Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica. Piaz/,a Vittoria 46/11. Pošt. preti, (casel-la postale) Trst 431. Poštni če kovni račun Trst 11/6464 Poštnina platana v gotovini TEDNIK
NOVI UST
Posamezna štev. 70.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE
St. 816
TRST, PETEK 6. NOVEMBRA 1970, GORICA
LET. XIX.
Kje je Vendar VarstVo Krasa?
V našem listu smo že večkrat opozorili na problem takoimenovane zaščite oziroma varstva Krasa ter ožigosali brezbrižnost v tem pogledu in poskuse, da se varstvo kraških lepot in etnografskih zanimivosti izigra. Pokazali smo že na razne primere izigravanja predpisov (na papirju) in uničevanja, in vendar se ni nihče zganil in uničevanje se ni ustavilo. Celo vedno hitreje gre naprej. Kdor obišče npr. Veliki Repen vsakih štirinajst dni, mu nujno pri vsakem obisku padejo v oči žalostne spremembe, ki se tam dogajajo, kljub vsemu govoričenju o »zaščiti Krasa«
Veliki Repen je seveda samo en primer. Podobno se dogaja drugje, le da je Veliki Repen vas, ki je veljala doslej zaradi svoje čudovite lege in zaradi svojih do nedavnega še precej ohranjenih arhitektonskih značilnosti za posebno zanimivo in privlačno, vredno, da se zavaruje njene posebnosti tudi za bodočnost. Toda v zadnjih nekaj letih je ta vas popolnoma spremenila svoj obraz za tistega, kdor pride po cesti z Opčin. Pravo vas so zakrile nove hiše priseljencev in domačinov. Že en kilometer zunaj vasi, na nekdanjih ograjenih travnikih stoje zdaj moderne hiše z ograjami iz cementa in železa. Če je uporabljan tudi kamen, je zglajen in ■>popravljen• z betonom. Na cesto zijajo garaže. Nekatere hiše so proti vsem modernim ur banističnim načelom zidane ob cesti. Nekdanje značilne kamenite ograde pri tem postopno izginjajo. Svoj čas smo že opozorili, da je tako izginila z ograjo vred kamenita plošča, ki je spominjala na smrt mladega dekleta, ki jo je ubila še v preteklem stoletju strela, ko se je vračala iz Trsta. Okolica hiš se spreminja v smetišče. Vsepovsod je videti kupe izkopanega kamenja in razrite zemlje. Očitno se pripravljajo nova gradbišča.
Namesto da bi bila ureditev »Kraške hiše« osvestila vaščane in jih navdala s ponosom na stare lepote, katere dediči so in katere varuhi naj bi postali (pri čemer seveda ni izključena modernizacija hiš pod strokovnim vodstvom arhitektov in etnografov, ki se na stvar razumejo, saj novo je še lepše, če je oplemeniteno s staro lepoto in s tradicijo), se zdi, da je v ljudeh le še pospešila željo po »modernizaciji« za vsako ceno. Na raznih koncih vasi lezejo iz tal grde nove hiše brez okusa. Gostilničarji, ki so prepričani, da je »Kraška hiša« le zaradi njih, modernizirajo svoje obrate v najslabšem »stilu«, pri čemer skrbno pazijo, da ni nikjer nobenega slovenskega napisa. Bogve zakaj so raz dejali značilno središče vasi. Uničili šo kos vinograda s kamenito ograjo in napravili asfaltiran trg s cementno in kričečo plavo pleskano železno ograjo. Nad njo križi reklama za »Coca Colo«.
Na srečo so vsaj prestavili spomenik, ki ga je skoraj pred sto leti postavil nek ugledni domačin »za mir domovine«, k bližnjemu zidu.
(Nadalj. na 8. strani)
PO ZASEDANJU V RIMU
Prejšnji teden se je v Rimu zaključilo redno zasedanje itali jansko-jugoslovanskega odbora, katerega obstoj in delovanje sta predvidena v posebnem statutu londonskega sporazuma iz leta I954 in ki je bil ustanovljen za zaščito slovenske manjšine na Tržaškem in italijanske manjšine na Koprskem in v Bujščini. Zasedanje je tokrat trajalo deset dni, kar pomeni, da sta imeli obe poslanstvi dovolj priložnosti za nadaljnjo poglobitev manjšinskih vprašanj.
Kot izhaja iz uradnega sporočila, ki je bilo izdano ob koncu zasedanja, je mešani odbor ponovno posvetil največjo pozornost šolskim problemom. Italijansko odposlanstvo je jugoslovanskim predstavnikom sporočilo, tla bodo v kratkem izdani ukrepi, ki bodo omogočili, da se uredi zlasti vprašanje rednega staleža za profesorje. Vnebovpijo-ča krivica je namreč, tla je večina slovenskih profesorjev še vedno na začetniški stopnji svoje kariere, čeprav svoj poklic opravljajo že več kot dva jset let. Vse to se'doga ja, ker pristojna oblastva niso poskrbela za polno izvedbo zakona o ustanovitvi slovenskih šol, zakona, ki je bil izdan že pred 9 leti. V tej zvezi kaže, da se je nekaj vendarle premaknilo, saj smo pred kratkim brali, da je tudi deždni predsednik Berzanti posredoval pri ministru za šolstvo v prid slovenske šole.
VPRAŠANJA ŠOLSTVA
Kar zadeva osnovno šolo, je vprašanje rednega staleža učiteljev zadovoljivo rešeno, ker sta bila razpisana že dva natečaja, za eno samo prosto učiteljsko mesto pa je bil razpisan nov natečaj. Neurejeno pa je ostalo vprašanje natečajev za dodelitev mest didaktičnih ravnateljev in nadzornikov kot tudi problem ustanovitve mesta posebnega funkcionarja, ki bi bil odgovoren za slovensko šolstvo na šolskem skrbništvu.
Na zasedanju mešanega odbora je bila predmet razgovorov vrsta drugih problemov, ki jih v korist narodnostnih manjšin pred-
videva posebni statut londonskega sporazuma. Za slovensko manjšino na Tržaškem je na primer vedno aktualno vprašanje uporabe slovenščine v odnosih z oblastvi (upravnimi, sodnimi in drugimi), dvojezičnih napisov ob cestah in na javnih poslopjih ter primernega zastopstva Slovencev v raznih javnih ustanovah ter komisijah.
Reči je Ireba, da se ti problemi v zadnjem času vsaj delno urejajo na ravni krajevnih uprav, zlasti po sporazumih med sre-dinsko-levimi strankami in Slovensko skupnostjo, oziroma Skupno slovensko listo. Nihče seveda ne more tej praksi zanikati pomena, vendar sc nam zdi, da bi vsi ti proble-more nuditi nihče drug kot ustrezen zakon, mi morali imeti trdnejšo podlago, ki je ne S tem bi se preprečila skušnjava, da postanejo predmet morebitnega barantanja in nja vprašanja, ki po svoji vsebini in pome-morda tudi strankarskega instrumentalizira-nu nekaj takega nikakor ne dopuščajo.
KULTURNE USTANOVE
Sporočilo o zasedanju govori na koncu o delovanju manjšinskih kulturnih institucij ter o nadaljnjem prizadevanju za kulturne in druge izmenjave med obema državama. Kar se tiče slovenskih kulturnih ustanov tržaških Slovencev, je tako rekoč še sveža vest o sklepu tržaške pokrajine, s katerim se je zaključil postopek za priznanje javnega značaja Slovenskemu gledališču, kar je v tesni zvezi predvsem z dodeljevanjem prispevkov iz javnih skladov. Druge slovenske kulturne in športne ustanove prejemajo že nekaj let določene prispevke od dežele. Tu pa ostane odprto vprašanje, ali je višina teh prispevkov sorazmerna s prispevki sorodnim italijanskim organizacijam, oziroma ali ustreza potrebam in dejavnostim slovenskih ustanov ter organizacij.
Italijansko-jugoslovanski mešani odbor opravlja seveda koristno delo za obe priza-(dalje na 2. strani)
0
rsivu v
Kljub neugodni gospodarski konjunkturi je gospodarstvo Furlanije - Julijske krajine prikazalo v letu 1969 pozitiven strukturni razvoj. To je bila ena glavnih ugotovitev deželnega odbornika za načrtovanje Stop-perja, ki je govoril na zadnjem zasedanju Deželnega gospodarsko-socialnega odbora (CRES). Vendar je Stopper glede tega pojasnil, da šc niso na razpolago vsi potrebni podatki, ki bi omogočili splošno in dokončno ocenitev.
Poročilo odbornika Stopperja je obravnavalo pet glavnih področij: demokratsko stanje, delovno silo, produktivnost, obrale in bančne naložbe. Demografski premiki kažejo
na pomemben in razveseljiv pojav: prebivalstvo se je povečala za 3 tisoč ljudi, v glavnem zaradi večjega števila vpisov (priseljenci) kot izpisov (izseljenci), povečali so se tudi notranji premiki v deželi, kar je opaziti že več let: v letu 1968 20.482, leta 1969 21.448.
UPADANJE ZAPOSLENIH V TERCIARNIH DEJAVNOSTIH IN V KMETIJSTVU
Na področju delovne sile beležimo zmanjšanje zaposlenih ljudi na kmetih za 9 tisoč ljudi, za 10 tisoč pa se je zmanjšalo število zaposlenih v terciarnih dejavnostih; celotno zmanjšanje pa je krilo povečanje delovnih mest v industriji za 19 tisoč enot. Odbornik (Nadalj. na 2. strani)
Konferenca ZKJ o položaju v Jugoslaviji
V drugi polovici preteklega tedna je bila v Beogradu konferenca Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so obravnavali pereče gospodarske in politične probleme jugoslovanske federacije.
