Leto XII
Ravne na Koroškem, maj 1975
Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne „
Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
u
15
živeti ob meji pomeni živeti ob državah durih, se tam prvi srečati s sovražni-. 0rn in ga zadnji videti odhajati. Tako je naša Poljana 1. 1941 videla mimohod akrat še nadutih, zmagovitih okupatorje-n divizij, štiri leta kasneje pa je doži-e^a po že uradno podpisani kapitulaciji emčije zadnji boj v 2. svetovni vojski na Epskih tleh.
Vsa Slovenija, vsa Jugoslavija je že avila tako težko priborjeno svobodo, pri !*as Pa je še grmelo orožje, so še padale '•rtve. Zato mudimo tudi s praznovanjem ' • obletnice osvoboditve, zvesti zgodovin-skemu dnevu.
Kakor te meje nikdar nismo bili veseli, Srr>° jo vendar zmeraj spoštovali, jo v mi-ra odprli kot most sprave in prijateljstva svet, kot nov dokaz naše politike miro-labnega sožitja. Da bi zrasel na Poljani spomenik miru, sta (ne da bi se poznala) eJela angleški kipar, ki je bil trdo okusil sizern, in domačin — partizanski inva-d Maks Merkač—Hudopisk; z njima mor-a še kdo, ki je doživel minulo vojsko v Vsej njeni nečloveški krutosti.
Ponujali smo roko miru in jo še. Toda ali ni bilo potem pogosto tako, da so ?Uriaj zmotno mislili, kako je naša miro-bnost znamenje slabosti? Ali nam niso av zat0 čez mejo pošiljali oboroženih verzantov?
Tako pa naša želja po miru seveda ni
a mišljena in ni niti danes. In ko se
/Pravljamo na svečano proslavo osvobo-
Ve. na veliki pojutrišnji praznik na
sodovinski Poljani, je eno nedvomno jasno-
t ^ Preteklih 30 letih je svoboda rodila
]a ° Ve^ke sadove in dala z ljudsko ob-
sij o, preraslo v samoupravni socializem,
0 močne temelje, da	lahko z	njih da-
s	Vsakomur mirno	in	ponosno zagoto-
vimo:
^ker smo dali milijon sedemsto tisoč žr-> dobro vemo, kaj je vojna, in ker V()0 v 30 letih zgradili socialistično držaji	dobro vemo tudi,	kaj	je mir.	Zato bo-
k	znali v miru graditi	naprej,	znali pa
°mo zmeraj in pred vsakomer tudi bra-l’ kar je naše, po načelu:
"Tujega nočemo, svojega ne damo!«
P KUHARSKE DIVUilE BflitSAlOOfHtA
v bratski aoi« ivm
S m JUGOSLOVANSKO ARMADO ZMAGALE V TOStEONJI
venet osvobodilni
81 TKI DRUGE SVETOVNE VOJHC P«ICit6 IN 2A1HE »AUSANSKO SOVRAŽNO ClAVNW NAC 150000 U0AJA1OV IN NEflSKIH NACISTOV S POVELJNIKOM
V0N HHROM VRED IN TARO PSISlUtt tASiSTE asiumoru M0ti£ PRED ‘■tfSVOOOOSMARMAOO
Simbol svobode
Ervin Wlodyga
Zadnji dan vojne na Ravnah
Takoj po zlomu Nemčije je bila reševalna služba RK Guštanj v precej obupnem stanju. Bili so tu reševalci, ni pa bilo reševalnih avtomobilov. Edini avto opel blitz je bil zaradi pomanjkanja rezervnih delov že dalj časa v okvari. V Črni pa so v tem času razoroževali neko motorizirano nemško enoto, ki se je umikala. Pa se nas je nekaj reševalcev podalo tja v upanju, da najdemo kaj primernega. Res smo kmalu izsledili vojaški reševalni avtomobil phonomen. Na štabu v Črni (ne vem, ali je bil to vojaški ali občinski štab), sem dobil od tov. Hercoga pismeno dovoljenje, da lahko odpeljemo reševalni avtomobil, ki je bil opremljen s kompletnim sanitetnim priborom. Hitro so nam še pritisnili na prednja blatnika dve rdeči peterokraki zvezdi in odpeljali smo ga v Guštanj. Mislim, da je bil petek.
V nedeljo, 13. maja 1945, okoli pete ure zjutraj me je prišel klicat Anton Span-žel, češ da se moram javiti na komandi mesta. Ko sem prišel tja, sem videl zbranih že precej Guštanj čanov. Pomislil sem, da je mobilizacija ali pa se je pripravljalo kaj posebnega.
Javil sem se na štabu — mislim, da je bil komandant mesta Svetina Jaka, kjer smo se dogovorili, kako naj v odsotnosti dr. Boštjana Eratha, ki se še ni vrnil iz zapora, organiziram zdravstveno reševalno službo. Zbral sem nekaj reševalcev (Miloš Konečnik, Ivan Kladnik, Maks Dolinšek in druge) ter jim povedal, da morajo biti v pripravljenosti. Dopoldne sem od Antona Vušnika dobil sporočilo, da se moramo z reševalnim avtomobilom odpeljati v Črno. Zvedeli smo tudi, da je cesta črna—Poljana precej zatrpana z nemškim vojaštvom. Od reševalcev smo šli na pot Miloš Konečnik, Ivan Kladnik in jaz, pa
še Vušnik. Težko smo se prebijali, zato je tudi precej časa trajalo, da smo prišli v Črno. Proti opoldnevu smo se zopet vračali. Ko smo prišli na Poljano, je bilo tam veliko vojaštva. Zvedeli smo, da se partizani pogajajo z Nemci za predajo kar na cesti pred Hrastovo hišo. Prvič sem videl zbranih na enem kraju toliko partizanskih oficirjev z zlatimi našivi na rokavih.
Vrnili smo se v Guštanj, toda kmalu zatem, že popoldne, bi morali spet peljati v Črno. Odpeljali smo se v istem sestavu kot dopoldne, toda dalj kot do Poljane tokrat nismo prišli. Ze pred Poljano smo na obeh straneh ceste videli zakopane na položajih partizanske topove, mitraljeze ter dosti partizanov, ki pa so jih še kar sproti dovažali iz smeri Prevalj. Med njimi sem prepoznal precej Guštanj čanov, ki so jih dopoldne mobilizirali. Ko smo se pripeljali čisto pred Poljano, je skočil pred naš avto neki partizan ter zaklical:
»Kuda češ, baš sad ce početi borba!«
Ni nam torej ostalo dosti časa za premišljevanje. Pri cerkvi sem hitro zasukal ter odpeljal proti Prevaljem. Pri Lahovnikovi centrali smo se ustavili. Tu je bil namreč neki vojaški štab, ki je imel telefonsko zvezo s Poljano, ter čakali na nadaljnja navodila. Tedaj je strašansko zaropotalo, mi pa smo vedeli, da se bije na Poljani odločilna bitka.
Morda je ta »pekel« trajal dobre pol ure, toda kakšne so bile posledice, smo videli šele pozneje. Nemci so bili na cesti pred Hrastovo lipo, medtem ko so partizani zasedli položaje na bregovih okoli ceste. Na položaju, kjer smo bili, smo čakali še kakšno uro ali dve. Ker nismo prejeli navodil, smo se odpeljali proti Guštanju. Na Prevaljah smo se ustavili.
Tu smo videli, kako se pomika po cesti dolga kolona vojnih ujetnikov iz Poljane proti Guštanju. Za njih je bilo torej vse končano. Ko smo tudi mi nadaljevali pot, smo zapazili, kako se iz smeri Guštanj® proti Prevaljam vali kolona vojaških vozil. Nismo mogli razumeti, kaj se dogaja-Vse je bilo preplašeno. Zvedeli smo, da je v okolici Guštanj a druga armada ustaši. Da je bilo to res, smo videli tudi iz tega, ker so se vojni ujetniki, ki so prej korakali proti Guštanju, spet obrnili proti Prevaljam.
Ko smo prispeli v Guštanj, so nas zopet napotili na Prevalje. Reševalca MiloS Konečnik in Ivan Kladnik sta ostala doma, zato pa sta se z mano odpravila Pavel Arnold in Maks Dolinšek. Še nekateri drugi (imen se ne spominjam), so se z nami peljali na Prevalje. Neki veliki partizanski zdravnik nas je iz Prevalj napotil na Poljano z nalogo, da odpeljemo štiri ranjene partizane v bolnišnico.
Teh partizanov na Poljani nismo našli, ker so jih že drugi prej odpeljali. Naši' pa smo na obeh straneh ceste pred Polja' no v travi polno ranjenih, stokaj očili nemških vojakov. Bili so Dunajčani, k* so kljub temu, da so bili ranjeni, krepk0 preklinjali svoje oficirje, ki so se podali v to pustolovščino, kljub temu da se je že pred nekaj dnevi končala vojna. Te ranjence so lastni ljudje naložili na vojaške tovorne avtomobile ter jih odpeljal1 proti Pliberku. Ko sem z Dolinškom i° Arnoldom hodil po bojišču ter gledal raZ' dejanje — požgani in razbiti avtomobili' ranjeni, mrtvi konji, sem prišel tudi v kuhinjo pri Hrastovih. Tu sem videl nekaj) kar je težko popisati. Na tleh je ležal0 in sedelo nekaj ranjencev, v sredi med njimi pa nekaj majhnih otrok, ki so j°' kali.
Obrnili smo se proti Guštanju, kajti tu kot reševalci nismo imeli več kaj delati-Kljub temu da so civilisti in vojaštvo bežali iz Guštanj a, smo se mi trije pribliz' no ob 22. uri vrnili. Na trgu je bil° zbranih nekaj domačinov (Miro Volčan' šek, Viktor Krevh, Florjan Kamnik, Mir' ko Borštner in drugi) in nekaj partiza' nov. Spominjam se še srbsko govorečega oficirja, ki je sestavljal neke patrulje (med njimi Miro Volčanšek, Florjan KarU' nik), češ naj se napotijo proti Kotljam ter ugotovijo, kje približno je sovražnik Patrulja se je res podala na pot. Po p°' vratku so povedali, da niso trčili na so' vražnika. Pavla Arnolda je ta oficir p°' slal v šolo, telovadni dom in železarn0« kjer so prenočevale vojaške enote, P° okrepitev, toda teh na trg ni bilo. Ra' zumljivo je, da je ta peščica ljudi — d°' mačinov na trgu pač v primeru potrebe ne bi mogla podvzeti ničesar oziroma za' držati sovražnika. Jaz sem medtem reš°' valni avtomobil peljal v Prežihovo ulic® (kjer sedaj gradijo Namo), tam sem bi1 namreč doma. Vrnil sem se na trg. V n°' či od nedelje na ponedeljek se ni zgodil0 nič posebnega. Dežural sem na pošti, ^ hiši dr. Eratha. Okoli 2. ure sem zasliŠ®1 dva topovska strela, takoj zatem pa m°' čan strojnični ogenj. V tem trenutku Pa že priteče Pavel Arnold ter zakriči:
»Ervin, beživa, so že tu!«
Ko sva pritekla na trg, je bil popoln0' ma prazen, naokrog pa dosti pokanja i°
Sredi zastav
svetlikanja. Začel se je napad na Gu-stanj. Ustaši so streljali iz smeri Javornike (s svetlečimi kroglami).
Takoj sva tekla s trga k reševalnemu evtomobilu. Toda po nekaj metrih sva za-s^a v bočni zaporni ogenj. Streljali so iz smeri cerkve proti Prežihovi ulici med Sedanjo milico in sosednjo hišo, ki pa je takrat imela šele kletne prostore. Spom-ail sem se vojaških veščin, kako se je tre-j^a v takem primeru gibati po terenu. Skakala sva iz enega zaklona v drugega ln tako prispela do najinega reševalnega avtomobila. Hitro sva skočila vanj ter se kotela odpeljati proti Prevaljam. Toda avtomobil ni in ni hotel vžgati. Zato sva Sa peš odpravila za bloki v Prežihovi .uli-Cl Proti Prevaljam, prišla pa sva samo do Potoka pri Poriju. Ugotovila sva, da naprej
ne prideva, saj so svetlikajoče se krogle švigale s Čečovja in od Glavarja Proti telovadnemu domu. Torej nama je a^a pot odrezana. Urno sva se vrnila do mojega stanovanja v Prežihovi ulici. Ko-
maj sva prišla v klet, kjer je bil moj brat pri mojih dveh sinovih Ervinu in Vojtehu, sva že zaslišala krepki »hura«. Mislim, da je bil to napad v prazno, saj nisem slišal, da bi kdo nudil kakšen odpor. Skozi kletno okno sem opazoval, kako so se ustaši trudili okoli najinega reševalnega avtomobila ter ga hoteli odpeljati, toda zaman, tudi njim je odpovedal pokorščino. Porinili so ga do gasilskega doma ter ga tam pustili oziroma pozneje zažgali. Tako je končal v nekaj dneh naš reševalni avtomobil. Kakor smo ga dobili in ga bili veseli, smo ga tudi z žalostjo izgubili.
Kmalu zatem sva med otroci na golih tleh od utrujenosti trdno zaspala. Drugo jutro (v ponedeljek) sem skozi okno videl dosti vojaštva, pozneje pa tudi civiliste, ki so hiteli proti Prevaljam.
Zame je ta nočni beg pred sovražnikom praktično pomenil tudi konec druge s vetovne vojne.
Na svečanosti onstran meje
članov krajevne organizacije zveze °rcev Prevalje se je 16. februarja letos ^Peljalo v Št. Jakob v Rožu. Kolona za °lono se je vzpenjala proti pokopališču, Jer je ta dan bila svečanost.
Na pokopališču v Št. Jakobu stoji nam-reč lep spomenik, posvečen desetim ubitim T°d Arihovo pečjo. Deset mladih ljudi v JVetu mladosti je omahnilo. Ob 30-letnici e8a krvavega spopada smo se oddolžili Njihovemu spominu, s tem da smo jim pobili vence in cvetje na grob.
Tov. Karel Prušnik-Gašper, predsednik °roških partizanov, je imel slavnostni go-v°r. Omenil je potek borbe pod Arihovo j^čjo. Eden od domačinov je bil v viso-ern snegu našel sled in to javil policiji, sesovci in landvahe so ob svitu takoj renili pod Arihovo peč, zaregljale so r°jnice in tako so obležale štiri parti-Zanke in štirje partizani. Le dvema ranje-^lrria tovarišema se je posrečilo zbežati. °V Prušnik je nadaljeval:
"Se pozni rodovi šentjakobskih obča-^°v bodo pomnili nezaslišano početje z ® mrtvimi tovariši. Mrtva dekleta, stara j., i dvajset let, so nacisti do golega sle-k nakar so jih teden dni razkazovali ob-pan°m ob cesti med Št. Jakobom in Št. etrom, čez noč so jih pa imeli zaklenje-6 v uti za orodje cestnih delavcev. Te-
seksteta kulturnega društva »Toneta Prešerna« iz Žirovnice ter domačega pevskega zbora »Mojcej« iz Bilčovsja, učenke osnovnih šol pa so podale svoj recital in tako se je ta velika svečanost v Št. Jakobu v Rožu končala. Udeležili so se je razen domačinov in sorodnikov padlih tudi borci iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije.
Mi pa smo po končani slovesnosti naredili še krajši izlet, in sicer do vasi, kjer živi oče Serajnik, to je v Svatnah. Vzpeli smo se na hribček do Miklove kmetije, kjer je svoj čas živela »Miklova Zala«.
Gospodinja nas je zaprosila, naj zapojemo kakšno slovensko pesem. Čeprav nismo bili izbrani glasovi, pa smo vseeno dobro urezali dve pesmi, pomagali pa so nam tudi domači fantje, saj je z njihovih obrazov žarela kmečka trdnost in zdrav-
krvavega petka ne bomo Korošci ni-živ0
j^.fdlznih oči o 16-letnem partizanu. Po
pozabili. Ljudje v Št. Jakobu se še spominjajo in še danes pripoveduj e-
clJa ga je privlekla izpod Arihove peči, med mučenjem zasliševala in ga nato st--’ Nato so vse skupaj pokopali na rivnem mestu ob Dravi. Šele ob koncu jske so jih pokopali na tem pokopališ-m« Tov. Prušnik je še dodal:
"Naše žrtve so bile velike in tem pad-m junaškim borcem se danes z vso hva-
le:
2riostj,o klanjamo.«
P° končanem slavnostnem govoru je v plitev teh in drugih žrtev fašizma honela slovenska beseda gledališkega in mskega igralca Mihe Baloha, pevskega
je. Z eno besedo: zdrav duh v zdravem telesu. Ko smo odhajali, so nam krepko stisnili roke in zaželeli še na svidenje.
Na poti domov smo si vsi zaželeli še več takih srečanj z našimi ljudmi, ne samo pri nas, ampak tudi onkraj naših meja.
Za organizacijo ZB Prevalje Anica Tomazin
PO REFERENDUMU
Priprave na referendum so terjale mnogo trdega dela po posameznih krajevnih skupnostih naše občine in zato je tudi uspel, vendar pa ne tako, kot smo pričakovali. Po vsej naši občini so se tokrat zares dobro izkazali predvsem komunisti, saj bi brez njihovega prizadevanja bil rezultat mnogo slabši.
Radostno smo sprejeli novico, da je referendum uspel, vsekakor pa se je dobro zamisliti ob odstotkih pozitivnega glasovanja. Nekaj je moralo biti narobe. So bili ljudje premalo seznanjeni z materiali, so imeli programi hibe? Analize so ponekod pokazale presenetljive rezultate, tako da je večina ljudi, ki se je na zborih strinjala in bila za referendum, potem glasovala proti. Gotovo bo te stvari treba razčistiti, saj bomo čez nekaj let ponovno glasovali na novem referendumu.
Za sedaj pa pred krajevnimi skupnostmi ležijo programi, ki jih je treba v naslednjih štirih letih uresničiti. Nalog je veliko, zato bo dela čez glavo. Kaj bomo najprej storili?
V krajevni skupnosti Ravne bodo najprej začeli z ureditvijo cest, z gradnjo hidrofora na Šancah, z adaptiranjem odra v Titovem domu, z ureditvijo prosvetne dvorane v Kotljah, in kar je najvažnejše, da bo že v tej prvi fazi vsakdo dobil nekaj.
V programih je toliko različnih stvari in brez dvoma bo vs.akdo prišel na svoj račun. Če v mislih zgradimo to, kar resnično čez štiri leta bo, potem smo vendarle lahko veseli svojega »da« ob glaso-
Spominska svečanost v št. Jakobu v Rožu
POBRATENI S ČAČANI
Panorama Čačka
PREDANA VELIKIM IDEJAM BRATSTVA IN ENOTNOSTI TER UPOŠTEVAJOČ Zelje in voljo občanov, je
SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM NA SEJI DNE 16. MAJA 1975 SPREJELA SKLEP O POBRATENJU SKUPŠČINE IN OBČANOV OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM S SKUPŠČINO IN OBČANI OBČINE CACAK.
SVEČANO POTRJENO PRIJATELJSTVO JE PLOD NAŠEGA SKUPNEGA TRPLJENJA IN ŽRTEV, SKUPNIH BOJEV IN ZMAG V SLAVNI NARODNOOSVOBODILNI VOJNI IN SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI, PLOD SKUPNIH PRIZADEVANJ V ZANOSNIH LETIH OBNOVE IN BUJNE GRADITVE NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE, OBENEM PA OBVEZNOST IN JAMSTVO, DA BOMO VSESTRANSKO SODELOVALI TUDI PRI NADALJNJI GRADITVI IN KREPITVI SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI ENAKOPRAVNIH BRATSKIH NARODOV IN NARODNOSTI SFRJ.
Tradicija bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, skovana v času narodnoosvobodilne borbe, se živo nadaljuje, kali in utrjuje na vseh področjih družbenega življenja. Bratstvo in enotnost se vsakodnevno izražata in potrjuje-
vanju. Hodili bomo po lepo urejenih cestah, naš oder v kulturni dvorani ne bo več tako neprijetno zateglo cvilil, naši otroci pa bodo hodili v lepo, novo sodobno šolo in še bi lahko naštevali, kaj bo dobrega storjeno za naš kraj, toda raje se prepričajmo na lastne oči in verjemite, da je to mogoče. Mimogrede bomo pozabili, koliko vsak mesec prispevamo, saj ta vsota resnično ni velika, naš kraj pa bo bolj urejen, bo lepši kljub tovarniškemu dimu, ki kdaj pa kdaj neusmiljeno pokriva zelenice s težo železovega prahu.
Bodimo torej ponosni, da smo svojemu kraju izglasovali lepšo prihodnost!
Z. S.
ta v neposrednih stikih delovnih ljudi.
Spontano je v zadnjih letih vznikla in rasla ideja o trdnejšem povezovanju delovnih ljudi in občanov občine Cačak z našo občino. Ta ideja je svojo dokončno obliko dobila lani 1. oktobra, ko so vsi zbori skupščine občine Cačak na svečani seji sprejeli listino o pobratenju med našima občinama.
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Ravne bodo listino o pobratenju
Predstavljamo
Občina Cačak leži v osrednjem delu zahodne Srbije ob Zahodni Moravi, meri 636 km- in šteje 102.000 prebivalcev. Cačak je bil naseljen že v bronasti dobi, v dobi Rimljanov pa je bil mestno-trdnjav-ska naselbina. V predkosovskem obdobju se je imenoval Gradac, potem pa je dobil sedanje ime. Prvi pisani dokument ga omenja 1. 1409.
1919. leta so bile v Cačku ustanovljene prve partijske celice in kljub obznani se je med obema vojnama nenehno širila komunistična dejavnost. V obdobju NOB je s čačanskega območja padlo 4500 borcev in žrtev.
Ob osvoboditvi je Cačak štel 12.000 prebivalcev, konec leta 1974 pa že nad
45.000.	Istočasno se je spremenila tudi sestava občanov. Prej pretežno kmečko prebivalstvo se je vedno bolj zaposlovalo v rastoči industriji, tako da se jih danes ukvarja s kmetijstvom le nekaj čez 37 odstotkov.
V gospodarski strukturi občine Cačak imata vodilno vlogo industrija in kmetijstvo z okoli 70 odst. v materialni proizvodnji, medtem ko je gradbeništvo udeleženo z 10 odst., promet s 6,7 odst., trgovina z 9 odst. itn.
Občina Cačak ima 19 osnovnih, 5 srednjih in dve višji šoli. Med kulturnimi ustanovami velja omeniti umetniško galerijo »Nadežda Petrovič«, Muzej revolucionarne mladine, radio Cačak in lokalni »Cačanski glas«.
sprejeli na svečani seji dne 16. maja na Prevaljah. Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki je predlagatelj listine, dejansko izraža voljo vseh delovnih ljudi in občanov naše občine.
Trenutek, v katerem se bratimo z našimi brati iz občine Cačak, na najlepši način simbolizira naše bratstvo in enotnost. V poslednjih bojih II. svetovne vojne smo pred tridesetimi leti združeni premagali skupnega sovražnika. V teh bojih so sodelovali vsi jugoslovanski narodi in narodnosti.
Še posebej smo ponosni, ker se bratimo z občani Čačka, področja z izjemno svobodoljubno tradicijo in znanimi borci iz NOB.
Sprejetje listine o pobratenju je zaključna oblika ideje bratstva, za nas Pa predvsem poglobitev in širitev raznih stikov in sodelovanja. Bratskega sodelovanja si ne predstavljamo le kot obiskovanje občinskih in drugih delegacij, marveč široko sodelovanje delovnih ljudi na gospodarskem, kulturnem, socialnem, športnem in drugih področjih, v katerem bodo delavci izmenjali svoje izkušnje, kje! se bodo stkale številne niti osebnega prijateljstva. Takšne cilje zasledujemo s programom sodelovanja, ki ga skupno pripravljamo.
In kot bratje si bomo medsebojno pomagali tudi v naj hujših stiskah ter se veselili skupnih uspehov.
D j uro Haramija
bratski Čačak
Zelo se je v povojnem obdobju razvil0 zdravstvo, saj je v različnih zdravstvenih ustanovah zaposlenih 610 zdravstvenih delavcev, od tega 119 zdravnikov, med katerimi je kar 70 specialistov.
Čačak pa se razvija tudi v pomembn0 športno središče in čačanska športna društva že dolgo tekmujejo v republiških i° zveznih ligah. Posebno znan je košarkar' ski klub Borac.
Skupni dohodek gospodarstva občine Čačak je znašal v letu 1974 6700 milijo' nov dinarjev, število zaposlenih v družbe' nem sektorju pa nad 29.000 ljudi.
V industrijski proizvodnji prevladuje »kovinski kompleks«, zato so podjetja iz te gospodarske veje obenem tudi vodilne OZD v občini. To so »Sloboda«, Tovarn0 rezalnega orodja in »Cer«.
»Sloboda« se je specializirala za proiZ' vodnjo aparatov za gospodinjstvo, med katerimi prevladujejo plinski in električ' ni štedilniki, sesalci za prah in stroji Z° pranje posode.
Tovarna rezalnega orodja se je uvrstil0 med vodilne tovarne te vrste v državi; je tudi poslovni partner železarne Ravne. »Cer« proizvaja termotehnične naprave-Poleg navedenih pa so v občini Čačah še naslednje pomembnejše OZD:
— rudniki magnezita »Šumadija«, k1 proizvedejo letno okoli 100.000 ton sur°' vega magnezita,
Muzej revolucionarne mladine v Čačku
tovarna papirja in lesovine z letno Proizvodnjo nad 24.000 ton kvalitetnega Papirja,
kemijska industrija »Prvi maj«, ki Proizvaja med drugim stiropor in različ-na lepila,
tovarna piva Čačak ustekleniči letno
200.000	hi piva in 25.000 hi brezalkoholnih
Pijač.
s2itopromet« je edina OZD te vrste v °*Jčini Cačak, ki se poleg predelave žita-;lc in živinske hrane ukvarja tudi s pro-|2Vodnjo kruha in peciva ter z odkupom roetijskih proizvodov.
Kmetijstva je 96 odst. v zasebni lasti. ' okviru zelenega plana tečejo intenziv-Priprave za združitev družbenega sek-,°!'ja v močan kmetijski kombinat, ki bo lQhko postopno združeval in usmerjal za-Sfibne kmetovalce.
Gradbeno podjetje »Hidrogradnja« v '~ačku je posebno znano po svojem nači-gradnje iz predelanih betonskih elementov po tkim. veliko panelnem sistemu.
. Gostinsko turistična dejavnost v občini lrna zei0 ug0(jne možnosti za razvoj. No-Sllec tega razvoja je gostinsko podjetje .'■Morava«, ki rekonstruira stare objekte lri gradi nove.
^osebna znamenitost čačanske občine je na daleč znana Ovčarsko-kablarska sote-^a> ki spada med naj slikovitejše in naj-
r°izvodni rezultati so bili v marcu na % v Vrd prejšnjih mesecev in tako je zaključno prvo četrtletje zelo ugodno. Letos maša proizvodnja surovega železa 2000 ton 1 4°/o več kot lani v prvih treh mesecih, kj°*zvodnja jekla 8595 ton in tudi 4 °/o več, agovna proizvodnja pa je bila v železar-ab za 17.783 ali 11 °/o večja in pri prede-
bolj romantične soteske v naši državi. Moč Zahodne Morave so tu izkoristili tudi za zgraditev hidrocentrale.
