AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 29
Utvare in dejstva
Glavne misli iz referata g. Pavla Fajdiga na sestanku zaupnikov SKD-SLS dne 19. t. m. v Buenos Airesu.
Zgodovina naše politične emigracije ec ne pričenja 5. maja 1945, temveč 6. aprila 1941. Brez nacističnega napada ha Jugoslavijo ta država ne bi razpadla in no bi imeli komunistične revolucije. Brez komunistične revolucije in njenih posledic pa ne bi bilo naše politične emigracije.
Lahko bi kdo dejal, da bi mogle biti posledico komunistične revolucijo pri nas drugačno, kakor so. Vsi vemo, da bi bile, kar se nas, našega slovenskega nereda tiče, drugačno, kakor so. Komunistična revolucija na slovenski zemlji je namreč tudi potekala drugače, kakor so si jo zamišljali komunisti. 'Naš odpor proti komunizmu je bil totalen, zmaga komunizma je bila na naši zemlji — če ne bi bilo posega od zunaj — nemogoča. Slovenski komunistični gverilci so pred zmagovitimi domobranskimi bataljoni begali po gozdovih eem in tja in se pred njimi zatekali v zavetje čez mejo v Beli krajini v sosednjo Hrvatsko. Dogajalo se je podobno, kakor se dogaja danes v Vietnamu, ko ge komunistična gverila zateka pred a-meriško in južnovietnamsko premočjo čez mejo v zavetje sosednjih držav. r Samo poseg od zunaj, na katerega mi nismo mogli vplivati, niti ga preprečiti — ne delajmo si utvar in ne obtožujmo, vsaj naših, slovenskih politikov ali vojakov ne, da tega in tega ftiso storili, da so to in to opustili, da so tega in tega krivi — danes, po 25 letih — ko je dejansko že mogoče dovolj jasno spoznati in videti vso perspektivo zgodovinskih dogajanj med drugo svetovno vojno — pravim, ne obtožujmo, da smo mi ali pa so naši slovenski voditelji krivi, da se je komunistična revolucija končala drugače, kakor pa smo si želeli.
Postavim namreč vprašanje: ali so imeli pred in med drugo svetovno vojno vsi srednjeevropski slovanski narodi: Poljaki, Čehi, Slovaki, Hrvati, Srbi, Bolgari — ali smo imeli vsi, z nami, Slovenci vred, nesposobne in narodno nezavedne politične voditelje, da je potem njihove narode pregazila sovjetska rdeča armada s svojimi tanki? Da, imeli nismo makiavelističnih politikov!
. Tudi pri nas v Sloveniji in po ostali Jugoslaviji se komunistični režim, kljub razmeram, v katere je bila Jugoslavija pahnjena po nacističnem napadu, ne bi mogel ustoličiti, če Titu ne bi na oblast pomagala sovjetska Rdeča armada s svojimi tanki. Saj vendar ostaja neizpodbitno dejstvo, da ves čas vojne glavnina Titove komunistične gverile ni mogla razviti svojih akcij izven goratih skrivališč v Bosni. Vsa zavezniška vojaška pomoč Titu ni zadostovala, da bi mogel sam prodreti v Beograd in zavladati nad jugoslovanskimi narodi.
Neizpodbitno dejstvo je, da se brez intervencije sovjetske Rdeče armade v Jugoslaviji: ne srbski Nedičevi vojski, ne četnikom, ne drugim protikomunističnim skupinam — in pri nas v Sloveniji, slovenskim domobrancem, ne bi bilo treba umakniti iz domovine.
-Središče sveta med drugo svetovno vojno ni bila Ljubljana, kakor ni bil Zagreb in ne Beograd. Prav taka ni bila središče sveta Praga in ne Varšava in ne Sofija, pa tudi ne Pariz ali Dunaj ali Rotterdam ali Oslo. Iz Washing-tena, Londona in Moskve gledajo na Evropo kot celoto, če kdaj, smo lahko to že ugotovili v naših 25 letih emigracije in s to strani Atlantika. Saj že sami pri sebi ugotavljamo, da se nam zdi Evropa ena zaokrožena celota, lep mozaik maihnih držav, ki tvorijo enoto. Zaveznikom zunaj Evrope jo šlo — to je povsem razumljivo — za rešitev Evrope izpod Hitlerjevega škornja, Evropo, ne to in ono določene državico.
Drug problem je, da sta se zahodni velesili pustili ujeti v sovjetske komunistične propagandne mreže in sta vzhodno polovico Evrope prepustili „o-evoboditvi“ sovjetom.
Nas komunizem ni preslepil. Ni preslepil večine slovenskega naroda. Zato smo imeli vaške straže, smo imeli četnike in naše slovenske domobrance.
ESLOVENIA! 1LIBRE
BUENOS AIRES 23. julija 1970
DVE OBLETNICI
ATOMSKI IN VESOLJNI VEK
Pred 25 leti, 16. julija 1945, so I Amerikanci v Alamogordo v New Me-[ xico izvršili prvi atomski poskus, človeštvo je stopilo v atomski vek.
Od tistega usodnega dne, po katerem "sta prvi atomski bombi padli na ljudi v Hirošimi in Nagasaki na Japonskem, komaj mesec dni zatem, se je do danes v vojaških skladiščih velesil nakopičilo na tisoče vodikovih bomb, katerih vsaka je najmanj 50-krat močnejša' od prvih dveh odvrženih atomski!!“ bomb.
Atomski klub, ki so ga odprle ZDA z ^razstrelitvijo prve vodikove bombe noyembra. 1952 na otočju Eniwetek na Pacifiku, ;e hitro narastek ZSSR je eksplodirala svojo prvo vodikovo bombo avgusta 1953, Anglija maja 1957, Kitajska junija 1967 in Francija avgusta 1968.
Nevarnost atomske vojne grozi človeštvu, toda ravno ta nevarnost je doslej rešila človeštvo pred grozotami tretje svetovne vojne.
V minulih 25 letih sta se Zahod in Vzhod sprla v Berlinu, na Koreji, na Bližnjem vzhodu in v Indokini. Toda velesile se niso upale prestopiti zadnje stopnice v prepad, ko bi začele leteti
med kontinenti rakete z atomskimi naboji.
Najresnejša taka nevarnost je bila oktobra 1962, ko so se ZDA uprle sovjetski zalogi raketnih izstrelkov na Castrovi Kubi. Moskva je rakete umaknila.
Toda atomska doba prinaša človeštvu tudi svoje dobrine. Atomske elek- ; trlčne centralo osvetljujejo in ogreva- j jo z električnim tokom mesta, atomski j reaktorji poganjajo motorje letalonosilk, podmornic, prevoznih ladij in ledolomilcev. Izdelujejo se načrti za atomske raketne motorje, za nove polete v vesolje.
Druga obletnica, ki jo je svet obhajal 20. julija t. 1. je bila prva obletnica prihoda prvega človeka na Luno.
Lansko leto, 20. julija 1969, sta ameriška astronavta Armstrong in Aldrin, medtem ko je Collins ostal v krožnem poletu okoli Zemljinega satelita, kot prva Zemljana stopila na Lu- i no. Ves svet je bil združen v eni misli j in želji: obema je čestital in obema želel srečno vrnitev na Zemljo.
Začela se je prava vesoljska doba, v kateri stoji človek pred neštetimi novimi odkritji na vseh toriščih znanosti.
BOM IN MOSKVA SE POGAJATA
ZAVEZNIKI PODPIRAJO BRANDTA
Prihodnji ponedeljek, 27. t. m. je predviden začetek pogajanj med Moskvo in Bonnom za sklenitev prve nenapadalne pogodbe med obema državama po drugi svetovni vojni. Zadnjo tako pogodbo je za nacistično Nemčijo podpisal Hitlerjev zunanji minister Ribbentrop, za Moskvo pa Stalinov zunanji minister Molotov, leta 1939.
Če bo do nove nenapadalne pogodbe prišlo, bo ta prva, sklenjena med eno izmed članic NATO in Sovjetsko zvezo.
Brandtov zunanji minister Scheel je bil predhodno na posvetih v Londonu in Washingtonu. V obeh prestolnicah so odobrili Brandtovo politiko na-pram Moskvi.
V zvezi s predvidenimi pogajanji med Moskvo in Bonnom, katerih izid je negotov, opazovalci ugotavljajo, da se Moskva še 25 let po koncu vojne boji Nemčije ter se zato tako trdovratno zavzema za ohranitev sedanjega stanja v Srednji Evropi, se pravi, ohranitev deljene Nemčije.
Ves čas po vojhi sovjeti označujejo
Zahodno Nemčijo kot državo „maščevalcev“, ki se noče odreči novemu spopadu z ZSSR.
Zahodncnemški socialistični predsednik Brandt je v zadnjih mesecih poskušal izboljšati odnose tudi med Zahodno Nemčijo in vzhodnoevropskimi sovjetskimi sateliti. Moskva te poskuse soremlja z veliko nevoljo in strahom. Najgloblji prodor je Brandt napravil v Romunijo, sedaj namerava isto storiti tudi s Poljsko.
Scheel bo predvidoma prišel v Moskvo 26. julija, naslednji dan pa bo začel pogajanja s sovjeti. Brandt je vnaprej opozoril Moskvo; da bo njegova vlada zadržala ratifikacijo nenapadalne pogodbe, če bo do nje prišlo, dokler ne bo ZSSR zagotovila izboljšanja pogojev v Zahodnem Berlinu.
Med Zahodno Nemčijo in Poljsko se bodo pogajanja za podobno pogodbo začela predvidoma že ta teden, vendar nameravajo Poljaki pogajanja zavleči tako dolgo, dokler ne bo pred podpisana nenapadalna pogodba med Zahodno Nemčijo in ZSSR.
\ Moskvi bo ostalo vse pri starem
VRHOVNI SOVJET „VOLI“
Centralni komite sovjetske KP je pretekli teden sklical na zasedanje tkim. Vrhovni sovjet (sovjetski parlament), ki šteje 1517 „poslancev“ ter mu predložil v odobritev dve zunanjepolitični resoluciji, v katerih obsoja ZDA.
V resoluciji, ki se nanaša na položaj na Bližniem vzhodu, sovjetska par-tiia ne omenja nedavnih ameriških predlogov za premirje, na katere Moskva uradno sploh ni odgovorila, pač pa trdi, da, se razmere bližajo eksploziji. Polo-žai da re slabša vsled „izraelske napadalnosti :n njenih imperialističnih zaščitnikov“ ter obtožuje Izrael, da se bori ne samo za svojo varnost temveč tudi zato, da bi obdržal okunirana arabska področja. „Imperialistične sile,
Zato smo imeli svojo, slovensko narodno vojsko.
