----r^ •• t

GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The unly Slovenian Daily
-: in the United States, s« ■ ■ ■
Issued every day except Mmdiyb —: and Legal Holidays, s— -: 50.000 Readers,
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 60. — STEV. 60.
NEW YORK, MONDAY, MARCH IS, 1916. — PONEDELJEK, 13. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Položaj pred Verdunom se ni dosti izpremenil.
•i ' S i mm
SAŠKE ČETE V AKCIJI SEVERNO OD REIMSA. — RAZNA PARIŽKA POROČILA. — NEMCI NEPRE STANO NAPADAJO UTRDBE PRI VAUXU. — VE LIKE IZGUBE FRANCOZOV. — NEMCI SO VJELI PREKO 26,000 FRANCOZOV IN ZAPLENILI 190 TO POV. — VROČA ARTILERIJSKA BITKA SEVERNO OD VERDUNA. — ZRAČNI NAPADI. — BOJI PRI DOUAUMONTU.
Parix, Francija, 11. marca. — Iz današnjega uradnega poročila je razvidno, da so Nemci obstreljevali utrdbe severno od Berry au Bae. Sprva so nekoliko napredovali, ko smo pa vprizorili nanje splošen napad, so se morali umakniti.
Bitka, ki se vrši zapadno od reke Maas. še ne bo tako kmalo končana. Francozi so izgubiti nekaj strelnih jarkov, pa so jih po kratkem boju zopet zavzeli.
Nemci neprestano napadajo utrdbe pri Yauxu. Pred par dnevi so že poročali, da so to vas in utrdbe okoli nje zavzeli, toda ta vest se je kmalo izkazala kot neresnična. Vojne operacije zelo ovira slabo vreme.
Paril, Frnneija, 11. marca. — Francozi so obstreljevali nemške strelne jarke pri Steenstaate. Povzročena škoda je precejšnja.
London, Anglija, 12. marca. — Neka tukajšnja brzojavna ageutura je dobila iz Roterdama poročilo, da so XeiiR-i začeli prevažati svoje čete z vzhodnega na zapadno bojišče.
Berlin, Nemčija. 12. marca. — Dozdaj so še ni moglo dognati, koliko so izgubili Nemci pred Verdunom, vendar se sodi, da znaša število padlih, ranjenih in ujetih samo par tisoč. Vsa tozadevna francoska poročila so zelo pretirana. Največ so izgubili Nemci pri Douaumon-tu, kjer so vprvič prodrli francosko bojno črto.
Pariz, Francija, 12. marca. — Uradno francosko poročilo se glasi:
Ob levem bregu reke Maas se vrše najhujši boji pri Bethincourtu. Nemci neprestano obstreljujejo utrdbo Yaux in pozicije pri Douaumontu. Nemci hočejo na vsak način zavzeti višine pri Cliausee Etain, toda to se jim ne bo še tako hitro posrečilo.
Berlin, Nemčija, 12. marca. — Francozi so izgubili največ svojih ljudi zapadno od reke Maas, ko so poskušali osvojiti one postojanke, katere so jim bili Nemci odvzeli.
Odkar stoje Nemci v ofenzivi, so vjeli 2(5,472 francoskih vojakov in častnikov ter zaplenili 189 topov.
Paril, Francija, 12. marca. — Južno od reke Somine smo obstreljevali nemške pozicije pri Maueourtu. Vroča artilerijska bitka severno od Verduna se še vedno nadaljuje. Nemci pošiljajo v boj samo saške čete. ki so hrabre ir. bo se pri nekaterih prilikah posebno odlikovale.
Parix, Francija, 12. marca. — Častnik Guveemer je danes izstrelil neki nemški zrakoplov. Zrakoplov je padel ved goreč na zemljo; letalca sta bila mrtva. To je že osmo nemško letalo, ki ga je izstrelil ta častnik.
Nad bojiščem se vi-še neprestano spopadi med našimi iu nemškimi zrakoplovci. Naši letalci so veliko bolj izurjeni kakor pa nemški in se veliko bolj neustrašeno podajajo v boj.
London, Anglija, 12. marca. — Iz angleškega glavnega stana v Franciji poročajo:
Sovražnik je razstrelil danes v bližini Hohenzollern redutc več min. Temu je sledil boj z ročnimi granatami, v katerem smo bili mi zmagovalci.
Pari*, Francija. 12. marca. — Francoski vojni department je izdal danes popoldne sledeče poročilo:
Artilerijski boj severno od Aisne še ni končan. Na desnem bregu reke Maas so napadli Nemci naše postojanke, pa niso ničesar opravili. Napad so vprizorili vojaki z ročnimi granatami. V Lotaringiji se ni ničesar posebnega pripetilo.
S"\emo od Verduna ni zadnje dni nobenih infan-rijskili spopadov. Naša in sovražna infanterija sta vedno v akciji.
Parix, Francija, 12. marca. — S fronte se je vrnil nek ranjeni vojak, ki je povedal nekemu časnikarskemu poročevalcu sledeče:
- Francozi neprestano obstreljujejo ceste, po katerih dovažajo Nemci vojni material in živila. Bojne operacije zelo ovira slabo vreme. Po nekaterih krajih je toliko snega, da vojaki absolutno ne morejo napredovati.
Parix, Francija. 12. marca. — V Argonih je razstrelila naša artilerija več sovražniških postojank v <rozdu pri Clieppy._
Valley železnice, ko mu je zdrualo na tračnicah, ki so bile spolzke od ledu. V onem trenotku je pridrdral toTorui vlafc ki ga je ubil na me-
Vzhodna fronta.
Nemci pravijo, da je položaj na vzhodnem bojišču nespremenjen. Nov ruski poslanik.
Berlin, Nemčija, 12. marca. — Vrhovno poveljstvo nemške arrna de razglaša:
Položaj na vzhodnem bojišču je neizpremenjen.
Petrograd, Rusija, 12. marca. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
Pri Borsemuende je eksplodiral sovražnik več min. ki pa niso povzročile skoraj nikake škode. V Galiciji so napadli Nemci vas Lata-tohe, ki leži ob Dnjestru. Ko je stopila naša artilerija v akcijo, so se morali Nemci umakniti.
Peking, Kitajsko, 12. marca. — Ruska vlada je imenovala za poslanika pri kitajski vladi Vazilja N. Krupenskija. Njegov prednik je bil Nikolaj A. Malevski-Male-vič.
London, Anglija, 12. marca. — Neka tukajšnja brzojavna agentu-ra je dobila iz- Bukaršeta poročilo, da sta sklenili Rusija in Rumun-ska pogodbo. Rumunska bo preskrbovala Rusijo z municijo in raznimi drugimi potrebščinami, v zameno bo pa dobila del Besarabije.
Koliko je resnice na tem. se seveda še ni dalo dognati.
Časopis v Kolinu hrabri Nemce. Berlin, Nemčija, 12. marca. — "Koelnische Zeitung" nujno poživlja Nemce, naj vstrajajo ter pravi, da je zadnji del vojne vedno najtežji. "Pripravljeni smo za mir, toda pri tem podjetju ne moremo biti sami. Toliko časa, doklei naši nasprotniki ne vidijo, da je njihov poskus nas uničiti brezuspe šen, moramo trdno vstrajati. Zrna gati moremo le tedaj, če žrtvuje mo za to vse, do zadnjega, kar je v naših silah, in če bomo tako na pravili, bomo dosegli svoj namen."
Nemci bombardirajo rusko bro-dovje.
Berlin, Nemčija, 12. marea. — Nemški hidroaeroplani so metali bombe na oddelek ruskih bojnih ladij, obstoječ iz petih torpednih ruŠilcev in nekaj trgovskih parni-kov, ki se je nahajal v Črnem morju. Tako izjavlja uradno poročilo, ki zatrjuje, da se je videlo, da je bilo zadetih nekaj torpednih ruŠilcev.
Napad se je zgodil pri Kaliakri ob Črnem morju, severo vzhodno od bulgarsekga pristanišča Varne. Kljub hudemu obstreljevanju so se vsi nemški hidroaeroplani srečno vrnili nazaj.
Parnik zadel ob mino.
London, Anglija. 12. marca. — Danes je uradno naznanila angleška admiraliteta. da je zadel parnik "Fauvett'\ ki je imel 2644 ton prostornine, ob mino ob vzhodni angleški obali.
Od moštva jih je poginilo štirinajst, namreč dva častnika in dvanajst mož.
Bolgarska je začela upravljati Srbijo.
Sofija, Bolgarsko, 12. marca. — Bolgarska vlada je že začela u-pravljati zasedeno srbsko ozemlje. Vso Srbijo (razen Belgrada) je razdelila v sedemnajst okrožij in 86 okrajev. V vsakem okrožju je vojno sodišče.
Na smrt obsojeni Belgijci.
London, Anglija, 12. marca. — Nemško vojno sodišče v Ghentu v Belgiji jc obsodilo štiri Belgijce na smrt in mnogo drugih na ječe od deset do petnajstih let zaradi raznovrstnih pregreškov. Tako poročajo iz Amsterdama na Nizozemskem.
Poročilo nadalje pravi, da je še mnogo drugih, ki pričakujejo obsodbe in skoro vse prebivalstvo je preplašeno radi takega postopanja v nemških oblasti.
POZOB ROJAKI!
ttainfjald. N.
Avstrija in Italija.
Italijani so 20pet začeli obstreljevati Gorico. — Boji ob koroški meji. — Cadorna.
Kdor še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja- za leto 1916, naj ga nemudoma naroči V zalogi ga imamo samo de nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 centov. Naročite ga takoj!
ttovenic Publishing Co., I Cortland ati JTew Y«fc IT. TtJ
Rim, Italija, 12. marca. —- Vrhovno poveljstvo italijanske armade je izdalo danes sledeče poročilo :
Naše operacije v visokem gorovju zelo vira slabo vreme. — Ako ne sneži, se pa posipajo plazovi tako, da nam je nemogoče napredovati. Na nekaterih mestih je več kot 32 čevljev snega.
Ob soški fronti je naša artilerija neprestano v akciji. Sovražnik je moral zapustiti že veliko strelnih jarkov, katere smo poškodovali oziroma popolnoma uničili.
Zadnje dni so Navzele naše čete precej sovražnih postojank z ročnimi granatmi. Ko nastopi malo boljše vreme, bomo veliko lažje napredovali, kakor smo doslej.
Berlin, Nemčija. 12. marca. — Avstrijski generalni štab poroča: Italijanska artilerija je včeraj obstreljevala Gorico. Posebne škode ui povzročila, ker je mesto že tako-alitako v razvalinah.
Ob koroški fronti se bije vroča artilerijska bitka.
Rusi v Mezopotamiji.
Ruske čete na potu proti Bagdadu. Loči jih samo 140 milj od tega me sta. Pomoč Angležem.
Petrograd, Rusija. 12. marca. — Uradno naznanilo pravi danes, da so dospele ruske čete do zadnjega visokega prelaza v Perzijskem go rovju. Poročilo se glasi:
"Zavzeli smo mesto Kerind v Perziji, ki leži v smeri proti Bagdadu." Kerind leži kakih štiride ;et milj zapadno od Kenuanšah, in sicer na sredi 5000 Čevljev visokega prelaza, skoz katerega vodi glavna karavanska črta iz notranje Perzije v Bagdad.
To je zadnji teški prelaz na tej K>ti in po tem prelazu znaša razdalja med Kerindom in Bagdadom samo kakih 16U milj. Poleg tega je še neka druga, a krajša pot, ki je pa težja ter jo manj uporabljajo radi tega. Tudi ta zveza je že v ruskih rokah in po tej strani so oddaljeni od Bagdada samo 140 milj.
Angleži pri Kut-el-Amari pa so samo kakih 105 milj od istega me-ita oddaljeni in namen in cilj Rusov je. da pridejo na pomoč onim angleškim četam, ki so v veliki stiski.
Vojni svet zaveznikov.
Pariz, Francija, 12. marca. — Danes se je vršil tukaj vojni svet zaveznikov, kateremu je predsedoval vrhovni poveljnik francoske armade, general Joffre. Anglijo je zastopal Sir Douglas Haig. Rusijo general Gilinski, Srbijo pa polkovnik Pasič.
Angleži zaplenili ameriško ladjo.
Washington, D. C.. 12. marca. — Ameriški parnik "Edna", prejšnji mehikauski parnik "Mazatlan", ki ga lastuje zdaj tvrdka Sudden & Christenson v San Francisco, je bil ujet od neke angleške križarke ob čilenski obali ter odpeljan v Port Stanley na Falklandskem o-točju.
Panamski prekop.
Washington, D. C., 13. marca. Donald F. MaeDonald. prejšnji kanalski geolog in zdaj geolog v rudniškem uradu Združenih držav, je rekel, da bodo kmalu premagane vse ovire pri Panamskem prekopu, kakor so sedanja posipanja in da je kanal varen pred potresom.
Mac Donald, ki je dolgo časa pro-učaval razmere v kanalskem okrož ju, je izročil uradno poročilo o svo jih opazovanjih pri Panamskem prekopu ter izjavil, da prekop ne bo trpel od potresnih pojavav, vsled katerih se dvigne zemlja v dotičnib krajih vsakih sto let za tri čevlje. Vzrok tega dviganja je po mnenju tega izvedenca to, da se zunaj pred Panamsko ožino s^i-žuje morsko dno.	* 3
Napad na Rumune.
Avstro-bulgarske čete napadle ru-munske. — Žrtve v praski ob Donavi. — Vojna nevarnost.
London, Anglija. IS. marca. — "Daily Mail" je brzojavil njen dopisnik iz Odese na Ruskem:
"Semkaj so prišla poročila, da so se spopadle med seboj rcunun-ske in bulgarske čete pri Rahovem ob bulgarsko-runiunski meji. Neka bulgarska obmejna straža je začela streljati na neko rumunsko ladjo. ki je nalagala blago na ru-inunski breg Donave. Bolgari so signalizirali nekemu avstrijskemu topniškemu čolnu, ki jc zapovedal rumunski ladji, da naj pride na bolgarski breg reke Donave. Ru-munci se za povelje niso zmenili, uakar je začel streljati top. čoln s strojnimi puškami in s puškami. Tudi rumunske čete, ki so se nahajale tam, so odvrnile s streljanjem in na obeh straneh je bilo precej žrtev."
"Vossische Zeitung" je dobila od svojega sofijskega dopisnika brzojavko, ki pravi, da pričakujejo v najkrajšem času. da se bo Rumunska pridružila zaveznikom.
Dopisnik pravi, da se bo v kratkem vrnil v Sofijo rumunski poslanik za Bulf?arijo. ki bo bržčas prinesel seboj navodila, ki bodo odločevala v bodočem razmerju med Rumunsko in Bulgarsko.
Iz Bukarešta brzojavljajo, da je bila odproderia seja rumuuskega parlamenta do 28. marea.
Švedska kraljica.
Štokholm, Švedska. 13. marca.
■Švedska kraljica Viktorija je zbolela na neki vratni bolezni.
Nemci stradajo.
Petrograd, Rusija. 12. marca. — Dvinski dopisnik lista "Biržcvije Vjedomosti" je poročal, da sc je uprla nemška posadka v osvojenem mestu Savli, in sicer radi pomanjkanja hrane. Upor je zatrla konjenica*
En častnik in trije vujaki so oadli v boju in devet načelnikov lpornih vojakov je bilo potem u-dreljenih.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hra nflnicawi, posojilnicam ter posa
nežnim osebam na KRANJSKO,
STAJEBSKO, ISTBUO, KOKO SKO, HRVATSKO, in druge kra i« v AVSTKO-OGB8KI blizo 7 m i lijonov kron. Vse t« pošilja cve so dospele v roke prejemnikov, ie tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj ae vojakom ne more denarja pošilja ti, ker Jih vedno prestavljajo, lah teo pa se poti je sorodnikom ali cuaucem, ki ga od tam poiljejo
/ojakn, ako vedo za njegov naslov Denar nam pošljite po "Doma jtic Postal Money Order" ter pri tožite Vaš natančen naslov in na ilov osebe, kateri se ima izplačati Cene :
K.	1 i	K.	f
	.85 |	120....	16.20
-10----	1.50 |	130....	17.55
15....	2.20 |	140....	18.90
20-...	2.85 I	150....	20.25
25____	3.55 j	160....	21.60
30....	4.20 j	170....	22.95
35____	4.90 j	180....	24.30
40____	5.55 )	190....	25.65
45....	8.25 j	200....	27.00
50....	6.90 |	250____	83.75
55....	7.60 |	900....	40.50
eo....	8.25 j	350....	47.25
65____	8.95 j	400....	54.00
70....	9.60 }	450____	60.75
75....	10.30 j	500....	67.50
80....	30.95 j	600....	81.00
85....	11.65 !	700....	94.80
80....	12.30 j	800....	108.00
100....	13.50 j	900....	121.50
110....	14.85 1	1000____	132.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dohi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na aapad ponavadi par dni kimaj« in mad Um. ko doU naslovnik M v roka, m
Združene države in Mehika. Nenaklonjenost Mehikancev.
> ■ l o T **
ZBIRANJE AMERIŠKIH ČET OB MEJI. — STROGA CENZURA O GIBANJU ČET IN O PRIPRAVAH. — GENERAL FUNSTON GLAVNI POVELJNIK. — IMA POLNO MOČ. — NOVI VOJNI TAJNIK. — MOBILI ZIRANJE NADALJNIH ČET. — KONCENTRACIJA CARRANZOVIH ČET. — NEZADOVOLJNOST CAR RANZOVIH POSADK. — CARRANZOV OKLIC' NA LJUDSTVO. — MNENJE MEHIŠKEGA LISTA.
Washington, D. €., 12. marca. — General Funston zbira svojo vojsko ob meji, da se pripravi na pohod proti Villi, ki je zadnji četrtek napadel ameriško obmejno mesto Columbus, N. M.
• Uradniki v vojnem departmentu so danes naznanili, da je dobil general Funston prosto roko, da vodi vse oj>eraoije in da so bile izdane odredbe, ki bodo zagotovile popobio tajnost vseli gibanj ameriških čet, da ne bi mogli Villovi pomagači in špijoni izvedeti podrobnosti.
Očividno je namen ameriških oblasti, da začno j)ro-dirati takoj in uspešno, ker nočejo ničesar tvegati in nočejo oslabiti obmejnih sil. General Funston je dobil navodila, da ne sme začeti s pohodom, dokler ne bo popolnoma pripravljen.
Vojni tajnik Baker in njegovi uradniki so ostali danes pozno na svojem mestu, kjer so dobivali poročila od generala Funstona ter so storili vse, kar je bilo v njihovi moči da mu pomagajo. Mnogo poročil, ki so bila zelo važna, so sporočili brezžičnim potom tudi predsedniku Wil-sonu, ki se je vozil z vladno jahto po reki Potomac. Vendar pa so uradniki zamolčali, če so čete že dejansko začele s prodiranjem v Mehiko, ali pa če bodo,začele sj)oho dom takoj.
General Funston je dobil zagotovilo, da bo dobil na razpolago mož v višini 35,000 mož, kolikor jih more biti mobiliziranih v najkrajšem času. Funston ima oblast, da začne prodirati, kadar bo pripravljen, ne da bi še čakal nit dalj i lili poročil in povelj iz Washingtona. Danes je prosi! Funston vojni iuad. naj mu preskrbi še nadaljnili par polkov kavalerije za obmejno patrolno službo. Armadni častniki sodijo, da bo preteklo od treh do pet dni, predno bodo zahtevani polki dospeli na svoje mesto.
E! Paso, Texas, 12. marca. — Nocoj pošiljajo v Mehiki kakih deset tisoč Carranzovih čet iz osrednje Mehike proti obmejnim točkam, skozi katere domnevajo, da bodo Načele prodirati ameriške čete.
Baje se širijo v Juarezu v Mehiki vesti, ki zatrjujejo. da so izjavile posadke v Juarezu in severnih mehiških postajah, da se bodo odpovedale Carranzi, če bo pustil, da bodo prodirale ameriške čete v Mehiko.
Amerikanci ob meji spoznavajo, da je dejstvo, da se bližajo Carranzove čete ameriški meji, zelo razburljivo in grozeče in da zamorejo nastati iz tega še veliki zapletlja-ji. Med Carranzovimi vojaki je mnogo bivših Villovili privržencev, ki so bili kasneje pristopili h Caranzi. Ti so zelo sovražni Amerikaneein in sploh vsem tujcem.
Carranzovi pristaši pravijo, da gredo Caranzove čete proti severu z namenom, da pomagajo omeriškim četam pri ujetju Ville. Tega pa Amerikanci ne vrjamejo zelo, ker vedo, da so Mehikanci v splošnem Amerikancem neprijazni.	*	* ^
Mexico City, Mehika, 12. marca. — Nocoj je izdal general Carranza na narod oklic, v katerem izjavlja, da mehiška vlada pod nobenim pogojem ne bo privolila v lune-šavanje Združenih držav v mehiške zadeve in da ne bo dovolila, da bi ukorakale ameriške čete v mehiško ozemlje, ne da bi dobile prej dovoljenje od mehiške vlade. Na mehiškega diplomatičnega zastopnika v Wasliingtonu so poslali navodila vtem smislu, da naznani ameriški vladi stališče mehiške vlade.
San Antonio, Texas, 12. marca. — Zvedelo se je, da so se začele priprave za pohod proti Villi tudi na drugih točkah meje, kakor v bližini Columbusa v New Mexico, kjer se je izvršil napad Ville na ameriško mesto.
Pravijo, da so Carranzove posadke v obmejnih krajih Mehike pri Nogales in Piedras Negras zelo razburjene radi postopanja Amerike.
Mexico City, Mehika, 12. marca. — "El Pueblo", u-radni list Carranzove vlade, piše, da so dosegli ameriški fanatiki svoj namen, ko so dobili povod za umešavanje v Mehiki. Pravi, du bi edino skupno postopanje Carranzovih čet in onih iz Združenih držav zamolgo preprečiti vojno med vso Mehiko in Združenimi državami.
ista
- .....—--