V soteski leži Ovčar Banja z zdravilno termalno vodo, s hotelom »Kablar« in moderno restavracijo s kampingom. Posebno privlačnost Ovčarsko-kablarske soteske predstavlja enajst srednjeveških samostanov, ki so iz 14. in 18. stoletja. S svojo slikovito lego v skalovju dopolnjujejo lepoto soteske, katere neprehodnost je bila posebne vrste zaščita pred turškimi in drugimi napadi.
Druge turistične zanimivosti so še: »atomske toplice« v Gornji Trepči na južnih pobočjih Vujna in Bukovika.
V letu 1975 nameravajo v občini zgraditi naslednje objekte:
1. normalnotirno železniško progo Cačak—Požega, s katero se bo širša okolica navezala na magistralo Beograd—Bar;
2. izgradnja 11 km obvozne ceste okrog Čačka, da bi razbremenili mestne prometnice in zmanjšali število prometnih nesreč;
3. gradnja velikega zbiralnika, s katerim bi bil rešen problem pitne vode za mesto.
Poleg tega nameravajo zgraditi še olimpijski plavalni bazen, mestno knjižnico, osnovno šolo, rekreacijsko središče itd.
lovalcih za 783 ton ali 9 °/o. Skupno smo v Slovenskih železarnah proizvedli letos v prvih treh mesecih za prodajo 18.566 ton ali 11 %> več kot lani v enakem obdobju. Ti rezultati so bili doseženi samo pri poprečno 3% več zaposlenih kot v letu 1974, torej tudi z boljšo proizvodnostjo, kar je še posebej razveseljivo.
Realizacija, na katero imajo poleg odlične proizvodnje vpliv tudi še ob koncu lanskega leta povišane cene, je daleč nad lanskoletno in je ni vredno niti primerjati. Pri izvozu niso dosežene niti količine niti vrednosti iz lanskega prvega četrtletja. V tem so izjema predelovalci, ker so izvršili letos 8 °/o več, kot v enakem obdobju lani.
Proizvodnja surovega železa je bila letos marca za 502 toni manjša kot marca lani, vendar še vedno za manj kot 1 % ali za 102 toni pod linearnim načrtom. V Železarni Štore so izvršili na elektroreduk-cijski peči letno popravilo, ki je trajalo 131 ur. Zaradi redukcij električne energije so mirovali 54 ur in izgubili 330 ton proizvodnje surovega železa. Navedeni vzroki so povzročili 20 % zaostanka za mesečnim načrtom, kar so pa jeseniški plavžarji, ki so mesečni načrt prekoračili za 5 %, skoraj v celoti pokrili, in tako je izvršitev za slovenske železarne 99 %>.
Zbirno je izvršitev proizvodnje surovega železa za prvo četrtletje še vedno 101 °/o. Pri prodaji se je zaostanek povečal in znaša sedaj že 2397 ton. Lani je znašala prodaja surovega železa v prvih treh mesecih za več kot 1130 ton manj, kot je letošnja.
Poprečna proizvodnja prvih treh mesecev zaostaja za poprečjem lanskega leta za okoli 2 %, ker pa je skupna proizvodnja surovega železa večja kot lani, so upi, da bomo imeli v prihodnjih mesecih tudi boljše mesečno poprečje, če ne bo večjih zastojev in bomo počasi dosegli tudi lanskoletno mesečno poprečje.
Proizvodnja surovega jekla, dosežena v marcu, je doslej druga naj višja mesečna proizvodnja, kar smo jih dosegli v slovenskih jeklarnah. Mesečni načrt je izvršen v vseh treh jeklarnah. V Železarni Štore so zopet zvišali svoj najboljši dosežek, kljub temu da so imeli 40 ur zastoja zaradi redukcije električne energije. V Železarni Ravne so presegli načrt za nekaj več kot 15% in dosegli eno naj višjih mesečnih proizvodenj. Zanimivo je tudi to, da so v Železarni Jesenice malo zaostali v proizvodnji SM jekla, v elektro jeklu pa toliko prekoračili mesečni načrt, da je jeklarna ravno do tone natančno dosegla linearno načrtovano količino. V SM jeklarni je bilo poprečno v obratovanju manj peči, kot predvideva plan. Slaba kvaliteta v ognju odpornega materiala ima za posledico nižjo vzdržnost peči in s tem več popravil.
Letošnja marčna proizvodnja je v Slovenskih železarnah za 1902 toni večja od lanske in je za 6 % nad načrtovano količino. Zbirno smo za prvo četrtletje 3551 ton ali za okoli 2 °/o nad planom. Doseženo mesečno poprečje nam bi zagotovilo letno proizvodnjo celo nekaj nad akcijskim načrtom 800.000 ton in je ponoven dokaz, da bomo v slovenskih jeklarnah ob redni oskrbi s surovinami in normalnih pogojih dela lahko realizirali proizvodnjo, katero smo za letošnje leto predvideli v srednjeročnem razvojnem programu 1971—1975.
Blagovna proizvodnja je bila še višja kot v preteklih dveh mesecih in je doslej za decembrsko lanskega leta druga najvišja dosežena mesečna proizvodnja. Zaskrbljujoče je samo to, da kljub odlični proizvodnji jekla blagovna proizvodnja prehiteva proizvodnjo surovega jekla. Nekaj te razlike je gotovo pokrite z dobro oskrbo vlož-
Proizvodnja Slovenskih železarn v marcu in prvem četrtletju 1975
ka za novo valjarno v Železarni Štore, vendar so izdatno skopnele zaloge ingotov v Železarni Jesenice in bi bila nabava oziroma povečana zaloga nekaj tisoč ton polizdelkov ali ingotov prav dobrodošla, seveda če bodo valjarne še naprej tako dobro obratovale.
Lanska marčna proizvodnja je bila z 58.438 tonami dotlej daleč najboljši dosežek. Letos je dobilo tržišče 2704 ton ali 4 °/o več robe. Mesečni načrt je izvršen s 107 % in zbirni plan blagovne proizvodnje je za prvo četrtletje izvršen s 105 °/o. Mesečni načrt so izvršili: v Železarni Jesenice s 107 %, v Železarni Ravne s 103 °/o in v Železarni Štore s 111 %. Zbirni načrt blagovne proizvodnje izvršujejo: Železarna Jesenice 103 %, Železarna Ravne 107 °/o in Železarna Štore 112%.
Po posameznih grupah proizvodnje je izvrševanje v glavnem zelo dobro ter so zaostanki samo pri posameznih proizvodih. Pri toplo valjanih izdelkih, katere izvršujemo sicer s 106%, zaostajajo pri žici, srednji in tanki pločevini ter trakovih na Jesenicah. V žični valjarni so imeli večje zastoje zaradi okvar in redukcije električne energije. Vzroke za zaostanke pri blagovni proizvodnji v valjarni trakov sem obravnaval že prejšnji mesec in so ostali isti, to je pomanjkanje naročil.
Pri vlečeni žici zaostajajo v Železarni Jesenice in Železarni Ravne. Drugi zaostanki so samo še pri surovem železu, kar je omenjeno že prej, in pri proizvodih finalizaci-je, kjer znaša izvršitev žičnih izdelkov 101 %, stroji in strojni deli v Železarni Štore 108 %, pri vseh drugih proizvodih so pa izdatni zaostanki.
Marčni dosežek predelovalcev žice je treba posebej poudariti, saj so vsi izdatno presegli načrtovano proizvodnjo in s 3467 tonami realizirali doslej eno največjih mesečnih proizvodenj. Izvršitev po delovnih organizacijah je naslednja: Plamen — 107 %, To vil — 117 %, Veriga — 121 % in Žična — 103 %. S tem dosežkom so izdatno izboljšali tudi zbirni rezultat in je zaostanek za načrtom samo še 82 ton oziroma manj kot 1 %. Proizvodnja meseca marca je bila za 737 ton večja, kot je znašalo mesečno poprečje preteklo leto ali za 26 %. Poprečje prvih treh mesecev je pa za 369 ton ali za 13 % večje od lanskoletnega mesečnega poprečja.
Tudi skupna blagovna proizvodnja Slovenskih železarn je bila marca doslej druga največja, večja je bila samo lani decembra. Mesečni načrt je bil izvršen s 107 %, zbirna izvršitev je pa 105%. V prvih treh mesecih imamo torej 9336 ton prednosti, kar že nekaj pomeni. Najbolj razveseljivo je, da dosegamo že pol leta zapored zelo dobre proizvodne uspehe, za katere upamo, da se bodo na tem nivoju zadrževali še naprej. Izvoz smo marca količinsko realizirali v železarnah samo 75 % in pri predelovalcih 78%. Vrednostno predstavlja to v železarnah 63% in pri predelovalcih 79%.
Če primerjamo ta podatek s stanjem ob koncu prvega četrtletja lani, imamo pri predelovalcih letos za 8 % večjo vrednost izvoza, količinsko pa precej manj kot lani, v železarnah smo pa količinsko izvozili letos okoli polovice lanskoletnih količin, vrednostno je pa slika ugodnejša, ker je zaostanek le 15 %.
Na svetovnem trgu se stanje iz dneva v dan zaostruje. Železarne ustavljajo nekatere proizvodne agregate ali pa omejujejo proizvodnjo. Naročila so se v mnogih državah zahodne Evrope znižala v zadnji polovici leta od 20 do celo 30 %. Cene še naprej padajo. V sosednji Italiji je prodajna cena za betonsko železo ponekod 120 lir in ne ostaja več prostora za pokrivanje predelovalnih stroškov od cene starega železa do proizvoda — betonsko železo. Realni ocenjevalci položaja napovedujejo, da se stanje v trgovini z jeklarskimi proizvodi ne bo popravilo do konca letošnjega leta in da lahko pričakujemo delno izboljšanje šele v prihodnjem letu. Kritično obdobje pa lahko traja še nadaljnji dve leti, posebno še, ker cene železarskim surovinam kljub recesiji ne padajo in se bodo ob ponovni konjunkturi zopet dvignile.
Eksterna realizacija je bila v vseh delovnih organizacijah v mesecu marcu zelo dobro in so zaostali za načrtom samo v Žični Celje, pa še tam manj kot za 1 %. Zbirni rezultat prvega četrtletja je pri železarnah 107 % in vse tri železarne prekoračujejo načrtovano realizacijo. Med predelovalci
Iz dela kolegijskih
Skupni odbor za gospodarjenje je na seji prejšnji mesec razpravljal o predlogu samoupravnega sporazuma o oblikovanju internih in eksternih prodajnih cen med TOZD, razpravljal o uporabi sredstev reprezentance, reklame in propagande za lansko leto, obravnaval informacijo o poslovanju Slovenskih železarn za leto 1974 ter obravnaval in odločal o nekaterih drugih predlogih in zadevah, ki spadajo v njegovo pristojnost.
Pri obravnavanju predloga sporazuma o oblikovanju internih in eksternih prodajnih cen je bilo povedano, da so med TOZD, predvsem v medsebojnem poslovanju prisotni in se pojavljajo nekateri nesporazumi, ki se v glavnem nanašajo na višino internih prodajnih cen, kar vpliva na ugotavljanje in doseganje dohodka ter drugih stroškov poslovanja. Z namenom, da bi to področje sistemsko uredili, je sektor za gospodarjenje pripravil predlog samoupravnega sporazuma, ki ureja to področje. S samoupravnim sporazumom naj bi bila med TOZD dogovorjena načela o oblikovanju internih in eksternih cen, način njihovega določanja za različne izdelke, način stimulacije izvoza in pri prevzemanju obveznosti, ki nastajajo pri izvozu. Posamezne TOZD znotraj železarne so namreč, kar zadeva nabavne in prodajne cene, v različnem položaju, saj morajo nekatere nabavljati vložni material v večji meri ali pa izključno izven delovne organizacije, medtem ko se druge TOZD oskrbujejo v glavnem z vložkom, ki ga dobijo iz druge TOZD znotraj železarne. Podobno kot pri nabavi je položaj tudi pri prodaji izdelkov. Višina internih cen, po katerih TOZD medsebojno obračunavajo dobavljeno blago in storitve, tako odločilno vpliva na višino doseženega dohodka posamezne TOZD. Razumljivo je, da je zaradi tega pogosto prisoten različen interes pri oblikovanju cen. Pri uveljavljanju dogovorjenih internih cen bo zato treba prvenstveno upoštevati cene, ki jih posamezne TOZD dosežejo v poslovanju z drugimi delovnimi organizacijami. Po predlogu sporazuma, do katerega se bodo morali dokončno opredeliti in ga potrditi samoupravni organi TOZD, naj bi za izdelke 114. panoge veljale cene, določene po ceniku Združenja jugoslovanskih železarn, znižane za 5 odst., kolikor znašajo pri interni prodaji nižji stroški dopreme, internega transporta, prodajne režije in drugo, medtem ko naj bi cene za serijske izdelke 117. panoge veljale, kot so določene po samoupravnih sporazumih s kupci in zakonskimi predpisi, za
sta Plamen — Kropa in To vil — Ljubljana precej nad planom, 5 % zaostaja Veriga, Žična pa nekaj več.
V medsebojnih dobavah bi morala Železarna Jesenice dobaviti v prvih treh mesecih 9223 ton izdelkov, dobavili so 9038 ton. Železarna Ravne je dobavila 5759 ton in je daleč nad dinamiko dobav, predvideno za prve tri mesece. Železarna Štore bi morala dobaviti 3150 ton, dobavili so 1633 ton. Glavni zaostanek imajo pri dobavah Jesenicam.
Kot ste opazili, je bilo meseca marca nekaj več težav zaradi redukcij električne energije, sicer bi bili lahko rezultati dela, katere lahko ocenjujemo samo kot odlične, še za spoznanje boljši. Neke izrazite problematike ni bilo. Težave s pomanjkanjem sredstev zaradi prisotne nelikvidnosti gospodarskih organizacij pa že povzročajo in bodo še povzročale motnje pri oskrbovanju. Upajmo pa, da ne bo večjih težav in da bodo proizvodni in poslovni uspehi v naših delovnih organizacijah in v Slovenskih železarnah še naprej tako ugodni, kot so bili v prvem četrtletju.
Milan Marolt, dipl. ing.
izvršilnih organov
individualne izdelke 117. panoge pa po vsakokratnem dogovoru s kupcem. Sistem internih prodajnih cen bi moral tako stimulirati vsako posamezno TOZD za zniževanje stroškov proizvodnje in izboljšanje poslovanja.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da tako med posameznimi TOZD kakor tudi med obrati niso urejeni določeni strokovni in tehnični problemi, ki se nanašajo na višino dodatkov in nepotrebno dodatno obdelavo, kar ima pogostokrat za posledico prevelik odpadek oziroma premajhen izplen. Razprava pa je načela tudi problem določenih reklamacij in višino izmečka. Na odboru je bilo zato zaključeno:
— Odbor se strinja s predlogom samoupravnega sporazuma o oblikovanju internih in eksternih prodajnih cen. Sporazum, ki poleg cen ureja tudi druge, sedaj še odprte in v razpravi ugotovljene probleme, je posredovati v potrditev samoupravnim organom TOZD-
— Vodstvo kontrole kvalitete mora pripraviti pregled in poročilo o višini izmečka ter višini in številu domačih reklamacij za let° 1974 in prvo trimesečje letošnjega leta. Poročilo mora poleg ugotovitve vsebovati tud' vzroke in predloge ukrepov. Tako o poročilu-vzrokih in predlaganih ukrepih bo odbor razpravljal na eni od naslednjih sej.
Za posebne poslovne stroške, med katere prištevamo izdatke za reklamo in propagando, reprezentančne stroške, stroške sejmov h1 razstav ter izdatke za službene prevoze z lastnimi osebnimi avtomobili, je bilo rečen0-da so bili za lansko leto določeni in potrjeni-s finančnim planom. Zaradi splošnega poviševanja cen, ki je bilo prisotno lansko let° tako od stroškov storitev kakor tudi do povečanja stroškov gostinskih uslug, smo nekolik0 povečali posamezne postavke posebnih P°' slovnih stroškov. Stroški reklame in proph' gande so lani znašali 1,896.000 dinarjev a*1
22,4	odst. več, kot smo načrtovali. Za reprezentančne izdatke smo porabili 648.000 dinarjev ali 51,7 odst. več od načrtovanih. Za stroške sejmov in razstav je bilo porabljenih
234.000	dinarjev ali samo 51 odst. sredsteV-predvidenih z letnim načrtom za te namene' Izdatki za te namene so bili nižji zato, ker nismo sodelovali na vseh sejmih, kot smo sicer predvidevali ali pa smo sodelovali v okviru Združenja jugoslovanskih železarn. Strošk* kilometrine (službenih prevozov z lastnih1 osebnimi avtomobili) so znašali 341.000 din 10 so se gibali v mejah planiranih.
Po razpravi, v kateri so bile posamezne postavke in izdatki iz naslova posebnih poslovnih stroškov podrobneje obravnavani, je odbor
— poročilo o uporabi sredstev reprezentan-ce> reklame in propagande za lansko leto vzel na znanje. Odbor se je strinjal z ugotovitvijo, je prekoračenje posebnih poslovnih stroškov v lanskem letu v največji meri posledica povišanja cen storitev in uslug, meni pa, da je ne glede na tako ugotovitev predvsem stroške reprezentance letos treba spraviti v določene normalne okvire.
V informaciji, ki je bila posredovana o poslovanju Slovenskih železarn v lanskem letu, le bilo povedano, da so pri podatkih in dosežnih rezultatih upoštevana vsa podjetja v sestavu Slovenskih železarn. Podatki kažejo, aa je bilo poslovanje Slovenskih železarn lansko leto uspešno. Proizvodnja surovega železa le bila lani za 9 odst. večja kot leta 1973, su-r°vega jekla pa celo za 10 odst. Nekoliko ^enjši je bil porast blagovne proizvodnje, vendar še kljub temu za 4 odst. višji kot leto Poprej. Vsa podjetja v sestavu Slovenskih železarn so presegla eksterno realizacijo za a2 odst., celotnega dohodka za 50 odst., materialni stroški so bili povečani za 58 odst., amortizacija je bila višja za 44 odst., dohodek Pa je bil višji od načrtovanega za 38 odst. OD, računajoč na vsa podjetja Slovenskih žele-*arn, so bili lani višji za 27 odst. Splošno ve-Jia ugotovitev, da se je v vseh podjetjih lani hitreje povečevala vrednost obsega proizvodnje, kot pa so naraščala obratna sredstva in aa gre večji del porasta angažiranih obratnih sredstev na račun večjih poslovnih terjatev.
Pa, sodeč po podatkih in kazalcih, vse delovne organizacije v sestavu Slovenskih železen, dosegle lani pomemben napredek v ekonomičnosti porabe obratnih sredstev, čeprav tudi med njimi precejšnja razlika. Ob tem Pa ne gre prezreti dejstva, da se finančni po-°žaj lani na splošno gledano ni izboljšal, atriPak da se je nasprotno celo nekoliko poslabšal. Ta za nas negativen pojav je v glav-h®m posledica visoke inflacije.
Ob ugotovitvi poslabšanja finančnega sta-hJa je bil načet tudi problem nelikvidnosti v haši železarni. Omenjena je bila predvsem 1A1VI, ki nam dolguje že prek 40 milijonov 'h- Odbor se je strinjal s predlaganim ukre-Ppm, da bi bilo treba začenši z aprilom uki-hhi dobave temu podjetju, o ukrepu pa obvesti tudi pristojne republiške organe.
Od drugih zadev, ki so bile obravnavane, le odbor potrdil predlog za povečanje števila r^Poslenih v TOZD mehanske obdelave, odo-htU, da univerzi v Ljubljani, oddelku za ke-tjo, za njihove potrebe brezplačno dodelimo y železarni že odpisani in neuporaben spek-hpfotometer in odobril odpis za železarno obeljenih in neuporabnih raznih orodij v trojno gradbeni službi. Na predlog posamez-fhh TOZD in sektorjev pa je odobril še služ-eha potovanja nekaterim delavcem v ino-^mstvo.
osrednja točka razprave na seji skupnega Obora za splošne zadeve je bil predlog komi-. Je za letovanje za določitev pogojev in cene t tovanja za ietošnje leto. Tako razpis kakor uoi pogoji letovanja so bili v železarni že Posebej objavljeni, zato računamo, da so se JtPosleni z njim lahko pravočasno seznanili, j Zen tega pa je bilo na odboru ponovno na-ghto vprašanje poslovanja v našem počitni-hem domu, navedeni pa tudi podatki in in-^jthiacije o načinu poslovanja drugih počit-iskiti domov v okviru Slovenskih železarn. 2 azen medsebojnih, v predlogu predvidenih že[neniav letovanj med našo železarno ter pj. hama Štore in Jesenice, je na odboru 'vladalo tudi mnenje, da bi bilo treba pre-s] 'ti možnost organiziranega letovanja zaporih v raznih planinskih domovih. Gre edvsem za delavce, ki jim letovanje ob °riu iz zdravstvenih in drugih vzrokov ni 'bPročljivo. O tem, kakšne so cene in mož-k sti letovanja ter medsebojne zamenjave, 1 j®te v današnjem Informativnem fužinarju tprečitali v posebnem članku. Po zelo meljiti obravnavi predloga in drugih v zveni- l Poslovanjem nastopajočih morebitnih °blemov je odbor sklenil: n Potrdijo se razpis, kriterij, način prijav-Jahja in višina cene za letovanje zaposlenih
v našem počitniškem domu v letošnjem letu. Odbor se strinja tudi s predlagano zamenjavo kapacitet med železarno ter železarnama Store in Jesenice ob pogojih, ki so določeni.
— Komisija za letovanje, ki je pripravila predlog pogojev letovanja v počitniškem domu, mora preučiti možnost organiziranega letovanja zaposlenih v planinskih domovih.
— Do naslednje seje odbora morajo za poslovanje počitniškega doma odgovorne strokovne službe pripraviti poročilo in predlog za finančno in materialno poslovanje doma v letošnjem letu.
— Komisija za letovanje mora v sodelovanju z odgovorno strokovno službo v dogovoru z drugima dvema slovenskima železarnama pripraviti predlog enotnega regresiranja v počitniških domovih.
Med drugimi zadevami, ki so bile obravnavane, se je odbor največ zadržal pri raznih vlogah za finančno pomoč. Ob ugotovitvi, da imamo ustanovljene samoupravne interesne skupnosti, ki pokrivajo delovna področja
društev in organizacij in da tem skupnostim v obliki prispevka od bruto OD vsak mesec nakazujemo določena finančna sredstva, je večino vlog in prošenj društev in organizacij odklonil. Ob upoštevanju dejavnosti in potreb pa je iz sredstev, s katerimi letos razpolaga, odobril enkratno dotacijo, in to:
— aktivu ZB železarne za potrebe njihove dejavnosti 25.000 din,
— društvu upokojencev Prevalje kot naš prispevek pri gradnji njihovega doma 20.000 din,
— organizaciji Zveze vojaških vojnih invalidov Prevalje in Ravne za potrebe njihove dejavnosti po 1500 din,
— klubu zdravljenih alkoholikov Dravograd, sekcija Ravne, 1000 din,
— osnovni šoli Slovenj Gradec za nakup kompletov založbe Borec 1000 din.
O drugih vlogah, ki so bile obravnavane, ter zaključkih in sklepih, ki so bili s tem v zvezi sprejeti, so bili vsi prosilci obveščeni.
-et
Letovanje 75
Na naši plaži
Letošnje bližajoče se poletje bo ponovno pritegnilo veliko kontinentalcev k morju. Misli na take vrste oddiha nas angažirajo pravzaprav že po končanem letovanju v preteklem letu in nas potem spremljajo vse leto. Precej naših misli je od aprila naprej, tudi med delovnim časom angažiranih za letovanje. Kdaj, kje, kako, predvsem pa za kakšen denar se bomo lahko sedem, deset ali še več dni pražili na soncu (mogoče tudi preklinjali slabo vreme), zganjali koristno rekreacijo ali pa se predajali lenarjenju in pospešenemu uživanju vseh vrst sadja v tekočem stanju.
Da bi ta razmišljanja skrčili, da bi lahko več naših misli posvetili delu in drugim skrbem, je bila naloga odgovorne službe pa tudi sindikalne organizacije že v preteklosti. Uspešno reševanje te naloge, ki bi temeljila na izboljšanju informacije, priprave letovanja, predvsem pa kvalitetnih in kvantitetnih spremembah pogojev, pa je bilo prepuščeno samoiniciativnosti službe (kamor štejemo tudi upravnika doma) in do nedavnega tudi nezainteresiranost sindikalne organizacije. Vse večji kritični pristop delavcev do razmer v počitniškem domu v Portorožu, ki so jim v veliki meri botrovale naše domače razmere, je pripeljal do tega, da smo začeli resno razmišljati o organizacijskih pa tudi investicijskih posegih, ki bi izboljšali pogoje letovanja. Ker pa nam je zmanjkalo denarja (za realizacijo projekta v Portorožu potrebujemo okoli
20,000.000 din, za gradnjo skupnega počitni-
škega doma v Baški na otoku Krku pa še dodatnih 8 do 10 milijonov), smo se odločili za nekatere organizacijske posege, ki naj bi omogočili prijetnejše, predvsem pa pestrejše letovanje že od priprave nanj naprej.
Najprej se je bilo treba posvetiti našemu domu v Portorožu. V februarju sta ga obiskali dve komisiji: operativno organizacijska in gradbena, ki sta vsaka po svoji strani obdelali probleme, ki so v preteklih letih najbolj nelagodno vplivali na razpoloženje tistih, ki so v našem domu letovali.
Nimam namena opisovati pomanjkljivosti, ki jih je gradbena komisija zabeležila na 9 straneh svojega poročila, niti organizacijskih »cvetk«, ki jih je razkrila druga komisija, kajti tudi do danes smo veliko govorili pa nič storili.
Koordinacijska komisija za letovanje je začrtala osnovna izhodišča o letovanju, imenovala operativno komisijo za letovanje 75 s konkretnimi zadolžitvami. Imenovane so bile tudi štiri komisije po naših organizacijskih enotah, pomoč pa je ponudila tudi komisija za družbeno prehrano, ki je pregledala in nato potrdila kalkulacijsko ceno letovanja v našem domu.
Komisija za letovanje 75 je na podlagi dosedanjih izkušenj, na podlagi upravičenih pripomb in kritike predvsem pa na podlagi realnih možnosti pripravila nekatere novosti, ki naj bi pozitivno vplivale na razpoloženje pred letovanjem, med njim in po njem.
Organizacijska enota	Skupaj ležišč	Razporeditev	ležišč	Biograd
TOZD metalurška		dom I. nadstr.	12	
proizvodnja	41	dom II. nadstr.	10	4 izmene
		dom prizidek	6	a 4
		privatne sobe	13	
TOZD mehanska		dom I. nadstr.	6	
obdelava	23	dom II. nadstr.	6	2 izmeni
		dom prizidek	3	a 4
		privatne sobe	8	
TOZD tovarna		dom I. nadstr.	2	
rezalnega orodja	7	dom II. nadstr.	2	
		dom prizidek	1	
		privatne sobe	2	
D S S S	30	dom I. nadstr.	8	
in Šolski center	1	dom II. nadstr.	7	3 izmene
		dom prizidek	5	a 4
		privatne sobe	10 + 1		„
Pa jih poglejmo:
1. Povečali so kapaciteto letovanja na dva načina:
a) v nekaterih sobah bo z namestitvijo nadstropnih ležišč povečano število postelj v prvem nadstropju novega (?) dela zgradbe;
b) pri treh bližnjih zasebnikih pogodbeno zakupljenih 32 postelj za čas od 1. junija do 15. septembra, kar pa ne bo vplivalo na razlikovanje pri plačilu.
