Gradbeni vestnik • letnik 65 • oktober 2016214 VPLIVI NA BETON MED VGRAJEVANJEM INFLUENCES ON CONCRETE DURING CASTING Marko Glavinič, univ. dipl. inž. grad. m.glavinic@nival-group.com MarkoMark Nival, d. o. o., Pobrežje 6 a, 2284 Videm pri Ptuju izr. prof. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad. andrej.strukelj@um.si Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Znanstveni članek UDK 624.21:691.32 Povzetek l Vsaka podporna konstrukcija opaža mostu se ob obremenitvi opaža z betonom deformira. V našem primeru smo spremljali obnašanje podporne konstrukcije mostu iz tipskih jeklenih profilov, kjer je podajnost podporne konstrukcije praviloma večja kot pri drugih izvedbah podpornih konstrukcij. Ugotavljali smo, ali podajnost podporne konstrukcije opaža negativno vpliva na kakovost prvovgrajene plasti betona v konstrukcijo. V prvi plasti vgrajenega betona v konstrukcijo se namreč zaradi kasnejšega nalaganja zgornjih plasti betona in pomika podporne konstrukcije opaža v primeru, da betoniranje traja tako dolgo, da nastane vezanje betona, po- javijo natezne napetosti, ki bi lahko vodile do nastanka razpok v betonu oziroma do trajnih poškodb betona. S stalnim monitoringom temperature, deformacij in pomikov konstrukcije smo ugotovili, da razpoke v betonu v zgodnjih fazah strjevanja betona sicer nastanejo, vendar lahko nastanejo tudi kasneje, ko je betoniranje končano, konstrukcija pa je podprta z odrom oziroma opažem. Vzrok zanje je bil v preteklosti izključno pripisan podajanju podporne konstrukcije odra med betoniranjem. Poka- zalo pa se je, da lahko nastanejo tudi zaradi drugih vzrokov, ki so tesno povezani s spreminjanjem temperature, krčenjem, lezenjem betona in obliko prekladne betonske konstrukcije. Ključne besede: deformacija, podporna konstrukcija, beton, vgrajevanje betona, most Summary l Every supporting structure of the formwork on a bridge deforms upon loading the formwork with concrete. In our case, we monitored the deformation of the supporting structure of a bridge made of steel beams with standard cross sec- tion, with normally higher flexibility of the supporting structure than with other forms of supporting structures. We were determining any possible negative effect of the flexibility of the supporting structure of sidings the quality of the concrete layer that was built into the structure first. In the first layer of concrete built into the structure, tensile stress can occur due to the later uploading of the upper layers of concrete and deform the supporting structure of the formwork when the casting takes long enough for concrete binding to occur. The tensile stress could lead to cracks or permanent damage to the concrete. With constant monitoring of the temperature, strains and displacements of the construction we determined that cracking of the concrete in early phases of solidifi- cation does occur, and it could also occur later when the concreting is finished and the construction is supported with falsework or sidings. In the past the cause for this was solely attributed to the flexibility of the supporting structure of falsework during casting. However, it has been determined that cracking can occur with changing temperature, shrinkage, creep and with changes in the form of concrete decking structure. Key words: deformation, supporting structure, concrete, concrete casting, bridge Marko Glavinič, Andrej Štrukelj•VPLIVI NA BETON MED VGRAJEVANJEM Gradbeni vestnik • letnik 65 • oktober 2016 215 VPLIVI NA BETON MED VGRAJEVANJEM•Marko Glavinič, Andrej Štrukelj Tehnologija izvedbe podporne konstrukcije opaža iz tipskih jeklenih profilov je v praksi med najpogosteje uporabljenimi, saj