Dva zločina, ki tvorita okvir vsem ostalim zločinom slovenskih komunistov, nosi slovenski del svetovnega komunizma na vesti: začel je svojo protinarodno revolucijo med okupacijo, v zavetju tujca in Izvršil je največji bratomor v slovenski zgodovini. Do konca sveta si ne bo mogel umiti krvavih rok.
Ob srebrni a žalostni obletnici tistih dogodkov se z vso pieteto klanjamo vsem slovenskim žrtvam komunizma. Slava, jim!
predvsem ZDA, nosijo vso odgovornost za nevaren položaj na Bližnjem Vzhodu,“ zaključuje resolucija.
V drugi resoluciii, ki jo je predložil sovjetski ideolog Mihail Suslov, pa sovjetska partija trdi, da je položaj v Indokini dosegel ..novo nevarno stopnjo vsled ameriške intervencije v Kambodži.“
Vlada ni pedala nobenega politič-neg poročila, kakor je bila doslei na-j vada no, poletnih zasedanjih Vrhovnega sovjeta.	,'ih
Nato so se v Vrhovnem sovjetu šli volitve ter znova „izvolili“ na niihovo, dosedanje ooložaie Kosygina, Podoor-nyja in vseh 93 članov sovjetske vir de.
šef sovjetske partije Leonid Brež-niev. ki s Kosvginom in Pcdgomvjem tvori kremeljski triumvirat, je bil seveda tudi znova izvoljen no svoj edini izvenperliiski položaj, v članstvo previdna Vrhovnega sovjeta, ki ..vodi državo med posameznimi zasedanji. Vrhovnega sovjeta“.
Kosygin, ki ie formalno na prvi seji Vrhovnega sovieta podal ostavko celotno 93 članske sovjetske vlade, je prebral imena natančno istih 93 ministrov, ko je predložil „novo volilno listo“ v odobritev Vrhovnemu sovjetu.
Najstarejša sovjetska veljaka v pre-zidiju sta bivši predsednik Mikojan. in maršal Budjoni.	,
Sinceras condolencias
Con motivo del hondo pesar que aflige a todos los argentinos, por la muerte del ex-p residente, el teniente general don Pedro Eugenio Aramburu, vilmente ase:inado, la asociación Eslovenia Unida, en representación de la comunidad eslovena democrática en la Argentina, ha enviado un mensaje de sinceras condolencias a la esposa del extinto, la señera Sara Herrera de Aramburu. El texto del mensaje dice así:
“En vuestra orfandad por el esposo y padre desaparecido, acompañamos a Usted y a sus hijos en el dolor que tan cruelmente les fuera impuesto, suplicando al Todopoderoso, acepte misericordiosa y benevolentemente el sacrificio de la vida del martirizado e ilustre extinto como ofrenda de una semilla que produzca amor fraterno, respeto mutuo y paz para la Patria.
Rogamos a nuestro buen Padre, además, incluya en su Amor .eterno el alma do Su hijo, vuelto a Su seno y otorgue a Ustedes la gracia do un cristiano consuelo“.
Iskreno sožalje
Spričo globoke žalosti, ki prevzema ves argentinski narod ob smrti bivšega predsednika generala Petra Eygéna Aramburu ja, podlo usmrčenega, je društvo Zedinjena Slovenija v predstaVništvu argentinskih demokratičnih . Slovencev, poslala sožalno pismo ženi pokojnega, ge. Sari Aramburu roj. Herrera. Besedilo pisma se glasi:
„V osirotelosti, ki Vas je prizadela, ob izgubi moža in očeta, se pridružujemo Vam in Vašim sinovom v bolesti, ki Vam je bila tako kruto zadana; in prosimo Vsemogočnega, naj milostno in dobrohotno sprejme žrtev življenja -mu-čeniškega in presvetlega pokojnika, kot dar semena, ki naj obrodi bratsko ljubezen, medsebojno spoštovanje in mir domovini.	1 "	' ”‘
Prosimo tudi našega dobrega Očeta, naj sprejme v svojo večni) Ljubezen dušo Svojega sina, ki se je povrnila v Njegovo naročje, Vam pa nakloni milost krščanske tolažbe.“
Iz življenja in dogajanja v Argentini
ŽALOST PREPLAVILA VES NAROD
V petek 17. t. m. ob 6,40 zjutraj je argentinsko notranje ministrstvo uradno potrdilo, da je truplo, ki so ga varnostni organi našli v nekem naselju province Buenos Aires, res truplo generala Aramburuja. Novica, ki je težko prizadela vso argentinsko javnost, je zaključila dobo napetih pričakovanj, strahu pred izidom, pa tudi upanja. Sedaj ni nobenega upanja več.. General Aramburu je mrtev.
Odkritje je pravzaprav izvedla policija province Buenos Aires. V kraju Vera so odkrili neke zveze med pobeglim Firmenichem in Carlos Gustavo Ra-musom. Družina Ramus pa ima majhno posestvo v kraju Timote, občina Carlos Tejedor, kakih 390 kilometrov iz Buenos Airesa. Tja je v četrtek, v prvih urah (2,30 zjutraj) prišla policijska komisija. Preiskali so zapuščeno posestvo in v neki sobi našli skriven vhod v podzemsko klet. V tej kleti so našli z apnom in zemljo pokrito truplo. Izvedenci so kmalu ugotovili, da je truplo najbrž generala Aramburuja. Prepeljali so ga v Buenos Aires, kjer je bila domneva dokončno potrjena.
Spričo neizpodbitnega dejstva se je ves argentinski živelj pripravil, da svojemu bivšemu voditelju izkaže zadnjo počastitev. Vlada je določila, da bo pogreb s častmi, ki jih imajo le tisti, ki so umrli kot predsedniki države. Dan pogreba je proglasila za žalni dan in zastave bodo visele na pol droga skozi deset dni.
Pokojni Aramburu je ležal v cerkvi zavoda sester Presvetega Srca. V petek ves dan in do zgodnjih jutranjih sobotnih ur, so stalno prihajali ljudje, izredne vrste množice, ki je hotela izkazati
I Z
TEDNA
Romunija, ki je pred nekaj dnevi podpisala novo 20 letno prijateljsko pogodbo z Moskvo, je takoj zatem poslala svojega obrambnega ministra na prijateljski obisk v Peking in v Severno Korejo.
Francoski predsednik Pompidou je
poslal na razgovore z Maocetungom svojega osebnega odposlanca Bettan-conrta. Kitajci ro izjavili, da „je mogoče kljub različnim družbenim sistemom Franciji in Kitajski razvijati prijateljske odnose na temelju petih načel mirnega sožitja.“ Katera so ta načela, niso pojasnili ne v Pekingu ne v Parizu.
Francija bo v najkrajšem času oborožila svojo vojsko z vodikovim orožjem, je izjavil francoski obrambni minister Debré po svoji vrnitvi z uspelega poskusa z vodikovo bombo na pacifiškem atolu Mururoa.
solidarnost z ubitim. Ogromna množica se je tudi udeležila sobotnega pogreba, kljub temu, da je bil dan izredno deževen.
Najprej je bila maša za pokoj duše v cerkvi, kjer je ležalo truplo, nato pa je bil pogreb na buenosaireškem pokopališču Recoleta. Pokojniku so bile* izkazane najvišje vojaške in civilne -častL
V petek, ko se je razvedela smrt bivšega predsednika, je sedanji predsednik general Levingston v govoru vsemu narodu ostro obsodil zločin in zagotovil, da bodo krivci kaznovani. Zagotovitev, da bo izvršena pravica, je ob grobu izrekel tudi vrhovni poveljnik vojske gen. Lanusse.
Ogorčenje je bilo ob tem nezaslišanem dogodku res iskreno in splošno. Ni bilo sloja ne opredelitve, ki ne bi obsodila kriminalnega dejanja. Kajti kljub svojemu osebnemu političnemu prepričanju je bil pokojni general Aramburu mož iskrenih dejanj, ki je vedno in povsod jasno govoril in v dejanjih držal dano besedo. Bil je vodnik države v težkih časih in je vihar srečno prebrodil. Sedaj je nad njim znesla svoje sovraštvo skupina prevratnikov, ki ve, da po svobodnem in demokratičnem potu ne bo mogla priti na oblast.
Argentinsko ljudstvo je ogorčeno. Nam pa dogodek obuja spomine na tiste težke čase. ko so tudi Slovencem pod kroglo rdečih ubijalcev padali narodni voditelji: dr. Natlačen, prof. Ehrlich, Žu_ pec, Kikelj in toliko drugih po mestiK in vaseh.
Za dobrobit človeštva in gostoljubnega argentinskega naroda upamo, da se rdeča kuga s svojimi morijami in razdejanji ne bo nikoli razpasla po tej blagi zemlji.
V TEDEN
Sovjeti so hoteli ob perujskem potresu organizirati propagandni polet 65 svojih transportnih letal z rešilnim materialom v Peru, pa se jim stvar ni posrečila. Prva sovjetska transportna letala so v Peru začela posamič prihajati šele prejšnji teden, poldrugi mesec po nesreči.
Vatikan je preteklo soboto objavil, da je vložil v Bruslju v Belgiji noto, v kateri sporoča, da je pripravljen vzpostaviti redne diplomatske odnose s Skupnim evropskim trgom.
V Versaillesu so francoski komunistični sindikati organizirali dvodnevno mednarodno konferenco „Za solidarnost z Indokino“, ki so se je udeležili komunistični delegati iz 65 držav. Hanoj-ski delegat je pozval prisotne, naj y svojih državah dosežejo, da bodo bojkotirali prevoz ameriškega orožja in drugega materiala y Vietnam.	*
Knjižnice še tr-xprej hirajo
Odprto pismo slovenski javnosti
O stanju knjižnic se je zadnje čase v 'Sloveniji precej pisalo. Tema debate je vedno bilo neprestano nazadovanje tako števila knjižnic, najsibodi matičnih ali javnih ljudskih. Opaziti je bilo tudi padanje števila novonabavlje-nih knjig, ki stvar še poslabša, če ga primerjamo s splošno svetovno ravnjo.
O naravnost obupnem stanju slovenskih knjižnic se je svojčas izreklo več ustanov. Zadnjo obsodbo te vrste pa je izreklo Društvo slovenskih bibliotekarjev, ki je s svojega občnega zbora v juniju naslovilo na domačo javnost odprto pismo, kjer ugotavlja dejanski položaj, kakor tudi vzroke, ki so vanj pripeljali. Njihove ugotovitve delno povzemamo zaradi velike zanimivosti naštetih dejstev.
