GDK: 176.1 Fagus sylvatica :242 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu The Production of High Quality Timber and Naturalistic Silviculture on the Example of the Beech Tree in a Selection Fir-Beech Forest Marijan KOT AR' Izvleček Kotar, M.: Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu. Go- zdarski vestnik, št. 9/1993. V Slovenščini s pov- zetkom v angleščini, cit. lit. 5. Usmeritev v sonaravne gojenje gozdov v Slove- niji bo spreminjala tudi, sedanjo zgradbo gozdov v smeri povečevanja deleža listavcev. To pa ne pomeni· zmanjševanja vrednostne lesne proizvod- nje, kljub morebitnemu upadu količinske proizvod- nje. Pri listavcih je možna proizvodnja najbolj kakovostnih sortimentov. Pogoj za takšno proi- zvodnjo je pravilna in pravočasna nega ter obnav- ljanje sestojev, ko kulminira njihov vrednostni prirastek. Slednje je še posebej pomembno pri bukvi, kjer s starostjo nastopajo razne oblike obarvanosti lesa, ki razvrednotijo njegovo kako- vost. Na rastiščih, kjer se pojavlja ta obarvanost pri nižjih starostih oziroma debelinah dreves, naj bodo proizvodne_ dobe krajše, intenzivnost red- čenj pa večja Ce imamo na takšnih rastiščih prebiral ne gozdove, naj bo ciljni premer pri manjši debelini. Ključne besede: sonaravne gojenje gozdov, jelovo-bukovi gozdovi, bukev. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Cilj gospodarjenja z gozdovi je zadovolje- vanje človekovih sedanjih in prihodnjih po- treb. Sedanje potrebe razmeroma dobro poznamo, premalo pa vemo, kakšne za- hteve bo imel človek do gozda v prihodno- sti. Pod prihodnostjo - v tem sestavku - ne razumemo desetletja, ki je pred nami, am- * Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 l.j·ubija- na, Večna pot 83, SLO 370 GozdV 51, 1993 Synopsis Kotar, M.: The Production of High Quality Timber and Naturalistic Silviculture on the Exam- ple of the Beech Tree in a Selection Fir-Beech Forest. Gozdarski vestnik, No. 9/1993. ln Slovene · with a summary in English, lit. quot. 15. The direction towards naturalistic silviculture in Slovenia will also change the present structure of forests into that of an increased share of deciduous trees. However, this does not mean that the value production will decrease despite the possible decrease of quantity production. Deciduous trees enable the production of wood assortments of the best quality. A precondition for such production is a corresponding and timely tending as well as the regeneration of forest stands when their value increment has reached culmination. The latter fact is especially important with the beech tree where various forms of coloured timber occur with age and diminish its value. ln natural sites where coloured timber occurs in younger age or at smaller tree diame- ters, production ages should be shorter yet thin- ning intensity should be higher. lf there are selection forests in such natural sites, the target diameter should be a smaller diameter. Key words: naturalistic silviculture, fir-beech forest, european beech. pak tisti čas, ko bodo današnja mladja, gošče in letvenjaki prerasli v drogovnjake. To je čas, ko bodo te razvojne faze začele v večji meri izpolnjevati svojo lesno funkcijo. V gozdnogospodarskem načrtovanju, kjer načrtujemo razvoj gozdov, se v bistvu na spremenjene zahteve do gozda odzivamo s stalnim prilagajanjem sistema ciljev. Prvi pogoj uspešnemu prilagajanju ciljev je zdrav in stabilen gozd oziroma stabilen gozdni ekosistem. Zato bi morali biološko in mehansko stabilnost gozda obravnavati podobno kot danes obravnavamo trajnost, ne le kot sestavni del cilja, ampak tudi kot Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu etično načelo. Pod gospodarjenjem z goz- dnim ekosistemom je mišljena gospodarje- nje z gozdom, katerega sestavni del so. fitocenoze in zoocenoze samega gozda kakor tudi gozdnih jas, potokov, rek, jezer, barij v gozdu - skratka vse tisto, kar je sestavni del gozdnih ekosistemov. Pogoj za stabilnost in nemoteno funkcioniranje takšnega ekosistema je zasedenost vseh ekoloških niš, to je navzočnost vseh tistih rastlinskih in živalskih vrst, ki se naravno pojavljajo v takšnem ekosistemu. Zato je ohranjanje naravne pestrosti glede sestave rastlinskih vrst prvi pogoj za uspešno pri- hodnje gospodarjenje z gozdovi. Takšen koncept ravnanja v gozdu smo v Sloveniji formalno že sprejeli, ko smo se v Zakonu o gozdovih odločili za sonaravne gospodar- jenje. Da bo ta odlločitev oziroma usmeritev res prešla v naše ravnanje z gozdom, pa bo minilo še precej časa. Odločitev za sonaravne gojenje gozdov v Sloveniji po- meni tudi povečan delež listavcev, in to še posebej bukve. Našim zanamcem bomo zagotovo najbolj ustregli, če jim bomo zapu- stili zdrave gozdove z naravno sestavo dreves nih vrst, ker se bodo v takšnih gozdo- vih najlažje prilagodili takratnim zahtevam do gozda. To pa še ni dovolj, ker naravna drevesne sestava sama po sebi še ne omogoča optimalnega izpolnjevanja ne se- danjih ne prihodnjih potreb družbe. V tem sestavku obravnavamo bolj po- drobno samo lesno funkcijo, vendar ne izolirano, ampak povezano z ohranitvijo stabilnosti gozdnega ekosistema. Pri ugotavljanju lesnoproizvodnih ciljev moramo poznati zahteve trga; današnje poznamo, tiste v prihodnosti pa le slutimo. Napovedovanje za daljša časovna razdobja je lahko zelo tvegano; vsi tisti, ki so se v preteklosti odločili za proizvodnjo lesa za kemično predelavo, so danes v velikih teža- vah, tisti, ki pa so se odločili za pridelavo visokokakovostnih sortimentov - če so to možnost imeli - današnje krize skorajda ne čutijo. Povpraševanje po visokokakovos- tnem lesu je bilo in je ostalo razmeroma konstantno. Nastopila so sicer obdobja, ko posamezna drevesne vrsta "ni bila v modi", vendar je kmalu nato postala spet zelo iskana. Zato lahko sklepamo, da bo visoko- kakovosten les iskan tudi še v prihodnjih desetletjih. Les je bil, je in bo ostal v zmernem pasu sestavni del naših bivanj- skih prostorov zaradi svojih izrednih fizikal- nih in estetskih lastnosti. Za opremljanje in tudi izgradnjo teh prostorov pa v glavnem potrebujemo kakovosten in visokokakovo- sten les. Pridelovanje takšnega lesa pa je omejeno le na nekatere gozdove, zato moramo v Sloveniji, povsod kjer gozdna rastišča omogočajo, to v največji možni meri tudi izkoristiti. Slovenija ima zelo malo