se običajno uporablja pri gradnji mostov manjših razponov nad vodotoki ali pri izvedbi nad- vozov nad prometnimi potmi, ki so kljub grad- nji nadvoza pod neprestanim prometom. Pri vgrajevanju sveže betonske mešanice v opaž konstrukcije se takšna jeklena podporna kon- strukcija začne podajati. V času nanašanja betonske mešanice nastajajo na podporni konstrukciji zaradi teže svežega betona izredno velike obremenitve, ki povzročajo relativno ve- like pomike podporne konstrukcije. Betoniranje velikega mostu lahko traja dalj časa, saj je treba v enem taktu betoniranja vgraditi več sto kubičnih metrov betona. Tehnologija vgra- jevanja betona v takšnem primeru predvideva vgrajevanje betona v več plasteh. Ker je čas vgrajevanja betona dolg, lahko v tem obdobju v začetno vgrajeni plasti prihaja do začetka vezanja cementa v betonu, kar se manifestira v obliki zgoščevanja, poviševanja temperature, začetka kristalizacije, pričetka strjevanja in večanja modula elastičnosti. Novovgrajene plasti betona zaradi svoje teže in podajnosti podporne konstrukcije v prvovgrajeni plasti betona povzročajo natezne obremenitve in s tem možnost nastanka razpok v prvovgrajenih plasteh betona. V literaturi je varen in dovoljen pomik podporne konstrukcije opaža omejen z l/2000 + 2 cm, pri čemer l predstavlja razpon med podporami podporne konstrukcije. Ker je navedeni pogoj preveč omejujoč za podporne konstrukcije večjih razponov, je dovoljen sicer tudi večji pomik podporne konstrukcije, ki je skrajno omejen z l/300, vendar je za takšen pomik treba izvajati posebne varnostne ukrepe: treba je pravilno vgrajevati beton v opaž konstrukcije in namenjati posebno pozornost prednapetim armiranobetonskim konstrukcijam, kjer se pri prednapenjanju konstrukcije lahko pojavi t. i. efekt odra [SETRA, 1989]. Efekt odra je po- jav nastanka nateznih napetosti v zgornji coni konstrukcije, ko se ob prednapenjanju konstrukcije po razbremenitvi podporna kon- strukcija želi vrniti v prvotno, nedeformirano stanje. 1.1 Zgoščevanje in strjevanje betona V kemiji cementa termin hidratacija po- meni spremembe, ki se zgodijo, če cement zmešamo z vodo. Po tem se začnejo odvijati zapletene kemične reakcije. Zmes cementa in vode ob prisotnosti mineralnega agregata spreminja svoje stanje od visoko viskozne tekočine do materiala z visoko tlačno trdnost- jo. Proces imenujemo v prvi fazi zgoščevanje betona, ki pomeni značilno večanje gostote betona [Wischers, 1981]. Ločimo različna poimenovanja betona glede na njegovo sta- rost. Sveži beton je beton, v katerem se še ni začel postopek zgoščevanja. Beton v času od vgrajevanja v opaž konstrukcije do pričetka strjevanja imenujemo zeleni beton, medtem ko beton po pričetku strjevanja do takrat, ko tem- peratura betona v fazi strjevanja prične padati, imenujemo mladi beton [Thienel 2008]. 1.2 Krčenje in lezenje betona Po vgradnji betona v opaž konstrukcije se sčasoma v betonu pojavi krčenje, kasneje tudi lezenje betona. Gre za zapletena, medse- bojno povezana in zelo pomembna pojava v betonu armiranih in prednapetih konstrukcij. Krčenje je napetostno neodvisen časovni po- jav, medtem ko je lezenje napetostno odvisen časovni pojav [Lopatič, 2012]. Krčenje in lezenje sta dolgotrajna pojava v betonu, ki sta oba neposredno povezana s spreminjanjem vlage v betonu in nastajanjem mikrorazpok. Krčenje betona se v betonu odraža kot zmanjšanje volumna betona v odvisnosti od časa in se pojavlja v glavnem zaradi sušenja betona. Pri linijskih betonskih konstrukcijah se krčenje betona v betonu samem odraža kot povišanje tlačnih napetosti betona [Hav- lásek, 2016]. Lezenje betona je plastični pojav v betonu zaradi obremenitev betona z dolgotrajno obtežbo. Ločimo