št. 33 Ptuj, dne 18. avgusta 1967 Cena 0.50 ND (50 SD) •Te<1nilt« tehaj« ood tem Imenom Od 'i4_ ncvt-morb l'M\ do^je i>o sklepu ob6io**C!ii odborov SZDL Ptuj in onnož. — Izdaja zavod »Ptujski tedni*:« Ptuj. Odfovmrai urednik: Anton Bauznfin — Uredništvo in uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2 — Tel. 156. Stevilia tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk — Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celotna naročnina 30 ND, za Inozemstvo 40 ND, v prodaji Izvod 0,50 ND (50 SD). Letnik XX Kako bo s pro- dajo kmetijskih , pridelkov in živine? Zakon ponudbe in povpraševanja je neusmiljen Vprašanje ni samo, kako pridelati, ampak tudi, kako prodati. Na tržišču se prodajo le kvalitetni kmetijski pridelki. Lahko bo prodati bele sorte krompirja. Za 150 vagonov je že zajamčena prodaja. Sadja bodo odkupili 400 vagonov. Manjvredno sadje bo težko prodati zaradi dobre letine. Trg zahteva kvalitetno pi- tano živino. 80 "/o živine se proda nezadostno pitane v škodo kme- tovalcev in obrata. Za Tednikove bralce govori Franc Prelog, šef komerciale obra- ta za kooperacijo KK Ptuj. V letošnjem letu pričakuje- mo manj krompirja kot lani. Na jugoslovanskem tržišču bo izbor še vedno slab. V proiz- \'odnji prevladuje sorta Mer- kur. V bodoče se bodo morali zavedati naši kmetovalci že pri i/kopu, da ptujska občina ne igra več take vloge na tržišču krompirja, kot jo je pred leti. Razpoložljive količine je bolje prodati takoj po izkopu in nc špekulirati na višje cene spo- mladi. Zakon ponudbe in po- vprašc\anja je neusmiljen. Ce hočemo obdržati kupce, mora- mo nuditi kvalitetne pridelke. Ni več važno samo kako pri- delati, ampak tudi kako proda- ti. Poleg tega zraste tudi na dioigih območjih veliko krom- pirja. Kmetovalcem priporočamo, naj sadijo v bodoče čim več beiih sort krompirja, ki gre v prodajo. Merkur naj sadijo le za domačo uporabo in prašiče- rejo, za trg pa le bele sorte. Zaenkrat imamo zagotovlje- no prodajo 150 vagonov krom- pirja. Cena bo od 30 do 35 di- narjev. Seveda bo pri ceni naj- odločilnejša kvaliteta. Sorte cvctnik in tolminec ne bo težko prodati. Kupci so že zagotov- ljeni. Pr\uč bomo dosledno iz- popolnjevali iKjgoje v odkupnih pogodbaJi, ki smo jih sklenili s kooperanti. Prodajnih pogodb se bosta morala držati koope- rant kot zadruga. Marca smo podpisali prodajnih pogodb za tisoč ton krompirja. / Le manjše količine krompir- ja bodo lahko skladiščili kme- tovalci na stroške obrata. Cena vskladiščenemu krompirju se bo dvigala od meseca do mese- ca za ca. en S dinar. Odkup sadja Sadja bomo odkupili okoli 400 vagonov. Prvovrstnega bo od tega le kakih 15 do 20 vago- nov, drugovrstnega 40 vago- nov, vse ostalo pa" bo sadje za predelavo, ki ga bo glede na zelo dobro letino težko prodati. Orientacijske cene za sadje pri odkupu bodo odvisne od kvali- tete in bodo od 20 do 80 S din. Kot rečeno, bo poudarek na kvahteti. Kmetovalec bo monil pripeljati na odkupno posloval- nico že prebrano sadje. Prvo- vrstno in drugovrstno sadje bo- mo lahko vso odkupili in pro- dali na trgu, za predelovalno pa ne moremo zagotoviti celot- nega odkupa. Samo na Polenša- ku bi morali predelati kakih 200 vagonov jabolk, a zaenkrat te možnosti ni v občini, čeprav bi bilo zelo koristno. Tako bo ostal problem prodati manj kvaUtetno sadje. Predelovalni centri bodo odkupili sadje naj- prej v svojem področju zaradi manjših prevoznih stroškov, z našega področja pa bo v veliko škodo ostalo nepredelano. Tudi jabolčnik