Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 177-199 
GDK 915:245:907 ( 497.12 * 0.3 Sorško polje )(049.5) 
NEKATERI KRAJINSKO EKOWŠKI VIDIKI PROSTO RASTOČm DREVES V 
AGRARNI KRAJINI - ZGODOVINSKI PREGLED IN DANAŠNJE STANJE 
Janez PIRNAT* 
Izvleček 
V raziskavi smo obravnavali pomen prosto rastočih dreves v agrarni krajini Sorškega polja. 
Raziskava je osvetlila vlogo teh dreves v preteklosti in njihovo krajinsko - ekološko ter estetsko 
vlogo danes. Z anketo med lastniki smo osvetlili dosedanjo vlogo in razvoj teh dreves, s foto 
anketo pa smo ocenjevali estetsko vlogo obravnavanih dreves. Na koncu smo osvetlili še različne 
vidike nege. 
KJ,jučne besede: prosto rastoča drevesa, funkcije, nega 
SOME LANDSCAPE ECOWGICAL ASPECTS OF SOLITARY TREES IN RURAL 
LANDSCAPE -A IDSTORICAL SURVEY AND THE PRESENT SITUAUON 
Janez PIRNAT* 
Abstract 
The study deals with significance of solitary trees in rural landscape illustrated by the case of the 
Sorško Polje plain. The research dealt with the role of these trees in the past and their 
landscape-ecological and aesthetic functions today. By means of an inquiry among land owners 
we studied the role and development of such trees, a photo inquiry helped to evaluate the 
aesthetic function of the trees studied. Finally we touched upon the different aspects of tending. 
Key words: solitary trees, generally beneficial ftmctions of solitary trees, tending 
• spec.,dipl.inž.gozd.,BiotehniSka fakulteta, oddelek za gozdarstvo, 
61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 
178 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
1 UVOD 
Ko ljudje razmišljamo o vlogi gozdov v slovenski kulturni krajini, nas pogosto prevzame 
podatek, da prekrivajo gozdovi kar dobro polovico Slovenije. Morda ravno iz te obilice 
gozda izvira tista velikoprostorska naravnanost slovenskega gozdarja, ki si je celo v 
gozdarski zakon zapisal, da se "pravi" gozd in s tem tudi gozdarjev strokovni interes 
končata pri površinah, ki so manjše od 5 arov. Takšna definicija brez dvoma sodi v 
strokovno preteklost, naša šibkost na tem področju pa nas zavezuje, da pomanjkljivosti 
odpravvimo. V literaturi, še posebej v tuji, večkrat naletimo na strokovna dela, ki se vsaj 
delno dotikajo ostankov gozdne vegetacije, še posebej omejkov (POLIARD 1977). 
Svojevrstno izjemo predstavlja Razglas ministrstva za kulturo Slovaške iz leta 1980 (dalje 
Razglas), s katerim so uvedli podrobno zaščito vsega drevja, ki raste zunaj gozda, razen 
tistega, ki ga smiselno že pokrivajo drugi zakoni in odredbe. Vso drevnino so 
kategorizirali v dve stopnji, pri čemer spadajo v prvo stopnjo tis.ta drevesa, ki imajo 
poudarjene vloge v prostoru. To so javni nasadi, parki, drevoredi, ostanki vegetacije, ki 
so zatočišče za divjad, protivetrni pasovi, značilni krajinski elementi, vegetacija ob izvirih, 
šotiščih, v okolici industrijskih objektov, drevje s poudarjeno varovalno vlogo in drevje 
izjemnih razsežnosti. Vse drugo drevje spada v drugo kategorijo. Varstvo pomeni 
načrtno skrb pred poškodbami in uničenjem, zanj skrbi lastnik ali upravljalec, predviden 
je uradni nadzorni organ, ki izdaja izjemna dovoljenja za posek. Vloga za posek mora 
vsebovati poleg administrativnih podatkov tudi utemeljitev za posek in podrobne 
pod?tke o prihodnji zamišljeni rabi prostora. Dovoljenje za posek lahko nadzorni organ 
veže tudi na določeno odškodnino. Razglas govori potem še o podrobnostih v zvezi s 
posekom in prodajo lesa. 
Kritična presoja Razglasa nam pokaže naslednje značilnosti. Takoj lahko opazimo, da 
gre večinoma za ostanke gozda, v bistvu se prva kategorija nanaša na "poudarjene 
splošno koristne funkcije" gozdnih ostankov. Tako najdemo naštete elemente praktično 
vseh splošno koristnih funkcij, ki jih poznamo tudi pri nas. Prosto stoječa drevesa pa se v 
prvi kategoriji pojavljajo v bistvu le takrat, kadar gre za razsežnejša drevesa, sicer 
ostajajo prosto rastoča drevesa zapisana v drugi kategoriji. Na takšno rešitev na prvi 
pogled ni dosti pripomb, v bistvu pa vendar kaže, da je vloge prosto rastočega drevesa še 
teže izmeriti ali ovrednotiti, kot pa večje skupine drevja. Prosto rastoča drevesa so tem 
bolj pomembna, čim manj jih je. Razglas brez dvoma pomeni korak naprej v skrbi za 
ostanke naravne vegetacije v odprti krajini; kljub temu pa vidimo njegovo glavno slabost 
v tem, da nikjer ne predpisuje smiselnega nadomeščanja izginule vegetacije z novo. 
Zahteva, da mora lastnik pred posekom prikazati nadaljnjo rabo prostora, je preohlapna 
in ne vsebuje nedvoumne zahteve, da bi nadomestili posekano drevje. Prav tako niso 
podrobno izdelane smernice za odškodnine in sankcije. 
Kljub temu predstavlja Razglas dobro izhodišče, na podlagi katerega lahko predlagamo 
tudi izboljšave v zakonodaji, ki bo tudi pri nas morala ščititi drevnino v odprtem 
prostoru. 
179 
Pirnat l.: Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
Raziskave, ki bi se podrobneje lotevale krajinsko ekološkega pomena posameznih 
prosto rastočih dreves, so zaenkrat redkost. Prav tem pa je bilo posvečeno naše delo. 
1.1 Cilji raziskave 
V raziskavi smo želeli zapolniti vsaj nekaj omenjenih vrzeli, zato smo zasledovali 
naslednje temeljne cilje: 
- proučevanje vzrokov, zaradi katerih so se prosto rastoča drevesa v prostoru pojavila 
in ostala, 
- ugotoviti, kako gledajo danes lastniki na prosto rastoča drevesa. 
2 OPIS PROSTORA 
2.1 Utemeljitev, zakaj smo izbrali Sorško polje 
Sorško polje predstavlja tipično agrarno krajino. Za potrebe raziskave smo izbrali 
osrednji del Sorškega polja, saj se tu prepleta gozd z obsežnimi kmetijskimi površinami. 
Na izbranem predelu raste danes tudi zunaj gozda še vedno dovolj prosto rastočih 
dreves, ki omogočajo raziskavo. V Franciscejskem katastru je ohranjena raba tal za ta 
prostor, imamo pa tudi fotomozaik Gorenjske iz leta 1962, ki predstavlja trenutno 
najstarejše dosegljive posnetke iz zraka tega predela, to pa omogoča zanimivo časovno 
študijo o "gibanju" števila drevnine v zadnjih tridesetih letih. 