osnovno lezenje betona in lezenje betona v času sušenja betona. Osnovno lezenje betona nastaja pri premikanju vode v kapilarnih porah v ce- mentni pasti oziroma zaradi kontinuiranega nastajanja mikrorazpok v kontaktni coni agre- gata in cementne paste. Lezenje betona v času sušenja betona nastaja zaradi sušenja betona. Premikanje vode v kapilarnih porah betona pri tlačnih napetostih je reverzibilno odvisno od naraščanja ali padanja oblike napetosti. Pojav lezenja betona ima velik vpliv na trdnost in obliko betona pri armi- ranih in prednapetih betonskih konstrukcijah [Shariq, 2016]. 1.3 Razvoj temperature in napetosti v betonu Pri zgoščevanju in strjevanju betona je tem- peratura betona zelo pomemben dejavnik. Obstajajo številne študije, kako temperatura vpliva na lastnosti betona, kot so tlačna trdnost, avtogene deformacije, relativne spre- membe vlage, krčenje in lezenje betona. Re- zultati spremljanja lastnosti betona v labora- torijskem okolju se lahko bistveno razlikujejo od dejanskih lastnosti betona, ki je vgrajen 1•UVOD Slika 1•Razvoj napetosti in temperature v betonu v odvisnosti od časa, iz česar razberemo, da je Slika 1•maksimum tlačnih napetosti dosežen pri maksimumu temperature [Heinzelmann, 2010] Gradbeni vestnik • letnik 65 • oktober 2016216 v naravnem okolju [Peng, 2015]. Pri velikih betonskih konstrukcijah je treba spremljati temperaturo betona od vgradnje do konca strjevanja. Razpoke, ki nastanejo v tem času, so namreč lahko nevidne prostemu očesu, vendar v času uporabe konstrukcije naraščajo in s tem bistveno slabšajo kakovost betona [Schackow, 2016]. 2•OPRAVLJANJE MERITEV V fazi strjevanja betona se temperatura be- tona povišuje, povečevati se začne modul elastičnosti in pojavijo se tlačne napetosti. Po določenem času temperatura betona doseže maksimum. Sledi ohlajevanje betona in nad krčenjem betona začne prevladovati lezenje betona. S slike 1 je razvidno, da v tej fazi tlačne napetosti v betonu začnejo padati. V nadaljevanju procesa ohlajevanja betona se togost betona povečuje, v določeni točki so na- petosti nič oziroma tlačne napetosti preidejo v natezne napetosti, ki ob čezmernem povišanju vodijo do nastanka razpok, povzročenih z lezenjem betona. V teoriji, v fazi zgoščevanja in strjevanja betona, lahko govorimo o dveh točkah, kjer so napetosti enake nič – slika 1. Spremljanje meritev smo izvajali na konkretnem objektu, in sicer na mostu na odseku AC A4 Slivnica–Gruškovje na cesti 0093-1, 5-7 v km 2 + 657,2, za katerega je bila izdelana pro- jektna dokumentacija. Most ima označbo 5-7 in je bil zgrajen v kraju Tržec pri Ptuju. Statična zasnova nosilne konstrukcije novega mostu je pravokotni monolitni prednapeti integralni okvir AB s svetlo odprtino 24,20 m. Prekladna kon- strukcija okvirja je polna plošča, široka 6,0 m, z ločno oblikovanim intradosom spremenljive de- beline od 0,65 m na sredini razpona do 1,20 m na stiku z opornikom. Na ploščo sta priključeni 1,75 m široki stranski konzoli debeline 0,25 m na prostem robu in debeline 0,35 m na vpetem robu. Plošča mostu je ojačena s 13 kabli za prednapenjanje. Vsi kabli so enake nosilnosti, in sicer 15 pramen s presekom 150 mm2 (presek enega kabla je 22,5 cm2). Vsak kabel je napet s silo Vn = 3.135 kN. Opornika sta po 1,00 m debeli steni višine 2,36 m, temeljeni plitvo, na talni plošči dimenzij 4,85 x 7,10 m/1,00 m. Opornika sta široka 6,60 m, vzporedna krila so debela 0,30 m ter sestavljajo s steno in temeljno blazino podporo, v katerega je pre- kladna konstrukcija polno vpeta. Opaž prekladne konstrukcije je bil sestavljen iz opažnih plošč dolžine 200 cm in širine 50 cm, položenih v vzdolžni smeri objekta. Celotni opaž je bil podprt z nosilci