St. u V Trstu, v sredo 7. julija 1886. ( ) Tečaj XI. i\ EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. m dei Gragniolini ed Ooati« qul domiciliati. Ne, enako ne bodo mogli 2a gotovo reči. Tržaško okoličanski tabor je uže nekaj let trajajoča želja tržaških okoličanov, in bila je tudi mnogokrat od oko- razum je le mogoč, ako oni, ki bo grešil', svojo zmoto spoznajo in na pvavo pot krenejo, protinarodnemu, za vso Avstrij > pogubnemu, žiiovsko-framasonskemu liberalizmu, ki se je proti kitoliŠki cerkvi zaklel, slovo dajo, vsaj v javnosti, kot zastopniki slov. ljudstva. To spoznanje ho prvi, vspešnl korak k porazuinljenju, <>d nas se pa naj ne terja, da popustimo princi pije, čijih resnico je Njegovo veličanstvo v odgovoru ua nagovor praškega vladike in kardinala tako lepo os ve t lo. Liberalizem, gospodine, pomenja ojačerje prusaške stranke v Avstriji, ki 'lela tako naglo za veliko Nemčjo. Zmaga katoliških načel pomenja ojaČenje federalistična stranke, a v njej imade ni.ši narodnost edino zavetje. Da se Vi, č. g. župnik, t'u lite za spo-razumljenie, je posebno za me veselo in tolažljtvo. Možem ne pristoja laskanje ; in ker ste se odkritosrčno do mene obrnoli, dovolite tudi meni odkritosrčno govoriti. Vaše sedanje postopanje smatram naravni č kot — sveto doižnoBt in zadostetije o t Vaše strani, kajti ste Vi najbolj služ li našim liberalcem v zaslombo in pretvezo, da je njih postopanje opravičeno, češ, da jim pntrjujo tudi duhovniki 1 Ni torei dvoma, da bi s* sporazumljenje silno pospešilo, ako bi Vam mogoče bilo spoz is.t\ da so »mlad;«, popiijemŠi s« poguhne.a liberalizma, in rta smo mi prave puti se držali. To je bistveno, vse drugo se Ik> iahko podalo. Dovolite zdaj nekoliko opazek k Vašim mislim, kterim dodam potem nekoliko predlogov od naše strani. »Na slojem polji naj dela vsak po EDINOST litansklh dopisnikov (posebno »Obalovič) T »Edinosti« omenjena.— A tudi v St. 5t »Edinosti« od 26. t. m. je bilo v dopisu »iz TržaŠk« okolicf« o potrebah t>bora omenjeno, ter s tem i obširnejše govorjeno. Tabor v tržaške) okol'ci. kakov vpliv bi to napravilo- na irredentarske krogel In kako bi to odmevalo čez mejo po ne odrešenej deželi! V Trstu, mestu, katero je pri vsakej slovesnosti onstran luže za neodrešeno razupito, v tem mestu upajo se Slovani taborovati 1 — Res iz-vrslno bi to bilo, in vsak pošteni okolčan upati i pomagati mora, da se to i v istini ZtfOiK — A kaj naj bi poštene okoličane sililo, naj bi so v taboru zbirali ? In prav v taboru zbirali, v katerem so se še pred stoletji njih pradedje »za svete pravice« z t > i r a J i ? — Da, prav enako, kakor so se praiedie naši v rnioolih stoletjih po taborih zbirali, enako moratno se i mi sedaj v taboru zbrati ter odločno protestovati proti krivicam, k.utere se nam od strani dosedaj skoro vsemogočnega tržaškega magistiata gode. Tabor ne bi imel nobenega nasprotja proti poštenim našim sodeželanom Italijanom, — s poštenimi domačini Italijani Živijo naši okoličani uže od nekdaj v naj-lepšei slogi, toliko boljše jim pa studi delovanj, ali rovanje irred*ntarskih domačih in tuj h pritepencev. Začelo je ljudstvo gledati, kako se ž njegovim denarjem na magistratu gospodari. Zaveda se naše ljudstvo, da mora davke, velike davke plačevati, nasproti pa, da najmanjše pravice ne uživa, niti onih, katere so od strani Njih Vel čanstva zagotovljene. Cas je prišel 1 Ljudstvo se je začelo in mora se zirarniti! Pošteni stari okoličani gotovo ne morejo več gledati, kako se jim izpred oči kradejo pravice njih milega materinega jezika, onega jezika, kate rega jim je mati »ob tržaškem obrežju« pri zitielki pela. Ne morejo več gledati, kako se jim hoče malo po malo celo sv. vera od straDi magistiatnih gospodov (ži lov) iz poštenih njih src izruvati. —In tudi poštenega avstrijskega mišljenja ne proda nikoli nobeden pravi okoličan za noben denar ne. To niso le besede, — to se more i očitno pokazati. Tuko na pr. smo čitali nedavno v »Edinosti«, da se Išče ;i00 tržaških mlaiemč^v italijanske narodnosti, kateri so se krvnemu davku (vojiiftvu) odtegtioli. K d a i se je pa slišalo, da bi le eden mladenič iz tržaško-okoličanske slovenske rodovine dezertiral. — O ne! Gotovo ne. To se ni nikoli slišalo i se gotovo tudi nikoli ne bole. Vsak pravi okoliČ.m je pri-pravljen zmlrora kri preliti za svojega česana. Da, in radi tega mislijo in se zanašajo eotovo „agi okoličani na vlado, da bi jim ona težkih krivic vsaj nekoliko olajšala. — Do sedaj pa vidimo, daje naše upanje zastonj. Ako bodemo toraj le čakali in čakali, utegnemo dočakati, da nam sovražnik naša tla popolnoma posede, in vzbudimo se ko bo^e prepozno. Zbudimo se torej zdaj, dokler je čas. Zbenmose v taboru, kder bodemo očitno našemu ljudstvu risali in slikali krivice, ki se nam gole. In ako je treba, pošlje naj se oeputacja celo do presvitlega cesarja.-— Na noge toraj, društvo »Edinosti« Naloga te čaka, sveta naloga, kakoršne nemaš menda še v svojej kroniki zabilježene. Ako se omanjemu dvuŠtvu posreči, kar gotovo upimo, imenovano nalogo »Častno izvršiti« bliščati se bodo morale v njega Uroniti zlate besede: »Tabor v Tržaški okolici.« svojiii posebnih stanovskih ali socijalnih pravilih in ima pustiti isto svobodno gibanje tudi sosedu.« — To velja nasprotni liberalni st ink , ki je dosle za katoliško stranko sa uo ps)vek imela. »Stanovske« koristi pa mso one, ktere mi zastopamo, kakor tudi Gospod ni cerkve postavil zato, da ima eden »stan« — preužltka. »Gled e na volitve in glasovanja izvoljenih poslancev hi odločevalo nadzor-ništvo sestavljeno vzajemno iz obeh strank.