Tako smo torej obravnavali prostor, ki ga oklepa na Z cesta Kranj - Škofja Loka, na J 
cesta Škofja Loka - Godešič ter meja k.o. Godešič in Mavčiče. Na V se nadaljuje po cesti 
Mavčiče - Kranj. Ta predel predstavlja 2780 ha površine. 
2.2 Zgodovinski prerez 
Ravnino Sorškega polja so vse do prihoda Slovanov prekrivali obsežni kompleksi 
gozdov, v njihovo strnjenost so se vtkala le manjša starejša selišča, kar dokazujejo 
arheološke najdbe (ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA SLOVENIJE 1975). 
Slovani so se naseljevali precej ekstenzivno in bolj ob obrobju Sorškega polja, saj so 
njegovo jedro takrat še vedno pokrivali obsežni gozdni kompleksi (KOS 1955). Na 
prvotno kolonizacijo so vplivali predvsem naravni dejavniki: vrsta tal, robovi ravnin in 
pasovi ob vodah. 
Večje spremembe je prineslo šele načrtno naseljevanje, ki se je začelo v 10.stoletju, ko so 
te kraje dobili v dar freisinški škofje. Na takratno enotno kolonizacijo nas opozarjajo tipi 
poljske delitve na sklenjene proge (primer Bitnje). Druga oblika poljske delitve, to je 
kombinacija sklenjenih prog in pravih delcev, nastopa povsod tam, kjer je šlo za 
postopen razvoj naselja; tu so novejše krčitve porušile prvotni geometrijski red (primer 
Mavčiče). 
180 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
2.3 Delež kmečkega prebivalstva v prostoru 
Preglednica 1, kaže, da se je delež kmečkega prebivalstva v zadnjih štiridesetih letih več 
kot prepolovil. Poleg tega se je po vojni tudi temeljito spremenilo obdelovanje. Konje so 
zamenjali traktorji, s tem pa se je temeljito spremenil vsakodnevni utrip kmečkega dela. 
Preglednica 1 Delež kmečkega prebivalstva v vaseh na Sorškem polju (Vir: Zavod R 
Slovenije za statistiko, rezultati popisov prebivalstva) 
1953 1961 1971 1981 Indeks 1981/1953 
Breg ob Savi 50% 37% 19% 5% 10 
Dorfarje 31% 28% 19% 9% 29 
Godešič 31% 24% 17% 8% 26 
Jama 58% 58% 39% 22% 38 
Mavčiče 39% 27% 23% 18% 46 
Praše 47% 38% 29% 23% 49 
Reteče 27% 20% 7% 4% 15 
Spodnje Bitnje 52% 50% 26% 21% 40 
Srednje Bitnje 29% 29% 17% 11% 38 
Suha 15% 9% 6% 2% 13 
Virmaše 23% 18% 12% 7% 30 
Zgomie Bitnje 11% 8% 4% 3% 27 
Žabnica 67% 58% 52% 41% 61 
3 METODE 
3.1 časovna gibanja števila drevnine 
časovna in prostorska gibanja drevnine v zadnjih tridesetih letih smo ovrednotili s 
pomočjo aerofoto posnetkov in ustrezne računalniške opreme. Pri svojih raziskavah smo 
se tako opirali na časovno serijo letalskih posnetkov iz let 1988 in 1968, prav tako pa tudi 
na fotomozaik Gorenjske iz fakultetnega arhiva, ki je bil sestavljen leta 1962. 
S časovno serijo smo želeli ugotoviti, kdaj so drevesa najmočneje izginjala, kje so se 
pojavljala nova, kako se je spreminjal okoliški prostor, saj lahko iz močnejših posegov 
posredno sklepamo, zakaj je izginjalo prosto rastoče drevje. 
Z letalskimi posnetki smo skušali tudi določiti, na kateri parceli raste določeno drevo, s 
tem pa bi lahko ugotovili lastnika. Sorško polje je mestoma razmeroma zelo nadrobno 
razdeljeno na parcele; to je v nekaterih primerih povzročalo težave, ko smo želeli 
določiti natančno lego v parceli in s tem lastništvo posameznih dreves, saj je znano, da ta 
rastejo navadno blizu parcelnih meja. Tudi ta problem smo rešili s pomočjo posnetkov iz 
zraka in računalniške tehnike. Na posnetkih iz leta 1988 smo izbrali značilne oporne 
181 
Pirnat l.: Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
točke, predvsem hišne vogale, kozolce, križišča poti. Vsem izbranim točkam smo določili 
Gauss-Kriiegerjeve koordinate na kartah temeljnega topografskega načrta (TIN M= 
1:5000). Digitalizirali smo vse oporne točke in vsa izbrana drevesa. Z računalniškim 
sistemom MONOPLOT (MOLENAAR, STUIVER 1987) smo določili natančno lego 
vsakega drevesa v Gauss-Krilegerjevem koordinatnem sistemu. Z enoslikovnirn 
digitaliziranjem smo potem vpeli lego dreves s posnetkov v ortogonalno projekcijo karte 
1:5000. Rezultat so bile prosojnice; te smo z digitalnikom izrisali v željenem merilu 
(1:5000). S prosojnicami smo nato prekrivali vse izbrane karte Preglednega katastrskega 
načrta Sorškega polja (PKN M= 1:5000) in tako dovolj natančno določili lego 
posameznih dreves po parcelah. Zaradi ravnega in preglednega terena je bila 
digitalizacija dovolj natančna, saj napaka pri določanju lege dreves ni presegala pol 
metra. 
Vzroke za nastanek in obstanek prosto rastočih dreves smo skušali osvetliti z anketo 
med lastniki dreves, ki rastejo danes, ali so rasla v zadnjih tridesetih letih na izbranem 
prostoru. 
3.2 Franciscejski kataster 
V Franciscejskem katastru so nas poleg celotne rabe tal še posebej zanimali tisti podatki, 
po katerih bi lahko sklepali, kako je bilo s prosto rastočim gozdnim drevjem v tistem času 
poraščeno Sorško polje. Franciscejski kataster seveda ne omenja posameznih prosto 
rastočih dreves, vendar pa pozna kategorijo travnik z drevjem ( oziroma pašnik z 
drevjem) in enkrat celo njiva z drevjem, v k.o. Jama na površini 1.5 ha. Vse podatke še 
najbolje prikazuje preglednica 2: 
Preglednica 2 Delež površin kategorije "travnik /pašnik/ z drevjem" v primerjavi z 
ustreznimi površinami travnikov /pašnikov/ oziroma glede na celotno 
površino, po K.o. (Vir: Franciscejski kataster) 
Travnik Pašnik Tr./Paš z drevjem Celotna pov. k.o 
skupno skupno 
Ko. (ha) (ha) (ha} {%) (ha) (%) 
1. Bitnje 64.30 125.59 60.96 32 1100.86 5 
2. Breg/Savi 9.81 25.63 7.72 22 244.21 3 
3. Dorfarje 83.71 55.71 1.58 1 457.96 o 
4. Godešič 66.45 16.04 66.37 80 493.90 13 
5. Jama 9.53 19.72 6.11 21 286.37 2 
6. Mavčiče, (manjka podatek) 
7. Praše 3.96 10.36 1.11 8 138.50 1 
8. Stari dvor 32.22 49.19 366.74 
9. Stražišče* (nismo upoštevali, saj leži praktično celotna katastrska občina zunaj obravnavanega področja) 
10. Suha 24.08 81.9 329.63 
11. Žabnica 66.41 107.13 1.06 0.1 834.70 o 
182 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
Podatke moramo jemati z velikim pridržkom, saj ne vemo, kaj vse so tedanji popisovalci 
šteli v kategorijo travnik /pašnik/ z drevjem. Poleg tega se kar pet katastrskih občin 
razteza prek meja, ki smo si jih začrtali v naši nalogi, vsote pa se seveda nanašajo na 
celotno površino katastrskih občin. čeprav podatki v taki obliki za našo nalogo nimajo 
večjega pomena, jih vendarle navajamo, saj kažejo, da je bilo drevje zunaj gozda tako ali 
drugače vendarle živahno vtkano v prostor. 