V pismu Društvo ugotavlja da kljub njihovim naporom, da bi ustavili nenehno ukinjanje knjižnic v Sloveniji, to ni rodilo uspeha. „Čeprav smo v tem času dobili nekaj urejenih knjižnic v večjih občinskih središčih,“ nadaljuje pismo, „se splošno nazadovanie ni u-stavilo. Bele lise, ki označuiejo odsotnost knjižnic in slovenske knjige, so se v nekaterih področjih Slovenije še povečale.“
Nadaljnje statistike so naravnost porazne: Na osnovi zakonskih predpisov je' bilo imenovanih 48 knjižnic za občinske matične knjižnice. Ustreznih matičnih knjižnic pa je le 16 ali 25,5%, od tega le 7 ljudskih. Delno ustreza 26 matičnih knjižnic ali 44.5%; 4 matične, 2 somatični in 12 knjižnic v drugih občinskih središčih, kar pomeni 30% pa najosnovnejšim kriterijem sploh ne ustreza. Tudi skupno število javnih ljudskih knjižnic nenehno unada. V zadnjih 10 letih je niihovo število padlo od 225 na 330, vendar tudi skoraj polovica teh knjižnic, ki sicer statistično še
obstajajo, ne deluje ali nima dotoka novih knjig.“
Kar se tiče nakupa novih knjig knjižničarji ugotavljajo, da „je bil že vsa leta odložno prenizek, v zadnjih letih pa število nove knjižne zaloge še nadalje pada. V letu 68 je nabava padla za 10%, v letu 69 pa za nadaljnjih 15%. Mednarodni kriterij, naj se za javno mrežo knjižnic kupuje 1 nova knjiga na 5 prebivalcev letno, dosegamo v Sloveniji povprečno 30 odstotno, t. j. 1 knjigo na 15 prebivalcev.“
Vzroke za tako stanje vidijo „v nizkih finančnih sredstev, ki jih prejemajo knjižnice za svojo dejavnost, v neurejeni kadrovski politiki... ter v premajhni skrbi družbenih in političnih dejavnikov...“
Za rešitev sedanjega položaja pa med drugim predlagajo nemudno za-črtanje „dolgoročne politike pri urejanju te veje kulturno izobraževalne dejavnosti. Zagotoviti funkcionalno delovanje osrednjih matičnih knjižnic...“ ter dati „knjižnicam tak družbeni status, kot ga imajo drugod po svetu, kjer veljajo poleg šolstva kot najpomembnejši, dejavnik pri oblikovanju človekove zavesti.“
Gornje ugotovitve Društva bibliotekarjev Slovenije kažejo na novo polje, kjer je sedanja oblast propadla na celi črti. Iz predvojnega skoraj idealnega stanja, ko je malone vsaka vas imela svojo bogato in lepo rrelevano knjižnico, je pod komunističnim režimom knjižništvo prišlo v tako obupen položaj, da ie bilo v zadnjih 10 letih ukinjenih 195 knjižnic.
Zagledani v uspehe (bolje neuspehe) gospodarske reforme, s sedanji oblastniki belijo glave, kako usmeriti investicije v prihodnjih 15 letih, da bi rešili svoje propadajoče gospodarstvo. Za kulturo pa, kot vedno, ni denarja.
Podjarmljeni narodi
Zbirajo milijon podpisov
Bivši predsednik Združenih držav Eisenhower je dne 17. julija 1959 podpisal cdločbo kongresa, da naj bo vsako leto en teden posvečen podjarmljenim narodom. Od tedaj dalje so vsako leto v mesecu juliju v New Yorku in ostalih krajih Združenih držav različne prireditve v spomin na podjarmljene narode.
Letos so se začele prireditve v nedeljo 12. julija v New Ycrku z gregorijansko mašo v katedrali sv. Patrika. Nato so zastopniki raznih narodov odšli po Peti aveniji v slikovitem sprevodu do Centralnega parka, kjer je bilo zborovanje ob ogromni udeležbi članov posameznih narodov in Amerikancev. Na zborovanju je govoril sodnik Mathey Troy, predsednik združenja protikomunističnih narodov s sedežem v Zahodni Nemčiji. Dalje je govoril ing. Mario Aguilera, predsednik ameriškega odbora podjarmljenih narodov. Tudi zastopnik kubanskih beguncev je z odločnimi besedami obsodil komunizem, ki ima v sužnosti nad 20 narodov.
Ob tej priložnosti je v kongresnem poročilu (Congressional Record) izšla
„Čemu ee le pehaš? čemu odrivaš ljudi, da bi bil prvi? čemu odjedaš kraj njim, ki so ravno tako kakor ti zatajili samega sebe in, zvesti splošni človečki zmoti, segli najprej po tem, kar jim je najmanj potrebno? Ali ti ne buhne » lice nesramna, prostaška ničevost tega početja? Ali te motno kesanje, oskm. njena vera r.e pokliče nazaj k začetku vsaj enkrat, z najtišjim, najprisrčnej. šim glasom?"
Stanko Majcen, Pisma iz samote,
s
Nezadovoljni s poklicem
Učiteljstvo in uprava najbolj prizadeti
V juniju 1969 je Center za raziskovanja javnega mnenja pri Republiškem svetu izvedel raziskavo o moralnih vidikih dela na področju družbenih dejavnosti v Sloveniji. Pred kratkim je izšel rezultat in zaključki te raziskave, ki vrže nič kaj svetlo luč na poklicno zadovoljstvo na tem področju.
študija, opravljena med 1574 zaposlenih v šolstvu, zdravstvu, upravi in sodstvu ter kulturi, razdeli anketirance na zadovoljne, delno zadovoljne in nezadovoljne (resignirane) s svojim poklicem.
Razumljivo je, da v posameznih po-
razprava dr. Dobrianskega, profesorja S	pričakovati stoodstotnega za-
na georgetov/nski univerzi, ki je zapi- dovoljstva z delom. A važno je, za
Veliko nezadovoljstvo se poraja tud v gledališčih, knjižnicah, muzejih ipd. Center za raziskovanje javnega mnenj» ugotavlja, da je še najmanj resignacij s poklicem na področju zdravstva.
Porazni zaključki nujno zahtevaj* preusmeritev delovne politike prizadetih področij. To pa je v vzdušju partijskega režima precej težko. Tako n» družbenem, kot na osebnem področji človek lahko deluje v zadovoljstvu če mu je dana bistvena vrednota njegove narave: svoboda.
VW1WUWWAVUVWWWW
99'Olikani in strpni“ komunisti
(Iz pisma iz domovine)
V nekem industrijskem kraju Slovenije so pripravljali mladino za prvo sv. obhajilo in birmo. Teh priprav se je udeleževalo zelo veliko število mladine, lahko rečemo skoraj vsa mladina tega kraja, tudi sinovi in hčerke komunistov in drugih vodilnih krajevnih funkcionarjev. Seveda je šlo to redkim pravim komunistom močno na živce, posebno še predsedniku občine, ki je poklical vzgojitelja mladine v svoj urad in mu dobesedno povedal tole: „Nikar ne mislite, da smo klonili, če dopuščamo vse to delo, ki ga opravljate. Le olikani smo tako in strpni, da ničesar ne storimo, če pa bo treba in ne boste poznali meja dovoljenega delovan:a, bomo spet dvignili roko in neusmiljeno udarili.“ ,
Kmalu po tem dogodku se je začela krajevna radijska postaja pritoževati
sal, da bodo prav podjarmljeni narodi odigrali važno vlogo pri osvoboditvi sveta v tem desetletju (od 1970 do 1980). V svoji razpravi je naštel naslednje narode, ki jih je nasilno podjarmil komunizem: Armenija, Azerbei-džan, Bela Rusija, Kuba, Georgija, Idel-Ural, Severna Kavkazija, Ukrajina, Turkestan, Mongolija, Estonija. Latvija, Litva, Albanija. Bolgarija. Srbiia, Hr-vatska, Slovenija. Romunija, Slovaška, Severna Koreja. Qgrska. Vzhodna Nemčija, Kitajska (razen Formoze), Tibet in Severni Vietnam.
Odbor podjarmljenih narodov namerava zbrati milijon podpisov, ki bedo izročeni kongresu s prošnjo, da se ustanovi poseben kongresni odbor za vprašanja. ki so v zvezi s podjarmljenimi narodi.
nad delovanjem katoliških vzgojiteljev in pozivati komunistične aktiviste k j bolj aktivnemu delu in večji požrtvo- -valnosti. Seveda bodo ti pozivi ostali . brez uspeha, ker je komunističnim ak- j tivistom za javno dalo toliko kot za j lanski sneg.
Moram omeniti, da se je kljub vsem izjavam o oliki in toleranci zopet začeto. o s‘ra kontrola nad delovanjem du-hovščtoe. Lahko rečemo, da se vrši m'’ne”i in peneči. Ponoči opazujejo žup- S mščn in posebej nočne obiskovalce. Ne- ] kateri kon’rolerji znajo to svoic delo oprekno zakrivati, drugi pa so bolj ne- ! rodni. Nekateri pa kar odkrito rrizna- ^ 'vajo, kakšno delo jim je naloženo in 1 i-javkajo, da re niim samim rdi to | n-azovrnie neprimerno in žaljivo, pa morajo žal izvrševati dane ukaze.
SOVJETSKA ZVEZA IN TURISTI
Večina Sovjetske zveze je za tuje turiste prepovedan srd. V nekaterih mestih že desetletja ni bilo nobenega tujca. V juniju pa co so tu'i dopisniki v Moskvi dobili okrožnico Inturista, da bodo lotos vsi kraji v SZ odprti za turiste v počastitev Leninove stoletnice. Toda Inturist je takoj za-cm hlastno posredoval in ugotovil, da gre le za — ponaredek in • dabo šalo...
uspešno delovanje zlasti na družbenem področju, da pretežna večina deluje vsaj v delnem zadovoljstvu s svojim poklicem. A kakšne so številke v Sloveniji?
Podatki povedo, da je v učiteljstvu kar 32 odstotkov resignirancev. To pomeni, da s poklicem v Sloveniji ni zadovoljnih 3300 učiteljev. Vzroki: „Preslabo nagrajeno delo“, „premalo upoštevan poklic“, „prenaporno delo“ itd.