tfiAHMV
Francoske izgube. Berlin, Nemčija, 13. marea. — Iz Amsterdama poročajo, da so izgubili Francozi do 11. marca 2 milijona 200,000 giož. — Angleži so ixgubili samo 600,000. mož.
dobe vil nafi naročniki v Pennsylvania knjižico "Kova postava sa ponesrečene delavoe ▼ Peoasjlva-aijt" Spisal je to knji&sg Koafaft
Cnkpvtf. meaypfk. .. ~ _ . .
GLAS NAHODA, 13. MARCA, 1 916.
"GLAS NARODA"
novnno
4*
viiRi niiffira.
LOT7IP BENEDTK,
Dally.)
__*jm
PUMJMfIM OO.
ftiM at ButBM ot (lw corporation ■■4 iddraM of tboic ottkjni m
■ Oortlaadt BtreeC. Boroogb ot Mu Uttta. New York City, N. T.
■a Mi« lata ral Ja Ust sa Aaurlko in
___________ uso
•sla IH» m bmU New Xorlc«. 4.00 Vol lata M Mit Nt« Iorit. 2.00 M TN let« ----- 4-50
. pol tou.------ 2JS6
_ Cetrtletm..........1-T0
•HiLAH NiSODA" lshaja mk daa tovvmll nedelj in prasnlko*
1UI NARODA"
( *"VoIm ot tbm PeopteT) every day except Bandar* aad Holiday«.
Wnbeertptloo yearly $8.00
podpisa to ftaj m blayoToU poBUatl m
prf am ■■■■M laraja Biroinlkof pre rta* da m aam todl prtjiajt W»
Tiifn«"', da hitreje aaj-
la poWUatvaa eiredlU ta
-•LAS
«1 fWtlaadt fit..
M ABODA**
N#w Tort mrt
Telefoa 4M7 Oortlandt
Mehika in Združene države.
med-teboj no nasprotujejo ter se preganjajo in pobijajo. Take razmere vladajo v Mehiki že dolgo časa.
Da bi bila mogoče doseči v ile-
Klntnoniim Lnnunnniiam lIu Zv*ezami- da se dogovorijo, ka- kar se tiče rudnika, je dobro oskr-
leiOSnjim KOlIVcnCIJama terI kraji ^ ^ najbolj pripravni bovan. Človeku, ki pride iz jame,
__i ™ skupno konvencijo. Pri tem kot je bila v Tyre-ju, se zdi, daje
-o*	- i i- *	v* ! podjetju je treba veliko sloge in
\ .jO. številki tega lista sem ei- L ,	°
tal članek pod naslovom "Letoš-
hiki trajni mir, bi bilo treba ljudi nje konvencije'". Spisal ga je ro-najprej izobraziti ter se spraviti jak Jakob Hočevar.
z vsemi strankami, kar je seveda jako težko. Predsednik Witon je
Članek ima po mojem mnenju imenitno vsebino, torej je vreden.
to že •davno uvidel in se po tem tla se ga jemlje v poŠtev. J. Hoče-tudi ravnal, dasi so ga nepresta-1 Viw piše. da bodo prihodnjo jesen no napadali njegovi nasprotniki štiri slovenske konvencije, zato in posebno kapitalisti, ki bi jim priporoča, da bi se vse štiri kon-
vojna prinesla velikanske dobičke.
Že v aprilu leta 1914. je bil poslal predsednik "Wilson precej
vencije vršile v enem in istem kraju ali mestu.
No. bratje, kdor se kaj ogreva za združitev slovenskih podpor-
ameriških čet v Vera Cruz. ker je nili Jednot in Zvez. zdaj je čas. tedanji predsednik Huerta, ki je Kdor samo malo misli, bo prišel letos umrl v Združenih ^ržavah do zaključka, da je to najbližja
kot politični izgnanec, razžalil ameriško zastavo. Toda Wilson ni dosegel svojega namena, ker
in najcenejša pot k združitve.
Ako bodo slovenske »Jednote in Zveze sklicale svoje konvencije
Huerta ni bolel izkazati uradno istočasno v enem mestu, potem si čast ameriški zastavi, dasi je pad- lahko določijo en dan ali več. ee
lo kakih sedemnajst ameriških vojakov v Vera Cruzu.
Tedaj so bile neprestane revolucije v Mehiki. Pretepali so se
vidijo, da je to potrebno, za skupno sejo. Za ta dan naj bi se pova-
resnega nastopa
V srcih Slovencev v Ameriki se porodi veliko dobrili in koristnih idej, samo žalibog škoda, da vse tako hitro uinrjejo. Porodi se jih veliko, živeti pa ne more nobena. Kaj je temu vzrok? Jaz mislim, da nesloga.
Najprej je treba Slovencem v Ameriki združenja in sloge, potem bo vse drugo lahko izpeljati. In /.a to bi morali skrbeti oni gospodje, ki se čutijo, da so vodje slovenskega ljudstva v Ameriki! Pozdrav!	Ivan Fatur.
AVillock. Pa.. 9. marca 1916.
bil na sejo tudi za to izvoljeni od- Prelil sem se. Je važna stvar to-sek N. P. J. Torej na ta način le ™ za sirs0 javnost nad vse za-
nimiva. Pravzaprav nisem mislil sam to poročati, ker sem dejal, da
Iluerta. Carranza in Villa med se-j bi se delegati in odbori skupil do-f boj in š^ drugi. Ko pa so grozili govorili o celi zadevi glede zdru- f
Amerikanci z umešavanjem~v me-j ženja. Jaz ne mislim, da bi se m o- ^	dvoma prinesli ameri-
i..................j..	+	«ki listi to senzacijonelno vest na
hiške razmere, so vsi rekli, da se glo takoj tam uresničiti pravo-bodo vsi skupno bojevali proti močno združenje, pač bi se pa mo-
glo tam izdelati načrte.
Da je združenje slovenskih Jednot in Zvez res potrebno, to že vrabci čivkajo. Kdor hodi na društvene mesečne seje, to lahko sam vidi oziroma sliši.
Kdor malo zasleduje, lahko vj-'tičen tempereue. kar se tiče vode.jtjič, kar je glavno in Bo ! di. da se izplača na posameznega Zato me m malo jezilo, ker sem pomagaj najbolj žalostno
ski upornik Francisco je sprva bojeval za idstva. /a njegovo zem-*»do. s«- je ]K>lagoma iz-7 navadnega roparja in
. kar je bil baje tudi
jo j«- bilo znano nj^go-šeiun svetu. Krog M-be •delo U
inozemcem, če se bodo utikali v njihove stvari.
Do sedaj i>o Carranza. ki je brezdvomno med najtreznejšimi in premišljenimi Mehikanci in obenem provizorieen predsednik mehiške republike, še ni izrazil, če bo nasprotoval Združejiim državam.
Če se bo. potem ni dvoma, da bo-1 ^a, ki je v bližini krajevnega do nastale se velike homatije in da ne bo tako hitro ške vojne, ki so jo ne rt-lo ieleii.
ške podpore. Kako to i
Vzemimo, da ima društvo člana N. N., ki je od postaje odda-t ljeu 100 milj ali še več. Društveni tajnik piše omenjenemu članu.
kot plesna dvorana. Rudnik je
last Friekove družbe, katera je v primeri z drugimi- še najboljša. Delo se tu dobi, jamčim pa ne nobenemu. Kakor že prime muha bossa, če reče da ne, da je' kot bi pribil. Zaeno z menoj je tu dobilo delo kakih šest drugih. Kakor povsod po ameriških naselbinah, so tudi tu zbrani zastopniki najrazličnejših narodov, izmed katerih je večina Slovakov. Sloveneev je tu le kakih šest družin, ki pa kljub lepi naši navadi žive složno med seboj, dasi (zastopa vsak svojo lastno politiko. Kje leži ta naš Shoaf. je zelo težko povedati, zlasti ker ni zabelježen na nobenem zemljevidu, niti na peimsylvan-skein ne, dasi spada pod to državo. Kdor ve za Smithtieid, Fair-ehance. Uniontown in Brownsville. bi ga nemara našel, ker je nekako v sredini med temi mesti, gotovo pa ni preveč niti za Ter-bovčevega Toneta ne, ako prav se šteje za največjega stezosledca na tem kontinentu. Sicer bi mu itak ne svetoval priti sem, ker prvič je naša železniška postaja oddaljena komaj štiri milje, drugič bi njegove pleharije nobeden niti pogledati ne hotel, ker mi prav lahko kupimo uro. ki je polna kamnov, nemara je tudi kak mlinski vmes ter najmanj za dvajset let garantirana, da (ne) bo šla; tre-
g nam ni tu,
cel dan brozga! po vodi. da sem' raz ven ene edine, nič solnenih rož.
Dopisi.
Shcaf-Smithfield, Pa. — Veste.
dan ; pa kot kaže, so najbrž? po zabili. Preljubega blatnega Tyre ja mi ni bilo baš težko zapustiti Ta mošnji rudnik sicer dela s polno paro. ampak pri zaslužku se to prokleto malo pozna. To je ena. Drugič, veste, sem jaz fan a