Marsikatero površino, ki jo danes prekriva gozd, je v določenih k.o. takrat zavzemala 
kmetijska raba. Katastrske občine Jama, Praše, Mavčiče, ki se v celoti razprostirajo na 
Sorškem polju, imajo praktično enako ali vsaj podobno površino gozdov kot danes, 
medtem ko imajo preostale k.o. manj gozdov v ravnini kot danes. 
Preglednica 3 Površine gozdov po K.o. v ha (vir: Franciscejski kataster) 
Celotna Površina Delež 
K.o. površina gozdov gozdov 
(ha) (ha) (%) 
1. Bitnje 1100.86 503.04 46 
2. Breg ob Savi 244.21 1s.n 31 
3. Dorfarje 457.96 85.58 19 
4. Godešič 493.90 27.41 6 
5. Jama 286.37 53.95 19 
6. Mavčiče (ni podatka) 
7. Praše 138.50 46.76 34 
8. Stari dvor 366.74 25.83 7 
9. Stražišče* (nismo upoštevali, saj leži skoraj vsa k.o. zunaj obravnavanega območja) 
10. Suha 329.63 16.15 5 
11. Žabnica 834.70 310.43 37 
3.3 Anketa med lastniki dreves 
Karte preglednega katastrskega načrta, po katerih smo določali lastnike parcel so bile 
delno zastarele in premalo natančne, zato lastništva nismo mogli vedno zanesljivo 
ugotoviti. Anketirali smo Je tiste lastnike dreves, za katere smo lahko lastništvo ob anketi 
nedvoumno potrdili. Tako smo anketirali skupaj 26 lastnikov iz vasi: Mavčiče (pet), 
Jama (pet), Praše (dva), Godešič (štiri), Virmaše in Grenc ( tri), žabnica (šest) ter enega 
predstavnika KžK iz Kranja. V vaseh Breg ob Savi, Drulovka, Dorfarje in Suha, po 
podatkih iz katastra ni lastnikov prosto rastočih dreves. Podatki o lastnikih iz Reteč in 
Bitenj pa so bili netočni, zato smo se jim odpovedali. Izmed teh je 17 lastnikov še rastočih 
dreves, 9 pa je kmetov, ki so v zadnjih tridesetih letih posekali nekatera drevesa. 
183 
Pirnat l.: Nekateri krajinsko ekololki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
Vsem smo postavili naslednja vprašanja: 
l. Kdo je posadil drevo? 
2. Kdaj je bilo drevo posajeno? 
3. Zakaj so sadili ta drevesa? 
4. Zakaj ravno to drevesno vrsto? 
5. Kako so gospodarili z drevesom nekdaj in danes? 
6. Kaj pomeni lastniku to drevo, zakaj ga (ne) želi obdržati? 
7. Ali bi mu skušal pomagati, če bi se začelo sušiti? 
8. V kakšnem primeru bi ga posekal? 
9. Ali bi posekano drevo nadomestil z novim? 
10. Ali je v zadnjem času posekal katero od teh dreves? 
11. Za kakšno odškodnino bi še naprej skrbel za drevo (vključno z nadomestno sadnjo ), 
ki bi ga sicer želel odstraniti s svoje zemlje? 
3.4 Estetska vloga dreves v agrarni krajini 
Pri oceni te vloge drevesa smo uporabili metodo fotografske ankete. Predhodno smo 
sistematično fotografirali vsa prostorastoča drevesa v izbranem prostoru. V sako drevo 
sem fotografiral tako, da sem stal 40 korakov južno, če to ni bilo mogoče pa z drugih 
nebesnih smeri v smeri urnega kazalca; le izjemoma smo prilagajali tudi razdaljo, 
predvsem zaradi obsežnih koruznih polj, ki je takrat še niso pospravili. Fotografiral sem 
v septembru 1990, ko listje še ni začelo odpadati. Fotografiranje sem ponovil še v 
decembru istega leta z istih stojišč. 
Anketo smo sestavili v dveh delih. Najprej smo izbrali po eno fotografijo najbolj 
značilnih dreves (lipa, hrast, divji kostanj, češnja), poleg tega pa še deset tipičnih 
fotografij lip, ki je najbolj pogosto in značilno drevo na Sorškem polju. Anketirance smo 
razdelili v štiri skupine, v vsako smo združili po dvajset anketirancev, in sicer: 
- lastniki dreves ( ne nujno fotografiranih), 
- naključno izbrani "laiki", 
- gozdarji, 
- krajinski arhitekti, biologi, geografi. 
Skupine smo oblikovali po naključju: 
- 20 lastnikov smo izbrali izmed 26 anketiranih lastnikov, s katerimi smo se že prej 
pogovarjali o zgodovini in rabi dreves. 
Laike smo izbirali slučajnostno, gledali smo le na to, da jih je bila približno polovica iz 
Kranja z okolico, druga polovica pa iz Ljubljane z okolico, torej z obeh strani 
Sorškega polja. 
Po podobnih kriterijih smo izbirali tudi gozdarje, in sicer iz treh okolij: gozdarji z GG 
Kranj, gozdarji z GG Ljubljana, gozdarji z IGLG in gozdarskega oddelka BF. 
V zadnjem stratumu so bili biologi, geografi in krajinski arhitekti, torej skupina, ki jim 
obravnavana tematika ni čisto tuja. Anketirance smo izbirali med sodelavci, prav 
184 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
tako tudi na republiškem in ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in 
kulturne dediščine ter na oddelku za krajinsko arhitekturo BF. 
Vsak anketiranec je moral razvrstiti drevesa po estetskem občutju, ki so mu ga zbujala. 
4 UGOTOVITVE 
4.1 Gibanje števila drevnine 
S pomočjo aero posnetkov smo lahko nedvoumno potrdili, da prosto rastoča drevesa v 
prostoru izginjajo. Ta gibanja prikazujemo na preglednici 4: 
Preglednica 4 Prikaz, kako se giblje število dreves po letih in katastrskih občinah 
K.O. 1962 1968 1988 1990 indeks 62/90 
1. Bitnje 44 18 12 12 27 
2. Breg ob Savi 
3. Dorfarje 13 9 5 5 38 
4. Godešič 32 25 13 13 41 
5. Jama 21 18 14 13 62 
6. Mavčiče 23 17 13 13 56 
7. Praše 8 7 3 3 37 
8. St. Dvor 17 15 7 5 29 
9. Stražišče 9 3 2 2 22 
10. Suha 1 1 
11. Žabnica 26 17 9 9 35 
Skupaj 194 130 78 75 39 
4.2 Današnje stanje (31.12.1990) 
Decembra 1990 smo našli v obravnavanem prostoru torej še 75 dreves. Prikazujemo jih 
po drevesnih vrstah v posameznih katastrskih občinah - preglednica 5: ( pri tem število 
pomeni točkovno vrednost, saj gre v štirih primerih za šope drevja, tako da dejansko 
raste v prostoru več dreves). Šope prikazujemo na preglednici 6. 