Še mnogo slabši pa je položaj na področju uprave. Tu je s poklicem nezadovoljnih 62 odstotkov uslužbencev. Vzroki: „prekomplicirano delo“, „premalo realno delo“. Dejstvo je, da so številne spremembe, ki jih je doživljala, in jih še doživlja uprava, rodila zaposlenim občutek negotovosti pri delu. Stalno eksperimentiranje, večne spremembe ter pikolovstvo nadrejenih, ko je sistem iz birokracije prišel v „birokratsko samoupravo“, ie nujno pustilo težke posledice v razpoloženju uslužbenki.
99
Prekinitev“ dela
ODŠLI SO V GOSTILNO
Zanimiv primer stavke se je pripe til v Mariboru. 24 delavcev zaposlenih v enoti za tovorni promet mariborsk železniške sekcije je 17. junija „prekinilo“ delo in odšlo v gostilno. Naslednjega dne so se na izrednem sestanka zbrali člani kolektiva te enote in razpravljali o tej prekinitvi. Seveda so ugotovili, da za prekinitev ni bilo nobenega razloga: Delavci so dobili res za 10% v povprečju manjše plače, a j» bil tudi njihov delovni učinek zadnjih mesecih manjši. Razprava je ugotovila, da bodo med posamezniki vedno razlike, saj so delavci nagrajevani po učinku. Pravijo tudi, da se delavci preveč zadolžujejo, potem pa ob dnevu izplačila dobe malo denarja na roke in se zato čutijo prizadete.
„Vzorna“ socialistična zdravstvena služba
Odiseja bolnika

Z E HA I
J E
SVET
f-’-
Anica Kralj
žalostna pesem srebrnih las
V vsakdanjem družinskem življenju lahko pogostokrat grešimo v pomanjkanju prave ljubezni. To se more dogajati tudi v družinah, kjer na zunaj vse lepo teče. In tudi če krivdo včasih začutimo, saj vest je v človeku vedno pravična in jasna, gremo mimo in za svoj mali ali večji greh najdemo sto opravičil.
Vendar zavest krivice, storjene otroku ali staremu človeku obleži v našem srcu kakor težak kamen za vse življenje.
Srečala sem staro ženo, ki sem jo po več letih komaj spoznala. Nekam majhna se mi je zdela. Prej ravne drže, je silila zdaj v upognjenost. Glava, ta lepa in ponosna glava je bila zdaj bela, obraz upadel. In te oči, te žalostne oči!
„Težko je, vsako leto težje,“ je potožila. „Koliko lažje bi bilo umreti doma!“
Samo teh nekaj besed je odkrilo tiho, prikrito tragedijo stare žene v tujini.
Prišla je z otroki. Pomagala jim zgraditi dom, jim dajala poguma, pomagala do kruha. Vse je storila z veseljem, da bodo le rastli, „kakor Bog ukaže“.. Danes živijo vsi na svojem v blagostanju.
A današnje življenje je tako polno majhnih in velikih dogodkov, ki prina-
šajo v družine naglico, nemir in živčnost, da moremo pozabiti celo na življenjsko važne dolžnosti. Današnji čas posveča morda preveliko pozornost na probleme mladine, tako da so starši stopili že nekako v senco, kaj šele dedki in babice!
„Da bi vsaj imela malo miru! Dom je že premajhen. Ko smo vsi doma, se zdi, da stene pokajo. Jaz se umaknem v svoj kot, ker težko prenašam šum in kričanje. Najhujša je pa tista nova „muzka“. To je rjovenje, divjaštvo! Moja glava tega ne prenese, zato sc umaknem. No ja, naš ta mali Jožek mi je v svoji nedolžnosti naibrž resnico povedal, ko je rekel: „.Babica, ti tega ne razumeš, ker si že stara.“
Pogledala me je, skozi njene oči je pokukala mladost: „A čas, ko smo mi plesali valčke, vendar ni še tako daleč! Še zdaj bi se rada zavrtela.“
Pa zopet žalostno: ,.A n‘ega ni več.“ Molk. Njene oči so gledale daleč v preteklost. „Veste, ko sva bila še mlada, me je takole pogladil po laseh in rekel: „Še raiši te bom imel, ko boš imela srebrne lase.“ Zopet molk. nato vzdih: „Pa sem zdaj tako sama!“
Ni bilo veliko besed, a bilo je v njih eno življenje.
Postojmo in pomislimo na vrsto na-
ših starejših žena in mež med nami. Ali jim damo v svoji družini ne samo lastno sobo, temveč tudi spoštovanje in ljubezen, ki jim gre?
Stara resnica je, da otrok bolj kakor besedi staršev, sledi njihovim zgledom. Zato, če sinovi in hčere svojim staršem ne izkazujejo hvaležnosti in ljubezni, naj ne zahtevajo, da jih bodo v tem njihovi otroci nadomestili. Otroci gredo v tem po stopinjah svojih staršev.
Dobri vnuki so za deda in babico kakor nova pomlad. So novi rod, nadaljevanje njihovega življenja. Morda tudi zato jih podzavestno bolj nežno ljubita kakor svoje lastne otroke.
Naši dedje in babice so pa vredni še posebne ljubezni in hvaležnosti. Ne pozabimo. kaj so pretrpeli, ko so morali zapustiti domovino, in koliko trpljenja jih je stalo vživeti so v tuji svet in začeti znova. Ne smemo jim zameriti, če večkrat pripovedujejo iste spomine. Tudi malim in velikim vnukom ne bo škodovalo, če bodo poslušali, kaj vse so doživeli njihovi dedje v domovini. Nasprotno! Prav to bi morali starši podpirati: da se nit med rodovi ne pretrga in da bodo otroci s ponosom mislili na svoje prednike.
Videla sem lep prizor: Na vrtu je sedel ded, poleg njega na stolčku mu je vnuk zlog za zlogom čital iz slovenske čitanke. Starcu so oči žarele ob domači besedi, vnuček se je pa tudi zavedal. kako veselje je dedku naredil.
Ljubezen ne potrebuje velikih dejanj. Majhne usluge, vesela, prijazna beseda, pozornost in majhna premagovanja, to so dnevne dolžnosti do starejših ljudi v družini.
Soboški obrtnik si je v pozni večerni uri prevrtal po nesreči dlan z električnim vrtalnim strojem. Konica je priletnemu možu precej poškodovala roko, zato se je odpravil v zdravstveni dom.
„Zdravnik na terenu, pridite jutri,“ sp svetovali pacientu.
Po n:č kaj priporočljivi domači negi se je možakar cdpravil v zdravstveni dom naslednje jutro. Dobil je podoben odeovor: „Zdravnik na terenu, pridite kasneje.“
Pacient je odšel v bolnišnico. Tu so zahtevali zdravnikovo napotnico. Zato ie mož šel znova V zdravstveni dom. Zdravnik je zaradi množice čakajočih naročil bolničarki, naj obveže moževo roko.
Ponesrečencu pa je začela roka zatekati. Ni mu preostalo drugega: Na vrat na nos se je odpravil v sosednjo avstrijsko mesto. K zdravniku. Ta sicer prijazni mož pa ni bil nič kaj vlirden z obiskovalcem, ker da se ie pojavil s poškodbo, ki je napovedovala zastrupitev, odločno prepozno.
Obrtnik plačuje vsak mesec zavodu za socialno zavarovanje 350 dinarjev. Tudi za primer, če bi potreboval zdravnika.
Članek v Delu z 19. juniia ne potre-buie prav nobenega komentar;a. saj bolj jasno ne nora ponazarjati „odlična zdravstvene službe“.
Tako sedaj hodiio Slovenci v tnjino ne le na delo, ampak tudi k zdravniku...
Definicija kmeta in traktorji
Poslanci debatirajo, kmetje pa čakajo
Doma se že dalj časa razpravlja o potrebi novega zakona, ki bi kmetom zagotovil znosnejši položaj. Sem bi spadalo tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmečkih delavcev.
S tem v zvezi pa se morajo najprej zediniti, kdo sploh spada pod oznako' kmeta. To zlasti spričo vedno naraščajočih „mešanih“ družin, to je kmečko-delavskega resorja.
Po tezah zadevne komisije zvezne skupščine se med kmete prišteva ljudi, ki se pečajo s kmetijstvom pretežno na prišteti med kmete, četudi niso nikjer stalno zaposleni. Med kmete pa bi šteli tudi stare, onemogle ljudi, čeprav ne obdelujejo svojih posestev sami, ki bi imeli od posestva več dohodkov za preživljanje kot iz drugih virov.
V primeru kmečko-delavskih družin ie merilo, če daje posestvo več dohodkov, kot jih imajo člani družine, ki so zaposleni v drugih dejavnostih. V takem slučaju se družina smatra za kmečko; v nasprotnem za delavsko.
Traktorjev ni na predaj
Odkar je, od leta 1967, v veljavi poseben režim za uvoz traktorjev, je pomanjkanje teh strojev v slovenskem kmetijstvu vedno bolj občutno. Zakon o uvozu je bil sprejet, da se a.tem zaščiti domača industrija. A ta se je skazala
nezmožno doseči višino proizvodnje, ki jo zahteva domači trg. Kot primer navedimo, da je Agrotehnika naredila pogodbo s tovarno IMT iz Beograda, po kateri ji mora ta v tekočem letu izročiti 1080 traktorjev. V prvih štirih mesecih bi tovarna morala oddati 500 strojev, pa jih je le 173.
Podobno je z motornimi kosilnicami. Letos bi jih CToveniia potrebovala 4009, a v tem primeru krediti znašajo nakupno višino le za 600 kosilnic.
Dovoljenje za uvoz teh poljedelskih strojev (kar bi znatno omililo težki položaj) sme izdati le zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, ki se pa temu trdo vratno upira.
Problem je preštudiral tudi poslanec Zoran Lešnik, ki je nato interpeliral republiškega sekretarja za gospodarstvo Ivana Klemenčiča. Ta je zagotavljal, da je republiški sekretariat že san» lastnem posestvu. Če imajo tako malo posestva, da imajo več dohodkov iz zaposlitve drugod, jih torej ne bi smefl večkrat opozarjal pristojne zvezne sekretariate, kako pereč je problem kmetijske mehanizacije, a „vsi protesti niso zalegli".
Zaenkrat se je sklenilo le, da bo republiška skupščina na prihodnji seji razpravljala posebej o. tej temi- Kmetje lahko medtem čakajo...