lioiuauje m	* . ------------. - : 7ihi«--<»~i -n
konca mehi-j Uit	kl tako oddaljeni, da	;
tekateri tako 1 lu*8"ti 11 a bolniške obiskoval- p-11--1111
! ee. se pa plača gotovo G*)<c boliii- ko,r ve
Nihče ne ve povedati, kako bo, uspela ekspedjeija ameriške voj-l ike. t V bo prišla nazaj s praznimi rokami, ali bo ujela roparja, ki ima toliko grehov na ?rvoji vesti?j
1'pajmo, da bo vsa stvar kaialu - .	A .. „ .
,	. . , , „, . , jiristopi k bližnji postaji. Tajnik
kon«-ana m da bodo Zai-uzene dr-. . , .	,	'. . ,
, ,	, , . dobi odgovor od člana N. N.. da
zave dosegle svoj namen ter drža-'
le besedo, da ne bodo osvojevale
nikakega ozemlja, temveč samo
napravile red.
Nesrečna je dežela. kakor je
Mehika. Z vsakim dnevom slabi
ni rn tnjil
hvo
j pred očmi vsega sveta. In nihče ji
, . . . ,ne more pomagati. Tam je pro-'" m z njimi strahu je m	1 p	. \ 1
pala vsa obrt in trgovina, sole so
kih ljudi, kakor
prt
prebivalstvo Mehike, dnevih je pridrl ta ro-> tolpo tudi na ozemlje *nih držav. V ^lehiki že ni ki bi imeli še kaj premože-skoro sami reveži so. ki so ob vso lastnino v teku neti lh
zaprte, cest ni m ni «ejanja in ne
žetev. Vse je obubožalo in kar ni 3	. ,	....
..... . ,	. , t -Ur tiste v postalo eno društvo. Po
vzela življenj revolucija, jc nada-l...... , , ,
1 je vala nalezljiva bolezen, ki je
bila pred par meseci zelo razšir-
društva, 40^ bolniške pinlpore. in konfno pričel misliti, da sem pa še dotieno edino oblega že pol
~— pokolenja, ako ne celo leta malomanj kot ducat samskih krokodil. V jami torej ka-| laeenbergarjev, katerim milostno soljnem potopu", zunaj deli košare tako. da bi jih celo za tako lidato. kot takrat, ko je Xoe ^Toneta znalo primanjkati. Sliši se goloba spustil, doma pa. kj^r smo pa. da~bo ta-le rožica delila se umivali, je zopet izgledalo ka- re le do konca postnih dni, pozne-kor Cirkniško jezero spomladi. I je pa — Amorju bodi potoženo — Zato pa sem vsak dan prepeval, j v največjo organizacijo znkon-kakor: "Pa je preveč vode... ". skih teleg. Bog jej ta greh odpu-ali pa listo: "Votla tukaj, voda Isti. jaz ga ji ne morem. Pa zdra-tam. boardigbossa naj bo sram."I vi* — Frank Magajna. Veste, župnik Kneipp je bil briht-J Cckeburg, Pa. — Z delom gre na glava, ampak to je pa le poza-1 še dosti dobro. Zaslužimo toliko, bil povedati, za katero bolt^en so'da se pošteno preživimo. Tukaj in najboljše z ledom "poštirkane"! v okolici je kakih .štiristo preuio-hlače. ako se jih oblači pri 15c|garjcv, Slovenca pa ne najdem Celzija pod ničlo v ranem jutru. J nobenega med njimi, če bi ga o-Nemara za revmatizem? l)a je za j»oldue z lučjo iskal. Premog j 1 grizt*nje najboljši hud pes, za tr-1 visok »hI pet do šest čevljev, ka-ganje pa stara robida, to vem, ali I menja je od sedem do deset pal-
res j cev. Nestrpno pričakujemo prve-ko ga aprila. Unija namreč zahteva.
so tam v bližini ali :{ slovenska podporna društva, da pa so pri-klopljena drugim Jednotam ali Zvezam. Potem se ga ne more siliti s prestopnim listam in ostane še nadalje oddaljeni član dru-
Ako bo prišlo do združenja slo^-venskih Jednot in Zvez, bi ne bilo več
jena posebno v glavnem mestu
...	. . „ . Medli ke. ("udno še sliši, a je res.
_r	volneij preteklega ca-'^ newy
\ Združenih državah je vec i	• • »	.	k
...,.,.. T. .	i krice ponujajo sope mehiškega pa- ,
možnih ljudi in Francisco \ il-'
tega. tam bi iz dveh ali treh pri zmrznjeniii hlačah se pa
i ne razumem. Smešno je bilo,
tem bi imel vsak član katerega-1	boardingbow zmrznjen
koli društva priliko vzeti prestopili list.
hlače mojega tovariša nataknil na
peč. ker je v temi mislil, da je
. ..	....	. j dimnik. Pozneje so seveda, ko se
JNauaije bi se zmanjšali postat-;- , , .	.
•	- • , ,	- .. . - . J« 1^'d raztopil, padle skupaj in v
pobil nekaj ljudi in s plenom pobegnil nazaj v Mehiko in njene divjine.
Pred predsednikom Wilsouom in kongresom se je pojavilo vprašanje: — kaj storiti? Bo-li sedanja mehiška vlada pod Venustija-nom Carranzo za m ogla sama kaznovati zločince, kakor je obljubila, ali morajo Združene države same poseči vmes?
Mehiška vlada jo sama skoraj brez moei, poleg tega se je Villa tudi ne boji. Tri tisoč razbojnikov, navajenih vseh nevarnosti in pustolovstva, je precejšnja sila, ki jo je težko ugonobiti. Carran-zova vlada je zatrdila Združenim državam, da bo napravila sama red v svoji deželi, kar pa se ji do-jthdob še ni posrečilo.
Vlada Zdftiženih držav je Uvidela, da more edinole organizirana vojska napraviti red ter zagotoviti varnost tudi na svoji meji. Sklenila je. da odpošlje svoje redne čete, da zajamejo Villo živega ali mrtvega ter razderejo njegovo roparsko gnjezdo. Toda Vili« pozna predobro vse vhode in izhode ter vsa skrivališča v go-
vorskih ulicah kramarji f	« «?elo P<*t?jnih tajni- stra,m ^^ ^ Board5m
iaio ikrne mehiškega oa- kov- ^ dlko bl Pa tudi zmanj-jbnss poW pla^al tovaHšu za-
razsajal. da je drugi dan prinesel list Pittsburgh Press'1 daljšo vest o
v- S .voniri ron.m ^Zm^ P Natega	denarja za nekaj beli-,stroški Pri ^eni Jeclnoti varavaln4nf> iu tako Jezno
n T r l V i 5ev'	^ada v Mehiki si m-'m	posameznega člana. Sedaj ^ da Jnr5m, erisko mesto Columbus v dr-
.i New Mexico, ga zažgal
tiska svojega denarja, ki pa ni pokrit z zlatom, ali drugimi vrednostmi. Villa je baje pustil ustreliti vsakega, ki se je branil sprejeti njegov papirnat denar za vrednost, ki je bila tiskana na njem.
Večkrat se je že slišalo, da ima
imamo skoraj vsak mesec 25^ naklade na člana, ali pa še več, ve-
da se nam mora plačo zvišati od deset do dvajset odstotkov. Dobr<s bi bilo, če bi kompanije ugodil našim zahtevani. Delo se prav lahko dobi. Če katerega veseli sem priti, naj le pride, samo ne vem. koliko bo zaslužil. — Tem potom bi rad izvedel, kje je moj prijatelj Mihael Mahne, s katerim sva prišla pred devetimi meseci iz
, , „ , t«* i potresu, ki le divjal po aapadni W asliingtona v Pennsvlvanijo. činoma pri vseh d rust vali. Priza- i> , --- 0. 1	* i 'v i	vi - i	i
j .. 1 .	... 1 ennsvlvamji. Sicer sem ga tola- Zelo bi me veselilo, ee bi se ogla-
deti člani pa govore potuhnjeno —j ^ ;
drug proti drugemu: naš glavni	.* , , « ....
*	&	b naj ne joka preveč po tisti zava-
odbor je za nič. zato so vedno take doklade.
Pa temu ni tako, bratje T Vze-
se je dalo. dejal sem mu, j sil. Pozdrav!
_ Box 452.
rovalnini, drugače bo imel na sodni dan sitnosti, zakaj pisano je, j da "gre lažje šivan ka skozi ka-
Valentin Jesenak.
tudi Nemčija svoje prste vmes pri mimo. da ima Jedhota ali Zveza melino tiho kot bogatin v nebe-teh mehiških zmešnjavah. Njeni 3 do 4 tisoč članov. Stroške raz-|sa" pa .juenjfe. da se je kaj zme-agenti da baje podpirajo Villo in"nim odsekom moramo plačati sko-Lji za tc svetopisemske besede' druge upornike, da napravljajo raj iste kot če bi jih imela 3—4-|prav n}e. Okregal je tovariša, češ sitnosti Združenim državam, ki bi )*rat toliko. Prihodnjo jesen bodo čemu pa nosi mokre hlače iz jame jih radi zapletli v dolgotrajno štiri konvencije; Če bi se združili,
vojno.
Huerta. ki je pred nekaj Časa umrl kot ujetnik v Združenih državah. obdolžen kršitve nevtralnosti. je baje dobival podporo od nemških agentov v tej deželi. Dokazane take stvari niso, ker se dela vse pod krinko in po gotovem organiziranem načinu, ki gfc Nemčija dobro pozna. Vrjetne pa so take govorice, ker so se izkazale resnične tudi drugje, kakor n pr. v Perziji, Ruinunski in drugih manjših deželah, ki imajo vedno v'svojih vrstah dovolj mož, ki prodajajo sebe in svojo domovino za Judeževe groše.
Ironija usode je, da se je ravno Huerta, ki je tako nasprotoval rovju Sierra Madre, kjer se skri-"Združenim drŽavam, zatekel v to va, in morda bo treba na tisoče, dež*!©, ti ga je kot političnega iz-čet, da se jim slednjič posreči *?nanc® twii Sosto^aiHio sprejela,
ujeti roparje v divjinah in nedostopnih krajih, ki jih poznajo Villa in njegovi roparji z zaprtimi očmi. »S svojimi krvoločnim volkovom podobnimi privrženci se Villa potika po onih gorah in išče tvojega plena, kadar ga je volja.
Takoj je bilo odposlanih V Mehiko nad pet tisoč vojakov in nek ugledni ameriški častnik je rekel, da bo ta sila zadostovala, kar pa je dvomljivo, če se pr«nwli že prej omenjene težave, ki vladajo tam in ki so vse proti tujcem, roparjem pa le dobro služijo ter so jim v veliko pomoč pri skrivanju.
dokler se ni pregrešil.
Potopljene francoske ladje.
Pariz, Francija, 10. marca. —: Sinoči se je potopil francoski par-nik "Louisiane". Moštvo se je re-iilo. Na krovu ni bilo nobenih potnikov. Pravijo, da je potopil parnik nemški podmorski čoln, kj operira ob Obali pri Havre.
London, Anglija. 10. marca. — Francoska barka 4 'VitJe du Mavre", ki ima 3109 ton prostornine, je bila potopljena. Šestindvajset
mož moatva se je potopilo« dva sta V Mtfciki že dolgo časa vse kipi I utonila.
m je Združenim država« veouro- Norveška mala ladja "Sflius'', m« im prebivalstvo nanalctaa^e-jzfa potu iz Netf Torka r Havre, je •o. Tam ao »daj tri afcrvn**, trii*** potopljena. Trije &a*i aaeitva
k r»*nt mm M**, kt^'io poppi^ ________,_______
<mm IM II 1	.
bila bi za prihodnja leta samo ena konvencija. Potem je lahko misliti, koliko bi bilo manj stroškov. Iz ene naselbine se pošlje zdaj H ali 4 delegate, potem bi zadostoval eden. Veliko bi se zmanjšali drugi postajni in Jednotini stroški, pa. tudi bolniška podpora bi se na ta način nekoliko omejila.
Torej, bratje, le na ta način bi se moglo preprečiti vsak mesee -•V naklade, da se združimo v eno veliko slovensko Jednoto ali skupščino. V glavnem odboru pa naj bode Peter ali Pavel, nikdo ne bode pokrival primanjkljaje za vse Člane iz svojega žepa. Torej, bratje, pot k združenju.
domov, da mu potem zmrznejo. Čudno ** perštiman" mož, katerega najvaznejšat lastnost se jasno zrcali v podlih njegovih dejanjih, katere pa zna umetno drugim pripisati. Vse to je povzročilo, dli sem jo pocedil na Shoaf, ako prav mi je bilo težko zapustiti tovariše-sovrstnike, s katerimi sem živel v najiskrcnejšem prijateljstvu. Tudi imperialskih rojakov ne bom mogel pozabiti. Vsakemu bi se najraje zahvalil za prijaznost in gostoljubnost. Ali kako bi mogel vse našteti? Naj omenim samo družine kot so Trušnovcova, Erženova. Pirliova in Šoštaršičeva. V družbi teh nad vse prijaznih družin nisem nič pogrešal rajstne hiše. Prisrčna jim hvala! Tudi
ki jo je začrtal J. Hočevar, je po imperialski trapisti-peelarji
...:_________________:r.i:__•	.....	,	.
mojem skromnem mišljenju jako imenitna in jo priporočam vsem podpornim društvom raznih Jednot in Zre z.
Posebno pa še apeliram na društvo sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa., in na vse postaje društva sv. Barbare. Kakor nam je znano, bode prihodnja konvencija diaištva sv. Barbare v Forest Citv. Če mislimo kaj za združenje, bi to ne bilo nikakor prav. Konvencija bi mogla biti tam, kjer jo bodo imele druge Jednote in Zveze. Zato je potrebno; da eno ali drugo društvo sv. Barbare sestavi resolucijo s pripombo, da želimo konvencijo tam, kjer jih bodo imele drago Jednote ia Zveze. Reeoltwija naj Bi se poslala na gl. odbor društva sv. Barbare. Naloga glavaagfc odbora pa je, da sto-Pl J	S. drugi« Jedaotaeoi
i
bodite iskreno pozdravljeni. V vaši hiši sem bil tako domač kot v svojem kpvčegu, b ker giiha skep št riba". — Shoaf je naselbina v "blatnih ozirih" precej podobna Tyre-ju, v razsvetljavi je pa boljša. V polukrogu jo obda-dajajo koksove peči; iz žarenja teh je magično razsvetljena in prav težko je razločiti dan od noči. Slaba stran takšne razsvetljave je pa povsod opevani dim. Ka*« di se tu še "bolj kot v pittsbur škem Buttlerju. I)ela se dobro in
Mali junak.
Iz spominov neznanca. Ruski spisal F. M. Dostojevskij.
(Nadaljevanje).
Drugi dan zjutraj zarana so me poklieali k skušnji za žive slike, v katerih sem imel tudi jaz nastopiti. Žive slike, gledališče in potem bal so bili napovedani vsled domačega slavja — rojstnega dne mlajše hčerke našega gostitelja. Bilo je do tega slavja še pet dni. Na to skoraj improvizirano slavje je bilo povabljeno iz Moskve in okoliških letovišč še kakih sto gostov, da je vladalo pravo vrvenje, drvenje in brzenje. Skušnje ali. bolje rečeno, ogledovanje kostumov, so bile ob zelo neprikladnem času, zjutraj, ker je moral naš režiser. iz vestni umetnik R-x. prijatelj in gost našfga gostitelja, pre-vzemši iz prijaznosti nase vso u-pri«zoritev slik in izšolanje pred-stavijalcev, odhiteti v mesto, da nakupi rekvizite in vse potrebščine za slavje, tako da nismo smeli izgubljati časa. Nastopiti sem imel v eni sliki skupaj z gospo M-x. Slika je predstavljala prizor
izteklo gladko; uiti opazila me ni. sem se. Prosim, prinesi mi prvo Oči vidno ji je bilo kaj malo do ga!"
meno in do skušnje, ker bila je j Kdo bi ne razumel! Moja uloga raztresena, otožna iti mračno za- je bila končana in ni me bilo mo-mišljena; jasno je bilo. da jo mu- goče zapoditi bolj naravnost, či velika skrb. Ko sem opravili Odhitel sem s knjigo, ne da bi svojo ulogo, sem se stekel pre-' se vrnil. Prvi del je celo jutro le-obleč in se čez deset minut napo-«po ležal na mizi. tilna teraso, ki je vodila na vrt. I Toda jaz sem bil ves izgubljen. Skoraj istočasno je stopila skozi Srce mi je utripalo, kakor da ga druga vrata tudi gospa M-x in neprestano nekaj plaši. Na vso ravno nama nasproti se je pojavil moč sem se trudil, da bi ne srečal samoljubni njen soprog, ki se j<- gospe M-x. Zato pa sem z nekako vračal z vrta. kamor je pravkar pohlepno zvedavostjo zrl na s.i-pospremil celo tropo dam in jih moljubno osebo gospoda M-x, ka-lepo oddal, iz rok v roke, drage- kor da je sedaj v njem gotovo kaj mu. postopajočemu kavalirju ser- posebnega. Prav res ne vem, kaj vantu. Srečanje moža in žene je je bilo v tej moji komični zveda-bilo oči vidno nepričakovano. Go- vosti, pomnim samo, da sem se sa-spa M-x je neznano zakaj nenado- mo čudom čudil vsemu, kar sem ma prišla v zadrego iu lahk;r ne- imel priliko videti to jutro. Toda volja se je pokazala v njeni ne- moj dan se je šele začpl in bil za-strpni kretnji. Soprog, ki je do- me poln dogodkov, slej brezskrbno požvižgoval neki	(Pride še),
napev in celo pot globo'komiselno popravljal svoje zalizee. se je sedaj pri srečanju z ženo zamračil Angleška se zahvaljuje Morgen-in jo pomeril, kolikor pomnim, s1	thau-u.
pravim inkvizitorskim pogledom.' Washington, D. C.. 10. marca.
"Greste na vrt?'? je vprašal. Angleški poslanik v Združenih dr-opazivši solnčnik in knjigo v nje- ^a*1- Sir Cecil Spring-Fuee, je ni roki.	; danes izrazil hvaležnost Anglijo
..	. , -, - 1 Henriiu Morgenthau. ki je kot
Ne. v g o se o .	je odvrnila in	.v. . . .. m -i
...	j,	ameriški poslanik na Turškem ta-
nalahko zardela.	;, , ,	, . . ,
<<«•■>»»	1 ko dobro zastopal interese zavezni-
ami.i	ških držav v Carigradu.
"Z njim..." je dejala gospa Angleški poslanik je zatrdil Mor-M-x in pokazala name. "Zjutraj KCnthau-u. ki je obiskal angloško se navadno sama sprehajam", je poslaništvo, da ic napravilo obna-pri stavil a z negotovim in neopre- ganj0 ameriškega poslaništva ve-deljenirn glasom, prav s takim, s li k mis na angleško javnost, ker kakorsnim se kdo prvikrat v svo- st. je tak0 z zanimanjem zavzemal jem življenju zlaže.	|za zadeve zaveznikov v Turčiji.
"Hm... Jaz pa sem ravnokar spremil tja et>lo trojm. Tam pri Novi nemški podmorski čolni, cvetlični lopici se vsi zbirajo, da London, Anglija, 10. inarea. — pospremija N-ga. Ali veste, da Novi nemški podmorski čolni, ki odpotuje?... Neka nesreča ga je so velikanski, rabijo vsak po 45 ■Tadeia tam v Odesi... Vaša se- nioz. Tako zatrjuje neko poročilo iz striena (govoril je o pla vol ask i Rotterdaraa na Nizozemskem.
Poročilo še pristavlja, da je postalo v nemških vojnih pristaniščih
se smeje, skoraj da ne joka. vst* obenem, kdo naj j<> razume? Sicer pa mi je povedala, da ste jez- nenavadno živahn ni na N-ga in da ga zato niste šli, spremit. Neumnost, kaj ne T'*
"Norčije uganja ", je odvrnila gospa M-x. stopajoč s terase.
"Torej jt- to vaš vsakdanji ka-valir servant *" je pribavil gospod M-x. spačil usta in uperil name svojo lornjeto.
Paž!" sem zakričal in
Avstrijci in Italijani.
' Dunaj, Avstrija. 10. marca. — , Pri Tolminu se je vršila vroča ar-' tilerijska bitka. Ko so napadli Italijani naše strelne jarke, so se posluževali strupenih plinov.
V splošnem .j• * položaj neizpre-menjen.
1
iz jeze na lornjeto in zasmeh za-j	Governer Whitman,
hohotal naravnost v oči ter naen-J Albany, N. V.. 10. marca. — Da-krat preskočil tri stopnice terase, nes popoldne se je podal governer
"Srečen pot!" je zagolčal g<» si>od ^M-x in odšel svojo pot.
Seveda sem takoj, ko je gospa M-x pokazala name, stopil k njej in gledal tako. kakor da me je že pred eno uro povabila in kakor da že ves mesec hodim z njo na jutranje izpreliode. Nisem pa si mogel pojasniti, zakaj se je tako zmedla, zakaj je prišla v tako zadrego in kaj je namerjala. da se je zatekla k tej mali laži. Zakaj kar naravnost povedala, da gre sama? Sedaj nisem vedel, kako naj gledani nanjo. Toda, dasi osupel od začudenja, sem vendar začel polagoma prenaivno opafzovati njen obraz; toda ravno tako, kot pred eno uro pri skušnji, ni opa-
W hit man v New York s svojimi prijatelji o sedanjem političnem položaju. V pondeljek se bo vrnil v Albany.
Novi vpoklici v Italiji. Poklicana sta pod orožje letnika 1882. in 1883. težke poljske ar-tilerije, kakor tudi letnika 1887. in 1888. jahajoče artilerije.
Ruska sodha o italijanskih neuspehih.
Vojaški sot rudnik lista "Novo-je Vremja" piše. do dosedaj se ni akcija.
Bojišče proti Avstriji je-za Italja-
ne skrajno težavno in nedostopno.
Ne more reči, da bi se moglo tu-
. kaj kaj računati na kakoršne si božala niti mojega opazovanja, niti di hitre llspehe Na vsak na-in
mojih vprašanj. Vedno tista bo-	pa moramo izr(,c.i to da so se izka.
lestna skrb. samo jasneje rn glob-	2ale operaeije samo za postranske.
Ije nego tedaj, je bila razlita po	ki 0stanej0 brez vpliva na splošen
njenem obrazu, se kazala v nje- vojne.
nem razburjenju in hoji. Hitela	m , ^ _ _
je nekam z vedno hitrejšimi in
hitrejšimi koraki in z nemirom	ISKBICE 0 PRIJATELJSTVU.
pogledovala v vsak drevored, v	-
vsako preseko gosee v smeri proti	Dokler kraljuje v evetji zemlja vrtu. In tudi jaz sem nečesa pri- mlada.
čakoval. Nenadoma se je razlegel	dokler jo greje jasni solnčni soj.
za nami konjski topot. Bila je to	in zelen gozd je, njiva iu livada,
cela kavalkada jahalk in jezde-	prijazno nam popeva tičev roj ;
cev. spremljajočih onega N-ga, ki	ko pa hladna jesen pri nas z« je tako nenadoma zapušča! našo vlada,
družbo.	| ko zemlji pestri rujavi zavoj —
Med damami se je nahajala tu-	na južne tieki vsi zbeže poljane, di moja plavolaska. o kateri je tu v grmih golrh redek le ostane,
govoril gospod M-x. ko je orne-	S prijatelji enako je na sveti! njal njene solze. Toda po svoji na-J Simon Gregorčič, vadi j«
hohotala kot otrok in ele-' ga-ntno .inhala na svojem krasnem' rjavcu. Dohitevši nas, se je N-i odkril, ni pa se ustavil in ni spregovoril z gospo M-x niti besedice. Kmalu je nama vsa truma izginila
SAN ATOGEN
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MoČ ! 2 evropskimi zdravili, ker so Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-natogen j« pravi 2ude£ za vse bolehne.
izpred oči. Ozrl sem se na gospo	slabotne in slabokrvne. 21,000 zdrav
M-x in skoraj zakričal od -začude-	nikor ga priporoča po celem sveta.
n,a: stala je na m^to Meda kot	^^^
prt in debele solze so ji kapale iz	za: Želodčne bolezni, ner-oči. Slučajno sta se najina pogle-
iz srednjeveškega življenja in se da srečala: gospa M-x je hipoma
imenovala "Grajska gospa in njen paž'\
Prišel sem v neizreeno zadrego, ko sem se sešel pri skušnji z gospo M-x. Kar zdelo se mi je, da
vsak dan. Zasluži, se precej, am- mi takoj prečita vse misli, dvome, pak delati je treba, da kar miglja1 domislice, ki so se od včeraj za-pred očmi. Vozovi drže 40 bušl^ev, j plodile v glavi moji. Pa, še zdelo plačajo za voz 42<J za strojem in se mi je> povrhu, da sem kriv v i>3<; za pikom. Ivako služijo za pi- J iijehUi oček, ker sem jo zasačil v
zardela, se za hip obrnila in nemir in nevolja sta se jasno pojavila na obličju njenem. Bil sem ji odveč. bolj kot včeraj, — bilo je to jasno kot beli dan, toda kam naj se denem?
Naenkrat je gospa M-x, kakor da je uganila moje misli, odprla knjigo, ki jo je držala v rokah, in -vsa zardela, z ocividnim prizade-
voznost, revmatizem, prehlajenje, spolne bolezni, zdravita za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni.
S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj!
S tem si prihranite denar in pridobite si ZDRAVJE.
Priznslna pisma pričajo o
" vrni*
rrttnaina pisma pncaj<
kom, ne vem, Za strojem je sred-| solzah in v gorju, da me bo nehote vaujein, ne gledati name, je de- ^u^^^jaQ^juMo^g^ ^ nji zaslužek $3 dnevno, redek je/ po strani gledala kot neprijetno jala, kakor da. se je pravkar spom- naslovite taKOr da sina manj, raje več. Premog in nenaprošeao pričo svoje tajno-nila:	|	J. F. Dolenc,