ni več intere- santen. Zanj se ne bodo odlo- čali več v toliki meri. Lahko bodo kupili ceneno grozdje, ki Konec na 3. strani Cesta Maribor—Ljubljana bo imela na slovenjebistriškem območju en nevaren ovinek manj Pet vzorcev vina, pet zlatih medalj za »Slovenske gorice« V času od L do 10. septem- bra bo na gospodarskem raz- stavišču v Ljubljani vinski se- jem. Na sejmu bodo razdelili odlikovanja za najboljša vina, žgane pijače in sadne sokove. Mednarodna komisija za oce- njevanje vin je imela letos 17 članov. Strokovnjaki so bili iz sledečih držav: Jugoslavije, ZDA, DR Nemčije, ZR Nemčije, Francije, ČSSP, Romunije, Fin- ske, Poljske, Švice, Avstrije in Italije. Predsednik je bil inž. Vojislav Radovanovič, redni profesor ekonomske fakultete iz Beograda. Komisija je pode- lila na 901 prejetih vzrocev 848 medalj in ustrezne diplome, in sicer 405 zlatih, 436 srebrnih in 7 bronastih. Jugoslavija je pre- jela 104 zlate, 145 srebrnih in 6 bronastih, od skupno posla- nih 274 vzorcev. Vzorci so bili iz Anglije, Argentine, Avstrali- je, Avstrije, CSSR, Finske, Gr- čije, Italije, Jugoslavije, ZR Nemčije, DR Nemčije, Nove Zelandije, Rornuiiije, Španije, Švice in ZDA. O uspehu, ki ga je dosegel Kmetijski kombinat Ptuj, obrat za kletarstvo, nam je govoril Janko Mlakar. Slovenske gori- ce Ptuj, obrat za kletarstvo, je poslal v ocenjevanje pet vzor- cev svojih vin in sicer nasled- nje: beli burgundec in trami- nec iz Podlehnika, muškatni silvanec in laški rizling iz Za- vrča in ranino iz Mestnega vr- ha. Rezultat ocenjevanja je po- trdil njihova pričakovanja, saj je ocenjevalna komisija ocenila vse v^rce z najvišjo, to je z zlato medaljo. Pet vzorcev, pet zlatih medalj! To je uspeh, ki so ga dosegli doslej samo leta 1948, ko so prav tako za pet poslanih vzrocev vina prejeli pet zlatih medalj, čemu lahko pripišejo tak uspeh? Vinske le- tine zadnjih nekaj let niso bile najbolj kvalitetne. Že star pre- govor pravi, da je vino ogleda- lo vinogradnika in kletarja. Kljub slabšim letinam so z uspešnim in vestnim kletarje- njem uspeli ohraniti nekaj vi- soko kvalitetnih vin, ki zaslužijo tako visoko priznanje. Kolektiv obrata je zelo vesel tega pri- znanja, saj je to spodbuda za nadaljnje delo in napotilo, ka- ko mora delati. Vse premalo se zavedamo, da je vinorodni okoliš Haloz in ljutomersko-ormoških goric ze- lo kvalitetno področje belih vin in eno najvažnejših vinogradni- ških področij v Jugoslaviji. Vi- soko kvalitetna vina s teh pod- ročij se uvrščajo med najbolj- ša v Evropi in v svetu. Kljub temu da proizvodnja vina s te- ga področja predstavlja le 1 % celotne jugoslovanske proizvod- nje vina, prejemajo vina iz te- ga področja na mednarodnih vinskih sejmih več priznanj v obliki zlatih, srebrnih in brona- stih medalj, kakor vina iz vseh ostalih vinorodnih področij Ju- goslavije. Ne mine leto, da nc bi pre- jeli kakega odlikovanja. V obra- tu imajo" najstarejši vinski ar- hiv, kar jih je v Jugoslaviji. Letos pričakujejo količinsko dobro vinsko letino. Potrudili se bodo, da bodo tudi letos do- segli visoko kvaliteto. TE DNI PO SVETU Po obisku predsednika Ti ta v Kairu, Damasku in Bagdadu Bogata izmen- java mnenj Predsednik Tito je včeraj kon- čal uradni obisk v Kairu in z Galebom odplul v domovino. O pomenu najnovejšega, 18. sre- čanja s predsednikom Naserjem, smo v glavnein pisali že v prej- šnji številki. Toda še med pogo- vori v Kairu sta jugoslovanske- ga predsednika povabili na krajši uradni obisk še Sirija in Irak. Tako je