H20 top na razmiku 50 cm. Ker je bila spodnja ploskev prekladne konstrukcije v ločni izvedbi, so bili nosilci podprti s šablonami, ki so ležale na sekun- darnih jeklenih vzdolžnih nosilcih HEB400. Sekundarni nosilci HEB400 so bili nameščeni prečno na primarne nosilce HEB500 in so služili enakomernemu prenosu obtežbe na celotno podporno konstrukcijo. Sekundarni nosilci so bili postavljeni na razdalji 2,00 m in so ležali na primarnih kontinuiranih jeklenih nosilcih HEB500. Primarni nosilci HEB500 so bili postavljeni na razdalji 1,50 m in so bili sidrani v opornika na vsaki strani konstrukcije, dodatno so ležali na začasnih podporah prvot- Slika 2•Podporna konstrukcija mostu, na katerem smo opravljali meritve, iz jeklenih nosilcev HEB500 Slika 3•Shematski prikaz izvedbe merilnikov temperature in deformacij z optičnimi vlakni, ki smo jih Slika 3•uporabili za opravljanje meritev Slika 4•Optični senzor za merjenje deformacij, ki smo ga namestili v spodnji coni konstrukcije Slika 4•na sredini razpona prekladne konstrukcije Marko Glavinič, Andrej Štrukelj•VPLIVI NA BETON MED VGRAJEVANJEM Gradbeni vestnik • letnik 65 • oktober 2016 217 nega mostu (slika 2). Ena začasna podpora je bila od opornika 1 oddaljena 2,40 m, medtem ko je bila druga začasna podpora od opornika 2 oddaljena 4,00 m. Na mostu smo opravljali meritve deformacij in temperature v betonu od trenutka vgrajevanja betona v opaž do zaključka prednapenjanja konstrukcije ter meritve povesa konstrukcije. Ves čas izvajanja meritev po zaključku vgrad- nje betona je bil beton konstrukcije skrbno ne- govan – pokrit s kopreno in folijo, temperatura betona na površju pa je bila uravnavana z vodo. Zunanje temperature se med oprav- ljanjem meritev niso spustile pod 0 °C. Za meritve deformacij in temperature smo upo- rabili merilno tehniko na osnovi optičnih vlaken, katerih delovanje temelji na načelu Braggove rešetke. Braggova rešetka je občutljiva za deformacije in spremembe tem- perature [Silva, 2016]. Kot je razvidno s slike 3, merilni del senzorja, ki deluje po tem načelu, predstavlja kos optičnega vlakna dolžine nekaj milimetrov, v katerega je z intenzivno svetlobo UV zapisan periodični vzorec, ki za določeno valovno dolžino svetlobe deluje kot zaporedje velikega števila polprepustnih zrcalc. Pri pre- hodu svetlobe skozi tako izdelani senzor se svetloba te valovne dolžine odbije, svetloba preostalega dela spektra pa preide skozi tak senzor praktično neovirano. Če tak senzor raztegnemo ali skrčimo, se razdalja med periodičnimi poškodbami optičnega vlakna, ki predstavljajo sistem polprepustnih zrcalc, spremeni. Zato tako deformirani senzor odbije svetlobo z drugačno valovno dolžino kot v neobremenjenem stanju. Pomike smo merili z induktivnimi merilniki, ki delujejo po načelu spreminjanja induk- tivnosti tuljave zaradi pomikanja pomičnega jedra. Induktivna merilnika smo namestili na posebej pripravljeno začasno konstrukcijo, ki je bila popolnoma neodvisna od podporne konstrukcije objekta in je bila postavljena na rečno dno. Slika 5•Optični senzor za merjenje temperature v spodnji coni konstrukcije, ki smo ga namestili Slika 5•ob oporniku 1 Temperaturo v betonu smo z optičnimi meril- niki temperature (merilnik temperature je razviden na sliki 5) merili na treh nivojih na sredini opornika 1, in sicer v spodnji coni kon- strukcije, v sredini konstrukcije in v zgornji coni konstrukcije. Pomike konstrukcije smo zaradi lastne teže svežega betona ob vgrajevanju in posledično podajnosti podporne konstruk- cije opaža merili v dveh točkah (na levem in desnem robu prereza konstrukcije) na spodnji strani konstrukcije v sredini razpona prekladne konstrukcije pri 12,10 m od opornika 