je visok 8—9 čevljev. S^loh p^ sti. Toda, hvpla Bogo, vse se je' "Ah! To je drugi del, zmotila	Bos 819 Milwaukee, Wis.
_ . - «« _ ____uj___:_:_,
_■■■ - .- -
GLAS NARODA, 13. MARCA, 1916.
podp. društvo
toliiko
S
svete Berbere
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lakorporirtM dno 21. juiurjt 1902 w driati Puiijlruit.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 9S, Wlllock. Pa.
I.	podpredsednik T KAK O L ZA T, AR. Box 547. Forest City, Fa.
H. j**!irt-ilnednlk: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock Springs, Wyo, Tajnik :: JOHN TELBAN. Box 707, Forest City. Pa. II ujulk- JOHN OSOLIN, Box 492, Forest aty, Pa. «La*ajnl*: MAHTIN ifUHlC, Box 637, Forest City, Pa KjobiaArVuee- JOSIP ZAI.AR, 1004 North Chicago St_ Jollet. HL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Ur. MARTIN IVEC, 900 Cblcaso St., Jollet. I1L
NADZORNI 0DB0B:
lulk: IQNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield 8L, Pittsburgh, Pa.
I	untii ruik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa.
II	nad/ >r n i It: FRANK PAVLOVČIČ, Box 706, Conama u*H, Pa.
IIL '.aii^ralk; ANDREJ 8LAK, 7713 laaler Are., Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Pr^isednlk: MARTIN 0BREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. i porotnik: MARTIN fiTEFANClC, Box 78, Franklin, Kana.
II.	d rutnlk: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave. B. F. D. 1. Grma
Ev Id, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
PrMeeunlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik : ANTON DEM S AR, Box 135, B rough ton. Pa. U. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
i >n; >1*1 naj se poiUJaJo L tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest
City Petina.
DrnAtveno ilasllo: "O L A 8 NAHODA."
Dekle z grbo.
ai Ivan Albreht.
i
n«- je vrnilo čisto polago-hajat jo tja bled in suh-
b«ranki. pol gosposki. v i j' t > mo<i, v očeh ponos a. Iti »-isto domačega s«' il v listi družini. Visoko ■ '-viu j** /ivela mati s tre-. i in on j.- prihajal tja karti. Nikdar ni povedal, iil«-, vendar »o pa pozdra-.tako prisrčno, kot tla so o pričakovali. ()či ara zado\ oljstvu in beseda brv/ obotavljanja, j« po njegovem odhoda i!.i Tinka, ki j*- bila naj-
r
L- j«- oi-i itua ta «ro>pod Do-
' ti *vi• jo nasmehnila. kakor na>nii hlja poštama ženska, če za hip pojavi v njenih mislih i.Min na mladost. Brata sta v-i i m ta odšla drug za drugim kuhinje v sobo. Tinka pa je 'a pletenje v roke in med de-,]•< j«- nt'iKidoma obšla slut-, da je izustila besedo, ki je j p r povedana. Kaj bi ona '»rila o lepih očeh mladega ta' Kajti Tinka je bila grba-Za-kelelo jo je v srcu in bilo i' da bi zbežala in se skrila, am in zakaj t
Začela je ihteti.
K;ij ti pa je, Tinka' — je v-fr;išala mati.
Dekletce je molčalo. Zganilo se .! na ^tolu in se je nekoliko vzravnalo. kakor da se hoče otresti "rbe Odvrnila je s tako čudnim glasom, da je jasno zvenela iz nje-•ra izumetničena odkritosrčnost:
-	Težko mi je, če se domislim, da smo brez očetar
Mati jo je pogledala nekam ne-
aupno. Zavzdihnila je in molčala. Tinka pa si je otrla solze in ni rekla nobene besede več. Pomlad ki jo je skrivala celo sama pred seboj, je zakraljevala v nje in m -reu. Xjene oči so zaplarate-le in tisti ogenj je bilo pritajeno hrepenenje....
Anton Dobre je prihajal tja k tkor po navadi. In če so takole /v» eer sedeli v kuhinji in se je n.jejrovo oko mimoprede srečalo z dekletovim, se ni niti za hip zavedel, da <ra posluša ženska, ki se ji hoče tajne pa razkošjn življenja. —
Nekoč je sedel z obema orato-ma v sobi. Govorili so marsikaj. Starejši je nenadoma obmolknil m se zagledal v Dobreta.
—	Ti. Tone, povedal bi ti nekaj.
—	No. - je menil Dobre.
-	Daj. Nace, povej ti!
Mlajši je napubančil čelo in je
odvrnil nevoljno:
-	Vi š 1:j,i Viktor, j usl. svoje buda5osti!
Dobre je pogledal začudeno. Oziral se je v enega in zopet v drugega in polotila be ga je radovednost.
— Kaj pa iinata V ~
Brata sta sc spogledala v zadregi.
—	Naročiti sem ti hotel nekaj, — je naposled povzel Viktor. — Medicino pojdeš študirat m mogoče se seznaniš z učenimi zdravniki. Pa sem ti hotel reči da bi kje poprašal, če bi bilo mo-poče ozdraviti Tinko. Veš, mati vedno tožf in vzdihuje, da je dekle samo zato tako, ker se nt nih če pravočasno pobrigal zanjo. Ta misel jo razjeda in uničuje kakor Ogenj les. Saj veš. kako je bilo s Tinko"
—	Vem. Padla je tako nesrečno in potem se ji je začelo delati tisto....
Viktor je molče prikimal. In Dobre je dostavil:
—	Nesrečna je, meni se smili.
Obenem pa mu ni hotelo iz glave, zakaj si je Viktor izmislil to
In je vstal in vsi trije za njim.
—	Pospremim te. — je pripom nil Viktor.
—	In jaz, gospod Dobre, v slo vo....
—	O, nikar sitnosti zavoljo mene, gospodična, nikar truda! jo je skušal zavrniti Dobre. A dekle je vztrajalo, dokler ni ukazal brat osorao:
—	Doma bodi, pa je!
Dobretu je bilo nerodno. V naglici se je poslovil, in ko mu je podala Tinka roko, je čutil, da ji drhte suhljati, drobni prsti. In še v vlaku mu je bilo. kakor da čuje v monotonem ropota u ju ko lesja prošnjo:
-— In jaz — gospod — Dobre — v slovo ..
II.
Tinka je sedla k oknu. Velike so njene oči, nekoliko prevelike za njen obraz. In nekak ogenj je v njih, v katerem ni običajnega nemega šepetanja o tem ali o-nem. V očeh je žarelo venomer isto, vedno z enako silo: sanje o-troka. želje dekleta, hrepenenje ženske, muka, bolest.
Desnica ji je počivala v naročju. z levo je brskala po laseli. Po lagoma je izpulila lasnieo za las-nico in si je razpustila lase. Razprt ila jih je tako, da so se ji vsi-pali po vsaki strani od temena doli preko zatilja in ob vratu in licih vedno dalje, prav doli pc komaj znatnih grudih, in so se ji nakopičili v naročju, črna vabljiva svila.
Igrala se je ž njimi in njihova baršunasta mehkoba je vzbujal? v njej tako prijetno toploto, da bi se najrajša vdala opolnosti, kakr sno je sanjala njena duša: treno tek — večnost, življenje — raj! In potem — smrt in pekel in karkoli še, samo da bi ostal v srcu spomin....
Za hip se je pojavil pred njo obris Dobretovega obraza. Vse poteze so bile blede in medle, samo oči so blestele jasno. Tn dekle je vzdrhtelo. Poljubila bi tiste oči. Ali komaj se je porodila želja, je izginila slika.
V desni in levi je tiščala šop las, in oči so ji polzele solze. — Grba je čepela na hrbtu in jo je težila kakor silno breme. —
Samo enkrat bi ga še pogleda la. jo je obšlo, čisto naravnost v oči bi se zasekalo oko in potem b; vedela, kaj čuti zanjo: ljubezen ali usmiljenje. Samo enkrat bi iz-pregovorila ž njim in iz barve glasu bi razbrala vso njegovo
laz. Iz njegovih besed je eutil, da«~ . . . ... ,	, v r
.	j	, . , ' ,. I notranjost. Ali bogve, kod hodi.
laze m da mu je hotel povedatnTT ... -	. . ......
.. . , . ,	*	Veliko je mesto, kjer živi in si-
eisto nekaj drugega.
Za tem je prišlo dekle v sobo. Kakor da ga poljublja, se je ozrlo v Dobreta in on je zaslutil — skrivnost. Okrenil se je proti njej in ko je opazil, kako je zardela. je vedel vse: dekle ljubi. In bilo mu je kakor človeku, ki je nehote zakrivil velik greh. — Gleda je zdaj sem, zdaj tja in je komaj čakal, da odide.
—	Kdaj se odpeljete, gospod Dobre? — ga je vprašala.
—	Nocoj, — je odvrnil kratko.
—	Že nocoj? Pa saj si dejal da ostaneš par dni tu. — sta se začudila brata.
Dobre je skomizgni! z rameni.
—	Mi je bolj prikladno, če grem prej. Med tujce pridem in predno si uredim —
—	Da, seveda. — je pritrdilo dekle. Brata sta molčala in molčali so vsi štirje, kakor da nosi vsak v srcu skrivnost, ki si je ne upa razodeti drugemu. In puščoba večera jih je morila kakor kamen težko.
—	Kdaj se odpelje vlak? — se je končno domislil Viktor.
—	O polnoči. V kavarno poj-dem, — je menil Dobre malomarno. — Greste z menoj?
Pa so ga zavrnili vsi trije hkrati, da je ostal. Tupatam se je ozrl v dekle. Zc^elo se mu je, da venomer strmi vanj in pri vsaki kretnji, pri sleherni besedi je imel občutek, da ga spremlja njeno oko. Nestrpno je pogledoval na
uro in ko je začelo iti že preko gostjo in vsak po svoje sta se
roka so tamkaj pota. In on je — mlad in zdrav, zdrav... .
Vstala je in razprostrla roke kakor da hoče urno zbežati, pa jih je nenadoma zopet upognila v ramenih in v laktih in jih je pritisnila tesno k telesu. Vsa se je tresla razburjenja in pričakovanju nečesa neznanega. Polagoma je začela hoditi po sobi. Dolgi lasje so ji segali skoro do kolen.
Obstala je pred zrcalom, da bi poizvedela. kaj pravi to o njenih sedemnajstih letih. Izza stekla jo je pozdravil bled, suhljat obraz in komaj vidno rdeče ustnice so mrko ukazovale odpoved. Samo lasje so plamteli v svojem črnem sijaju. In ko se je tako ogledovala, se je zazdela nespametna in brezumna sama sebi. S pomilovalnim pogledom je premerila svoj slabotni stas in se je nasmehnila.
Neizrekljiva trpkost je bila v tistem smehljaju. Pa med vsem tem je venomer plaho vzplapola-valo upanje. Bolest .ga je porajala. In če se je razblinilo pod hladnostjo razuma, ga je zopet prizva-lo sree, ker Tinka je bila pravzaprav vendarle otrok. Izpremenila in dozorila je v žensko samo na pol in tako, da sama ui vedela, kaj. Zato je bilo v njej še vse v nesoglasju, nasprotje poleg nasprotja. Čutila je ženska, razumeval in gledal je otrok. Le tupatam. trenotno samo, so se okrenile njene misli. Toda otrok in ženska, oba sta vztrepetavala pred stro-
enajstih, se mu je zdelo, da bi u-mrl. če bi bilo treba čakati do ene ali celo do dveh. Naposled pa sam ni vedel, kako bi se odpravil. Tako je bil v zadregi, kakor da stoji pred človekom, ki ima polno oblast nad njim in ne ve, ali mu je prisodil življenje ali — smrt.
—	Sedaj. — je za mrmral in hotel vstati. Pa ni vstal in tudi povedal ni do konca, kar je mislil. Bilo mu je, da je nekaj razdrl. česar ne bi bil smel....
—	Treba bo----Čas je. se je
slednjič osmelil in z zadovoljstvom je poslušal sam svoje besede.
uprla.
Nenadoma se je dekle okreni-lo. S plahim glasom je zapela lju-bavno pesem in je stopila k nizki omari pri oknu. Vzela je škarje in si je odstrigla šopek las, pa jih je povila in povezala z nitjo in se je sklonila čez okno. Ozirala se je po ulici na desno in na levo. Povsod sama puščoba.. Hiše enolične, zaprašene in puste u-lice kakor ječe. Ljudje brezbrižni in topi. Kakor stroji hite vse-prek.
Tam daleč nekje je tonilo soln-ee. Preko umazanih streh je hitel dekletov pogled na bleščeči obzor. Kakor zamaknjena je pi
jih za spoznanje medlejši; a na robeh se je prelival v skrivnost no violetno in še dalje v medlosi-vo barvo, dokler ni izginilo vse v temnomodro. Tupatam je oko že ugledalo fcvezdo.
Na ulici je zaropotal voz. Nekje zazvonilo in od daleč se je culo drdranje in sopihanje vlaka. Lepota na nebu je pobledela in Tinka se je vzdramila. V desni je še vedno držala povezan šop las. Ozrla se je na ulico, dvignila roko in razprostrla prste. Kepica je vrtinčasto padala navzdol.
—	Če prileti na moškega, me ljubi, če na žensko....
Pa lasje niso padli ne na moškega ne na žensko, ampak prav naravnost v cestni prah. Tinka je planila od okna. Poskočila je po sobi in se je zavrtela.
—	Hi-hi-hi, kako smo neumni!
—	in je začela ploskati z dlanmi in peti. Njen glas je bil nekoliko hripav in nekaj prisiljenega in nenaravnega je bilo v njem. V kolenih so se ji šibile noge in pred očmi so ji sunkoma zaplesa-vali rdeči kolobarji. Začutila je onemoglost. Kakor na povelje je sedla na starikav divan in. umolknila. Takrat je vstopil Naee.
—	Kaj ti je, Tinka?
—	Nič!
—	Pa zakaj sediš v temi'
—	Zato!
—	Ali nisi jokala
—	Zakaj?
—	No, zdelo se mi jc.
—	Pela sem — čemu bi jokala ?
Oba sta za nekaj časa umolknila. Bogve. bogve — je premišljal Nace — nanj misli. In v hipu mu je postalo tako nežno, da bi najraje objel to pokveko. Ne, ne — sestra je, revica nesrečna.
—	Daj, nažgi luč, Tinka ! — je dejal prijazno.
Dekle je ubogalo. Ko se je razlila svetloba po sobi in sta se oba razgledala, je Nace opazil, da ima sestra razpletene lase.
—	Pa kako, da si taka !
—	Frizuro sem si hotela popraviti, pa se mi ne ljubi. Glava me boli in —
Iskala je po mislih, kaj naj še reče bratu, da bi ga odvrnila od izpraševanja in ga zaplela v pogovor. Kajti čutila je, da Nace sluti njeno skrivnost in bilo ji je neljubo. Kako naj zdrav fant razume bolnega dekleta ? Skrivala je obraz in je sedla nazaj na divan, vendar tako, da ji ni bilo treba gledati bratu v oči. Prokle-la bi sebe, brata, mater. Antona
—	ves svet in bi bežala brez pre-stanka, dokler ue bi omagalo telo. Oči bi zastrmele v nebo. v zarjo, ki gori kakor škrlat; napile bi se krasote in bi ugasnile.
Ob poslednji misli se je zgrozila.
Tedaj je povzel Nace:
—	Dobre' je pisal.
Pozorno je motril sestro, da bi mu ne ušel uiti naj nežnejši drht-ljaj in videl je, kako je zbežala senca preko njenih oči. Bleda lica je podplula lahna rdečica.
—	Res?
Glas je bil za spoznanje plaš-nejši kot sicer in Naee je opazil to izpremembo.
—	Če hočeš, lahko bereš, saj ni nič posebnega.
Ponudil ji je karto in ko je segla po njej, je videl, da se ji trese roka.
—	Sem mislil, da se sploh ne bo oglasil, ko ni tako dolgo nič sporočil.
—	No, saj ni dolgo, kar .je odšel, — je odvrnilo dekle.
—	Teden dni bo že, — je trdil Nace.
Tinka je prebrala karto dvakrat. trikrat in zaželela si je, da bi bila sama. Na karti je Dobre ni omenil. Pisal ji bo gotovo posebej.
Nenadoma se ji je zazdelo, da že predolgo prebira in kakor v opravičilo je menila:
—	Lepo pisavo ima Anton!
Nace je prikimal.
Potem sta šla k večerji. Brata in mati so se pomenkovali o marsičem, a Tinka je molčala in komaj čakala, da je prišla v posteljo.
Mati je spala v kuhinji, Tinka in oba brata v sobi. Brata sta ležala na eni postelji, dekle je imelo eno zase.
Vdala se je sanjavim željam. V , mislih je brala Antonovo pismo, ki mora gotovo priti jutri, lepo. dolgo in resno pismo in sestavila je odgovor, sama vdanost in ljubezen. Sanjavost se je prelila v sanje. —	v
Pozno v noč je planila pokon-cu. V A je bila vroča in potna. Tresla se je in komaj je sopla. Zmedeno je zastrmela v temo, o-' mahnila je nazaj in se skrila pod
a
Onemoglost je rodila blazne želje. V zadnjem hipu se je zavedla greha z jasnostjo, ki zaskeli. ... Pritajeno je kriknila in se zarila v blazine in bilo ji je, kakor da je ubila svojo bolehno mladost.
Raznoterosti.
— Zdaj bo konec! — mu je ši- la lepoto večernega neba. Škrlat odejo. Vse njeno živčevje je vz-
nilo v mislih.
kakor ogenj je gorel tam, ob kra- trepetalo v burnem ognju.
Egipčanski voditelji aretirani.
.Vngleške oblasti sa aretirale veliko egiptovskih voditeljev, ker so bili začeli ljuti ščuvati k ustaji. Najbrže bodo vsi obsojeni na smrt.
Novo nemško posojilo.
Novo nemško posojilo neprestano narašča. Berlinska Hranilnica je podpisala 50,000.000 mark. banka Mendelsohn 20.000.00U. Vest-falski preinoparski sindikat pa 30 milijonov mark.
Španska prepovedala izvoz živil.
Ker je vsled neprestanih štraj-kov nastala velika draginja, je španska vlada prepovedala izvažati živila in stvari, katere se ue-obliodnu potrebuje doma.
Nemški jetniki v Lyonu.
V Pariz se je vrnil ameriški poslanik G. Sharp, ki je obiskal nemške vojne jetnike v Lyonu. Z jetniki se prav dobro postopa. Oni, ki so uslužbeni pri raznih delih, dobivajo zadostno plačo in se smie-jo še precej prosto gibati po svojem taborišču.
Rusiji primanjkuje letal.
Francoski aviatik Poiree, ki se je bojeval na ruski fronti, je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da primanjkuje Rusiji letal.
Oporoka umrlega nadškofa Kohna.
Sedaj je bila razglašena oporoka pred kratkim umrlega nadškofa Kohna. Listi poročapo, da je zapustil 1.300.000 kron za ustanovitev češkega vseučilišča v Olomu-eu. O svojem delovanju kot knezo-nadškof in o vzrokih svojega odstopa piše dr. Kolin v oporoki: — Kot knezouadškof sem se trudil z vsemi močmi, da bi izpolnil svoje dolžnosti. Pošteno sem se trudil, da bi sam tako živel in delal, kakor sem kot nadškof vernike učil in zato sem se 12. marea 1914 odpovedal nadškofi ji, ko mi je kon-gregaeija v Rimu naznanila, da moje škofijsko delovanje ni na dušno brižnost zaupanega mi ljudstva. To mi je bilo povedano, ne da bi bil zaslišan, brez sodišča in brez soduikov in moja nujna prošnja, naj se mi vendar pove, kdo me toži in česa sem obdolžen, ni bila u-slišana. Predložen mi je bil brez imen zapisek obdolžitev in nič več. — Končno določa dr. Kohn v svoji poroki, da hoče, naj bo preprosto pokopan in naj ne bo k njegovemu pogrebu povabljen noben cerkven in državni dostojanstvenik. Bil sem izgnanec in hočem to ostati do zadnjega. Vsak duhovnik, ki se udeleži mojega pogreba, ne da bi bil povabljen, naj dobi 10 kron v zlatu.
Sin toži očeta.
Columbus, O.. 9. marea. — Howard Titus je tožil svojega o-četa. ki ni hotel izpolniti napram svojemu sinu neke obljube. Oče je bil namreč sinu obljubil, da mu bo dal -4=500. če se bo zdržal kajenja tlo enoindvajsetega leta. kar pa o-če ni hotel potem plačati.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, ka kor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael Cirar.
San Francisco. Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: Frank Skrabee.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: Peter Culi};. J. M. liojtz. Frank Janesh in John <ierm.
Salida, Colo, in okolica: Louis Caste! lo (The Bank Saloon
Walsenburg. Colo.: Ant. Sadi«-h.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rodman.
Woodward, la. in okolica: Lukas Podbregar.
Aurora, 111.: Jernej P>. Verbič.
Chicago, HL: Frank Jurjovee.
Depue, UL: l>an. Badovinae.
La Salle, 111.: Mat. Komp.
•Joliet. UI.: Frank I^aurieh. John Zaletel in Frank Bambich.
Ogletby, I1L: Matt. Hribemik.
Waukegan, UL: Frank Petkovšek in Math. Ogrin.
So. Chicago, 111.: Frank Cerne in Rudolf Požek.
Springfield. 111.: Matija Barborie.
Cherokee. Kan*.: Frank Kežisnik.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc.
Franklin, Kans.: Frank I>eskovee.
Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Finn.
Kansas City, Kans.: Peter Scbneller.
Mineral Kans.: John Stale.
Mulberry. Kans. in okolica: Martin Kos.
Rlnge, Kans.: Mike Pencil.
Calumet Mich, in okolica: Pavel Slialtz in M. F. Kobe. Manistiqnr. Mich, in ukoUra: Frank
So. Range, Mich, in okolica: M. U. Likoiich. - _ ------
Aurora, Minn.: Joslp i*uginn.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich.
Duluth, Minn.: Joseph Sliarabon.
Ely. Minn, in okolica: Ivan Gou2e, M. I.. Kapsh. Jo>s J. Peshel in Loui* M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: .Turij Kotze.
Gilbert. Minn, in okolica: L. Ve^L
Hibbing. Minn.: Ivan PouSe.
Kitzvillc, Minn, in okolica: Joe Ada-mieh.
Nashwauk, Minn.: Geo. Mauri o.
New Duluth, Minn.: John Jerina.
Virginia, Minn.: Frank Hrovaticli.
St. Louis, Mo.: Mike Grabriau.
Klein, Mont.: Gregor Zowc.
Great Falls, Mout.: Math. Urieli.
Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj.
Roundup, .MoilI.: Tomaž Paulin.
Gowanda. N. Y.: Karl SterniSa.
Little Falls, N. Y.: frank Gre.j;orka.
Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. Marineie, Chas. Karlinger, Jakob lles-nik in Jobu Prostor.
Barbertou. O. in okolica: Matli Kra mar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar.
Colinwood, O.: Math. Slapnik.
Lorain, O. in okolica: J. Kuuiše in Louis Balant.
Youngslown, O.: ^nt. Kikelj.
Oregon City. Oreg.: M. Justin.
Allegheny, Pa.: M. K la rich.
Ambridge, Pa.: Frank Jak.š«-.
Bessemer, Pa.: I-ouis Hribar.
Braddock, Pa.: Ivan Germ.
Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek.
Burdine, Pa. in okolica: John Ker-žišnik.
Canonsburg, Pa.: John Koklieh.
Conemaugh, Pa.: Iran Pajk in John Zupančič.
Claridge, Pa.: Anton Jerina Boughton, Pa. in okolica: A. Dern-5a r.
Darragh, Pa.: Dragutin Slivi?. Dunlo, Pa. in okolica: Frank. Tru-bec.
Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank Leben.
Farell, Pa.: Anton ValentinčlC. Fitz Henry. Pa-'- F. Gotlicher. Greensburg, Pa. in okolica: JaBeph Xovak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. .Johnstown, Pa.: Fraun Gabreujo in John Polane.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton U-solnik.
Meadow Lands. Pa.: Geor^- Sehultz. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe. I. Podvasnik. I. Magister in I". R. Jn-kohicb.
South Bethlehem. Pa.: Jcratj Ku-
privSek.
Steclton. Pa.: Aulon £lre». I nity Sta., Pa.: Joseph £kerlj West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willotk, Pa.: Fr. Senv in J. Peter-□el.
Tooele, I taii: Anton Palčič. Winterquartens, Vtah: I,. Blažich Black Diamond. Wash.: G. J. IV. renta.
Davis. W. Ya. in okolica: J Brosieh. Thomas. IV. Ya. in okolica: Frank Koeijan in A. Korenehan. J Grafton, Wis.: John Stampfel. ! Kenosha. Wis.: Aleksander i'ezdir.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin. West AUis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Stalich in Valentin Man-inu. Kemmerer, Wyo.: Jos. Motek.

jgjCENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST
\\ //
V
NEW YORK N.
MOLITVENIKI:
Skrbi za dušo. v platno vez. Marija Varhinja^ v platno vezano
O jetiki —.50 Odvetniška tarifa
j Pavliha —.50 . Pod Turškim Jarmom
Marija Vavhinja. v usnje vez. $1.20 Progovori. prilike, reki
Sveta T'ra. v usnje vexano $1.20 Rajski Glasovi., v platno vez. —.45
POUČNE KNJIGE:
Abecednik Slovenski Abeeednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač. vezan Angleščina brez učitelju Berilo prvo. vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar OhČnn zgodovina Pesmarica, nagrobniee Poljedelstvo Popolni nauk o čebelar-
—.25 —.25
|
—.50
Revolucija na Portugalskem Roparsko življenje Srečolovec Strelec Sv. Genovet'a Sv. Notburga Titanik Trojak. povest —.40 j Turki pred Dunajem —.30 i Vojna na Balkanu. 13. zvez. $1.85
-.40! Zgodovina c. in k. pešpolka —.70 i št. 17 slikami —.50 ! Zgodba o povišanju —.40 i Zgodovina slov. naroda 5. $4.00 j zvezek $1.00 Zlate jagode, vez. —.50 j Življenja trnjeva pot
Življenje na avstr. dvoru ali
—.15 —.30 -.25 —.25 .25 —.20 —.20 —.20 —.20 .25 —.20 -.30 —.50 —.35
—.50 —.30
-.40 —.30 —.50
stvu, vezan	$1.00	Smrt cesarjeviča Rudolfa	
Postrežba bolnikom	—.20	(Tragedija v Meverlingu	—. 10
Sad j ere ja v pogovorih	-.25		
Sehimpffov nemško-sloven-		SPILMANOVE POVESTI:	
ski slovar	$1.20	1. zv. Ljubite svoje sovraž-	
Slovensko-angleški m angl.-		nike	—.20
slov. slovar	$1.50	2. zv. Maron, krščanski	
Slov.-angl in angl.-slov.		deček	—.25
slovar	—.50	4. zv. Praški judek	—.20
Slovenska Slovnica, vez	$1.20	6. zv. Aramugan. sin indij	
Trtna uš in trtoreja	—.40	skega kneza	—.25
Umna živinoreja	—.50	9. zv. Kraljičin nečak	—.30
Umni kmetovalec	—.50	11. zv. Rdeča in bela vrt-	
Veliki slovensko-angleški		nica	—.3U
tolmač	$2.00	12. zv. Prisega huronskego	
Voščilni listi	—.25	glavarja	-.30
Veliki vsevedež	—.40	15. zv. Angelj sužnjev	—.30
j Zgodba sv. pisma	—.GO		
Zirovnik, narodne pesmi.		TALIJA.	
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50	Zbirka gledaliških iger	*
		Pri puščavniku	—.20
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE		Idealna tašča.	—.20
KNJIGE:			
Bitka pri Visu	—.30	RAZGLEDNICE	
Božični darovi	—.15	Xewyorske s cvetlicami,	
Ciganova 0sveta	-.25	humoristične. božične, no-	
Don Kiiot	—.20	voletne in velikonočne.	
Doma in na Ptujem	—.25	komad po	—.03
Erazem Pred jamski	—.20	ducat po	—.25
Fabiola	—.35	Z slikami mesta New Yorka	
GoČevski katekizem	—.25	po	—.25
Hedvika	—.25	Album mesta New Yorka	
Hildegarda	—.25	s krasnimi slikami, mali	—.35
Hirlanda	—.25		
Hubad, pripovedke, 1. in 2.		ZEMLJEVIDI:	
zvezek po	—.20	Združenih držav mali	—.10
Ilustrovani vodnik po Go-		veliki	—.25
renjskem	—.20	Balkanskih držav	—.15
Izanami, mala Japonka	—.20	Evrope, vezan	—.50
Izdajalec domovine	—.20	Vojn astenska mapa	$1.50
Jaromil	—.20	Zemljevidi: New York. Co-	
Jeruzalemski romar	—.45	lorado, Illinois, Kansas,	
Knez črni Jurij	—.25	Montana, Ohio. Pennsyl-	
Krvna os veta	—.20	vania, Minnesota. Wis	
Jjeban, 100 beril	—.20	eonsin, Wyoming in West	
Malomestne tradicije	—.25	Virginia in vseh drugih	
Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80	držav po	—.25
Mlinarjev Janez	—.45	Avstro-Ogrske mali	—.10
Mrtvi gostač	—.25	veliki vezan	—.50
Na jutrovem	—.30	Celi svet	—.25
Na različnih potih	-.20	Velika stenska mapa U- S.	
Nedolžnost preganjana in	-.201	na drugi atrani pa eeli	
poveličana		svet	$1.50
Kotziau.
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno Trednost. bodisi v go tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh
cenah ze vračunana.
' "Wifnnji i...