« — Skušnje onega leta, ko je vzajemni odbor v Mariboru postavil Kosarja za kandidata, zavratno pa potem kandidaturo pobijal, nam ne dajo nobenega Zaupanja in nobenega poroštva. Edino poroštvo bila bi odkritosrčna sprava med ol »•mi strankama, ker bi potem principi-elnega nasprotovanja ne bilo. Kar pa zadeva »nadzorovanje« poslancev zastran glasovanja, ni stvar postavna. Po naših mislih bilo bi edino sredstvo, da poslanci drž. zbora pristopijo klubu federallstov pod Hohenwartovlm vodstvom. V tem slučaji nema tudi več podstatka naslednja opazka: »Pravomočne dosedanje postave sprejmejo se z vsemi posledicami itd.« Mi Slovenci ne odločimo ničesar, to zamore le federalistična stranka. Z Bogom I Z vso ponižnostjo Maribor 19. oktobra 187;J. J. Ulaga. ') Opombi. Ta list smo objavili zarad tega, da bi se razvjdelo, kako se je blagi pokojnik trudil nesrečen razpor med Slovenci udušlti, ki je bil v letih 1870-80 mnogo škodil. Čeprav je mnogo okoličanskih mlade-ničev uže od fine italijanske kulture okuženih, avstrijski čut jih v»e jedno obdaja, in sliši se mej okoličani: Ako bi Italiji dišalo po 'trstu, gre vse prostovoljno v vojsko. Sli bi vsi okoličani o i mladega dečka do sivega starca, ali kakor okoličani pravijo: »Do mačke.« — Res ponosna sme biti Avstrija na tako stražo »ob Adriji,« — na stražo, katera je uže pokazala, da tveguje »kri in živenje za svo jega carja.« — Straži ta pušča se pa v nemar, in ako si ne bode vedela sama pomagati, pogine vsa. — Pozor toraj! Ko bode po plakatih, po zidovih Tržaških hiš naznanjeno, da in kje imamo taborovati, vgacega okoličana misel naj bode, da je i on »taborit.« Zbrati se mora vsa okolica, vse mora na noge stopiti. Tu ne gre le 7.a navadno reč ali veselico, tu gre za »svete naše narodne pravice.« In ako se le v velikem številu zberemo, »osupnemo duŠniana,« ter mu dokažemo, da trdno stojimo »na domačih tleh.« Društvo »Edinost« naj bi v vsakem okraju izvolilo po nekoliko mož, kateri bi morali skrbeti, da bi bil »Tabor« od velike množice ljudstva obiskan. Zraven tega naj bi se oglasili govorniki, posebno domači oko!iČanski govorniki. Slišali smo uže lansko Mo pri volilnem shodu v restavraciji »Fenice« mnogo naših domaČih okoličanskih gospodov govoriti. Ti gospod|e naj bi se vsi oglasili, kajti domači govorniki bi največ vplivali na ljudstvo. V čem naj bi se na taboru govorilo. o tem ni skoraj niti omeniti. Kajti prevelike in premnoge so krivice, ki se nam gode. V prvej vrsti naj bi se govo rilo o nastavljanju okoličanskih županov. Magistrat nema pravice nam županov postavljati I To je uže naša stara slovanska navada, da župane sami volimo, kakor so jih nekdaj naši pradedje pod lipo volili. — In kake ljudi stavi magistrat za oko-ličanske župane, sedaj »capovilla« imenovane } — Oglejmo si n. pr. Barkovljan-skega Capovilo. — Ta človek si je s po močjo pravih starih Barkovljanov toliko opomogel, da si je »žganjarijo« napravil, od katere se živi. Ko je pa magistrat za tega »uomo liberale, e molto patriotico« zvedel, na mah ga je za župana vrlim Barkovljanom postavil.— Lehko Si mislite toraj, kaj so Barkovljani čutili, ko so omenjeno novico zvedeli. Razburjeni so bili vsi od mladeniča do sivega starca, in pomiriti morali so jih le žandarji In vojaki. V tem je bilo pa uže v »Edinosti« mnogokrat omenjeno. Bila je »cela ustaja« proti magistratu in imenovanemu človeku, in enake reči ne smele b! se na taboru zamolčati. Po mojem menenju bi koristno bilo. da bi celo v dvorano državnega zbora dospele. — Taka je toraj s Županom v Barkovljah, kateri je zabranit nekemu poštenemu va-ščanu v nekej krčmi celo na stran iti, kar se lahko vedno dokaže! V drugih okoličanskih vaseh so tudi za župane ljudje, kateri so magistratu po volji, a ne ljudstvu. — To naj bi bil toraj eden glavnih predmetov, o katerem naj bi se na taboru govorilo. ^A potem je druga glavna važna stvar: «Sole v okolic'.« Kake krivice se okoličanom v tem obziru gode, znane so mnogoterim uže iz čilanja slov. 1 stov. Ne bodem toraj jib tukaj omenjal. A koliko pa še druzih krivici Kdo daje n. pr. magistratu pravico, zabranjevati okoličanom kresove zažgati, in samo zato, ker je to slova nski običaj. Uže stoletja so goreli kresovi po tržaške) okolici okoli in okoli Trsta, nikoli se pa ni radi tega nesreča zgodila. V tabor tedaj bratje! Zberlmo se skupaj in z sveto besedo tirjajmo pravice, ki se nam kratijo 1 Ne dajmo se teptati, ampak pomisliti moramo, da emo i mi ljudje. — Ker sem uže nekoliko o taboru govoril, omenil naj bi še pripraven kraj za to. Lep in obširen prostor bi b i Bnchlerjer fond v Rojanu, a po mojem menenju bi bil primernejši kraj Prosek, ta najbolj narodna vas v okolici, lam stanuje tudi č. g. Nabergoj, naš državni in deželni poslanec, okoličanov pravi oče, in tam je tudi prostora za tisoče ljudstva. — Želeti je toraj, da ne bi tabor le želja ostal. Sedaj bi bilo po mojem menenju teško tabor skl catl. Vlada bi nam teško v to zdaj dovolila raii bolezni (kolere), ki nam preti. Toda upamo, da nas pred tem obvaruje Bog, in upamo tudi, da bomo v tem letu okoličani taborovali. V to pomozi Bog I Politični pregled. Notranje dežela. Cesar je 3. t. m. zvečer odpotoval v 181. Cesai jcvič Rudolf neki pride meseca avgusta v Naborjet na Koroško, da ogleda tamošnje utrdbe. 