visoki jugoslo- vanski gost krenil tudi v Da- mask in Bagdad, Osnovna tema razgovorov v vseh treh pre- stolnicah je bila predvsem kri- za na Bližnjem vzhodu in širo- ka razprava o tem, kako naj bi jo čimuspešneje (za arabski svet) rešili. Seveda so se dotaknili tudi vloge nevezanih držav in njenih bodočih akcij, ki naj pomagajo splošnim prizadeva- njem za pomiritev na Bližnjem vzhodu. Nič čudnega ni, če so potova- nje predsednika Tita spremljali z veliko pozornostjo vsi diplo- matski in politični krogi. Ne- kateri so pripisali jugoslovan- s:kemu predsedniku vlogo po- srednika. Seveda bi te vloge po njihovi sodbi ne mogel odigrati, če ne bi ponesel s seboj tudi določenega »načrta^i za rešitev bližnjevzhodne krize. Tako smo lahko slišali in brali o marsika- teri špekulaciji, ki je pač ob takih dogodkih postala že na- vada. Tako naj bi se Izrael — po tem »načrtu« —- umaknil na položaje pred agresijo, arabske dežele pa bi mu zato priznale njegovo neodvisnost in vse ti- ste pravice, Id jih ima suverena dežela. Med drugim bi lahko izraelske ladje svobodno plide skozi Sueški prekop in Akabski zaliv. Arabski svet bi jamčil Izraelu njegovo neodvisnost, po- dobna jamstva pa naj bi pre- vzele kot velesile Sovjetska zve- za in ZDA. V Beogradu in Kairu (in po- zneje v Damasku in Bagdadu) so morali uradino sporočiti, da jugoslovanski predsednik ne prinaša s seboj nobenih načrtov. Tisti, ki bi po vsej sili hoteli v Titovem »posredništvu« videti tudi neposredne predloge, so bržkone pozabili nekaj, kar je bistveno v osebnih stikih med predsednikom Titom in pred- sednikom Naserjem. Njuna šte- vilna srečanja — doslej jih je bilo osemnajst — so vedno ve- ljala določenim perečim vpraša- njem v kakem obdobju, okrog katerih se je potem razvila ži- vahna izmenjava mnenj. Pri ta- ki izmenjavi mnenj sta držav- nika vedno upvoštevala vse tiste silnice, ki vplivajo na tak dogo- dek, prav tatko pa tudi vsa pri- poročila s katerekoli strani, ki bi jih kazalo upoštevati v bo- doči skupni akciji. Zato je vse- kakor napak, če kdo sodi, da bi skušal nekdo s pripravljenim načrtom kogarkoli prepričevati. Očitno je, da bo arabski svet sam kot celota našel oziroma moral najti primerno rešitev. O tem pričajo vztrajna prizade- vanja njihovih državnikov. Pred kratkim se je končal ob- širen posvet arabskih zunanjih ministrov, četudi še ni našel skupnega imenovalca za bližnje- vzhodno krizo. Konec tega me- seca se bo sestal arabski vrh, sedaj pa se pogovarjajo arabski gospodarski in finančni mini- stri. Tako široka posvetovanja kažejo, da želijo arabske dežele trezno in brez ihtavosti podrob- no proučiti vse posledice izrael- sike agresije in se šele potem odločiti za skupno akcijo. Pri tem računajo, da dela čas kljub izraelski zasedbi velikega dela Z AR in Jordanije zanje. Drugi dogodki Vietnamska vojna se je ne- varno približala kitajski mejL O tem govore ameriška bom- bardiranja zadnjih dni. Neka- teri sodijo, da je Washington ocenil notranje obračunavanje na Kitajskem v okviru »kultur- ne revolucije« kot slabost, ki jo kaže brez večjih posledic iz- koristitL Na drugi strani se zdi, da žele nekateri pekinški krogi, da bi tuji tisk še bolj tragično pri- kazoval dogodke na Kitajskem. V tem prednjačijo zadnje čase japonski dopisniki. Značilno je, da od desetih japonskih dopis- nikov niso nikogar izgnali iz dežele, četudi širijo alarmantne vesti, kot se je to dogodilo ne- katerim zahodnim kolegom. Ali naj to služi »bojevitemu« delu Amerike, da bi še bolj