1. De- formacije v betonu (merilnik deformacij je razviden na sliki 4) smo merili v spodnji coni betona na desnem robu prereza konstrukcije, gledano v smeri Gruškovjega, prav tako na sredini razpona konstrukcije pri 12,10 m od opornika 1. Lokacije namestitve merilnikov temperature, deformacij in pomikov lahko vidimo na sliki 6. Na razvoj temperature v betonu sta imeli vpliv temperatura betona ob vgradnji betona in zunanja temperatura, in sicer predvsem na temperaturo betona v zgornji coni konstruk- cije. Temperatura je v betonu začela naraščati 3•REZULTATI Slika 6•Namestitev treh senzorjev temperature ob oporniku, senzorja deformacij v sredino razpona Slika 6•prekladne konstrukcije in namestitev dveh induktivnih merilnikov na spodnjo stran Slika 6•konstrukcije objekta VPLIVI NA BETON MED VGRAJEVANJEM•Marko Glavinič, Andrej Štrukelj Gradbeni vestnik • letnik 65 • oktober 2016218 po petih urah po začetku vgrajevanja betona v opaž konstrukcije. Kot je razvidno s slike 7, je temperatura be- tona v skladu s pričakovanji najvišjo vrednost dosegla v srednji coni konstrukcije, in sicer okrog 61 °C. V spodnji coni konstrukcije, ki ni bila izpostavljena soncu, se je temperatura najmanj povišala. Krivulja razvoja tempera- ture v spodnji coni konstrukcije je bistveno bolj zvezna kot krivulja razvoja temperature v zgornji coni konstrukcije, ki je bila izpostav- ljena vplivom zunanje temperature in zu- nanjega segrevanja betona konstrukcije. S poviševanjem temperature po petih urah od začetka vgrajevanja betona v opaž konstruk- cije se je beton pričel strjevati. V času od začetka vgrajevanja betona v opaž do prevoja krivulje temperature govorimo o zgoščevanju betona. Pomiki konstrukcije zaradi podajnosti Slika 7•Diagram razvoja temperature od začetka vgrajevanja betona Slika 7•v opaž konstrukcije do zaključka prednapenjanja konstrukcije: Slika 7•v zgornji coni konstrukcije – temp. zgoraj [°C], Slika 7•v srednji coni konstrukcije – temp. sredina [°C], Slika 7•v spodnji coni konstrukcije – temp. spodaj [°C], Slika 7•zunanja temperatura na soncu – temp. zunaj [°C] Slika 8•Pomiki konstrukcije od začetka vgrajevanja betona v opaž Slika 8•konstrukcije do zaključka betoniranja konstrukcije Slika 9•Deformacije od zalitja senzorja deformacij z betonom do Slika 9•zaključka betoniranja Slika 10•Pomiki konstrukcije in deformacije v betonu podporne konstrukcije, ki smo jih izmerili z induktivnimi merilniki so bistveno naraščali v času vgrajevanja druge plasti betona, in sicer med 1. in 3. uro po začetku vgrajevanja be- tona v opaž konstrukcije – razvidno s slike 8. Pomiki konstrukcije so povezani s podajnostjo podporne konstrukcije zaradi povečevanja obremenitev podporne konstrukcije ob nala- ganju mase svežega betona. Po zaključku nalaganja mase svežega betona se pomiki konstrukcije niso več povečevali oziroma so se zaradi krčenja betona in ločne izvedbe konstrukcije celo minimalno zmanjšali. Kot je razvidno s slike 9, so bile deformacije, ki smo jih izmeril z merilnikom deformacij, od začetka zalitja senzorja do konca betoniranja objekta natezne, saj je deformacija podporne konstrukcije v betonu konstrukcije povzročala natezne napetosti. Ker vgrajeni beton v prvih petih urah v konstrukciji še ni bil v fazi strjeva- nja, se je vsako čezmerno natezno napetostno stanje v betonu ob merilcu deformacij hipno zmanjšalo, saj se senzor v mehkem betonu še ni mogel povsem zasidrati. Po pričetku strjevanja betona in pojavu sušenja betona in z njim povezanim krčenjem betona so v be- tonu v skladu s teorijo začele nastajati tlačne napetosti, ki jih je naš merilnik deformacij v betonu tudi zaznaval kot tlačne deformacije. Tlačne deformacije so naraščale sorazmerno