4. t. m. jih je ogledoval poveljnik tretje topničarske brigade feld-maršallajtenant vitez Wagner. Za silezkega deželnega načelnika, na mesto sedanjega trgovinskega ministra je bil imenovan dvorni svetovalec graškega deželnega namestništva, grof Merveldt. Dolenjeavstrijsio obrtmiko druttto je 2. t. m.sklenole, da se ima v letu 1888 na Dunaji napraviti obrtniška razstava. Nid-vojvoda Karol Ljudevit se naprosi, da prevzame pokroviteljstvo. V Pragi neka nemška svojat pri vsa-kej priliki, kadar le more, draži in hujska Cehe, in če se potem kak vročekrvni mladič v svojej nevolji spozabi in kaj stori, kar se ne ujema s zakonom, pa vstane precej po vseh prusko - tevtonskih, v Pragi, na Dunaji i drugod izhajajočih listih tak šunder in tak hrup, da ljudje, ki stvari ue poznajo, res mislijo, da so Čehi Tevtonožrci. Ker ti Nemci v javnosti prave svoje barve ne morejo kazati, zato so se odeli posebno v zadnjih časih, ker jim vreme ni ugodno, s plaščem neke lojalnosti in domoljubja, da lažje počenjajo politične svoje orgije. Tako je zadnjič nemško rokodelstvo društvo sklenolo postaviti spomenik cesarju Jožefu II. ter napovedalo veliko slavnost. S tem je to društvo hotelo Čehe dražiti, ker je znano, da je bil sicer cesar Jožef II., razsvitljen in mil vladar, vendar, kakor vsak Človek, imel tudi krive nazore, mej katerimi je bil tudi ta, da je hotel Avstrijo ponemčiti, misleč, da jo s tem osreči. Blagi vladar ni Še poznal narodnega Čuta i narodne moči in kreposti, zato se mu njegova težnja ne more v zlo jemati; ali nemško rokodelsko društvo je hotelo to porabiti v ta namen, da Čehe draži. Policijskemu vodstvu v Pragi vse to ni bilo neznano, in zato je prepovedalo slovesnost, deželno namestništvo je na priziv to prepoved potrdilo in tako tudi ministerski načelnik grof Taaffe, kateremu se je društvo pritožilo. — To je prav. Če hočemo priti k miru, ki nam je tako potreben, morajo te zdraŽbe nehati. Kdor ni s tem zadovoljen, pa naj se obrne Čez mejo v Bizmarkovo ali pa Garibaldijevo deželo. Brez njega bo pri nas tudi Še trava rastla, žito zorelo in trta rodila. V nanje dežele. Mej Črnogorci in Turki je bil 2. t. m. boj. Uradno poročilo o tem pravi; 2. julija zjutraj je okoli 2000 oboroženih Turkov iz KolaŠina prestopilo mejno reko Taro, požgalo prve hiše, zasedlo utrdbe ter ujelo dva kapitana. Proti večeru so Črnogorci zgrabili Turke in boj je trajal do dveh zjutraj. Turki so bili tepe ni ter so mnogo mrtvih na mestu pustili. 600 Turkov so Črnogorci zajeli, ter jim obečajo pomiloščenje, ako izroče oba kapitana, ki sta mej njimi. Crnogorci imajo sedem mrtvih in trinajst ranjenih. Bolgarija je še vedno in OBtane morda še dalj časa na političnem površji. Turška vlada se je 1. julija telegrafično v Sredcu pritož la zarad nekaterih besed v prestol-nem govoru in odgovoru Bobranja, ker se ne skladajo s turškc-bolgarsko pogodbo. Da 8e je to zgodilo na pritisk Rusije, to je gotovo. Tuičija menda nema mnogo zoper počenjanje bolgarskega kneza, ker z.da |ez mej Rusijo in Turčijo in tako Turčijo varuje luškega poplava, ali ker je ruski poslanec v Carigradu večkrat turško vlado opomnil, da knez Aleksander ne spoštuje konferenčnih sklepov, bila je turška vlada primorana, kneza posvariti. V turških krogih vlada prepričanje, da so od bolgarskega prašanja odvisne politične razmere mej Rusijo in Turčijo, in to prepričanje ima gotovo najboljšo podlogo. Turška vlada sicer ne more tajiti, da Rusija stoji na pravnem stališči i da so nje pritožbe opravičene, vendar pa se bolgarskemu knezu neće po robu postaviti, ker Ima rajši za soseda bolgarskega kneza, nego ruskega carja, njej je znano, da ruski agenti, če tudi ne po ukazu luske vlade, bolgarskemu narodu, posebno v vshod-njej Rumelijl, vedno obečajo, da jim Rusija pridobi popolno združitev in povečanje knježevine, ako se le knez Aleksander odstavi. Zato je turška vlada z bolgarskim knezom tako potrpežljiva in dopušča, da knez r.e spoštuje pogodeb-ona ve, da bi ruski vpliv na Bolgarskem bil Turčiji mnogo nevarniši, nego samovoljno postopanje bolgarskega kneza ; ona vidi, da so sedanje balkanske male države zadnje turške trdnjave proti Rusiji in da bi konec bil turške države, ako bi prišla Bolgarska pod rusko oblast To je tudi vzrok, da se turški državniki trudijo za spravo mej Bolgari in Grki, posebne v Macedoniji, kder sovraštvo mej tema narodoma raste in se je bati boja mej njima. Kako samoblastno gospodari knez Aleksander, vi li se iz tega le : Uže t.ja-nuvarja t. 1. se je vsa civilna in vojaška uprava vsbodnje Rumelije združila z bolgarsko, 1. marcija pa tudi proračun obeh Bolgarij. Vsbodnje rumeljsko domobranstvo, ki je imelo poprej 3000 mož in 1500 žandarjev, pomnožilo se je na 10.000, iz ene baterije so se napravile 4 baterije in konjica se zdatno pomnožila. Vojaki iz vshodnje Rumelije uže ziaj opravljajo službo na Bolgarskem in bolgarski vojaki na Rumeljskem. Za vse to se Turčija nt dosti ni malo ni brigala, ni čuda tedaj, da Rusija turškej vladi nujno priporoča,, naj kneza Aleksandra prisili, da ostane v mejah Bklenene pogodbe. Iz vsega se vidi,, da bolgarski knez hoče biti neodvisen vladar, da hrepeni po kraljevej k/oni. Njemu to ni toliko za zlo jemati, ker on dela zase in vsaj na videz tudi za Bolgare, za sedanjo dobo gotovo v njihovo korist; on ni Slovan, on nema razuma, Se manj pa ljubezni za veliko slovansko idejo, on je Bismarkov klin in angleška zagvozda na vsbodu, a času i naravnemu zakonu ne bode mogel kljubovati, ker nI moči na svetu, ki bi se mogla ustavljati času i naravi. — A pustimo ta filozofiČna pre-premišljevanja in ozrimo se še nekoliko na sedanje razmere. — Piišel je čas, da se urede finančne razmere mej združeno Bolgarijo in Turčijo in tu utegno nastati ozbiljne težave. Vshodnja Rumelija ima namreč na leto plačevati okoli 29 milijonov goldinarjev prebitka turškej blagajnici, poleg tega pa še tribut in Bolgarija tudi delež za pokritje javnega turškega dolga. Bolgarska vlada je sicer obečala, da svojih dolžnosti ne pozabi, a v proračunu, ki se je predložil bolgarskemu sobranju in