zagrizel v kislo vietnamsko jabolko in se celo »spozabil« s Kitajsko? V ospredje silijo novice o po- ložaju v Nigeriji. Vojska pred kratkim razglašene neodvisne dežele Biafre (nekdanje nige- rijske vzhodne province) je od- bila prodor federalnih čet in se je, če smemo verjeti vestem časnikarskih agencij, polastila že vse zahodne province. Seveda bi bilo napak misliti, da gre pri tem samo za obračun med političnimi voditelji zno- traj razrahljane nigerijske fede- racije. Vse kaže, da neodvisno Biafro podpira britanska petro- lejska družba Shell BP, ki ji baje pošilja tudi orožje. Zato je tudi razumljivo, da vojska Bia- fre, dobto oborožena s tujim oi-ožjem, napreduje. Na drugi strani naj bi federalne enote podprle ZDA. seveda manj v že- lji po dejanski podpori »legalni« vladi, kot zaradi interesov vlo- ženega ameriškega kapitala. Redna kongovska vojska še ni likvidirala vdora belih najem- nikov pod vodstveni belgijske- ga pustolovca Jeana Schramma, ki je že postavil tudi novo vla- do in zagrozil predsedniku Mo- butuju, da bo vdrl v Katango, nekdanjo Combejevo separati- stično trdnjavo, če ne bo Cocn- beja izpustila. Alžirske oblasti namreč nameravajo nekdanjega kongovskega predsednika izro- čiti sedanjim kongovskim obla- stem. Očitno je, da se za sedanjo akcijo skrivajo tuje koristi. Bržkone gre spet za prijeme belgijskih družb. Seveda so v kongovskem glavnem mestu tak »ultimat« odklonili in obljublja- jo, da bodo agresijo v skrajnem vzhodnem delu dežele uničUi. Seveda je treba pri tem upošte- vati, da gre za dogodke, odda- ljene skoraj dva tisoč kilome- trov od Kinšase, kongovske pre- stolnice! Indonezija je te dni proslavi- la enaindvajseto obletnico neod- visnosti. Značilno je, da so pr- vemu predsedniku republike in do nedavna še tako proslavlje- nemu voditelju Sukarnu prepo- vedali prihod na proslavo in sploh pristop v glavno mesto Džakarto. Razširile so se nam- reč vesti — s strani vse bolj glasne desnice, da pripravlja s svojimi prijatelji »zaroto<: in ponoven prevzem oblasti. Baje so v to »zaroto« vpleteni tudi nekateri vojaški prvaki. Reorganizacija ZK občine Slovenska Bistrica govarja Alojz Kores, sekretar Na Tednikova vprašanja od- OK ZKS Slov. Bistrica. V prvi vrsti želim, da bi z re- organizacijo čim prej končali in pristopili k delu. V praksi se bo- do pokazale še eventuelne slabo- sti, ki jih bomo lahko odpravili. Komuniste moramo organizirati v kraju, kjer prebivajo, in tam kjer delajo. Predvsem pa mora- mo zagotoviti širše delovanje vsem komunistom ne glede na okvire njihove matične organiza- cije. Le tako bomo dosegli enot- nost idejno politične akcije ter potrebno gibčnost in učinkovi- tost. Prejšnji teden smo imeli sejo OK ZKS v Slovenski Bistrici. Na njej smo obravnavali predosnu- tek organizacijskih oblik in pri- stojnosti v občinski organizaciji ZKS. — KAKŠNO ORGANIZACIJ- SKO OBLIKO STE PREDLAGA- LI? V okviru občinske organizacije se naj voli in deluje občinska konferenca ZK, ki šteje 50 članov in je najvišji vodstveni organ ZK v občini. Kot izvršilni organ ob- činske konference izvoli ta občin- ski komite, ki šteje 13 članov. Občinska konferenca ZK izvoli vsaki dve leti komisije, ki so po- dobne komisijam pri CK ZKS, s katerimi tudi neposredno sodelu- jejo — KATERE KOMISIJE BOSTE IZVOLILI? Po predlogu bomo izvolili ko- mi.sijo za razvoj in organizacijo ZK. ki naj ima 7 članov, za druž- beno ekonomske odnose in eko- nomsko politiko s 7 člani, komisi- jo za družbeno politične odnose in idejno