o-
LJUBLJANA — Akad. slikar prof. Marijan Tršar je imel v predavalnici Narodne in univerzitetne knjižnice 16. junija predavanje o grafičnih tehnikah, predvsem o tistih, ki se največkrat rabijo pri ekslibrisih in drugih oblikah drobne grafike. Predavatelj je tudi praktično pokazal primer izdelave lesoreza, linoreza in nekaterih drugih tehnik. Predavanje je bilo na pobudo Društva prijateljev drobne grafike Exlibris Sloveniae.
PTUJ — V magistratni dvorani v Ptuju so 30. junija zaključili z razstavo „Ptuj skozi stoletja“. Razstava je zajemala v sliki in besedilu zgodovino Ptuja od rimskih časov do leta 1918.
NOVO MESTO — V baletno šolo pri Zavodu se je vpisalo lani 200 otrok. Po sedmih mesecih dela je prva skupina 70 učenk na zaključni prireditvi pokazala, kaj se je v tem času naučila. V prvem delu so učenke v manjših skupinah prikazale osnovo baletnega plesa, v drugem delu pa so nastopile v daljših in zahtevnejših skupinskih in solističnih točkah.
BREŽICE — Narodni dom v Brežicah sedaj preurejajo v hotel, ki bo nosil ime Turist; manjši del posloplja bo spremenjen v razstavni in prodajni prostor pohištva. Nekateri se sicer hudujejo nad tem, ker je Narodni dom spomenik slovenstvo v Brežicah, drugi pa pravijo, haj bi hotel ohranil vsaj prvotno ime.
MARIBOR — Mariborska Drama je predstavila 13. junija zadnjo premiero v letošnji sezoni. Uprizorili so igro koroškega ljudskega pisatelja Andreja šušterja Drabosnjaka „Izgubljeni sin“. Delo je režiral Slavko Jan, scensko glasbo pa je napisal Uroš Krek.
TREBNJE — Med nedeljsko jutranjo mašo je 14. junija udarila strela v trebanjsko župno cerkev. Udarec je sicer prestregel strelovod, vendar je bil tako močan, da so ga vsi v cerkvi čutili; neka deklica, ki je tisti trenutek slonela ob zidu, pa se je onesvestila. Takoj so ji nudili zdravniško pomoč; k sreči ni dobila težjih poškodb.
MURSKA SOBOTA — Letošnja pomlad ie bila v Prekmurju zelo deževna. Kmetje so se precej jezili na deževno vreme, ker niso mogli uničevati plevela na njivah; da bi zatirali plevel s ke-mičnmi sredstvi, pa ni denarja. Zato se je plevel zelo razrastel in bo precej zmanjšal pridelek pšenice in koruze. Na travnikih je trava velika in gosta, a stari, ker je ne bo mogoče pravočasno kositi še manj pa sušiti.
RATEČE — V steni Mojstrovke so ec smrtno ponesrečili 13. junija 34-let-ni strojni tehnik Janez Kovač, 24-letni
študent Iztok Pipan in 24-letni strojni tehnik Matic Kcšir, vsi iz Ljubljane. Vsi trije alpinisti so hoteli_z vzponom po 600 m visoki steni Mojstrovke zaključiti tridnevni tečaj v okviru alpske plezalne šole, ki jo je pripravilo planinsko društvo Akademik iz Ljubljane. V nedeljo dopoldne je reševalna skupina našla na snežišču pod Mojstrovko prva dva, šele čez nekaj dni pa še tretjega. Po poškodbah ponesrečencev so ugotovili, da so alpinisti padli precej visoko iz stene.
MARIBOR — Hudo neurje je zajelo Maribor in skoro vso severovzhodno Slovenijo 17. junija. Neurje s točo, ki je ne pomnijo že desetletja, je povzročilo ; veliko škodo. V Ljutomeru in Ormožu, kjer imajo že dve leti organizirano obrambo pred točo, so v ta namen izstrelili okoli 1000 obrambnih raket, pa toča ni naredila hujše škode, pač pa močan veter, ki je poškodoval sadno drevje in delno vinogradniške nasade.
Umrli so;
LJUBLJANA — Anton Malgaj; A-lojz Skerlep; Alojz Kink; Karolina Benedičič; Xlojzija Končar, 71; Danijela Škerl; Antonija Keržič; Ludvik Pevec; ! Friderik. Filip; Fani Tomažič; Marija Zajc; Peter Pirnat, pasar; Franja Medved; Anton Rozman; Iztok Pipan; Miroslav Zupan, stavbenik; Mirko Dremelj, ravnatelj Gluhonemnice v pok.; Karolina Sluga r. Krmec, 84; Marijan Ziherl; Jože Rozman; Anica Rot r. Gutmacher; Franc Tancik; Ivan Kos; Marija Snoj r. Jenko; Matilda Penič r. Uduč; Marija Geiger; Jože Stare; Marra Kefer r. Zajc, 84; Anton Jelnikar; Marija Gorenc r. Malin, 81; Jože Mesarič; Terezija Jerman r. Berger, dipl. babica v pok., 101; Silvestra Ha-bicht r. Globelnik.
MARIBOR — Marija Stelcer, 91; Karl Kranjc, 78; Rudolf Kessler; Anton Želj; Vincenc Žerak; Karel Litoni-ja; Julijana Domitelj, 90; Ivana Kov-stevšek; Ivan Kmetič; Zofija Rampak; Herbert Jurič; Valerija Bezek.
OSTALA SLOVENIJA — Lojze Hribar, Ptuj; Rozalija Polanc, Predmeja; Ivan P.sek, Celje; Marija Valenčič r. Moder, Zavrstnik; Franc Markelj, čebelar, 81, Vrhnika; Fr-nc Žnidaršič, Stari trg; Mohor Zupančič, 94, Ljutomer; Anton G~etz, Hum na Sotli: Jožefa Urteli, Nazarje; Marija Kašman, Kranj; Jože Vrščaj, Črnomelj; Antonija Kalan uči'', v p., 94, Trbovlje; Marija Križnik, 83, DoHetina: Franc Peternel, Kropa; ing. Vi’i Videčnik, Ce-lie; Janez češarek, Nemška vas pri Ribnici: Ivan Frgger, Moravče; Albin Fon, Robič; Zdenko Ulaga, Hrastnik; Ivan Deržič, Dobova; Marija Lahovnik-Englcrt, Kranjska gora; Lovro Semen, Kranj; Ježe Ambrožič, 87, Ribnica; |
S l O V S N C I V
t VINCENC JAVORŠEK
Potem ko je izpolnil 83 let, je v uoooco, li. junja umrl v ±i. iucjiji Vincenc javorsex. Bil je eden Ustili slovenskih mož, ki so v slovenskem podeželju pomagali graditi slovensko narodno in prosvetno kulturno zgradbo. Samo bežen pogled na njegovo življenjsko pot to dokazuje. Pok. Vincenc Javoršek je bil rojen 15. januarja 1887 na Vah tem-bergu v župniji Moravče v kmečki hiši. iver je bilo posestvo manjše je moral po tedanjih predpisih odslužiti tri-le.m vojaški rok. Nato se je priženil v Moravče na kmetijo pri Antonovcu in sicer 12. junija 1914. Toda samo dober mesec je preživel na novem domu. Bil je mobiliziran ter dodeljen 17. pešpolku. Poslan je bil na rusko fronto in že naslednje leto je padel v rusko u-jetništvo. Veliko je trpel dolga tri leta ujetništva; lakoto, mraz, pomanjkanje in vsemogoče nadloge življenja u-jetnika je spoznal v teh letih. Posebno težka je bila vrnitev iz Rusije po^ treh letih. Mnogo je moral hoditi peš. Ko se je vrnil, je hotel na Koroško braniti našo mejo, pa radi izčrpanosti ni mogel.
V	organizaciji se je udejstvoval že v mladih letih. Posebno pa je bil navdušen pevec pri cerkvenem pevskem zboru. Vsega skupaj je pel polnih 35 let. Še ko je prišel v ArgenHno je meseca marca 1949, ko so vpeljali slovensko mašo v Ramos Mejiji, pok. Javoršek pel v cerkvenem zboru. Pa tudi sicer se je udejstvoval v mladih letih. Bil je še eden tistih živečih, ki je pomagal organizirati zborovanja dr. Janezu Ev. Kreku. Z navdušenjem in ponosom je govoril o tem velikem Slovencu in njegovih zborovanjih. Bil je vse življenje pristaš SLS. Kot ugledni faran je bil cerkveni ključar župnije Moravče. Bil *e tudi odbornik žnrnijskega odbora za Baragovo bogoslovje v Ljubljani.
Njegova domačija je imela dve slovenski značilnosti; z vsem spoštovanjem je sprejemal v svojo hišo duhovnike in vsak revež, potreben pomoči je bil deležen pokojnikove radodarnosti.
Pokojnemu Javoršku ni bilo treba dokazovati kai je komunizem. Spoznal ga je v Rusiji. Zato je znal komunističnim propagandistom med drugo svetovno vojno odločno odgovarjati in braniti slovensko narodno in krščansko prepričanje.
V	družini se mu je rodilo devet otrok, od katerih je eden umrl v zgod-n’’i mladosti. Sina Ivana so ubili nsr-tizam kot domobranca na Gorenjskem
1.	1944. V Argentini zanušča šest otrok. Štiri sinove, dve hčeri, v Ang’hi eno hčer in skupno sedemnajst vnukov.
Naj mu bo dobri B"" pravični sodnik in plačnik za vsa dobra dela. Vsem sorodnikom pa naše sožalje.
A R O C N T I H I
CARAPACHAY
+ Ana Klemenčič
Zopet je posegla smrt v našo sosesko. 11. t. m. je zalile vala življenje Ane Alemcnčič v starosti 16 let. Bila je ; sestra dobrega župnika Janeza Klemen- 1 čiča, ki je umrl tukaj pred 14 leti. Živela je s svojo sestro pri svakinji in pri nečakinjah i.ozki in Heleni por. Gričar. Doma je bila iz Kovorja pri Tržiču,! kjer zapušča sestro.
! V svojem življenju je bila nad vse verna, vse čase je bila zvesta naročnica vseh dobrih časopisov in revij. Vedno, že od mladosti, se je zelo zanimala za društveno življenje in če je le mogla, se je udeležila naših slovenskih prireditev, bodisi v našem domu, pa tudi dru-
| &od-
1 Pokopana je bila v nedeljo 12. t. m.
1 na pokopališču Olivos, pogrebne obrede je opravil č. g. Mali. Sosedje jo bomo ohranili v lepem spominu. Naj ji bo I lahka argentinska zemlja!