Preglednica 5 
K.o. 
1. Bitnje 
2. Breg ob Savi 
3. Dorfarje 
4. Godešič 
5. Jama 
6. Mavčiče 
7. Praše 
8. Stari dvor 
9. Stražišče 
10. Suha 
11. Žabnica 
Skupaj 
Preglednica 6 
1. Mavčiče 
12. Mavčiče 
26. Jama 
58. Žabnica 
Skupaj 
185 
Pirnat J.: Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
Prosto rastoča drevesa po vrstah in k.o. 
li. če. hr. ko. ga 
9 1 1 
3 1 
7 6 
5 4 1 
3 2 1 3 1 
2 1 
4 1 
1 1 
7 
39 9 8 7 2 
Število dreves v posameznih šopih po k.o. 
drevesna vrsta 
li. če. hr. ko. 
1 
3 1 
4 1 1 
2 
7 2 2 2 
drevesna vrsta 
bz. js. 
1 
1 
1 
2 1 
ga 
21 
4 
25 
ost. 
1 
2 
3 
bz. 
skup. 
12 
5 
13 
12 
11 
3 
5 
2 
8 
71 
SkL:paj 
22 
4 
10 
2 4 
2 40 
Šopi drevja na omenjenih štirih točkah so edine mikrocelice, kjer raste več dreves tesno 
skupaj. 
Šop št. 1 raste sicer blizu gozda, vendar predstavlja zanimivo zaokroženo celico z obilo 
sence. V prejšnjih letih so tu shranjevali malico in postavljali v senco kolesa, kadar so z 
njimi prišli na polje. 
Šop št. 12 raste tik ob križišču poti, pod njim je križ, vse skupaj pa deluje kot značilno 
znamenje. Vendar ni toliko viden, saj tudi ta šop raste tik ob robu gozda. 
Šop št. 26 raste blizu ceste Ljubljana - Kranj, predstavlja pa podobno kot prvi, napol 
zaokroženo celico z obilo sence, primemo, da so vanjo postavljali malico ali orodje. V ta 
namen služi vsaj deloma še sedaj. Ker stoji blizu stare ceste Medvode - Kranj, je dobro 
viden in ima zelo visoko estetsko vrednost. 
186 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
Šop št. 58 raste tik ob železnici Ljubljana - Kranj, sestavljata ga hrasta in brezi, ki rastejo 
tesno skupaj. Ta šop ima visoko estetsko vrednost, podobno kot šop št. 26, saj raste na 
dovolj odprtem prostoru. 
Zanimiv je še podatek, na koliko ha obravnavane površine po posameznih katastrskih 
občinah pride eno drevo; ta podatek ga prikazujemo na preglednici 7: 
Preglednica 7 Povprečna površina, na katero pride eno drevopo katastrskih občinah 
(vha) 
Ko. površina 
1. Bitnje 35ha 
2. Breg ob Savi 
3. Dorfarje 25h 
4. Godešič 26ha 
5. Jama 26ha 
6. Mavčiče 24ha 
7. Praše 46ha 
8. St. Dvor 28ha 
9. Stražišče 30ha 
10. Suha 
11. Žabnica 43ha 
Skupaj 1990 37ha 
Skupaj 1962 14 ha 
Opomba: Pri ko., ki ležijo zunaj obravnavanega območja, se številke nanašajo samo na obravna-
vani del. 
4.3 Anketa med lastniki 
Pri anketiranju so se pokazale tudi nekatere težave. Včasih so bili odgovori nejasni, 
posameznih dogodkov se lastniki že ne spominjajo več; takšne odgovore smo zabeležili z 
oznako ne ve, ni odgovoril... 
Izmed 26 anketirancev smo imeli 17 lastnikov še rastočih dreves, 9 pa je bilo lastnikov 
dreves, ki so jih v preteklosti iz različnih razlogov posekali. Izsledke prikazuje 
preglednica 8. 
Preglednica 8 Odgovori na anketna vprašanja 
l. Kdo je posadil drevo: 
- Prejšnja generacija. 
- Sedanji lastnik. 
- Samoniklo drevo. 
- Neve. 
% 
66 
15 
15 
4 
2. 
3. 
4. 
5. 
6. 
7. 
8. 
9. 
187 
Pirnat l.: Neka,teri krajinske ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
Kdaj je bilo drevo posajeno: % 
- Pred letom 1900. 31 
- Med 1900-1945. 54 
- Med 1945-1990. 4 
- Neve. 11 
Zakaj je bilo drevo posajeno: % 
- Zaradi sence, v kateri so včasih na polju jedli. 81 
- Drevo označuje mejo in pot. 4 
- Samoniklo drevo. 15 
Zakaj so izbrali določeno drevesno vrsto: % 
- Zaradi sence in goste krošnje. 65 
- Zaradi plodov (češnja) in cvetja (lipa). 8 
- Slovenski simbol. 4 
- Neve. 23 
Gospodarjenje z drevesom: % 
- Nesistematično, enkratno obžagovanje. 27 
- Obžagovanje na pet do deset let. 8 
- Obžagovanje na petindvajset let. 11 
- Brez posegov. 54 
Kako gleda na drevo lastnik danes: % 
- Drevo moti in ovira. 19 
- Drevo je lepo in ne moti. 23 
- Lastnik je neodločen. 19 
- Drevo mu koristi, ker ščiti pot. 4 
- Drevo je že posekal 35 
Ali bi lastnik skušal bolnemu drevesu pomagati: % 
- Ne. 61 
- Da, mogoče. 4 
- O tem ne razmišlja. 35 
Kd~i posekal drevo: % 
- bi se preveč razraslo. 8 
- Ko bo prestaro. 4 
če bi se posušilo. 54 
- Drevo je že posekal. 34 
Ali bi nadomestil posekano drevo: % 
- Ne. 65 
- Mogoče. 8 
188 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
- Da, z lipo. 
Da, s češnjo. 
Že nadomestili z lipo. 
10. Vzroki, zakaj so posekali drevesa: 
- Zaradi arondacije. 
Drevo je oviralo in imelo preveliko senco. 
Pod drevesom so turisti puščali smeti. 
Drevo se je (po )sušilo. 
Drevo je podrl veter. 
11. Za kakšno odškodnino bi še naprej skrbeli za drevo (vključno z 
nadomestno sadnjo ), ki bi ga sicerželeli odstraniti s svoje zemlje. 
lOODEM. 
- lOOODEM. 
3000DEM. 
4000DEM. 
- Sploh noče posekati. 
Za nobeno ceno noče več drevesa. 
- Kot je odškodnina za električni drog 
Brez odgovora. 
Kom~ntar: 
15 
8 
4 
% 
15 
50 
4 
23 
8 
% 
8 
12 
19 
8 
11 
11 
4 
27 
L Preglednica št. 8 kaže, da so ta drevesa večinoma sadili prejšnji lastniki ali pa celo dve 
generaciji nazaj. Gre torej za generacijo, ki je ni več ali pa je ostarela in z zemljo kot tudi 
z drevesi več ne gospodari. Z njimi odhaja tudi določen zgodovinski spomin o nekdanji 
vlogi dreves. 