politične probleme s 7 člani, komisijo za politične in idejne odnose v prosveti, kulturi in znanosti s 7 člani, komisijo za mednarodna ekonomska in poli- tična vprašanja s 7 člani, kontrol- no komisijo in revizijsko komi- sijo; vsaka naj ima 5 članov. Po- leg tfh ho po potrebi imenovala občincka konferenca še druge ko- misije. — KAKO BOSTE ORGANIZI- f^ALI KOMUNISTE V DELOV- A'fff ORGANIZACIJAH? Pri odločitvah, v katerih de- lovnih organizacijah se naj formi- rajo organizacije ZK, smo upošte- vali stopnjo razvoja samouprav- ljanja, ekonomski položaj in per- spektivo razvoja, velikost podje- tja, število zaposlenih in druge elemente. Organizacije ZK v de- lovnih organizacijah predlagamo v glavnem v podjetjih proizvod- nega značaja, odpravljamo pa jih predvsem v osnovnih šolah. Vpliv ZK kot celote bo učinkovitejši. Namesto prejšnjih osemnajst osnovnih organizacij v podjetjih in ustanovah, predlagamo sedaj le štiri organizacije ZK, in si- cer: v IMPOLU-u v Slov. Bistri- ci s 122 člani; v okviru organiza- cije bi delovalo pet oddelkov v eni ali več delovnih enotah. Or- ganizacijo ZK naj bi imela tudi Steklarna Boris Kidrič, obrat v Slov. Bistrici, s trinajstimi čla- ni, GG Maribor, obrati v občini Konec na 3. strani V Ptuju snemajo celovečerni film Viba film snema v Ptuju ce- lovečerni film z naslovom »Ne- vidni bataljon«. Direktor filma je Ljubo Struna. Glavni igralci so otroci. Glavno vlogo igra tu- di Miha Baloh. Kaj več o sne- manju filma je za naše bravce povedal režiser Jane Kavčič: — Zakaj ste izbrali Ptuj za snemanje filma? Ptuj s svojo okolico ustreza filmu, ki zahteva mestece v rav- nini, iz katerega ni možen po- beg zaradi reke, ki to prepre- čuje. Sprva smo nameravali snemati film v Novem mestu, a smo se pozneje odločili za Ptuj. Je še filmsko neizkoriščen in zakaj ga ne bi i/koristili. Za snemanje našega filma zelo ustreza. Ima ohranjene, tako rekoč nedotaknjene trge in uli- ce z bogato arhitekturo, kjer ni sodobnih stavb. Tu lahko snemamo naš lilra, ki opisuje dogodek iz druge svetovne voj- ne. Snemanju ustreza tudi že- lezniški most, na katerem se odigrajo odločihie scene v fil- mu. Pobeg jetnika v filmu sc prične s skokom z mosta v vo- do. Med drugim želimo prika- zati Ptuj, ki jc filmsko neizko- riščen. — Kratka vsebina filma? Iz okupiranega mesta so Nem- ci izselili a se rodoljube. Mesto živt brez \ečjih akcij. Ilegalci imajo zvezo s partizani, toda na akcijo se še!c pripravljajo. Ta mir "brez akcij, ko se celi svet bori proti okupatorju, ne gre v račun otrokom. Na svojo pest izvedejo akcijo, za katere so Nemci mislili, da so jo iz- vedli partizani. Eden od jetni- kov z dela pobegne tako, da skoči na železniški most v tre- nutku, ko pripelje vlak in skoči v reko. Od tam se skrije v moč- \irje. Kmalu ga pričnejo Nem- ci iskati. Na skrivaj ga išče še 14 otrok, ki edini lahko pretak- nejo vsak kotiček. Zato ga tudi najdejo. Skrivajo in vodijo ga po močvirju pred Nemci, ki ga iščejo s psi. Ko so jim že za pe- tami, sc otroci znebijo psov ta- ko, da spustijo mačke, za ka- terimi se psi zapodijo. Jetnika spra\ijo iz močvirja in iz me- sta. — Glavne vloge? Glavno vlogo ima 14 otrok, ki rešujejo pobeglega ujetnika. Od teh igrajo štirje večje vloge. Teh štirinajst smo izbrali od 2 tisoč, ki smo jih preizkusili. Po- leg otrok igra glavno vlogo Mi- ha Baloh, ki igra pobeglega jet- nika, Crnolasca. — Za statiste in manjše vlo- ge ste uporabili tudi Ptujčane? Želeli smo, da Ptujčanov ne bi uporabili saino za