Ob koncu konference so odobrili dolg dokument s sklepi, ki poudarjajo med drugim naslednje glavne teze: socialistično samoupravljanje se uveljavlja kot temeljni družbeni odnos, a resni problemi ovirajo njegov razvoj; narejeni so bili nadaljnji koraki v razvijanju jugoslovanskega socialističnega samoupravnega federalizma na podlagi povečane nacionalne enakopravnosti; pri razmejevanju funkcij federacije, republik in pokrajin je treba ohraniti v pristojnosti fe-
PO ZASEDANJU V RIMU
(Nadaljevanje s 1. strani)
deti narodni manjšini. Kot je znano, ta odbor ni pristojen za reševanje obravnavanih problemov, saj daje le nasvete svojima vladama, a je že zato važen, ker omogoča, da se odgovorna oblastva sproti seznanjajo z manjšinsko problematiko, da so nanjo opozorjena in da ne gredo ti problemi v pozabo, oziroma se postavljajo v drugo vrsto.
Kljub temu pa sc nam zdi, da je napočil čas, ko lahko državniki,obeh strani gredo ob proučevanju manšinskih vprašanj izven tesnega področja, ki ga določa londonski sporazum, ter začno resno upoštevati neizpodbitno dejstvo, da slovenski živelj ni samo na Tržaškem, temveč tudi na Goriškem in v videmski pokrajini, ter da žive Italijani tudi drugod po Istri in ne samo na ozemlju bivše cone B. Tako stališče ustreza ne samo načelom pravičnosti, temveč je tudi edino, ki lahko jamči, da se bo nadaljeval proces prijateljskega in tesnega sodelovanja med obema državama tudi v prihodnosti.
V Južnem Vietnamu vlada skoraj zatišje. Tam so imeli Američani v zadnjem tednu najnižje izgube v petih letih.
Smrt bivšega kralja Tetra
V neki bolnišnici v Los Angelesu, kamor se je bil šele pred kratkim preselil, je umrl, v četrtek zjutraj, baje za rakom na jetrih, bivši jugoslovanski kralj Peter II. Karadžor-dževič.
Star je bil šele 48 let. Kol znano, je bil dejanski kralj Jugoslavije samo 10 dni, od Simovičevega državnega udara 27. marca 1941 do 6. aprila istega leta, ko so Nemci napadli Jugoslavijo in je vlada s kraljem vred pobegnila v tujino. Od takrat se ni nikoli več vrnil. Po vojni so ga v Jugoslaviji tudi formalno odstavili in proglasili republiko. Petra pa so še vedno smatrali za kralja določeni srbski begunski krogi in rajni dr. Miha Krek ter najbolj konservativni del vodstva bivše slovenske JRZ, ki se imenuje zdaj spet SLS.
V srbski pravoslavni cerkvi v Trstu so priredili v četrtek zadušnico za umrlim Petrom II. Ta je imel v svojem zasebnem življenju enako malo sreče kot v političnem.
dcracije obrambo neodvisnosti in boj za mir v svetu na podlagi politike neuvrščanja, e-notnost socialističnega somoupravnega sistema in enotno tržišče z vsemi medsebojnimi odvisnostmi, obveznostmi, pravicami in kompenzacijami; temeljiteje je treba analizirati gospodarski položaj.
Konferenca je ugotovila, da »ZKJ ni bila dovolj odločna v boju proti antireformnim težnjam«. Dokument govori tudi o krepitvi obrambe in o odnosih ter odgovornosti v ZKJ.
Na splošno je vzbudil dokument vtis, da si vodstvo ZKJ resno prizadeva za odpravo sedanjih težav, da pa je na konferenci ponovno prevladala gostobesednost na škodo jedrnatosti in jasnosti, v gostobesednosti pa se lahko skrivajo novi kompromisi in nejasnosti.
Zvezni izvršni svet je že začasno zamrznil cene vseh industrijskih izdelkov ter najvažnejših živil ter začel s tem uresničevati novi gospodarski stabilizacijski program. Potrošniška posojila so zmanjšana na 600.000 din. Doslej so znašala en milijon.
Predsednik Tito je zaključil konferenco ZKJ z optimistično noto.
SPOMINSKA PRIREDITEV 1 OROŠKIH SLOVENCEV
Narodni svet koroških Slovencev bo priredil v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo v nedeljo, 8. t.m. ob 14. uri v veliki dvorani Glasbenega doma v Celovcu spominsko prireditev, na kateri se bodo koroški Slovenci spomnili 15. obletnice podpisa av strijske državne pogodbe, 25-letnice osvoboditve in konca druge svetovne vojne, 50. ob letnice plebiscita in 100-lctnice slovenkih taborov na Koroškem.
Sodelovali bodo mešani zbor »Danica« iz Št. Vida v Podjuni, folklorna skupina iz Sel, Glasbena podjunska skupina in gostujoči skupini s Tržaškega ter iz vrst Gradiščanskih Hrvatov. Vabila so poslali tudi predstavnikom in organizacijam slovenske manjšine v Italiji.
— o —
Nixonovn vlada na torkovih delnih voli tvah ni doživela katastrofe, ki so mu jo napo vedovale vse levice, ni pa tudi doživela uspeha, v katerega je sam upal. Okrepil je položaj svoje vlade v senatu, kjer razpolaga zdaj baje z »de lovno večino«, pač pa so republikanci izgubili nekaj mest v predstavniški zbornici in guver nerjev.
0
v
(Nadaljevanje s I. strani)
Stopper je pri tem pojasnil, da je število za poslenih ostalo isto, a se je občutno zmanjšalo število brezposelnih. Zmanjšanje zaposlenih v primarni in terciarni dejavnosti obsega — podobno kol v vsedržavnem merilu — predvsem opustitev dejavnosti »neodvisnih« delavcev — to se pravi malih podjetnikov, prostih poklicev, samostojnih delavcev in pomočnikov. Povečalo pa se je število »neodvisnih« v industriji, predvsem v manjših podjetjih z obrtniškim značajem.
Iz analize, ki jo je podal odbornik Stopper, je torej razvidno, da sc je zmanjšalo definitivno izseljevanje v tujino, če se bo ta težnja nadaljevala, bo moč izpeljati spremembo strukture delovne sile, predvsem s preusmeritvijo v industrijske dejavnosti; istočasno pa bo moč zmanjšati razvojne težave zaradi pomanjkanja delovne sile, ki jo je že občutiti v nekaterih področjih.
PODELJEVANJE POSOJIL
Pri obravnavi podatkov o posebnem kre * ditiranju je Stopper ugotovil, da bo moč na daljevati s sedanjim ritmom potenciranja in moderniziranja produktivnih struktur, po-| sebno še industrijskih. Podatki, ki zadevajo posojila za kreditiranje industrije in javnih del, beležijo prirastek, ki znaša približno 12 odst. To se pravi, da je leta 1969 bilo podeljenih 25 milijard lir več posojil kot leta 1968. Obsežne investicijske naložbe so tudi sad javnega posega, pri čemer je predvsem čutiti vpliv deželne uprave, ki je za infrastrukture nakazala približno 3 milijarde lir.
Glede produktivnosti je Stopper opozoril, da so nekateri konjunkturni pojavi negativno vplivali na celoten potek v letu 1969. Kmetijska proizvodnja je padla za 9 odst. in slaba letina je verjetno povzročila, da je selitev s podeželja ostala velika.
INDUSTRIJA IN TRŽAŠKI PRISTAN
Na industrijskem področju je bilo opaziti upadalno težnjo predvsem v drugi polo-
vici leta, ko je bilo čutiti posledice stavkovnih gibanj in obsežne epidemije gripe. Prizadeto je bilo tudi gradbeništvo, ker je zapadel zakon o ugodnostih na urbanističnem področju. V tržaškem pristanu pa so istočasno zabeležili nadaljnje povečanje prometa: prirastek znaša 14,5 odst. pri raztovoru (glede na leto 1968): od 19.120.000 ton na 21.894.000 ton, in ga je pripisati predvsem naftovodu: pri kosovnem prometu pa je prirastek znašal 13,2 odst. Natovorjeno blago pa se je povečalo za 18 odst. in prešlo od 1.906.000 na 2.245.000 ton.
Še nekaj pomembnih in razveseljivih po datkov: potniški promet na deželnem letali šču v Ronkah je narasel za več kot 65 odst. (od 36.1000 na 59.800); blagovni letalski promet je narastel za skoro 49 odst. Na trgovinskem področju je bilo izstavljenih 465 licenc, od katerih 351 za trgovino na drobno( ne jestvine); glavni delež pri tem sta imeli videmska in pordenonska pokrajina. Rahel prirastek so zabeležili tudi pri hotelskih gostih (skoro I odst.), občutnejši pa je prirastek dnevnih prisotnosti v nchotelskih obratih (+ 16,4 odst.).
HRANILNE VLOGE
V zadnjem delu svojega poročila je odbornik Stopper govoril o obratih in bančnih naložbah. Hranilne vloge so sc dvignile za 12,3 odst. glede na leto 1968. Še večji prirastek pa beležijo pri posojilih, kjer znaša 28,6 odst. To gre predvsem na račun podjetij, ki so ustvarile večje zaloge neprodanega blaga.
Na koncu je Stopper poudaril, da je na deželno konjunkturo obsežno vplivala vsedržavna in meddržavna. Isto velja za spremembo strukture zaposlenih (zmanjšanje »neodvisnih« delavcev zlasti v kmetijstvu in trgovini ter povečanje delavcev v industriji), kjer je občutiti vpliv vsedržavnega stanja, čeprav o Furlaniji - Julijski krajini lahko rečemo, da je bil potek nekoliko ugodnejši.