t.i. komparativnih prednosti, imamo pa mož- nost pridelave in predelave kakovostnega lesa in to moramo izkoristiti. Tu se lahko uveljavimo kljub naši majhnosti. V zadnjem času, ko je predelava bukovega lesa tako napredovala, da je les te vrste celo med najbolj iskanimi v Srednji Evropi, ker iz njega izdelujejo visokovredno pohištvo, je nastopila za gospodarjenje z našimi go- zdovi pomembna prelomnica. Dosedanje optimiranje (ponekod celo maksimiranje) lesne funkcije je imelo za posledico pove- čan in ponekod celo prevelik delež smreke in drugih iglavcev, kar se je na drugi strani odražalo v manjši stabilnosti naših gozdov in v zmanjšanem izpolnjevanju drugih fun- kcij gozda, s tem pa v težjem doseganju ali pa nedoseganju drugih gozdnogospo- darskih ciljev. S tem, ko je postala visoko- kakovostna bukev iskana in cenjena vrsta, je postal razkorak med lesnoproizvodno in drugimi funkcijami gozda mnogo manjši, na velikem delu naših gozdov pa je oziroma bi moral izginiti. Na naših rastiščih odločitev za sonaravne gospodarjenje ne izključuje odločitve za visokovredno lesno proizvod- njo. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali je nega takega gozda še potrebna v tolikšnem (dosedanjem) obsegu, ali se bo njen obseg zmanjšal ali pa lahko celo izostane (posa- mezni ukrepi). Tisti, ki pozna dogajanja v gozdu in je dojel procese ohranjanja in pospeševanja vrste, ve, da nega je in ostaja naše glavno delo v gozdu. Nega ni potrebna samo zaradi lesne funkcije, potrebna je za dose- ganje vseh gozdnogospodarskih ciljev. S tem, ko se bo zmanjševal delež smreke in GozdV 51, 1993 371 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem Jelovo-bukovem gozdu povečeval delež listavcev, se bo poveče­ vala raznolikost sestojev ter pestrost vrst, zato bo nega še bolj potrebna in še bolj zahtevna. V smrekovi kulturi je nega eno- stavna, enostavno je tudi vse nadaljnje delo vključno z obnovo takšnega sestaja. Manj enostavna nega je v čisti bukovi gošči, zelo zahtevna pa je v mladju, gošči, letvenjaku in ne nazadnje tudi v drogovnja- ku, kjer sestoje gradijo različne drevesne vrste z različno razvojno dinamiko. še po- sebno pa je zahtevna obnova takšnih se- stojev. Usmeritev v sonaravnost ni v tem, da delo prepustiš naravi, kot si zamišljajo nekateri "strokovnjaki" in opuščajo prepo- trebna dela v mladju, gošči in letvenjakih. Sonaravnost je v tem, da upoštevaš v kar največji meri rastišče, zakonitosti razvoja, zgradbo.naravnih sestojev, funkcioniranje in ohranjanje stabilnosti ekosistema, ob tem pa dosegaš postavljene gozdnogospo- darske cilje. Dela ne prepustiš naravi, am- pak delaš z naravo. Vzgajati moramo sta- bilne sestoje, ki jih gradijo rastišču primerne drevesne vrste, ki bodo hkrati v optimalni meri izpolnjevali vse gozdnogospodarske cilje. Ker mora večina naših gozdov izpol- njevati lesnoproizvodno funkcijo, saj je to lastniku gozda (tudi v državnih gozdovih) glavni, če že ne edini vir prihodka iz gozda, bo eden izmed najpomembnejših ciljev nege vzgoja dreves, ki bodo imela največji možni delež visokokakovostnega lesa. če bi lesnoproizvodno funkcijo maksimiran, po- tem bi postavili za cilj nege najvišjo vred- nostno proizvodnjo lesa, kar bi imelo za posledico prevelik delež tistih drevesnih vrst, katerih sortimenti dosegajo višjo ceno. Tako so nastale naše in srednjeevropske kulture smreke ali pa mešani gozdovi s prevelikim deležem iglavcev. Pri optimira- nju lesne funkcije pa težimo samo k najvi- šjemu možnemu deležu visokokakovos- tnega lesa pri tistih drevesnih vrstah, ki so naravne v dani združbi. Pri tem so v sestavi drevesnih vrst dopustni le manjši odmiki, ker izkušnje kažejo, da se špekulacije z vnašanjem večjih deležev rastišču nepri- mernih vrst pogosto maščujejo. V spomin si prikličimo neuspele sadnje zelenega bo- ra, duglazije in ne nazadnje naše tako 372 GozdV 51, 1993 čislane smreke. Kalamitete lubadarjev v zadnjih letih so verjetno vzele pogum tudi najbolj navdušenemu zagovorniku vnaša- nja smreke zunaj njenih naravnih rastišč. Preusmeritev v sonaravno gospodarje- nje, ki bo imelo za posledico večji delež listavcev, ne pomeni zmanjšanje lesne fun- kcije naših gozdov; nekoliko manjše priraš- čanje listavcev bo nadomestila večja kako- vost. Listavci ob primerni negi dajejo viso- kovredne sortimente, smreka pa na rastiš- čih, kjer se naravno ne pojavlja, komajda les srednje kakovosti. Pri izrazu sonaravno gospodarjenje je poudarek na obeh besedah. To pomeni, da moramo upoštevati zahteve gozdnega eko- sistema, da bo ta nemoteno deloval, hkrati pa moramo zadovoljevati zahteve družbe do gozdov. To drugo je mogoče uresniče­ vati le s skrbno nego, zato je nega prvi pogoj sonaravnega gospodarjenja. Drugi pogoj, ki izhaja iz sonaravnega gospodarje- nja (iz druge besede) pa je, da tisto, kar smo z racionalno nego ustvarili, tudi gospo- darno izkoristimo. Gospodami moramo biti tako pri ukrepih nege kot pri koriščenju "proizvodov nege". Vsakomur se zdi samoumevno, da ne bomo z ukrepi nege povečevali rekreativna funkcije gozdov tam, kjer te potrebe ni in je ne bo. tudi v prihodnosti; vsak vložek v takšnih rekreacijsko nezanimivih gozdovih, ki bi imel namen povečati njihovo rekreacij- sko funkcijo, bi bil negospodaren. Podobno je tudi pri lesni funkciji. Pridelava visokoka- kovostnega lesa in z njo povezani ukrepi nege, ki to pridelavo pospešujejo, so upra- vičeni le, če ta les tudi izkoristimo, in to takrat, ko je njegova vrednost najvišja, seveda ob pogoju, da s tem ni ogroženo funkcioniranje gozdnega ekosistema (sta- bilnost sestaja, razvoj pomladka in podob- no). Zato ostajajo vrednostni prirastek, nje- gova kulminacija, njegovo odstopanje od proizvodne sposobnosti rastišča po vredno- sti tudi pri sonaravnem gospodarjenju zelo pomembni prirastoslovni kazalci. Vrednos- tni prirastek bo soodločal, kdaj začeti z obnovo sestaja, s kakšno hitrostjo naj po- teka obnova itd. Tesno povezan z vrednos- tnim prirastkom je ciljni premer oziroma Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo·bukovem gozdu največja debelina drevesa, do katere naj drevo prirašča. Tu je načelno vse jasno: drevesa ne odstranimo vse do takrat, dokler njegova vrednost narašča,, oziroma vse do tistega trenutka, dokler ne ogroža bolj kako- vostnih osebkov, ki bi z njegovo odstrani- tvijo več priraščali. V večini