1916


IV -	Jg-

Jugislovanska
a	-

Katol. Jednota
a
Inkor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
GLAVNI USADNIKI;
Predsednik: J. A. GEEM, 507 Cherry Way o* box 57, Brad-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, Box 10b, Pearl Ave.. Lorain. Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joiiet, 111,
NADZORNIKI:
MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. . PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirila m Metoda, »tev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, »t., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna posiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae n« boda oziralo.
Di-nitveuo glasilo: "GLAS NARODA."
Sv. fitefana, štv. 117, SarteU, Minn.
Pristopil: Karol Laurich, >1. 1Š407.. 1000. 3f».
Sv. Jurja, štv. 118, Cokedale, Colo.
Suspendiran: Peter Jeiigieh. <»4. 1S241. 1000. -Ji.
Sv. Ane, štv. 119, Aurora, 111.
Odstopila Antonija Ahačič, 90. 1595a, 500, 22. Zopet sprejeta: Frančiška Rudnian. i>l3 11135, 500.	_

Sv. Treh Kraljev stev. 121, Dodson, Maryland.
Pristopila: Sofia Percieli. 86. li?3S0, 500.
Pristopili: Frank Barba. *t>. 1837"». 500. :!0: Oa.šper IVreiiič 500. 30: Ana l>mič. 94. 18377-1000.
GEO. L. BROZICH, tajnik.
pa je s streho? Ali je streha dobra ? Pa še blazina bi dobro služila. Seveda, še eno! Tam je v veži. Kaj je niste vzeli. Gospod je ranjen v nogo in potem je treba blazine. Sem mislil, da ste jo videli .... No, pa pojdi, Tomaž, po njo: Dajte, zapnite pa Vi še tisto! — je dejal Lipniku.
Kravi, ki se je dvignila ob plotu i — To je on, a Janeza ni zra-in ga zrla z neumnozvedavimi oč- • ven, — mu je šinilo na misel. Hi-mi. je dejal: — Sram te bodi, ra-1 tel je naproti. Gospodu se je ob-
dovednica. ki prodajaš zijala
Pri srcu mu je bilo čudno težko. a pozabil je na trganje v no-jri, na žalitev oskrbnika Martina in prišel na Janeza in gospoda.
fin konj je klecal po beli cesti u Tomaž je prinesel blazino, Lip-1 m or je no. a zdelo se je, da se mu nik je sedel na koleselj, mrk in nekaj mudi. Pot je liitro minila;
molčeč, samo mišice na obrazu ! preden se je Urban dobro zave-1 se trudil, da bi vse razumel, da
raz zjasnil, prijazno, v nekakšni zadregi je ponudil Urbanu roko. Tuj. neznan slupa je šel ob njem. I.ipniku je brzelo oko od potnika do potnika, od okna do okna — Janeza nikjer. Janeza nikjer.
Raztreseno je odgovarjal na različna gospodova vprašanja in
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene šteVilke značijo: Prva teto rojstva^ druga certifikatno številko, fretia zavarovano *voto, četrta razred.
Pismo.
Narte Veliko-ija.
I Z
URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDE.
NIH DRUŠTVIH.
Sv. Roka, štv. 04, Waukegan, IU.
Pretopil: .John Trček, Mi. W10. 1000. 29.
Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, P
Suspendirani: Sever John. 17U>-"», ff00. *J4, 16**18, 1000, 31.
Suspendiran : Drobiž Frank. :»1. 12301. 500, 19.
Jt- seli ko Paul
(Nadaljevanje.)
Kaj poreče?....
— Gospod bo že uredil, da bo prav: gospod pač razume in bo* vse predrugačil. — se je tolažil starec iu stopil k okuu. — Od tu se pa res nikamor ne vidi!
Spomnil.se je včerajšnjega čol na na jezeru in nevede se vprašal: — Ali je tudi danes tam? — Sam ni vedel, kdaj je prestopil prag. kdaj je obšel poslopje, korakal mimo plotu malih smrečic in se ustavil pod visokim meees-u oni.
Jezero je bilo mirno, modro-zeleno, valovi so rahlo pljuskali ob kamen it i breg, v votli so se blesteli oblaki in modro, modro nebo. Čolna ob skali ni bilo. V prvem hipu se niti spomnil ni. kaj išče.-potem s«- je nasmehnil: Kako bi ostal čez noč!-
—	Jezero se- jo smehljalo,-kot poredna deklica. v smrekah .ie šumelo. Na drnjri strani gozdiča ob cesti je vpila kopica otrok, ki so igrali vojsko.
—	Ti moraš ležati, ker si ustreljen ! — je vpil deček v dragon-ski čeladi nad drugim, ki je imel moder predpasnik.
—	Jaz sem ranjen samo v 110 fro in 1 ali ko grem!
tu: kam bi ž
so mu drgetale. Ko je pognal, ni pozdravil.
Cesta je držala skozi smrečev-je. Vrhovi so šumeli in se majali. Skozi vejevje se je lovila solnč-na svetloba od debla do debla, tupatam se je zablestela zelena jasa. porasla z visoko travo;
del, je zavil skozi tre- proti kolodvoru.
Debeli mesar pri cerkvi je prišel na vrata in vpil:
— Gospod oskrbnik, po vola pridem!
bi potlačil čudni, nejasni strah, ki se ga je polaščal. da bi zatrl v srcu bolečino, ki j<- hotela na dan. .Janeza nikjer.
— Kako se plašim, kakor kakšna ženska, in si delam nepotrebne skrbi, — si je govoril. Za hip
— Pa pridite! — mu je odpornimi i»rvi večer" ' ~	; vi~jvoril starec hi lice mu je pokri-Jmu je odleglo, ko si je dejal:
-p-	..	J . ' o	soki parobki so sedeli v njej ka-.la temna senca.	J — Moj Bo<% konja pelje, eoto-
Ii res me ne pomisliš. Samo pri- i ^ + j ♦	••	, . .,	J	w JW
šli na^ bi 1 . h\ se T.a-^l^li i trudlu PastirJ'*	V — Gospod oskrbnik. — je vpil vo ga pelje on. ker jra je Rjav-
ti bi »a samo hvalita in hvalila Ijipuik zaCel 6°voriti sain U* njim štacunar. — Ali naložite'ček vajen, pa sem tako ves tre-
Bomo^že pisali- drevi če ni druj boj; gnev> srd' uejasno> nekani naza.i grede tisti cuker, ki je o-1 petlikasto preplašen in voham
_ ie covoril in preoblačil ! v*sel° Pri^kov*n*t' ttsua slut- ,tal? In železje je tudi že dolgo nesrečo, kjer je ni. To je od rev-
J , % ,1 . "ja, nestrpnost, m čuden občutek tu. Xo. da, v koleselj ni mogoče' matizma in trudnosti! sukal se preu mainnim___;-_________. ___• , . .. „	"	_ .
srajco.
zrcalom ter se nato pogledal še v šipi. zakaj veliko zrcalo je še stalo v kotu med sv. Antonom in sv. Barbaro.
— Pa obesi podobe med tem, da ne bo vse na kupu. — je še opomnil, ko je šel skozi vrata. —
ponižanja, vse mu je plalo skozi	lejati ?
srce, mu razbijalo sence, ga gri?	— Ne, ni mogoče; po gospoda
lo in vznemirjalo. Da se je otre	grem! ----- je odvrnil in želel, da
sel, je moral govoriti, govoriti,	bi naglo izginil skozi trg.
naj bo karkoli in komurkoli.	Pijanec se je opotekal po sredi
— Vidiš, Miško, zdaj je naju,	ceste ter topopijano buljil vanj.
starca, zadela ta velika čast. da	ne da bi se umaknil.
Iu tu treba malo peska! - je po-f^T™ P° J0^'	s?oti! ~ * zavP*
. . ..	*	-1	sva ze godna za pokoj, oba ^rban nad njim
kazal maihno mlako na vejyastili	A • ■• * !• r\ ir-i	-
iu razilrsanih cementnih tleh -, SVa	_ Hud.e pocas. voz, da ne
mi dva bova se večja prijatelja, j povoziš otrok, he, otrok! — je
Toda ko
boječe
... „ .	'mi dva bova še večja prijatelja,
kuhinj, Zdaj mislim, da je vse v Zakaj bi „e bila ? In drživa se k;V
redu. Popoldne bo pa dez. ker je kor odaI _ Ej poC.akaj, ali
kaiiieme mokro.	- "	-	..	-
kamenje mokro.
Da ga trga v nogi in da je t<> njegov barometer, ni povedal.
—	Potem pa vzemi plašč •
—	Saj res, kočijaž pa brez -plašča! — se je posmejal. In poiskal je plašč. — Slednjič .imam
j dvignil roko pijanec, je spoznal Lipnika, se je umaknil v kraj, nerodno snel blatni klobuk in mrmral:
— Nikar ne zamerijo, jzospod oskrbnik, pijan sem. in pijanec je nič. ne. nisem pijan, a ne vi-
ni več vode v jezeru? — je odgovoril na žalostni: ''Piv. piv!*' — ki se je oglasil iz gozda.
—	Piv, piv! — je pivka tožila v gozdu.
—	No, ali ne slišiš senice: Pit. j dim prav. se mi blešči v solneu. pit? Torej pit pojdi. ti. žeja že- j— se je opravičeval. — Mlatit
oskrbnik?
. i i)	-i	i	, i'" •	r*1 1'vjvn. i..	--ji uuiaiicctai.
V™ pojdem: gospod	bo ■	hka ivkasta k vodi j. rid kajlu,	d
vesel zrebieka.	T •	-- _ - . r	•	. , ^ .
v , . „ , . . .	di lil ne vpij Z griča! — Le vozi, i Kdaj boste mlatili?
Odšel je. Zakrival je sicer. iaNr;.i,„ ..-i;"	i •	^ .
,	,	. Miško, vuiis. to je east, da — Vprašat pridi
z levo nogo podrsava. pa se je vendar poznalo. Na voglu pa mu je prijavka! nasproti hlapec T m mast
—	Pe-Perc......— je ves prestrašen in v zadregi buljil v. Vi bana.
—	Kaj je?
—	Pe-Perc 1 je znova znia i '1
I1 z glavo in mahal, kakor bi odganjal muhe.
—	N-ne pu-sti. — je slednjič - Nc_ to ni nič. jaz ne igram ZHstrinel v Urbana. — ln nak!
je east. «ia | — Vprašat prid greva mi dva in gospodu bova r.--J — pa pridem, — je zamahnil kla, da je to velika čast!	j in se gugal ob jarku. Nato se je _
In Miško je gotovo ta zamota- udaril po čelu in se jezil sam nad ze so mu topile v oči. ni govor razumel, zakaj drobil je;seboj
Lipnik je pognal. Ko so se peljali že med njivami, se je gospod domislil:
—	Pa kar sami ste prišli. To je res lepo od vas, res zelo lepo! — je menil.
—	Da, sam sem prišel! — je odvrnil starec in zamahnil z bičem po konju.
—	Kdo bi si bil mislil, — je povzel gospod. — da se bom kdaj tod vozil, ln ali veste, to se no peljem kar tako. Ali vam je že znano, da bom odlikovan? — j»* vprašal v čudni zadregi, kakor bi lovil besede in iskal izraza.
—	In še nekaj: za Janeza bodo dali zaslužni križec!
Tistikrat je novi kočijaž skoraj omahnil s kozla.
—	Kako, gospod grof! — Ali — ali je res?
Si ari vojak se je ves tresel raz burjenja in neizrečene sreče. Sol
Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwooa, v
Zopet sprejete: Jožefa Vidmar. 74. Hi 194, 500, lib: Marija Xose. 74 Kil'1:!, 500.	Suspendirana: Koza Planinšek, 95 » 6294
1000. 17.
Pristopila: Alberta Pire. 9». I^;ib4, .">00, 19.
__"Jugoslovan" štv. 104. Chicago, Illinoi-
Pristopila: Silvia Peloza. 94, l >:t79. 500. 22. Zopet sprejete ■ Boškovil h John. 7". 171 .">00.
Sv. Martina, štv. 105, Butte, Mont.
Suspendirana Oht-nuan Jos-phine. 92. 17022. 1000,
II.
Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. V a.
Pi;stopil : Matija Kruh. 88. 16407. 1000, 28.
stopili k društvu sv. Janeza Krstnika, št. 71, Collimvood. Okie Josip Peru.;, k. 71', 11410, looo. 30; Johana Perušek. 87. 13269
500. Zl
Zopet sprejet; Josip Jakšetie. 79. 17S62, 500. U5. Pristopil: John Valenčič, c?5. 14.'565. 500. 31.
Duluthski Slovan, štv. 107, Duluth, Minn.
Suspendirani: Frank Delate; . ^7.	1000, 20; Marija De-
latch. 92, 17690, 500, 22.
Sv. Antona, sr.v. jao, xvuu^a,.^..
Suspendiran: Andrej Vidijra;-. b5>. 1794S.
_
Sv. Marije Trsatskc, štv. 109, Keewatin. Minn.
S »»pendirani: Frank Palčar, 93. 15343. 1000. 19:. Josip Majer h . -7. 14S:j, 1000. 21; Frank PribanicJi. 72, 15020. ltHKj, 40: Ana
Majerle. 79, S979. 500, 27.
Sv. Frančiška, štv. 110. McKinley, Minn.
Suspendirani: Bartovieli Frank, 80. 16629, 1000, 32; Tonija Aii-t u >7. 18247. 500. 28; Bartovieh Marija. 85, 16792. 1(X)0. 27. Pristopil: Frank Krivec. 80, 18.366. 500. 36.
Sv. Jurja, štv. 111., Leadville, Golo.
Pristopil: Jvku Stimac. 82, 18342, 1000 34.
Suspendirana : Anžur Ana. 97, 16583. 1000, 16.
Sv. Ivana Krstnika, štv. 112, Kitzville. iiftiui.
Pristopil: Anton Pogorele, 92. 18404. 1000. 24. Prestopil k društvu sy. Marija Trsa t. št. 109. Keewatin. Mum. Matija Me<ljeiuoree. 86, 15877. lMO. 26.
-------
Slovenec, fctv. 114, Ely, Minn,
suspendiram: Steve Kovali. 86, 17494, 500, 28; John Petric. 87, 17456.,500. 26.	: ,
Pristopil^ MatU Paulisich, 74. 18344. 1000, 41; Elizabeth Mar-kovioh, 7b. 18315. 500. 37.
Ptistopili: I.uka Ilercog, -3. 1^392, 500. 32; JUisaliAih ^pire kar 71. 1*393. 500. 44; John Vrb*s. 76. 1^394, l^HXl 40. — Zopet sprejet: John Petrie, 87. 17486. ."><10. 26.	i	f
»i v^os^-t**-
Sv. Pavla, štv. 116, Delmont, P«., cudiraui: Fiktur Jw^op. 96. 17770. 500. 18^. Kajutič. Josip, iti-
vee; zakaj ti si ubit. Vidiš, zakaj pa začneš?
—	Pa naj bom. a potem me zatrobile. zakaj me pa pustite d.i ležim?
—	O. kako si neumen, zdaj streljajo nate s topovi, pa bi t" pokopali. O. ti si res! —
Starec je stopil par korakov naprej ; takrat je bitka prenehala ; vsa truma se je vrgla v divji beg, najbolj pa še ranjenci in padli:
— je zamahnil z roko.
T'rhan ni mogel v prvem hipu priti k zavesti, kaj vse to pomeni.
— Kdo? Kaj? — je ves osupel vprašal ter podvojil korak. To maž se je trudil, da bi razložil, lovil besede, nekaj mrmral, a ni vedel drugega, kakor dve besede :
—r ln nak!
Lipniku se je zjasnilo, ko j • ovil proti šupi. Strašno je zago
— Oskrbnik, oskrbnik Urban j relo v njem. s težkim korakom Moža je zbodlo, kakor bi gaj— jra bolela ne noga, ni se o bil kdo sunil z iglo v srce, v grl i Liral na lužo — je stopil proti ga je stislo.	i vozu. Tam je stal novi oskrbnik
—	Beže! — si je dejal, pogle dal na uro in na dvorišču poki: cal polncumnega in polgluhega hlapca Tomaža, ki je spravljal za hlevom slamo. Prepeljala sta koleselj, zmetala blazine na sedeže in nato je Tomaž vprašal:
—	Ka-te-rega na-prežemV
—	Pero! — je odgovoril. —
Kar Pero naprezi.
—	Kaka j?
—	Pero! — mu je zavpil uho.
—	Mli, — jc dejal in odkrev-sal v hlev, a se na polpoti okre
nil in vprašal:
—	Ali tu-di žre-bič ka . Lipnik je prikimal, Tomaž se
jc .zarezal v znamenje, da je ra zumel. in je napregal.
in odpenjal kobilo.
—	Zakaj iie vprašaš, katerega naprežes, ti hlapie? — je vpil nad Tomažem. — In z žrebetom po cesti, in kako prideš na to neumnost, ehe idea! — je poudaril v izobraženem- tonu.
Tomaž, je prestrašen iskai z o"--nii zavetja pri Lipniku in jecljal :
—	Go-spod! — Pokazal .je na \ j Lipnika in trudoma slovkal:
—	Ze po-vedai, da! Že prej. no!
—	Kobilo sem ukazal napreči jaz! — je odločno dejal Urban in s silnim sovraštvom pogledal na Martiua.
—	A. tako? — se je smehljaje opravičeval Martin. — Na. iu
Zrebe je veselo in razposajen ^ pripelji kouja I — jc ukazal To-hrzalo in se vzpenjalo na zadnje mažu in mu vrgel brzdo kobile, noge. Tomaž se je jezil, ga pri ve- ^— Sem dejal, da bi s kobilama zal h kobili in mu nazadnje re šli po deteljo; naj se žrebeti raa-kel. da je neumno.	lo naskakata. da, nasknkata, in
Lipnik je odšel po svojo novo suknjo in praznični klobuk. Žena mu je stisnila majhen zavojček.
—	h>aj veš, da na pot- ne vzamem niin pa tako blizu je.
—	Boš dal Janezu!
—	.Kakor da bi bil.lačen! No. pa vzamem, ker ni zame! — ji odvrnil.
—	Pa bi napisal zdaj par r-stic. da bi prišli pogledat. — je dejala. — Kar malo. dve besedi. In na postaji kar oddaš.
—	Saj vidiš, da ni časa- Se r„o bee mi daj. In pa srajca mi ne stoji. O ti moj Bog, ti presneti žrebiček. Ali me ni ninazal ?„ Ti nagajivem, glej no: ( čisto, srajco mi je.oštrkal. Daj, Marija, svežo srajco! — Pa praviš, dn- bi pi-
>18: Kalister Jernej. 72, 13256. 500, 38; Gautar Joseph u00. 37.
Z-pet sprejeti: Jofcip BanUj. 91, 12289, 500, 18; Josip Gautar. 7fi 18006, 500. 37. — Suspendirani: John Strempfel. 56. 1929, 500. 44, Mary Strempfel, 48, 9269, 500, 45.
Suspendiran: Luka fcaben 84, 18066 1000 31.
po cesti jc ž njima sitnost, sem dejal. Sem mislil, da je sam. — \'(>- stopi veadjuv da jjlc -zamudi! — je zavpjj na Tojimža. Besede je izgovarjal brez vsakega reda v. čudni mešanici, dejal: — Žrebi, koljil. detel in naskok.
Lipuik se je. tresel jeze in stal ves bled in prepaden razburjenja. S težavo se je vzdržal, da ni iždrl biča in udaril neznosnega človeka po tistem zvito se smehljajočem obrazu.
—	Nisem vedel. — je nočasi in mirno .dejal. — Nisem vedel/da boste kobilo rabili.
—	No, to nič ne de, nič ne de. — se je smehljal napihnjeni obraz in požiral besede. — Naj pa napreže še enkrat, zakaj pa je
sal: Saj ni časa. zakaj kobila je hlapic?
ze naprez^n^.. In Janez tudi,.nej — Konjaka hlapic, — sije mi-bo sama.eu doma..Kaj.ti|iOil Lipnik^ ki ga je berfPda po-tako murni Par dni bomo sami- grela do kosti.
da si kaj povemo; čisto gotovo bo imel mnogo povedati in meni
^ tt: ln iiaj napreže še enkrat Mudi.se vam tudi ue. lina te še
se kar sanja, da bo medalja, karij^o^o, ninogo časa. — je dejal nekaj slutim. In če izvedo Bonik in potegnil uro iz žepa. -r Še najin Seear in Prsnik. so že noeojlnmnj pol ure/Plešč imate; kako
in krevsal, da je pesek škropil na vse strani.
Zapeljala sta med njive.
—	Tri-skriili-skriiliiii!
—	Pa poišči! — je dejal Lipnik in iskal škrjauca v zraku. — Pa poišči!
Tisti dan, bi se pogovarjal z vsako stvarco, ki jo jc Bog ustva-žabami v luži, s konjem Miškom. ril. S psom. ki je lajal na cesti, z
o. , , , . .. . . . — Ali je res. gospod? Iu za-— Strela, kako si ti. dragi 11107: , -	, , '• 0 - •
- ,	..	. . kaj, gospod, zakaj ? — je naglo
iant, neumen; malo. malo ji
manjkalo, pa bi se bil zameril, o!
Urban ni dolgo čakal na kolodvoru. Kmalu je prišel vlak, napeto in nestrpno je pričakoval, kje se prikaže gospod.
— In z gospodom bo Janez! — si je dejal- — Slednjič je zagledal častnika, ki se jc opiral na 11 i'* pisal, slugo in palico.	(Pride še.)
hitel. — I11 križec? Obraz mu je žarel veselja.
—	Mene je rešil, sovražnikovo baterijo sva pa midva uničila.... Ali vam ni nič znano, še nič znano o Janezu?
—	Ne, že dobra dva tedna ni
SLOVENSKO-AMER1KANSKI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja 8 poštnino vred 33 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.]? Običajni Koledar. —« Strain« IterilSl, •— Krogla. — Maska.«— Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. <— Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura, — Svetovna vojna in katoliiki Cerkev, ■— Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču- «—• EkapUh kivne snovi. -—> y lekarni "Avstrija". • Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. • Julija Romain. — Rmena pošast. » Doživljaji 1 kraku. —■ Podzemljsko mesto v Wieliczki. ■—• Čustvena udov a. Kovač. «—• Kolonijalna posestva Nemčije. —• Bodočnost Evrope. Urednik. Pohab« Ijenee. •—• Le BetaiL O vzrokili svetovne vojne. * Petindvajset frankAfa h-. Kako nastane strelni jarek, Kdo je bil f — Klasični topovL •—• Pea v vej« Hi. 1—■ Belgijska armada. « Pri generalnem etabu. — O podobnosti dvojčka
1 Ljubi denar. Srečanje.»—< Mobilizacija t Venezueli. • Špecialitetm Prvi polet iz Evrope v Ameriko.• Čudne zgodbe. Rdeči trak. Preglji dogodkov gvfitpvnf vojni JKitaj ski tipi, —• ^meinicfi, —- QglaaL
■lika:
Italijanski Vodljivi zrakoplov nad Benetkami. »— Sestanek nemlkega fM avstrijskega cesarja. • Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. •— Turška artilerija na Galipolisu. »—« Prizor na cesti v Belgradu: učinek iestnajstpalč-ne avstrijske granate.«—• Potop angleške ladije "Majestic" ▼ Dardanelah. « Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli* — Ruska infanterija ▼ zakopih. mm Italijani so vjeli avstrijskega špijona. —< Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. Italijanski bersaljeri v boju. Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. —> Ranjeni Rusi, zapuSčeni o4 svojih ob priliki bega iz Varšave^ Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane ol avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fr«Q» ti — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. 1—« Ameriški podmorski čoln, — [Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali —- Fort itv. 11 pred Przemjfcloin, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. —. Avstrijska havbična baterija v akciji. Pogled na del Varšave. ~ Bolgarski čete na gorskem prelazu ob srbski meji —• /.vstrijske prednje straie v siji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. «—• Prizor iz Lvova,
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. —« Vodljivi angleški zrakoplov « Bovee ■ PrcfetrelJ« nikoa. sSiglavakt pogorja
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
» PO*TLAHDT SXUKli	RITOKKXi