Masi pogledi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:ii:ii niiiiiiiiiiiaiiiuiiia mn
.lli|lllllllllll|lllllllllll|lllll|ll|lllll|llllllll|lll::l ll.llll: I:
Vojna je nesmiseln pokol nedolžnih žrtev na obeh straneh bojne črte; nesmiseln predvsem zato, ker se človeške situacije ne smejo reševati po taki poti.
vojna fcot listo zto
• V svojem prispevku k diskusiji ob filmu Uomini contro sem zapisala tudi trditev, da je vsaka vojna absurd. Absurd je po mojem zato, ker mora človek tudi v primeru, da se bori za plemenit cilj, poseči po sredstvih, ki teptajo človečnost. Sicer pa se zavedem, da se da o tem abstraktno diskutirati v neskončnost, posebno če nekdo pristopa k diskusiji s psihološko-filozofskega vidika, drugi pa s politično-zgodovinskega. Mislim pa, da moj vidik le ni do kraja za lase privlečen. Edvard Kocbek, eden od glavnih pobudnikov oboroženega odpora proti okupatorju med zadnjo vojno, je v svojem partizanskem dnevniku Listina (str. 65) opisal tudi pogovor z brigadnim funkcionarjem. Ta mu je med drugim izjavil :
»Nisem več nedolžen. Ti veš, kaj mislim. Šele čez nekaj let bomo smeli reči, kar že danes vem: VSAKA VOJNA JE PREKLETA, TUDI OSVOBODILNA.« (podčrtala A) »Najbrž nisem slab človek, toda pravega miru ne bom občutil v svojem življenju.« »Vztrepetal sem ob plemenitosti, ki je zažarela iz njega...«
Alenka
• Upam, da si danes nihče ne dela posebnih utvar o oblikah vojne, ki bi bile ob današ-jem napredovanju tehnike mogoče. Govorim seveda o vojni na splošno, ne pa o lokalnih in omejenih spopadih, ki pa imajo po svoje tudi dobršno mero nepotrebnosti in nesmisla. Generali, ti pošastni in brezčutni režiserji oboroženih spopadov, že preu-
Nasilje {tedaj tudi vojna) je nekakšna navzdol obrnjena spirala, ki v brezkončnost poraja predmet svojega uničevanja.
M. L. King
čujejo današnjo strategijo v strašnih merskih enotah megadeath ((= milijonih mrtvih). Se pravi, da je današnje orožje namenjeno predvsem civilnemu prebivalstvu.	Zato,	napasti
neki narod pomeni isto kot uničiti ga.	Sodelovanje v taki vojski je »čisto zlo«, pa	naj	ga
gledamo iz kateregakoli moralnega zornega kota. O tem menda ne sme biti dvomov.
Kakšen pa naj bo naš odnos do obrambne vojske? Cerkev in ustava nam govorita, da je obrambna vojska pravična in nujna. Pa razmislimo, v kakšnih oblikah je pravzaprav danes obramba mogoča. V vojni	z atomskim orožjem imaš eno samo	možnost, da	se
rešiš in zmagaš: rešitev je v tem, da	prehitiš sovražnika in prvi streljaš;	to pa je	že
napad, ne več obramba.
Vidimo tedaj, da obrambne vojske danes ne more biti, vsaj ne v takih oblikah, kot se nam kaže skozi prizmo zgodovine. In če ne moremo najti opravičila niti za obrambno vojsko, tedaj ne moremo govoriti niti o pravični vojski, ki je ni in je ni niti za Cerkev in ne za ustavo.
Ali smo zaradi tega nemočni pred zlom? Mislim, da bi lahko na svetu marsikaj dosegli s človeško silo, ki ni zgolj fizična in brutalna. Žal pa smo vse premalo razumeli velik in globok nauk, ki so nam ga prinesli apostoli nenasilja in miru: Kristus, Gandhi in M.L. King.
Vera
Te dni sta prišla na slovenski knjižni trg dva prevoda svetovno znanih del. Pri založbi LIPA je izšel prevod Benzonijeve knjige Lepa Katarina. Izšel je tudi prevod znanega ameriškega romana Papillon, ki ima v slovenščini naslov Metulj. Slednji prevod pa ni izšel pri koprski založbi Lipa, ki bo kljub temu skušala ohraniti svojo tradicijo težko razumljivih in visoko angažiranih znanstvenih publikacij domačih in tujih avtorjev, kot so Benzoni, Selinke, Sagan, Golon in še kaj.
Dragi tov. Piero,
toliko časa je že, kar sem ti hotel pisati, pa kaj hočeš, časa ni. Saj veš, da sem vedno angažiran v kakšni pravični borbi za naše ljudske množice kot glasnik osnovnih teženj delavskih ljudi za zaščito njihovih koristi in za rešitev njihovih vprašanj. Zadnje čase pa je začelo v mojem loncu nekaj čudno vreti in prekipevati. Zatrdno upam, da mi boš s svojim odgovorom razpodil vse črne misli in skeptične poglede. Saj je rekel tov. Amendola, da je ena in samo ena pot, ki nas bo pripeljala h končnemu cilju. In ti veš, da sem do zdaj zavračal vsa pogubna obotavljanja in dvome prav z vero v naše edinstveno pot do tega našega še bolj edinstvenega cilja.
Zdaj pa so me zmedle obrtniške volitve s svojim dvomom: ali za listo št. 2, ali za listo št. 3. Druga lista je, kot veš, prišla iz krogov in rotacij SKGZ, tretjo pa so podprli in priporočali dva člana izvršnega sveta SKGZ in njen podpredsednik. Ja, kako pa to? Mar sta dve poti k istemu cilju? Res ne vem, kaj bi na to dejal tov. Amendola in morda še kdo pred njim. Ali pa sta to dve poti, vsaka k svojemu cilju? Toda, dva cilja! Saj to sploh ni mogoče, saj bi to spadalo že v kompetence ideološke komisije za deviacijonizem. Slišal sem, da ima ta forum zadnje čase strašno dosti dela. Daj, tov. Piero, piši mi kaj o tem, saj veš, da sem vedno z naslado izganjal hudiča iz naših celic.
Pa še za nekaj bi te prosil. Verjetno že veš, da se zadnje čase naši tovariši v občinskem svetu pretegujejo v teku raznih razprav za tre-bensko smetišče. Priredili so tudi odločno manifestacijo proti podganam in proti tovornikom (= ljudje, ki prenašajo tovore — op. ur. n. po.) javne čistoče. Zato mi pomagaj širiti sledeče geslo:
Boj zatiranih slovenskih slojev ima objektivne zaveznike v italijanskih zatiranih in izkoriščanih slojih v borbi proti kapitalističnemu nasilju na trebenkem smetišču. Mladinski odbor »Matija Bubec«.
Hvala za uslugo tov. Josip.
PREJELI SMO
Cenjeni gospod F. J.
Vaša kritika,, namenjena Alenkinemu zapisku v rubriki NAŠI POGLEDI, je sprejemljiva in mislim, da bo dekletu (zaradi njene neizkušenosti) tudi koristila.
Mladini se danes zdi skoro nepojmljivo, kaj vsega je morala naša starejša generacija v preteklosti pretrpeti. Vendar nekje izven kritike se z Vami ne strinjam popolnoma. In tu gre za načelo. Zato se vprašujem: zakaj, ko se na našem obzorju pojavi neka nova luč, ko se peščica mladih idealistov vrže z vso vnemo svojih mladih sil na delo, da bi poživila suhoparno životarjenje našega časopisja in prinesla med naše ljudi nekaj novega, prepojenega z zdravim kritičnim duhom mladega človeka, da bi s svojim zagonom dala zgled za objektivno sodelovanje pri obravnavanju vsakovrstnih problemov današnjega človeka (mlajšega in starejšega), ko si ta nucleus zorečih mladincev, navzlic vsem težavam, upa kljubovati indiferenci in narodni otopelosti slovenske tržaške mladine, da bi jo malo razgibal in privedel do treznejšega mišljenja (večkrat imajo podobni poskusi a priori zagotovljen uspeh oz. neuspeh), zakaj smo tedaj vsi pripravljeni skočiti pokonci in ex chatedra kritiziramo levo in desno, na široko in na debelo, ne da bi prej pomislili, koliko te mlade ljudi stane njihov pogum.
Gospod F. J., ste kdaj poskušali sami vzdrževati pri kakem listu ali reviji celo rubriko? Ste se kdaj sploh trgali	za	peresom	do dveh	treh
ponoči, da ste rešili	čast	najprej	listu ali reviji
in nato še sitnosti samemu sebi? In vse to iz čistega idealizma, ne da bi pri tem zaslužili niti za svinčnik?
Jaz v takih izkušnjah nisem novinec.
Kako lahko je bičati napake (včasih celo nedolžne) drugih, samim sebi izprašati vest in si priznati svoje grehe, pa	je zelo	težko. V	tem
človeštvo ni novo; že	sam	Kristus,	pred dva	tisoč
leti, je dejal: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!«
In glejte, če bi se vsakdo, preden iztegne roko (oz. jezik) spomnil teh besed, bi bila kamnita gruda na telesu našega slovenstva danes veliko manjša...
S spoštovanjem	BOŽIČ	Č.
—0—
V	ponedeljek 9. t. m. se bo pričel v Ljubljani na Teološki fakulteti teološki tečaj za laike 1970. Prvo predavanje bo imel prof. A. Rebula o temi Lik Sina človekovega.
Začetek predavanja bo ob 19.30.
BEVKOV VEČER NA OPČINAH
Finžgarjev dom na Opčinah je priredil v sredo popoldne lep »Bevkov večer«, v spomin in počastitev nedavno umrleka pisatelja. Glavna točka sporeda je bil slovenski film »Kaplan Martin Čedermac«. Nastopili pa so tudi recitatorji z odlomki iz Bevkovih del in cerkveni pevski zbor.
—	o —
Medtem ko se nemški zunanji minister Scheel pogaja v Varšavi za sklenitev nenapadalne pogodbe, je prišlo v Zah. Nemčiji do ostrega političnega spopada med Brandtovo vlado in krščansko - demokratsko opozicijo, ki očita Brandtu, da lahkomiselno daje iz rok zadnje karte v odnosih do Vzhoda. Bližnje deželne volitve na Hessenskem in na Bavarskem bodo pokazale, kaj mislijo volivci o Brandtovi politiki
Srečanje izvoljenih predstavnikov Slov. skupnosti
V	četrtek, 29. oktobra, so se na Repen-, tabru sestali izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti iz vse Tržaške. Zborovanja soi se udeležili tudi člani sveta Slovenske skup-| nosti, med njimi predsednik dr. Zorko Ha-rej. V uvodnih besedah je predsednik Harej poudaril pomen srečanja vseh izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti ter naglasil, da namerava vodstvo politične organizacije prirejali redne sestanke svojih izvoljenih zastopnikov v raznih krajevnih u-pravah in drugih ustanovah.