Oboje skupaj pa nam v času od 1. junija do
15.	septembra zagotavlja 106 postelj, kar je proti dosedanjim 68 posteljam za okoli 36 %> več.
2. Sistem prijavljanja je precej spremenjen. Na podlagi prijavnice, ki jo je lahko sleherni član kolektiva dobil pri izplačilu OD 15. aprila pa tudi pozneje, je pravica do letovanja približana slehernemu sodelavcu. Kdo bo lahko letoval, bo odločeno na podlagi zbranih podatkov, ki jih prinašajo prijavnice.
Akontacijo za letovanje boste vplačali potem, ko bodo komisije razdelile prijavnice po sobah oziroma ko boste dokončno izbrani za letovanje v želeni izmeni. Celotno letovanje pa boste plačali tri do pet dni pred odhodom, ko boste dobili tudi napotnico in druga navodila.
3. Z železarno Jesenice je bil sklenjen dogovor, da bodo na podlagi izmenjave lahko skozi celo sezono letovali tudi v Biogradu (do sedaj je bilo to omogočeno samo zaradi prostih kapacitet na začetku in koncu sezone). Za sobo s tremi posteljami v Portorožu bomo dobili 4-posteljno vikend hišo v Biogradu.
4. V juliju in avgustu (mogoče tudi v juniju in septembru) bo v našem domu tudi organizator rekreacije. Vsi tisti, ki bodo izbrani za letovanje v Portorožu, bodo že v mesecu maju izpolnili prvi del ankete, ki bo omogočil pravo izbiro rekreacijskih aktivnosti za posamezno izmeno. Izbrali pa boste lahko med: plavanjem, namiznim tenisom, kegljanjem, streljanjem z zračno puško, pikadom, odbojko, malim nogometom (na rokometnem igrišču piranske pomorske šole nad domom) košarko, vaterpolom, šahom, veslanjem z blazinami ipd. Ce kdo izmed vas ne zna plavati, bo to sposobnost s prizadevnim delom lahko pridobil v plavalnem tečaju v Portorožu, ki bo organiziran za otroke in odrasle.
5. Pri kosilu in večerji bo uvedeno družinsko serviranje, ki naj bi zagotavljalo večjo domačnost, obenem pa bilo v pomoč neveščemu osebju, ki ga ne bomo smeli preveč kritično ocenjevati.
6. Veliko pripomb smo imeli zaradi pomanjkljivega čiščenja in pospravljanja po sobah. Za letošnjo sezono bi poskusili sami postiljati postelje. To ni naporno delo, nasprotno pomeni neke vrste razgibavanje, ki pa bo v veliki meri razbremenilo čistilke pri njihovem osnovnem opravilu.
7. Prijavljanje v domu bo omogočeno na podlagi napotnice in zdravstvene izkaznice, ki jo boste morali pokazati za vsakogar, ki bo z vami letoval. Pred odhodom na letovanje ne pozabite izkaznice overiti pri naši socialni službi (osebna izkaznica pa tako in tako ne sme ostati doma, ker drugače lahko imate nepotrebne težave).
8. Da ne bi prihajalo do nesporazumov, bo sleherni nosilec letovanja v našem domu skupaj z napotnico in bloki za prehrano dobil tudi hišni red. Zaradi vseh, ki so s svojim delom vezani za dosledno uresničevanje vaših želja, potreb in zahtev skozi odrejena določila hišnega reda, bodite obzirni in do neke mere strpni, predvsem pa v odrejenih mejah točni.
9. Pred odhodom domov pa bodite pripravljeni izpolniti drugi del ankete. Odgovorite tehtno in pošteno, ker bodo vaši odgovori oblikovali vsebino letovanja v letu 1976!
10. Cene brezalkoholnih in alkoholnih pijač bo na podlagi predloga potrdil odbor za splošne zadeve, kar bo veljalo tudi za sleherno spremembo. Ce bodo pijačo dobivali le tisti, ki bodo letovali v našem domu, bodo cene primernejše, kot pa če se bomo šli gostilno. Da pa ne bomo drugih podpirali, bodo morali biti pozorni in odgovorni prav vsi.
11. Vse prenočitvene kapacitete so bile okvirno razdeljene med naše organizacijske enote, pri čemer so bile upoštevane tudi kvalitetne razlike med posameznimi sobami, kar je razvidno iz tabelarnega pregleda in velja za vsako izmeno.
Tabelarni prikaz pomeni okvirno usmeritev pri razdeljevanju kapacitet in pri usklajevanju potreb na podlagi prijavnice.
Proste kapacitete bo po usklajevanju razdelila komisija za letovanje 75 na podlagi nerešenih prijav.
Letovanje v Portorožu bi predvidoma pričeli
11.	junija in zaključili 8. septembra. Razdeljeno pa je v devetih izmenah po 10 dni. Datumska razporeditev je enaka v Biogradu kot v Portorožu.
II.	DATUMSKA RAZPOREDITEV IZMEN V PORTOROŽU IN BIOGRADU
izmena	
1.	od 11. junija do 20. junija
2.	od 21. junija do 30. junija
3.	od 1. julija do 10. julija
4.	od 11. julija do 20. julija
5.	od 21. julija do 30. julija
6.	od 31. julija do 9. avgusta
7.	od 10. avgusta do 19. avgusta
8.	od 20. avgusta do 29. avgusta
9.	od 30. avgusta do 8. septembra
Prva in deveta izmena sta predvideni za brezplačno letovanje socialno ogroženih družin, zaslužnih delavcev, ki delajo v težkih pogojih dela, za v zadnjem letu upokojene sodelavce in najbolj požrtvovalne krvodajalce.
Na kakšen način bomo s finančnega vidika lahko organizirano letovali v letošnji sezoni, pa je razvidno iz tabelarnega pregleda ekonomskih polnih in zmanjšanih cen oziroma regresiranih cen, ki temelje na enakovrednem regresiranju posameznih organiziranih možnosti. Letovanje na Rabu dajemo kot nesprejemljivo možnost, kajti ponujena ekonomska cena ob enakovrednem regresiranju za nas ni sprejemljiva.
CENE DNEVNIH USLUG IN REGRESIRANJE ZA ENKRATNO 10 DNEVNO LETOVANJE V ENEM LETU
1. Ekonomska polna cena — EC
a) Počitniški dom v Portorožu — ekonomska cena 92 din
Ekonomska cena je izračunana na podlagi veljavnih tržnih cen prehrambenih izdelkov, veljavne stopnje amortizacije, predvidenih osebnih dohodkov in potrebnih režijskih stroškov.
b) V počitniških domovih Železarne Jesenice	100	din
c) V počitniškem domu Železarne Store	140	din
2. Ekonomska zmanjšana cena
a)	V Portorožu
otroci od 3 do 10 let, 70 ”/o	64	din
otroci od 10 do 14 let, 90 °/o 82 din V SFRJ zaposleni zakonci 85 din
b) V Biogradu
otroci od 2 do 10 let, 50 %> EC 50 din
c) Na Rabu
otroci od 4 do 10 let	107 din
3.	Cene letovanja
V Portorožu
a) člani delovne skupnosti ŽR, nezaposlen zakonec in dijaki,
študentje članov delovne skupnosti ter upokojenci ŽR, bodo plačali za dnevni penzion;
b) za otroke člana naše delovne skupnosti, ki so stari 10—14 let, bo treba plačati po in turistično takso za enodnevno oskrbo
c) za otroke člana naše delovne skupnosti, ki so stari od 3 do vključno 10 let, bo treba odšteti za vsak dan po —
d) v SFRJ zaposlen zakonec bo moral za celodnevno oskrbo plačati po —
kamor pa ni všteta turistična taksa
e) v tujini zaposlen zakonec bo moral v našem domu dnevno plačati — in turistično takso
f) vsi drugi, v kar je všteta predvsem izmenjava, bodo morali v našem domu z regresiranim delom vred, plačati polni penzion po ceni — 92 din + T oziroma za otroke pod V. 2-a
(64 in 82 din)
g) cena dnevnega penziona se zniža za 5 din v primeru, če je delavec upravičen po letošnjih kriterijih na regresiranje, pa ni dobil prostora v domu razen pod točko 3-c.
V Biogradu — na Rabu
Osnovno vodilo za regresiranje je medse' bojna izmenjava v okviru ZPSŽ temelji Pa na višini regresiranja v našem počitniškeh1 domu v Portorožu in velja za enkratna 10' dnevna bivanja v letu 1975. Regresiranje otrok do 10 let starosti je prilagojeno razpisnim p°' gojem železarne Jesenice in železarne Store'
Osnovni regresi pa so:
a) za člane kolektiva in druge pod točk0 3a 32 din/dan
b) za otroke do 10 let starosti 24din/dan
c) za otroke od 10 do 14 let star. 32 din/dah
60 din 4- T 50 din + T
40 din 85 din + T
92 din + T
Tabelarni pregled cen v sezoni:
Portorož
Biograd
Rab
2R Pula
Ekonom. cena	Delavci ZR	Zap. zak. v SFRJ	Zap. zak. v tujini	Otroci do 10 let	Otroci od 10—14 let
92	60	85	92	40	50
100	68	100	120	28	—
140	108	140	150	50	—
80	60	80	—	45 (do 7. leta) —	
75	55	75	—	40	—
60	40	60	—	30	—
Dodatno regresiranje v počitniških domovih olanic ZPSK ZB Pula je možno zaradi skrče-n'h ponujenih kapacitet in zaradi tega nizkih dodatnih obremenitev celotnih sredstev za regresiranje letnih dopustov. Cene v počitniškem naselju ZB v Puli so različne zaradi različne kapacitete vikend hišic.
Upravičenost do regresiranja za vse naštete *hožnosti pa temelji na podlagi preteklega letovanja v našem počitniškem domu v Porto-rožu.
OBLIKOVANJE DRUGIH USLUG
V letošnjem letu se želimo izogniti preobilici prehodnih gostov (tudi članov kolektiva), ki bi nenajavljeni želeli uporabljati usluge v našem domu. Ce pa bo to kdo vseeno želel, se bo moral pravočasno prijaviti v železarni, kjer bo dobil tudi napotnico z bloki za en dan ali en blok pri upravniku doma (vsaj 2 uri pred delitvijo obroka), ki mu bo na podlagi cenika uslugo zaračunal in mu izročil bloke. Določeno pa je, da se več kot 140 posameznih obrokov ne sme pripraviti.
Cene za take usluge pa so:
Polni obrok:	zajtrk	kosilo	malica	večerja
Za člana ZR	8,10	37,80	5,40	22,50
ostale	9,00	42,00	6,00	25,00
2manjšan obrok (70 %t polnega obroka):
2a člana ZR	5,70	26,40	—	15,80
Za ostale	6,30	29,40	—	17,50
Naštete pa niso možnosti letovanja v aranž-ylajih turističnih agencij. Ta način je tudi Prejemljiv, če se odločite za kombinirani si-jom: stanovanje v zasebnih sobah I. katego-Be, prehrana pa v hotelskih restavracijah, ak način vas bo v glavni sezoni veljal 100 a° 120 din na dan za osebo. Tudi informacijo tem načinu letovanja ste že dobili oziroma
jo še vedno lahko dobite pri komisiji za letovanje 75.
Kakorkoli že boste letovali, vam želimo prijetno potovanje, obilo sonca, živahnosti in razgibanosti, rekreacije, skratka: srečno pot do velike luže, tam pa not!
Lojze Janežič
Predstavljamo našo železarno
Naša tovarna je že tako velika, da po-rebujemo dve uri za poprečen ogled. vendar običajno vodimo po njej le goste, Daših delavcev pa ne. Tako je možno, da nPr- livar ne bo kaj dosti vedel o proiz-y°dnji naših stiskalnic, strugar pa ne o ern, kaj in kako delajo topilec, kovač ali ^alj ar. Zato smo se odločili predstaviti že-ezarno po obratih, pri tem pa bomo sPremljali našo proizvodnjo po poti od sta-rega železa do končnih izdelkov.
Tako je najprej na vrsti topilnica oziroma obe, stara in nova s pripravo vložka ^red. Nova ima dve 40 tonski elektro ob-°čni peči in letno kapaciteto 120.000 ton l^kla, druga pa na manjših pečeh izdela °k°li 80.000 ton, obe skupaj torej 200.000 °h. Nova topilnica ima zaradi večjih peči v glavnem na programu le cenejša ogljiko-^a in nizko legirana jekla ter proizvaja v°tonske ingote samo za valjarno, stara j^a ima na programu več višje vrednih yalitet jekla, ki jih izdelujemo v železar-ni kakih 300, proizvaja pa ingote za kovač-^lco in valjarno ter okoli 20.000 ton teko-°ega jekla za livarno.
K topilnicam pa spada tudi priprava VI°žka, ki ne predstavlja samo kupa stare-j|a železa, ampak mora to biti ločeno po valitetah, da lahko s čim boljšimi sestali vložka dosežemo tudi čim boljši eko-
nomski rezultat izdelave jekla. Iz starega železa in legiranih odpadkov, ki so strogo ločeno skladiščeni, moramo črpati čim več dragih elementov, ki so v tej obliki dosti cenejši kot čiste ferolegure.
Tehnologi, ki pripravljajo program optimalnega vložka, upravičeno zahtevajo natančnost in red sestave in tehtanje po programu, saj lahko vsaka površnost privede do velikih izgub. Od te natančnosti je namreč odvisno, ali bomo naredili dobro šaržo in pri njej zaslužili 20—30 milijonov starih dinarjev ali pa jih bomo še več izgubili.
Na splošno v jugoslovanskih jeklarnah ta tehnološki red ni izveden tako dosledno, da občasno pri taljenju ne bi prišlo do težav in izgub. Rizik obstaja torej povsod, vendar je v naših topilnicah še prevelik. Poglejmo, zakaj.
Istočasno je namreč treba paziti na red tudi pri ferolegurah. Z malomarnim skladiščenjem in raztrosevanjem lahko pride do čistih izgub akumulacije. Vedeti je treba, da se vsak prihranek pri legurah močno pozna pri dobičku in prav topilniški obrati so tisti, v katerih se da največ prihraniti ali največ izgubiti.
Je pa topilnica tudi naš najtežji obrat, kjer delavci, vedno mokri in najbrž ne nasmejani težko pazijo na vse takšne podrob-
nosti. Istočasna skrajna natančnost, povezana z veliko odgovornostjo in teža dela pa povzročata veliko fluktuacijo in težavo pri pridobivanju novih kadrov v topilnici. Še težje pa je dobiti kvalificirane delavce. Mladi se namreč nočejo odločati za tako šolanje, ker vedo za pogoje dela, zaslužek pa ni v razmerju z odgovornostjo in težo dela.
Odgovorno delo pa imajo poleg topilcev tudi preddelavci v livni jami, kajti šaržo, ko je izpuščena v ponovco, je treba še odliti. S premalo precizno ali malomarno ureditvijo ponovce ali livne jame lahko tudi najbolj skrbno izdelana šarža steče po tleh. Po eni strani to spet pomeni izgubo težkih milijonov, po drugi pa, da to delo prav tako zahteva vestne in kvalificirane delavce.
V zadnjih letih ne samo da nismo uspeli izšolati kvalificiranih topilcev, ampak smo izgubili praktično tudi skoraj vse tiste šolane, ki smo jih pred leti še imeli na mestih glavnih topilcev ali prvih pomočnikov. Zaradi stiske smo morali namesto njih zaposlovati nekvalificirano delovno silo. Pol leta ali leto smo nato te delavce priučeva-li, potem pa smo jim že zaupali izdelavo šarž, vrednih milijone dinarjev.
Ker je v topilnici tehnologija sodobno urejena, jo je treba tudi redno in strogo izvajati. To pa je vezano na določeno znanje kemije in metalurgije, zato je sedanjemu kadru nujno treba omogočiti dodatno izobraževanje.
Da je prišlo do takšnega stanja, je gotovo vzrok tudi v naši politiki nagrajevanja, ki je v preteklosti premalo upoštevala odgovornost dela, v bodoče pa bi morala zajemati poleg OD tudi nagrade ali penale za potrošnjo surovin in drugih materialov oziroma za kompletno kvaliteto dela. S tem bi bili stimulirani prizadevni delavci z večjim čutom odgovornosti v primerjavi z drugimi.
Martinčkanje
Iz naših
VARNOST PRI DELU V TOZD MO
V drugi polovici marca je bila šesta seja komisije za varstvo pri delu pri delavskem svetu TOZD MO. Na sestanku so se med drugim dogovorili, da je o tem, kaj in kako komisija dela, treba na primeren način informirati delovno skupnost. Obveščanje naj bi se izvedlo na enak način kot pri drugih organih, zlasti prek oglasnih desk in tovarniškega informativnega glasila.
Na 6. seji je komisija obravnavala in sprejela predlog pravilnika o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu in osnutek samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu. To so akti, ki jih moramo oz. jih bomo sprejeli sedaj, ko je problematika delovnega varstva dokončno in kompleksno obdelana in regulirana z zakonom o varstvu pri delu.
Komisija je na tej seji sprejela tudi delovni program za letošnje leto. Z njim si zastavlja zlasti naslednje naloge:
— Na vsaki seji se bo sproti informativno seznanjala z delovnimi nezgodami, spremljala njihove vzroke, jih analizirala in predlagala najprimernejše varnostne ukrepe.
— V obliki skupnih občasnih kontrol kot tudi samoiniciativno bodo člani komisije za varstvo pri delu na svojem delovnem področju spremljali varnostno in delovno disciplino, poskušali vplivati na zmanjšanje števila nezgod in drugače preventivno delovali. Kršitelje varnostne discipline (nedosledna uporaba zaščitnih sredstev in opreme osebnega varstva, malomaren odnos do varnostnih naprav, neupoštevanje varnostnih predpisov itd.), bo komisija predlagala v obravnavo komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov.
— Ker bo v letu 1975 po določbah novega zakona o varstvu pri delu sprejet nov samoupravni sporazum o varstvu pri delu, ga bo pred sprejemom na delavskem svetu obravnavala tudi ta komisija.
— Razpravljala bo o poročilu dn programu službe za varstvo pri delu za tekoče leto, obenem pa bo vse leto nadzirala ali se sprejeti sklepi in varnostni ukrepi tudi izvršujejo.
— Obravnavala bo vloge in pritožbe, ki jih bodo delavci naslovili nanjo.
— Ugotavljala bo opravičenost predpisovanja sredstev osebnega varstva in odločala o njihovi obvezni uporabi, kjer so ta, glede na naravo in pogoje dela nujna. V spornih primerih bo obravnavala in usklajevala kriterije pri dodeljevanju zaščitnih sredstev in opreme osebnega varstva med podobnimi ali enakimi delovnimi mesti.
— Razpravljala bo o odločbah in ugotovitvah v zvezi s pomanjkljivostmi, ki jih bo v železarni odkril republiški inšpektorat za delo.
— Obravnavala bo probleme onesnaževanja okolja in si prizadevala za izboljšanje nepravega okolja dela itd.
Ze pred sprejemom programa dela je bila na seji sprejeta informacija o stanju nezgod v preteklem letu. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v TOZD MO skupno 68
TOZD
nezgod pri delu, 7 nezgod na poti na delo, s tem da je ugotavljanje nezgod »na poti na delo« skoraj vedno vprašljivo. Sicer pa so poglavitni vzroki nesreč pri delu in na poti naslednji:
— nezadostna spretnost (hitrost in natančnost) pri izvajanju premikov,
— uporaba delovnih sredstev in izvajanje delovnih operacij, ki so v nasprotju s predpisi ali zahtevanim načinom dela,
— neupoštevanje splošnih zahtev dela glede izvajanja ukrepov varnosti (gibanje v nedovoljenih prostorih, kajenje na prepovedanem mestu, vnašanje gorljivega materiala, itd.),
— neuporaba ali nezadostna uporaba sredstev osebnega varstva,
— neprimerna konstrukcija, kvaliteta in vzdrževanje delovnih orodij, ki so v nasprotju z obstoječimi tehničnimi določili,
— neustrezni delovni prostori,
— pomanjkljivost ali neustreznost sredstev osebnega varstva,
— delovno okolje, ki je v nasprotju z veljavnimi normativi varstva pri delu, itd.
Komisija za varstvo pri delu v TOZD MO je na tej seji pretresla še nekatera konkretna vprašanja določenih neustreznih zaščitnih sredstev. Poleg tega se je še dotaknila problema zračenja hale industrijskih nožev. Ugotovila je, da je zračenje v tej hali izredno nezadovoljivo. Pozvala je službo za varstvo pri delu, da zahteva ponovne meritve v tej hali in sprejem ukrepov za dokončno sanacijo sedanjega stanja.
Janko Dežman
SEMINAR ZA SEKRETARJE IN PARTIJSKE DELAVCE
V soboto, 19. aprila 1975, je bil v hotelu »Peca« v Mežici enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov in druge partijske delavce. Teme seminarja:
— uresničevanje nove ustave v krajevni skupnosti,
— nosilci in vsebina uresničevanja družbene samozaščite
— ter dogovor o nekaterih aktualnih nalogah organizacij zveze komunistov v občini.
Stane Ulaj, sekretar republiške koordinacijske komisije za uresničevanje ustave v krajevni skupnosti, je zelo nazorno razložil pomen in položaj krajevne skupnosti, ki se je zaradi določil v novi ustavi v preteklem letu že bistveno okrepila. V Sloveniji imamo 1040 krajevnih skupnosti, ki so izredno pestre in raznolike in jim zaradi mnogih objektivnih razlogov ustava ne more predpisati nekega enotnega modela za njihovo delo, kajti krajevna skupnost je specifična samoupravna skupnost, ki izraža interese delovnih ljudi in občanov. Zaradi tega bi tudi statuti ne smeli biti izdelani po nekem modelu, pač pa bi morali biti osebna legitimacija neke krajevne skupnosti. Morala bi se v njem odražati socialna struktura, mentaliteta, odnosi do posameznih stvari itn. Tudi zbori delovnih ljudi in občanov bi
morali zavzeti diametralno obliko proti tem, ki zdaj v praksi so, kajti občani in delovni ljudje še zmeraj samo obravnavajo in razpravljajo, vendar ne odločajo, je med drugim dejal Stane Ulaj.
Pri nastajanju in oblikovanju programov za krajevne skupnosti imajo pomembno in ustvarjalno vlogo družbenopolitične organizacije. Prav tako pa tudi delovni ljudje in občani oblikujejo, preverjajo in dopolnjujejo programe razvoja krajevne skupnosti tudi v TOZD in ne samo na svojih zborih v krajevni skupnosti.
Pomemben pogoj za uspešen razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za razvoj položaja delovnih ljudi je učinkovit sistem informiranja. Družbeni informacijski sistem, ki je v nastajanju, je potrebno razviti in graditi tako, da bo zagotavljal celovite in pravočasne informacije tudi za potrebe samouprav-ljalcev v krajevni skupnosti.
O drugi temi, to je o nosilcih in vsebini družbene samozaščite, je bil zavzet sklep, da bodo v bližnji prihodnosti v vseh krajevnih skupnostih organizirani seminarji.
O nalogah komunistov je govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Ravne ing-Edo Pogorevc.
Posebej pozivamo komuniste, da temu prisluhnejo!
Rezultati gospodarjenja so za prve tri mesece gotovo že znani, zato sekretarji zahtevajte od vodji TOZD, OZD, KS in samoupravnih interesnih skupnosti, da poročajo na sestankih zveze komunistov o tekočih gospodarskih gibanjih, o rezultatih gospodarjenja v 1. kvartalu, o uresničevanju programov varčevanja in drugih obveznostih. V razpravi potem ocenite dosežene rezultate!
Samoupravne sporazume o štipendiranju povsod slabo izvajajo in tudi na našem področju ni nič boljše, zato moramo komunisti zaostriti odnos do teh vprašanj, saj vendar zadevajo štipendijsko in kadrovsko politiko, o kateri se je zveza komunistov že davno izrekla. Komunisti moramo doseči, da se samoupravni sporazum o štipendiranju dopolni, da ga podpišejo še tisti, ki ga do sedaj niso in da se tudi izvaja.
Zvezo komunistov moramo nenehno obnavljati in pomlajevati, vendar pa smemo vanjo sprejemati le tiste ljudi, ki so se zavestno odločili, da s svojim delofli in hotenjem prispevajo vse svoje sposobnosti pri nadaljnji graditvi naše domovine in samoupravnega socializma.
30-letnico osvoboditve naše domovine bomo simbolizirali s sprejemom novih članov v ZK, ki bo v času dneva mladosti.	Z. S.
ZA DOBRO VOLJO
Sarajevčani
Nekoč so se kmetje v okolici Sarajeva pogovarjali o onem svetu. Pa vpraša eden:
— Ali bo v peklu tobak?
— Ne bo, odgovori drugi.
— Pa bodo v peklu Sarajevčani?
— Sodo!
— E, oni ga bodo že nabavili!
PREŽIVELE METODE
Odveč bi bilo naštevati vse oblike kršitev delovnih obveznosti, ki so v železarni še vedno, kljub rastoči samouprav-ijalski zavesti, razmeroma zelo pogost pojav, proti kateremu se borimo na najrazličnejše načine. Med drugim, ne ravno aajbolj učinkovito, z izrekanjem ukrepov, predvidenih s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Komisije ukrepajo seveda šele tedaj, ko dobijo prijavo kršitve To je precej lakonska ugotovitev, nad katero pa se kljub temu velja zamisliti.
V bistvu gre za doslednost spoštovanja °z. izvajanja določil samoupravnih normativnih splošnih aktov. Gre, samo v praksi za dilemo, ali prijavljati oz. prijaviti vsako kršitev ali samo nekatere težje, hujše kršitve. Gledano s formalno pravne-§a vidika, tu nimamo kaj razmišljati- Praksa pa, na žalost, z normiranim zaenkrat še ne hodi vštric. Norme same pa tudi niso večne ali večno veljavne. Postavili so ali smo si jih zato, da nam urejajo življenje v naši družbeni stvarnosti; ko J'h bo ta prerasla, jih bo treba spremeniti, lzPopolniti in dopolniti.
Ge bi se v tem trenutku odločili za kar največjo doslednost pri prijavljanju delovnih obveznosti, bi zašli v absurdno Sltuacijo. Organi za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov hi bili dobesedno zasuti s prijavami kršitev in bi navsezadnje morali ugotoviti, da J® taka metoda urejanja discipline na Vseh področjih popolnoma neučinkovita in SlUešna. Bili bi prisiljeni poiskati neko drugo, kakršnokoli rešitev iz nastale situ-aeije. To seveda ni in najbrž tudi še ne ho kmalu tako. Zaenkrat smo še tako nedosledni, gledamo na te stvari tako neobjektivno in neodgovorno, da je vsak komentar pravzaprav odveč. Pri vsem tem Se Pojavljamo v vlogi garantiranih humanistov in kot taki naravno, praviloma, ne ukrepamo, sploh ne vidimo pravih kršitev delovnih obveznosti. Kršitev, kot so: ko nekdo zaradi malomarnosti ali objestno-SW povzroči milijonsko škodo, ko nekdo Popolnoma indifirentno predpiše napačno '•ehnologijo, ko pozabi vrisati droben, drobcen detajl v načrt ali skico, pa nam zaradi tega kupec v deveti deželi reklami-ra proizvod, zaradi česar smo finančno Prizadeti, pa ugled nam trpi, naš renome, hi si ga v svetu z veliko težavo ustvarjamo.