v tem tudi potrdil, ni bilo o tem ni grofia. Iz tega se pač mora skie« pati, da Bolgarija ne misli nič platili Turčiji, katera pa je denarja pred vsem drugim potrebna. Ne more se tedaj misliti da bi Turčija mirno gledala, ako jo Bol« garija na ced>lu pusti. Sicer so v to stvar uže Angleži dolge svoje prste vtaknoli, a> če se bo Bolgarija branila, od angleške bla-godušnosti pač nema Turčija pričakovati odškodovanja. — Vse to priča, da je zdaj Bolgarija Ahilova peta evropskega miru in morebiti povzročitelj ca zadnjega dejanja turške tragedije. Bavarsko ministerstvo je odstopilo. To se je vs-led zadnjih žalostnih dogodkov moralo zgoditi. Bavarsko minbturstvo uže davno ni bilo v soglasji s parlamentom in ljudstvom. Dobilo je mnogo nezaupnic, a vendar ni odstopilo, ker ga rajnki kralj ni hotel odstaviti. Ministerstvo je bilo odločno protestantiško, mej tem, ki je kraljestvo katoliško; ni dvomite tedaj, da bode novo ministersho katoliškega duha. Na AngleSkem se te dni više volitve v državni zbor, izi i Še ni znan, vendar dosedanje volitve Gladston.u niso ugodue. DOPISI. * Iz ItlbnlškesTA okraja, junija. (Dalje In konec.) O tein, gospod urednik, o čemur sem Vam bil zadnjič — lamentiral in ja likov. ], uže o tem samem imela bi povoia dovelj godrnjati in pritoževati se z modrijanom Persijem, rekoč: O curas bominum 1 o (jnantum in rebus Inane I Koliko zaničevanja vrednih skrbi, koliko sebičnega pi četja med ljudmi! — Pomilovanja viedno človeštvo!... Pa vrnimo se zopet h glavnemu predmetu. Kakor je marsikomu znano, vdoma-čila se je zadnji čas v narodno-socijalno živenje mej Slovenci neka pošastna mdra, ki preti — ta živalj — s korenino vred udušiti in uničiti, ter nas oropati, kakor kakšna «boa constrictor« — mlade živaii tolikanj potrebnega daiu — društvenega živenja. Ta philoksera se ne opazuje le tu in tam, marveč jej je uže bivališče kar v celih deželah! Kobko zla za nas prouzrokuje nam ta pošast v posameznih krajih — brez društev, brez hramov, kder se narod prohujati mor« in kder se mu narodna zavest vcepljati — oživljati da, itd. In Slovenci — wtno slaboten — duševno zanemarjen, sicer pa v marsičem smešno potrpežljiv narod! — Kam pridemo tedaj: — z malomarnostjo, s potr- K DIN OST pežljivostjo, neslogo, samop išnostjo, praz nim upitjem — in s prihodnjostjo, katera nas čaka brez — programa I * » • V Ribniškem okraju čutimo sadnja leta tudi v marsikaterem oziru — udarce, ki so nekak znak pomanjkbvosti v soci-jalnem živenji in neugodno spričevalo Krajevnim razme*. ara in zahtevam. »Stvar« ni — spoštovana I Tako sem čul uže marsikaterega resnomislcčega rodoljuba tožiti in prav je imel I Pa — jaz, gospod urednik, zašel sem nekoliko as pota« — oprostite, kriv nisem temu jaz, marveč »stvar*, za katero se toliko zanimam, in pa letošnja pomlad, ki se mi je kazala baš pri Blovesu tolikanj zanimiva, da si niti domišljeval nisem poprej o tacem vtisku, dokler ga v Istini čutil nisem, dočim so drugi ostali pri starem programu« — z svojimi »mrtvimi srci* do »stvari« in do — zanimive pomladi ! . . . Med tem, ko sem namerjaval svoj izbrani predmet bolj »na kratko« obdela-vati, vrinoli so se mi «mej potom* raznovrstni azanimivi prizori* in tako «nolens volenso zašel »v štreno* I A sedaj dalje — sine ira et studio!... V obče rečeno smo v Ribniškem okraju z narodnimi »društvi« slabo pre-skrben), in vse, s čemur se sploh ponašati moremo, so »Bralno društvo« v So-dražici, »Prostovoljna ognjegasna družba* v Dolenji vasi pri Ribnici, katera deluje pod vodstvom z slovenskim zapoveljniš-tvom*) — načelnika Ig. Merherje, zatem je omeniti »Strelnega društva* v Ribnici in vse, kar je glavnega . . . Bogme 1 — zadnji čas osnovana »Podružnica cv. Cirila in Metoda«, ki Ima delovati za narodno Šolo na krŠČanskej podlagi.**) Nekaj mesecev s6m Imamo sicer tudi nekako zvan »Leseverein*, ali »bralno družbo«, ergo Čisto nedolžno »družbo«, na tej usahnuje uŽe korenina, in če se ne bode ((rastlinica* skrbno gojila In zalivala, — zmanjka jej soka, ter živenja, In smoter nje splava — «po vodi* 1 Ta nesreča pa ne bi trebala biti niti občudovana in pomilovana, ker stvar sama tu vsakako več trpi, nego — se podpira, in »glas upi-jočega v puščavi«, naj bi tu obveljal, ki doni: »Ustvarite si »Čitalnico« v ueodvis-nein prostoru, predložite sestavljena pravila si. vladi v potrdilo, popred pa izvolite odbor iz narodnega Ribniškega prebivalstva, ki bode, podpiran od strani Inteligence, delal za narodno stvar v pro-speb omiki priprostega slov. naroda in niega zavesti, v ostalem pa na korist toliko zanemarjenega in samemu sebi prepuščenega narodno - socijalnega živenja, kateregi sad nekateri iz gole zaslepelosti, strasti, osobnega sovraštva in zbog mno-zih druzih duševnih slabosti, sedaj niti poznati nečejo! — Tako svojat je treba prezirati, če se nikakor z dobrimi nauki poprej ne da podučiti in na pravo pot privesti 1 — Tacim velja edino : Habeant šibi 1 Ozrl se narod — na Boseda In uči se od niega v delu in volji I Slehern narodnjak, bodisi obdarjen z obilimi ali manj številnimi talenti — bodisi bogat, uČeu, moder več ali manj — [to m merodajno povsodi, marveč le voljo je hvaliti t), dela naj v smislu pesnika našega : Če si zmožen, delaj po veliko, Ak si zmožen — manj: pa bolj po malo. Pa ne delaj samo %ase; Tebi j« v največjo diko, Ako delaš domu v hvalo l Pokažimo povsodi v ožjej svojej do oaovini, da nam ne manjka blagega ra zutna — vzajemnosti in dobra volje, mar več pokažimo sovražniku, da nam je mar rodo- in domoljubje, in to v polnej ne sebičnosti. Delajmo za stvar ted»j, in žr tvujmo narodu in njega pravicam v prid vse svoje duševne in telesne