z naraščanjem temperature v betonu. Po začetku ohlajevanja betona so tlačne defor- macije pričele padati, saj je nad krčenjem betona prevladovalo lezenje betona, ki bi bilo še bistveno bolj izrazito, če bi konstrukcijo razopažili. Zaradi ločne oblike konstrukcije sta sušenje betona in z njim povezano krčenje betona povzročili, da se je pritisk konstrukcije Marko Glavinič, Andrej Štrukelj•VPLIVI NA BETON MED VGRAJEVANJEM Gradbeni vestnik • letnik 65 • oktober 2016 219 na podporno konstrukcijo zmanjšal, kar se je odrazilo z zmanjšanjem povesa podporne konstrukcije za ca. 2,1 mm. Po 12 urah od začetka vgrajevanja betona v opaž konstrukcije se je pričelo pojavljati lezenje betona, ki je upočasnilo nastajanje tlačnih napetosti zaradi krčenja betona, kar je na diagramu pomikov mogoče videti. Opazno je namreč, da je v točki  na sliki 10 prišlo do ustavljanja dvigovanja opažne konstrukcije. Pomiki so se umirili do trenutka, označenega s točko  na sliki 10, ko so se očitno v betonu pojavile razpoke, ki so povzročile povečanje obremenitve na opaž, kar se je ponovno odrazilo na manjšem povečanju povesa konstrukcije. Ker je bilo krčenje v tem času še vedno intenzivno, so od točke  na sliki 10 naprej tlačne deformacije še vedno naraščale, a počasneje kot v času pred točko . Intenzivnost krčenja se je po 35 urah (točka  na sliki 10) počasi umirjala do te mere, da so se tlačne deformacije v betonu zaradi lezenja začele zmanjševati, kar se je odrazilo pri povečanju povesov konstrukcije. Ker t. i. mladi beton ni sposoben prevzemati nateznih napetosti, so se pri tem pojavile razpoke v območju okrog senzorja deforma- cij (točka  na sliki 10). To se na diagramu deformacij kaže kot zmanjšanje vpliva lezenja in ponovno intenzivnejši vpliv krčenja, kar je na diagramu pomikov ponovno vidno kot umirjanje povečanja povesa opaža. Od točke  naprej na sliki 10 je zaradi prerazporeditve napetosti v betonu v signalu senzorja ponovno mogoče zaslediti prevladujoč vpliv lezenja betona in v trenutku, označenem s točko  na sliki 10, ponoven pojav razpoke, ki je tokrat nastala tako blizu senzorja deformacij, da je povzročila skok v diagramu deformacij, kjer so se hipno povečale tlačne deformacije. V tem primeru je pri podrobnem pregledu diagrama pomikov konstrukcije mogoče opaziti skok (hipno povečanje povesa). Zanimivo je, da ti pojavi časovno sovpadajo s povišanjem tem- perature na soncu, ki je v tem obdobju izrazito nihala, in sicer od + 6 °C zjutraj do + 38 °C pri dogodku, označenem s , in od +1 °C zjutraj do 28 °C pri dogodku, označenem s  na sliki 10. To lahko razložimo tako, da izrazito povišanje temperature v relativno kratkem časovnem obdobju v zgornji coni prekladne konstrukcije povzroči ekspanzijo betona, kar rezultira v spodnji coni v povečanju nateznih obremenitev, to pa povzroča tvorbo razpok. Slika 11•Končna podoba mostu, na katerem smo opravljali meritve Glede na teorijo in opravljene meritve na kon- kretnem objektu ugotavljamo, da se postopek strjevanja betona prične po petih do šestih urah po začetku vgrajevanja betona v opaž konstrukcije. V času od začetka vgrajevanja betona do pričetka strjevanja betona govorimo 4•SKLEP o t. i. zelenem betonu, v katerem se odvija zgolj proces zgoščevanja. Začetek strjevanja betona je povezan s hitrim naraščanjem temperature v betonu in nastajanjem tlačnih napetosti, ki so povezane s krčenjem betona. Tezo, da povečanje obremenitev na opažni konstrukciji, ki je podprta s fleksibilnim odrom, pri dodajanju betona v več plasteh lahko povzroči razpoke v spodnjih slojih betona, lahko le delno potrdimo. To drži, če od začetka betoniranja prve plasti betona do zaključka nanašanja zadnjega sloja betona mine toliko