naših gozdov drevesa sekamo prezgodaj, še posebej v zasebnih gozdovih. Vendar pa imamo go- zdove, v katerih je delež dreves s preme- rom nad 60-70 cm lahko zelo velik. V takšnem gozdu pa moramo skrbno preteh- tati, ali je še smiselno povečevati debelina teh dreves. Pri zelo kakovostni smreki, ki daje resonančni les, je ta in še večja debe- lina zelo zaželena; podobno je pri hrastu, macesnu in še nekaterih drugih drevesnih vrstah, ki dajejo hlade za furnir. če pa imajo te drevesne vrste les povprečne ali pa celo podpovprečne kakovosti, je kulmi- nacija vrednostnega prirastka pri debelini, ki je znatno manjša od 70 cm. Imamo pa tudi vrste, ki na določenih rastiščih izgub- ljajo kakovost z naraščanjem prsnega pre- mera, čeprav imajo najbolj kakovostne sor- timente. Izgubljajo vrednost zaradi nezaže- lenih sprememb v notranji zgradbi lesa. Takšna je bukev- krušna mati slovenskega gozda. Pojav rdečega srca, ki pomembno zniža kakovost lesa, je tudi predmet nadalj- nje obravnave v tem prispevku. 2. POJAV RDEČEGA SRCA PRI BUKVI 2. THE PHENOMENON OF RED HEART IN THE BEECH TREE Pri bukvi se s starostjo pojavlja v deblu fenomen, ki ga imenujemo rdeče srce ozi- roma diskoloriran les (obarvan les). O tern pojavu imamo celo vrsto raziskav, vendar je natančen vzrok in začetek njegovega nastanka še vedno skrivnost. Tako imamo rastišča ali pa predele, kjer se ta napaka pojavlja v manjšem obsegu in v višjih staro- stih oziroma debelinah, pa tudi predele, ko se začne to obarvanje že zelo zgodaj. Druga težava pri določitvi rdečeg"a srca je v tem, da ga pri stoječemu drevesu ne moremo ugotoviti, še manj pa v kolikšnem obsegu je les že obarvan. Obstajajo sicer nekateri znaki, ki z večjo ali manjšo verjet- nostjo napovedujejo navzočnost rdečega srca, vendar niso popolnoma zanesljivi. Naj navedemo le nekatere: žmule, zarasle rane, okrnjenost krošnje pri debelem dre- vju, itd. Po Sachsseju (Sachsse 1991) ločimo pri bukvi štiri pojavne oblike obarvanega lesa, in sicer: - Rdeče srce (nem. Rotkern), ki se po- javlja v centru drevesa in ima okroglo obli- ko. Njegova rneja ne poteka po letnici. V vzdolžni smeri debla se širi v obliki vretena (največji obarvan delež lesa na prečnem prerezu je iznad višine panja). Pri tej obliki diskoloriranega lesa pogosto opazimo zno- traj rdečega srca temnejše zone oziroma pasove, ki dajejo videz, da je rdeče srce oblačno nebo, ki ga pokrivajo različno osvetljeni oblaki. Tvorba te oblike obarva- nega lesa se začne v starosti 90-140 let; natančen vzrok nastanka še ni razjasnjen, vendar menimo, da je fiziološko (in ne patološko) pogojen. - Obarvan les, ki nastane kot reakcija na poškodbe kambija in lesa (nem. Wun- dkern). Ta les je bledo rdeče-sive barve in se pojavlja v nepravilni obliki, in to na mestih, kjer je bilo drevo ranjeno (ne v centru oziroma iz centra debla}. - Plamenasto rdeče srce (nem. Sprit- zkern). To je obarvanost centralnega dela debla, njegova meja je nazobčana in nepra- vilne oblike. Po dolžini debla se širi v obliki stožca, kar pomeni, daje delež obarvanega lesa največji na dnu drevesa (panju). Obar- van del lesa je rjave barve. Nastanek te oblike obarvanosti bukovega lesa še ni razjasnjen, verjetno pa gre v tem primeru za splet vzrokov, ki pripeljejo drevo do te oblike diskoloracije. - Temno obrabljeno plamenasto srce (nem. Abnormer Kern). Ta oblika je po- dobna plamenastemu srcu, vendar je mejna cona tega lesa temno obarvana, posekan les pa ima neprijeten vonj po masleni kislini. Ta oblika srca napreduje v deblu zelo hitro. Vzrok nastanka še ni popolnoma pojasnjen. Domneva, da nasta- nejo te oblike obarvanega lesa zaradi emi- sijskih vplivov, še do današnjega dne ni potrjena (Fruhwald et al. 1988, Mehringer 1989, glej Seeling 1992). Gozd V 51, 1993 373 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu Vse štiri oblike obarvanosti lesa pri bukvi imajo skupno lastnost, da kakovostno raz- vrednotijo les in da ni popolnoma zaneslji- vega znaka, ki bi nakazoval prisotnost ali odsotnost teh pojavov na stoječem dreve- su. še posebej je les razvrednoten pri pojavu plamenastega ali pa temno obroblje- nega plamenastega srca. V slednjem pri- meru je les uporaben le še za prostorninski les. Najbolj kakovostni sortiment, to je hlod za furnir ne dopušča niti prve oblike obarva- nosti lesa oziroma le v neznatni meri, in to do 1/1 O premera hlada. Švicarske trgovske uzance (Leibundgut 1967) pa zahtevajo pri bukvi kakovosti aa (kamor spadajo hladi za furnir) popolnoma belles. Celo pri kakovosti n (hladi za žago) dopuščajo rdeče srce samo do 1/3 premera. Zaradi tako pomembnega vpliva obarva- nosti lesa bukve na kakovost, moramo temu pojavu pri gospodarjenju z gozdovi posvetiti veliko več pozornosti kot doslej. Ker je pojav obarvanosti lesa odvisen od rastišča, starosti drevesa, gostote sestaja, velikosti krošnje in prsnega premera (Tore ili 1975, Seeling 1992), moramo spoznati nji- hov vpliv in to upoštevati pri oblikovanju sestojev oz. dreves in gospodarjenju z Slika 1. Gibanje tekočega debelinskega prirastka Figure 1: The Current Diameter lncrement's Curve gozdovi. To pa ne pomeni samo, da bomo v gostejših sestojih in na tistih rastiščih, kjer se obarvanost pojavlja v večjem obsegu in že pri tanjših ali mlajših drevesih, obnavljali sestoje pri manjših debelinah, ampak da bomo na takšnih rastiščih intenzivno redčili že v razvojni fazi gošče pa vse do debelja- ka. Na ta način bomo dobili večje prsne premere že v manjši starosti, s tem pa tudi manj obarvanega lesa pri zaželeni debelini. Takšno gospodarjenje zahteva raziskova- len pristop pri ravnanju z gozdom. Priznati moramo, da smo to dosedaj premalo upo- števali. Poznamo predele ali pa celo oddel- ke, kjer se pojavlja obarvanost lesa v več­ jem obsegu in zelo zgodaj, kakor tudi pre-· dele, kjer se pojavlja "bela bukev", vendar temu poznavanju nismo prilagodili našega gospodarjenja, intenzivnosti redčenj ali pre- biranj. To naše vedenje o pojavnosti ali pa nepojavnosti rdečega srca smo kvečjemu upoštevali pri sklepanju prodajnih pogodb. Z željo, da bi nekoliko bolj spoznali razšir- jenost obarvanosti lesa pri bukvi v visoko- kraškem jelovo-bukovem gozdu ter vpliv tega pojava na kakovost lesa, smo izvedli razmeroma obsežno analizo na severni strani Kočevskega Roga. Izsledke te ana- lize dajemo v naslednjih poglavjih. Enota 1, bukev št. 61, soc. pol. 1, krašnja 12, starost 157 !et, d,,, = 69cm Unit 1, beech tree No 61, soc. pas. 1, tree crown 12, age 157 year;s, d,. 