Napoleon Bonaparte.
(K o n € e).
Napoleonovo delovanje v letili 1804—181*2. je v kratkem orisano sledeče:
V tem časa je pobil mnogo ti-*oč neprijateljev. prilastil si veliko dežel, zrušil mnogo vladarskih prestolov, podaril jih svojim bratom, sorodnikom in prijateljem. Najznamenitejšo zmago je izvoje-vai pri L'lmu. kjer je avstrijskega (generala Maka prisilil, da se mu je udal s 25,000 vojaki leta 1805. Dne 2. decembra 1805 pa je pri •Slavkovu popolnoma potolkel rusko in avstrijsko vojsko. Ruska vojska se je bila z nenavadno hrabrostjo, a vendar se ni mogla upirati močnemu in izurjenemu vojevauju Francozov iu nazadnje se je hotela umakniti sovražniku preko zmrznjenega jezera. Napoleon pa da led s topovi razbiti, iu tako pogine nekoliko tisoč izvrstne ruske vojske. V miru, ki je bil nato sklenjen v Požuuu na Ogrskem, izgubi Avstrija Beneško. Tirolsko in nekaj zemlje na Nemškem.	,	J
Pri Jeni je uničil Napoleon prusko, vojsko 14. oktobra 1. 1806 in kmalu potem 7. in 8. februarja. 1807 je premagal pri I lovu (lg-lau) ostanke pruske vojske, katerim so prišli tudi Rusi na pomoč. Tako je naenkrat uničil prusko silo. Pri Wagramu je-pobil 1. 180'.* Avstrijce in prisilil cesarja Franca, da mu je dal svojo hčer Marijo Lruizo za ženo. Napoleon se je ločil od Josip i ne. ker mu ni rodila sina iu zaroka z avstrijsko prin-cezinjo se je slavila z veliko svečanostjo v Parizu leta 1810.
Napoleon je imel jh> z Rusi v Tilzitn leta 1807. sklenjenem mim vojskovati se suuio &e s Spanci in Angleži. Španci se vzdignejo, da branijo svojo narodno neodvisnost, ker Napoleon je prisilil špansko vladarsko rodovino, da se je odrekla prestolu in postavil Kvojega brata na španski prestol.' Na tisoče francoskih vojakov so pobili Španci; ves španski narod >e je dvignil na boj : vsa Španska je bila veliko bojno polje. Za-I stonj je pošiljal Napoleon na Špansko svojo najboljšo vojsko pod poveljstvom najspretnejših generalov*; Španci so bili sicer premagani, a ne pokorjeni. Premagani na enem mestu, napadli so z orjaško hrabrostjo svoje lie-prijatelje na drugem mestu, prenašali so največje napore, prezirali sin rt in bili srečni, kadar so mogli izliti svojo krvavo osveto nad sovražnikom. Spanci so pokazali, da se more narod, navdušen s svojim ponosom ter braneč svobodo in državno neodvisnost, dolgo let uspešno ustavljati največji sovražni sili, da je tak narod nepremagljiv. Spancem so v vojnah proti Francozom znatno pomagali Angleži, najhujši sovražniki Napoleona. ki so uničili francoske ladje, oškodovali francosko pomorsko trgovino, trudeč se na vsak mogoči način, da pridobe Napoleona novih sovražnikov in troseč zlato, samo da uničijo Napoleonovo silo. Vsi poskusi Napoleonovi, da zlomi angleško silo, so ostali brezuspešni in ti so bili glavui povod, da je Napoleon tako hitro padel s svoje višine, do katere se je hitro povzdignil.
Razen Špancev in Angležev je bila še edina Rusija dosti močna, da le je mogla ustavljati Napoleonu. ker ona še ni nosila jarma njegovega gospodarstva. Rusija je stala vendar n ep rem a ga na v polni svoji moči, d a« ravno so Francozi njene vojske, katere je pošiljala Avstriji in Prusiji na pomoč, včasih premagali; ona je sauio čakala ugodue prilike, da )K>rabi u žugati
rditev, svojemu sovražniku pa v pogubo.
Prijateljstvo, katero je sklenil niski car Aleksander z Napoleonom v tilsitskem miru leta 1807., jo trajalo le nekoliko let in se je pretrgalo v prvi polovici 1. 1812. Napoleon je namreč zahteval, <la pretrga Rusija vse zvoze z Angleži. da zabrani Angležem trgovati i Rusijo. Car Aleksander ni ino-*rH ali pa ni hotel privoliti v to, Iot * tem bi Napoleona jirvno pri-pozaal za svojega gospodarja. Napoleon napove torej Rusiji vojno in se začne pripravljati na boj u veliko Ruiijo, katero jo pa priznaval za dostojnega sovražnika. Napoleon nabere neizmerno voj-i*kot 650,000 ljudi bnoježo in z naj-beljiimi vojnimi pripravami in lJJGKJ topovi kreno na pot proti ve Ukomu slovanskemu carstvu. \ >vi vojski so bili razen zastopani vojaki v i. Pod vrhovnim ppvelj

svojo silo sebi na korist, m evropskim narodom v
stvom >amega Napoleona krenejo proii Rusiji, da zlomijo njeno silo. da ponižajo ruski narod, da uničijo popolnoma rusko državo. V mesecu juniju leta 1812. prestopi ta strašna moč reko Njemen in stopi na ruska tla; s tem j bila začeta v svetovni zgodovini tako znamenita Napoleonova voj na na Ruskem. Bilo je v starih časih vojvodov, ki so pripeljali toliko ali še večjo vojsko na bojno polje, a nobena ni bila tako , izvežbana in preskrbljena, kakor ta. Kdo bi bil takrat pomislil, da se bo ta silna moč v kratkem ča su tako zmanjšala, da bo ta sila razpršena v prah ? | Ruski vojskovodja je hotel sovražno moč popolnoma uničiti, zato se ni hotel spuščati takoj v boj s Francozi, temveč je čuval svoje vojake za poznejši ugodnejši čas. Rusi so se ogibali velike bitke, stopinjo za stopinjo so pre puščali sovražniku, ki jih je vedno po male m napadal; kraje, skozi katere so se pomikali, so pa op u.s t ose val i. mesta in vasi, iz ka terrh so se umikali, so požigali prebivalci teh pa so šli. za umikajočo se vojsko proti sveti Moskvi Prosti ruski vojaki niso mogli razumeti, zakaj so umikajo sovražniku. zakaj se mu ne postavijo v bran; radi bi se bili spoprijeli s Francozi in začeli so postajati nezadovoljni z vrhovnim vojaškim poveljstvom. Pri Smolen-sku se ustavi ruska vojska: Napoleon se tega razveseli, ker je bil že nezadovoljen, videč, da se mu Rusi vedno umikajo, in za kliče: ' * tile jte, mala peščica jih jc!" Fpal je. <hi se mn Rusi pod zidi-nami mesta Smolenska postavijo: v bran. toda v tem upanju se je prevari!, kajti Rusi so sklenili mesto hraniti samo toliko časa, da se izselijo vsi prebivalci in se izpraznijo shrambe, polne hrane. Fmneozi napadejo z veliko močjo Smolensk, toda Rusi so jih dobro odbili. Ponoči, ko so se prebivalci izselili iu je bilo iz zalog odneseno vse. kar bi moglo koristiti sovražniku. zapali ruska vojska mesto in pri svetlobi gorečega mesta se umakue proti Moskvi IS. avgusta 1812.
Večja bitka se je bila pred sveto Moskvo na mali reki Moskvi. Napoleon ohrabri pred bitko s kratkim nagovorom vojake, spo-minjajoč jih slavnih zmag, katere so doslej izvojevali in katerih naj bode največja ona nad Rusi. Rusom, stoječim pred zidinami svojega svetega mesta, je bilo geslo: poginiti ali zmagati. Eno in drugo jim je bilo enako slavno. Iioj se je vnel dne ;">. septembra 1812. Obe vojski sta se borili z ne-popisljivo hrabrostjo; obe sla pokazali, da spoštujeta bolj slavno smrt nego beg. Vsak vojak je bil zase odličen junak. Bila se je strahovita bitka, kakoršnih se je bilo malo. Rusi so se nazadnje umaknili sovražnikovi premoči. Bojno polje je pokrivalo 70,000 vojakov, kateri so padli na obeli straneh. Pred nasipi jo ležalo vse navskri-žema odtrganih rok in nog, jame so bile prenapolnjene z ranjenimi in mrtvimi.
Napoleon je upal, da bo v veliki in sveti Moskvi napisal pogoje miru ruskemu carju Aleksandru. Napoleon je obljubil svojim vojakom, da dobe v Moskvi udobnih stanovanj za zimo, da se od-počijejo od velikega truda, neprestanega popotovanja in vojeva-nja, da najdejo tam obilo hrane in obleke in da se vrnejo kmalu z bogatim pleno mobloženi v svojo domovino. Zapove. da krene vojska proti Moskvi, in ko ugle-dajo z. bližnjih višin mesto, začno radostno klicati: "Moška, Moskva!" In zares so se morali utru-jeui francoski vojaki po trimesečnem naporu potovanja vzradostiti ob pogledu na bogato mesto in ponosni Kremi, ogromno palačo ruskih carjev. Moskva je bila edina nada francoskega cesarja in njegovih vojakov. Napoleon st približa carske um mestu, toda začudi se. ko ne vidi priti naproti poslancev, prosečili ga, naj čuva mesto in imetje. Mestna vrata so bila široko odprta, nikjer ni bilo videti žive duše. Nekoliko hrabrih častnikov je šlo v mesto in ti so prinesli vest, da v mestu ni ži ve duše, da mesto izgleda kakor izumrto. Napoleon stopi v žalostni slutnji v mesto, jek konjskih kopit in topov so bili edini glasovi, ki so spremljevali vhod francoske vojske v Moskvo. Napoleon ^e nastani v carskem Kremlu, ostala vojska pa po hišah in cerkvah, po katerih najde neizmerno blaga. Francozi so se začeli tolažiti z bogastvom, ki so ga našli v praznem in opustoš^nem mestu. Toda ponoči se naenkrat pokaže ogenj na treh različnih mestih in se širi na vso moč hitro. Na dvdi mestih
zaduše vojaki ogenj, pa se zato tem bolj razširi na tretjem niestn. Drugi dan se začne pokazovati ogenj po hišah in v kratkem izgleda sveta Moskvi kakor ognje iio morje. Napoleon izprevidi, da so Rusi sami zažgali prestolno mesto in da jim ni žal svete Moskve. samo da njega uničijo. Grof Roztopšin. glavar v Moskvi, je izpustil do 2000 hudodelcev iz ječ. dal jim smole, bakelj in dragih vnetljivih predmetov ter jim za-povedal, da zažgo mesto takrat, ko se sovražnik naseli v mestu. Napoleon je gledal na Kremlu skozi okno strahoviti ogenj in govoril : Ll Je-li mogoče, da so to sami povzročili 1 Kakšni so ti ljudje!" Tretji dan je ogenj obdajal že od vseh strani Kremi, bila je prosta za izhod samo šo ena ozka ulica. Še malo, pa bi bil Napoleon zaprt v plamenem morju. V največji naglici pobegne Napoleon iz Kremla; mnogo vojafkov, hrepenc-eih po blagii in bogastvu, je ostalo v ognju kot žrtev pohlepnosti. Celih šest dni je gorela Moskva, sedmi dan pa se je ogenj polegel. Nekdanja neizmerna Moskva bila je sedaj v strašnih razvalinah; samo deseti del mesta ni pogorel, vse ostalo je bilo uničeno.
Požar Moskve je uničil staro rusko prestolnico, sveto mesto ruskega naroda, zraven pa je tudi zlomil silo francoske vojske in postal grob Napoleonove vojne sreče. Napoleon je sedaj nagovarjal carja Aleksandra, da se pomiri, toda ruski ear ni hotel miru; za Ruse se je šele sedaj začela prava vojna. Napoleon je bil v neljubih okolnostih. Kruta severna zima se je približevala. Y razvalinah Moskve se francoska vojska ni mogla naseliti, ker bi bila tu-poginila od gladu; napadati Ruse pa tudi ni bilo varno, ker se je francoska vojska zmanjševala od dne do dne. a ruska vedno in vedno pomnoževala. Rusi so se hoteli krvavo maščevati nad sovražnikom. ki se je predrzni! stopiti na sveto rusko zemljo, ki je poklal na tisoče ruskih vojakov, ki je bil vzrok, da je pogorel Smolensk, da se je v prah in pepel spremenila Moskva. Dne 11». oktobra 1812 o brne Napoleon svojo vojsko, da se vrne na Francosko. Ruska vojska je bila pa Francozom takoj za petami, tako da so se ti morali boriti za vsaki hleb kruha. Začetkom novembra pa je padel prvi sneg in nastal hud mraz, ki je v zvezi z gladom in napadanjem ruske vojske, posebno hrabrih koza-kov. začel pokončevati francosko vojsko, od katere se je pred nekaj meseei mislilo, da je zmožna podjarmiti celi svet. Lepo število francoskih vojakov in konjev je zmrznilo, mnogo jih je poginilo gladu, mnogo jih pokončalo rusko orožje. V predelu mesta Vilne je bilo 70,000 trhpel, spomladi pa. ko se je začel sneg tajati, so našli 250,000 nepokopanih trupel. Francoski vojaki fia svojem po-vratku niso imeli niti potrebne obleke, zavijali so se v platno, k. pa jih ni moglo braniti ostre zime. Primorani so bili potovati po snegu, počivati, jesti v njem in zgodilo se je večkrat, da je vojake, počivajoče v snegu, zametel drobni sneg. Ogrevati se nikjei niso mogli, hrana jim je bila meso poginilih konj, katere so našli ob potu. Konjiki so ostali brez. konj, pešci so pometali telečnjake od sebe, topničarji so popustili topove, vsak je skrbel, kako si reši življenje. Francoska umikajoča se vojska dospe do reke Berezine. Po prebrisanosti francoskih generalov sta bila čt-z reko postavljena dva mosta. Rusi se za ženo na Francoze, ki so drli v t rop ah čez mostove, tako da se eden polomi in na tisoče Francozov potoni v Berezini, po kateri je plavala velika množina trupel francoske vojske in ledenih plošč. Od vojske, katera, je pred kratkim štela do milijona ljudi, se je rešilo samo nekaj tisočev in še ti so bili v najslabših razmerah.
Tako je končala strahovita Napoleonova vojska na Ruskem, tako je bila uničena velika armada, kakor so imenovali Napoleonovo vojsko. Ko dospe Napoleon na Poljsko, prepusti poveljstvo ostale vojske svojim generalom, sam pa hiti na saneh v Pariz, da na bere nove vojske, da se pripravi za novo boje. Ni mu bilo še dosti slave, ni so še prelilo dosti ljudske krvi, ni še prišel čas, da se po tolikih strašnih dogodkih narodi pomirijo.
Napoleon je dokaj hitro nabral na Fraeneoskem novo vojsko in izvojeval nekaj slavnih zmag nad nasprotniki, toda vse te mu niso mogle povrniti prejfoije
proti Fram'.ozoan in temu pozivu pruskega kralja so se odzvali Prti-si in ostali Nemei z radostjo: mladi in stari, učeni in neučeni. meščani in k m** t j c. bogati in ubožni so se pripravljali na vojno.
Rusom in Prusoin se pridružijo Švedi. An<£eži pa so bili itak že stari Napoleonovi sovražniki. Rusija. Prusij^i. Švedska. Avstrija in male nemŠte države se združijo in posla vi jit na bojišče takozvano zavezniško1 vojsko. Tudi Napoleon je nabiral na Francoskem novo vojsko in ie vdrl z njo na Nemško. V letu 1813. se je bila tupatam manjša bitka, kjer so zmagali zdaj Francozi, zdaj zavezniki. — Največja in najslavnejša bitka se je bila 14—17. oktobra 1813 pri Lipskem (Leipzig) na Nemškem, v kateri so' zavezniki po tridnevnem krvavem boju premagali Francoze. iNapoleon se pomakne preko Rena na Francosko, da nabere novo vojsko, toda zavezniki mahnejo za njim, sklenejo prodreti v Pariz in v srcn Francoske skleniti mir. Angleži pretočijo pod generalom Wellingtonom Pi-reneje in vpadejo na Francosko, pruska vojska osvoji Ilolandijo, zavezniki pa stopajo proti ParJzu.
Kaj se je kasneje zgodilo z Napoleonom, je marsikateremu znano. Bil je namreč ujet in poslan v prognanstvo.na otok sv. Helene zapadno od južne Afrike, kjer je tudi umrl.
Odgoror.
PPofeaor: — Oospod kandidat, povejte nam ali jc pasji davek direkten »ti indirekten davek?
Kandidat: Indifekte« davek.
Profesor: — Zakaj ?
Kandidat: — Zato. ker ga. ne plača pes, ampak gospodar.
Ponudba.
Kuharica dobi domačo gospodično na pošti ^ri'okencu za poste re-stante pisma.
Gospodična : — Ah lepo vas prosim. nikar ne povejte nič doma.
Kuharica : — Kaj Še! Če hočete, bom v prihodnje, kadar pojdem po poste restante pisma za gospo mamo, še vase prinesla!
Goljufija.
—	Ali ga vidiš, tistega starca tani-le? Ta me je danes teden za 20,000 K ociganil.
—	Ali je mogoče? Kako pa to?
—	Zasnubil sem njegovo hčer in on mi je ni dal.
Ni mogoče.
—	Kaj je pa rekel gospod svetnik .ko si zasnubil njegovo najstarejšo hčerko?
—	Kaj je rekel! Žal mu je bilo. da nemorem poročiti vse tri gove hčere.
nje-
.\meriška konzularna agentura. v Kielu.
Dospela je iz Amsterdama brzojavka, ki naznanja, da je v Kielu prenehal ameriški konzularni agent Sertri s svojim pt»slovanjem. Zakaj je to storil, se dozdaj še ni lalo dognati.
Za kratek čas.
V zakonu.
Mož: Ti brezvestna ženska! Torej priznaš, da si mi bila nezvesta?
Žena: l>-a!
Mož: Kolikokrat?
Žena: Ne-ve-vem!
Mož: To bi bila pač lahko štela. Pa taka si vedno! Ti — ti —=•
Dober svet.
Modrijan našega časa: — Ne teci nikdar za kako žensko in nikdar za vozom električne železnice, za-aaj vedi, da pride vedno čez par minut druga ženska iu.drug voz.
— Odgovor. m ^^^
Stara gospodična se vozi po morju in se naenkrat spomni različnih nesreč ter pokliče hitro kapitana.
—	Gospod kapitan — kako je pa poskrbljeno za varnost na tej ladji?
—	Izvrstno gospodična ! Zavarovali smo jo za trikrat več. kakor je vredna.
Migljaj.
—	Torej, prijatelj, povej: ali se aoeeš res poročiti z gospodično Butaro? In si definitivuo odločen?
—	Da!
—	No, potem stori kar hočeš, a to ti garantiram: Drugič je ne bos več vzel.
Zdravnik.
Slabotna nervozna gospa je vnovič poiskala zdravnika in mu potožila, da ponoči nima spanja.
Zdravnik: — Izpijte čašo mleka in snejte par piškotov predno ležete v posteljo.
Gospa: — Pred tremi meseci ste mi pa rekli, da ne smem nič užiti...
Zdravnik: — Pred tremi meseci, da! Ali od tedaj jc medicinska znanost zopet kolosaluo napredovala.
Sreča.
—	Gospod doktor, jaz sem se prišel zahvalit za i zborno medicino, ki ste mi jo zapisali.
—	Me veseli! Torej vam je pomagala !
—	Imenitno!
—	Koliko steklenic pa ste izpili?
—	Jaz nobene. Pregovoril sem pa strica, da je eno izpil in — danes sem že vse njegovo premože nje podedoval.
Abstinent.
—	To bi pa le rad vedel, če alkohol res voljo slabi ?
—	Larifari! Bolj ko ga žehtam, bolj sem odločen, da ga nikoli nr pustim.
Debela. • - •
—^Tako debele ženske pa še ni-zmageltfem nikdar videlr feafcoe j* tb —---- —«. - r-------j-jejfinje kuharica.
slave in moči. Rusom_se pndruiil —Verjamem.! Kadar je bolna, pnlski kralj, ki je svoje ljudi ki|tnorajo redno okrajnega zdtavnl-vse ostale N«mce pozval na orožje fct imfrlimti.	ji ni kos. K
Odgovor.
' Služkinja : — Milostiva so rekli, da jih ni doma.
Obiskovalec: — In vi recite milost i vi. da mene sploh ni bilo tukaj.
V zakonit.
—	Veš, prijatelj če stoji človek tako-le na obrežju neskončnega morja, kadar meče visoke valove. z neba pa grmi in treska, oh. takrat	spozna vso švojo ničevnost. -
—	Oh, prijatelj, to spoznavam jaz cenejše doma — kadar se pogovarjam svojo ženo.
Dijak.
Visokošolec: Ja, slišite, gospa, jaz sem vam vendar rekel, da me zbudite ob polu 7. zjutraj, zakaj pa tega niste storili?
Gospodinja: Ker takrat še niste bili doma.
Zdravnik.
—	Prijatelj! Kaj pa se tako jezno držiš?
—	Kaj se ne bom. Ti bi se tudi. r:e bi imel takega ničvrednega sina, kakor jaz.
—	Tvoj sin. zdravnik, doktor, pa----malopriden?
—	Malopriden in nehvaležen. Vse sem zanj žrtvoval, da je mogel študirati, no in ko sem ga davi poklieal, ker sem se jako slabo počutil----oh, kar strgal bi ga!
—	Kaj ti je storil?
—	Rekel mi je, da ne smem več piti ne piva. ne vina. sicer da me ie mara kurirati.
Dekleta.
Mati: — Vidiš, Loriea — tukaj pri tem kostanju sem jaz imela voj ljubavni sestanek.
Loriea: S kom pa. mamica?
Mati: — S tvojim očetom ven-lar!
Loriea : — Ah. kaj si kar prvega vzela, ki jc prišel?
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št.
J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., se naznanja, da se polnoštevilno udeleže prihodnje redne mesečne seje. Rešiti imamo več važnih točk n tudi volitev* novega oskrbnika. Torej na svidenje 19. marca ! Naj nobeden no ontane doma brez važnega vzroka f
Frank Pushnik, tajnik.
(13-14^—3)
IfcCE SE
stroj ar je za delati zunaj in zno traj. Dobra plača, stalno delo; hiše s C sobami po $4 na mesec.
Elk Tanning Companv. (4-17—3)	Fgfig Creek, Pa
itd as
ielavee za delati t	1 De
ira plače in stalno delo.
G. Moeaeh Son* Company, <1▼ d)	Qowanda, N. *
Kje je moj mož OREGOR KOS! Fo poklica je krojač, majhne postave, precej velikih brk in širokih pleč. Doma je blizo Tolmina na Primorskem. Oči ima sive ter govori slovenski, nemški in za Sito tudi angleški jezik, je tih človek. Kdor izmed rojakov ve sa njegov nastev, 'naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležna, sli naj so pa-saofe javi, kor poročati mu imam	ieiwih ■! i mi Oh
ve, kaj izgubi* ako so ne oglasi Mrs. Apotonia Kos, 859 Washington St., Alrrmv Ofofo.
Kje je moj brat FRANK ZEV-NIK? Pred štirimi leti je bival v Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Joe Zcvnik, R. F. D. 1, Box Adah, Pa.
(13-15—:n
DELO! DELO!! DELO!!!
The Cleveland Cliffs Iron Co., Lumbering Department, Marquette, Mich.
Potrebujemo 400 dobrih gozdarjev za delati drva in plačamo $1.10 od klaftre. Gozd imamo lep v ravnini. Stalno delo pozimi in' poleti ter dobra stanovanja ozir. kampe. zdravo podnebje in dobra voda. Damo delo tudi pečlarjem in družba jim preskrbi ves potreben les za šeude. Za vsa nadaljna pojasnila pišite našemu zastopniku :
John Knaus, Box 66,	Forest Lake, Mich.
(24-2 lSx v 2 d)	Alger Co
POZOR, Slovenci v La Salle, 111., in okolici!
Kadar potrebujete kočije za pogrebe, ali krste, voznika za prevažanje pohištva, ali potrebujete premoga, pokličite telefon štev. 418 W in jaz vam takoj postrežem. Se vam vljudno priporočam
JOHN ŠETINA, 1142 —5th St., La Salle, 111. (9-24—3)
SloveziAko-Amerijc&iiski
KOLEDAR
LETO 191«
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
3L0VENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
TJ zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Clevt (and, Ohio.
Charles Kar linger, 3942 St. Clair Ave, Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44( Franklin, Xani.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St, Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterlinf Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St, X. Chicago, UL
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 632 X. Okie St, Pittsburgh, Pa.
M. Peruiek, Ely, Minn. In več drugih naših zastopni kov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
Bok Firm, Frontenac Kansas. Jakob Petrii, Chisholm
jfjun,
Frank Oabrenja, Johnstown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, —
Minn
Mat Kamp, La Salle, III Frank Skok, 43S - M Ave West Allis. Wis.
EDINI SLOVENSKI SALOON
v Duluth, Minn.
Kojakoin Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočam.
.J OS. SCHARAP.ON.
Iščem svojega prijatelja FRANKA GREIJEL. Doma je iz vasi Pristava na Notranjskem. Pred S. meseci sva bila skupaj v Col-limvood. O. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju. — Frank Mc-z-jree. CG:J East 160th St.. Colliu-wood Sta.. Cleveland, Ohio. (11-14—3)
PRVA HBVASKO-SLOYENSM TOVARNA TAMBUR1C V AMERIKI
priporoCa se TBtm Slovcnekim tam-buraškim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambure, V tej tovarni te Izdelujejo tambnre po n*jnov«jiein aUte-n in najpopelnej-iih umetmiiklh načrtih.
Okrašene bo z biseri in vsakovrstnimi rožami.
Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih slovenskih p!oSč i. t. d.
Veliki ilastrova-ni cenik s slikami pcSijtni vsakemu zastonj.1
Ivan Benčič
4054 St. Clair Al«. ClflTtl&md. eklfl.
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
/a rermatičae beleči-oe, okorelost in nc(ili-
coast sViepcv in ni-
iie.
Pristni prihaj» v zavoju, kot je na-Hlik&n tukaj, ii Lidklonite v?e zavoje. ki niso zape-j čateni z Anchor i varstveno znamko. —
25 in 50 centov : v lekarnah ali na , ravnost od
-«- /
Sigi i
S?
F. AD. RICHTER & CO.
74-30 V'iihiigtoa St. Nt« Y«rk. N-T.
POZOR ROJAKI!
N«jn»pešnije mazilo za ženske la»e. kakor tod! ca mu/k* brke in brado. Od tep-a mazil« zrastejo v 6tih lednih kracni troeti in doljri laoje kakor tudi možkim krasni brki in brada in nebodo odpadali in osiveli. Itevmsiizem. kostiN>l ali trganje v rokah, □Offah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim. rane. opekline, bule. ture, kraote in grinte, potne nnpe. kurje očesa, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kedor bi moje zdravita bre* uspeha rabil mu jamčim za $5 00. Pišite takoj po cenik, knjižico in žepni Koledar in pošljite i cent« v markah ca poštnino.
JACOB WAHČIČ, i 1092 E. 64. St.. Cleveland. O
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje. godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižieoi priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite i»onj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
GLAS NAHODA, 13. MARCA, 1U16.