I SAN MARTIN
| „Ljubezen v družini“ je bil naslov predavanja, ki ga je imel na sestanku , Lige Žena Mati v Slovenskem domu v San Martinu dne 16. julija g. dr. Vinko Brumen. Z izvajanji predavatelja so bile vse navzoče gospe izredno zadovoljne; obžalovale so le to, da niso bili pri tem odličnem predavanju navzoči tudi možje in očetje. Po predavanju se je razvil živahen razgovor. Liga vrši s svojimi rednimi mesečnimi sestanki in predavanji važno kulturno delo v sanmartin-skem okraju. Prihodnji sestanek bo 20. avgusta ob 18,30. Tedaj bo razgovor ob okrogli mizi pod vodstvom č. g. Jurija j Rodeta.
I Zimski družinski popoldan bo v Slovenskem domu v San Martinu v nedeljo 2. avgusta. Bo to nekaj novega za San Martin. Ob 13 bo kosilo. Po kosilu pa_ bodo na programu šaljive in resne točke, petje, igranje na harmoniko in ; kitaro. Poslušali bomo, kako je Krjavelj hudiča preklal in druge dogodivščine.
I SAN JUSTO
Z občudovanja vrednim zanimanjem so se pretekli teden v San Justu pričeli večeri o sodobno versko-moralnih problemih za dekleta in fante. Ti večeri se i bodo še tu nadaljevali, kakor tudi v drugih okrajih.
Vsak teden enm
JAGNED
Dragotin Kette
Oj ti jagned, visoko rastoči, ti brez konca trepetajoči, pozdravljen mi.
Na zeleni višini
ali bela pristava se skriva,
ali dom, ki v njem župnik prebiva,
ali kranjski gradič.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji**
20. julija 1950. — Št. 29.
BOJ DVEH SVETOV
„...Danes je tudi največjim mirovnim optimistom jasno, da je svet razdeljen v dva bloka, med katerima ni poti do iskrene sprave: na eni strani brutalni komunizem, ki hoče nasilno obvladati svet, na drugi strani svobodni svet, ki se krčevito trudi, da bi človeštvu ohranil demokratične svoboščine.
Ta demokratični svet z USA na čelu je vsa povojna leta iskreno delal na tem, da bi prišlo do resničnega miru na svetu. Bil je včasih naivno lahkoveren, včasih diplomatično nespreten, včasih bratovsko popustljiv, vse samo zato, da bi ostal bivši vojni zaveznik na vzhodu miren. Pa vse zaman. Komunizem jo v miroljubnosti in popustljivosti videl slabost, ki jo je izrabljal v svojo korist. Neovirano je na svojem območju uvajal svoj krvavi režim brez ozira na pogodbe in častne besede,..
Kdor pozna komunizem, ve, da sta v boju z njim le dve poti: ali brezpogojna vdaja, ali pa boj na živl.ienie in smrt...
Vedno bolj vidimo, kako smo prav ravnali, ko smo sledili svojemu zdravemu čutu in nastopili proti komunizmu na način, ki je uspešen: z orožjem v roki."
Pred 25 leti
Nadaljujemo z objavo junijskih nalog naših šolarjev
ZAHVALA
Ob smrti našega oče^a se iskreno zahvaljujem Medsebojni pomoči Slomškovega doma in Zedinjene Slovenije za izplačano posmrtnino. Bog plačaj!
Zahvala trdi če. gg. Janezu Jerelini in Danijelu Vrečarju za sv. mašo in a-sistenco pri pogrebu.
Jože Javoršek
Pred petindvajsetimi leti so Slovenci med njimi moji starši, prestali mnogo gorja. Najprej pod Italijani in Nemci, ki so jih pobijali, jim zažigali domačije in jih vozili v internacije kjer so mnogo trpe’i. Med njimi je bil tudi moj ata; prej v internaciji v Padovi, nato pa so ga še Nemci odpel‘ali v Begunje, kjer je mnogo trpel. Koliko ljudi je umrlo samo v internacijah: mož, žena in celo otrok.
Najhuhše gorje pa je prišlo šele potem. ko ic zavladal komunizem v Sloveniji. Mnogo ljudi, ki so bili protikomunisti, so morali zapustili domovino, da so si rešili življenja. Vso so morali pusti'i: svoje domove, premoženje in domovino. Bežali so skupaj z voja-ki-domobranci, ki ro se borili med voi-no proti partizanom za vero, Boga in
domovino. Ko so prišli v Avstrijo so ¡ih Angleži sramotno prodali. Vrnili so jih komunistom. Komunisti so skoraj vse — 12.000 mož in fantov, tudi nekaj žena in deklet — brez sodbe strahotno mučili in nato pobili.
Koliko trpljenja in sramote so morali prestati ti ubogi vojaki, predno so umrli v skupnih kraških jamah, to ve le Bog.
Zato jih tudi mi, ki smo otroci njih sorodnikov in prijateljev, otroci slovenskih staršev, ne smemo pozabiti. Leto za letom se jih bomo spominjali in z našim življenjem liočemo pokazati, da smo vredni njih žrtev!
Mihec Omahna
8.	razred slov. šole Ivana Cankarja Berazatcgui
«s
Koncert mladinskega pevskega zbora iz Castelarja
V okviru društva „Slovenska pristava“ je v soboto, dne 18. julija ob 20 nastopil v veliki dvorani Slovenske hiše Mladinski pevski zbor pod vodstvom ge. Marije Fink-Geržiničeve.
Ko se je razmaknilo zagrinjalo, je stopil na oder predsednik Slovenske pristave gospod France Pemišek in pojasnil, da pomeni ta koncert skromno počastitev spe mina bivšega, po hudodelskem nasilju umrlega argentinskega drž. predsednika, generala P. 3. Aram-buruja, in povabil vse navzoče, naj počastijo njegov spomin stoje z enominutnim molkom.
Po tem pietetnem dejanju so zagoreli žarometi in z barvno lučjo zalili stopničasto se dvigajoči oder, pogrnjen z zeleno preprogo — in že so začele prihajati v lepem vrstnem redu mlade pevke — kar 39 jih je bilo — ljubkih in žarečih obrazov, vse v lepi zborovski obleki, stilno krojeni po slovenski narodni noši. Tiho in mimo so se razmestilo, vsaka na svoje mesto. Že ta prihod je dokazoval redoljubje, ki vlada v zboru. Nudil se ti je čudovit pogled na ta pisan slovenski pušeljc, na to veselo cvetočo mladost. Ni čudo, da se je občinstvo živahno razvnelo in pozdravilo lepe pevke z močnim in dolgotrajnim ploskanjem. Prav tako je bila deležna toplega pozdrava dirigentka, gospa Marija Fink-Geržiničeva.
Že ob prvem gibu njene roke so se oči vseh pevk strnile na dirigentkini desnici. „Dobro jih ima v oblasti!“ je pripomnil nekdo za menoj. In res! Kratek zamah z desnico, že so zavalovili
po dvorani ubrani akordi in mehki ritem melodije je ubiral najbližjo in neprisiljeno pot do naših src. Sočutnost mladih, svežih, čistih glasov, to je resnično nekaj očarljivega, popolnoma te prevzame, te zajame z vso dušo in srcem l (Nič kričanja ne vpitja, kot ga navadno slišimo pri mladini drugih narodnosti, nobenih pastirskih glasov! človeku se zdi, da se je nenadoma dvignil v nov, lepši svet... Kar prehitro je vsaka pesem pri kraju. Poslušal bi, kakor pravi gdč. Roza, „do nezavesti“.
Resnično, mladi glasovi, če so prav kultivirani in prav vodeni, imajo poseben mik! Posebno še v ubranem večglasju.
Same od sebe so se mi zdaj vrinile v spomin besede nekdanjega dirigenta Akademskega zbora Franceta Marolta, 1 da imamo prav Slovenci med vsemi narodi najlepše glasove, v osnovi namreč in vsaj kot otroci. „Imamo predragocen zaklad, ki ga nam je naklonil Bog — to so naše glasilke — pa ga 90 ostotkov zapravimo, uničimo s pijačo, prenapenjanjem glasilk in z neodpustljivo malomarnostjo. Poslušajte o-troke, mlada dekleta in fante — a ti si že z dren’em na paši kvarijo glas, zlasti še v času mutiranja. Če bi učiteljstvo imelo kaj smisla za našo pevsko kulturo, bi nam moglo obvarovati nešteto lepih glasov...“
Koncertni spored Mladinskega zbora je obsegal — kot pri vsakem pevskem koncertu — dva dela. Prvi del so sestavljale povečini narodne pesmi, dru-
gi pa znane skladbe za dekliški zbor, novi sta menda le dve (Al. Geržinič).
Začetni del sestavljajo narodne, razen ene, vse v priredbi Cirila Preglja: Ta zima že zapušča nas, Vigred približa se, Barčica, Pojdem u Rute in Soči (ta je prirejena po Devovi harmonizaciji, napev ljudski). Tretja v vrstnem redu je narodna: So še rož’ce tam v vrtu... v priredbi Matija Tomca. — Drugi del (prvega dela) obsega že prave umetne skladbe: Ivan Laharnar, Slana (M. Posavska); Avgust Leban, Slovo od domovine (J. Leban); Hrabro-slav Volarič, Divja rožica (J. Jenko); Alojzij Geržinič, Zarja (O. Župančič), Brada Šček, Medved z medom in Letni časi (O. Župane :č); Matija Tomc, Otroci rajajo (M. Grošelj).
Po kratkem počitku je dekliški zbor nadaljeval težji drugi del sporeda, a ga odpel prav tako odlično kot prvega: Antonio Caldara, Con nosotros ven a cantar (F. Jiide); španska narodna La Farolera; Johannes Brahms Duérmete mi niño!, Franz Schubert, Hcidenro-slein (J. W. Goethe); Giovnnni B. Per-golesi, Tre giorni son che Nina; Silvia Eisenstein, Huaino.
Zdaj se je pridružilo dekliškemu zboru še osem zastavnih fantov v narodni noši in so z lenim baritonom podprli pevke pri zadnii skupini pesmi: Emil Adamič, Ciganska (F. Žgur) Anton Foerster, Ah, ni li zemliica krasna? (Po Reinicku A. Ušeničnik); E. Adamič, Petnajst let (Murn-Aleksandrov); Al. Geržinič, Jutro na gori (S. Kosovel); narodna, harm. E. Adamič, Kukoviča je kukala.
Ves spored so odpeli na pamet. Mnogi so se čudili tako dobremu spo-
minu, posebno šc, ker so nekatere pesmi precej zahtevne, zlasti Geržiničevo „Jutro na gori".