3 = 69cm 'E .§_ 12.00 .------------~--~----------, - 10.00 1 "" a.oo .s ~ E: 6.00 i5 'E .s 4.00 '·" 0.00 1620 374 Gozd V 51, 1993 .. l-~- ' 1640 . ... ,, ___ . 1 '"" ISHO 1900 1920 1940 1960 1980 "" Leto 1 Year Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu 3. RAZISKOVALNI OBJEKT IN RAZISKOVALNA METODA 3. INVESTIGATION OBJECT AND INVESTIGATION METHOD Raziskovalni objekt je oddelek 42a v Gozdnogospodarski enoti Soteska, s kate- rim gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gozdarstvo Straža. Rastišča v tem oddelku poraščajo fitocenoze, ki jih uvr- ščamo v sintaksonomski enoti Abieti-Fage- tum dinaricum omphalodetosum (A-F din. omph.) in Abieti-Fagetum dinaricum typi- cum (A-F din. typ.). Sestoji imajo prebiralno zgradbo, ki mestoma preide na manjši po- vršini v enomerno. Razmeroma velik je delež debelega drevja. Bukev in jelka imata lepo oblikovana debla. V tej gospodarski enoti je razmeroma velik delež sestojev, kjer prevladuje ali pa je primešana bukev z lepimi debli, zato so bili gozdarski strokov- njaki pred dilemo: ali naj debela drevesa z lepo oblikovanimi debli še zadržijo v sestoju ali pa naj jih posekajo zaradi domnevno velikega deleža dreves z rdečim srcem. Z drugimi besedami povedano: ali vrednostni prirastek še narašča, ali pa je zaradi na- glega napredovanja rdečega srca že v upadanju? S tem namenom so izvedli pre- Slika 2. Gibanje tekočega debelinskega prirastka • Figure 2: The Current Diameter lncrement's Curve biranje, kjer so nekoliko bolj poudarili fun- kcijo pomlajevanja oziroma nekoliko moč­ neje posegli po debelejšem drevju bukve (ne šablonsko, ampak v okviru strokovnega pristopa). Oddelek 42a so razdelili na dve rastiščni enoti, in sicer na enoto A (A.-F. din. omph.) s površino 15,15 ha in na enoto B (A.-F. din. typ.) s površino 9,00 ha. Nadmorska višina obravnavanih enot je od 760 do 875 m. Analiza je potekala ločeno za obe enoti, in sicer po naslednjem zaporedju: 1. Vsemu odkazanemu drevju bukve smo izmerili prsni premer, določili socialni polo- žaj, velikost in utesnjenost krošnje ter oce- nili sortimentno sestavo debla (ko je drevo še rastlo). 2. Ko so ta drevesa posekali, smo ugoto- vili natančno sortimentno sestavo na tleh ležečih hlodov, in to za vsako drevo pose- bej. Pri hlodih smo poleg premera na obeh koncih izmerili tudi premer rdečega srca. Vse različice obarvanosti lesa smo obrav- navali enotno kot rdeče srce (tako ga bomo v nadaljevanju tudi imenovali ne glede na to, ali je bilo rdeče srce, ali plamenasto, ali temno obrabljeno plamenasto srce). To sicer zmanjšuje natančnost in s tem vred- nost analize, vendar za dosego postavlja- Enota 2, bukev št. 254, soc. pol. 1, krašnja 22, starost 225 let, d,,3 = 79cm Unit 1, beech tree No 254, soc. pos. 1, tree crown 22, age 225 years, du= 79cm '·" .-------,------------,----------, E' -S 6,00 +-···-·-· .. -··-+·1 t ~ ~ 5,00 j----""'''"·-+il"""""""'"'"'! c -E ,_ 4.00 J ,., ~Ad~~ ~'011-+-Hf----~ -~-~-. _______ : . . ..... ,. ..... ·-·----~·-· . __ .. _ ,_ ........... .. 1 E :too .s c '§. 1,00 " ______ L_ __ , ___ I ~ 0,00 l--'----+------L------"'---'-'---1-------< 1750 '"' 1850 '"' '"' """ Leto 1 Year GozdV 51, 1993 375 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu nega cilja zadošča. Pri uvrščanju v socialne položaje smo uporabili IUFRO klasifikacijo: 1. soc. položaj oz. zgornji položaj (zma- govalci) 2. soc. položaj oz. srednji položaj (te- kači) 3. soc. položaj oz. spodnji položaj (ča­ kalcij Pri ocenjevanju kakovosti krošnje smo uporabili prilagojeno lestvico po Assmannu (Kotar 1980), ki se je pri nas uveljavila v prirastoslovnih raziskavah. Ocena kakovo- sti krošnje je sestavljena iz dveh delov; prva številka pove velikost krošnje, druga pa njeno utesnjenost s krošnjami sosednjih dreves. Prve številke dajejo naslednje veli- kosti krošnje: 1 - krašnja je nenormalno široka, vse- stransko razvita ter gosto olistena, 2 - krašnja je normalno široka, enako- merno razvita in gosto olistena, 3 - krašnja je srednje široka, neenako- merno razvita ali manj gosto olistena, 4 - krašnja je ozka, močno deformirana in redko olistena, 5 - krašnja je zelo ozka, propadajoča in zelo redko olistena. Druge številke, ki označujejo utesnjenost, pa pomenijo naslednje razrede: 1 - vsestransko prosta krašnja, ki ni nikjer v dotiku s sosednjimi drevesi, 2 - krašnja je v dotiku s sosedni mi dre- vesi do 25% svojega oboda, 3 - krašnja je v dotiku s sosednimi dre- vesi do 50% svojega oboda, 4 - krašnja je v dotiku s sosednimi dre- vesi do 75% svojega oboda, 5 - krašnja je v dotiku s sosedni mi dre- vesi nad 75% svojega oboda. Tako ima drevo z oceno krošnje 34 - srednješiroko krošnjo, ki je neenakomerno razvita in je utesnjena s treh strani (v dotiku s krošnjami sosednjih dreves). Pri določanju sortimentne sestave stoje- čih dreves smo uporabili metodo relativnih sekcij (Kotar 1970), po kateri drevo oziroma deblo razdelimo na štiri enake dolžine, v vsakem delu pa določimo pretežni sorti- men! oziroma kakovostno skupino. Upora- bili smo 4 kakovostne skupine: 376 GozdV 51, 1993 l. kak. sk. hlodi za furnir in luščenje, 11. kak. sk. žagovci 1. kak. razreda, 111. kak. sk. žagovci 2. in 3. kak. razreda, hlodi za prage, IV. kak. sk. prostorninski les (drva, les za celuloz o, les za plošče itd.). Za izračun volumna stoječih dreves smo uporabili dvovhodne deblovnice, ki dajo deblovino na osnovi prsnega premera in višine drevesa. Prsni premer smo izmerili v času analize stoječih dreves, višino pa smo odčitali iz prilagojene višinske krivulje, ki smo jo dobili na osnovi izmerjenih višin v manjšem vzorcu. Pri izračunu lesne mase posamezne sekcije znotraj drevesa smo predpostavili, da obliko debla podaja para- bola (d1 ,12) 2 = a(h-1,3), kjer pomeni: h = višina drevesa, d1.3 = prsni premer (Kotar 1980). Napačen izbor oblike debla ne vpliva na napačen izračun skupnega volumna drevesa, ampak samo na izračun volumna po posameznih sekcijah debla. V drugem delu analize, ki temelji na posekanih drevesih, pa smo lesno maso izračunali na podlagi premerov in dolžin hlodov. Nismo pa ugotavljali volumna pro- storninskega lesa (ker gaje skoraj nemogo- če), zato smo količino prostorninskega lesa ocenili tako, da smo od skupnega volumna, ki smo ga dobili na podlagi dvovhodnih tablic (prva analiza) odšteli dejanski volu- men hlodov, ki smo ga dobili v drugi analizi. Razlika v volumnu v kakovostnih skupi- nah - razen v IV. kak. skupini, kjer imamo prostorninski les, kaže vpliv pojava rdečega srca na zmanjševanje kakovosti lesa. V prvi analizi smo uvrščali posamezne dele debla v kakovostne razrede samo na pod- lagi zunanjih znakov kakovosti (ker nismo vedeli, ali je v deblu rdeče srce ali ne), v drugi analizi, ko smo analizirali posekana drevesa, pa smo določali sortimentno se- stavo na podlagi vseh kakovostnih znakov. Analizo kakovosti na stoječem drevju smo izvedli tudi zato, da smo ugotovili razlike med ocenami kakovosti, do katerih pride gozdar-odkazovalec in dejansko sor- timentno sestavo, ki jo ugotovimo po pose- ku. Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu 4. REZULTATI ANALIZE 4. THE RESULTS OF THE ANALYSIS 4.1. Razširjenost rdečega srca glede na debeline dreves 4.1. The Occurrence of Red Heart Regarding Trees' Diameter Osnovni podatki o analiziranih drevesih bukve so prikazani v preglednicah 1 in 2. V enoti A znaša srednji prsni premer 53,9 cm, v enoti B pa 49,3 cm. V tabelah so prikazani samo podatki o odkazanih in analiziranih drevesih bukve, manjkajo pa podatki o odkazilu jelke in drugih dreves nih vrst, zato je vsako sklepanje o jakosti odka- zila neumestno. Pretežni del odkazane le- sne mase izhaja iz dreves, ki so imela prsni premer nad 50 cm (v enoti A 84%, v enoti Preglednica 1 : Osnovni podatki o analiziranih drevesih Table 1: Basic Data on the Analysed Trees Rastišče število Volumen število dreves dreves dreves brez rdečega srca (m') na panju Site The No. Trees' Number of Trees Not of Trees Vo/ume Evidencing Red Heart on the Stump A(A-F din.omph.) 171 688 28(16%) B(A-F din.typ.) 273 899 20{7%) število dreves Volumen dreves brez rdečega srca brez v 1. sortimentu rdečega srca Number of Trees The Vo/ume Not Evidencing Red of Trees without Heart in the First Red Heart Assortment 22(13%) 17m3(2%) 7(3%) 6m3(6%) Preglednica 2: Frekvenčna porazdelitev analiziranih dreves ter porazdelitev lesne mase Table 2: The Frequency CuNe of the Analysed Trees and the Distribution of Timber Mass A-F din.omphalodetosum A-F din.typicum Deb.st. število m' število dreves število m' število dreves dreves brez rdečega srca dreves brez rdečega srca Diameter Degree The No. NumberofTrees The No. Number of Trees of Trees Not Evidencing of Trees Not Evidencing Red Heart Red Heart 3 (10 do pod 15) 4(15dopod20) 5 (20 do pod 25) 6 (25 do pod 30) 21 15,6 7 17 13,9 2 7 (30 do pod 35) 18 20,1 5 26 28,9 8 (35 do pod 40) 13 21,3 5 37 59,7 2 9 (40 do pod45) 11 23,5 3 42 91,2 1 10(45dopod50) 11 30,5 36 98,9 11 (50 do pod 55) 10 35,8 2 28 97,2 12 (55 do pod 60) 13 53,8 24 102,0 13 (60 do pod 65) 13 66,8 16 79,8 14 (65 do pod 70) 20 116,9 16 92,2 15 (70 do pod 75) 20 131,8 15 102,6 16 (75 do pod 80) 12 90,1 15 113,5 17 (80 do pod 85) 5 43,1 8,7 18 (80 do pod 85) 3 27,4 19 (90 do pod 95) 1 11 '1 SKUPAJ Tola/ 171 687,8 22 888,6 7 GozdV 51, 1993 377 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu B 67%). Glede razširjenosti rdečega srca ugotavljamo naslednje: 1. Pri večini dreves se pojavlja rdeče srce že v višini pan ja; v enoti A pri 84%, v enoti B pa pri 93% dreves. še večji pa je delež dreves, ki imajo rdeče srce na koncu prvega sortimenta, to je v višini 6-9 m (enotaA87%, enotaB 97%). Razlike v deležu dreves z rdečim srcem med eno- tama so statistično značilne (t = 4, 15), vendar ni nujno, da razlika izhaja iz rastiš- čnih dejavnikov. 2. Rdeče srce je razširjeno v vzdolžni smeri v obliki vretena, kar dokazuje višji delež dreves z rdečim srcem na koncu prvega sortimenta kot pa na njegovem začetku. če drevo nima rdečega srca na panju, še ni gotovo, da ga nima v višjih delih debla. 3. Vsa drevesa, ki imajo prsni premer 60 cm in več, imajo rdeče srce (na analizira- nem rastišču in ob tej zgradbi gozda). Delež dreves, ki imajo rdeče srce, se pove- čuje s prsnim premerom oziroma starostjo drevesa. 4.2 Vpliv razširjenosti rdečega srca na sortimentno sestavo 4.2 The Influence of Red Heart Occurrence on Assortment's Structure Kot smo že navedli v 3. poglavju, smo vsakemu drevesu ocenili kakovost dvakrat, in sicer prvič, ko je drevo še rastlo in drugič po poseku. Pri prvi ocenitvi smo določali kakovostno sestavo, kot da drevesa nimajo rdečega srca oziroma ga je največ 1/1 O premera, kolikor ga dopuščajo naši stan- dardi pri hlodih za furnir. Pri drugi cenitvi pa smo razširjenost rdečega srca na preč­ nem prerezu hlada merili na obeh straneh. Rezultati teh meritev in izračunov so prika- zani v preglednicah 3, 4 in 5. Iz preglednice je razvidno, da je v enoti A od 171 analiziranih dreves imelo v svoji prvi (spodnji) četrtini debla kakovost 1 (Fin L) samo 26 dreves, kakovost 11 (Ž 1) 36 dreves, kakovost IV (prostorninski les) pa kar 31 dreves. V enoti B pa ima od 273 analiziranih dreves v prvi četrtini debla kakovost 1 47 dreves itd. Na podlagi podatkov iz preglednic lahko sklepamo: 1. Po analizi stoječih dreves bi morala imeti ta drevesa 1 O oz. 13% hlodov za furnir, vendar je bila zaradi intenzivnega pojavljanja rdečega srca - domnevamo da zaradi debeline in s tem prevelike starosti in zaradi gojitvene obravnave, kot so jo bili deležni ti sestoji - ta količina lesa kakovos- tno razvrednotena. Od skupno 1.577 m3 posekanega lesa ni bilo niti enega hlada, ki bi ustrezal pogojem za furnirsko hlodovi- na. Preglednica 3: Porazdelitev dreves po kakovostnih skupinah po četrtinah debla (prva analiza) Table 3: The Distribution of Trees According to Quality Groups by Trunk's Quarters (The First Analysis) četrtina A-F din. omphalodetosum A Quarter l. kak. skupina 11. kak. skupina Ili. kak. skupina IV. kak. skupina Skupaj Quality Group Quality Group Quality Group Quality Group Together 1. četrtina 26 36 78 31 171 2. četrtina 8 37 65 61 171 3. četrtina 5 68 98 171 4. četrtina 171 171 A-F din. typicum l. kak. skupina 11. kak. skupina 111. kak. skupina IV. kak. skupina Skupaj Quality Group Quality Group Quality Group Quality Group Together 1. četrtina 47 90 126 10 273 2. četrtina 8 60 159 46 273 3. četrtina 4 156 113 273 4. četrtina 273 273 378 GozdV 51, 1993 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem je!ovo·bukovem gozdu 2. Analizirana drevesa so imela 16 oz. 17% lesa, ki zadošča zahtevam za hlod za luščenje. Vendar moramo poudariti, da je tolikšen delež teh sortimentov posledica zelo blagih zahtev našega standarda glede rdečega srca pri tem sortimentu. 