2. Odgovori na drugo vprašanje nakazujejo, da so drevesa precej stara, predvsem pa 
opažamo, da jih praktično sploh ne obnavljajo več, saj mladih dreves tako rekoč ni. V 
anketi smo sicer težko ugotavljali natančno starost dreves, saj si o tem med anketo 
pogosto niso bili edini niti preostali družinski člani. Kljub vsemu pa tudi grobi starostni 
razredi nakazujejo izrazito enodobno in ostarelo starostno strukturo tega drevja; to bo z 
leti pomenilo velik problem, saj bo potrebno še veliko načrtnega dela za postopno 
obnovo. 
3. Zelo enotni so odgovori pri vzrokih, zakaj so ljudje sploh sadili drevesa. Nič ne 
preseneča, da je k temu največ pripomoglo nekdanje gospodarjenje s konjem in plugom. 
Ljudje so bili na polju pogosto ves dan, zato se je drevo s košato senco prileglo zlasti v 
poletni vročini. Tu so jedli, lahko pa so tudi v senco privezovali konja. Lastniki lip deloma 
omenjajo tudi lipovo cvetje, ki so ga včasih nabirali bolj kot danes, čeprav priznavajo, da 
je bil osnovni nagib vendarle senca za kosilo med opoldansko vročino. Sedaj je ta vloga 
drevesa praktično odmrla, saj je delo s traktorjem veliko hitrejše in se ljudje prek 
poldneva vračajo na kosilo domov. Morda je presenetljivo le to , da nismo zasledili 
189 
Pirnat l.: Nekateri krajinsko ekololld vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
praktično nobenih drugih razlogov, razen osamljenega odgovora, da je drevo označevalo 
pot in delno sporno mejo. 
4. Enaki razlogi so vodili tudi pri izbiri drevesne vrste. Lipa in divji kostanj prevladujeta 
prav zaradi košate, goste in senčne krošnje. Zaradi plodov se pojavlja tudi češnja in 
zaradi lipovega cvetja tudi lipa, zanimiv pa je sicer osamljen odgovor, da so že na začetku 
stoletja doživljali lipo kot simbol slovenstva, ( anketirančev oče) čeprav so v anketi 
poudarili, da je bil glavni razlog vendarle gosta krošnja, ki jo ima lipa. Odgovor bolj 
nakazuje, da so nekateri tedanji lastniki čutili močno pripadnost svojemu narodu; to so 
lahko pokazalo tudi pri izbiri drevesne vrste. 
5. Nekoliko težje izluščimo podatke o gospodarjenju. V bistvu je edino gospodarjenje 
obžagovanje dreves. S takšnim posegom v krošnjo so dosegli, da je obseg krošnje manjši, 
s tem pa je tudi manj sence na bližnjih poljih. Seveda pa so tako fJblikovali tudi krošnjo, 
ki je zato navadno zelo lepo simetrična. Odgovori pa so vendarle zelo okvirni, saj se je 
tudi tu pogosto dogajalo, da se družinski čJani niso mogli sporazumeti, kolikokrat so v 
preteklosti tako posegali v drevesno krošnjo, niti o tem, kdaj zadnjič. 
6. Pogledi lastnikov so na ta drevesa danes kaj različni, skupni pa sta jim mlačnost in 
neodločenost. Še najbolj odločni so tisti, ki trdijo, da so jim drevesa na poti, da jih ovirajo 
pri delu s traktorjem, da mečejo senco in zmanjšujejo pridelek. Večina jih sicer ni 
naravnost trdila, da bodo ta drevesa v bližnji prihodnosti posekali, vendar pa tudi ni 
kazala posebne želje, da bi jim kakorkoli pomagali ali jih nadomestili z novimi, četudi kje 
drugje. Verjetno so bili vsaj nekateri anketiranci nekoliko zadržani, saj je šlo za anketo z 
gozdarske fakultete, sami pa so bili "izpostavljeni" z imenom in priimkom. Kljub temu pa 
že velik odstotek tistih, ki ne bi pomagali bolnemu drevesu ali ne bi nadomestili 
posekanega drevesa z novim, kaže, kakšen je v bistvu njihov odnos. Seveda je nekaj 
lastnikov, ki se jim zdijo ta drevesa lepa ali jih ne motijo, vendarle pa je malo takih, ki 
razmišljajo o pomoči drevesu ali o nadomeščanju posekanih z novimi. čeprav je na 
tabeli št. 9 razmeroma malo neodločenih lastnikov, ki sicer doživljajo drevesa kot 
motnjo, vendarle tudi kot lepa, je v njih le mogoče najti tudi smisel za lepo. Podrobnejši 
pogovor z lastniki, ki jih drevesa najbolj motijo, je pokazal, da jih veliko bolj moti drevo 
kot ovira pri traktorskem delu kot njihova senca in domnevno nekaj manj pridelka. 
Očitno postaja, da si predvsem mlajši lastniki želijo velike, ravne, kvadratne obdelovalne 
površine brez ovir, kjer lahko z mehanizacijo delo hitro in kar z najmanjšim trudom 
opravijo ter se čimprej vrnejo domov. 
Poleg drevesa kot ovire so anketiranci sicer omenjali, da jih moti tudi drevesna senca 
zaradi nekaj manj pridelka, vendar jih manj moti senca na travniku kot senca na njivi. V 
vsakem primeru pa jim je senca drugotnega pomena, saj sami priznavajo, da so so dovolj 
premožni, zato se jim nekaj manj pridelka ne pozna. 
7. Ko drevo opeša, se mu začne slabo pisati, saj praktično noben lastnik ne razmišlja o 
zdravljenju ali celo drevesni kirurgiji. Takšno drevo bi posekali, ne bi mu pa niti skušali 
kakorkoli pomagati. Hkrati se je tudi pokazalo, da ljudje o teh zadevah še skoraj nič ne 
vedo, prav tako ne, na koga naj se obrnejo za nasvet. To potrjuje, da bi se tudi na tem 
190 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
področju lahko našlo dovolj dela za javno službo, ki se bo ukvarjala z načrtno skrbjo za 
drevnino v odprtem prostoru. 
8. Kljub vsemu pa drevesa večinoma za zdaj še ostajajo v prostoru. Velika. večina 
lastnikov vendarle trdi, da bi drevo odstranili šele takrat, kadar bi začelo pešati. V 
odgovorih lastnikov se spet kažejo določeni pomisleki, določena navezanost na drevo 
zaradi spomina na prednike. Morda prav zaradi takega gledanja drevesa vendarle ne 
izginjajo še hitreje iz tega prostora. Res pa je, da ostaja takšna čustvena navezanost živa 
navadno le en rod. 
9. Kljub temu pa večina lastnikov sama od sebe ne bi več nadomeščala starih dreves z 
novimi. Z drevesom izgine tudi določeno znamenje v prostoru, določeno vedenje in 
spomin. Navadno ga poseka novi lastnik, saj s tem tudi obrne "nov list" v gospodarjenju 
na kmetiji. Kdor bi pa posekano drevo vendarle nadomestil z novim, bi to storil iz čisto 
praktičnih razlogov. Navadno so to češnje, ki so že sedaj rasle dovolj blizu vasi in bi jih 
lastnik tudi v prihodnje ne želel izgubiti. Pri lipah pa gre za ljudi, ki imajo polja 
razmeroma daleč od doma, zato večkrat puščajo stroj kar pri svojem drevesu pod gosto 
krošnjo. V enem primeru pa je lastnik že posadil novo lipo na svojo zemljo, vendar ne na 
isto mesto, saj je združil dve njivi v novo, zaokroženo polje in bi ga drevo na starem 
mesto motilo. Pri tem ga niso vodili kakšni posebni praktični nagibi, preprosto se mu je 
zdelo, da bi bilo lepo še naprej imeti na polju drevo. 