Politični tajnik dr. Drago Legiša je poročal o sedanjem političnem položaju in o delovanju Slovenske skupnosti po upravnih volitvah, ki so bile letos junija. Izid teh volitev in politično delovanje, ki jim je sledilo, je med drugim dejal Drago Legiša, zgovorno dokazujeta, da je Slovenska skupnost pomemben dejavnik v tukajšnjem javnem življenju ter nenadomestljiva komponenta vse slovenske zamejske politične aktivnosti. Na koncu je še poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju zlasti med izvoljenimi predstavniki in osrednjim političnim vodstvom, da se laže omogoči izvajanje splošnih smernic skupne politične organizacije.
Dr. Rafko Dolhar je nato v daljši intervenciji govoril o organizacijskih problemih Slovenske skupnosti ter v tej zvezi dal vrsto predlogov, ki naj omogočijo, da postane Slovenska skupnost še bolj učinkovita ter današnjim potrebam ustrezajoča organizacija.
Deželni poslanec dr. Drago Štoka je zatem obširno poročal o delovanju deželne u-prave, pri čemer se je zlasti pomudil pri
vprašanjih, ki se neposredno tičejo naše slovenske narodne skupnosti!
V	razpravo, ki je sledila, so posegli številni izvoljeni zastopniki. V svojih intervencijah so poleg krajevnih problemov obravnavali tudi splošna organizacijska vprašanja ter odnose z drugimi političnimi skupinami.
Srečanje je bilo vsekakor zelo zanimivo in koristno ter gotovo predstavlja dobro pripravo na občni zbor Slovenske skupnosti, ki je predviden za januar 1971.
SLIKARSKA RAZSTAVA V SKEDNJU
Prosvetno društvo »Ivan Grbec« v Skednju bo odprlo v soboto, 7. t. m., ob 18.30
SLIKARSKO RAZSTAVO
Na njej bodo razstavljali umetniki Kozman, Vecchiet, Zulian in Žerjal. Razstava bo odprta do 15. nov.
KULTURNI DOM V TRSTU - MALA DVORANA
V soboto, 7. novembra 1970 ob 21. uri
KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solist: DEJAN BRAVNIČAR - violina Dirigent: OSKAR KJUDER
SPORED J. S. BACH: Koncert v a molu za violino in godala
A. VIVALDI (prir. Malipiero): »Štirje letni časi« za violino, godala in čembalo Pomlad (E-dur) - Poletje (g-mol) - Jesen (F-dur) Zima (f-mol).
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V nedeljo, 8. novembra ob 16. uri
L. N. TOLSTOJ
MOČ TEME
drama v petih dejanjih
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na telef. 734-265.
PREJELI SMO
Resolucija občinsfkega sveta v Zčonifcu
V noči med 16. in 17. oktobrom so neznanci, v okviru razbojniške dejavnosti in v poskusu, da se ustvari ozračje ustrahovanja ter v naporih, da se obrne pozornost od ak-
POČASTITEV SPOMINA PADLIH
Slovenska skupnost je v nedeljo, 1. t. m. ■ sc kot tako kaže navzven, dokazuje tudi dej položila vence na spomenike padlim za našo1 sivo, da so bili istočasno pomazani z isto svobodo v Zgoniku, Nabrežini in v Bazovici, j barvo nekateri slovenski napisi na dvojezič-Letos so bili izbrani ti spomeniki, ker nih tablah, ki označujejo posamezne vasi v sta bila tista v Zgoniku in Bazovici pred občini.
kratkim oskrunjena, spomenik v Nabrežini i To dejanje, ki po svoji nezaslišanosti ni-pa je bil odkrit prejšnji mesec.	!	ma precedensov v naši občini, nas vendarle
Na dan, ko se vsi spominjamo svojih dra-j spominja, da se je nekaj podobnega že zgo-gih rajnkih, so tudi predstavniki jugoslo- , di-lo, pri nas pred nekaj leti, ko so isti »ne-vanskega konzulata v Trstu položili vence i znanci« v okrilju noči odnesli dvojezične na spomenike padlim po vsej Tržaški in Go-1 table, potem ko jih je občinska uprava dala riški. Vence so položile tudi Slov. kulturno j postaviti.
gospodarska zveza ter razna partizanska | Spričo tega podlega dejanja, ki so ga ne-združenja.	| znani elementi po svoji že utrjeni metodi iz-
Kriva je bila malomarnost oblasti
vršili v zaščiti noči, ki pa bi morali biti odgovornim oblastem dobro znani, je vzklil med prebivalstvom občine val globokega ogorčenja in ostrega protesta, saj se je to zločin-tualnih in resnih problemov Trsta in njegove sk dejanje izvršilo v času, ki sovpada s 25-pokrajine ter da se pokvarijo odnosi med tu živečima narodoma, v Zgoniku z zeleno oljnato barvo pomazali napis v slovenščini, ki stoji poleg enakega napisa v italijanščini na občinskem spomeniku padlim za osvobodi tev.
Da je bila ta zločinska gesta namenjena predvsem vsemu, kar je slovenskega in kar
V	noči od sobote na nedeljo je pogorela v francoski vasi St. Laurent du Pont, kakih 20 kilometrov od Grenobla, nova, komaj a-prila zgrajena plesna dvorana, v kateri je bilo v hipu, ko je nastal požar, okrog 200 mladih ljudi. Kakih 150 jih je bilo že odšlo, ker je bila ura že dve zjutraj. Ogenj je nastal še iz nepojasnjenih vzrokov, verjetno je kdo iz brezbrižnosti ali v pijanosti odvrgel čik na kako vnetljivo stvar. Ker je bila vsa dvorana obložena z umetno snovjo tipa vinil, je požar v hipu zajel vso dvorano, s hitrostjo eksplozije. Goreča umetna snov je sproščala strupene pline fluor in klor. V desetih tninu-tah je zgorelo vse, z dvorano vred tudi 142 fantov in deklet. Njihova grozno zoglenela
t rupla so'drugi dan gasilci vlačili izpod razvalin. Dva ranjenca sta umrla v bolnišnici, tako da je žrtev doslej 144.
Baje so bila vsa vrata zaklenjena, da bi ne mogel kdo brez vstop:? ce noter. A nekateri so se rešili skozi edini vrata, ki so jih mogli vlomiti, in ker so se skrili v stranišča, kjer so bile stene zidane in niso bile obložene z dekorativnim vnetljivim materialom.
Ta grozni dogodek je pretresel Francijo in ves svet. Mnogi so se spraševali, kdo je kriv, in zahtevali kaznovanje krivcev. Toda krive so oblasti s svojo brezbrižnost jo, tipično za današnji čas. Ali res ni nihče nadziral gradnje dvorane? Kot kaže, niso tega storile (Nadaljevanje na 7. strani)
letnico osvoboditve izpod fašizma, ki je v svoji več kot dvajsetletni strahovladi povzročil našemu ljudstvu nepovrnl jivo škodo in zasekal rane, ki se še niso zacelile.
V	prepričanju, da tolmači čustva vsega prebivalstva občine in slovenske narodnostne skupnosti nasploh, občinski svet, ki se je sestal na izredni seji:
izraža svojo globoko ogorčenost in gnev proti temu nezaslišanemu vandalskemu dejanju, ki ž.ali najsvetejša čustva narodne pripadnosti in nacionalne zavesti ter protifašističnega in demokratičnega duha našega ljudstva, ki si je z lastno borbo in krvjo pridobilo to, kar ima in kar mu pripada po vseh naravnih zakonih, zakaj njegove čeprav omejene pravice, priznane tudi v ustavi italijanske republike, mu niso bile darovane od nikogar;
poziva vse prebivalstvo in vso demokratično javnost, posebno pa mladino na trajno budnost za obvarovanje demokratičnih svoboščin pred vsakršnim reakcionarnim poskusom nazadnjaških sil;
o b v e z uj e ožji odbor 1) naj posreduje pri pristojnih oblasteh, da se krivci, ki jih ni težko odkriti spričo podobnih dejanj, ki so jih isti elementi z enako metodo izvršili v teh krajih, čim prej identificirajo in predajo sodnim oblastem za zgledno pravično kazen,
2) naj oh obnovitvi spomenika priredi javno manifestacijo.
—	o —
BIRSOVA RAZSTAVA
Slovenski slikar Viktor Birsa bo odprl v soboto, 7. t.m., ob 17. uri svojo osebno raz stavo v galeriji »Tergeste«, via C. Battisti 23. v Trstu. Razstava, ki obsega oljnate slike, bo odprta do 16. novembra.
»DAN ZMAGE«
V	sredo so v Gorici praznovali obletnico zmage na Piavi in obenem praznik oboroženih sil ter bojevnikov. Teh pa je vsako leto manj ker ostarevajo in umirajo, in zaradi vedno bolj oddaljenega spomina na več kot polstoletno preteklost. Zastave so bile izobešene po oknih v sredini mesta. Na uličnih vogalih so pa bili nalepljeni, poleg pozivov na čim večjo slovesnost ob spominu na zmago, tudi veliki beli lepaki z izredno ostro ironijo proti takim proslavam, češ da bi bilo bolje, če bi jih imenovali »dan smrti«. Na vrhu lepakov, nalepljenih z uradnim dovoljenjem, je narisana mrtvaška glava; podpisan pa je neki »protimilitaristični odbor«.
Pri osrednji proslavi na pokopališču v Sredipolju je bil navzoč tudi ministrski predsednik Colombo.