Poleg tega so peli tudi pesmi v drugih jezikih (nemškem, italijanskem — kasteljanski jim seve ni delal težave). Vse to je pač treba pohvalno poudariti
—	vendar bi bilo za mlade pevce pametno, da bi se naučili peti tudi po notah. Saj na koncertu kljub temu lahko pojejo na pamet. Fantovsko skupino bi bilo treba vsaj za eno tretjino še ojači'i — osem proti 39 zvenečim glasovom je premalo.
Dvorana je bila malone polna in tudi galerija. Morda bi priš’o več ljudi, če bi bil koncert na nedeljo poprldne. A tem, ki so prišli, gotovo ne bo nikoli žal prelepega in redkega užitka, ki so ga doživeli na tem koncertu. Pevke in pevci so bili de’ežni pohvalnega ploska-nia po vsaki pe~mi. na koncu pa je bilo navdušenje tolikšno, da se ploskanje ni hotelo poleči in so morali ponoviti šc dve pesmi: „Jutro na gori“ in „Kukavco“. Gospa Marija je pre‘ela zaslužen šopek nageljnov in prizna-nie občipstva. Priprava takega koncerta je pač terjala obila žrtev in napora. a se jih ni ustrašila. Dokler bo slovenska skupnost imela med seboj take livdi — in sposobne — se ji ni treba bati. da bi izginila v tujem okoliu.
Omeniti pa je treba tudi vse pevke in pevce, ki so sodelovale pri koncertu
—	saj oni sestavliaio zbor. Večinoma so iz Morona in Castelaria — in zdi se, da se je slovensko kulturno življenje nekako preselilo zdaj v ta kraj. Tn zakaj? Morda ima res prav mož iz Morona. ki je dejal: „Drugod imajo razkošne domove, pa odmeva praznota
v n‘ih — mi smo pa revni, a so zato naša srca polna idealizma, polna lju-bezni do slovenstva. Nismo še utonili v materializmu in tudi nočemo, prav tako ne jr.Si otroci.“ Lepe besede rodne zavednosti, in to velja, kot vidimo, tudi za Mladinski zbor. Pevke in pevci tega zbora pa so: Sopran: Cesar Lučka, Cesar Maruška, čamernik Marija, češarek Monika, Dolinšek Marija, Golob Anka, Kočar Anica, Kočar Ivanka, Kopač Nadica, Kopač Silva, Kovačič Malči, Medic Marica, Pavšer Lučka, Rajer Metka, Rant Mirta, Starič Metka, Tominc Ančka, Tominc Angela, Tominc Ježica, Zurc Veronika. Mezzosopran: Batageli Maruška, čamernik Silva, Fajdiga Jelica, Fink Helena, Geržinič Teodora, Kočar Mimica, Kopač Gabrijela, Kopač Marija, Vovk Kristina. Alt: čamernik Gabrijela, čop Lidija, Debevec Minka, Dolinšek Helena, Fink Bernardka, Geržinič Marika, Kopač Jožica. Kopač Marta, Starič Rezika, Vovk Viki. Bariton: Batagelj Gregor Dobovec Tomaž, Fajdiga Pavel, Fink Marko, Hafner Janez, Hafner Peter, Pograjc Marijan, Tominc Jože.
Ves zbor šteje potemtakem 47 pevk in pevcev — kar močan zbor. Vesela ugotovitev, da je mlada pevska spod-rast tako polna življenja in navdušenja za višje ideale, medtem ko starejše razkraja lagodnost, usihajoča pripravljenost za žrtve pri kulturnem delu in nekaka vedna utrujenost. Tretji rod, ki zdaj dorašča, nam daje več upanja na poživitev kulturnega delovanja v naši slovenski skupnosti. In končno je prišla zdaj vrsta na to našo mladino, da prevzame delo starih kult. delavcev.
t-TR : h
J.	J.
Mladinski športni dnevi
Pretekli teden smo zaključili prvo etapo letošnjih tekmovanj — turnirja v gotovo najznačilnejšem športu v naši skupnosti — odbojki.
ODBOJKA SFZ
V	soboto zvečer so Sanjuščani, kot ■mo že predvidevan, z uspehom doigrali saunje tri tekme, kar jim omogoča prvo mesto s šestimi zmagami. Najtežji nasprotnik jim je tokrat bil oasoii iz Morena, katerega so premagali v treh igran z minimalno razliko v tretji.
Zelo napeta je bila tekma za tretje mesto med Ramos Mejio in Slovensko vasjo, ki se je prav ta ko v treh igrah končno odločila v prid prvemu. Obe moštvi sta pokazali precej ofenzivno igranje, tako da sta pogosto želi odobravanje številnega občinstva, ki se je za potek igre in menjajoče možnosti živo zanimal.
Tudi je bila zanimiva tekma med adroguejskimi fanti in Moronom, zlasti v prvi igri, katero so zmagali mladi, a pri nekaterih mnego obetajoči zavo-darji. V naslednjih dveh igrah pa sta izkušnja Morcnčanov in morda tudi nervoza pri adroguejski ekipi odločile tekmo.
Ob zaključku tega turnirja je tudi na mestu bolj splošen pogled na odbojko med nami.
Gotovo je razveseljivo število moštev, še bolj pa volja do igranja in napredka pri manj izkušenih. Nobena tekma ni izpadla zaradi odsotnosti in tudi zamujanja — včasih naša kronična napaka — ni bilo.
V	igranju, mislim, da lahko govorimo o napredku, čeprav bi se s treningom moglo doseči še neprimerno več. Bog daj, da bi se priprava sedaj nadaljevala, kar bi privedlo do res odličnega turnirja na carapachayskem mladinskem dnevu.
Disciplino bomo morali v nekaterih P-imerih poostriti. Zlasti zadržanje do sodnika je bilo prepogosto vse kaj drugega kot zgledno. Vse kaže, da nismo sposobni priznati sodnikove avtoritete, zlasti še, če je ta Slovenec.
Tudi ie še vedno nepravično zadržanje nublike in igravcev do San Justa. Opaža se, da zlasti mlajši rod to razklanost prezira, včasih pa še vedno privrejo na površje razprtije, ki športu nič ne koristijo, čas bi že bil, da vsi, na eni in dragi strani, na to pozabimo in se pomerimo izključno v športu.
Na žalost je tudi vidno, da športno udejstvovanje ni v vseh primerih odsev rednega delovanja odseka. Poln uspeh bodo športni dnevi dosegli le tedaj, ko bodo vidno princmogli k utrjevanju vsestranskega odsekovnega dela.
'Pohvale ra. ie ■'Todno številno vkliu-čevanie mlajših članov. Le s stalnim prirastkom bomo obšli tako škodljive prelome med starejšo in mlajšo skunino v vsakem odseku.	F. S.
Rezultati:
San Justo — Adrogue 15/4; 15/13 San Martin — Berazategui 15/0; 15/2 R. Mejia—Slov. vas 15/3; 15/17; 15/11 San Martin — Adrogue 15/8; 15/10 Slovenska vas — Berazategui 15/8; 15/4 Moron — Adrogue 16/18; 15/6; 15/5
SLOVENCI PO SVET
San Justo —	Ramos Mejia		15/6;	15/9
San Justo — Morón 15/4; 8/15; 15/13 Končna lestvica:				
Odsek Igranih		Dob.	Zgub.	Točk
San Justo	6	6	0	12
San Martin	6	5	1	10
Ramos Mejia	6	4	2	8
Slov. vas	6	3	3	6
Morón	6	2	4	4
Adrogué	6	1	5	2
Berazategui	6	0	6	0
PISMO IZ ZDA
Huntington, 9. julija 1970. Cenjeno uredništvo Sv. Slovenije! Od mojega zadnjega poročila v na-
ODBOJKA SDO
Pri dekliški odbojki je bilo prvo mesto že dejansko zagotovljeno. V nede-, ljo so nas sanmartinčanke znova pre-Í pričale z leno igro, čeprav jim Cara-; pachay nikakor ni mogel biti kos.
Tudi Morón se je ponovno izkazal kot prav dobra ekipa, ki je končno le i zasedla zasluženo drugo mesto.
Rezultati:
Ramos Mejia — Carapachay 15/1; 15/0 San Martin — Carapachay 15/13; 15/3 Moron — Ramos Mejia 15/5; 15/12
po čez. šofer mora biti zelo sposoben, da se znajde.
Iz Montreala smo vozili domov 9 ur. Prevozili smo 2880 km, kar je precejš-_ _	nja daljava. Hvala Bogu: vse je šlo v
šem listu 'je” dosii novic po svetu. 'V eč redu. V kolikor pomnim, so imeli pred slabih kot dobrih. Iznenaaho me je po- 60 leti dopust le državni uslužbenci, rotilo o smrt' g. Jožeta Jonkeja. Poznal Slabo je bilo socialno urejeno za delav-sem ga oseono.	j ca; danes je mnogo bolje, vendar ljudje
V Svobodni Sloveniji z dne 2. julija 1 niso zadovoljni, t. 1. so kar tri osmitnice. Dr. Kačarja i Lepo pozdravljam hčerke, njih dru-sem poznal osebno iz taborišča v Servi- šine, prijatelje in poznance in _ vse pri giianj. Vsem ostalim preživelim moje Svobodni Sloveniji. V ZDA Kuljeve, Je-sožaije.	, larjeve in druge.
Kot vsako leto, smo imeli tudi letos j S spoštovanjem pri lias razne slavnosti; V maju smo :
° ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milan Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aima T. E. 69-9543 Argentins
Fran žele USA
V.V.W/.V.VAVV.V.V.WAVW
OBVESTILA
SOBOTA, 25. julija 1970:
Končna lestvica:
0
2
2
2
Odsek	Igranih Dob. Zgub. Tcčk
San Martin	3	3
Moron	3	1
Ramos Mejia	3	1
Carapachay	3	1
Drugo mesto je zasedel Morón zaradi razlike v igrah, tretje pa Ramos Mejia ned Carapachayem zaradi razli-like v golih.
TOČKE ZA POKAL
Po teh dveh turnirjih ,ie lestvica za prenosni mladinski pokal sledeča:
San Martin	16	točk
San Justo	10	točk
Morón	6	točk
Ramos Mejia	6	točk
Prihodnja tekmovanja:
25. julija - Namizni tenis SFZ v Moranu
19.00	San Justo—Adrogue Morón—Slovenska vas Ramos Mejia—Carapachay
19.30	Slovenska vas—San Justo Adrogué—Ramos Mejia Carapachay—Morón
20.00	Ramos Mejia—Slovenska vas San Justo—Morón
A drogué—C a rapa chay
20.30	Morón—Ramos Meiía Slovenska vas—A drogué Carapachay—San Justo
21.00	Adrogué—Morón Ramos Mejfa—San Justo Slovenska vas—Carapachay
26, julija nogomet v Slovenski vasi
10.30	Morón — Slovenska vas
12.30	San Justo — Ramos Mejía
| 14.30 San Martín — Adrogué/Beraz.