1 O. Veliko večino dreves so posekali zaradi tega, ker so se (po )sušila ali zaradi "višje" sile, 
na katero lastnik ni mogel vplivati (arondacija, strela, veter). Na prvem mestu pa je že 
spet drevo, ki je lastnika oviralo pri delu s traktorjem. Naslednji razlog je najmanj 
sporen, saj gre za drevesa, ki so se (po )sušila; izmed šestih dreves sta se dve posušili 
zaradi strele, za preostala se lastniki ne spominjajo več. Sorško polje leži na predelu, kjer 
so nevihte s strelo približno 40 dni na leto, kar spada nekako med povprečje v Sloveniji 
(GLIHA - VAVPOTIČ 1983). Strela lahko drevo popolnoma uniči, lahko pa se posuše 
le nekatere veje ali del vrha. Kljub temu takšno drevo navadno kmalu izgine, saj je tudi 
to lahko dober povod, da lastnik drevo poseka. Nesporen je tudi naslednji razlog zaradi 
katerega so izginila drevesa, arondacija, saj nanjo lastniki niso imeli kaj dosti vpliva. 
Posebej je zanimiva utemeljitev, da je posekal drevo ( ob stari cesti Kranj - Ljubljana), 
ker so ga motili turisti, ki so pod njim taborili in navadno puščali poteptano travo in 
polno smeti. Ta razlog omenjam tudi zato, ker podobno razmišljata še lastnika dveh 
rastočih dreves, ki imata podobne težave, hkrati pa takšna razmišljanja kažejo tudi 
določeno miselnost nekaterih kmečkih ljudi, ki vidijo v delu glavno vrednoto, 
podzavestno pa jih moti, če ljudje posedajo brez dela. 
11. Vprašanje o odškodninah kaže, da bi za določeno ceno večina ljudi vendarle še 
naprej obdržala drevo na svoji zemlji ali bi se odločili za nadomestno saditev "proti svoji 
volji". Vendar se zdi, da tega anketnega vprašanja niso jemali čisto zares, saj so ob 
odgovoru hkrati poudarjali, da ne verjamejo v takšno možnost, poleg tega je postala 
večina anketirancev zelo zapeta, ko je bilo potrebno govoriti o denarju. Do približne 
številko 3000 DEM je prišlo po daljšem premisleku največ lastnikov, ki so na to 
191 
Pirnat l.: Nekateri krajinsko ekološ/cj vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
vprašanje sploh odgovorili. Večina je ocenila, da bi bila to nekakšna odškodnina, ker bi 
manj pridelali in imeli dodatno ročno delo okrog drevesa v naslednjih desetletjih. Hkrati 
so ponovno poudarjali, da jih bolj moti, ker bi jih drevo oviralo, kakor pa senca. 
Skrajnost predstavljajo tisti trije lastniki, ki pravijo, da za nobeno ceno ne bi več želeli 
imeti drevesa, kaj šele novega. To skrajnost pa izravna enako število popolnoma 
nasprotnih odgovorov, ki se sploh ne želijo odpovedati svojemu drevesu ali bi ga sami 
nadomestili. Seveda so to predvsem tisti, ki imajo od drevesa določeno materialno korist 
(npr. kaže na sporno mejo s sosedom), ali pa so nanj čustveno navezani. Naslednja 
generacija lastnikov bo gotovo že drugače ocenjevala vlogo teh dreves. Zanimiv je še 
sicer osamljen odgovor lastnika, ki bi želel za odškodnino zaradi ovire toliko, kot bi 
znašala odškodnina za drog električne napetosti. Lastnik je pred leti za takšno 
odškodnino dobil razmeroma dovolj denarja, čeprav se vrednosti ni več spominjal. Ko 
smo o takšnih odškodninah povprašali na Elektro Ljubljana in Elektro Kranj, so nam na 
obeh mestih zagotovili, da nimajo nikakršne enotne metodologije za izplačevanje 
odškodnin; te stvari tečejo po dogovoru z vsakim lastnikom posebej in so odvisne od 
škode na pri 
4.4 Estetska vloga 
Estetiki prosto rastočega drevesa in drevesa v gozdu sta različni. Drevo v odprtem, in še 
posebej monotonem prostoru, poživlja prostorsko siromašnost prav s svojo višinsko 
razsežnostjo in človeškim merilom, ki bistveno vplivata na človeško ugodje nad 
prostorom (prim. ZEVI 1959). Privlačnost krajine izražamo z njenim scenskim 
potencialom (prim. MARUŠIČ 1988). Tega izražamo z intenziteto krajinskega 
prizorišča in kakovostnih elementov krajinskega prizorišča na opazovalca. čeprav je 
odzivnost na te elemente močno odvisna od opazovalca, brez dvoma velja, da je tem 
lažja, čim bolj opazovani predmet i~topa iz okolice. če to spoznanje prenesemo v naš 
prostor, to pomeni, da prosto rastoče drevo deluje v monotonem okolju agrarne krajine 
tem bolj izrazito, čim bolj je vidno in čim večje estetsko ugodje zbuja pri opazovalcu. Prvi 
podatek je odvisen od gostote dreves na enoto površine; čim večji je kompleks, večjo 
težo ima posamezno drevo. Eno samo drevo sredi celotnega Sorškega polja bi se kar 
izgubilo, druga skrajnost pa je že gozd. 
Druga stvar je lepota drevesa. Človek doživlja drevo veliko bolj osebno in domače kot 
gozd (PIRNAT 1988). Svoje človeško merilo in estetski čut sije uravnaval tudi po merah 
in oblikah drevesa. Zato ima drevo v prostoru, še posebej v odprti, agrarni krajini, 
nenadomestljiv estetski pomen. Pojma lepote ni mogoče nikoli popolnoma opredeliti. 
Vendar bi tu poudarili, da lahko drevo v odprti krajini popolnoma razvije svojo krošnjo, 
ki jo lahko človek prepušča naravi, ali pa jo z obžagovanjem bolj ali manj po(ne )srečeno 
oblikuje. Ljudje takšne krošnje opazujejo in vrednotijo; nekatere oblike se jim zdijo lepe, 
druge manj. Prav te odzive smo želeli spoznati z našo fotografsko anketo. 
Anketa o estetskem doživljanju prosto rastočih dreves daje naslednje rezultate, ki jih 
prikazujemo na tabelah 9 in 10 za posamezne skupine in sumamo. 
192 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
Preglednica 9 Končne estetske vrednosti izbranih lip po skupinah 
Gozdarji 
1. 
2. 
3. 
4. 
5. 
6. 
7. 
8. 
9. 
10. 
25 
193 
Pirnat l: Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
34 59 34 
Primerjava izsledkov kaže, da od povprečja nekoliko odstopajo ocene lastnikov dreves, 
predvsem pri oceni estetsko najbolj privlačnih dreves. Rahla odstopanja na pivih mestih 
opazimo tudi pri gozdarjih, medtem ko pri zadnjih mestih ni razlik. Anketa je pokazala, 
da je večina laže izbrala najmanj privlačna drevesa, to so tista, ki jih je človek z 
nepravilnim obžagovanjem močno prizadel. Zmerno oblikovana ali pa tudi 
neoblikovana pa se večini anketirancev zdijo na pogled najbolj prijetna in sprejemljiva. 