SAMI SO SI PODALJŠALI POČITNICE
Dijaki goriškega šolskega zavoda za u-metnost so si samovoljno podaljšali počitnice ob vseh svetih. Prejšnjo soboto so se med poukom zbrali v posebni sobi k sestanku, ne da bi vprašali ravnatelja za dovoljenje, kakor je predpisano.
Ravnatelj je stopil med dijake in jih je pozval, naj se vrnejo v učilnice. Dregnil pa je v osje gnezdo. Zato je izključil od pouka pet dijakov. Dijaki so sklenili, da bodo stavkali od četrtka dalje za nedoločen čas. Pritožujejo se nad prevelikimi šolskimi stroški, posebno za snovi, ki jih uporabljajo v laboratorijih, in pa nad učnim programom, ki jim ne prija.
Menda se dijakom, ki jih je kakih- 140, zdi pouk pretežak, protestna zborovanja pa bolj lahka, še najbolj pa podaljševanje počitnic.
MALI OGLAS
Zobozdravnik v Gorici išče mlajše dekle kot pomočnico - vajenko v ambulanti. Naslov: ulica Carducci 17, telefon 2909.
Cbšins&a seja
V	soboto je potekala v Števerjanu seja občinskega sveta, ki je vzbujala pozornost še prek občinskih meja. Odkar se je večinska skupina razcepila, bolj zaradi osebnih gledanj, kakor pa iz kakih politično upravnih razlogov, je predvsem rastlo zanimanje po vsej občini, ali bo prišlo do odobritve občinskega proračuna. V ta namen je bil seveda potreben sporazum med tremi frakcijami, ki so se izoblikovale v občinskem svetu.
Posredovanja (po predstavnikih Slovenske skupnosti, Slovenske demokratske zveze ter še s posegom člana italijanske socialistične stranke) so dosegla, da so se zedinila mnenja o potrebi izglasovanja občinskega proračuna. Grozila je seveda tudi možnost, da pošlje višja oblast komisarja na občino, kar bi vsekakor vrglo slabo luč na izvoljene občinske predstavnike.
Razprave na seji, katere so se udeležili kot poslušavci tudi mnogi domačini, in gostje, so potekale še v dovolj strpnem o-zračju.
Najprej so svetovalci izvolili volilno komisijo, ki je že pred tedni povzročila kot edini pravni razlog nastop opozicije »domače« in izvoljene, proti. županu in njegovim Pristašem. Na ta način je zdaj pravzaprav odpadel razlog nasprotovanj v občinskem svetu in bi moralo občinsko upravljanje teči
Važen sestanek
V četrtek, 29. oktobra 1970 so se na pobudo Slovenskega gledališča v Trstu sestali na goriški občini predstavniki Slovenskega gledališča iz Trsta, Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih katoliških prosvetnih društev skupaj s predsednikom Ustanove za kulturne in umetniške dejavnosti v Gorici EMAC (Ente manifestazioni artistico-cultura-li) ter odbornikom za šolstvo in kulturo goriške občine. Na sestanku so se domenili, da bodo skupno podprli gledališko dejavnost v Gorici v okviru delovanja slovenske narodnostne skupine v Italiji.
To je prvi korak v prizadevanjih za uresničitev tistega širšega programa, ki ga je sprejela goriška občina v prid slovenske narodne skupnosti v Italiji. Program delovanja bo prikazan na tiskovni konferenci v Gorici 11. novembra v dvorani goriške pokrajine.
V okviru dogovorov, ki so bili na omenjenem sestanku sprejeti, bo Slovensko gledališče iz Trsta nastopilo 14. januarja 1971 v gledališki dvorani »G. Verd i« s Tolstojevo dramo »Moč teme«. Sezono bo odprlo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, ki bo nastopilo 19. novembra v Katoliškem domu s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«.
— o —
Štandrež
ZA NOVO LEKARNO
Nova lekarna v štandrežu je prav gotovo potrebna; saj bi služila, kot je prav poudaril svetovalec Bratina, tudi za Sovodnje in okolico. Občinska uprava je uvidela, da se mora nova lekarna kmalu odpreti.
Zdaj so se pa oglasili različni glasovi, kdo naj upravlja novo lekarno, občina ali kak posameznik. Zveza goriških lekarnarjev je objavila posebno izjavo, v kateri svetuje, naj
v števerjanu
po narmalni poti. Števerjanci si skoro brez razlike želijo, da bi se tako tudi res zgodilo
Na tej seji sta bila na vzporedu imenovanje -volilne komisije in proračun za prihodnje leto. Druge točke so bile po sporazumu odložene na prihodnjo sejo. Tako vsaj kaže, da se bodo tudi notranji spori v Kmečko-delavski zvezi, ki so po večini osebnega značaja, izgladili v prid skupnim koristim.
Zupan Klanjšček in tajnik sta razlagala posamezne točke proračuna. Pri tem se je vnela debata, ker ni števerjanska občina v uradnem listu prišteta med gorske občine, ki prejemajo državni prispevek. Prav tako je postal razgovor bolj živahen pri razpravi o občinski hiši. Hanjka še deželni prispevek 16 milijonov lir.
Povišali so se tudi izdatki za občinske uslužbence, ki znašajo sedaj 11 milijonov lir. Primanjkljaj za prihodnje leto bo znašal 27 milijonov lir. Občina ga bo poravnala delno s povišanjem občinskih davkov, z deželnimi in državnimi prispevki in s posojilom v znesku 22 milijonov lir.
Svetovalci so govorili še o asfaltiranju nekaterih stranskih cest, o javni razsvetljavi, avtobusnih čakalnicah in o drugih občinskih zadevah. Pokazalo se je, da se je mogoče v mirnem ozračju pogovoriti o marsikaterih občinskih vprašanjih
na goriški občini
si občinska uprava nikar ne naklada bremena s stroški za upravo nove lekarne. Pravijo, da bi znašal primanjkljaj od osem do devet milijonov lir na leto. Občina bi morala plačevati uslužbence, imeti velike stroške za praznično in nočno delo. Vsi ti stroški pa bi odpadli, če bi se dala lekarna v najem kakšnemu zasebnemu lekarnarju.
Goriški občinski svet je že pred časom sklenil, da se odpreta dve novi lekarni: ena za južni del v Štandrežu, druga pa v Straži-cah, katere bi se posluževali tudi občani iz Podgore, Pevme in Oslavja. To bi tudi upravljala mestna občina.
Deželna uprava pa je za to lekarno črtala potrebne postavke. Svetovalec Cocianni je naslovil na deželnega predsednika interpelacijo proti temu sklepu.
Občinska lekarna v štandrežu ipa je že gotova stvar. Zanjo so glasovali vsi občinski svetovalci razen treh. Svoje prostore bo imela v ulici Svetega Mihaela, v Budalovi hiši.
ORGELSKI KONCERT
Dne 12. novembra ob 20.30 bo priredilo Slovensko katoliško prosvetno društvo »Mirko Filej« orgelski koncert v cerkvi na Travniku. Na sporedu so skladbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev: Premrla, Tomca, Osterca, Ramovša, Sama Vremšaka in L. M. Škerjanca. Izvajal jih bo Goričanom že znani orglarski mojster in profesor na ljubljanski Glasbeni akademiji Hubert Bergant.
Vstop v cerkev h koncertu je prost, pobirali pa se bodo prostovoljni prispevki.
Iz Beneško [Slovenijo
Podbonesec DOSTI m
Mimo naših vasi gre vsak mesec večje število ljudi čez mejo. Vseh mejnih prehodov imamo v Beneški Sloveniji osem.
V mesecu septembru so obmejne oblasti zabeležile 98.375 prehodov. Največ potnikov je šlo čez mejo mimo Podbonesca ipreko Stupice in sicer 94.630. Zato so tudi uredili podjetni trgovci v Kobaridu trgovine kot v kakem velikem mestu. Kupovat prihajajo sem celo iz Vidma. Kobariške trgovine nudijo tudi cenejše blago kot na primer goriške. Promet po cesti ob Nadiži je že tako živahen, kakor v prav gosto naseljenih krajih.
V resnici pa so ti kraji vedno manj naseljeni. Prebivava se še vedno izseljujejo. Po cestah vlada živahen promet, v hišah pa vlada skoraj nagrobni molk. Zunaj dosti ljudi, znotraj malo.
Najbolj živa priča o tem je bil zadnji vojaški nabor v Podbonescu. V vojaške sezname so bili vpisani kot naborniki samo štirje fantje. Pa še ti niso prišli vsi pred zdravniško vojaško komisijo v Vidmu. Trije namreč delajo kot izseljenci v tujini. In tako se je iz vsega podboneškega okraja predstavil v Vidmu en sam fant. Bil je seveda potrjen in je moral sam vriskati na poti domov, ker ni imel družbe sonabornikov.
Zdi se kar malo smešno, vendar je žalostna slika, kako upada število prebivalstva po teh krajih, resnična.
IZ KULTURPnBGA ŽIV L. J EN. J A
Pevska zbora ..Jacobus Gallus” in ,.Vasilij Mirk” nagrajena v Mariboru
Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo v Mariboru tekmovanje za slovenske pevske zbore. Udeležila sta se ga tudi naša zbora s Tržaškega »Jacobus Gallus« in »Vasilij Mirk«, pač pa ni bil navzoč noben zbor s Koroškega, kar je čudno glede na bližino Maribora. Zbori so morali izvajati na tekmovanju samo skladbe slovenskih glasbenikov in sicer po eno umetno in po eno koncertno priredbo kake slovenske ljudske pe smi.
V	razsodišču so bili ugledni glasbeniki Vlado Golob, Anton Nanut in Rado Simoniti ter Avstrijec dr. Karl Hoffmann in Giulio Viozzi iz Tr sta. Nastopalo je 13 zborov (nekateri so v zad njem hipu udeležbo odpovedali, zaradi obolelosti pevcev). Med tistimi 13 zbori je bilo 5 mešanih, 6 moških in 2 ženska. Pri razsojanju je bilo novo — in simpatično — to, da so točkovali tako da bi lahko dobili prvo nagrado — zlato plaketo — vsi zbori, ki bi dosegli nad 90 točk, srebrno tisti od 80 do 90 točk in bronasto od 70 do 80 točk.