Te in take kršitve, ki so res kršitve, Se skoraj ne obravnavajo; izjema samo Pljuje pravilo. Medtem pa so na dnev-redu neopravičeni izostanki, čistilke, hi odidejo domov ob devetih, namesto ob ussetih zvečer; pa primeri, ko se dva mladoletnika stepeta, pravzaprav sta se le 'gračkala, pa kronični pijanci, ki so v bi-stvu bolniki, in še in še.
hfi mogoče reči, da navedeno niso kršit-Ve- Seveda so, saj so naštete v sporazu-I1111 o medsebojnih razmerjih. Toda ali Phamo moralno pravico pijančku, ki je ya dni zaporedoma krokal, namesto da j delal, izreči javni opomin, tistemu pa, 1 zaradi malomarnega odnosa do dela, aradi zavestne ali ne zavestne kršitve ®hnološke ali drugačne discipline povzro-
či milijonske škode, pogledati skozi prste — ali pa sploh ne pogledati?
Ljudje smo in grešimo, in lahko tudi oproščamo; vsaj dejanja, ki se ne ponavljajo. Enkrat še ni greh! Toda postavlja se vprašanje, kdo lahko oprošča?! Dileme tu ni! To lahko store samo pristojni, voljeni samoupravni organi.
Ne sme in ne more biti zgolj od dobre volje in naklonjenosti posameznega odgovornega oz. funkcionalno nadrejenega delavca odvisno, ali bo v določenem primeru nekoga prijavil ali ne. Sicer pa se postavlja tudi vprašanje, s kakšnimi kršitvami naj se komisije za ugotavljanje kršitev, ki so v bistvu še zmeraj disciplinski organi, ukvarjajo. Ti organi se v manjših prestopkih oz. kršitvah, ki smo jih že našteli, samo izgubljajo. Pri vsem tem pa se dela posameznikom velika krivica, ko pride, zaradi vsega rečenega, nekdo zaradi »plavega« na oglasno desko, njegov kolega, mogoče v drugi TOZD, s katerim sta morda skupaj popivala in je prav tako izostal z dela, pa se mu smeji iz preprostega razloga, ker pri njih takih kršitev pač ne prijavljajo, ker je na primer še zmeraj često prisotna praksa: »dokler imaš dopust, plavega ni!«
Vemo, da so problemi nediscipline navzoči tako rekoč na vseh področjih. Ni pa vseeno, kakšen odnos imamo do njih in kakšno pot oz. metodo za reševanje bomo ubrali.
O nečem si bomo morali biti čim prej na jasnem. Disciplinsko reševanje zadev ali celo denarne kazni, ki jih predlagajo nekateri, nas ne bodo privedle do večje in trdnejše discipline ter boljših medsebojnih odnosov znotraj delovne skupnosti. V socialistični samoupravni družbi je to skrajna, verjetno že preživela metoda za reševanje res najbolj drastičnih primerov.
Upornež
Splošno disciplino, kot: izostajanje, zamujanje, predčasno odhajanje, netovariški odnosi itd., itd., pa bomo uspešno reševali le z metodo dogovarjanja, prepričevanja, zlasti pa z osebnim zgledom predstavnikov naprednih centralističnih sil. Samo na ta način! Splošno disciplino bomo uspešno reševali z odkritimi pogovori, s konstruktivno kritiko na sestankih delovnih skupin, v okviru sindikata in v raznih drugih oblikah, zlasti pa s poudarjanjem in krepljenjem socialistične, samouprav-ljalske zavesti vseh delovnih ljudi.
J. Dežman
Beseda naših delegatov
Ustava določa delegatski sistem, s tem pa tudi višjo obliko samoupravnega socialističnega urejanja skupnih in splošnih družbenih zadev. To pomeni, da je treba široko množico delavcev nenehno vzgajati in usposabljati v resnično dobre delegate — samoupravljalce. Le na ta način lahko nastopajo v poverjeni vlogi, da torej posredno po predhodnem soglasju volilne sredine odločajo o pogojih in rezultatih dela.
Pri dosedanjem enoletnem delu temeljne delegacije TOZD metalurške proizvodnje že ugotavljajo nekatere pozitivne strani delegatskega sistema. Kaj je dobrega in kaj tudi slabega, nam je povedal obratovodja livarne, ki je tudi vodja temeljne delegacije TOZD metalurške proizvodnje, tov. Maks Urnaut.
Takole pravi: »Pri kreiranju politike urejanja splošnih in skupnih potreb v občini sodelujemo tako, da se obvezno sestanemo pred vsako sejo zbora združenega dela. Seje delegacije imajo dvojni pomen. Tako najprej delegacija izoblikuje stališča do materiala, ki je na dnevnem
redu skupščine občine in izvoli dva delegata, ki nato zastopata ta stališča delegacije in posredno delavcev TOZD na seji skupščine.
Drugi, pomembnejši pomen teh sej je, da s sejami delegacije vzgajamo in se postavljamo v vlogo resničnega samouprav-ljalca. Za utemeljitev tega dejstva navajam primer iz konkretnega dela naše temeljne delegacije. Za vsako sejo skupščine občine delegacija izvoli izmed 43 članov vedno druga dva člana, da se kot delegata udeležita seje. Tako bodo vsi člani delegacije vsaj enkrat direktno sodelovali pri kreiranju in izvajanju politike skupščine občine.
Pri dosedanjem delu pa ugotavljamo tudi pomanjkljivosti:
— nimamo izoblikovanega načina, kako bi bilo delo delegacije učinkovito povezano z delom delavskega sveta TOZD, delavskim svetom podjetja in s strokovnimi službami delovne organizacije. To dejstvo bistveno vpliva na to, da delo delegacije ni tako uspešno, kot si želimo. Delegacija je večkrat prepuščena sama se-
Otroški dodatek po novem
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je na svoji seji dne 4. aprila 1975 sprejela sklep o splošnih pogojih za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka v 1. 1975 o dohodkovnih pogojih in o višini otroškega dodatka. V letu 1975 imajo pravico do otroškega dodatka vsi otroci, katerih starši ne presegajo dohodkovnih pogojev. Odpadel je pogoj 6-mesečnc predhodne delovne dobe. Torej ima vsak na novo zaposleni že s 1. dnem naslednjega meseca po zaposlitvi pravico do otroškega dodatka. Pri novih zahtevkih pa se na priglasnico še vedno vpisuje dohodek za tri mesece tekočega leta, če delavec v prejšnjem letu ni imel nobenega osebnega dohodka.
Katastrski dohodek se vzame v trinajstkratnem znesku. Obrtniški dohodek se upošteva v tistem znesku, ki je po potrdilu davčne uprave osnova za odmero prispevkov in se ne množi več s faktorjem 3 kot prejšnja leta.
Pri ugotavljanju skupnega dohodka družine pa so nekatere spremembe.
V skupni dohodek družine se v letu 1975 ne všteva:
1. dohodek od tistih nadur, ki so naštete v 27. členu zakona o delovnih razmerjih (požar, poplava, potres, nevarnost za zdravje ali življenje delavcev);
2. dodatek za nočno delo;
3. dodatek za delo na dan državnega praznika;
4. dohodek od inovacij;
5. nagrade ob delovnem jubileju;
6. odpravnine ob upokojitvi;
7. štipendije in vajenske nagrade;
Ker so bile te spremembe sprejete šele v aprilu, ko so se že predložile »izjave« za leto 1975, posebej opozarjamo vse tiste, ki zaradi preseganja skupnega dohodka, v katerem so spredaj navedeni dohodki, ponovno preverijo svojo upravičenost do otroškega dodatka, in če ne presegajo 1.800 din poprečnega mesečnega dohodka, naknadno prijavijo svojo pravico do otroškega dodatka.
bi, ko oblikuje stališča do materiala za sejo skupščine občine.
Nerešeno je tudi zelo važno vprašanje za uspešno delo delegacije: to je strokovna razlaga vsebine materiala. V zdajšnji praksi razlago materiala podaja vodja delegacije. Ta pa iz objektivnih razlogov ne more podajati strokovne razlage, posebno v primerih, če člani delegacije razpravljajo in postavljajo vprašanja, ki niso v zvezi s konkretnim materialom, so pa povezana z delom skupščine občine ali širše družbenopolitične skupnosti.
V železarni samostojno delujejo štiri temeljne delegacije in praksa kaže, da bi morale večkrat skupno izoblikovati določena stališča. V teh primerih jo bila organizirana inštruktaža le za delegate, ki so se udeležili konkretne seje skupščine občine, vendar menim, da ta usklajevalna oblika ni v skladu z načeli temeljne delegacije. Druge člane delegacije s tem postavimo v podrejen položaj, kajti navsezadnje se pri takem posvetu lahko izoblikuje drugačno stališče, kot ga je zavzela delegacija.«
Tovariš Urnaut je tako navedel nekaj objektivnih težav, ki so sopotnice temeljne delegacije, to pa najbrž tudi z namenom, da se tudi ta organizacijska plat dela delegacij izpopolni in s tem doseže večjo učinkovitost pri delu.
Z. S.
V zvezi z že dostavljenimi potrdili o dohodkih, pri katerih so že všteti spredaj navedeni dohodki, pa bodo v sporazumu s strokovno službo in delovnimi organizacijami posredovani seznami zneskov, ki jih bo stro-
Povečanje za samohranilce znaša 60 din za otroka mesečno. Povečanje za težje telesno ali duševno prizadete otroke znaša 105 din mesečno za otroka.
O pravici do otroškega dodatka bo odločeno z novo odločbo. Delavci, ki bodo imeli neprekinjeno pravico do otroškega dodatka, bo-
Seminar za vodenje osnovnih organizacij ZSMS, ki ga je pripravila občinska konferenca mladih delavcev, je bil 19. aprila 1975 pri Brančurniku. Tov. Rožanc nam je podal temo: način nagrajevanja in stimulacija delavcev. Obrazložil nam je novi samoupravni sporazum o pridobivanju in delitvi osebnega dohodka barvne in črne metalurgije. Ta novi samoupravni sporazum je do sedaj najboljši in bo pripomogel k temu, da se bo inflacija zmanjšala. Bo pa težko razumljiv tistemu, ki si bo hotel izračunati OD, a ne obvlada procentnih računov, množenja in deljenja. Vsakomur bo dan napotek, kako se bodo po novem izračunavali osebni dohodki.
kovna služba za otroški dodatek za vsakega posameznika morala odšteti od skupnega zneska, ki je že vpisan na »izjavi.«
Zato posameznikom, ki so že predložili potrdila, ni treba uveljavljati sprememb dohodka v zvezi z naknadno sprejetimi spremembami pri ugotavljanju skupnega dohodka družine v letu 1975.
do prejeli dodatek po novem od 1. 1. 1975 dalje. Kdor pa je v preteklih letih izgubil pravico do otroškega dodatka, bo pridobil pravico do dodatka s 1. 5. 1975. Znižanje ali ukinitev otroškega dodatka v letu 1975 velja ravno tako od 1. maja 1975.
F. K.
Vloga mladine v osnovnih organizacijah ZSM je, da vključuje vse mlade, ne glede na to, kateri skupnosti pripadajo, in jih vključuje v delo osnovne organizacije. Mladi v osnovni organizaciji se morajo zavzemati predvsem za to, da bodo izvajali programe in se zavzemali za njihovo realizacijo dosledno. Njihovo delo mora biti tesno povezano z osnovno organizacijo sindikata. Razpravljati morajo o vseh samoupravnih sporazumih, ki se na novo sprejemajo in morajo dajati svoje pripombe.
Mladi v železarni se bomo morali zavzeti tudi za dosledno izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
(Nadaljevanje na strani 17)
»Radi pojemo« — otroci iz VE Solzice
Vodenje 00 ZSMS
DOHODKOVNI POGOJI IN VIŠINA DODATKA V L. 1975
V letu 1975 so določene 4 skupine otroškega dodatka:
Dohodkovni pogoji din na člana
1. dohodek	0—	900
2. dohodek 900—1.200
3. dohodek 1.200—1.600
4. dohodek 1.600—1.800
višina otroškega dodatka
220 din prvi otrok
320 din vsak naslednji otrok
180 din prvi otrok
270 din vsak naslednji otrok
140 din prvi otrok
200 din za vsak naslednji otrok
100 din prvi otrok
150 din vsak naslednji otrok
1
VI
m
Železarne Ravne
RAVNE
Naši prazniki
Za nami so trije veliki prazniki: štafeta mladosti, 27. april in praznik vseh delovnih ljudi 1. maj. Mladi smo praznikom dali svojo vsebino. Obogatili smo jih s kulturnimi prireditvami na karavli So-njak, v mladinskem domu na Reki, prek Oaše razglasne postaje in z delom v naši delovni skupnosti.
Tudi prvega maja so v naši železarni delali mladi ljudje. Ni jim bilo pretežko ba ta svečani praznik spoprijeti se z uma-zanim in napornim delom. Vsakdo od ojih se je zavedal, da delo mora biti opravljeno in da je prvi maj skoraj edini dan v letu, ko se stroji za dolge ure ustavijo in postanejo kar neprijetno hladni nemi. Tako začnejo roke ključavničarjev, elektrikarjev in drugih pogumno odkrivati njihovo sestavo, odpravljajo napake, čistijo, da lahko stroji potem z novo btočjo spet delujejo kake pol leta ali baorda še več. Ni jim v mislih denar, ko Ph na prvega maja vrže budilka iz popelje kot vsak drug dan, to je zavest in Predanost neki delovni skupnosti, ta žene Piorda še trudne noge in od prejšnjega dr>e izmučene roke, da znova delajo in Ustvarjajo, medtem ko se drugi še obračajo v spanju. Poleg mladih pa tudi starej-Sl delavci zaznamujejo prvi maj kot de-
lovni dan, saj nekateri že po dvajset let niso bili prosti na praznik dela.
Pred nami pa sta še dva svečana praznika. Praznovanje 30. obletnice osvoboditve naše domovine na Poljani in 25. maj — dan mladosti. Trideset let že živimo v miru in prav toliko let smo svobodni, tudi spomini naših borcev so stari več kot trideset let.
Mladost ni dojemljiva le za lepoto in modne muhe, zna tudi biti spoštljiva do velikih dejanj iz preteklosti. Poznamo zgodovino svoje domovine iz ust svojih staršev in borcev in ne nazadnje tudi iz literature. Spoštljivo utihnemo vselej, kadar teče beseda o bojih med NOB. Živo si predstavljamo vse grozote, ki jih je sovražnik prizadejal našim rojakom, čeprav ne moremo popolnoma dojeti vojne, ker je nismo nikoli doživeli, pa vendar vemo dovolj, da bi se uprli vsakemu vdoru tujih sil, ki tako ali tako iz dneva v dan bolj pritiskajo na našo domovino. Ne, mi mladi ne bomo nikoli dovolili, da bi nam kdo diktiral, da bi nam kdo vzel svobodo, ki jo je izborila Titova vojska. Niso vsi mladi ničvredni huligani in lumpi, večina je takih, ki vemo, kaj je naša dolžnost in kako moramo prispevati h graditvi naše socialistične domovine.
1945
17. I. K Zaberniku na Suhem vrhu je nenadoma prišla nemška policija, ko sta bila ravno dva partizana s še tremi na obisku. Vse so postrelili.
4.	II. Sekalo Gašper ujet, isto Lenart Kramolc, ker sta bila v partizanih. Sekalo izpuščen, Kramolc je šel pa v Dachau.
7.	II. Pri Guleku je padla bomba iz ameriškega fligerja.
7.	II. Ameriška letala napadla vlak v Pliberku.
18. II. Letala bombardirala nemški vlak v predoru na Holmcu.
19. II. Celovško železniško postajo so Amerikanci popolnoma uničili, delati smo
Koledar spominov
Šentanel je prijazna vas s preprostimi a trdimi ljudmi pač takimi, ki jim delo na kmetiji ni tuje. Četudi zadnje čase vse Več ljudi išče zaslužek v dolini, je vas vendarle ohranila vse značilnosti prave broške vasi, in mislim, da ga ni Šentanelca, ki ne bi bil ponosen, da živi tu, KJer so živeli njegovi starši, prav tu, kjer s° odrasli tudi oni sami. Za vsakega je r°jstna vas naj lepša, pa četudi bi bila najrevnejša. Ljudje med sabo se poznajo, Cas> v katerem živijo tudi danes, jih je ■bližal, trpljenje prekalilo in vas živi kot velika družina, kar v resnici tudi so. kogarkoli bi vprašal o življenju vasi da-^es in o življenju vasi včeraj, bi po svoji ••Složnosti prav rad odgovoril. Veliko jih •je’ ki že oolgo let žive in delajo za lepši
l.utri vasi pa vendar sem za svoj pogovor lzbral človeka, katerega ime je še trdno Rezano za Šentanel — Cirila Marina. Le do v Šentanelu in v okolici ga ne pozna? , 0(Jno je bil in je še prisoten povsod, Jer se odloča o življenju na vasi. Za Sv°je delo predvsem na področju kulture Je pred leti dobil celo priznanje. Še ved-110 Pa z uspehom nastopa z zborom Šen-
tanelski pavri, ki nam je pod vodstvom prizadevnega zborovodje Mitje Šipka pripravil marsikatero uro prijetnega poslušanja pristnih koroških pesmi.
Nisva se pogovarjala o življenju na vasi danes, tudi ne o življenju, ki ga bo vas živela jutri, ampak sva se spomnila dni, ko je nastajala nova Jugoslavija. Dolga doba je že od takrat, jubilejnih 30 let osvoboditve praznujemo te dni. Vrniti se 30 let nazaj in še enkrat doživeti radosten trenutek svobode je nemogoče, lahko pa ga doživljamo ob kroniki kraja, ki že 35 let spremlja ljudi in njihove usode.
Ko sem držal v rokah vezan zvezek, v katerem so skriti spomini na dni izpred 25 in več let, pred mano niso bile le besede, ampak so oživeli ljudje, oživel je čas izpred tridesetih let. Zvezek je napisan kakor koledar — koledar spominov sem ga imenoval in vem, da se nisem zmotil. To so sedaj že resnično spomini, žalostni pa tudi veseli, taki pač, kakršen je bil čas, v katerem so nastajali.
Naj spregovori kar kronika sama, s preprostimi besedami nas bo popeljala v zadnje leto vojne.
Silvo Kresnik, List na snegu, linorez
morali celo noč in dan, da je bila vsaj ena proga nared.
3. III. Šla z Jožetom Častinarjem peš iz Celovca do doma, ko zaradi letal ni vozil noben vlak. Hodila sva od 6. zjutraj do 3. popoldne, prej smo morali delati ob malo tople juhe vso noč.
8. IV. Dvornikov Zep padel v Kotljah za svobodo.
20.	IV. Gabernikova kmetija pogorela.
4. V. Nemčija propadla in z njo tudi Hitlerjeva oblast.
9. V. Zasedla Mežiško dolino slovenska vojska, svoboda je prišla.
13. V. Bila velika bitka na Poljani s hrvaškimi ustaši, bilo jih je ogromno. Cel dan smo slišali streljanje.
14. V. Skozi Šentanel šlo okoli 300 ustašev, vaščani so jim morali dati, kar so imeli.
23. V. Grdijevega Tomaža so ustaši ustrelili, ko je šel dol na glavno cesto po cigarete.
To je ena stran kronike, stran, ki nam opisuje prihod svobode, mogoče za marsikoga preveč suhoparno, toda tisti čas so ljudje pač tako po svoje doživljali prihod svobode. Bolj so jo čutili v svojih srcih, skrivali so jo, kakor da bi se bali, da jo lahko še izgube.
Vprašal sem jih, kako so oni doživeli tisto zgodovinsko bitko, zadnjo v drugi svetovni vojni, bitko na Poljani. Takole je povedal tov. Marin:
»Ce se prav spominjam, so me tisti dan poklicali, naj grem dol na progo opravljat neka popravila, tiste dni smo morali večkrat biti na progi. Letalski napad na vlak je progo zelo poškodoval in so bila potrebna nenehna popravila. S Tratnikom sva delala pred predorom na Holmcu, kar po progi pride večja skupina vojakov. Nemci niso bili, to sva videla, zato se tudi nisva skrila. Predvidevala sva, da so partizani; ravno nekaj dni pred tem so Mežiško dolino zasedli partizani in samo po sebi se nama je zdelo, da ne more biti nihče drug. Ko so prišli do naju, so naju vprašali, kaj delava. Tratnik jim je najprej razložil, da pač popravljava progo, povedal pa je tudi, da se pač zelo bojiva ustašev, o katerih so sploh zadnje dni mnogo govorili, da prihajajo z ogromno vojsko in da beže v Avstrijo. Vojak, po vsej verjetnosti vod-
Večkrat nam mama pripoveduje, kaj vse je doživela med drugo svetovno vojno. Najgloblje so ji ostali v spominu zadnji dnevi marca 1945. Prišlo jo je aretirat dvainpetdeset nemških vojakov. Bila je izdana. Premetali so vso hišo, a niso našli nobene sledi o partizanih, ker je mama vse spretno prikrila. Po dveh urah iskanja je bilo dano povelje, da se mora pripraviti za odhod. Spreletavale so jo čudne misli, kaj vse se bo sedaj zgodilo z njo in vsemi petimi otroki. Razgrnila je rjuho in vanjo naložila hrane, kolikor se je dalo. Nemci so pobrali, kar se je dalo odnesti. Najmanjšega sina je nesel
ja, se je namuznil in vprašal, zakaj da se tako bojiva ustašev. Povedal sem mu, kako sva slišala, da na svojem begu vse pobijejo pred seboj, tisti trenutek sem malo bolj pozorno pogledal vojaka in namesto petokrake zagledal U. V hipu sem vedel, koga imava pred seboj. Besede so nama zamrle in s strahom sva čakala kaj bo, tudi vojak je opazil, da sva ugotovila kdo je, vendar ni na to reagiral tako, kakor sva midva pričakovala. Posedli so po progi in vzpetini nad progo. Da bi delala, nisva več mislila, pač pa sva se na vse načine trudila, da ostaneva mirna in neprizadeta. Tratnik me je mirno poslal po malico, ki sva jo dobivala od bližnjega kmeta. Obotavljaje sem se odpravil po stezi proti gozdu, pričakoval sem, da bo vsak trenutek zapokalo, no, nič takega se ni zgodilo. Vedno hitreje sem stopal in kmalu me je popolnoma zakril gozd. Tisti trenutek sem zaslišal močno streljanje s Poljane. Pozneje sem izvedel, da se je tisti čas začela bitka. Takrat pa sem mislil popolnoma druge stvari. Bil sem že blizu kmetije, ko sem opazil, da je tudi tam bilo polno ustašev. S seboj so imeli celo svoje družine, otroke, pač vse, kar so mogli odnesti na begu pred partizani. Nisem si upal naprej. Če sem imel enkrat srečo, je drugič sigurno ne bom več imel. Hitro sem se vrnil v gozd in se po drugi strani previdno bližal progi. Moj strah je bil odveč, na progi ni bilo nobenega ustaša več, bilo pa ni niti Tratnika, in kakor sem pozneje od njega samega izvedel, so ga odgnali do meje in nato izpustili.
Tistikrat pa tega še nisem vedel in sem v skrbeh hitel proti domu, streljanje na Poljani se je še stopnjevalo. Po tem sem sklepal, da je to velika bitka; vso vojno ni pri nas bilo takšne. Srečno sem se vrnil domov, kjer so bili že vsi močno zaskrbljeni zame.«
Še mnogo spominov bi mi lahko povedali, na vojno, na čas po vojni pa naju je čas že močno priganjal. Težko sem se ločil od kronike, ki mi je v kratkem pokazala življenje neke vasi, življenje nekega časa. Kronika spremlja še danes vas na njeni poti, vesele, žalostne trenutke, take, kakršno je pač življenje.
Še mnogo prostih strani je v kroniki in zaželel sem jim, da še dolgo spremljajo življenje v Šentanelu.
Rudi Mlinar
neki vojak in je bil že eno uro prej na policiji, trije otroci pa so se držali mami za krilo. Najstarejši je pobegnil k teti, a so ga čez nekaj dni Nemci le našli in ga prignali za mamo. Vojaka, ki sta nosila mamino culo, sta kar naprej počivala in ob njima še drugi. Ko so prišli do postaje, je bila cula skoraj prazna in je v njej ostal samo še hleb kruha in dva kosa mesa.
Po dolgem zasliševanju niso izvedeli od mame ničesar o partizanih. Dodelili so jo transportu za taborišče. Transport je prispel v Celovec. Ker pa je bila železnica popolnoma porušena, ni mogel nadaljevati
poti, zato so jih začasno naselili v neko šolo. Poslopje je bilo brez oken, da je imel veter prosto pot. Ni bilo dneva, da ne bi padale v bližini bombe, alarmi so bili skoraj vsako noč.
Za jesti so dobivali neko zeleno neužitno juho. Ker pa so bili sestradani, so morali pojesti, kar so dobili, in so bili veseli, če so sploh kaj dobili. Mama je imela na prsih najmlajšega sina, ki je najprej postal žrtev vojne. V eni sobi je spalo po štirideset aretirancev, in med njimi je bila mama s petimi otroki. Bili so večinoma dobri ljudje in večkrat pripoveduje, kako so ji pomagali nositi otroke, kadar je bil alarm za bombni napad. Ko je bila že popolnoma izmučena in so vsi otroci zboleli,	je	prišlo	povelje,	da
mora k zdravniku.	Po	tem pregledu so	jo
preselili na Štajersko, kjer je ostala do konca vojne.
Ko so se vozili	nazaj, je	vlak moral
kar naprej iskati zavetje, ker so ga hoteli zbombardirati in na ta način uničiti vse tiste, ki so bili aretirani.
Skromna in tiha je moja mama, kajti življenje jo je izučilo marsičesa in med drugo svetovno vojno je doživljala strahote kot vsi tisti,	ki	so se	bojevali	za
svobodo, katero uživamo sedaj mi mladi-Res, trdna je bila, če pomislim, ženska s petimi otroki, aretirana zaradi izdajstva. Kdo je bil izdajalec pa še danes ni jasno.
Zato je prav, da se spomnimo vseh tistih kmečkih ljudi, ki se nočejo trkati po prsih in vpiti na ves glas: mi smo dali svoj prispevek k osvoboditvi domovine.
Po tihem se je mama vrnila na svoj dom, da niso vedeli, kje je. Čakalo jo je delo in skrb, kako pozdraviti bolne otroke, ki so bili na koncu življenjskih moči.
Med vojno je sodelovala s partizani in jim pomagala po svojih močeh. Prejela in oddala je marsikatero zaupno pošto. Nahranila in dala je zavetje vsakemu partizanu, da si je vsaj malo odpočil in da je nato lahko nadaljeval svojo pot. Sama je bila na straži in varovala tiste, ki so bili prepotrebni počitka.
