poleg gostilae je tudi njiva 14 ar in vrt 8 ar. Ponudbe je vlagati do 1. svečara 1920 na občanski urad trga Muta.
Obiinski urad trga Muta, dne 7. jan. 1920.
Gerent: MH&Š ©SSt
Oznanila Union-Propagande, Maribor, Gosp. nI. 25. !
Barva
i J
un
ČiStl
vsakovrstno biftgo. "M-^S-«»	obleke
Pere in svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce,
- Tovarna J OS, REICH,
MARIBOB, Gosposka ulioa *t 38.
Poštna naroHla se izuršuieio tečno
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA ¡POSOJILNICA
r* z. x n. z. V R6AR'BORU, STOLNA ULICA 6
Obrestuje hranilne «loge po 3 odeto t.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
U'?dne ure v edo m 5et**tetc od 9.
d» 12 ure, y oob >to od 8. d» 12.
dr. Andrej Veble
naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno pri Sy.Lenartu v SI. g,
(v posojilniški hiši, I. nadstropje).	516
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile
FRANJO
Hir!bf»f, Pobrelie
T5
P Speeijaiit« tu t Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje,, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov Popravi |aln um vsakovrstnih strojev, spojevanjo strtega litega žei6?a ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa in medenine t lastni tovarni — Knnis ■taro železo I — Lastni inženirji za Izdelovanje narisom
j tovarni.	1514—29S
HmitHIIIIOlilill
Najnovijst 1
Sv. Evangelij i in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molit-venika Učna. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirili
v Mariboru,
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
99
CROATIA'
567— 250
savarov&lna ssdrusa * Zagrebu»
Zavarovalni oddelki:
Požar	Tlom	Nezgodo
Življensko zavarovanje Ljudsko zavarovanje brez zdravniške preiskave,
Ponudbe sprejema in daje pojasnila:
Okrain! zsstoo za Marlber ¡it -oblico.-
Stavci Tonile, Maribor Windenauerjeva ul. 8.
Raznašalei
za naše liste se sprejmejo proti do-
»
hre nu zaslužku. Cirilova tiskarna.
m* tmtoßrt»* JWL tiakoi- S ■ »'.«*<
DSfeärond
HSbS	R» {Me « UBte