·194 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
Preglednica 10 Končne estetske vrednosti izbranih drevesnih vrst po skupinah 
Lastniki Laiki Gozdarji Ostali 
1. 
2. 
3. 
4. 
Tu so si odgovori še bolj enotni, rahle razlike so le pri češnji, ki jo lastniki višje cenijo 
zaradi plodov. 
5 RAZPRAVA 
Skrb za drevnino v negozdnem prostoru posega v določeno pravno praznino, saj smo že 
ugotovili, da še nimamo zakonske podlage za načrtno delo z njo. Zato se kažeta 
naslednja pogoja za uspešno uveljavitev naših pogledov na sonaravni princip nege 
drevnine v prostoru: 
- zakonodaja ( dopolnilo k Zakonu o gozdovih), 
- operativna izvedba, 
195 
Pirnat l.: Nekateri krajinsko ekološki, vidiki, prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
Zakonodajni vidik predstavlja potrebno pravno osnovo za izvedbo nege. V prvi vrsti 
moramo izenačiti pravico do obstoja posameznega drevesa s pravico večjih ostankov 
gozdne vegetacije, obema pa moramo uveljaviti tudi pravico do obstoja v negozdnem 
okolju, kakršnega predstavlja agrarna krajina. V tem smislu bi morali nujno dopolniti 
Zakon o gozdovih, saj se zdi tako strokovna kot etična dolžnost, da bi morala postati 
. gozdarjeva skrb tudi površine gozdnega drevja pod 5 arov, drevesa, ki ne rastejo v 
sestojih, drevesa ob vodah in prosto rastoča drevesa v agrarni krajini, ne glede na to, ali 
so zadnji ostanek gozda ali pa so bila zaradi določene rabe zasajena (primer Sorško 
polje). Zakonodajni vidik bi moral torej zapolniti pravno praznino, ki danes, kot že 
rečeno, izpušča vse površine, ki so manjše od pet arov. Nastajajoča javna uprava, v 
okviru katere bo posebna skrb posvečena prostorskim problemom in vsem posegom v 
gozdni prostor, bi lahko bila najprimernejši naslov za načrtno gospodarjenje nad ostanki 
drevnine tudi v negozdnem okolju. Ne glede na te trenutno še neizdelane rešitve bi 
morali zakonsko jasno opredeliti, da zajema strokovna skrb tudi ostanke gozdne 
vegetacije zunaj gozda ne glede na površino, prav tako pa tudi posamezna prosto rastoča 
drevesa gozdnega drevja. Zakonsko bi morali utemeljiti smiselno nadomestno sadnjo za 
vsa kakorkoli izginula drevesa, prav tako pa bi morali prevideti minimalno gostoto 
dreves v popolnoma odprtem prostoru. Zakonodaja bi morala predvideti tudi vire 
financiranja, s katerimi bi zagotavljali gospodarjenje z drevnino v odprti krajini. 
Predlagamo, da bi ji dali enak status kot gozdovom s posebnim pomenom, ki ga v nekem 
smislu tudi ima. To velja tako za gospodarjenje z vsemi potrebnimi soglasji kot tudi za 
vire financiranja in odškodni 
Operativna izvedba zajema vse vidike nege dreves, to je varstvo, vzdrževanje, obnova, 
razvoj (GILDEMEISTER 1976). Kot že rečeno, bi jih morala prevzeti ustrezna 
območna gozdarska javna uprava. Naloga strokovne službe bi bila v tem, da načrtno in 
postopno uvaja raznodobno strukturo drevnine v prostoru, saj bo le tako prostor ves čas 
primemo pokrit. Strokovna gozdarska služba je upravičena tudi zato, ker bi imela v 
bistvu edina pregled nad celotnim določenim prostorom, medtem ko lastnik največkrat, 
razumljivo, upošteva le svojo posest. Celoten pregled pa je nujen, če želimo, da bo ves 
prostor enakomerno utripal brez prevelikh nihanj zdaj na eni zdaj na drugi strani. 
Izdelati bi bilo treba razvojno shemo: 
- Popoln seznam vseh dreves z osnovnimi administrativnimi podatki (številka parcela, 
lastnik in njegov naslov) ter z osnovnimi dendrološkimi in dendrometričnimi podatki 
( drevesna vrsta, čim bolj natančen podatek o starosti, višini drevesa, dolžini debla do 
prve veje, premeru v prsni višini, lesni zalogi, volumnu in površini krošnje, 
zdravstvenem stanju in posebnostih). 
- Gospodarjenje z drevesom (pogostost obžagovanj, če lastnik to želi, zadnje 
obžagovanje krošnje). Šele s temi podatki bi lahko dosegli postopno "kolobarjenje" v 
prostoru, tako da ne bi hkrati na manjši površini obžagali preveč dreves. 
- Odnos lastnikov do dreves, ki bo pokazal, katera drevesa so lahko tudi po tej plati 
bolj ogrožena, saj bi le tako lahko s postopnim zamenjevanjem spremenili sedanjo 
"enodobno" starostno strukturo v raznodobno. 
- Načrt lokacij za nadomestno sadnjo, in sicer po dogovoru z lastnikom. Ta mesta so 
lahko ob pomembnejših križiščih poti, znamenjih, ob mejah, sredi večjih strnjenih 
196 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
kompleksov ... Drevesa lahko nakazujejo določeno rabo, smer poti proti naselju. S 
tem vzpostavljamo tudi estetsko ugodno sliko prostora, ki ga je naše oko vajeno, 
nove generacije pa se nanj privajajo. 
Tak načrt mora vsebovati tudi odškodnino lastniku, ta pa s tem sprejme tudi 
določene obveznosti do svojih dreves. Odškodnino bi izplačevali po predpisih iz ustrezno 
dopolnjene zakonodaje. Lastnike prosto rastočih dreves lahko spodbujamo tudi 
drugače, predvsem z nagradami, javnimi pohvalami (npr. turistični nagelj, pohvale v 
različnih medijih ... ) 
Naloga gozdarske službe bi bila brez dvoma tudi vzgojno delo po osnovnih šolah, v 
okviru naravoslovnih dni, kjer bi lahko spregovorili o pomenu prosto rastočih dreves tudi 
v agrarni krajini in tako dodatno popularizirali njihovo vlogo in poskrbeli, da bi bila naša 
skrb za to drevje samoumevna. 
6 SUMMARY 
SOME IANDSCAPE ECOLOGICAL ASPECTS OF SOLITARY TREES IN 
RURAL IANDSCAPE - A HISTORICAL SURVEY ANO THE PRESENT 
SITUATION 
As often as not, solitary trees in an agrarian environment do not receive a proper 
attitude. Forest areas of less than 5 ares are not any longer even by law the concern of 
forestry. On the other band, agriculture is not interested in the remains of a forest either, 
and they are regarded, at most, as obstacles. Consequently, such trees are left uncared 
for, with exception of those trees that are taken care of on account of the Law on Natural 
and Cultural Heritage. 
Sorško Polje is typical example of an agrarian landscape consisting of forest and 
extensive agrarian areas with solitary trees. For the purpose of this study, a central area 
of Sorško Polje of 2,780 ha, situated between the Kranj-Mavčiče road and the 
Kranj-Škofja Loka road, was selected. Less than thirty years ago (1962) trees were 
growing bere in as many as 194 places, whereas nowadays their numbers have decreased 
to 75. 