Letos, ko proslavljamo trideseto obletnico zmage nad fašizmom, bomo mladi obiskali vse partizanske matere in to bo njihovo največje zadoščenje, da bodo občutile, kako smo jim hvaležni za vse, kar so storile za nas mlade. Pri tem pa ne smemo pozabiti na borce, ki so se z orožjem v roki borili za svobodo. Mnogo je bilo danih mladih življenj za svobodo jugoslovanskih narodov, ki nam mladim pomeni več, kot znamo izraziti.
Nihče izmed nas si ne želi, da bi kdaj prišlo do tretje svetovne vojne. Čeprav nismo doživeli strahot druge, si le želimo živeti v miru, kajti lahko vidimo, kako se vietnamski narod bojuje za svobodo, enako Palestinci in za svoje pravice se borijo naši koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje na avstrijskem ozemlju.
Povsod po svetu se nekaj šušlja in zato moramo imeti pred seboj zmeraj Titove besede: »delati moramo tako, kakor da nikoli ne bo vojne, pripravljeni pa moramo biti, kot da bo jutri«.
Zvonko
Mati se spominja vojne
Mladi za 30-letnico osvoboditve
Zadnje sovražnikove sile so bile premagane 9. maja 1945. Tovariši po vsej naši domovini so dočakali toliko želeni dan — dan zmage jugoslovanskih narodov. Vsako leto vsebuje veliko dni, ki so praznično Posvečeni padlim borcem ali 'izbojevanim Zrnagam. V naših mladih srcih so zakopale neštete pripovedi iz NOB in odete so v globoko spoštovanje.
Ob 30. obletnici smo tudi mladi poleg vseh občinskih in krajevnih proslav počastili dan osvoboditve. Takole so se vrstile proslave:
5.	aprila je bila na Ravnah Titova štafeta, ki jo je organizirala OK ZSMS Rav-ne na Koroškem. Poteklo je že veliko let, odkar so tov. Titu prvič prinesli štafetno Palico. Proslava je bila pred Domom žele-zarjev. Sodelovali so: šolski center, gim-nazija, osnovna šola, folklorna skupina in godba na pihala. Zaradi slabega vremena Pa ni bilo pričakovanega obiska občanov.
9.	aprila je bila pred osnovno šolo Prežihov Voranc krajša proslava ob sprejemu in predaji kurirčkove pošte. Recitirali s° naši najmlajši. Navzoči so bili tudi k°rci, med njimi- tov. Ivan Močnik, ki je toPlo spregovoril šolarjem.
27. aprila je komisija za kulturo pri KMD železarne Ravne pripravila krajši kulturni program, ki ga je v počastitev izvajala na karavli Sonjak ob obisku
naših graničarjev. Mladi so recitirali ob tabornem ognju, predstavnik ZB pa nam je pripovedoval svoje doživljaje iz NOB.
10.	maja je mladinska dramska skupina železarne Ravne uprizorila Borove Raztr-gance v Titovem domu na Ravnah. Delo je režirala tov. Maruša Ugovšek.
15. maja bo revija mladinskih pevskih zborov na Ravnah.
16. maja bo v Šentanelu predstava Borovih Raztrgancev.
Tega dne bo šlo na pohod v Šentanel okrog 150—200 mladincev. Povabljene so tudi delegacije sosednjih občinskih konferenc ZSMS iz koroške regije, to je iz občin Dravograd, Radlje in Slovenj Gradec ter zamejski Slovenci.
Na ta pohod gresta dve četi. Prva gre iz Mežice, druga pa z Raven. Brigada se bo imenovala Mladinska pohodna enota — koroški odred. Ti dve četi bosta šli po poti, kjer so hodili med vojno borci. Mladinci bodo spotoma okrasili spomenike.
Zvečer se četi združita v Šentanelu, kjer bo miting, na katerem bo govoril tovariš Ljubo Jasnič, predsednik republiške konference ZSMS. Sodelovala bo tudi folklorna skupina z Raven, ki jo vodi Nuša Ugovšek.
Povabljeni borci nam bodo pripovedovali doživljaje iz NOB.
Sonja Tratnik
Slovo od Pohorja
»Zakaj trotil 808, saj smo z mostom v Gornjem Doliču tudi opravili brez njega!« »Tile mitraljezi nam bodo pa kaj Prav prišli. Bren se jim pravi. Dovolj jih ^e> da bo lahko dobila vsaka desetina po eUega. To bo pokalo po Švabih, da bo veselo!«
Tako je potekel pogovor med nami, ko smo nekega jutra 1944 zbirali še zadnje °stanke zračne pošiljke. Veselo vzdušje •le bilo med nami, ko smo si orožje razbelili. Začeli smo odstranjevati debele pla-st* maziva. Tisti, ki smo že prej imeli 0r°žje, smo hvalili svojega, toda oni, ki So prej morali biti zadovoljni s starimi avstrijskimi, dolgimi italijanskimi in fran-c°skimi puškami, so bili nadvse veseli Pravkar dobljenega. Proti »brenom« ni bi-0 posebnih pomislekov. Mitraljezec Loj-Ze Pa ni izpustil prilike in je pohvalil sv°jega »Šarca«, češ da bi ga ne zamenjal Za tisoč novih mitraljezov. V pogovor je Posegel še konjar bataljona Grega: »Jaz
še
svoje male,« je dejal in pokazal na
kratko italijansko puško, »ne dam!«
Pogovor je prekinila novica: »Švabi Sredo! Gredo iz Maribora, Ribnice, Oplot-ftlce, Slovenj Gradca in Mislinja!« Tako so sPoročili brigadni in divizijski obvešče-Valci.
hodnik Albert, ki prej ni prišel do be-Sede, se je oglasil sedaj s samozavestnim glasom: »Od hudiča, fantje, saj je tudi ‘štirinajsta« tukaj v bližini. Se bomo pač ^ali> tokrat pošteno. V mojem vodu ima anes vsaka desetina po dva mitraljeza.
Sv
lr>ca pa tudi ne manjka.«
Po nalogu komandanta Leva smo se hitro premaknili in zasedli ugodne položaje ob Mislinjskem jarku nad Komisijo. Vzhodno od nas je bila na položaju pod Rogljo »Bračičeva«. Razporedili smo se v smeri vzhod-zahod. Položaj obeh brigad je napravil za Nemce nekak »žep«. Tomšičeva in Šercer jeva sta s svojimi silami zaprli smeri iz Ribnice, Slovenj Gradca, Oplotnice in Maribora.
Sonce je bilo že na drugi strani svoje dnevne poti, ko so na našem desnem hribu padli prvi streli. Bili so partizani. Negotovost je bila za nami in s položajev so začele odmevati partizanske pesmi. Rasla nam je korajža, Nemci pa so pravkar prišli pred položaj Pohorske.
Ležal sem za kakšne pol metra debelo smreko, ki so ji veje segale skoraj do tal. Nekaj korakov desno od mene je bil komandir Jože, kateremu sem ta dan bil kurir. Gledali smo skozi vejevje, kdaj se bodo tudi pred našo četo pokazali zelenci. Ze prej nam je bilo strogo ukazano, naj ne odpremo ognja, dokler se Nemci ne približajo na petdeset metrov.
»Tu so!« je vzkliknil komandir, »ogenj!«
Zapeli so mitraljezi naše prve čete. Švabi so popadali — živi, a nekaj tudi mrtvih. Odgovorili so. Dva mitraljeza sta vzela na muho smreko, za katero sem ležal. Pričele so padati veje in deblo se je belilo. Krogle so orale zemljo za menoj, tako da mi je prst letela za vrat. Trenutki so bili dolgi. Z očmi sem premeril deblo: ali bo vzdržalo? Komandir me je med streljanjem opazoval, potem mi je
pomežiknil in ukazal: »Prenesi Albertu in komandirju drugega voda nalog, naj se borci pripravijo za juriš!«
Bližnji in tudi borci sosednje čete so ogenj takoj okrepili. Nič več nas ni moglo zaustaviti. Švabi so še streljali, a že redkeje, nazadnje so nam pokazali pete. Mitraljezec Lojze se je pokazal iz zavetja in kosil po bežečih sovražnikih.
Bojišče je smrdelo po smodniku in rumu, kajti sovražnik si je v čutaricah prinesel pogum. Hej, pa jim ni nič pomagalo! Nenadoma so se ustavili. Njihove vrste so se zgostile. Pomoč? Tudi mi smo se ustavili. Tišina. Ocenjujemo moči. Sovražnik je bil močnejši. Naenkrat so se dvignili. Streljamo. V jarku bobni od rafalov, nad položaji pa se vali smodnikov dim. Ukazan je umik. Vrnili smo se na prejšnje položaje in naenkrat smo pogrešali Lojzeta. Je mogoče? V skrbeh in nejeverno smo se spogledali, saj vendar ni mogel pasti ta vedno pojoči fant, ta najboljši mitraljezec v brigadi, ki smo ga imeli vsi tako radi. Kasneje so pripovedovali, da sploh ni padel, temveč da je pojoč kosil po kozakih in Švabih čisto do doline.
V prvem spopadu smo opazili, da imamo opravka z razvpitimi nemškimi hlap-ci-kozaki. Za razmišljanje ni bilo časa. Sovražniki so nam tesno sledili. Potem se nam je posrečilo, da smo se jih malo otresli in seveda smo takoj planili na juriš. Dolgi rafali so spet grozljivo parali gozdno tišino. Kopice mrtvih sovražnikov so rastle — Nemci niso imeli niti toliko časa, da bi svoje pokopali. Nagnali smo jih skupaj s kozaki v dolino. Zmaga je bila naša! Mračilo se je že in star partizan iz Bosne je glasno razmišljal: »Sedaj, ko je tema se pa Švaba za gotovo ne bo več tolkel!« Imel je prav, boj je bil končan. To je bila naša zadnja bitka na Pohorju.
Ko so Nemci po železnici odvažali svojo mrtvo vojsko, je brigada že izpolnjevala nov ukaz: premik na nova akcijska področja. 2e pred zoro 28. junija 1944 smo prekoračili progo Velenje—Dravograd in nadaljevali pot preko gore jurišev na Moravsko. Pozneje smo se vrnili v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer smo skupaj z brigado Slavka Šlandra in XIV. divizijo pohiteli novim zmagam naproti.
Po pripovedi Ivana Pačnika zabeležila V. P.
MODROSTI
Ljudje delajo svojo lastno zgodovino, toda ne delajo je, kakor bi se njim zljubilo, ne delajo je v okoliščinah, ki so si jih sami izbrali, temveč v okoliščinah, na kakršne so neposredno zadeli, kakršne so bile dane in ustvarjene s tradicijo. Marx
Med kapitalistično in komunistično družbo je razdobje, v katerem se prva revolucionarno preobraža v drugo. Temu ustreza tudi politično prehodno obdobje, čigar država ne more biti nič drugega, kakor revolucionarna diktatura proletariata.
Marx
Mladost je čista že zato, ker je mladost.
Dostojevski
16	INFORMATIVNI	FUŽINAH
Mladi in informiranje
Od 18. do 20. aprila je bil v Simonovem zalivu pri Izoli seminar za predsednike COP (komisij), to je centrov za obveščanje in propagando pri OK ZSMS ter za člane COP pri RK ZSMS. Preden bi začel poročati o seminarju, bi na kratko rad spregovoril o kriznem položaju mladinske periodike, ki zaradi vse večjih materialnih stroškov že nekaj časa, še posebno se to nanaša na trenuten položaj, posluje z občutno izgubo. To se nanaša predvsem na Mladinsko knjigo, ki to periodiko izdaja. Ta kriza mladinskega tiska je posledica neurejenih sistemskih rešitev, ki bi zagotavljale temu tisku popolno izpolnjevanje konceptov, kvaliteto in mnogo večjo razširjenost med mladino, zato je resnično zadnji čas, da popravimo to, kar smo zanemarjali zadnja leta. Predvsem moramo zagotoviti takšno financiranje, ki bo v bodoče prispevalo k zmanjšanju izgub. Povečati kvaliteto glasil, in kar je glavno, zagotoviti, da bodo ta glasila resnično dobili v roke vsi mladi, katerim so namenjena. Mislim, da je taka rešitev v interesu vseh nas in da se moramo na vseh nivojih, ki odločajo o nadaljnji usodi, zavzeti za take rešitve, ki bodo v interesu nas in tudi vse naše družbe.
To sem povedal zato, ker je skozi ves seminar prihajalo do spoznanj, kakšne važnosti je mladinski tisk za nas vse in da nam še daleč ne sme biti vseeno, kakšna usoda bo doletela glasila, ki obravnavajo delo mladine.
Uvodne teme seminarja so obravnavale pogoje nove organiziranosti ZSMS. Izčrpno in po mojem vsem dostopno razlago je podal Sandi Ravnikar, član sekretariata pri RK ZSMS.
Druga tema, ki me je zelo pritegnila, je bila informiranje v delegatskih odnosih. Lenart Šetinc, član RK SZDL, se je v svoji razlagi poglobil v odnose, ki vladajo danes v našem delegatskem sistemu, predvsem kar se tiče informacij in obveščanja. Poudaril je, da je prvi primarni vir informacij lahko samo delovni človek in da nihče drug ne more voditi politike obveščanja kakor delovni ljudje na svojih delovnih skupinah. Vse pobude morajo izhajati od delavca in šele potem te pobude preučijo strokovne službe, od katerih so včasih in še marsikje izhajajo pobude, ki niso bile v skladu s težnjami večine delovnih ljudi. Nujen uspeh obveščanja je tudi dvosmeren pretok informacij, ki se na vseh nivojih mora obravnavati, od delovne skupine do republike in naprej. Na koncu je tov. Šetinc razložil pomen INDOK centrov, ki bodo kmalu postali nujni za resnično dobro obveščanje in informiranje v vseh sredinah, kjer je informiranje potrebno, a je to v veliki večini povsod. Predvsem v vseh TSS (temeljnih samoupravnih skupnostih) OK kakor seveda tudi na nivoju republike, kjer bi bili vsi ti INDOK centri povezani v integralen center. Uporabljal bi referenčni sistem beleženja in shranjevanja podatkov.
Tretja tema tega resnično dobrega seminarja je imela naslov:	informiranje
kot orožje delavskega razreda. Ze sam
naslov nam pove, da je bil govor o tisti vrsti informiranja, ki je v rokah nas delavcev, Ivo Zorčič, član CK ZKS, je uvodoma poudaril, da mora tudi informiranje imeti neki globlji cilj, da morajo biti informacije napisane ali povedane v duhu naše socialistične ureditve. Torej informiranje ne sme biti prosto lovišče, to je, da bi vsi pisali, kar se jim zahoče. Vsak novinar pa tudi vsi ostali, ki imajo v rokah sredstva informiranja, se morajo ravnati po partijski liniji, da to malo podrobneje razložim: nihče ne sme (ne bi smel) napisati informacije v kakšnem drugem interesu, ampak samo v interesu zveze komunistov.
Navedel je bistvene slabosti, ki se v sredstvih informiranja še vedno pogosto pojavljajo in mečejo slabo luč na naš sistem informiranja. To so slabo posredovane informacije, premalo iskanja resnice, tudi pogosto frazerstvo in celo neresnične ali vsaj ne preverjene informacije.
Tudi prenasičenost delavcev z informacijami ima lahko za posledico zmedenost, kajti ljudje ne bodo v kupu gradiva znali odkriti bistva, poslanstvo informacije pa je ravno v tem, da zadene bistvo problema, ki ga želi prikazati.
Mnogo svoje razlage je posvetil tudi tovarniškim glasilom. Mogoče ne bo napačno, da se spomnimo, da imamo v Sloveniji okoli 400 tovarniških glasil z okoli
600.000	izvodi. Ta podatek sem navedel samo zaradi tega, da vidimo, kako velik pomen imajo ta glasila kot sredstvo informiranja za naše delavce. Vsi vemo, kakšen namen imajo takšna glasila ali naj bi ga vsaj imela, zato bi opozoril na besede tov. Zorčiča o slabostih, ki se pojavljajo ob izdajanju takšnih glasil.
Tovarniška glasila še vedno preveč prinašajo stvari, kot so: govori občinskih mož, celo republiških funkcionarjev, ne da bi se zavedali, da imamo za takšne stvari druga glasila. Druga slabost vsaj večine teh glasil je, da se spuščajo v preveč strokovne razprave, to pa zato, ker so ponavadi ljudje, ki pišejo v takšno glasilo, iz teh krogov.
Zavedati se moramo, da delavcu ostane presneto malo, kar ga bo zanimalo, motiviralo, da bo o tej stvari razmišljal, se aktivno vključil v razpravo, pa vendar prav s tem namenom izdajamo glasila.
Komuniciranje v samoupravni družbi je zopet bila tema, ki bi jo morali zelo dobro poznati, pa žal ni tako. S to ugotovitvijo je dr. France Vreg tudi začel svoje predavanje. Vse nam je prikazal iz svoje knjige, ki nosi isti naslov kakor tema predavanja. Preveč bi bilo, da nadrobno opišem vse, kar nam je o motivaciji govoril dr. Vreg, samo nekaj vprašanj.
Predvsem, kaj je komunikacija. To je prenašanje informacij, pa ne samo informacij, ampak tudi občutkov drugemu človeku. Vedno namreč obstoja komuni-kator-recipient, odpošiljatelj-sprejematelj. Pri nas bi to pomenilo, da delegatska baza odpošilja (komunicira) naprej na OK itd. Novinarji pa bi morali predvsem
stremeti za tem, da ljudi motivirajo. Brez informacij ni organizacije niti se ne more govoriti o nekem uspešnem delovanju te organizacije. Informacija je osnova za delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, tovarn in celo osnova za življenje človeka. Vedno mora obstajati informacija, da povezuje podsisteme in celotno javnost (delegatsko bazo).
Zadnji dan seminarja je bil namenjen izključno pripravam za uspešno delovanje COP v vseh OK. Naša OK v tej smeri občutno zaostaja in resnično bomo morali resneje in bolj zavzeto delati. Kritično je tudi to, da se delavska univerza Ravne ni odzvala dopisu, ki ga je na vse univerze poslal republiški COP. Nismo pa zamudili pravzaprav ničesar, če bomo zdaj temeljito pristopili k uresničevanju programa COP. Predvsem, kar se tiče izdajanja glasila OK ZSM Ravne, vem, da bodo ob tem nastopile določene težave, toda istočasno moramo s časom naprej, če nočemo, da nam delovanje mladine v naši občini zamre. Viri informiranja v druge časopise, predvsem v Mladino, so pri nas tako zanemarjeni, da to vzbuja že kar zaskrbljenost. Sam sem prepričan, da ljudje ali bolje mladina drugod zelo slabo ali pa sploh ne poznajo delovanja naše OK, predvsem ker o našem delovanju in delu ne pišemo. To naj bo spodbuda vsem vam, ki vam pisanje ne dela prevelikih težav, da se bolj resno poglobite v življenje mladine, o tem napišete in objavljate v vseh mladinskih časopisih, predvsem v novem listu ZSMS AŽ informacijah.
V kratkem bomo skušali organizirati seminar za mlade dopisnike in upam, da se bodo seminarja udeležili resnično oni, ki radi pišejo, pa zaradi pomanjkljivih informacij ne pošiljajo svojih prispevkov-Prav tako je nujno, da v sodelovanju delavske univerze najdemo pravo pot za financiranje COP, ker vem, da je prav finančno vprašanje pri nas ovira za izdajanje glasila in raznih brošur. Način delovanja teh centrov za obveščanje in propagando je potem stvar samih OK, seveda morajo imeti nekatere značilnosti, ki so skupne vsem COP. Prvič skupino za tehnično izvedbo, potem skupino, ki spremlja drug tisk, ki piše o mladini, aktiv mladih novinarjev, potem seveda tudi uredništva, in še bi lahko naštevali-
Naj za konec povem še to, da je vseh 43 udeležencev seminarja v Izoli iz vse Slovenije resnično dobilo mnogo koristnih napotkov za nadaljnje delo na področju informiranja in obveščanja. Ni pa zdaj samo stvar nas udeležencev, da to delo, te napotke oživimo. Brez vas ne bodo h centri zaživeli nikjer, zato se moramo resnično vsi zavzeti za dosledno izvajanje tega programa in upam, da sem upra' vičenost tega programa znal dovolj jasno nakazati.
Rudi Mlinar
»Mladi fužinar« izhaja kot občasna prilog3 »Informativnega fužinarja«.
Ureja ga uredniški odbor: Rudi Mlinar, N3' da Ortan, Robert Robnik in Zlatka Strgar, ki je odgovorna tudi za vsebino.
DNEVU INVALIDOV OB ROB
Tako kot vsako leto doslej, smo invalidi tudi letos na prvo pomladansko nede-i° Praznovali svoj praznik — mednarodni dan invalidov. Ta letošnji je bil obesen v smislu gesla: NE IZOLACIJA —
temveč vključevanje!
Ta misel opominja na zelo pomembno ^Prašanje v zvezi z odnosi med invalidi družbo. Res je, da imamo z ustavo jasno opredeljeno načelo, da zagotavlja družba slehernemu občanu enakopraven ekonomski in kulturni razvoj ter socialno varnost. Zavedamo se tudi, da to ustavno načelo ne more biti uresničeno takoj, in ^es je, da so se nekatere težave invalidov Ze pričele urejati, saj je bilo sprejetih že več normativnih aktov, ki bi naj take Probleme reševali, žal pa nastaja še vse Preveč subjektivnih tolmačenj pri njiho-Vl uporabi in izvajanju.
Ti problemi so predvsem poudarjeni Pri zaposlovanju invalidov na ustreznih delovnih mestih. Znano je, da je težka 'udustrija, da se tako izrazim, med naj-^čjimi proizvajalci invalidov, in razumljivo je, da je v takih delovnih organiza-^jah tudi težje najti ustrezno premesti-tev za prizadetega sodelavca.
V občini Ravne je približno 2000 inva-idnih oseb, od tega je bilo v letu 1974 Zaposlenih 457 invalidov ali približno 23 °/o. "menja sem, da bi se ta procent lahko dvignil, in to predvsem z ustrezno ekonomično in humano ter perspektivno obravnavo problemov zaposlovanja invalidov, elavec-invalid si namreč predvsem z de-°m zagotavlja enakopraven položaj v žaljenju družbe. In v tem smislu je na-sa Ustava tudi obvezala družbeno skup-n°st, da ustvarja ustrezne pogoje za uspo-s°bitev in delo invalidnih ter za delo •Panj zmožnih oseb. Menim, da je možno ^ vsaki večji delovni organizaciji predvidi taka (morda mehanizirana) delovna mesta, na katerih bi se lahko zaposlovali jPvalidi, ki bi glede na svojo invalidnost ahko določeno delo opravljali povsem Enakovredno in enako učinkovito, kot pa * ga zdrav delavec.
. Tako na delovnem mestu, podobno pa ?e tudi pri drugih, predvsem športno-re-reacijskih in kulturnih vključevanjih in-
(Nadaljevanje z 12. strani)
g
amoupravni sporazum smo podpisali, a Srsdstva se do sedaj še ne odvajajo. Neposredno bomo morali odločati o redstvih organizacije združenega dela v snovni organizaciji ZSM, v TOZD bomo °rali urediti svoje vrste in mladince, ki 1So na najboljši poti, zainteresirati za no delo na delovnem mestu in v mla-^Pski organizaciji. Delo ZSM OO in sin-1 Ma mora biti tesno povezano. Aktivi adih delavcev so oblika dela mladih v katu. Osnovna organizacija ZSM in da ^ m*ac^ delavcev je ena mladina, le a tisti mladinci, ki zaradi svoje specifič-°sti ne morejo biti člani ZSM, svoje r°bleme rešujejo pri aktivu mladih de-'avcev.
validov v družbo. V naši občini smo sicer v teh pogledih že naredili prve korake. Tako nam je KUD »Svoboda« že pomagala pri izvedbi akademije v počastitev dneva invalidov, TTKS pa nas je letos finančno podprla pri naši udeležbi na tekmovanju invalidov-športnikov severovzhodne Slovenije, ki je bilo na dan invalidov, 23. marca v Mariboru. Upam pa, da je to le uspešen začetek in da se bo to sodelovanje v bodoče še okrepilo.
Društvo invalidov je humanitarna organizacija, ki želi s svojim delom poskrbeti predvsem za psihično rehabilitacijo invalidnih oseb. Skromna finančna sredstva, s katerimi društvo razpolaga, pa nas predvsem silijo v to, da odborniki in drugi aktivni člani društva vlagamo vse preveč svojih moči in časa v razne zbiralne akcije. Rezultati le-teh pa so še vedno preskromni, da bi nam omogočili dovolj uspešno delo v smislu našega statuta. S pomočjo SIS socialnega varstva se bodo vsaj nekateri finančni problemi letos uredili in v tem smislu smo si že zastavili nekoliko obširnejši načrt dela.
Kot že rečeno, je namen našega in vseh drugih društev invalidov predvsem psihična krepitev naših članov. Vzgajamo jim zavest, da so še vedno enakopravni člani naše družbe, vendar si želimo, da bi bili v svojih prizadevanjih še bolj podprti od vseh družbenopolitičnih organizacij v naši občini. Tako bi naj tudi program dela SZ v krajevnih skupnostih in občini vseboval skrb za izpolnitev gesla: »ne izolacija, temveč vključevanje«.
Mislim, da je cilj naših prizadevanj v tem, da bi iz miselnosti ljudi izbrisali
Višina, ki je povsod
ostanke dobrodelnosti in da bi si priznali, da je vse, kar invalidi potrebujejo za življenje, njihova pravica. Te pravice pa morajo imeti vsi invalidi. Le tako bomo lahko prišli do tistih ravnanj, ki invalida dejansko vključujejo v življenje družbe, le tako bomo lahko uresničili geslo: »NE IZOLACIJA — TEMVEČ VKLJUČEVANJE«.
D. Žunko
Vzgoja otrok za večjo varnost
v prometu
Toni Pisar
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si skupno z Zavodom za šolstvo SR Slovenije kot članom tega sveta že vrsto let prizadeva za izvajanje raznih oblik prometnega vzgajanja in izobraževanja mladine, da bi se zmanjšalo število prometnih nesreč otrok in mladine v cestnem prometu. Pri izvajanju programa republiškega sveta pa neposredno sodelujejo občinski organi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tako je občinska komisija za to vzgojo pri SO Ravne na Koroškem organizirala razna medšolska temkovanja, teoretični tečaj za učitelje in učiteljice osnovnih šol naše občine ipd. Nenehno pa sodeluje z vzgojno varstvenimi zavodi ter osnovnimi in srednjimi šolami, v katerih se preventiva prometa razvija in poučuje po različnih metodah.
Predšolski otroci
V vzgojno varstvenih zavodih posvečajo prometnemu vzgajanju predšolskih otrok posebno skrb v obliki iger, pripovedovanju dogodkov s ceste in pravljic na temo prometa. Vzgojiteljice praktično va-
dijo z otroki na peskovniku in tudi na cesti, kadar vodijo malčke na zelenice, igrišča ipd. Učijo jih o prometnih znakih, semaforih, kaj pomeni rdeča, kaj rumena in kaj zelena luč.