SIENKIEVVICZEVA »IZBRANA DELA« V SLOVENŠČINI
Državna založba Slovenije bo izdala v deseterih knjigah izbrana dela poljskega klasika Henryka Sienkiewicza, ki je tudi pri Slovencih izredno priljubljen. V »Izbranih delih« bodo izšli romani »Z ognjem in mečem«, I. in II. del, »Potop«, I., II. in III. del, »Mali vitez«, »Križarji«
I.	in II. del, »Quo vadiš?« in »Skoz puščavo in goščavo«, skupno nad 4500 strani. Želeti je, da bi izšla dela v popolni in »nepopravljeni« obliki, ker se opaža, da nekatere slovenske založbe krnijo besedila prevedenih del.
V	slovenskih '"kulturnih krogih so se spomnili te dni sedemedesetletnice rojstva pesnika in pisatelja Mirana Jarca, ki je padel v svobo-dilni vojni. Študijska knjižnica v Novem mestu, kjer je bil doma, je pripravila spominsko razstavo njegovih del, tudi rokopisov. O njegovi smrti piše Edvard Kocbek v »Tovarišiji«.
Prvi nagradi, zlati plaketi, sta dobila dva zbora in sicer »Jacobus Gallus« in akademsk zbor »Tone Tomšič«. Med tistimi tremi zbori ki so dobili srebrno plaketo, pa je bil tudi naš »Vasilij Mirk«. S srebrnima plaketama sta bila nagrajena še moški zbor iz Ajdovščine in žensk zbor iz Kranja. Med petimi nagrajenimi zbor z zlatimi in srebrnimi plaketami «o torej kar trije s Primorskega. Naše čestitke.
SAMOMOR V DUŠEVNI POTRTOSTI
V	Rimu je napravil samomor pred praznikom vseh svetih znani levičarski pisatelj in časnikar Ruggero Zangrandi. Star je bil 55 let. Dvakrat je prejel važno literarno nagrado »Viareggio za knjigi, v katerih je opisal svoje življenje mladost pod fašizmom, kateremu je sprva pod legel, in nato svoj boj proti njemu. Med vojno je bil v nemškem koncentracijskem taborišču Letos spomladi je nepričakovano napravila sa momor ženska, s katero je živel po ločitvi od žene, in morda je bilo to vzrok njegove potrtosti in samomora.
PICASSO NOČE BITI STAR
Pablo Picasso je obhajal te dni v svoji vi »Notre Dame de vie« v kraju Mougins (Pomorske Alpe) svoj 89. rojstni dan. Obhajal ga je v družbi svoje 45 let mlajše žene in nekaterih prijateljev. Voščil nima rad, ker ne želi, da se ga spominja na to, da ima že — toliko let. Picasso je bil rojen 25. oktobra 1881 v Malagi v Španiji.
Ob tej priložnosti so nekateri opozorili, da slikarji na splošno dolgo živijo in nekateri do sežejo očakovsko starost. Michelangelo je tudi doživel 89 let in Tizian je še slikal, ko jih je imel že 99.
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu bo priredila v nedeljo 15. novembra ob 17. uri revijo pevskih zborov.
Zbori bodo nastopili v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 4.
Revija wTrieste
Pred kratkim je izšla nova, 90. številka revije »Trieste«. Na uvodnem mestu prinaša dokument z naslovom »Kulturno programiranje deželne komisije«, ki ga je odobrila deželna komisija za kulturo in umetnost ob zaključku prvega Obdobja svojega dela. V dokumentu so imenovane tudi nekatere slovenske ustanove, kot na primer Glasbena matica in Slovensko gledališče.
Guido Botteri je prispeval članek o »Rinu Alessiju, nasledniku Teodora Mayerja pri »Pic-colu«, ob njegovi smrti. V članku oriše protislovja v osebnosti in delovanju tega tržaškega časnikarja.
Mario Franzil je objavil obširen članek pod naslovom »Najnovejša podoba tržaškega pristana«, v katerem prikazuje predvsem perspektive tržaškega pristaniškega prometa in pomen prometnih zvez, ki vodijo k njemu. Opozarja tudi, da bosta mogla najti povečana industrijska proizvodnja v vzhodnoevropskih državah in naraščanje trgovine z novimi prekomorskimi drža-
vami v tržaškem pristanu takojšen odmev, zaradi njegove tradicionalne funkcije in izkušenj ter stoletnih prostih con.
Giorgio Cesare je napisal zanimivo reportažo s potovanja po Indiji »Privilegij maharadž«, v kateri opozarja na glavne hibe in težave, ki ovirajo razvoj Indije; največji sta brezposelnost in nepismenost. Zanimiva je zlasti njegova ugotovitev, da ne kaže, da bi mogel marksizem rešiti težave, ki gnjavijo to veliko azijsko državo in njena ljudstva, za kar tudi našteva razloge. Aulo Rubino, znan po svojih reportažah iz Afrike in Azije, pa poroča tokrat o »neravnovesju med politiko in gospodarstvom* na Kubi.
Fulvio Monai je napisal v zvezi z razstavo Spazzapanovih del v Gradiški članek »Spazza-panova pustolovščina«, Dino Dardi pa ocenjuje knjigo Enza Bettize »Moskovski dnevnik«. V rubriki »Kronika« najdemo ocene raznih aktualnih knjig, med drugim diplomatskega dnevnika prejšnjega italijanskega konzula v Kopru Guida Zecchina »Diplomatove dogodivščine«.
S TRŽAŠKE tl A
Prejeli smo:
»SLOVENSKI OBRTNIKI IN VOLITVE«
V	nedeljo 25. oktobra so bile volitve v pokrajinsko komisijo za obrtnike, na katerih so slovenski obrtniki, člani Slovenskega gospodarskega združenja (SGZ), prvič nastopili neodvisno.
Ne morem mimo dejstev in okoliščin, ki so gotovo vplivale na izid volitev in zmanjšale večjo afirmacijo slovenskih obrtnikov v svoji stanovski organizaciji.
Predvsem je treba ugotoviti, da slovenska lista SGZ pred volitvami ni imela prave podpore dela slovenskega tiska, in tudi pooblaščeni urad za lepljenje lepakov je to listo izigral, medtem ko je lepo nalepil lepake italijanskih list štev. 1 in .?.
Na listi štev. 3, (Unione degli Artigiani), ki je bila lista levo usmerjenih obrtnikov pripadnikov italijanskih strank, so kandidirali tudi slovenski obrtniki člani KPI.
Ob proslavi odkritja spomenika padlim za svobodo v Nabrežini sem imel priliko brati na nalepljenih lepakih, da na listi štev. 3 kandidira med drugimi tudi bivši predsednik društva Vesna iz Križa, ki je verjetno tudi član SGZ.
Še bolj pa sem se začudil, ko sem slišal, da so italijansko listo štev. 3 priporočali vidni slovenski komunistični predstavniki, ki so poslali pred nedeljskimi volitvami okrožnico slovenskim obrtnikom, članom KPI s pozivom, naj volijo za italijansko listo.
Okrožnico so podpisali: Albin Škrk, slovenski poslanec v rimskem parlamentu; Dušan Lovriha, deželni svetovalec, župan dolinske občine, odgovoren za slovensko komisijo pri deželnem odboru KUI; dr. Jan Godnič, de- , želni poslanec, podžupan zgoniške občine in član izvršnega svet SKGZ (Slovenske Kulturno Gospodarske Zveze); inž. Dušan Kodrič, odgovoren za slovensko komisijo pri predsedstvu komiteja KPI, podpredsednik Kmečke zveze in član izvršnega sveta SKGZ; ing. Miloš Kodrič, podpredsednik Slovenske Kulturno Gospodarske Zveze.
O tej okrožnici, ki je bila poslana v objavo tudi nekaterim časopisom, ki pa je niso objavili, je bilo dobro slišati mnenje in stališče SKGZ, saj so jo podpisali njeni vidni predstavniki, in s tem dokazali, da se je strinjajo s slovensko lista SGZ, ki je članica SKGZ!
Ko sem ob priliki odkritja nabrežinskega spomenika poslušal številne govornike, se mi je vsililo vprašanje, kako se vsebina govorov na podobnih proslavah sklada z dejanji, ki jih' v našo politično dejavnost vnašajo predstavniki določenih strank. Ali se taki govori ne odbijajo ironično od kraškega kamna kot žalitev spomina padlih žrtev!?
In če že govorim o nedeljski proslavi v Nabrežini, ne morem mimo dejstva, da nihče — niti tistih nekaj kontestatorjev, ki so si dajali duška z dviganjem pesti in ki ob drugačnih manj pomembnih prilikah hočejo pokazati svoje junaštvo — ni protestiralo, ker na nabrežinskem trgu ni bilo tistega simbola, za katerega so se borci borili in tudi žrtvovali svoja mlada življenja — slovenske zastave!	člani	SGZ.	P.S.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu, odsek za zgodovino in etnografijo, je priredila v Kulturnem domu v ulici Petronio 4 spominsko razstavo Ob 40-letnici ustrelitve bazoviških jU' nakov. Odprli so jo 29. oktobra.