3. Delež prostorninskega lesa je bistveno večji od pričakovanega. Pričakovali smo 16 oz. 23% teh sortimentov, dobili pa smo jih 28,5 oziroma celo 38,7 %. Poudariti mora- mo, da so imela stoječa drevesa navidez zelo kakovostna debla. 4. Delež prostorninskega lesa je večji na rastišču A. Tu je tudi večji delež dreves, ki imajo v prvi četrtini debla les slabše kako- vosti. Deloma pa je večji delež manjvrednih sortimentov posledica večjega srednjega premera (53,9>49,3), s tem pa tudi pogo- stejših trohnob v drevesu. Z naraščanjem prsnega premera narašča delež dreves, ki imajo v spodnjih dveh četrtinah les slabše kakovosti. 5. Kljub različnim deležem prostornin- skega lesa po rastiščnih enotah ne moremo trditi, da te razlike nastajajo zaradi rastiš- čnih dejavnikov. Večji delež nekakovos- tnega lesa je lahko posledica večjih debelin, višje starosti, različne gostote, različne go- jitvene obravnave, lahko pa tudi rastišča. Vendar je manj verjetno, da imamo na .boljšem rastišču večji delež slabega lesa (lahko pa je tudi to). 4.3 Vpliv velikosti krošnje in socialnega položaja na razširjenost rdečega srca 4.3 The Influence of Tree Crown's Size and Social Position on the Occurrence of Red Heart Večina analiziranih dreves je imela rdeče srce, zato nismo mogli ugotoviti nikakršnih statistično značilnih odvisnosti med temi znaki. Mogoče je temu vzrok tudi razme- roma visoka starost posekanih dreves. Dre- vesa, ki niso imela rdečega srca, so bila iz vseh treh socialnih položajev in so imela zelo različne velikosti krošnje ter zelo raz- lično utesnjenost. Sklep: domnevamo, da je vpliv velikosti krošnje ter socialnega položaja na razširje- nost rdečega srca zabrisan, in to z vplivom starosti. V obeh enotah smo določili starost pri 28 bukvah, vse bukve zgornjega polo- žaja so bile starejše od 150 let, najstarejša pa je štela celo 230 let. 4.4 Delež lesa z rdečim srcem 4.4 The Share of the Timber with Red Heart Količino in delež lesa, ki je obarvan, prika- zuje preglednica 6. Na podlagi podatkov iz preglednice 6 lahko sklepamo, da so imeli sortimenti pov- prečno 44 do 55% prečnega prereza obar- vanega z rdečim srcem (če je obarvana 1/2 premera potem je obarvano skupaj 25% Preglednica 4: Porazdelitev lesne mase stoječih dreves po kakovostnih skupinah (v m3) Table 4: The Distribution of Timber Mass of Standing Trees According to Quality Groups Rastišče l. kak. skupina 11. kak. skupina 111. kak. skupina IV. kak. skupina Natural Site Quality Group Quality Group Quality Group Quality Group A (A-F din.omph.) 91,6 158,9 276,5 161,0 (13,3%) (23,1 %) (40,2%) (23,4%) B (A-F din.typ.) 97,0 207,2 440,0 144,4 (10,9 %) (23,3%) (49,5%) (16,3%) Preglednica 5: Sortimentna sestava posekanih in analiziranih dreves (druga analiza) Table 5: The Assortment Structure of Fe/led and Analysed Trees (The Second Analysis) Sortiment 1 Assortment Rastišče F L Ž1 Ž2 Ž3 Prost. les Natural Site A (A-F din.omph.) 0,0 114,6 68,8 102,5 135,4 266,7 (O%) (16,7%) (10,0%) (14,9%) (19,7%) (38,7%) B (A-F din.typ.) 0,0 142,6 197,5 156,1 139,3 253,1 (0%) (16,0%) (22,2%) (17,6%) (15,7%) (28,5%) Skupaj Together 688,0 888,6 Skupaj Together 688,0 (100 %) 888,6 (100%) GozdV 51, 1993 379 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v probiralnem jelovo-bukovem gozdu Preglednica 6: Količina in delež lesa z rdečim srcem Table 6: The Quantity and Share of the nmber with Red Heart Rastišče L Ž1 Ž2 Natural Site ms(%) ms(%) ms(%) A (A-F din.omph.) 26,3 20,8 29,1 (23) (30) (28) B (A-F din.typ.) 30,8 43,2 31,4 (22) (22) (20) lesne mase, ker je obaiVan vedno notranji del). Odvisnost premera rdečega srca na pa- nju od debeline drevesa (merjeno tudi na panju) smo prikazali z alometrijsko funkcijo ln d, = A + B ln d oziroma d, = adb d, = premer rdečega srca na višini 0,30 d = premer debla na višini 0,3 ln = naravni logaritem Ina ;, A = parameter funkcije Funkcija ima na obravnavanih rastiščnih enotah naslednje vrednosti: enota A ln d, = -3,5652446 + 1,635947 ln d (r = 0,67""") oziroma d, = 0,028369 d1 •635947 enota B ln d, = -J,223533 + 1,550921 ln d (r = 0,59""") oziroma d, = 0,039814 d1·550921 Razlike med rastišči niso velike, vendar je v enoti A naraščanje rdečega srca z naraščanjem debeline hitrejše kot pa v enoti B. V obeh enotah pa je naraščanje progresivno, kar pomeni, da je naraščanje srca hitrejše kot pa naraščanje premera. Ker drevo prirašča s kvadratom premera (če zanemarimo višinski prirastek, ki je v tem času že zelo majhen), premer rdečega srca pa se povečuje s potenco 1 ,55 oziroma 1 ,64), je ploščina vsakoletnega prirastka rdečega srca večja kot pa velikost letnega temeljničnega prirastka (pri debelini, ki jo imajo analizirani sestoji). Obe funkciji kažeta, da imajo analizirana 380 GozdV 51. 1993 Ž3 Prost les Skupaj ms(%) ms(%) m' 37,4 49,8 163,6 (28) (19) 34,7 48,1 188,2 (25) (19) drevesa pri premeru 40 cm, ko doseže deblo dimenzijo hlada za furnir, že prevelik delež rdečega srca. To velja za sedanji gozd, ki v mladosti ni bil negovan, bukev pa se je razvijala v ostri konkurenci z drugimi drevesi, zato je bilo njeno prirašča­ nje v debelina upočasnjena. To dokazujejo tudi dendrokronologije 28 bukev, ki smo jih izvedli v okviru te analize {sliki 1 in 2). Na slikah prikazujemo samo dendrokronologijo najmlajšega in najstarejšega analiziranega drevesa, podrobnejša obravnava letnega priraščanja pa bo predmet posebnega se- stavka. 