Pri delu z malčki vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo program dela, ki so si ga pripravile same glede na stanje prometa v okolici zavoda, prav tako igrišče, ročna dela, ki si jih sami pripravljajo, peskovnike in drugo. Vzgojiteljicam je pri tem v pomoč tudi brošurica »Predšolski otrok v prometu«.
Dejstvo je, da je še vedno premalo predšolskih otrok varovanih v vzgojno varstvenih ustanovah. Zato bi morali starši drugih otrok bolj paziti in skrbeti zanje tudi na področju prometne vzgoje. Republiški in občinski sveti (v nekaterih občinah komisije) si prizadevajo in iščejo nove metode in oblike dela za večjo varnost mladine v cestnem prometu.
Mladina osnovnih šol
S šolskim letom 1966/67 je bila uvedena obvezna prometna vzgoja v osnovnih šolah ter tako dobila svoj prostor tudi v
učnem načrtu in predmetniku za to stopnjo. Vendar vse šole do danes še niso sprejele te obveznosti tako, kot bi bilo zaželeno.
V učnem načrtu in predmetniku je nakazana snov za prometno vzgojo po razredih zlasti z obravnavo pešca in kolesarja na cesti. Obsežnejši je program zunaj šolske prometne aktivnosti, ki služi šolam kot dopolnilo k obveznemu delu, kar se izvaja v raznih drugih dejavnostih.
Tako se organizirajo prometni krožki (kolesarski), testiranje šolske mladine na posebnih testnih polah, pisanje prostih spisov s področja prometne varnosti, posebno pomembno pa je srečanje pionir-jev-promelnikov in šolsko prometno tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«, v katerem sodeluje vsako leto okoli 700 osnovnih šol. Ta tekmovanja potekajo od razrednih prek šolskih, občinskih in medobčinskih do zaključnega republiškega prometnega tekmovanja. Najboljša ekipa štirih tekmovalcev tekmuje potem na mednarodnem tekmovanju.
Toda iz statističnih podatkov o prometnih nesrečah na naših cestah je razvidno, da si še vse premalo prizadevamo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, kar je ustavna in zakonska dolžnost vseh občanov.
Mladina srednjih šol
Vzporedno z uvajanjem prometne vzgoje v osnovnih šolah, so se sveti oz. komi-
OB RAZSTAVI SLIKARSKIH DEL LIZE PODPEČAN KUHARJEVE
Potnica je in prizadeta opazovalka, Liza Podpečan Kuharjeva. Začetek v Ljubnem ob Savinji, šolanje na učiteljišču v Ljubljani, še trše šolanje ob učencih v Rečici pri Savinji, nato novinarsko delo v Velenju in Celju, danes svoboda v sladki sužnosti umetništva, doma med deskami in barvo, voskom in okviri. Vmes pot od Tunisa do Katmanduja, bogve kod v širni svet.
Od kod vre mladost — in kam usiha starost, je začela iskati na svojih prvih platnih, ko so ista temna olja zastirala uboštvo gladkih in zgubanih lic, isto usodo čez celo paleto desetletij... Socialna angažiranost, ki jo je jugoslovansko slikarstvo najgloblje in največ izrazilo v predvojni skupini Zemlja, katere pobudnik je bil pokojni Krsto Hegedušič, je spolzela tudi s čopiča mlade slikarske začetnice, ki je še bolj literarno gledala, kadar je slikala, ko še ni zaupala v moč čistega likovnega izraza, ki izžareva angažiranost tudi iz simboličnih ali pa celo abstraktnih oblik, če le dobi dovolj moči izpod prstov, v trenju med slikarsko voljo in mrtvim platnom. A literarnost motivov in barv, ki plakatno in re-klamniško govore o svetu, se uje v zaprtost — in po razstavah v Zagorju, Velenju, Ljubnem, Trebnjem in v Slovenj Gradcu, se oko odpre govorici upodabljanja, rjavo vijoličast zastor se spusti s palete, ilustracija socrealističnih jekov se umakne iskanju v svojevrstno oblikovanje. Prihaja stilizacija, začudenje ob likovnih analogijah,
sije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prizadevno ukvarjali z raznimi oblikami in možnostjo uvajanja prometne vzgoje za srednje šole. Dejstvo je, da je treba zagotoviti nadaljevanje prometnega vzgajanja in izobraževanja tudi na srednjih šolah. Toda sodelovanje s temi šolami zaenkrat še ni zadovoljivo. Zato bi bilo treba tudi v srednjih šolah uvesti prometno vzgojo kot obvezno -— izvajano v okviru predmetov npr. pri tehničnem pouku, moralni vzgoji, mladinskih urah itd. O tem pa veliko razpravlja republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z zavodom za šolstvo SR Slovenije. Za dosego večje varnosti v prometu ni dovolj samo vzgoja in izobraževanje mladine v šolah, temveč jo moramo preventivno reševati vsi udeleženci v prometu, saj le takrat bo varnost v prometu dosegla svoj namen.
Zavedati se moramo, da je družbena zaščita postala ustavna kategorija, kar pomeni, da je naloga in dolžnost vsakega občana, da tudi sam pouči otroka o osnovah prometnih predpisov kot vsakodnevnega udeleženca v prometu. Saj je vzgoja in izobraževanje, ki jo imajo otroci v šolah, za današnji razvoj v prometu le premajhna. Ce pa bomo otroka nenehno opozarjali in ga poučili, kako se mora ravnati na cesti, bomo s tem dosegli njegovo večjo varnost, kakor tudi zmanjšali prometne nesreče na cestah, kar je tudi naš namen.	Rudi	Blatnik
A stilizacija hoče čistih oblik, odkritih, samostojnih barv, neke vrste slikarsko askezo. Olje je prerazkošno taki smeri: pre-rado se razlije v kombinacije in impresiv-nost, prerado se muči, se dodaja, prekriva in preklicuje, preveč je vegetativno, rastno v zabrisanost podzavesti. Za stilno čistost so potrebni trije, štirje elementi, čisto iz narave, s celega, brez predelav in prekuhavanja, brez ubitih jajc in vonjavih emulzij. Med Atlantikom in Indijo je Egipt, polpoti njenega potovanja, dežela enkavstičnih slik izpred dveh tisočletij. Nihče natančno ne ve, kako so zmešali zdrobljene barve in jih spojili z voskom. In ta barvasti, na vročini zmehčani vosek so s ploščico nanašali na lesene, slonokoščene ali marmorne površine. Barve držijo po dveh tisočletjih kakor od včeraj, tudi najbolj občutljive, kot je na primer rumena v uhanih neke egipčanske princese. Rimljani in Grki so prevzeli to čudovito tehniko, Bizantinci so jo še nekaj nadaljevali — in naš čas jo zopet odkriva v njeni nepremagljivi svežini.
Zenska figura je osrednja tema najnovejšega slikarkinega obdobja. V simboliki drže, v zgovornosti krivulj nih črt, v prožnem tkivu barv. Razmerje med obliko in maso zarodka ter matere, otroka ter matere, globoko premišljena analogija organič-nih poz, ki jo vsakdanje oko komajda zasluti. Ob teh slikah se da dihati: diha lik, diha barvni namaz, zadiha oko, ko gleda . . . Ko sem prvič stopil v slikarkin atelje, sem jo naravnost vprašal, kje je dobila te čudovite slike, nisem jih mogel spraviti v
zvezo s prejšnjimi, ki za primerjavo tudi tukaj visijo. No, njene so, zares čisto njene — kot celota in po sestavinah, tehnično in oblikovno izvirno delo slikarke, ki je šla takšen svet na pot za lepoto, da je danes tu na tablah in v vosku, meso žene na žilah lesa, vmes voskova čarovnija ...!
Vinko Ošlak
S KNJIŽNE POLICE
Ferdo Godina, Sezidala si bova hišico,
črtice, MK, Lj., 252 str. 69 din.
V zbirki črtic za mladino je avtor opisal svoje spomine na otroštvo in svoje nekdanje prijatelje. 2e prva zbirka zgodbic z naslovom »Kos rženega kruha«, ki jo je izdal pred dvema letoma, je bila med bralci lepo sprejeta. Za to zbirko pa velja enako, da iz teh preprostih črtic diha topla, posebno neposredna človečnost, kar je tudi glavni vzrok, da je pisatelj pri bralcih priljubljen in je vsako njegovo delo toplo sprejeto.
Svetlana Makarovič, Pekarna Mišmaš,
pravljica, MK, Lj., 18 str. 29,50 din.
Ustvarjalno delo mladinske pisateljice in pesnice Svetlane Makarovič dobiva zadnja leta vedno bolj nove in kvalitetne izpovedne in oblikovalne razsežnosti. Ta prikupna pravljica pripoveduje o skrivnostnem, molčečem peku Mišmašu, drobnem možakarju z brki. V svoji pekarni je pekel najboljši kruh, tako hrustljive rogljičke in tako dišeče piškote, da so prihajali k njemu celo kupci iz sosednjih vasi-Kako pripoved teče dalje, boste izvedeli, če si priskrbite pravljico in potešite svojo radovednost.
Janez Gradišnik, Slovenščina za vsakogar, članki in študije, CZ, Lj., 318 str. 80 din.
Gradišnikovo pisanje o jeziku je slovenskemu bralcu že dolgo znano. V tej knjigi zbrano gradivo, naslonjeno večidel na avtorjevo pisanje o jeziku, skuša bralcu podati vodila ali vsaj smernice za vsa tista jezikovna področja, kjer je današnja raba negotova, omahljiva ali zasejana z napakami. Pri presojanju jezikovnih novosti mu je skrb za povezavo s slovenskim jezikovnim izročilom poglavitno merilo, ker meni, da se ta vez ne sme pretrgati.
Knjiga bo brez dvoma koristna vodnica vsakomur, kdor se želi dobro jezikovno izražati in pisati lepo slovenščino.
PREVODI
David Ewen, Enciklopedija glasbenih umetnin II. DSZ, Lj., 392 str. 170 din.
V delu je zajet ves svet glasbe, njeni ustvarjalci, njihova dela v vseh oblikah, od samospeva do simfonije, epohalne uprizoritve, izvajalci, kritiki, libretisti in zgodovinarji. V knjigi je tudi povzetek glasbene zgodovine in obsežen register skladateljev in skladb. Skratka, Ewanova enciklopedija je tehtno in smotrno zasnovana ter zaradi svojih uporabnostnih namenov zasluži v najboljšem pomenu besede oznako: priročnik.
Aleksa Čelebonovič, Stara Grčija, estetske obravnave, DSZ, Lj., 108 str. 95 din-
KULTURNI PETKI
Telesna kultura je zborovala
15.	aprila 1975 je bil v Mežici občni zbor občinske zveze za telesno kulturo, Mer so osnovne telesnokulturne organiza-Clje v naši občini po svojih delegatih pod-P>sale samoupravni sporazum o reorgani-Zaciji občinske zveze za telesno kulturo Zvezo telesnokulturnih organizacij ob-c,ne Ravne na Koroškem, sprejele statut 1Ji izvolile vodstvo Zveze.
Skupščino in predsedstvo zveze bodo v naslednjii štiriletni mandatni dobi vodili: Predsednik Jože Zunec z Raven, podpred-sednik Albert Vodovnik iz Črne, sekretar Stane Rihter z Raven in člani Dominik Motnik s Prevalj, ki bo obenem predsed-aik odbora za telesno vzgojo in šolski sPort, Otmar Leš z Raven, ki bo obenem Predsednik odbora za šport, Anton Veho-Var s Prevalj, ki bo -obenem predsednik °dbora za športno rekreacijo, Nuša Roškar iz Mežice, Jože Ulcej iz Mežice in Modrej Hancman iz Žerjava. V samoupravno kontrolo so bili izvoljeni Stefan bednik iz Mežice kot predsednik in Milan Pečovnik iz Črne, Filip Konič s Prevalj, Prane Podmelinšek in Janko Kotnik z Raven kot člana.
Vsem novim funkcionarjem k izvolitvi iskreno čestitamo in želimo, da bi občinska organizacija telesne kulture tudi v °doče tako uspešno delala kot do sedaj, dosedanji predsednik ObZTK Ravne na Koroškem Jože Šater je pripravil naslednje:
Namen knjige je, da poudari v umetno-fb stare Grčije tisto, kar je najbliže senzi-nnosti današnjega človeka. Čelebonovič razpravlja o stari umetnosti, kakor da gre 2a moderno, pri tem pa posreduje bralcu °bvestila, ki mu pomagajo vživeti se v grški žčin. mišljenja in ustvarjanja ter mu °svetlijo pomen posameznih del.
Vasilij Jemeljanenko, V surovem zraku ^°ine, avtobiografija, PK ,Lj., 472 str. 140 bin.
Avtobiografska pripoved je življenjska z§odba pogumnega moža, ki je zapustil rposkovski glasbeni konservatorij in se, ko Je bila domovina v nevarnosti, kot prosto-v°ljec vključil med sovjetske pilote. Naj-Večja odlika avtorjevega pisanja pa je Sekakor njegova odkritosrčnost in objek-lvnost, kar štejemo med lastnosti velikega človeka, vzvišenega nad predsodki, nežnostjo in slepim sovraštvom.
Stefan Zweig, Marija Stuart, biografija, bO. Mb., 404 str. 80 din.
Osebnost in življenjska usoda škotske mijice Marije Stuart že od nekdaj pri-ači leposlovne ustvarjalce, saj s svojo °mantično razgibanostjo in intrigami, rastjo in krivdo kar kliče po umetniški P°dobitvi.
V tej dramatični življenjski zgodbi pa skrit hkrati košček velike evropske Sodovine, poskus protireformacije v An-° xJi in restavracije katoliške vladavine v Sej zahodni Evropi. Pričujoča romansi-aria biografija je poleg Schillerjeve dra-e eno najbolj znanih del o tem obdobju.
POROČILO ZA OBDOBJE OD 1. 1. 1971 DO 15. 4. 1975
Poročila o dejavnosti občinske zveze za telesno kulturo Ravne na Koroškem smo dajali sproti vsako leto v glasilu »Koroški šport« od 5. do 8. številke, dosežke in probleme smo objavljali tudi v dnevnem časopisju, predvsem pa v Informativnem in Koroškem fužinarju. Delali smo javno in smatrali za eno od prvih dolžnosti, da naše delo v govorjeni in pismeni obliki predstavimo najširšemu krogu občanov in prepričani smo, da smo vsaj v zadnjih letih v tem uspeli. Zelo podrobno so naša poročila objavljena v našem glasilu Koroški šport, vendar kljub temu smatram, da bi bilo potrebno nekaj najbolj pomembnih trenutkov v tem obdobju le izpostaviti in na njih tudi danes opozoriti.
Prva in najbolj pomembna ugotovitev je, da je obdobje, za katerega danes polagamo obračun dela, bilo izredno bogato in pomembno za telesno kulturo v Sloveniji in seveda tudi pri nas. Dobili smo novo zvezno in republiško ustavo, dobili smo prvi zakon o telesni kulturi, ustanovili smo samoupravno interesno telesno-kulturno skupnost in odločili smo se za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o naših programih in o financiranju teh programov. SZDL je na široko zastavila ves svoj vpliv in postavila temelje samoupravni organiziranosti telesne kulture kot družbeno pomembne dejavnosti, o problemih in razvoju telesne kulture so spregovorili tudi naj višji organi ZK na zvezni in republiški ravni, dobili smo zakon o društvih, in to vse pomeni, da je telesna kultura krepko zakoračila iz anonimnosti in postala resnično družbeno pomembna in priznana dejavnost najširših ljudskih množic. Končno so
se v dejanjih uresničile želje in tudi obljube iz preteklosti in ni še dolgo tega, kar smo s samoupravnim organiziranjem telesne kulture dobili bitko tudi za njeno redno financiranje.
Vsi ti pozitivni premiki, katere moramo danes poudariti in vsem akterjem izreči vse priznanje, seveda niso šli mimo nas. Tudi mi smo se v vsa ta dogajanja aktivno vključili. Ze 21. junija 1973, na dan, ko je bil sprejet zakon o telesni kulturi, smo po predhodnih pripravah med prvimi v SRS ustanovili začasno telesno-kulturno skupnost, 26. 12. 1974 pa redno samoupravno interesno telesnokulturno skupnost. Ustanovili smo občinski aktiv članov ZK, ki delajo v telesni kulturi, pripravljamo se na ustanovitev takih aktivov tudi po krajih in zelo aktivno smo se vključili v družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ter delovnim ljudem že leta 1974 predložili naš program dela in po široki razpravi ter sodelovanju vseh pozitivnih sil lansko leto tudi v naši občini dosegli redno financiranje telesnokulturnih dejavnosti na podlagi samoupravnega sporazumevanja. Poudariti pa moramo, da je skupščina občine že prej uvidela potrebo po urejenem financiranju telesne kulture pri nas in prav na dan, ko je bila sprejeta ustava SFRJ, sprejela svoj prvi odlok v svoji zgodovini o financiranju telesne kulture. Tudi ta korak je pomagal k poznejši realizaciji samoupravnega sporazumevanja o financiranju telesne kulture.
Poudariti moram še to, da je izrednega pomena, da so delovni ljudje v naši občini pri soočanju z nalogami in potrebnimi sredstvi za izvršitev teh nalog v letu 1974 doumeli pomen telesnokulturne dejavnosti za celovit razvoj človeka in njegove osebnosti ter družbe kot celote in spoznali potrebo po samoupravni opredelitvi položaja telesne kulture. To je brez
dvoma kvaliteta, na katero smo lahko zelo ponosni.
Za nas je zelo važen in zato si moramo zapomniti tudi datum 6. april 1975, ko smo v ravenski občini dobili še eno pomembno bitko, glasovali smo za samoprispevek, s katerim bomo — seveda z dodatnimi sredstvi iz temeljnih organizacij združenega dela — začeli graditi tudi nujno potrebne telesnokulturne objekte. Prav zato smo lahko tudi mi v telesni kulturi kot sobojevniki te zmage ne samo veseli, ampak nanjo tudi ponosni.
MNOŽIČNOST
Tudi v preteklem obdobju je občinska zveza za telesno kulturo, v zadnjem letu pa tudi s pomočjo telesnokulturne skupnosti in njenih odborov delala še naprej aktivno pri organiziranju in izvajanju občinskih množičnih prireditev in tekmovanj in pri tem dosegla sorazmerno dobre rezultate. Res je, da so pri tem največ naredili strokovni odbori za posamezne panoge, ki so že imeli izkušnje pri organizaciji občinskih in medobčinskih tekmovanj ter akcij, vendar pa je v tem obdobju prišlo tudi do novosti, do uvedbe tekmovanj za športno značko TRIM in splošno značko TRIM, ki smo jih tudi mi, kot ena izmed prvih občin hitro osvojili in jih je odbor za rekreacijo zelo uspešno izvajal. Zlasti zadnje leto smo v naši občini pri množičnih akcijah imeli nekaj pomembnih uspehov, od katerih navajam nekatere:
Čez 500 otrok in 100 odraslih smo naučili plavati, akcije »plavaj za zdravje« se je udeležilo čez 660 občanov, »s kolesom po Mežiški dolini« čez 870 kolesarjev, nad 1800 članov ŠŠD je bilo na shodu na Naravskih ledinah, čez 850 naših občanov, zlasti mladine, se je udeležilo manifestativnega pohoda prijateljstva in spominov v Ljubljani, vsa ŠŠD in vrtci so izvedli v vseh krajih naše občine uspešno telovadno akademijo, letos pa smo imeli že 1. koroški maraton.
Vsa ta tekmovanja in akcije v zadnjem obdobju v občinskem in delno področnem obsegu so pripomogle k temu, da so se, seveda s pomočjo in z iniciativo požrtvovalnih telesnokulturnih delavcev v posameznih krajih, ustanavljala nova društva in da se je širila množičnost v že obstoječih društvih. O tem najbolje govorijo številke.
V letu 1971 smo imeli v naši občini 31 organizacij, ki so imele na spisku 7116 aktivnih članov, leta 1974 pa že 36 organizacij z 8851 aktivnimi člani. Seveda te številke ne prikazujejo točno število aktivnih v telesni kulturi, ker so nekateri člani vpisani v več društev, vendar smo po nekem verjetnostnem izračunu ugotovili, da smo v letu 1971 imeli 4744 aktivnih, leta 1974 pa že 5800 aktivnih članov. To pomeni, da smo v 4 letih napredovali za 1000 aktivnih v telesni kulturi, kar je vsekakor omembe vreden rezultat. Povedati je, tudi potrebno, da smo pri naši zvezi .s strokovnimi odbori in odbori pri SITKS po njenem nastanku organizirali in izvedli v letu 1971 89 tekmovanj in akcij s 4746 udeleženci, leta 1972 89 tekmovanj s 4262 udeleženci, leta 1973 86 tekmovanj s 4210 udeleženci in leta 1974
66 tekmovanj in akcij s 7522 udeleženci. Tudi iz teh številk lahko razberemo, da smo vsa leta bili aktivni, vendar v letu 1974 zaradi samoupravnega organiziranja telesne kulture in njenega rednega financiranja naredili le občuten korak naprej. Vse to pomeni, da smo v množična tekmovanja in akcije vlagali dovolj truda in dela, da pa se seveda rezultati dajo še izboljšati.
Tu moram pripomniti, da smo omenili le občinske akcije, ne pa akcije posameznih društev in klubov, ki so prav tako, eni več, drugi manj, bili uspešni pri organizaciji internih množičnih tekmovanj in prireditev, saj so poleg rednih in obveznih tekmovanj organizirali tudi zelo množične prireditve, kot	shod	vseh	sloven-
skih planincev v Mežici, javni nastop v Prevaljah in zelo kvalitetne prireditve, kot je bil plavalni četveroboj Ravne 75.
Vsem tistim, ki niso preveč navdušeni nad množičnimi akcijami, v vednost, da te akcije	tudi niso	same	sebi	namen,
ampak da želimo z njimi animirati delovne ljudi	in občane	za	redno	vadbo
v aktivnostih, ki v našem telesnokultur-nem prostoru morejo prispevati pomemben delež k izboljšanju telesnih zmogljivosti prebivalstva.
OBJEKTI
Telesnokulturni objekti so nujno potrebni za	redno delo	in	razvoj	telesne
kulture. Mi smo na ta problem nenehno opozarjali, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v preteklosti temu problemu nismo bili kos. Kljub temu smo v preteklem obdobju s pomočjo delovnih organizacij, JLA in požrtvovalnih rekrea-torjev iz vseh krajev naše občine zgradili 6 TRIM stez — telovadnic v naravi. To smatram za velik uspeh, saj so TRIM steze na razpolago vsem in ob vsakem času in če računamo, da imamo praktično na nekaj več kot 4000 prebivalcev eno TRIM stezo, smo prav gotovo na tem področju storili veliko. Pomagali smo tudi pri ureditvi šolskih odprtih igrišč pri OŠ Črna in OŠ Mežica.
V tem času so bila aktivna tudi nekatera samostojna društva, ki so skupaj z delovnimi kolektivi tudi na tem področju veliko naredila. Koča na Grohatu, razširjanje koče na Naravskih ledinah, vlečnica v Črni in na Ošvenu ter na Lešah, sedežnica in atletske naprave ter igrišča za tenis na Prevaljah so samo dokaz več, da aktivnost v tej smeri nikoli ni prenehala in da so zastavljene še druge akcije za omilitev zelo resnega problema pomanjkanja telesnokulturnih objektov v naši občini. Omeniti gre tudi manjši zimski bazen v Črni, ki bo prav gotovo lahko služil tudi za učenje plavanja in rekreativno plavanje vseh krajanov.
Kljub vsemu pa v naši občini še vedno primanjkuje nad 4000 m2 koristnih pokritih in nad 20.000 m2 koristnih nepokritih površin za telesno kulturo in moramo zato dati največje priznanje ravenskim železarjem, ki so v tem času začeli graditi telovadnico pri OŠ Ravne.
KADRI
Za pritegnitev čim več občanov, zlasti mladine v telesnovzgojne organizacije,
predvsem za vzgojo vseh športnikov so izredno pomembni kadri. Teh nam vedno in povsod primanjkuje. Občinska zveza se je tega problema zavedala vseskozi in je zato pošiljala na republiške tečaje za vaditelje in trenerje vedno vse kandidate, ki so jih prijavile bodisi ŠŠD ali druge /telesnokulturne organizacije. Da pa bi tudi sami nekaj storili pri vzgoji kadrov, smo organizirali krajše 30-urne tečaje za občinske vodnike in izšolali 96 učencev in dijakov za vodnike v odbojki, rokometu, atletiki, namiznem tenisu, smučanju in košarki. Poleg tega smo financirali šolanje 83 trenerjev pripravnikov (mladincev ŠŠD v panogah rokomet, atletika, košarka, odbojka, gimnastika, namizni tenis in plavanje, 11 mladinskih sodnikov za košarko, rokomet in nogomet, 34 vaditeljev smučanja (regija), 32 trenerjev za nogomet, odbojko, košarko, planinstvo, smučanje in telovadbo ter 57 smučarskih sodnikov. Tu moramo pripomniti, da vsi kandidati še niso opravili vseh izpitov, če smo že pri kadrih, morda še ta podatek-V začetku leta 1973 smo naredili analizo kadrov (niso upoštevani sodniki) in ugotovili, da imamo v naši občini 169 izšolanih strokovnjakov od prednjakov do višjih trenerjev, niso upoštevani mladinski vad-niki, od katerih pa jih je takrat delalo le 90. To pomeni, da je pri teh kadrih le velik osip in zaradi tega bo treba verjetno tu kompleksno reševati stvar, od izbire do pravilnega nagrajevanja kadrov. Seveda gre tu povsod za amaterske kadre, saj v naši občini delata samo dva profesionalna strokovnjaka, kljub zelo razvitemu vrhunskemu športu.
V obdobju, za katerega dajem poročilo, smo dobili tudi prvih 13 izšolanih re-kreatorjev-amaterjev, ki so zaposleni v nekaterih podjetjih naše občine. Toda to so šele začetki in prav pri vprašanju rekreacije delovnih ljudi bomo morali pr' kadrovski politiki skupaj s sindikalnim1 in delovnimi organizacijami storiti več-Mi smo se sicer odločili in lansko leto tudi izvedli krajši seminar, ki se ga je udeležilo okrog 30 amaterskih rekreatorjeV iz vse naše doline, vendar pa smo prepri' čani, da bo rekreacija v delovnih organi' zacijah in krajevnih skupnostih šele takrat boljše zaživela kot danes, ko bomo uresničili v srednjeročnem načrtu občine postavljeno nalogo: na vsakih 1000 sodelavcev profesionalni rekreator. Zal moramo tudi ob tej priliki ugotoviti, da ima železarna Ravne edinega profesionalnega sekretarja v naši dolini in da se na višj1 šoli za telesno kulturo — smer rekreacija šola izredno samo en kandidat in tudi ta je iz železarne Ravne.