moči, zatem nas sovražnik naš ne bode smatral : ein armes — Volkchen, das gelstig und fisisch — schvvach da stebt!» Itd. Povsodi je dtla uovelj v tem oziru, ergo ne puščajmo v nemar prilike, ki se nam vsem ponuja: Delati v prospeb na. rodal Tja Črez daljne meje se ozrimo tam dajo nam vzgled bratje Slovani Čehi, Hrvatje in drugi Siovanstva sinovi tam — je naše ogledalo I . . . In s tem Sapientl sat I Na Nj. V. topnlčarkl II ti m. — Suda, 20. junija 1886. Ker so me iz •Kaiser-M»xa» že tu na topničarko Hum prekrcali, more Ti moj zagotovljeni dopis <» naših rtfl ksijah na demostrativni floti le zakasneno priti — a ker me tovariši sile, za to Ti ga tu vendar priložim. Grško prašanje bilo bi dakle rešeno, ali je to vsaj na videz. Skupljene pomorske sile so, sklicavši se na berolinsko po- *) Kakor čuj^m je dal imenovani načelnik ravnokar i Iskali knjižico slovensko komando In navodom, za ognjegasna društva. ,.v . , . . Op. dop. ) In to smatrajo nekateri — je dovefi 1 1 pr0BltI Op. dop. "") ,SIcet" M dalo se baš glede Ribniškega trga kaj več omeniti, a se ne ujema s tem predmetom. Morda drugi jiot, op. aop godbo — bile primorane z vsemi sredstvi Grško k miru prisiliti, in so to tudi po znanej poti dognale. Ali zdaj, ko smo konec tega modernega vzdriavanja miru ugledali in nekoliko svoj pogled vračamo — nehote fie nam misel vriva: je li mogoče, da se le radi blaženstva Grkov proti Turkom, ali stvar obrnovši, radi obvarvanja Turkov pred uporom Grkov, je li mogoče, da ss le radi vzdržavanja berolinske pogodbe, katera se na drugih krajih rufii in trga. ali le radi upora Kretencev, kateri Še svojega prvega dne ni doživel: take sil*1, take moči nakupiČijo, ter take stroške trpe — le radi imena velevlasti ? Ne 1 kaiti ni mogoče, da velevlasti brez drugih važnejih uzrokov take sile napenajo, ki so le vredne n dopuščene k obvarovanju lastnega doma. Naša fregata »Radetzky» je bila prva, ki se je pred Sudo pripeljala, ter s tem znamenje k videznem začetku demostra-tivne tragikomedije dala. Da se mi za orientalno prašanje za nimamo, to je prav razumljivo, a da to z našo politiko prav pospešujemo, to se zdr-zevam dvomiti, kajti prav letos smo sami svojo politiko nakljubovali. Kaj bi bolj naravno bilo, nego: s porabo naše, tako v nebo kovane zveze z Nemško, pod utrditvijo našega prijateljstva z Rusko — gotovi miru strani Francoske in potolaženjem Italije, bodi si s komur bodi ('se ve da ne s Trstom), poprijeti se prilike ter rešiti splošno orientalno prašanje. Ali tega nismo storili — ampak sekundirali smo koncertu, v katerem so Angleži prvi v rog trobili. In zakaj vse to ? zato, ker naša veliko-nemška stranka vse žile napenja, da našo zvezo z Rusko zapreči — ker Solun še le tedaj Avstriji privošči, kadar bodo (hvala Bogu le po nje mnenju) naše dežele toliko zrele, da Bizmark črto «Holomouc-Reka» potegne* Žalibože so naši velikonemci v proti-vanju vsake zveze z Rusi, tudi iz znanih uzrokov, po Ogrih podpirani. Da bi omenjeno našo politiko Ruska rada podpirala, vidilo se je iz vedenja Dlmitra Donskoj-ga* v demonstrativnoj floti. On in nekoliko tudi iFriderik Karol* — sta videzno kazala, da jima je vsa stvar zoperna, io da sta le navzoča, ker uŽ» morata velevlasti zastopati. To je pokazal posebno Dimitri, kateri je k slovesnemu razvodu, na jezo vseh Anglomanov, dva dni kasneje prišel. Kaj bo Italijani tU iskali, to sem menda uže povedal: lovili cene lovore, ker nasprotnika nI bilo. A prašali me boste, kdo pa je bli pri vseh teh homatljah interesirali ? Angleži I ? pa kako to? Dragi prijatelji, da ste jih vi videli, kako oklopnico sa oklopnico kupe — njim brod za brodom dohaja, dokler niso nakupili sile, katera bila bi v stanu, vse druge porušiti, tudi vi bi verjeli, da nI jim bilo samo ležeče nam drugim imponirati, temveč, da so pospeševali in tudi dospeli načrte, katerim je uzrok daleč, daleč v Indiji. Angleži so edini, katerim je zelo važno, da se turško prašanje ne reši — in to ne toliko radi novcev, katerih imajo v Orijentu mnogo zakopanih, nego ker: z sklepom trdnega prijateljstva mej nami in Rusko — to je z rešenjem orijentalnoga prašanja — nastane Ruska v zahodu prosta, in svoje delo (dedčina po catu Petru velikem) prične na vzhodu. To zapreči je bila svrha Angležev In to so tudi z svojo politiko dosegli — in mi ? mi smo jim, sami sebi kljubovaje — k temu pomagali. Razhod demonstrativne flote je bil — če tudi so topiči obligatno pokali — tih — in godilo se nam je, kakor človeku, ki dovrši delo, s katerim se njegova vest ne ujema. Ko pa se je Dimitri Donskoj prav blizo nas odpeljal in živahno svoj »z Bogom* zakiical, zdelo se mi je, da tožno pravi: prijatelj, zakaj nisi hotel z mano bratsko deliti, kar je po Bogu in pravu naše. Ostatki naše eskadre zdaj tu v Sudi ležć, ter menda študirajo, kaj bi počeli. Domače in razne vesti. Trubarjev večer v soboto v dvorani naše čitalnice se je višil nad vso nado lepo. Predsedoval je g. Ž ab, kateri nam je v prelepem skoro eno uro trajajočem govoru risal živenje in zasluge za slov. literaturo Primoža Trubera. Za njim so govorili razni gospodje katerih se je bilo zbralo 41. To o.ilično društvo je tudi pozdravilo telegraflčno gospodo zbrano v Ljubljtnl v enak namen. Mej govorom in krasnim petjem seje vršilo veselje do polnoči. Krasen je bil ta večer, da bi le še mnogo takih dočakali. Obširneje o tej alavnosti poročamo v soboto. Me pijte mor«ke vode! Mej tržaškim ljudstvom je sploh už* več dni govorica, da so vsi oni. ki so po zdravniškem poroč lu umrli za kolero, pili morsko vodo. in to je neki dokazano, in celo mestnemu magistrat i je to znano, ker izdal je i nabil na hišne vo<.