5. SKLEPI 5. CONCLUSIONS Na podlagi analize 444 dreves oziroma 1.587 m3 bukovine, ki je bila izvedena v prebiralnem gozdu na rastiščih kraškega jelovega bukovja (A-F din.omph. + typ.) v sestojih z zelo velikim deležem debelih dreves, smo prišli do naslednjih ugotovitev: - Od skupnega števila dreves jih je imelo kar 87% oziroma 97% rdeče srce. Razlika med rastišči v deležu dreves, ki imajo rdeče srce je sicer statistično značilna, ni pa nujno, da je ta razlika posledica rastiščnih dejavnikov. - Največji delež obaiVanosti prečnega prereza v deblu je pogosto nekaj metrov nad panjem. če na panju ne zasledimo rdečega srca, to še ne pomeni, da ga ni v višje ležečih delih debla. - Vsa analizirana drevesa, ki so bila debelejša kot 60 cm, so imela rdeče srce. - Pojav rdečega srca je občutno zmanj- šal kakovost lesa, in sicer tako, da ni bilo niti enega sortimenta, ki bi imel kakovost furnirske hlodovine. če bi bila bukev brez Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu rdečega srca, bi bilo 11 oziroma 13% hlodovina furnirske kakovosti. Delež pro- storninskega lesa je iznad pričakovanega oziroma ocenjenega pri stoječih drevesih. Povečan delež manj kakovostnega lesa je posledica trohnob ter temnoobaiVanega plamenastega srca. Delež prostorninskega lesa je večji na tistem rastišču, kjer je drevje doseglo večjo debelina. - Z analizo nismo potrdili vpliva velikosti in utesnjenosti krošnje kakor tudi ne vpliva socialnega položaja na delež dreves z rde- čim srcem. Domnevamo, da na to vpliva visoka starost analiziranih dreves. - Sortimenti imajo rdeče srce povprečno široko 44 do 55% prečnega prereza. - Delež rdečega srca narašča hitreje kol pa debelina dreves. Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepa- mo, da je na obravnavanem rastišču in obravnavanem gozdu zadrževanje debelih bukovih dreves z vidika lesnoproizvodne funkcije nesmotrna. To pa ne pomeni, da ni možno proizvajati <;lebelih dreves, ki bodo imela kakovost furnirskih hlodov. To je možno, če bodo imela ta drevesa sproš- čene krošnje od tistega trenutka dalje, ko bodo imela zadosti dolgo čisto dolžino de- bla (16-18 m). Bukev bi na teh rastiščih ob primernem gojenju dosegla iste dimenzije debel pri občutno nižji starosti in z bistveno manjšim deležem rdečega srca. 6. ZAHVALA 6. ACKNOWLEDGMENTS Analizo je omogočilo Gozdno gospodar- stvo Novo mesto, zasnoval in vodil jo je vodja Gozdarstva Straža Jernej Piškur, dipl.ing.gozd. Vsa terenska dela, meritve in ocenjevanja sta izvedla Katarina Celič, dipl.ing. iz Gozdarstva Straža ter Andrej Držaj, dipl.ing. iz Gozdarstva Črnomelj. Dendrokronološke analize je opravil mag. Tom Levanič, dipl.ing. iz Oddelka za go- zdarstvo. Obdelavo podatkov na računalnik je naredila Leonarda Godler iz Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti. Vsem navedenim iskrena zahvala, še posebej pa piVim trem, ki so s svojim delom opravili najpomembnejši del analize ter tako omo- gočili, da smo dobili nekatere zaključke o pojavnosti rdečega srca pri bukvi in njegove posledice pri gospodarjenju s to drevesno vrsto. Povzetek Z uvajanjem sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja se bo v Sloveniji povečal delež bukve, ker je ta drevesna vrsta na velikem delu gozdnih rastišč osnovna ali pa zelo pomembna graditeljica ·naravnih gozdnih fitocenoz. S preu- smeritvijo na takšno gospodarjenje ne bo zmanj- šana lesna funkcija gozdov, če bomo te negovali pravilno, pravočasno in v zadostni meri. Najnovejši trendi gibanja cene lesa nas upravi- čeno navdajajo z upanjem, da lahko celo pove- čamo vrednostno proizvodnjo z vračanjem bukve na njena rastišča. Pri doseganju optimalne lesno- proizvodne funkcije, ki bo še vedno zelo pomem- bna v večini naših gozdov, pa je pomembno, da upoštevamo, še posebno pri obnavljanju gozdov, zakonitosti, ki so tesno povezane z gibanjem tekočega in povprečnega vrednostnega prirastka sestojev oziroma delov sestaja - v prebiralnem gozdu pa celo pri posameznih drevesih. Posame- znih delov sestaja ne obnavljamo, dokler ne kulminira vrednostni prirastek, razen če to zahte- vajo drugi gozdnogospodarski cilji oziroma fun- kcije gozda. Vendar pa je pri usmeritvi v sana- ravno gospodarjenje razkorak med lesnoproi- zvodno funkcijo ter ekološkimi in drugimi funkci- jami mnogo manjši kot takrat, ko maksimalne lesne donose dosegama z rastišču neprimernimi drevesnimi vrstami ter rastišču neprimerno zgradbo sestaja. Tako kot je škodljivo predčasno obnavljanje sestojev pa je neumestna tudi zapo- znela obnova sestaja. V primeru prebiralnega gospodarjenja se to zrcali v prevelikem ciljnem premeru drevesa. Zakonitost, po kateri vrednost prirastka progresivno narašča s povečevanjem prsnega premera, velja le za nekatere drevesne vrste, če imajo visokokakovosten les in le na nekaterih rastiščih. Pri drevesni vrsti katje bukev, ki ima tudi visokokakovostne in visokovredne sortimente, velja ta zakonitost z določenimi ome- jitvami. Na rastiščih, kjer se rdeče srce pojavi v manjšem obsegu ali pa le v zelo visoki starosti, je ciljni premer postavljen pri večji debelini. Na rastiščih, kjer sicer lahko pridelujemo glede na druge kakovostne zahteve visokokakovosten les, vendar pa se pojavi rdeče srce razmeroma zgo- daj, moramo postaviti manjši ciljni premer. Takšen primer imamo v prebiralnem gozdu na Severni strani Kočevskega Roga na rastiščih Abieti-Fage- tum dinaricum v subasociacijah omphalodetosum ter typicum. Analiza v tem gozdu je pokazala, da se pri bukvi pojavlja rdeče srce že pri prsnem premeru 25 cm in več. Delež dreves brez rdečega srca se z večanjem premera zmanjšuje. Pri debe- lini 60 cm in več imajo že vsa drevesa rdeče srce. GozdV 51, 1993 381 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu Pojav rdečega srca preprečuje pridelavo najbolj kakovostnega lesa ~ to je hlodov za furnir. Delež rdečega srca v deblu se z debeline dreves prog re~ sivno povečuje. Upravičeno domnevamo, da vi- sok delež rdečega srca ni samo posledica rastišča ampak tudi preteklega gospodarjenja. Gozd z izjemo zadnjih 40 let ni bil negovan, zato so se drevesa razvijala v ostri konkurenci z drugimi drevesi. Vsa analizirana drevesa so razmeroma stara, najstarejša dosegajo celo preko 230 let. Ker je pojav rdečega srca odvisen od starosti, lahko pričakujemo, da bo delež dreves z rdečim srcem kakor tudi delež rdečega srca znotraj debla manjši, če bomo drevesa sekali pri nižjih starostih. To pa ne pomeni, da bomo sekali drevesa pri manjšem prsnem premeru. V enomernih bukovih sestojih bomo dosegli enake debeline pri nižji starosti z intenzivno nego, in to predvsem z redčenji. V prebiralnem gozdu pa dosegama isti cilj z močnejšim doziranjem svetlobe osebkom drugega socialnega položaja ter z močnejšo spro- stitvijo krošnje osebkom, ki so v prvem socialnem položaju {zmagovalcem). Z oblikovanjem močnej~ ših krošenj bodo ta drevesa hitreje priraščala v debelina, s tem pa v krajšem času dosegla željene debelina. S tem pa bo delež rdečega srca močno zmanjšan, saj