KVALITETA
Naravno je, da množičnost daje kvali' teto in da je kvaliteta najboljša propa' ganda za množičnost. Predvsem po zaslU' gi društev in klubov v naši dolini sma lahko tudi na tem področju z doseženim1 rezultati zadovoljni. O njihovih uspehih govorijo najbolj zgovorno naslednji pri' merjalni podatki:
V 25. letih, tj. od leta 1945 pa do vkljuČ' no leta 1970, so športniki iz naše občine osvojili 88 državnih in 135 republiških naslovov, samo v zadnjih 4 letih pa 52
državnih in 191 republiških naslovov, pa
3 balkanska prvenstva. Priznati mora-da so to izredni uspehi, ki gredo seveda v zadnjem času v glavnem na račun velikega vzpona plavanja, sledijo pa smu-^anje, odbojka, atletika in namizni tenis.
Ponosni smo lahko tudi na največja UsPeha, in sicer na uspeh Irene Jež, ki le na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 1974 v St. Moritzu dosegla 10. mesto v alpski kombinaciji in na uspeh Danila Pudgarja, ki je na olimpijskih igrah leta 1972 v Sapporu na 90-metrski skakalnici Zasedel kot najboljši Jugoslovan 8. mesto. Zanimivo je, da sta prav ta dva Slovenca ^ed približno 25.000 občani naše občine dosegla vsak po svoje do sedaj najboljše Uvrstitve jugoslovanskih smučarjev na svetovnih prvenstvih oz. olimpijskih ^rah. Tega vsekakor ne smemo nikoli Pozabiti.
Tudi leto 1973 nam mora ostati v le-Pem spominu. Naš častni predsednik Greli01, Klančnik je nastopil na slovitem
95,5	km dolgem VASA teku na Švedskem. Njegov nastop je imel velik odmev na Slovenskem in mogoče so se ravno takrat rodili zametki slovenskih smučarskih Maratonov.
SODELOVANJE
ObZTK Ravne na Koroškem se je pri Svojem delu široko odprla tudi navzven. Predvsem je iskala in tudi našla stike s s°sednimi občinami Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje, znane pa so tudi njene P°bude za sodelovanje s Pomurjem, Ce-in Jesenicami. Tako je na iniciativo GbTZ K Ravne na Koroškem prišlo leta *97l do ustanovitve medobčinskega odbo-ra telesne kulture koroških občin, ki se j® leta 1974 ustanovil tudi pri SITKS. Na favnah je bil organiziran tudi posvet šti— rih predsednikov občinskih zvez junija 1971, ki so se ga poleg našega častnega Predsednika udeležili predsedniki ObZTK burska Sobota, Celje, Jesenice in Ravne.
ObZTK je bila tudi iniciator za naveza-stikov s koroškimi Slovenci in opravi-a Prve razgovore z ravnateljstvom sionske gimnazije v Celovcu in ravenske pumazije, na podlagi katerih je prišlo do radicionalnih športnih srečanj že v letu J?7l. Prav tako se je ObZTK Ravne preko burske Sobote povezala z železno županjo Szombathely in tudi z njimi je prišlo lri še prihaja do srečanj v odbojki in namiznem tenisu.
ne vire in ustanovila sklad za vrhunski šport, da bi tako pomagala odbojki, smučanju, kegljanju, plavanju in namiznem tenisu, zbirala pa je tudi sredstva za atletiko in delo šolskih športnih društev. Pri tem je bila še kar uspešna.
Seveda je tako neurejeno in od različnih vplivov pogojeno financiranje v nekaterih društvih hromilo delo in se ni moglo razvijati v skladu s potrebami in željami članov teh društev in ostalih krajanov.
V letu 1974 se je končno uredilo financiranje telesne kulture na podlagi samoupravnih sporazumov. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje je s podpisom samoupravnega sporazuma o programih SITKS za leto 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničevanje dalo s stopnjo 0,8 °/o od bruto OD telesni kulturi v naši občini relativno ugodno materialno osnovo in tako prvič omogočilo celovit pristop k razreševanju problematike pri financiranju osnovne dejavnosti vseh telesnokulturnih organizacij v naši občini. Povsem razumljivo je, da uspehi zaradi rednega financiranja ne bodo vidni že čez noč, ampak je to stvar daljšega obdobja, ker je tudi na tem področju, kakor tudi na drugih, mogoče doseči pomembnejše in trajnejše rezultate le v daljšem časovnem obdobju.
Zanimiva je primerjava, da smo leta 1972 dobili iz rednih virov 14,30 din na prebivalca za telesno kulturo, za leto 1975 pa je predvideno po planu 138,29 din na prebivalca za telesno kulturo. Ta primerjava je seveda zelo razveseljiva, vendar čisto realna ni! Leta 1972 je bilo še veliko stranskih virov, ki jih danes ni več in katerih bo vsako leto manj. Če upoštevamo, da je bila za leto 1974 sprejeta stopnja 0,8 °/o od bruto OD, za leto 1975 pa samo 0,6 %>, to pomeni vsekakor nazadovanje in bomo morali zastaviti vse možne napore, da bomo naslednje leto zopet dosegli stopnjo 0,8 °/o, ki je za našo razvitost telesne kulture realna osnova za financi-
ranje redne dejavnosti. Letos smo se ravnali po resoluciji in se zaradi prispevka k stabilizaciji gospodarstva zavestno odpovedali realnim sredstvom in bomo morali zato v sleherni organizaciji telesne kulture zmanjšati zastavljene programe. To pa ne sme pomeniti, da bo tako stanje postalo stalna praksa, saj smo v letu 1974 po
29.	letih končno prišli na redno financiranje naše dejavnosti kot dejavnosti posebnega družbenega interesa in sedaj ne smemo dovoliti, da bi telesno kulturo spet potisnili na stranski tir. Zaradi primerjave z drugimi še nekaj rezultatov. Največ sredstev na prebivalca bodo imeli v letošnjem letu na Jesenicah 187,82 din, sledijo Ljubljančani s 185,05 din in Trboveljčani s 163,57 din, medtem ko je slovenski popreček planiran na 95,76 din.
Zelo pomembno je, da v telesni kulturi obdržimo tudi druge vire, ker je zmotno mišljenje, da redni vir iz bruto OD zadostuje za njeno dejavnost. Omeniti moram podatek, da bomo po predvidevanjih letos razdelili vsem telesnokulturnim organizacijam v naši dolini za njihovo redno dejavnost okrog 2 milij. N din, samo športno društvo Fužinar pa bo porabilo za svojo dejavnost v istem obsegu kot lansko leto 1,6—1,7 milij. N din. Ze iz te primerjave je razvidno, da se moramo povsod truditi še za dodatne vire in tudi jasno zastopati naša stališča, da ni sedaj teles-nokulturna skupnost sama odgovorna za razvoj in financiranje telesne kulture. Tu gre namreč tudi za financiranje specializiranih enot in društev, kot so taborniki, strelci, alpinisti, gorska reševalna, itd., ki imajo veliko skupnega s splošnim ljudskim odporom, tu so tudi šolska športna društva, ki imajo veliko skupnega z vzgojo in izobraževanjem in tu je še zdravstveno varstvo športnikov, itd.
Tu gre brez dvoma za mejna področja, ki jih bomo morali skupaj reševati s SO, KS, SLO in drugimi skupnostmi. Priznati je treba, da smo pri tem zlasti z izobra-
FINANCIRANJE
^Financiranje telesne kulture v naši ob-lni je bilo prej urejeno z vplačili delov-jdh organizacij v sklade za kulturo in te-esno kulturo pri krajevnih skupnostih, eta 1973 pa v sklad za kulturo in telesno ulturo pri skupščini občine, najprej s "0 N din na zaposlenega na leto, kasneje j?a v znesku, izračunanem z 0,8 °/o od neto 9 na leto. Ta znesek se je potem seve-a delil na kulturo in telesno kulturo. 2nano je, da so bila vplačila, če so aPloh bila, zelo različna in da se iz objektnih in tudi drugih razlogov v skladih ^koli ni zbralo dovolj denarja ter so za-radi tega društva več ali manj bila preučena v glavnem svoji iznajdljivosti. udi ObZTK, ki je bila sicer financirana °bčinskega proračuna, je iskala dodat-
ževanjem dosegli že lani zelo dobre rezultate. Sploh moramo pohvaliti sodelovanje samoupravne telesnokulturne skupnosti in prej občinske zveze z izobraževalno skupnostjo in šolami ter vrtci in pri tem poudariti pozitivne premike v korist telesne kulture na šolah (več telesnovzgojnih učiteljev, vse OŠ in ŠC imajo kompletno opremo vsaj za en razred za alpsko smučanje, OŠ so začele s plavanjem) in v teh dveh smereh bo potekala tudi šola v naravi. Začeli bodo kupovati tudi tekaške smuči — v Kotljah jih po zaslugi tov. Klančnika že imajo 10 parov. Razumljivo je tudi, da bomo še vedno v veliki meri odvisni od naših delovnih kolektivov, saj brez njih ne bo možno graditi telesno-kulturnih objektov.
FUNKCIONARJI IN DRUŠTVA
V svojem kratkem poročilu nisem imel namena kronološko in podrobno obravnavati dejavnosti vseh strokovnih odborov in organov občinske zveze za telesno kulturo ter v zadnjem letu tudi izredno pomoč organov telesnokulturnih skupnosti in nje same. Hotel sem le z nekaj številkami osvetlili našo dejavnost in njene uspehe.
Bil pa bi seveda krivičen, če ne bi omenil požrtvovalnega dela vseh telesnokulturnih delavcev v društvih in klubih ter v strokovnih odborih in drugih občinskih telesnokulturnih organih, ki so vseskozi verovali, da bo nekoč vprašanje telesne kulture postavljeno na pravo mesto in kljub temu, da so včasih omahovali, so le dočakali svoj prav, doživeli so veliko prelomnico, ki brez dvoma daje telesni kulturi vse možnosti hitrejšega razvoja in napredka. Seveda pa bo ta napredek tem bolj hiter, čim bolj enotna bodo naša mišljenja in čim več nas bo v bodoče delalo. Zato bodo delavoljni in požrtvovalni te-lesnokulturni delavci tudi v bodoče telesni kulturi najbolj potrebni.
Poudariti je tudi treba, da je v poročilu navedeno v glavnem le delo ObZTK. To pa seveda ne pomeni, da v naši občini nimamo dobrih in uspešnih osnovnih telesnokulturnih organizacij, ki so na vsak način prispevale svoj delež, da je tudi občinska zveza imela določene uspehe. Pri tem ne gre pozabiti ŠŠD, od katerih se je zlasti afirmiralo šolsko športno društvo gimnazije, ki je trikrat zapored osvojilo naslov najboljšega šolskega športnega društva v republiki, kar do danes še ni uspelo niti enemu društvu, društev Partizan, MA, tabornikov, alpinistov, planincev v vseh krajih naše doline, koroškemu atletskemu klubu, samostojnim smučarskim, košarkarskim, šahovskim, teniškim in nogometnim klubom, strelskim družinam, TVŠD Korotan in športnemu društvu Fu-žinar, ki je vsekakor pojem v slovenskem in državnem merilu. Pri tem gre poudariti, da je naša dolina imela ob 25-letnici osvoboditve in 30. obletnici ustanovitve OF maja 1972 kar 149 pohvaljenih funkcionarjev in organizacij in če že povsod primerjamo, moramo pripisati tudi to, da smo prej v 25 letih v našo občino dobili 2 Bloudkovi plaketi in 1 Bloudkovo nagrado, da smo pa v zadnjih 4 letih dobili kar 4 plakete in 2 nagradi. Tudi to sma-
tram za priznanje naši telesnokulturni dolini.
Ker pa je danes dan, ko po devetih letih predajam vodstvo občinske zveze v druge roke, moram povedati tudi to, da vsa ta prehojena pot ni bila posejana z rožicami, ampak da je bilo na njej veliko ovir, ki imajo različna imena, kot na primer: zaplankanost, trdobučnost, lokalpa-triotizem, vztrajanje na starem, nerazumevanje, pa tudi zavist, vendar pa moram takoj tudi priznati, da je bilo veliko več podpore, ki se imenuje tovarištvo, napredna miselnost, zrela ustvarjalnost, verovanje v novo in zato je danes verjetno res možno s ponosom pogledati na vso to pot nazaj in če bi nekdo primerjal stanje občinske organiziranosti in delo telesne kulture pred devetimi leti in danes, bi verjetno moral ugotoviti ogromen napredek, pa če bi bil še tako pristranski.
Seveda je tako delo nemogoče opraviti brez sodelavcev, ki verujejo v tebe in v katere veruješ tudi ti in ki so prav tako kot ti vsak po svoje z dušo in telesom zapisani telesni kulturi, tisti pravi, ki je sedaj na pohodu in ki ji je ter ji mora biti tuja ozkost, cehovstvo, zastarelost, itd.
Očital bi si, če bi pri naštevanju teh koga pozabil, saj bi mu naredil s tem res veliko krivico, zato naj mi bo naštevanje tokrat prihranjeno. Vsekakor pa se najbrž tako dobro poznamo, da točno vemo, kdo in koliko smo delali za skupno stvar, napredek in samo napredek telesne kulture v naši občini, saj smo se ob vsakem koraku izpostavljali in bili vedno na očeh. Kakorkoli že, srečen sem, da je napredek v telesni kulturi pri nas krepko na pohodu in tega pohoda ne smemo zajeziti, temveč mu moramo dati še širšo možnost razvoja.
Na koncu moram povedati, da kljub našemu delu ali pa da je prav zaradi tega velikega dela prišlo do manjših napak, nesporazumov, ki so pač pri delu nujno zlo in se mu verjetno tudi v bodoče v celoti ne bo mogoče ogniti. Veliko pa mi je osebno do tega, da bi bilo teh napak čim manj in da bi novo vodstvo Zveze telesnokulturnih organizacij občine Ravne na Koroškem prevzelo vse tisto dobro, kar smo do sedaj gradili in skupaj s SITKS zapisali v programska izhodišča pri vodenju in izvajanju politike napredka in sodobnosti v telesni kulturi v občini Ravne na Koroškem.
Povedal bi še to, da me je pri mojem delu vodila vedno misel, da nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše in priporočal bi, da bi s to mislijo tudi v bodoče nadaljevali.
NALOGE ZA NAPREJ
Letos praznujemo 30. obletnico osvoboditve, po predlogu Zveze telesnokulturnih organizacij SRS imamo letos leto telesne kulture, to leto mora biti v znamenju 30 let telesne kulture v socialistični Jugoslaviji. In najbolj se bomo vsi oddolžili temu pomembnemu jubileju, če bomo čim-več delali in čimbolj e opravljali naše delo in dosledno izvrševali naloge, ki so postavljene pred telesno kulturo. Predvsem bi želel pri tem opozoriti na izredno važ-
ne naloge, ki so poleg osnovnega poslanstva in dela zelo aktualne za sleherno te-lesnokulturno organizacijo in tudi za Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Ravne na Koroškem, ki jo bomo danes ustanovili:
1. Telesnokulturne organizacije morajo posvetiti več pozornosti ideološki vzgoji svojih članov in ustanavljati aktive ZSMS ter onemogočiti razno nezdravo klubaštvo, ki mora postati tuje telesni kulturi.
2. Tudi v telesnokulturnih organizacijah mora v celoti zaživeti samoupravljanje, utrditi se morajo delegatski odnosi, povezava med delegacijo in članstvom mora biti pristna in stalna oblika dela telesnokulturnih organizacij.
3. Pri kadrovanju funkcionarjev je treba v celoti upoštevati načela o kadrovski politiki, pridobivati mlajše aktivne delavce in se pri delu zavzemati za nove odnose.
4. Tako pri množičnosti, še bolj pa pri kvaliteti, se bo treba dokončno odločiti za prednostne športe, za absolutno čuvanje amaterizma in za integracijo kvalitete. Cilj dejavnosti mora biti množična osnova telesne kulture v vseh krajih in zaselkih naše občine s tekmovalnim športom v občinskem in kvečjemu regionalnem okviru ter s kvalitetnim športom v Sloveniji in državnem ter mednarodnem merilu. Zgrajena bo morala biti piramida od množičnosti do kvalitete in tako piramido bodo pogojevali kadri, objekti in razpoložljiva finančna sredstva za redno dejavnost vseh panog in dejavnosti v naši občini. Samo taka politika bo v bodoče lahko uspešna, morala pa bo biti dogovorjena in sporazumno določena med nosilci osnovne dejavnosti in kvalitetnega športa v Zvezi telesnokulturnih organizacij.
To je samo nekaj nalog, ki izhajajo & sklepov in nalog predsedstva CK ZKS, ki jih je sprejel sekretariat CK ZKS na svoji 28. seji marca 1973 in izvršni biro predsedstva ZKJ dne 8. 1. 1974. Najbrž ni potrebno poudarjati, da je izvršitev tega naloga slehernega komunista, ki dela V telesnokulturnih organizacijah.
Poleg navedenih točk predlagam občnemu zboru oz. komisiji za sklepe, da se opredeli tudi do naslednjih dveh predlogov, za katere mislim, da bi jih moral* osvojiti:
1. Da se nad 150 pripravljenih priznanj — zlate, srebrne, in bronaste plakete ObZTK Ravne — podelijo zaslužnim športnikom in športnim delavcem v naš* dolini v drugi polovici leta, kar najbolj svečano ob kakšnem množičnem shodu al* akademiji. Ta naloga naj ostane še kot dolg ObTZ KRavne in
2. Da se vse zaslužne funkcionarje v vodstvu ObZTK in vodstvu strokovnih odborov, ki so neprekinjeno delali več let, za njihovo delo primerno nagradi, s tem da se jim omogoči ogled ustreznih vrhunskih športnih prireditev.
Vsem, ki so kakorkoli sodelovali prl delu ObZTK v vseh teh letih, se najlep' še zahvaljujem, novemu vodstvu Zvez® telesnokulturnih organizacij pa želim p*"' njihovem delu čimveč delovnih uspehov!
ŠPORTNE VESTI
Košarka. Za prvenstvo železarne, ki je bilo v marcu in aprilu, so tekmovale eki-Pe DSSS, TOZD I, TOZD II in šolski Center. Po dokaj izenačenih tekmah je bil končni vrstni red naslednji: 1. Šolski center, 2. DSSS, 3. TOZD II, 4. TOZD I. Najboljši strelci so bili: Franc, ŠC, 59, Vožič, TOZD I, 53, Florjančič, TOZD I, 41 itn.
Streljanje. V občinskem tekmovanju fa zlato puščico so bili doseženi naslednji izidi: Evgen Korinšek 538 krogov, Vili ^iithans 535, Ivan Kajnik 528 in Anton Strekelj 525. Ti so tudi izpolnili normo za nastop na republiškem prvenstvu.
Namizni tenis. Na prvenstvu slovenskih železarn v Kropi sta tako moška kot Zenska ekipa železarne zasedli prvi mesti.
V tekmovanju prve slovenske lige so člani Fužinarja izgubili v Kopru 2:5, pro-11 Ljubljani s 3:5, proti Lendavi z 1:5, Premagali pa Prestranek s 5:4.
Na 2. republiškem turnirju so pionirke ^užinarja ekipno osvojile prvo in drugo ^esto, med posameznicami pa je bila ■Očkova prva, Črnovškova tretja in Savova četrta. Na finalnem delu državnega Prvenstva so mladinke osvojile četrto me-sto v postavi Štruc, Režonja in Crnovšek.
Odbojka. Igralci Fužinarja so v Brčkem lzgubili z 2:3, premagali pa Kanal s 3:0, Mladost iz Kaštela s 3:1 in Izolo s 3:0. Igralke Fužinarja so zmagale v Ljubljani, lzgubile pa na Jesenicah.
Plavanje. Na evropskem pionirskem Jbitingu v Italiji je Tomaž Rodič osvojil bronasto medaljo na 100 m prsno, Maja nodič pa je bila v enaki disciplini četrta, ^ba sta dosegla nova republiška rekorda.
Na državnem mladinskem prvenstvu za Mladince na Reki je osvojil Fužinar precej Medalj. Darko Rapnik je postal prvak na in 200 m hrbtno. Pečovnikova je bila druga na 200 m delfin, Pšeničnikova pa dvakrat tretja, na 100 m in 800 m kravl. ”4°ška štafeta je bila druga na 4 X 100 m kravl.
Na mednarodnem pionirskem mitingu ^ Zagrebu je dosegla Maja Rodič na ^0 m prsno novi državni rekord, Dimiter “°čko pa je bil prvi na 100 m delfin in tfetji na 200 m delfin.
Na zimskem državnem prvenstvu so se aPet izkazali pionirji. Rodičeva je postala trikratna državna prvakinja, Metka Kolmančič je bila druga na 100 m kravl in retja na 800 m kravl. Miran Kos je bil rugi na 100 m hrbtno, Vočko pa drugi 119 50 m delfin in četrti na 100 m delfin.
Smučanje. Na tekmovanju v smučar-. ern teku za Jakopičev memorial v Gorjah je Plestenjak osvojil prvo mesto. Na ategorizacijskem tekmovanju za pionirja si je v veleslalomu za pionirje Miro tefanovič delil drugo mesto. Na katego-mzacijskem tekmovanju za člane na Gol-
za Godčev memorial v tekih je med pionirji zmagal Plestenjak, med neaktivnimi člani pa trener Fužinarja Egon Krpač.
Nogomet. Fužinar je v Velenju igral 1:1, premagal Osankarico s 3:1 in izgubil v Rogaški Slatini s 3:9.
Kegljanje. Na mednarodnem turnirju v Radencih je Medika Prinčič osvojila četrto mesto, sicer pa člani in članice Fužinarja tekmujejo v svojih ligah s spremenljivim uspehom. Če upoštevamo, da na Ravnah nimajo pogojev za trening, predstavlja vsak dober rezultat dvakraten uspeh.	Š. F.
ŠAH
Po končanem tekmovanju v slovenski vzhodni in zahodni ligi so bili dvoboji med enako uvrščenimi v obeh ligah za natančnejšo uvrstitev v slovenskem merilu. Prvak vzhodne lige Celje, je postal republiški prvak in bo v naslednji sezoni nastopil v II. zvezni ligi. Ša-histi Fužinarja pa so odigrali dvoboj s Postojno. Rezultat je bil 5:5 in bistveno ne vpliva na uvrstitev Fužinarja v slovenskem merilu. Ker bo Celje nastopilo v višjem tekmovalnem razredu, bodo ravenski šahisti še naprej tekmovali v prvi slovenski ligi — vzhod.
Mladinci Fužinarja so dosegli viden uspeh na republiškem hitropoteznem prvenstvu, ki je bilo 23. marca v Velenju. Zasedli so četrto mesto. Nastopili so v postavi: Pušnik, Planinšek, Vidmar in Šumečnik. Zmagali so Celjani s 76, pred Mariborom 71, Ravnami 68, Kranjem 67 točkami itn.
Dne 29. marca pa je bilo v DTK redno hitropotezno prvenstvo za pokal ŠK Fužinar. Med 8 udeleženci je v dvokrožnem sistemu tekmovanja zmagal Ristič z 11,5 točkami, medtem ko je drugo mesto z 11 točkami presenetljivo zavzel Kočivnik iz Mute. Drugi so se uvrstili takole: J. Jesenek 10, F. Kolar 7, 2u-nec 6,5, Zadravec 5 točk itn.
Član SK Fužinar Niko Ristič je odigral z dijaki ravenske gimnazije simulantko na 19 deskah. Rezultat je bil 14,5:4,5 za Rističa. Dipl. ing. Jože Zunec je odigral simulantko z delavci iz livarne. Rezultat je bil 9:1 za Zunca. Remizirala sta Bavče Ludvik in Filip Lovro.
jo
Po treningu
teh
je bil Potočnik pri članih četrti, An-
, «» ~ XX * Ul/VVlllIV fVA A. viuuni X'V'	****
rej Holci pri mladincih v slalomu tretji, ndrej Stefanovič pa tretji v veleslalo-11111 za starejše mladince. Roman Holci je tekmovanju v Libanonu dosegel v 0rnbinaciji tretje mesto. V tekmovanju
PLAN DELA NAŠIH GASILCEV
Gasilci železarne Ravne so si za to leto zadali veliko dela. Vsak dober gasilec mora imeti tudi dobro kondicijo, ki jo potrebuje za premagovanje najtežjih naporov ob morebitnih požarih. Tovarniški gasilci so pred nekaj tedni imeli svoj občni zbor, ki jim je prinesel veliko nalog. Izvolili so tudi nov upravni odbor, ki ga bo vodil predsednik društva Franc Marolt. Na njem so sprejeli naslednji plan dela:
Letni čas I. del
1. 8. aprila 1975. Sestanek mladincev in dogovor o delovanju,
2. 15. aprila 1975. Vaja mladincev za občinsko mladinsko tekmovanje,
3. 22. aprila 1975. Sestanek članstva, dogovor o nastopih in sestava desetin. Vodi tov. VGČ Jože Lah,
4. 6. maja 1975. Ogled butan-propan naprav v železarni. Vodi tov. GČ Maks Kranjc,
5. 13. maja 1975. Vaja z gasilskimi lestvami. Vodi tov. GČ I Ivan Anželak,
6. 20. maja 1975. Splošne vaje desetin na TRIM stezi. Vodi tov. GČ Franc Rotar,
7. 3. junija 1975. Vaje z gasilskima cisternama v železarni. Vodi tov. VGČ Jože Leskovšek,
8. 10. junija 1975. Vaja tridelni napad in taktična vaja. Vodi tov. GČ Ivan Hočevar,
9. 17. junija 1975. Vaja z dihalnimi aparati in reševanje iz gorečih objektov. Vodi tov. GČ Jože Pušpan,
10. 24. junija 1975. Taktična vaja in tridelni napad, vaja v železarni. Vodi tov. VGČ Jože Lah.
Letni čas II. del
11. 2. septembra 1975. Priprave na požarnovarnostni teden. Vodi tov. VGČ Jože Leskovšek,
12. 9. september 1975. Rokovanje z ročnimi gasilnimi aparati in njihova uporaba. Vodi tov. GČ Franc Repnik,
13. 16. september 1975. Rokovanje z MB in drugimi stroji. Vodi tov. GPČ I Ignac Skitek,
14. 23. septembra 1975. Vaja večjega obsega v železarni. Vodi tov. VGČ Vlado Vališer,
15. 7. oktobra 1975. Reševanje z vrvmi iz stolpa ali stolpnice. Vodi tov. GPČ Niko Robin,
16. 14. oktobra 1975. Vaja s sodelovanjem društva mesta Ravne v železarni. Vodi tov. GČ Maks Kranjc,
17. 21. oktobra 1975. Vaja s sodelovanjem poklicne čete v obratih blooming in nove valjarne. Vodi tov. GČ Franc Rotar,
18. 28. oktobra 1975. Zaključne vaje, tridelni napad, redne vaje. Vodi tov. GČ Ivan Hočevar.
IZLET NA KOZARO
Planinski društvi Ravne in Prevalje bosta organizirali meseca julija izlet na Kozaro. Odhod avtobusa bo v soboto, 19. julija, ob 22. uri izpred avtobusne postaje na Prevaljah, nato prek Maribora — Ptuja in Zagreba do Jasenovca, kjer si bomo ogledali zloglasno kon-
centracijsko taborišče. Po ogledu taborišča bomo nadaljevali pot do planinskega doma na Kotlovači (prenočišče). Od doma na vrh Ko-zare je še uro hoda.
Od doma je še možen izlet na Lisino, ki je lep vrh v masivu Kozare; hoje je za 4 ure.
V ponedeljek, 21. julija, bo povratek prek Prijedora, Bihača do Plitvic, kjer bo krajši postanek in ogled jezer. Nato nadaljujemo z vožnjo prek Rakovice, Karlovca in Zagreba proti domu.