V/of/oAilO
IllltVtijhtl'«
Združevanje v kmetijstvu
Tudi v kmetijstvu je napočil čas združevanj ali fuzij, kot se temu pravi v strokovnih ' krogih. Za srednjeevropske razmere posebno zanimiv in poučen primer je iz bližnje Avstrije. Po letu dni pogajanj sta se zveza štajerskih in koroških mlekarn in štajerska živinorejska zadruga združili v novo podjetje. Predvidevajo, da bo novo podjetje imelo letno približno 30 milijard lir prometa. Cilj združitve je v iskanju bolj tržnim razmeram primerne proizvodnje in posredno učinkovitejšega vpliva na delo kmetovalcev. Združitev bo omogočila razširitev klavnice, kar bo nedvomno imelo ugodne posledice. S povezavo mlekarstva in reje klavne živine se bo izboljšala ponudba, povrh pa bo možno bolj učinkovito in primerno zalagati tržišča. Prav gotovo pa bo združitev odigravala pomembno in koristno vlogo v primeru preusmerjanja proizvodnje mleka na meso, kar je že na vidiku. Novo podjetje bo v doglednem času kupila tudi veliki obrat za predelovanje mesa na Koroškem, ki proizvaja 40 zelo kvalitetnih vrst klobas in salam. Slednji obrat zaposluje 120 ljudi. Omeniti velja, da glavni partner novo ustanovljenega združenja t.j. zveza štajerskih in koroških mlekarn že združuje pod svojim krovom 21 mlekarn, ki so v preteklem letu proizvedle 4600 ton surovega masla, 9500 ton sira in 200.000 ton mleka, v skupni vrednosti približno 20 milijard lir. Zveza mlekarn je znana predvsem po tem, da je vnesla na tržišče serijo izredno kvalitetnih mlečnih izdelkov tim. »Desserta-Pro-kramm«. Sodobni prijemi pri plasiranju izdelkov pa so opravili svoje. Zveza izvaža vrsto svojih izdelkov v razne evropske in izvenevropske države, predvsem v ZDA. Zveza mlekarn je imela v načrtu tudi vključitev
sadjarstva, pravzaprav organiziranje posebnih trgovskih postojank za prodajo svežega sadja.
ZAMUJENA PRILOŽNOST S KRIZANTEMAMI
Vsi Sveti so mimo, mimo pa je tudi pri ložnost za prodajo krizantem. Letos je namreč nekoliko zaradi zapoznele spomladi, ne koliko zaradi suše in drugih neprilik, predvsem pa zaradi lahkomiselnosti marsikateri pridelovalec krizantem ostal brez predvidenega zaslužka oziroma ni dosegel liste izkupičke, kot je pričakoval. Krizanteme so se zakasnele po nepotrebnem, kajti vpliv slabega vremena bi se dal odpraviti s prekrivanjem krizantem. Dovolj bi bilo, da bi v zadnjem času krizanteme zavarovali pred hladnimi nočnimi temperaturami in jutranjimi rosami in slanami, pa bi z malenkostnimi večjimi stroški, ki bi jih zahtevala nabava plastičnih folij, iztržili mnogo več. Posebno letos je bilo povpraševanje izredno močno. V naših cvetličarnah je bilo dosti kupcev tudi z onstran meje. če so sanremske krizanteme prispele pravočasno, bi lahko v klavnem tudi naše. Pridni in pazljivi cvetličarji itak niso imeli posebnim težav in so pravočasno prišli s krizantemami na trg. Na vsak način naj bi zamujena priložnost prenekatere kmetovalce, ki še niso vešči cvetličarstva, izučila. Pri cvetličarstvu ni na mestu šted-nja s sredstvi, saj je zaslužek praktično zagotovljen. Zdaj, ko je pred vrati zimska sezona strokovnih predavanj, je priložnost, da si organizatorji takšnih predavanj zamislijo ob tem.
Tržaška pokrajina ima izredno dobre možnosti razvoja na področju cvetličarstva — to nam potrjuje pred kratkim ustanovljena cve-
tličarsko-vrtnarska zadruga. Upamo, da sc bo vanjo vpisalo čim več naših cvetličarjev in vrtnarjev, kajti namen zadruge ni samo v omogočanju cenenega nakupa semen, gnojil in razne opreme, ampak predvsem v u-sklajevanju proizvodnje s potrebami in željami tržišča, posebej pa z iskanjem pametnega in primernega zalaganja tržišča z domačo proizvodnjo. Če bodo naši cvetličarji združeni, se bo sama po sebi, preko strokovnih tečajev in medsebojnega sodelovanja, dvignila splošna stopnja strokovne izobrazbe, vzporedno s tem pa se bo širilo spoznanje, da je nastop neorganiziranih posameznikov na tržišču prej v škodo kot v korist te proizvodne veje, kajti kolikokrat smo bili priče, ko nekateri niso toliko prodajali svojih cvetlic, kolikor se jih skušali iznebiti. To pa nima nič skupnega s sodobnim gospodarjenjem.
KRIVA JE BILA MALOMARNOST OBLASTI
(Nadaljevanje s 4. strani) niti lokalne niti višje oblasti. Mladi ljudje so plesali dobesedno na vulkanu. Lastniki se pač poslužijo materiala, ki je na razpolago, skrb oblasti bi morala biti, da nadzirajo gradnje.
Zdaj so osrednje oblasti v Parizu odstavile župana tistega kraja in generalnega sekretarja prefekture, toda bolj kot la dva posameznika so krive oblasti v celoti, ki prepuščajo stvarem, da gredo svojo pot, čeprav katastrofo, in se zganejo šele takrat, ko je prepozno. In to se ne dogaja samo v vasi St. Lament du Port.
Imeti oblast pomeni — ali bi moralo pomeniti — imeti predvsem odgovornost za to, kako gredo stvari.
— o —
V	oceno smo prejeli:
»Meddobje«, splošno kulturna revija, 1970, leto XI., št. 2. Izdaja Slovenska kulturna akcija. Buenos Aires, Cel letnik za tujino broširano 18, vezano 20 USA dolarjev.
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
VIATICUS
XV.
Z okusom ribezje marmelade in izvrstne črne kave v ustih sem se odpravil po mestu, a obtičal že v prvi knjigarni takoj na prvem vogalu. Imela je tako vabljive izložbe, da nisem mogel mimo. Tudi prodajalke so bile zelo prijazne, tako da sem se že tam obložil z nekaj knjigami, med drugim z mladostnimi spomini pisateljice Sigrid Undset in s kopico izredno lepih barvnih razglednic-fotografij, ki prikazujejo norveške folklorne in etnografske posebnosti, kot npr. ljudske noše, znamenite lesene cerkve iz srednjega veka in — kozolce. Takih razglednic je na stotine različnih, ena bolj vabljiva in lepa kot druga ter so res prava skušnjava za turista.
V	knjigarni sem opazil polno del Knuta Hamsuna v novih izdajah. Vse kaže, dd so diu Norvežani že popolnoma odpustili njego-
vo zadržanje med vojno, ko je bil v kar predobrih odnosih z Nemci in s Quislingovim režimom. Takoj po vojni so mu zaradi tega dietali njegove knjige pred hišni prag in ga napadali kot izdajavca. Toda končno je zrna-Sala razsodnost. Knut Hamsun je bil med voj-no že v visoki starosti, star okrog 80 let, in
; morda ni mogel več popolnoma razumeti, za kaj gre. Poleg tega se ni nikdar bogvekaj j razumel na politiko — kot le malokateri pi-! satelj — in je med vojno, kot je sam menil, v bistvu le nadaljeval svoje že od nekdaj dobre odnose z Nemci. Saj so bili nemški založniki in kritiki tisti, ki so od vsega začetka največ prevajali njegove knjige in mu zagotovili svetovno slavo. S tem seveda ni hotel delati politike, pač pa so bili nacisti tisti, ki so zlorabili zaupljivost starega pisatelja in ga pripravili k nekaterim korakom, obiskom, izjavam itd., s katerimi se je zameril domoljubom in odporniškemu gibanju ter se kompromitiral.
Verjetno je danes Norvežane nekoliko sram, da so vzeli tiste nepremišljenosti in naivnosti starčka, ki je že nehal ustvarjati, tako vražje resno. Danes skušajo to popraviti z očitno spoštljivostjo in ljubeznijo, ki ju kažejo do njegovih del in do njegovega spomina. Njegova knjiga »Zarasle steze«, v kateri je po vojni opravičeval svoje vedenje, in njegovi življenjepisi so povsod naprodaj.
Oslo ima zdaj približno pol milijona pre-bivavcev, njegova površina pa obsega 543,4
kvadratne kilometre, tako da je po površini ena »največjih« prestolnic sveta. Tega Norvežani ne pozabijo navesti v nobeni turistični publikaciji za tujce, čeprav so tudi tako resnicoljubni, da takoj pristavijo, da je od te »mestne« površine 57 odst. gozd in divjina. Samo njive, travniki in jezera nanesejo štirikrat tolikšno površino, kot jo obsega pozidana površina Osla. Kljub temu je mesto precej raztegnjeno na vse strani, ker, kot rečeno, nima mnogo visokih stavb. Stolpnic skoro ni videti, kar seveda mestu ni v škodo.