1. julija šah SFZ v Ramos Mejía
19.00	Slovenska vas — Ramos Mejía Ramos Mejía — Morón
20.00	Morón — Slovenska vas Berazategui — Ramos Meiía
21.00	Slovenska vas — Ramos Mejía San Justo — Berazategui
10.30	Morón — Slovenska vas
cohajaii materin dan. Spominjali smo se naših mater. V juniju smo slavili dan očetov s Skupnim sv. obhajilom, nato smo imeli zajtrk v cerkveni dvorani, stregle so de.neta Marijine družbe. 'Na j 4. j Mija smo praznovali po vsej Ame- ; V Slovenski hiši prireja sredn ješol-| rim dan neodvisnosti. Po vseh mestih ski fočaj ravn. M. Bajuka roditeljski • so bile povorke, največ seveda v Wa- sestanek, shingtonu. Na žalost se ob takih sve- v Našem domu v San Jus tu ob 21 čanootin pc k ja na stotine ljudi z avti. družrhrta prireditev v prid slovenskega Ob 25 letnici žalostne tragedije na- zavetišča šega nareda ste bili še posebno počaščeni 'v Argentini s obiskom pisatelja NEDELJA, 26. julija 1970;
Maurerja. Hvaležni mu moramo biti za j Iz?ci gKADa. Zbirališče ob 10 v Li-njegovo veliko požrtvovalnost in delo niersu pod mostom, za narod.	j
Sedaj nekaj od nas samih. To leto SREDA, 29. julija 1970: smo ob prinki, ko je imel sin Ivan do- i
pust, obiskali Kanado: Niagarske sla- !	» Slovenski kapeli ob 19 bo maša za
pove San Thomas, Toronto in Montreal. F<>koj prof. Franca Goloba. Vablieni vsi Od doma iz Huntingtona smo se odpe- profesorji in dijaki begunskih gimnazij Ijali na 1. julija zgodaj zjutraj. Po- jv Italiji, poldne smo prispeli do Niagarskih vo- |
dopadov; oglodali smo si ameriške, ka-	j	ČETRTEK, 39. julija 1970:
ker tudi kanadske. Reka Niagara pada	|	V Slovenski hiši ob 18 sestanek Zve-
gioboko v prepad s tako močjo, da se	i	ze	slovenskih mater in žena.	Predaval
voda kar kadi. Nato teče v Ontarijsko	;	bo	g. Pavel Fajdiga: „Žena	in njeno
jezero. Nadaljevali smo vožnjo dalje mesto v družbi“.
proti San Thomas, kjer imamo prija- i
teljsko družino Deličevo. Bili smo sku- j SOBOTA, 1. avgusta 1970:
paj v taborišču v Italiji, v Nemčiji in j y slovenski hiši ob 20 prosvetni ve-
naposled v Argentini. Pred 13 leti so se Jer Zedinjene Slovenije. Predava univ.
izselili iz Argentine v Kanado. Zelo so 1 prof. dr. Milan Komar.
bili Veseli našega obiska, in to že tretjič j
v 13 letih. Pri njih smo ostali dva dni. : NEDELJA, 2. avgusta 1970:
v 0V„toit	V	*»« v Sa» Mart,»«
po Kanadi je bila zelo lepa. Lepa ravna ,b° ^ski druzmski popoldan s skupnim nolia z velikimi tmsaHi	M «n ! kosiiot2.ob 13-.NatQ Pester spored.
si	¡(a)	FRANQUEO PAGADO CoBceeiém N' 5776
		TARIFA REDUCIDA CeaeeeiÓB N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. »«.Ml		
Naročnina Svob. Slovenije aa leto 1976i
za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanj» po pošti $ 8.000.—; ZDA in Kanad» 13 USA dolarjev; za Evropo pa M USA dolarjev »a poíijjonja x avioneta» pošto. — Evropa, ZDA ia Kanada a» pošiljanje z navadno pošt« 9 USA 4«t
Talleres Gráficos Vilko S.R.U, Estad« Unidos 425, Bs. A iros. T. E. 33-7213
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE:
UNIV. PROF.
P,R. JUAN BLAZNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
DRUŠTVENI OGLASNIK
Slovenske šole so organizirale nabirko za žrtve potresa v Peruju in je ZS izročila vse zbrano tukajšnjemu Rdečemu križu.
Knjižnica je odprta vsak dan od 15. do 20. ure.
Posmrtnine izplačuje ZS vsak četrtek. — Opozarjamo vse člane ZS glede posmrtnine otrok, da mora biti otrok prijavljen, da mu pripada posmrtnina. Posmrtnina se izplača, če je otrok dopolnil 6 mesecev.
Dodatno zavarovanje pri družbi IAM ima še vedno iste pogoje. Vsi, ki bi želeli izkoristiti to zavarovanje, lahko dobijo pojasnila v pisarni ZS.
Seja voditeljskega sveta šolskega odseka ZS bo v sredo 29. julija ob 19,30 v Slovenski hiši. Vabljeno vse učiteljstvo.
Za dobro voljo
Jasnovidec
„To pa imam: samo pogledam človeku v oči, pa že vem, kaj misli o meni.“
,/Pa ti ni nič nerodno?"
Zakonska
„Poslušaj me stari! Če me boš v cerkvi, pri besedah ‘Reši nas vsega hudega’ še enkrat pogledal, bova doma zaropotala/'
Uradniki
Uradnik je prišel prepozno v službo pa se gre opravičiti šefu, češ, da je zaspal.
„Kako ?“ se začudi šef, „kaj tudi doma spite ?“
OD DOMA
Domovina je bila njegova prva ljubezen, a poročil se je z drugo.
■Srečna je družba v kateri se ljudje tresejo samo cd mraza.
Dr. Tone žnžek
ADVOKAT
Uraduje od 17.80 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
polja z velikimi nasadi črešenj, ki so ravno zoreia: vsa planjava je bila rdeča.
Velike so tudi plantaže tobaka; z njim j ^.a£^’ "ato Kine je dosti dela, kot nam je prijatelj pra- ' dl ^av e ^an^‘ vil. Tobak je treba pleti, okopavati in, ko zori, liste obirati. Najprej porumenijo listi spedaj in tako postopno navzgor. Obiranje traja več dni. Obrane liste zložijo v sušilnice; so to male hišice kar na polju. Pravijo jim kila. Liste zložijo tako, da visijo pritrjeni v višini, nato zakurijo. Vsa okna so hermetično zaprta. Posuši se kmalu, nato gre v prodaj. Večji pridelovalci tobaka imajo po več takih hišic.
V Montreal sno dalj časa vozili ob veliki reki Sv., J ivrenca. Ogledali smo si v Montrealu bivšo razstavo. Dasira-vno je minulo že precej let, odkar so otvorili razstavo, stavbe še vse stojijo in ljudje vedno prihajajo na ogled.
Prostor sta dva otoka reke Sv. Lovrenca.
Na razstavne prostore vozijo trije vlaki; eden kar po cesti. Ima gumijasta kolesa; drugi je navaden električen.
Najbolj' je zanimiv vlak, ki teče po eni tračnici brez sprevodnika; voden je potom elektrike iz kabine. Vozi visoko nad prostorom razstave naokoli, tako da smo ves prostor razstave lepo videli od vrha. Mnogo stavb je nad vodo. Tako je bila tudi restavracija, kjer smo opoldne jedli. Vse premalo časa je bilo, da bi si kaj več ogledali. Mesto Montreal je zelo veliko; na sami ravnini. Čez reko Sv. Lovrenca so veliki mostovi. Mostovi in ceste v predmestju so pravi labirinti, razpreženi na vse strani po dolgem in
V Slovenski hiši ob 9.30 mladinska maša, nato kinopredstava z debato. Vo-
V Našem domu v San Justo ob 16
koline.
Duhovne vaje za izobražence. V Petek, 31. julija,, ob 20 bo v Domu duhovnih vaj v San Miguelu (Villa San Ignacio) pričetek duhovnih vaj za slovenske umske delavce. Lepo vabljeni tudi mlajši, zlasti člani SKADa. Zaključek duhovnih vaj pa bo v nedeljo, 2. avgusta popoldne.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujin, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
SOBOTA, 1. avgusta, ob 20:
PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE
predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja:
Problemi naše emigracije
V drugem delu bo kratek dokumentarni film o proslavah 25-letnice. Pripravlja g. F. Holosan
San Justo
V nedeljo, 2. avgusta 1970 KOLINE
•	w
m
I Začetek ob 16 Sodeluje orkester PLANIKA
Koline bodo v predprodaji že v soboto
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2 T, E. 35-8827
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanji. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico
V Slovenskem domu v San Martinu
bo v nedeljo, 2. avgusta
ZIMSKI DRUŽINSKI POPOLDAN
Ob 13 skupno kosilo — Po kosilu bo ves popoldan pester in vesel spored. — Brez vstopnine
Za kosilo (2.— pesa) se prijavite pri odbornikih doma d0 28. julija
VOŽNJA Z LADJO V GENOVO IN NAZAJ 1566.— pesov
(davki vključeni, možnost tudi za kredit)
Potovalna agencija EMONA, Uruguay 743, 5? 46-9440
Zahvala
Vsemogočni je poklical k sebi sestro pokojnega g. svetnika Janeza Klemenčiča, gdč.
Ano Klemenčič
Pokopali smo jo 12. julija na pokopališču v Olivosu. Priporo-čarno jo v melitev.
Zahvaljujemo se Čč. gg. Matiji Borstnarju za podelitev sv. popotnice, Juriju Rodetu in Gregoriju Maliju za pogrebno sv. mašo in molitve ob grobu.
Žalujoči: Helena in Marija, sestri, svakinja, nečakinje in nečaki
Trstenik, Ssntiago de Chile, Buenos Aires, 12. julija 1970.
25. julija
Začetek ob 21
DRUŽABNA PRIREDITEV S PLESOM
v korist
SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA
v Našem domu v San Justo
Pijača, topla in mrzla jedila na izbiro. Zabava za mladino in odrasle
Sodeluje orkester PLANIKA
Hipólito Irigoyen 2756