-le to le svarilo : Ker je voda v morskih lukah sploh, in posebno v našej luki zarad iztokov iz kloak polna organskih snovi, zato svari mestni magistrat, ker je tega menjenja tudi osrednji zdravstveni odbor, prebivalstvo v sedanjih zdravstvenih razmerah, naj morske, iz Inke zajete vode ne pi|<\ To se pravi po domače : morska voda v luki je okužena, ne pijte je, da kolere ne doboste. — Niši in mestnim očetom pa bi pri tej oriliki na srce položili, naj bi par uric tuii v to porab b, kako bi se gnoj in gnojnica, ki se zdaj izteka v morje in kužne bolezni povzročuje, porabil za kmetijstvo v okolici, kder bi rodil bogastvo in zdravja, ne pa kužnih bolezni. V prvej vrsti pa bi ta velevažna naloga spadala od države podpiranemu tržaškemu kmetijskemu društvu. ki se neki — risurn teneatis —Imenuje: »Societi agraria da njegovi udje pred volitvami po okolici zelo delajo, to je znano, a ne za poljedelstvo, sicer pa se o tem društvu malo sliši in ve; kmetu v okolici še znano ni. Železnica llrpelje-Trsi. Kon-zularnl elev baron Sonnleitbuer, ki je nameščen pri tržaškej trgovinskej in obrt-niškej zbornici, poslal je ministerstvu zunanjih zadev o železnici Hrpelje - Trst poročilo, iz katerega to le posnemamo: Na vsej 19 kilometrov železnici, ki se ima odpreti meseca junija 1887, marljivo se izvršuje delo in mnogo objektov se bliža izvešitvi. Tehnične težave so vsled neugodnih zemeljnih razmer velike, in utegne biti to tudi vzrok, da dovrŠitev te kratke železnice dalj čase potrebuje, če tudi dela 4000 delavcev. Najvažniši objekt je uže prodrti i nekoliko tudi uže obzidani pon-mol pri BoiStu. Glavno zanimanje z«de-vajočih krogov je sedaj to, kako se določi zveza te železnice s tržaškim kolodvorom južne Železnice, kar je za promet blaga na obeh Železnicah posebno važno. O tej zadevi je sedaj trojno menjenje. Nekateri priporočajo, naj se železnica ne speije do sv. Andreja, ampak naj se uže poprej s podmolom pod mestom združi z južnim kolodvorom. Mestni magistrat pa se je izjavil, da bi najboljša zveza obeh železnic bila, ako bi se zveza izvršila okolu mesta. Ker pa neče delati težav hrpeljskej železnici, izjavil je potem, da nič ne ugovarja, ako se brpeljske železnice kolodvor s ko lodvorom južne železnice zveže s progo držečo ob luki, vendar s tem pogojem, da bode ta zveza le začasna, ker je ob luki promet uže tako zarad preozkega prostora pretežaven in iz tehničnih oztrov ni mogoče prostora razširiti. Tretje misli pa je trgovinska zbornica. Ona namreč misli, da se prostor ob luki more razširiti in da bi zveza ob luki najugodmša bila, ker se prosta luka odpravi, in tako lažje napravi tako imenovani »punto franco.« Od nemške države podpirane parnldke vožnje mej Trstom In i začetka poštnih hranilnic se je viož io 5G7.953.340 gld. izplačalo p i 533 163.624 gld. Kolera na Reki. Ko je prva o-soba v Trstu zbolela za kolero, še tisti dan je ngerska pomo ska oblast na Reki zaprla to luko ladijam iz Trsta, a to ni pomagalo; kolera ee je tam bolj vgnjezdila nego v Trstu. 3. t. m. je zbolelo enajst osob in zanrsli se je tudi me) vojake: bogati Rečani vsled tega zapuščaj > mesto. Potre* v Dalmaciji* 27—28 m« m. Čuli so v Dalmaciji šd precej močen potres. Vremenske Škode v Isirl. 30. junija se je pri Piči n ti pretrgal oblik, dolina Raša se j?, predno je minola ura, p emenila v jezero, da bi se lahko bile ladije po njem vozile, vse polje je pokon-č.no; v nekaterih krajih grač ške občine pi je v tej uri debela toča pridelke popolnoma pokončala. Uboštvo je vsled tega strafino. Iz ŠmarlJ pri Kopru nam pišejo : PreČastiti gospod dekan in žnp»i'" v Sina-rjih odpotoval je v toplice ua Štajersko. Voščimo mu, naj s trdnim zdravjem se apet vrne in še mnogo let v svojem krog'i deluje. Njega nadome*tuje in oskrbuje njegovo faro č. gosp. Ljudovit Vodopivec, župmk v Pomjanu, kateri je za ta čas oJ EDINOST vis. č. ordinarjata v Trstu dobil privoljenje, da sme ob nedeljah iu praznikih dve sv. mafti Imeti. Dijaška kuhinja v Tr*lu Darovali so: a) Gosp. Gorup na Reki 100 gld., g. Kalister v Trstu 50 gld.. g. Dra-govina 30 gld., vesela druiba 16 gU. 50 nov., presvetli g. ftkof Glavina 10 gld., ćast. g. Bratulič 5 gld., g. Resman 3 gld., čast. g. Kotnan 2 gld., čast. g. Hut in Budin po 1 gld , pri Trubarjenem večeru se je nabralo 1 gld. 10 nov. b) Mesečni doneski po 3 gld., vt-leč.: g. Hrovatin, po 2 yld.: veleč. t', dr. Šušt, čast. p. Legat, čast. g. Thahr, g. prof. Jesenko, g. Truden, e. Šabec, po 1 gld.: veleč. g. kanonik Debelak, veleč. g. kanonik Staudacher, Čast. g. Fabris, \Varto, Šterk in Črne, g. Ber-zenda, g. prof. Glaser. Vsega skupej 371 gld. 10 nove. Za hrano se je plačalo: 159 gld. 34 nov. za druge podpore t 23 gld. 80 nov. Vsega vkupej 183 gld. 14. Prebitka je tedaj: 187 «id. 30 nov. Od tega je naloženih 100 gl i. v mestni hranilnici pod kniižnjo 8t. 66049; eotovine je87gli. 30 nov. Obedovalo je 22 dijakov dvakrat na teden in sicer koj početkom januvarja t. 1.; sredi me*ca junija so se obedi končali, ker popoldne ni bilo več Sole. Vsem prijateljem mladine se tukaj v nje imenu izreka srčna zahvala in prosi se, da bi njej tudi za naprej naklonjeni ostali; izraža se pa tudi želja, da bi njej Se drugi priškočili na pomoč, posebno zdaj, ko je šolnina toliko povišana. Za odbor: Dr. K. Glaser. l'oZlv na predplačo. Podpisani pozivlje s tem vse prijatelje narodne glasbe, osobito naSa pevska društva, svečenike, učitelje, organiste Itd. na predplačo njegove : Glagoljske mise. Misa ova v c-rkvenern duhu v^lasbena za 4 moSke glase, a pisana z latinico izide v nekaterih dneh. Pevana prvi krat v Krku lansko lete, bila je vsestrano pohvaljena. Uglas-bitelj posvetil