Vse interesente prosimo, da se čimprej prijavijo vodji izleta.
Izlet bosta vodila tov. Vinko Cibron in Vinko Krevh. Stroški prevoza 240 din.
Članom, ki se prijavijo za izlet ter vplačajo prevoz in ne odpovedo svoje udeležbe pravočasno (vsaj tri dni pred izletom), denarja ne vračamo.
že je prišla nenadna smrt, ki te je iztrgala iz sredine tvojih staršev, žene in troje otrok.
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
' IUWV F V./J
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
KOROŠKO FILATELISTIČNO DRUŠTVO ZA 15. MAJ »DAN ZMAGE«
Filatelisti so v sodelovanju z zvezno upravo PTT storitev motiv spomenika padlim na sremski fronti kiparja Džamonje vzeli za osnovo izdelave znamke »dan zmage«. V emisijskem programu ta znamka ni bila v programu, vendar so na pritisk slovenske zveze filatelistov in v podpori zveznih družbenopolitičnih organizacij sprejeli predlog in znamko natisnili za 3,20 din. Znamka je bila izdana 9. maja.
cx|iVOV/\y
S
175.1975
ZREVAV&
Da bi 30-letnico poslednjih bojev na Koroškem čimbolj slavnostno počastili, bo društvo koroških filatelistov organiziralo od 15. do
18.	maja meddruštveno filatelistično razstavo »da ne bi nikoli pozabili« v prostorih Likovnega salona. Na razstavi bodo prikazane skoraj vse najboljše slovenske zbirke, ki so doslej osvojile najvišja priznanja ne le doma, marveč tudi v tujini.
Poleg razstave bo društvo izdalo dva spominska ovitka z zemljevidom poslednjih bojev na Poljani.
Društvo je naročilo izdelavo dveh poštnih žigov. 15. maja bo v rabi poštni žig ob otvoritvi filatelistične razstave, 17. maja se bodo žigosale poštne pošiljke in jubilejne ovojnice ob republiški proslavi »dan zmage« na Poljani pri Prevaljah. Vse navedeno se je društvo obvezalo v sklepih zadnjega občnega zbora, da aktivno sodeluje pri jubilejni proslavi 30-letnice zmage nad fašizmom.
Tvoj vstop v gasilske vrste ŽR nas je obogatil januarja 1963. leta. Dobili smo dobrega, požrtvovalnega, humani organizaciji vdanega člana. Dolgo časa si še tekmoval in meril svoje življenjske sile z drugimi gasilci. Sodeloval si z vsemi silami in zmožnostmi v boju proti ognjeni stihiji, ki nas je doletela v stari lahki kovačnici. Branil si takrat svoje delovno mesto, ki ti je dajalo vsakdanji kruh in možnosti za oskrbovanje družine. Branil si sredstva, ki so življenjsko važna za delovno skupnost. Radi smo te imeli, zato smo te tudi obiskovali, ko si bil zaradi zrahljanega zdravja v bolnišnici. S svojo veliko voljo do življenja si nam vedno vlival upanja, da boš popolnoma ozdravel. 1. marca letošnjega leta si nas razveselil s svojo prisotnostjo na občnem zboru gasilskega društva železarne Ravne in si bil prijetno razpoložen. Nihče si ne bi mogel zamisliti, da se v tebi skriva nekaj tako zahrbtnega.
Zdravje se ti je hitro poslabšalo, dobili smo vest, da si ponovno v bolnišnici, sedaj se pa že za vedno poslavljamo od tebe. Ostal nam bo spomin nate, ki si nam bil zvest in dober tovariš.
Dragi Lojze, hvala ti za vse! Ilvala za vse delo in ves trud, ki si ga vložil za boljše uspehe našega društva in naše delovne skupnosti, hvala ti za dobro voljo, ki je nisi izgubil niti v najtežjih trenutkih.
Tvojim otrokom, ženi, materi, očetu in drugim svojcem gasilci železarne Ravne izrekamo iskreno sožalje!
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so spremljali Alojza Fužirja na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za darovane vence in poslovilne besede ob grobu.
Žalujoča žena z otroki in drugi sorodniki.
ALOJZ FUŽIR
Dragi Lojze!
Gasilci železarne stojimo tu ob odprtem grobu sklonjenih glav in nas stiska v grlih, ko delimo žalost s tvojimi svojci. Novica o tvoji nenadni smrti je veliko prezgodaj prišla med nas. Komaj 43 let si užival lepote in grenkobe življenja in
Šolski center ravne na koroškem
RAZPISUJE
sprejem 89 (78 moških in 11 žensk) učencev
v poklicno kovinarsko in metalurško šolo v šolskem letu 1975/76 za izučitev poklicev: topilca v črni metalurgiji (10 m.), kovača (6 m.), kalilca (6 m.), valjavca profilov in pločevine (6 m.), strojnega ključavničarja (25 m.), strugarja (10 m. + 5 ž.), rezkalca (3 m. + 3 ž.), brusilca (2 m. + 3 ž.) in obratnih elektrikarjev (10 m.).
Sola traja tri leta. Pravico do vpisa imajo državljani SFRJ, stari od 14—18 let, ki so us-
pešno končali osnovno šolo. Redni vpis učencev bo 30. junija, a izredni 29. avgusta 1975. Navedenega dne se morajo učenci osebno javiti ob 8. uri na upravi centra.
Kandidati morajo predložiti upravi centra naslednje listine:
1. Lastnoročno izpolnjeno prijavo za vpis v 1. razred strokovne šole obr. 1,20 s točnim naslovom in pošto, kolkovano s kolekom za 2 din.
Zadnje šolsko spričevalo — odpustnico (original) o dovršeni osnovni šoli.
3. Izpisek iz rojstne matične knjige.
4. Splošno zdravniško spričevalo z rentgenskim pregledom pljuč v zdravstvenem dornu na Ravnah, vsak torek in četrtek od 7. do 10’ ure. Pred pregledom mora biti vsak tešč.
5. Življenjepis.
6. Sola bo izbrala kandidate na podlagi učnega uspeha, a v primeru prevelikega števila prijavljenih na podlagi sprejemnega izpita iz slovenskega jezika in računstva v obsegu snovi, ki je predpisana za 8. razred osnovne šole. Kandidati, ki pokažejo boljši učni uspeh, imajo prednost pri sprejemu. V tem primeru bodo sprejemni izpiti 30. junija, oziroma 29. avgusta s pričetkom ob 8. uri.
Učenci-obratni elektrikarji bodo obiskovali teoretični del pouka v Elektro-gospodarskeih šolskem centru v Mariboru, praktični del pouka pa v obratih Železarne Ravne.
Istočasno svet centra razpisuje sprejem 34 (34 moških) v šolo za specializirane metalurške delaVce: valjavcev profilov (8 m.), talil' cev pri elektro peči (10 m.), strojnih kalupar-jev (6 m.), žarilcev (6 m.) in žičarjev (4 m-)-
Pravico do vpisa imajo državljani, ki so uspešno končali najmanj 6. razredov osnovne šole in zadostili šolski obveznosti.
Vpis je enak, kot je navedeno za vpis za učence v poklicno kovinarsko in metalurško šolo in je prav tako treba predložiti vse dokumente, ki so zgoraj navedeni. Kandidati; ki bodo pokazali boljši uspeh, bodo imeU prednost pri sprejemu. Vsi kandidati se n»' rajo javiti na šolskem centru na Ravnah dne
30.	junija ob rednem vpisu in 29. avgusta ob izrednem vpisu.
Učenci poklicne kovinarske in metalurške šole in učenci šole za specializirane metalurške delavce prejemajo v času šolanja mesečno štipendijo, če sklenejo štipendijsko pogodbo z Železarno Ravne.
Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha in znaša: nezadostni
zadostni	440	dih
dobri	500	dih
prav dobri	560	dih
odlični	620	dih
Učencem metalurških poklicev se povečajo osnovne štipendije za 100 din.
Učenci 1. letnikov dobijo izplačano osnovno štipendijo, ob koncu leta se jim pa izplača razlika po učnem uspehu v razredu. Za učence višjih razredov je startna osnova uspeh 'z prejšnjega razreda, razlika se jim pa prav tako obračuna na koncu letnika.
Prav tako svet centra razpisuje sprejem 34 učencev in učenk v strojni oddelek tehniške srednje šole Jesenice, dislocirano enoto na Ravnah na Koroškem.
Sola traja 4 leta. Pravico do vpisa imajo državljani SFRJ, stari od 14—18 let, ki so uspešno končali osnovno šolo. Učenci s prav dobrim in odličnim uspehom ne opravljaj0 sprejemnega izpita, vsi drugi pa morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike iz obsega snovi za 8. razred osnovne šole.
Sprejemni izpiti bodo 30. junija 1975 °h
7.	uri, oziroma 29. avgusta 1975 ob 7. uri. Pf1 sprejemu se prav tako upošteva rezultat psi' hološkega testa v 8. razredu osnovne šole.
Redni vpis bo 30. junija, a izredni 29. avgusta 1975. Kandidati morajo ob vpisu predložiti vse dokumente, ki so navedeni za vpis v poklicno kovinarsko in metalurško šolo.
Pouk se prične 1. septembra ob 6. uri zjutraj. Pomanjkljivo opremljenih prijav ne bomo mogli upoštevati.
Železarna Ravne bo štipendirala 15 učencev, štipendija se obračunava enako kot za učen°e poklicnih šol. Za uspešno opravljeno počitnis' ko prakso prejemajo štipendisti posebno nagrado.
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 20. marca do 19. aprila 1975
Priimek in ime
Rojen			Kvalifikacija	Obrat	Od kod je prišel
7.	4.	1953	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
30.	1.	1959	NK delavec	skladiščna operativa	prva zaposlitev
6.	1.	1955	NS	kval. kontrola	iz druge delovne organizacije
8.	8.	1949	SS strojni tehnik	služba za razvoj v TOZD II.	iz druge delovne organizacije
6.	12.	1934	NK delavka	materialno gospodarstvo v TOZD II.	iz druge delovne organizacije
29.	1.	1956	KV kopač	obrat pilarne	iz druge delovne organizacije
17.	7.	1948	KV ključ.	obrat strojev in delov	iz druge delovne organizacije
11.	11.	1951	PK valjavec	valjarna	iz JLA
10.	11.	1953	KV tesar	obrat pilarne	iz druge delovne organizacije
1.	8.	1957	NK delavec	obrat pilarne	prva zaposlitev
19.	10.	1930	NSS	računovodstvo TRO	iz druge delovne organizacije
18.	5.	1954	KV ključ.	obrat strojev in delov	iz JLA
24.	4.	1955	KV valjavec o. p.	valjarna	iz JLA
24.	2.	1951	NS	kval. kontrola	iz druge delovne organizacije
17.	8.	1942	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
7.	5.	1956	KV frizer	obrat pilarne	iz druge delovne organizacije
6.	2.	1946	NK delavec	livarna	iz druge delovne organizacije
1.	12.	1950	PK ključ.	valjarna	iz druge delovne organizacije
26.	2.	1950	NK delavec	obrat pilarne	prva zaposlitev
4.	12.	1952	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
3.	1.	1946	NK delavka	centr. delavnica	iz druge delovne organizacije
30.	10.	1949	VSS abs. ek. fak.	finančno računovodstvo	štipendist ZR
26.	4.	1954	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
17.	4.	1954	NK delavec	transport	iz druge delovne ^organizacije
14.	8.	1950	VSS abs. ek. fak.	finančno računovodstvo	prva zaposlitev
16.	12.	1939	NK delavec	kovačnica	iz druge delovne organizacije
21.	3.	1955	KV orodjar	obrat strojev in delov	iz JLA
10.	1.	1955	KV strugar	obrat strojev in delov	iz JLA
27.	10.	1955	KV orodjar	obrat industrijskih nožev	iz JLA
26.	10.	1950	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	iz druge delovne organizacije
13.	4.	1953	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
23.	8.	1955	KV ključ.	obrat strojev in delov	iz JLA
28.	2.	1955	KV ključ.	strojni obrat	iz JLA
19.	7.	1948	KV rudar	valjarna	iz inozemstva
23.	8.	1956	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
6.	9.	1959	NK delavec	elektro obrat jaki tok	iz druge delovne organizacije
12.	12.	1949	VSS inženir kemije	kemijski laboratorij	iz JLA
24.	1.	1952	KV frizer	TOZD II.	iz druge delovne organizacije
5.	6.	1948	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacije
21.	2.	1946	NK delavka	obrat pilarne	prva zaposlitev
18.	8.	1957	NK delavec	skladiščna operativa	iz druge delovne organizacije
6.	4.	1950	NK delavec	livarna	ponovna zaposlitev v 2R
30.	11.	1955	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	iz JLA
21.	11.	1956	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
7.	4.	1953	NK delavec	topilnica	dana odpoved
25.	4.	1949	NK delavec	skupne službe TOZD TRO	dana odpoved
13.	12.	1953	NK delavec	obrat strojev in delov	samovoljna zapustitev dela
24.	4.	1932	PK valjavec	valjarna	umrl
26.	3.	1956	PK žerjavovodja	obrat industrijskih nožev	v JLA
3.	2.	1958	NS	TOZD II.	dana odpoved
8.	4.	1950	NK delavka	obrat pilarne	sporazumna razrešitev
27.	7.	1947	PK strugar	obrat mehanične	od j. med poskusno dobo
11.	9.	1930	NK delavec	livarna	samovoljna zapustitev dela
28.	6.	1953	KV kuhar	obrat pilarne	sporazumna razrešitev
5.	10.	1944	NK delavka	obrat pilarne	od j. med poskusno dobo
30.	10.	1946	KV pleskar	centralna delavnica	dana odpoved
26.	5.	1956	KV kovač o. p.	kovačnica	v JLA
31.	5.	1953	NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
8.	8.	1957	KV str. kovač o. p.	kovačnica	dana odpoved
23.	3.	1957	KV topilec o. p.	valjarna	dana odpoved
9.	8.	1948	NK delavec	livarna	samovoljna zapustitev dela
30.	3.	1950	NK delavec	obrat mehanične	dana odpoved
1.	2.	1957	KV ključ.	obrat strojev in delov	samovoljna zapustitev dela
9.	9.	1950	PK strugar	obrat pnevmatičnih strojev	dana odpoved
27.	4.	1905	SS	nabavna služba	starostna upokojitev
23.	10.	1956	NK delavec	valjarna	dana odpoved
12.	9.	1952	NK delavec	topilnica	dana odpoved
SPREJETI delavci
k Atajič Redžep “• Apšner Ivan ”• Božinovski Bojana *• Cigrovski Drago 5' Cegovnik Jožefa
®* Fortin Simon A Gerdej Miroslav ®* Grabner Silvester Grešovnik Marjan .p Junger Marjana B Kamnik Marta j, Krajnc Bojan Krajnc Franc VIII. Lipuš Stanislava . Za določen čas!
J5. Merkužič Stefan “• Meznarič Cvetka '• Mihev Valentin ". Navotnik Franc "• Oder Jožica Osmanagič Izet 29 Pogorevc Marija 29 Praper Janez ~“* Ramšak Filip oc' Razbornik Ivan Rihtaršič Marija Rožej Stanislav
• Sešel Boris
• Srebot Ernest
• Srebotnik Leopold V Sekavčnik Ivan II.
, • Simonovič Dragan 99' Sfnon Danilo
34 S,uler Jožef Ilr*
3 • Tamše Vladimir Ir Todorovič Vladimir 99* Vaukman Milan 3 * Večko Ivan 2 * Večko Marija 4n Vitrih Alojz ,,* Vračar Jožica 4„* Zagernik Milan 49* Zorman Anton
* Zvikart Darko
0t>JAVLJENI DELAVCI
2* Aldžič Safet 3* Atajič Redžep
• Baranja Jože -* Beliš Silvo
g* Fužir Alojz II.
* Goričanec Stanko
* Grenko Romana g Gros Slavka
10 Sancman Branislav j • Kardoš Janoš
12 £°rak Slavko
13 j;rornžar Rozemarija
14 £riv°nog Ernest
15 ?urmanšek Anton
16 rfaiai~' Marko
17	Ivan VII.
Ir' ^lemenšek Zvonko
19	Stipo
20 7.0pler Agata
2 • Vaserfal Pavel
22 Yinkovič Jožica
23 ,ybernik Maks
24 |Mf Stanko
* Zučko Franjo
Izobrazba — kvalifikacija	Izobrazba	—	kvalifikacija
Sprejeti delavci	1 — KV tesar	2 — NS	1 — KV topilec o. p.
2 — VSS abs. ek. fak.	2 — KV rudarja	19 — NK delavcev	2 — KV kovača o. p.
1 — VSS inženir kemije	2 — KV frizerja		1 — KV kuhar
1	— SS strojni tehnik 4 — KV ključavničarji 2	— KV orodjarja	1 — KV valjavec o. p. 1 —• PK ključavničar	Odjavljeni delavci 1 — SS	1	— PK valjavec 2	— PK strugarja 1 — PK žerjavovodja
1 — KV strugar	1 — PK valjavec	1 — KV ključavničar	1 — NS
2 — KV obratovna elektrikarja	1 — NSS	1 — KV pleskar	12 — NK delavcev
NAŠI UPOKOJENCI
Ferdo Lednik, roj. 4. marca 1915, zaposlen v železarni Ravne od 16. avgusta 1954, dalje s prekinitvijo, nazadnje v materialnem gospodarstvu TOZD II. kot žerjavovodja. Star. upok. 30. aprila 1975
Ivan Kladnik, roj. 11. februarja 1913, zaposlen v železarni Ravne od 22. avgusta 1940. dalje v obratnem računovodstvu kot knjigovodja. Star. upok.
30. aprila 1975
Maks Vitcrnik, roj. 27. aprila 1905, zaposlen v železarni Ravne od 12. julija 1926 dalje s prekinitvijo kot šef nabavne službe. Star. upok. 31. marca 1975
Kreft Janko, energetski obrat — pri vijačenju prirobnice na cevovodu mu je zdrsnil matični ključ, pri čemer se je zaradi udarca vsul prah in mu poškodoval oči.
Kotnik Miran, TRO Prevalje — pri struženju polproizvoda mu je ostružek priletel v levo oko in mu ga poškodoval.
Radojčič Jovan, strojno gradbena služba — pri dviganju pogonskega bobna s pomočjo za-tezovalca z jekleno vrvjo se je boben zagozdil ob zaščitno ograjo, pri sprostitvi bobna pa ga je jeklena vrv udarila po hrbtni strani desne roke.
Novak Anton, špedicija — pri odklepanju vezi je vez zdrsnil, tako da ga je stisnilo za peto leve noge.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, ata in brata FRANCA CAPELNIKA se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane vence in cvetje, za izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sina, hčerki z družinama in sestri.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene in mamice Fride Haramija se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje in pomoč.
Žalujoči mož s hčerko.
ALI ZNAMO UPORABLJATI GASILNE APARATE?
Večkrat se je že zgodilo v naši tovarni, da je bil kje začetni požar, ki bi ga lahko pogasil vsak delavec, če bi seveda znal uporabljati gasilni aparat. Vendar ga niso znali ali pa so zaradi zmede, ki nastane pri vsakem požaru, nanj enostavno pozabili. Naša gasilska služba v železarni skozi vse leto prireja predavanja po obratih delavcem, da bi bili dovolj dobro poučeni o gasilskih napravah, pa tudi novo sprejeti delavci poslušajo na uvajalnem seminarju o varnem delu, vendar s
2
4
5
6
 -3
Skica 1 — 1 glava, 2 jeklenka, 3 ročnik * vzvodom, 4 nosilec, 5 posoda, 6 dvižna ceVi 7 ročaj za aktiviranje in nošenje, 8 gumijast* cev
časom vsako znanje izhlapi, zato ga osve' žimo!
Ogljikov dioksid ima dušilni učineki gašenje z njim je pa zelo enostavno. Ko aktiviramo gasilni aparat, se iz njega po' kadi bela meglica (sneg). Sneg je ogljikova kislina, ohlajena na —79" C.
Preostala količina pa je neviden pU0 ogljikovega dioksida, ki ima odločilni dušilni učinek na gorečo površino. Gašenje gorljivih snovi z ogljikovim dioksidom temelji na zadušitvi požara in ne na ohla' ditvi. Kaj lahko gasimo z gasilnimi ap3' rati na ogljikov dioksid?
Kot vsi gasilni aparati je tudi ta namenjen predvsem za gašenje začetnih poža-
DELOVNE NEZGODE V APRILU 1975
Mavrcl Pavel, valjarna — pri adjustiranju valjanih palic se mu je ena skotalila na levo roko ter mu poškodovala kazalec.
Oblak Blaž, skupne sl. metal, proizvodnje —
pri prenašanju valjanih palic s pomočjo 51 električnega mostnega žerjava je ena palica zaradi zaviranja žerjava zdrsnila iz objema verig ter mu padla nad koleno leve noge.
Ferk Janez, kovačnica — pri brušenju ležaj-nega obročka mu je ta zdrsnil z nastavka k brusilni plošči, pri čemer si je obrusil hrbtno stran leve roke.
Šoštarič Stjepan, topilnica — pri čiščenju školjke 40 t elektro obločne peči ga je gumijasta cev z železnim nastavkom udarila po palcu desne roke.
Lakovnik Ivan, topilnica — pri izpraznje-vanju žlindrine posode se je opekel po laktu desne roke.
Stočko Janez, kovačnica — pri zagrezovanju glave fazonskega kosa mu je ročaj zagrezil-nega orodja poškodoval prstanec leve roke.
Mirti Maks, strojni obrat — pri montaži vijaka in spiralne vzmeti na pomičnem vodilu lineala težke proge si je poškodoval mezinec desne roke.
Vogel Peter, TRO Prevalje — pri posnemanju mokre brusne plošče se mu je zabodel drobec v desno roko.
Dim
Skl.
ki
ca 2 — 1 kolo za odpiranje jeklenke, 2 je-
ena posoda, 3 ojačeni del spodnjega dela
Ha
moč. Napolnjen je še s plinom CO2, ki izpodriva gasilni prah iz aparata.
Česa ne smemo gasiti s tem aparatom? Ni primeren za gašenje finih naprav, kot so telefonske centrale in specialne mehanske naprave. Rokovanje z njim je enako kot z onim na plin CO2, samo s to razliko, da ima ta ročko za aktiviranje plina CO2 v aparatu in končni ročnik na pipo na koncu gumijaste cevi za izpust prahu.
Delovanje aparata lahko prekinemo tako, da izpustimo ročko na pipi, ki je na gumijasti cevi. Za aktiviranje ročnega gasilnega aparata na prah je treba samo izpuliti varnostni obroč in pritisniti ročko na vrhu aparata. Potrebni pritisk je */2 kg.
Zelja poklicnih gasilcev je, da bi vsi zaposleni v železarni spoznali, da so prav oni lahko v veliko pomoč gasilcem, ko je treba hitro ukrepati ob požarih.
F. Rotar
^klenke, 4 gumijasta armirana cev, 5 ročnik
r°v. Z njim lahko gasimo požare elek-ričnih naprav visoke ali nizke napetosti, e*efonske in radijske naprave itn. Uspešno pa z njim lahko gasimo manjše kolibe lahko vnetljivih tekočin, kemikalije, Pline pod tlakom in požare karbida.
Ogljikov dioksid pri gašenju ne pušča a°benih sledov in ne povzroča dodatne *°de. Z njim pa ne smemo gasiti segrela bloka avtomobilskega motorja, ker a Poči zaradi nenadnih temperaturnih
sPrememb.
. ^ naši tovarni, ki ima dovolj alumini-la> kalija, natrija in magnezija, ker CO2 *e Pri temperaturi 165°C postane lažji od 2raka, v dotiku z žarečimi kovinami pa r&zPade v gorljiv ogljikov monoksid (CO) 1(1 kisik (O), kar pa požar še pospeši, ni Primeren za gašenje teh stvari.
.Kako aktiviramo gasilni aparat, je od-'hsno od tehnične izvedbe sprožilnega me-ahizma — ventila. Vsak aparat ima ^arnostno sponko, ki je zaplombirana kot °kaz, da je aparat v redu.
Sponke izvlečemo iz aparata tako, da ročka ali ventil prost za pritisk ali Qvijanje. Curek, ki pride iz aparata, merimo v neposredno bližino gorečega ®dmeta, tako da delamo z ročnikom v K-caku. Delovanje aparata med gaše-Jem lahko vsak čas ustavimo — prekine-°> s tem da pripnemo ventil ali da iz-^ stimo aktivirano ročko na aparatu. Ga-.?nie trdnih snovi samo z ogljikovim di-sidom ne bo uspešno, če je že prišlo do rjenja ali žerjavice: pri tem moramo datno še uporabiti vodo.
Ko naši tovarni so še »gasilni aparati
ZA DOBRO VOLJO
Zdravnik pacientu: »Vzemite vsake četrt ure po eno tableto. Če bolečine ne bodo prenehale, pojdite k drugemu zdravniku!«
Rešitev
V javni razpravi o problemih prometne gneče na londonskih ulicah je neki diskutant opozoril na nevšečnosti, ki se pojavljajo ob koncu službe, to je okoli 17. ure, ko na stotisoče ljudi hiti z dela domov. Predlagal je takšno rešitev:
»Gneča bi se takoj zmanjšala, če bi bili vsi uslužbenci tako razumni, da bi iz uradov odhajali pol ure kasneje.«
(The Sunday Times)
Rekli so o raju
Ko je bog Adama in Evo izgnal iz raja, jima je za uteho poklonil modo.
H. Court
Povratek v raj bi pomenil konec mode. Za ženske je to prevelika dilema.
M. Chevalier
Prah«, kakor jih imenujemo gasilci, v
eshici pa se imenuje aparat (S). Gasilni Pdrat na prah je zelo primeren za gašenj® vseh vrst požarov. Je zelo učinkovit Vs^h pogledih, saj ima veliko gasilno
m
Silvo Kresnik, Kmetica, linorez
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA RAVNE
RAVNE NA KOROŠKEM z n. sol. o.
IZDELUJEMO:
— VALJANE PROFILE
— KOVANO PALIČASTO JEKLO
— ODKOVKE
— JEKLENE ULITKE
— VZMETI
— VLEČENO, LUŠČENO IN BRUŠENO JEKLO
— INDUSTRIJSKE NOŽE IN ORODJA ZA LESNO, CELULOZNO IN PAPIRNO INDUSTRIJO, ZA PROIZVODNJO LESONITA, IVERNIH PLOŠČ ITD.
— PNEVMATIČNE STROJE IN ORODJE
— DVOSTEBRNE DVOJNOEKSCENTRSKE STISKALNICE S SILO STISKANJA OD 160 Mp DO 1200 Mp RAZNIH VELIKOSTI DELOVNIH MIZ
— DVOSTEBRNE DVOJNOKOLENASTE UNIVERZALNE IN KOVAŠKE STISKALNICE S SILO STISKANJA OD 160 Mp DO 1200 Mp RAZNIH VELIKOSTI DELOVNIH MIZ
— ALIGATORSKE ŠKARJE ZA SEKANJE STAREGA ŽELEZA
— PAKETIRKE ZA STISKANJE STAREGA ŽELEZA
k
RAVNE