časa, da se v tem obdobju spodnje plasti betona začnejo vezati oziroma strjevati. Če je betoniranje zaključeno v času do pet ur oziroma maksimalno do šest ur, je možnost, da bi razpoke nastale VPLIVI NA BETON MED VGRAJEVANJEM•Marko Glavinič, Andrej Štrukelj Gradbeni vestnik • letnik 65 • oktober 2016220 zaradi deformacije odra konstrukcije opaža, zelo majhna. Kontinuirano hkratno opazovanje pomikov konstrukcije, ki leži na odru, deforma- cij v betonu, temperature v različnih slojih in zunanje temperature je privedlo do dodatnih ugotovitev, ki s pravilno obrazložitvijo merilnih rezultatov pojasnjujejo zelo zanimive pojave v zgodnjih obdobjih strjevanja betona. Dejansko lahko razpoke v spodnji coni betona, ko je ta še v opažu, lahko nastajajo, a so vzroki zanje povsem drugje, kot je bilo mišljeno na začetku. Marko Glavinič, Andrej Štrukelj•VPLIVI NA BETON MED VGRAJEVANJEM Meritve so pokazale, da se lahko deformacije in pomiki v času, ko na opažno oziroma odr- sko konstrukcijo ne dodajamo več dodatnih bremen, še po nekaj dneh precej spreminjajo. Pojavljati se lahko začnejo razpoke, lahko se poveča in zmanjša poves odrske konstrukcije in s tem tudi betonske konstrukcije, ki v fazi, ko je trdnost betona še relativno majhna, pomikom odra še v celoti sledi. Zelo velik vpliv imata temperatura in osončenost konstrukcije, prav tako tudi reološki pojavi v betonu, ki so lahko v zgodnjih fazah naraščanja trdnosti betona zelo intenzivni in prav tako odvisni od temperature. S sodobnimi merilnimi postopki, ki omogočajo neprestani monitoring tempera- ture, deformacij in pomikov, je mogoče vse te pojave natančno izmeriti in rezultate meritev kasneje natančno analizirati. Nastanek razpok med strjevanjem betona v opažu torej lahko pripišemo različnim vzrokom in ne zgolj po- dajanju fleksibilne podporne konstrukcije odra med betoniranjem. Havlásek, P., Jirásek, M., Multiscale modeling of drying shrinkage and creep of concrete, Elsevier, Cement and Concrete Research 85, 55–74, Praga, Češka republika, 2016. Lopatič, J., Betonske konstrukcije I, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija, 2012. Peng, L., Zhiwu, Y., Fengq, G., Ying, C., Peiwei, S., Temperature response in concrete under natural environment, Elsevier, Construction and Building Materials 98, 713–721, Changsha, Kitajska, 2015. Schackow, A., Effting, C., Gomes R. Itamar, Patruni Z. Isabeli, Vicenzi Felipe, Kramel Camila, Temperature variation in concrete samples due to cement hydration, Elsevier, Applied Thermal Engineering 103, 1362–1369, Santa Catarina, Brazilija, 2016. Heinzelmann, C., Rissmechanik in dicken Stahlbetonbauteilen bei abfließender Hydratationswärme, Bundesanstalt für Wasserbau, Karlsruhe, Nemčija, 2010. SETRA, Le Khac V., Limitation de la deformation des ouvrages provisoires sous le poids du beton frais, Centre des Techniques d’Ouvrages d’Art, Bagneux, Francija, 1989. Shariq, M., Prasad, J., Abbas, H., 2016 Creep and drying shrinkage of concrete containing GGBFS, Elsevier, Cement and Concrete Composites 68, 35–45, Aligarh, Indija, 2016. Silva, E. R., Franco, M. A. R., Neves, T. P. Jr., Bartelt, H., Pohl, A. P. A., Numerical and experimental analysis of the modulation of fiber Bragg gratings by low-frequency complex acoustic waves, Optical Fiber Technology, Elsevier, Optical Fiber Technology 30, 17–22, Curitiba, Brazilija, 2016. Thienel, K. -Ch., Werkstoffe des Bauwesens Festbeton, Institut für Werkstoffe des Bauwesens, Universität München, Fakultät für Bauingenieur- und Vermessungswesen, München, Nemčija, 2008. Wischers, G., Ansteifen und Erstarren von Zement und Beton, Deutscher Beton und Bautechnik Verrein, Düsseldorf, Nemčija, 1981. 5•LITERATURA