Oslo je ustanovil, kot poroča pisec sag Snorre, vikinški kralj Harald Hardraade okrog leta 1050 in leta 1950 so Norvežani počastili 900-letnico svojega glavnega mesta z raznimi slovesnostmi, med drugim so takrat dogradili svojo novo mestno hišo. Vendar je postalo Oslo norveška prestolnica šele okrog I. 1300, prej je uživalo to čast mesto Trondheim. Kmalu nato pa je Norveška zaradi združitve z Dam sko izgubila svojo neodvisnost in mesto je životarilo naprej kot središče odvisne dežele, sedež kraljevih namestnikov in izkoriščevav-cev iz »bratske« Danske. Šele ko so se Norvežani leta 1814 rešili iz bratskega danskega objema in zamenjali dansko oblast z zgolj personalno unijo s Švedsko, ki jim je pustila popolno notranjo avtonomijo, se je začelo Oslo spet razcvetati in danes je res prijetno in simpatično, čeprav za naše celinske pojme izredno mirno mesto.	(dalje)
RADIO TRST A
F.J.-56 SMRT V
♦ NEDELJA, 8. novembra, ob: 8.00 Koledar;
8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 za kitaro. Izvajata Sego-via in Behrend; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Od daja za najmlajše: G. Boldrini: »Skrivnost E-truščanov«. Radijski oder, vodi Lombarjeva; 11.35 Ringaraja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 J. M. Lefevbe: »Vožnja ponoči«. Radijska drama; 16.20 Ljudske pesmi izvajata mspr. Novša-kova in pianist Lesjak; 16.40 Parada orkestrov;
17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45: Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba iz naših studiov; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v .športu; 22.10 Sodobna glašba; 22.20 Zabavna glasba
♦ PONEDELJEK, 9. novembra, ob: 7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na elektronske orgle igra Carnini;
12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušavkami«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Safredov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Misli in nazori; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Švara: Trio »Posavje 1941«. Izvaja Trio Lorenz; 18.50 Winterhalterjev orkester; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Zbor »Montasio«; 19.35 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Pesmi od vsepovsod; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti. Tenorist Gašper Dermota, pri klavirju Mallyjeva. Adamičevi, Gerbičevi, Maškovi in Prochazkovi samospevi; 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 10. novembra, ob; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Pianist Cristiano in njegovi solisti; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 13.30 Glasba po željah; 7.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert 18.45 The Zimbo Trio; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pogovori z Robertom Hlava-tyjem; 19.25 Moški zbor »V. Mirk« vodi Ota; 19.45 Na vrhu lestvice; 20.00 Šport; 20.35 Haydn: »Orfej in Evridika«, opera v 4 dej. V odmoru (21.20) Pertot; »Pogled za kulise«; 22.35 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 11. novembra, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Violinist Pacchiori in njegov ansambel »Modern Gypsy«;
12.10 Liki iz naše preteklosti; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke; 17.35 Slovarček sodobne znanosti; 17.55 Jovnikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 U-metnost; 18.30 Koncertisti naše dežele. Pianistka Maria Grazia Fabris; 18.45 Varezov orkester;
19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 Iz potne torbe Milka Matičetovega; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (20.45) Za vašo knjižno polico; 21.20 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 12. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenkih pesmi;
12.10 Po društvih in krožkih »Zveza cerkvenih pevskih zborov«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Kako in zakaj; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Haydn: Simfonija »Presenečenje«; 18.50 Kalifornijski swing; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 Aristofanes: »Zborovavke«, komedija. Prevedel Marjan Tavčar. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Babič; 22.15 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 13. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Saksofonist Coleman; 12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.45 Vokalno-instrumentalni ansambel »The First Edition«; 19.10 C. Schwar-zenberg: »Zgodovinski razvoj socialnega skrbstva v Italiji; 19.20 Moški vokalni kvartet., vodi Mamolo; 19.40 Novosti v naši diskoteki; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Nekaj jazza; 22.05 Zabavna glasba.
Kuna je pripravljala kosilo in se pogovarjala z mlajšimi, ki so se motali okrog nje, misli pa so se ji vedno spet povračale k Tinetu.
»Kako lozen plašč ima na rokavih in pri žepih,« je razmišljala. »Turi suh je zelo. Bogve, ali ima dovolj jesti.«
Smilil se ji je, pa ni vedela, ali zaradi tega ali zaradi česa drugega. Prišlo ji je na misel, da bi mu poslala kdaj pa kdaj kak paket v Ljubljano. Toda morda bo užaljen. Morda noče, da bi gledala nanj kot na reveža.
Sklenila je, da se bo še razmislila, kaj naj stori.
In sama ni vedela, zakaj ji je danes pri srcu veselo in težko obenem. Tiho si je pripevala božično pesem, ko je porivala pisker z juho z burklami v peč. Toda nenadno so ji solze zalile oči, da ni nič več videla. Morala je odložiti bur-kle in si jih obrisati.
»Morda je od vročine v peči,« si je rekla, ne da bi verjela.
ooo
Popoldne je začelo spet snežiti, toda Tine se je vseeno odpravil v mesto, kamor je bilo uro hoda. Potreboval pa je več, ker še skoro ni bilo gazi, le sani, s katerimi so se bili nekateri bolj oddaljeni kmetje pripeljali k maši, so bile malo razorale sneg. Toda novi sneg je ozke sledi od hanic hitro spet zasipaval. Na odprtem polju so le jablane ob cesti, katerih debla in veje so bile na debelo obložene s sne gom, kazale smer. Tu pa tam je moral skozi gozd, ki se je zdel popolnoma izumrl. Nobene zajčje sledi ni bilo videti v snegu. Novi sneg je vse prekril. Živali so ždele v svojih brlogih. Tudi vran ni bilo več slišati. In nikjer ni bilo živega človeka. Bilo je skoraj grozljivo samotno. Toda neštetokrat je bil kot dijak premeril to cesto v lepem in grdem vremenu, poleti in pozimi, ponoči in podnevi, in ni ga bilo strah. Želel je po tolikem času spet videti malo mesto, ki mu je bilo domače in ljubo in kjer je toliko let hodil v gimnazijo. In zaželel si je po tolikem času spet pomenka z ljudmi, ki jih je imel rad in jih je cenil in o katerih je vedel, da tudi oni cenijo njega. Po obredu, ko je mati pomila posodo in sedla na pručico ob štedilniku — ob praznikih ni nikoli šivala — ter so začele zamirati besede med njima, ker je čutil, da se mati spet pogreza v svojo tiho, trmasto žalost, se je zazdelo, da ne bo mogel več vzdržati, če ne uide temu morečemu vzdušju. Ni imel poguma, da bi ji dejal, da se bo vrnil v Ljubljano. Toda nujno se mu je zahotelo svežega, ostrega zraka, zahotelo se mu je gibanja in odprtega prostora. Zato je dejal, da bo odšel v mesto, ker bi rad obiskal svojega nekdanjega profesorja
♦	SOBOTA, 14. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50	Veseli motivi; 12.0 L. Businco: »Vitamini in prehrana«; 3.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetna glasba; 17.00 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.35 Slovenski znanstveni delavci; 17.35 Moj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Stare pesmi v sodobni izvedbi; 19.0 Družinski obzornik; 19.30 Parkerjev jazzovski ansambel; 19.45 Zbor »Slovenski Madrigalisti«, vodi Bole; 20.00 Šport; 20.50 F. Milčinski »Butalski župan«. Priredba in režija: J. Peterlin;
21.10	Robbianov orkester; 21.30 Vabilo na ples;
22.30	Zabavna glasba.
Šketa. Vedel je, da mati temu ne bo ugovar jala in da ji bo celo po volji.
»Le pojdi, pa se hitro vrni, da me ne bo strah zvečer.«
»Česa bi vas bilo strah, mama?«
»Če bi te dolgo ne bilo nazaj. Ponoči in v takem snegu!«
»Nič se ne bojte, saj veste, da sem močan in teh nekaj kilometrov gazenja po snegu tudi ni taka reč. Še dobro mi bo delo, da se malo pregibljem. Saj se tako že dolgo nisem pošteno razgibal.«
»Prav. Le pojdi. Profesor bo morda vesel, če ga boš obiskal.«
»Gotovo, mati.«	(dalje)
KJE JE VENDAR VARSTVO KRASA?
(Nadalj. s 1. str.)
Na kraju vasi, ob gornji cesti, je stala še nedavno ob značilni, lepi hiši v starem slogu (ki trenutno še stoji) kamenita kočica, morda nekdanja shramba, ki so jo prekrivale kot eno zadnjih stavb na tržaškem Krasu še starinske ka-menite skrli. Nenadno jo je pred kratkim zmanjkalo. Le na zidu hiše, na katero je bila prislonjena z enim koncem, se še pozna silhueta njenega pročelja. Vse drugo je izginilo. Samo starinsko kamenito korito stoji tam zapuščeno, dokler ga ne bo kdo razbil ali treščil v kakšen oozabljen kot. Zraven bližnje kmetije z lepim starinskim vhodom je zgradil nekdo, najbrž kak Tržačan, bahaško »vilo«, ki se prilega h kraškim hišam kot pest v oko. In da bi dokazal, kako ceni kič nad vse, je »okrasil« stebre pri vhodu na dvorišče z velikima barvanima — gobama. Gotovo se bo spomnil še na palčke, če se že ni, da bo kič popoln.
Nedavno smo poslušali in brali poročila o »važnem sestanku za zaščito Krasa« z udele ženci iz dveh držav. Toda nihče ni povedal, kdo je pravzaprav odgovoren za »zaščito Krasa«. Ali zavod za varstvo spomenikov v Trstu? Ali dežela? Ali država? Ali občina? In kaj pravi k temu tržaški gradbeni urad, ki daje dovolje nja za gradnjo hiš, ki kvarijo naravno okolje in arhitekturo? Nove »moderne« hiše so se začele vzpenjati že v hrib in gozd nad vasjo.
Že tisto, kar se je doslej zgodilo, je temeljito skvarilo nekdanjo plemenito in lepo podobo Ve likega Repna. A ni dvoma, da bo v kratkem času še huje skvarjena, če se to ne prepreči. Naši ljudje na Krasu so kot otroci, ki se ne zavedajo bogastva, ki ga imajo v lasti, in so ga pripravljeni zamenjati za nekaj bleščečega, a ničvrednega kiča. Morda so premalo izobra ženi. Morda imajo preveč denarja, pa jih mika »modernizirati«. Vsakdo hoče prodajati zemljišča prišlekom, da bi dobil milijone na roko.
Na srečo so med prišleki druge narodnosti nekateri taki, ki znajo ceniti staro lepoto. Pravijo, da so Tržačani kupili in zavarovali nekaj starih hiš na Colu ter jih zdaj renovirajo. Zato, ker vedo, kaj je vredno tisto, kar so kupili. Naši ljudje tega ne vedo in prodajajo dediščino svo jih očetov za skledo leče. Človeka mora boleti srce, ko to vidi — in hkrati ga je sram. Krasa pač ni mogoče zavarovati brez sodelovanja njegovega prebivavstva.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« • Trat