The land register instituted by Francis I illustrates the situation of the 1830,s. The study 
paid special attention to the category of meadow/pasture with trees, which was already at 
that tirne in use for a certain type of land. In spite of the fact that this category was also 
used for overgrown areas, it also shows that there were solitary trees in agrarian areas of 
that tirne. 
The history, origin and role of solitary trees were determined by a questionnaire 
addressed to present owners of such trees. Their answers can be summed up as follows. 
197 
Pirnat l.: Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
(1) Trees were mainly planted either by owners of the previous generation or the present 
elde:ry owners. 
(2) Trees growing in the above mentioned area are old trees of approximately the same 
age. Most of them were planted at the end of the previous century or in the beginning of 
this century. Nowadays, almost no regenerating measures are taken. 
(3) In general, a tree was planted to give shade for people working in the fields as they 
stayed there, as a rule, ali day long during the hatvest season and had their lunch in 
shade. Also, horses appreciated the shade and tools were often kept there. Trees were 
also used far orientation purposes. Besides, most owners found them attractive. 
( 4) The most favoured species appears to have been linden tree, followed by horse 
chestnut. Oak, cherry, and sometimes hombeam can also be found. Linden tree and 
horse chestnut were chosen because of the dense crown and large shadow they give. 
Linden tree was often selected far the fruit. Sometimes, a tree was planted to demarcate 
a boundary. In such a case the species was of no significance. 
( 5) Tree care involves only occasional hewing of the crown; very often nothing else is to 
bedone. 
( 6) Present owners, whose work in the fields is highly mechanized and go borne at lun eh 
tirne, mainly consider a tree as an obstacle that gets in their way. They also dislike the 
shadow it cast upon the ground. Nonetheless, most owners find their tree/s attractive, yet 
they also regard them as a nuisance. In general, trees are tolerated but no special 
attention is paid to them. A positive attitude to trees seems to be the wane from 
generation to generation although there are exceptions to this general trend, particulary 
among young people. 
(7) Nobody would do anything about a tree that would start showing signs of dying as 
owners do not give any thought to tree surgery. Actually, they do not even know who to 
tum to far advice in such a case. 
(8) Most owners would cut down the tree if it was dying. Some of them are considering 
this possibility. They claim that the tree stands in their way when they work in the fields 
using their farm machinery. Trees that still setve the original purpose or demarcate a 
boundary have the best chance of suIVival. 
(9) Most owners would not replace a tree that bas been cut down with a new one of their 
accord. Only those owners who have a use far it ( demarcation of a piece of land, fruit) 
would be likely to do so. 
(10) Out of 26 owners who answered the questionnaire, 17 owners have not cut down a 
tree recently. Nine owners who have cut down a tree have done so for different reasons. 
Most of the trees were cut down because they were dying (in two cases due to lightning, 
in four cases the reason was unknown). Some owners cut down the tree because it stood 
in their way when they were using farm machinery or wnated to round off their property. 
Some of them became tired of turists trampling ali over the grass to get to the shade of 
the tree and leaving behind rubbish. 
(11) Most of the owners would not mind taking care of their tree or rep]acing it with a 
new one if they were reimbursed. The amount of money requested ranges between 
symbolic sums and 4000 DM. Some of them, however, cannot stand a tree on their 
property at any price. But there are also owners who have a positive attitude to trees and 
do not expect anything in return. 
198 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
The aesthetic appeal of trees was assessed with a photo inquiry to four groups of twenty 
people each. The results obtained show that the four groups agreed, in general, as to the 
choice of the species. Most people who answered the inquiry found linden tree as the 
most attractive, followed by horse chestnut. The next choice was either cheny ( 0wners) 
or oak ( others ). The rating of ten selected linden trees, however, indicates that the 
attitude of owners of a trees differs to some extent from the attitude of other people. 
For owners the deciding factor is often the usefulness of a tree because they favour 
trimmed trees with a fine symrnetrical crown that gives a smaller shade. Other people 
who answered the inquiry appreciated also such trees that have a more natural look. But 
trees that have been disfigured by bad trimming were disliked by owners as well as other 
people. 
Further, the paper is concerned with some aspects of tree tending in the area under 
consideration, particulary with its legal aspect. It is suggested that changes in legislation 
should take account of the protection of existing trees and the determination of 
circumstances under which trees would be replaced with new ones. Within the _ 
framework of the operational aspect of tree tending, the significance of a publc forest 
service is pointed out, which should be responsible for the management of all the trees in 
a given area as well as of the planning and realization of any interference in co-operation 
with their owners. 
Thus, some theoretical starting points as regards a more detailed ( also legal) solution of 
this problem are suggested in the hope that they will help acknowledge the fact that 
solitary trees and the remains of a forest in a non-sylvan, i.e. agrarian landscape should 
be given due consideration. 
7 REFERENCE 
AGGER, P., BRANDT, J., 1988. Dynamics of smal1 biotops in Danish agricultural 
landscapes. Landscape Ecology 1,4, s. 227 - 240. 
ANKO, B., 1985. Celovito delo z gozdnato krajino. Stabilnost gozda v Sloveniji 
(Gozdarski študijski dnevi, Portorož). VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana, s. 139-
148. 
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA SLOVENIJE, 1975. SAZU, Inštitut za arheologijo, 
Ljubljana, 416 s. 
BlAZNIK, P., 1953. Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju. Razprave 
SAZU. Razred za zgodovino in družbene vede II. Ljubljana, s. 142 - 163. 
EHLERS, M., 1960. Baum und Straneh in der Gestaltung der Deutschen Landschaft. 
Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg, 279 s. 
GABRIJELČIČ, P., 1985. Varstvo in urejanje kulturne krajine. Univerza v Ljubljani, 
FAGG. Magistrska naloga, 475 s. 
GILDEMEISTER, R., 1976. Gedanken zum Wort "Ptlege". Natur und Landschaft, 51, 
9, s. 245 - 246. 
199 
Pirnat l.: Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini ... 
GOLOB, S., 1988. Kako dojemamo lepoto drevesa in gozda danes. Estetska funkcija 
gozda (zbornik seminarja) VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana, s. 123 - 140. 
KOS, M2 1955. Zgodovina Slovencev. Slovenska Matica, Ljubljana,426 s. 
MARUSIČ, I., 1988. Estetika gozda v prostoru. Estetska funkcija gozda (zbornik 
seminarja) VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana, s. 79 - 96. 
MOLENAAR, M., STUIVER, J., 1987. A PC digital monoploting system for map 
updating. ITC Journal 4, s. 346 - 350. 
OGRIN, D., 1989. Slovenske krajine. DZS, ljubljana, 239 s. 
PIRNAT, J., 1988. Drevo in gozd kot simbola. Estetska funkcija gozda (zbornik 
seminarja) VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana s. 31 - 46. 
POLLARD, E. et al., 1974. Hedges. William Collins Sons & Co Ltd. Glasgow, 256 s. 
RAZGIAS ministrstva za kulturo Slovaške SR ( 29. oktober 1980). 
SEIFRIED, Z., 1961. Gozdovi na Kranjsko - soriški ravnini. Geografski vestnik 33, 
Ljubljana, s. 25 - 60. 
ZEVI, B., 1959. Pogledi na arhitekturo. CZ, Ljubljana, 192 s.