t?
EMILE GABORIAU:
GOSPOD LECOQ

Nadaljevanje. .
Vh- ; j.- vpiasal % ratar. Zdaj moramo preiskati še stanovanje gospoda vojvode.
—	Zakaj vendar' — je zamrinral Leeoq.
Vratar je potrkal na vrata. — Tri odprtini se je prikazai Otov
• ►briti obraz.
—	Kaj pa hočete '
- Stanovanje bi radi preiskali. — Mogoče je tam morilec.
Ali n< rite; Odkod naj bi se vzel. — Sicer pa pospoda vojvode ne sinemo motiti. - Celo noč je delal in zdaj se ravno koplje.
Tedaj so je znotraj nekdo oglasil:
Pustit« jih vendar. Oto! Izustite dobre ljudi, naj store svojo dolžnost.
Gospod vi <j vod a je dovolil, zdaj pa le! - je veselo vzkliknil
vratar.
Leeoq je šel po v m.* h dvoranah. — Ko je dospel v spalno sobo, jc videl .da so vrata v kopalnico uapolodprta.
Sredi kopalnice je stal vojvoda Sairmeuse.
—	No? — je vprašal Leeoq a veselo. — Ali še zdaj niste dobili
zločinca ?
—	£c zdaj ne. jrospml vojvoda - je odvrnil Leeoq in sc priklonil. ,
Leeoq je sel žalosten v veže.
Maj je izprinil, kakor da bi se spremenil v nič.
Ko šta bila z Absintom na cesti, «ra je vprašal Leeoq :
—	Kaj premišljujete, oče Absint 1
Premišljujem, kako se bo Gevrol veselil.
Leeoq je v stre petal kakor ranjena žival.
Le počakajte, oče Absint! Leeoq še ni dobil svoje partije. — V. lika nesreča je, da smo Maja izjrubili. toda ostal nama je Tovariš. — Maju je zelo udan. toda videli bomo, koliko časa mu bo še. — Ne bojte se, gospod Seggmueller bo že vse izvedel. — Idiva na stražnico, kjer je zaprt. Najprej ga bom jaz malo povprašal o raznih zadevah.
SEDEMINTRIDESETO POGLAVJE.
Okoli še*te ure zjutraj, danilo se je že. sla dospela Absint in Leeoq v policijsko stražnico, kjer je bil zaprt Tovariš.
Pri mizi je sedel stražnik in pisal jutranje poročilo. — Ko sta pristopila, se je komaj ozrl. ker sta bila tako dobro- maskirana. da ju ni spoznal.
—	Ali m«- ne poznate.' — je vprašal Leeoq.
Le j ga zlodja! - se je začudil stražnik. - Ali ste res vi Leeoq? — <*>stitam vam k uspehu.
—	H kakšnemu uspehu?
—	Saj ste vendar vi poslali danes ponoči sem človeka, ki jc bil izvrstno zvezan.
—	Kako?
-	Ali lie v.'^te. da ste vjeli največjega zločinca / — L* jet i je Josip Couturier, pobegli kaznjenec.
Leeoq je bil prepričan .da se stražnik moti. — Saj je bil Majev pomočnik po postavi vendar popolnoma podoben Tovarišu. — V o-braz s« veda ne, toda kaj zato. — Taki prefriganei kot jc Tovariš, se ■«>ak dan dru«ra• •<• markirajo, ker vedo, da jim je policija na sledu.
—	Gotovo se motit>' — j«' rekel stražniku —- ta mož ni Couturier.
-	Nikar se ne bojte, jaz se ne motim. — Kavno tak je kot je opisano v tiralniei. Na levi roki mu manjka mezinec.
Oh, to je pa dober dokaz! — je zastokal oče Absint.
—	Ali ni res / — Pa še boljšega vem. — Enkrat sem ga že imel pod svojim nadzorstvom. — Ko so ga nocoj prinesli, sva se takoj .-poznala.
—	Ali dovolite jc vprašal Leeoq. — da bi govoril pur besed ž njiiu?
—	Prosim, prosim, kolikor hočete.
Ko .ie stopil v celico, je kaznjenec vzkliknil -
—	A. vj »te m»j poslali sem! — Prokleto se znate pretepati. — Se zdaj me boli vrat. tako ste me prijeli.
—	Ali bi mi hoteli odgovoriti na par vprašanj?
—	Zakaj pa ne? — Z veseljem.
—	Rad bi izvedel par stvari o vasem tovarišu Kaznjenec ga je začudeno pogledal iu žalostno odvrnil:
—	Od mene že ne boste veliko izvedeli.
—	Zakaj pa ne?
Zato. ker tra ne poznam.
Tega skoraj ue vrjamem. — Kdor sc loti takega podjetja, ne najame tujca za pomočnika.
—	Saj zdaj sum izprevidim, da sem napravil veliko napako. — £koraj bi rekel, da je detektiv, ki me je spravit v zanjko.
—Motite se — je odvrnil Leeoq. — Človek, s katerim .sta hotela okrasti hišo. ni član policije. — Svoju častno besedo vam dam, da ni.
—	Verjamem vam in zato. ker vam verjamem, vam bom tudi povedal. kako je zgodilo. — Včeraj zvečer seni sedel v neki gostilni na Rne Mouffetard in pil kozarec vina. Kar vstopi neki človek in prisede k mizi. — Začela s\a sc pogovarjati. — Možak mi je prav u-i.'ajal in zato s»*ni mu marsikaj zaupal, kar bi mu ne smel. — Pila sva in pila in tako j«' prišlo, da sem opolnoči že dvojno videl. — Tedaj mi je začel pripovedovati, kako bi lahko oba naenkrat postala bogata. — Rekel mi je. da bi bilo dobro oropati v ueki hiši vse srebrno in zlato jedilno orodje. — Ti ne boš ničesar riskiral — mi je rekel — jaz bom pr« vzel vse. — Saiuo na straži boš stal. — Ukradel bom toliko. da še nest i ne bova mosrla. — Ali niso bile te beseed zapeljive i — Prepričan sem. da bi bili še vi zadovoljni s tako ponudbo. — •laz, jaz pa ne! — Veste, jaz sem nreviden. silno previden. — Oni me je nagovarjal. - Povedal je. da ve za hišo v kateri imajo vsak pon-deljek veliko gostijo. - Posodo spravijo šele drugo jutro, ponoči je j>a vse razmetano po mizah. — Po dolgotrajnem prigovarjanju me je slednjič vendarle pridobil na svojo roko.
Leeoq je rahlo zardel.
—	Ali čisto zagotovo veste V — je vprašal jetnika — da vam je oni človek rekel, da jc v hiši vsak pondeljek velika gostija.
—	Seveda ve, ali mislite, da sanjam. — Povedal mi jc tudi neko ime. ki se končuje na '*ense*\
—	Kairmeusc mogoče? , — Da, tako jc rekel.
Čudna misel je šinila Lecoqu v glavo:
—	Ali sta Maj in vojvoda Sairmeuse enainista oseba?
Toda kmalo jo je zavrgel. — Ne. ne. to ni mogoče. — Vojvodu je bil vendar ves čas doma.
Jetnik mu je povedal vse, kar jc vedel. — Zahvalil se mu jc, podal je pazniku roko, opirajoč se na Absinta. zapustil dvorano.
OSEMINTRIDESETO POGLAVJE.
Vsakdo bi mislil, da sta sla detektiva po tako nepenu noči počivat, pa ni-bilo tako. — Leeoq je bil neizmerno ponosen in je hotel
po vsi sili doseči uspeh, oče Absiiil je bil pa njegm zvest poniagač. Skozi ogenj bi šel zanj v smrt.
Najprej sta se podala domov in s* preoblekia.	Ko sta po-
za jtrkovala in izpila steklenico burgundea. sta se podala na pot.
Leeoq se je bil nečesa domislil.
—	Se je človek na svetu — je rekel svojemu spremljevalcu, ki naju zamore rešiti. — Njega bom vprašal 7a svet iu po njegovem nasvetu bom delal. — Naprej!
Šla sta v ulico Saint Lazare iu obstala pred veliko iepo liišo
—	Ali je doma gospod Tabarel 1 — .ie vprašal Leeoq port i r ja.
-	Naš jrospod? — Bolan je.
-	Ali je hudo bolan?
—	Tega ne vem. — Revmatizein ima. — Gospod ne dela pametno, ker tako živi. Ženske so že dobre za mladega človeka, toda on je že star....
Detektiva sta se začudeno spogledala in se takoj začela smejati, ko jim je obrnil vratar hrbet.
Oskrbnica, ki jima je odprla, je rekla, da gospod Tabaret >i«.-er sprejema obiske, da pa ne more vstati iz postelje.
—	Kavno zdaj je zdravnik pri njem ? — j" rekla. Ali moreta gospoda malo počakati?
Ko sta pritrdila, ju jc peljala oskrbnica v lepo knjižnico. (Nadaljevanje prihodnjič).
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom f Pena-•ylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal nai potovalni au-stopnik - *
dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesec« dnevno, ixvxemii nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 86 strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila i bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 1^0001 — Ta številka jasno govori, da Jc list zelo razširjen. Vse osobje lista Je organizirano In spada ▼ strokovne unij«.
MODERNO UREJENA
TISEAHH1 KLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO. . 4
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
EC'
Veliki vojni atlas
fojsbiqoah se evropskih drža? in pa kolonij sirih posestev vseh velesil.
Mr. ZVONKO JAKSEtE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
11 rasnih zemljevidov
na iiOtih straneh in vsaka stran je 10% pri 13% palca velika.
Cena samo 25 cento?.
Manjši vojni atlas
obMS> d«vet runih nmIJ«Tldor
nx 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 16 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da sc vsak lahko spozna. Označena ao vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Bavno tako je povsod tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem^
"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacij skill zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti ca državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 201J.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
! Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete ure zvečer.	(lx v t)
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer bosto točno in solidno po-
strežen!.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost ]e 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Kaj pravijo pisatelji. uCenjaki ln drZavnlkl o knjigi Berte pL Suttner.	__
"Doli z orodjem f*
L*r Nikolaje?H Tolstoj je pisal: Knjigo sem » velikim ulitkom prebral ln ▼ njej nafiel veliko koristnega. Ta knjiga Ml« vpliva na Človeka ln obsege nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madsme Stael al bilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 0)011 z orožjem' je pravo ogledalo sedanjo* m Časa. Ko Človek preClta to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši CasL Kratkomalo : celo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi Človek najrajfie i*>lJubiL V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grieglaeh ln sem bral knjigo z naslovom "Doll ■ oroŠ-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vso kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolali ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. AH bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik llart; — To je najbolj očarljiva knjiga, kar aem Jih kdaj bral....
G. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jin spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1880 v Berlina)? Se bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po* •ud II. NeJ bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je. ki bi iU fnjo krllemsvet ln ndll vse narode....
Finančni minister Dtmajewsld je rekel v nekem svojem govoru v itoslanskl zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv nadn vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berts pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, ds se ne bo nlkdo več navduševal za vojno. Če Uo prebral to knjigo. OKNA M CENTOV.
■aročajte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y-
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — liBOOlTl MM KANU
Rojaki, naročite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik ▼ Ameriki.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem fie nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek v samem kranjske kskor vse drug« harmonike ter rafiimam po (telo ka-koršno kdo aahtsva bras azdaljalh vprsšssj.
john wknzkl. 1917 Basi etnd SL. derdasi. OfeU
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drogi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 16 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Sl< Vefflic Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poBiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potres bojejo poftiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarjev sorodnikom la znancem v staro domovino^
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
7-r "7-r 7-T 7 /-r rz.

■■Mitlmrnm
___^____
___
_
„__________________________......

_:___