je znano, da na njegovo razširjenost v drevesu poleg cele vrste drugih dejavnikov vpliva tudi starost. Vsaka težnja k proizvodnji nadpovprečno debe- lega lesa, pa naj bo to pri bukvi ali pa pri katerikoli drugi drevesni vrsti, ki ima za posledico zmanjše- vanje vrednostnega prirastka, je neracionalna in neupravičena, razen v primeru, ko jo narekujejo zahteve, ki izhajajo iz nemotenega funkcioniranja gozdnih ekosistemov. Gozda ne gojimo in negu~ jemo zato, da bomo imeli debela drevesa - ta bi lahko dobili tudi brez nege, kar dokazuje pragozd - ampak zato, da zadostimo našim potrebam, seveda ob hkratnem zagotavljanju najboljšega delovanja gozdnega ekosistema. THE PRODUCTION OF HIGH QUALITY TIMBER AND NATURALISTIC SILVICULTURE ON THE EXAMPLE OF THE BEECH TREE IN A SELECTION FIR-BEECH FOREST Summary With the introduction of naturalistic and multi- purpose forest management, the share of the beech tree will be increased in Slovenia because this tree species represents a basic or very important constituent part of natural forest phyto- coenoses in a great part of forest natural sites. The orientation towards such management will not cause a decreased timber function of forests, on condition the latter are tended correctly, timely and sufficiently. The !atest trends in the movement of timber prices give us a justified hope that the value production can even be increased by the reintro- 382 Gozd v 51, 1993 ducing of the beech tree to its natural sites. ln the achieving of the optima! timber production function, which is stili going to be very fmportant in the majority of Slovene forests, the principles closely linked to the movement of the current and average value increment of forest stands or parts thereof have to be respected in forest regenera- tion - in a selection forest even trees. lndividual parts of a forest stand are not regenerated until the value increment has reached its culmination, except when regeneration is required by other silvicultural goals or forest functions. Yet in the pursuing of naturalistic management, the diffe- rence between a timber production function and ecologic and other forest functions is much smai- Jer than it is when maximum timber yields are achieved with tree species and forest stand struc- ture inappropriate regarding a natural site. So as premature stand regeneration is detrimental, the regeneration of a stand which is carried out too late is inappropriate as well. ln the case of selection management this is reflected in too great target tree diameter. The principle, accor~ ding to which the value of the increment increases progressively with the increase of the breast- height diameter, holds good of only some tree species in case they dispose of high quality timber and only in some natural sites. With a tree species like the beech tree, which also has high quality assortments and of high value as well, this principle holds true with certain restrictions. ln those sites where false heart occurs in a limited scope or only at high age, the target diameter has been set at higher diameters. ln such natural sites, where usually high quality timber can be grown regarding other quality demands yet false heart occurs relatively soon, a smaller target diameter has to be set. Such example can be found in a selection forest on the northern side of Kočevski Rog in the Abieti-Fagetum dinaricum sites, in omphalodetosum and typicum subasso- ciations. An analysis carried out in this forest has shown that in the beech tree red heart occurs already at the height-breast diameter of 25 cm and more. The share of the trees without red heart diminishes with the increase of the diameter. At the diameter of 60 cm and more all the threes have red heart. The phenomenon of red heart prevents the production of the timber of the highest quality, Le. of veneer logs. The share of red heart in a trunk progressively increases with the diameter of trees. It can well be speculated that a high share of red heart is not only the consequence of a natural site but also of the past managing. There had been no tending measures carried out in the forest but for the last 40 years, the result of which was that the developing of trees was going on in keen competition with other trees. All the analysed trees are relatively old, the old est have even more thah 230 years. Because the phenomenon of red heart depends on the age, it can be expected that the share of the trees with red heart as well as that of the red heart Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu within the trunk will be smaller if trees are felled at lower age. This, however, does not mean that trees will be cut at smaller breath~height diameter. ln even aged beech forest stands equal diameters will be reached at lower age by means of intensive tending, first of all by thinnings. Iri a selection forest, the same aim is achieved by more intense introduction of the light to the trees bf the second social position and by greater severance of a tree crown of those trees, which belong to the first social position (the winners). Due to the forming of stronger tree crowns these trees are going to increment faster in diameter, thus achieving the target diameter ina shorter period. Consequently, the share of red heart will be radically decreased because it is a well known fact that its occurrence in a tree is, besides a series of other factors, also conditioned by the age. Every tendency towards a production of the timber of extremely great diameters, should it be with the beech tree or any other tree species, the consequence of which is the decrease of the value increment, is irrational and unjustified ex- cept for the case when it is required for the sake of untroubled functioning of forest ecosystems. The purpose of forest tending is not the achieving of trees of great diameters - they could also be achieved without tending, which is proved by the virgin forest- but the satisfaction of the needs of the population at the simultaneous functioning of the forest's ecosystem. LITERATURA 1. Kotar, M., 1970. Določanje vrednosti in vred~ nostnega prirastka sestaja. - GozdV 28, s. 202- 208. 2. Kotar, M., 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. - Znanstvena in strokovna dela 59, IGLG Ljubljana. 3. Sachsse, H., 1991. l