je miso velezaslužiemu isterskemu prvaku, presv. g. dru Viteziču. Cena inisi je 80 kr. franko na dom, a plača se, ko bode vročena. Nabiratelje na predplačo prosi ujedno, da mu izvole čim prej povrnoti predplatno polo. Preporoča se prav toplo za obilno podporo. U Trstu, meseca junija 1886. Valentin Kosovel. Kolera v Italiji. Poročilo od 3. t. m.: Od 2. do 3. t. in.: Brindisi zbolelo 11, umrlo 5; Orio zbolelo 14, umrla 2; Fran-• avilla zbolelo 76, umrlo 23; San Vito zbolelo 16, umrlo 8; Lstiano zbolelo 79, umrlo 23; Benetke zbolela 2, umrl 1. — Najhujše je kolera v malem mestecu La-tlano, ki Se 5000 duš nema, pa uže več časa na dan zboli poprek 100 prebivalcev, tedaj petdeseti del na dan ; to je strašno. Iz Rima so poslali tja 16 zdravnikov in odpotovala sta tja tudi dva ministra, a koliko to pomore, zdravniki nemajo leka zoper kolero in ministri tudi koleri ne morejo ukazovati. — Poročilo od 4. t. m.: Brin<1isi zbolelo 10, umrlo 10; Orio zboieli 3; Francavilla zbolelo 101, umrlo 31; San Vito zbolelo 12, umrlo 8; Latiano zbolelo 103, umrlo 28; Benetke zbolel 1; Coacbio zbolelo 5, umrla 2. Listnica opravnistva. BI. g. I. M. Zidanimost. Trikratno oznanilo stane 1. f. 20 kr. DunaJ«ka Horfta dne 7, julija Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru Zlata reota .... 5avst. rent» . . Delnice narodne banke Kreditne de^tie . . London 10 lir steriin N'anoleon..... C. lf. cekini .... Kr. državnih mark . 85 117 102 874 276 126 10 5 62 95 80 — itec - OBLEKA le Iz trajne vočje volne, za moža sadnje velikosti. 310 metrov za jedno obleko: za gld. 4 96 iz dobru ovčje volne* za gld 8 — iz boljše ovčje volne; za gld. I0-— iz fine ovčje volne; za gld. 1240 i z jsiko fine volne. POPOTNE 0GRINJAČE, komad po gld. 4, 5, 8 in do gold. 12. — Najfineje obleke, hlače, prevlekah ali svrhnu suknje, blngo za suknje iu dežne plašče, ti ti. loden. kumiš, predeuino, cheviot, tricot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča ustanovljeno J| fabriška zaloga v Brnu. Vzorki franko. Vzorki /'ogledniki) razpošilja vaj o se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. P o š i 1 j a t v e proti povzetji čez 10 gl. fra nc o. _V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. In umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo suknenih ostankov, dolzih od 1 d» 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po j a k o nizkih fabrlSkih cenah razpečavati. Vzorki od teh se ne morejo razpošiljati, zamenjavajo se pa ne uhajajoči ostanki ali se poSlje denar nazaj. /Opomniti je, da druge firme tudi •nenjav»jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da^. Vsled posnemanj po sleparskih firmah sem primoran posluževati oglašanja ter prosim p n. občinstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročbami na koje bom vedno pazil. Dopisi vspremljejo so v nemškem, češkem, ogerskem, poljskem, italijanskem In iraneoskem jeziku. 2—20 Trgovski pomočnik 18 let star, zmož»n slovenskega i nemškega jezika, z dob'imi spričevali, izučen v trgovini meSanega blaga, bi rad iz proste volje dosedanjo službo premeni!. - . 60 40 01 9't 02 oooooooooo oooooooooo Crkveno - književna novost! V .Katoliški Tiskarni« izšel . ljubljanski je ZBORNIK na slavo ss. Cirilu in Metodu. Zbral In na svetlo dal ANTON ZLOfiiAH, kapelan pri mestui fari sv. Jikopa v Ljubljani. Čisti dohodek je namenjen družbi ss, Ciril i Metoda. Gena f. 1.60 in 10 kr. poStnine. Dobiva se pri izdatelju in v katol. bukvami. Več Č6. g". je kn'iga poslala na ogled; k'ior bi se n« zmntral naroč nikom, nai blagovoljno zanlfcn ; • retou r». 3-2 'OOOOOOOOOO ooooooooooo LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r prlv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Induitria. VERSAMENTI IN CON P ANTI Banconote: 2V/n «n""o interesi« verao preavviso di 4 giornl 3»» » • • i 8 • 3'[4» • > » » » 30 » Per le lettere di versamento attualmente In clrcolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a sejonda del rispettivo preavviso Napoleoni: 2Vlo »nnuo interesse verso preavvlio dl 30 giornl 3 • » • » • »3 mesi 3 1« • • » i • » 6 • Banco Giro: Ban onote 21/,*/, »°pni qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons '/»"Z. Antecipazioni sopra Warranti in contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londru provvigione per 3 mesi. » efretti5'|,0/0 interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trieite, 1. Ottobre 1883 10-48 Mnrijaceljske žcloilečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo 1 Ti vseh boleztiih na želodcu. Nunrecenljive dobrote je posebno v »liv nji-iiov pri netočnosti, slabosti Želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kisi,-m pehanji, koliki, želadeč-nem katuru, gorečiče (rzuvcU pri preobilnrj produkciji slin, rumenici blu-vanjiiti enjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v Želodcu, zabasunji, preobilnosti jedi in pijač v ž. I idcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih iu tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaiom vred sumo 35 nov. Glavni zalog lina lekarničar «k angelju varbu« 43-52 I>. Ilrady KroniMier, Morava. V Trstu jih pa dobito pri lekartilSarju J Seravalio blizo starega sv Antona. HI Ustanovljeno 1747. )H • Albert ^ Samassa * c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJE? IN GASILNECA ORODJA v LjinrjA^i. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gaallnlce izvrstne sestave za občine, za posilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl vo-ovi za vodo, vrstne iropilnioo kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 6-12 Crkvene svečnice in druge pri-prve iz bronza. šcsaifit in ozodic &a vodovode. V cer # pla Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode In kadi, za drozganje, za gnojnico, aa podzemeljske namene! za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. aa »»»»ni Domača trgovina! «jr i A. KRAJCAR i trgovec na Greti poleg škarpe, naznanja slav. občinstvu, da je odprl v ulici Barrierra vecchia št. 5 novo pt-karijo in prođajalnlco, v ka-terej bode po najniŽej ceni prodajal raene jestvine, kakor so: raznovrstni kruh, moka bela in rumena, koruzo, oves, posevke, sladkor, kavo, mjilo, olje, ocet in sploh vse j- stvtne, katere potrebujo družine. Govori se slovensko, hrvatsko in italijansko. •MIHMMft K*" Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega «ne«ki vsak dan v tednu, ra« lun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah na od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°la Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, znpske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, Ćez 1000 r1. z odpovedbo 5 dni, Eskomptuje menjice, domb il rane na tržiškem trgu po......3'r °l Posojuje na državne ni ni rje avstrljl * ° uko-ogrske do 1000 gl. po . .4*1 viSe zneske v tdkoćem ra- * čunu po............. <>| denar tudi proti vknjiženjru'na ' ° posestva v Trstu, obresti po dogovoru Trst, 24. marcija 1883. —9 Daje Razkužuj4ice sredstvo 7.a stranisća in vsak drug kraj — po-pclnoma neškodljivo zdravju. Najbolj ekonomično in povsod rab^eno. Da ae razkuži kako stranišče, zlije naj se vsaki dan notri 2 žlici te tekočine. Za vsak drug kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pesedo nekoliko žlic. postaviti posodo v kak kot, ter menjati ga je enkrat na teden. Samo v Lekarnici ROVI S v Trstu V istej lekarni so na prodaj slavno znane PR0TIK0LERICNE KAPLJICE izvrstno ' preservativno sredstvo BASTLER-jevo IZVLEČEK iz antilskega tamarinda hladeča in dobro okusna pijača priporočljiva v/lasti za veliko toploto. LhhiniK 'imtJHj iiN« m , • - .niaimj |J4 ovorui iir*>uni. VIKTOR HOLKNL LA FILIALE dolla BANCA UNION tfiiestje oooupa dl tutte le operazlonl di Banoa e dl Canbio valute a) Accetta versamenti in conto corrente : Abbuonando 1'interesse annuo per Banconote 'V* °/o con preavviso di 5 giornl 2 u ■» ' „ . 12 » o*/4 ,, a sei mesi fisso per Napoleoni °/o con preavviso di liO giornl o./ " " " ' 40 • d'/€ m > >1 ,3 mesi 3't......r, • i^r la lettnre dl Ver.^amonto in clroo'.a/lona II nuovo t»8io đ'intorosse andrk in vK'ore a pnrtira dal glorno 18. aprile. 3. UH. mafrtrl«, 13. luglioe 13. ottobre a secnnda diil preavviso. Trlaato 13 Aprila 1886. IIV It ANCO GIRO abbuon: do il 3°/0 interesse annuo siiio oualuno a somma; |>r.devazioni sino a liorinl 2 .000 a vista verso ciižuue ; importi m pgiori preavviso avanli la Bors i — Col erina dei versamenti in apposito libreta. ntoMTKia per tutti i vers i en ti fatti a qualsiasi ora d' ultlclo la a.uta del medesimo giorno. Amnuiuo pel p »pri oor- i*ontiMti V inrasso di Camhiali per Trieste, Vitnna e Hudnpest, rilascia loro assegni per qveste ultirne ptat:e ed acr.orda loro le/acoltii di domicil I a ■•© effetti presso la sua cassa Irnneo cl* spena per omnI. b; 8' incartra defPacquisto e dellarendita di eHVitti luibbllcl, valute e divise, noiurhč dali' incasso d'assegni, cam-biali e coupons, v.irso '/»% di provig-gione. c.) accorda a\ suni committenti la facolta di depositare effetti di qvahiasi sper.it e ne cura gratis l'incasso di coupons alta scadenza. La Filiale della Banca Union (Nczlone Hlorol) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commisstone, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercatuie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warranls 11 iTTT'r i- II l|i II IIIMIIHBMI. Na znanj e Mi nemamo nobene podružnice in naSa produjal niča se nahaja samo v Dobllngu ; vse enako zvoneča naznanila so sama posnemanja. Slavnomu občinstvu svarilo! Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga. Obiska za gospode za pomlad in poletje cm p, rujave, sive, čokoladne, modre barve, ; melirane in sploh v najmodernejših barvah in dt-nisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah. Vsaka obleka prve vrste for 3.16 in visoko « « n 4-15 iz najfinejše volne « Q1B Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 for. 75 n. (Kamgarn) SUKNO je navil« nezaslišane CENOSTI dobro in tmežno, najmanj dvakrat toliko vred. To blaflfo prostoja se izvrstno tudi Za Ženske in moške za dežne plašče, za krila in spalno haljine. 11 — 12 Naj torej vsak naroČi brez skrb«, saj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno zg bo. — RaZem tega se zaveŽem vsakemu denar povrnoti, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pričakovuti. — Odpošilja se le proti poliijatvi denara naprej al' pa »roti poštnemu povzetju in je treba nar. čil,i |>ri sodinjsko vknjižeiiej firm i Exuort- Waarenhaus zur „Austria", hVien, Ober-DlibUng, Mariengasse 31, v vlastitej hiši. MjsMnmaaK g m —B——— i Kisla voda, kopelišče PADENCE. vini« j;.ku obiln >nu'ro-Ilililoii-kiHlIiioi, tiaro-ji' kiiNi 8ii doku- , , . 't" j'' "Kljeun- .. drtl >Lithlon< pri » 11 f1,1 X f ir 'in kih Imiu- •Jcii 'kU Ik i, ^^ L ciu.ih iiuibtiljfo llHIMII. III II- ^ ,,ijtf,,voju lili*'Ml n> r».d- Z1 t ilrin ilu. nn>ik:i kulu vida k l N|H-i'Hikuni pri pr li n, kniiiiijl v J. lSi, m liuijl ti lislvi-cii.i, «lnil lili. braniliurii lniili rti, z ;.t niui. t -loili fnlh liol inili u pri kuiAruli v nlifiu. Knf olil, »tiiiiovniijn, iTdiuvraoija rovstaUrucijii cnn. ^ v r Znlnir i: F. 1'liiut« v Ijuliljunl, p. .s„ll »(ter via Reppa rrw n. A. .Mim/jijl v ti..rl«i v Celju in m«riu»ru. 1-2(1 Mi tiska na V. Doler.ca v Tis-tu.