statiste, ampak da bi jim dali tudi manjše vloge. Poleg mnogih sta- tistov domačinov, smo jim za- upali osem Krajših pomembnih vlog. Zadovoljivo so jih odigra- li. Krajše vloge so odigrali An- ton Bohak — mitraljezca, Jan- žekovič — nemškega oficirja, Dušan Orovič — železničarja, Konec na 5. strani Crnolasec (Miha Baloh) na begu stran 2 TEDNIK- prfek, 18. avgusln 1%? Stran 2 Krajevni odbori SZDL o<;novmi oblika politič- nega sestajanja občanov Sesti kongres SZDU je pote- kal v znamenju iskanja novih možnosti za razreševanje po- glavitnih protislovij v naši druž- bi, med samoupravljanjem in etatistično-birokratskimi silami in prakso v boju za gospodarsko in družbeno reformo kot tiste- ga dejavnika, v katerem je moč krepiti družbeni položaj in vlo- go delovnega človeka. Od šestega kongresa je mi- nilo že več kot leto dni. Kon- gresu je sledil brionski plenum, ki poaneni v bistvu spopad med naprednimi in birokratskimi si- Vlado Ožbolt lami, zmago samoupravljanja, ki so mu sledile spremembe v organizacijskem in vsebinskem delovanju komunistov in osta- lih družbenopolitičnih organiza- cij. Vsekakor lahko že dajemo osnovne ocene nastalih spre- memb konkretno v praksi, ko- likor so posamezne občinske or- ganizacije Socialistične zveze pri razreševa-nju načetih proble- mov na VI. kongresu SZDL in IV. plenumu CK ZKJ sodelova- le. IN KAKO JE V ORMOZU? Za Tednik , odgovarja pred- sednik občinske konference So- cialistične zveze VLADO OŽ- BOLT. # Kako se je občinska kon- ferenca SZDL Ormož angažirala pri razreševanju problemov, ki so bili načeti na VI. kongresu In IV. plenumu? Preoblikovanja nekaterih or- ganizacijskih struktur v Socia- listični zvezi nismo razumeli kot formalni akt, ampak kot sred- stvo za globljo vsebinsko orien- tacijo SZDL 7. osnovnim ci- ljem, da čimbolj široko anga- žiramo vse člane Socialistične zveze na različnih področjih družbeno-politične dejavnosti. Seveda je osnovni namen poli- tične organiziranosti občanov tudi večja intenzivnost razvoja občine v skladu z nalogami re- forme in orientacijo, ki jo je sprejel IV. plenum. Mi smo ne- kje sredi poti reorganizacije — organizacijskih in vsebinskih sprememb. Ze v začetku leta smo izvolili In konstituirali ob- činsko konferenco SZDL, ki je veliko širše telo od prejšnjega občinskega odbora. Konferenca je predstavniško telo vseh kra- jevnih organizacij SZDL in se v mot()dah svojega delovanja o.svobaja forlimskih načinov vo- denja občinske organizacije. _ Osnovne naloge v organiza- cijskem in vsebinskem smislu so šele pred nami. V pravilniku in tudi na prvi občinski konferenci SZDL smo namenili posebno mesto vaškim odborom SZDL. ki naj bi bili osnovna oblika po- litičnega sestajanja občanov. V programu imamo reorganizacijo sistema podružnic, ki bi naj omogočile aktivno politično so- delovanje občanov in približale oblike množičnega sestajanja slehernemu občanu. Menimo, da je to tudi zelo težaven element razvijanja neposredne sociali- stične demokracije. V letu akcij krajevne .s'kupnosti bomo aktiv- no sodelovali, saj je osnovni namen vseh akcij krajevnih skupnosti ta, da bi bilo bolj ne- posredno sodelovanje občanov pri delu krajevnih skupnosti, prek zborov občanov. Akcije krajevne skupnosti bi naj obli- kovale bolj pestro vsebino dela, ki naj bi resnično zadovoljevale potrebe občanov. Razvijanje neposredne demo- kracije in družbenopolitične ak- tivnosti med občani ni kampa- nja, ampak pomeni stalno na- logo SZDL in vseh delovnih lju- di. Od aktivnosti občinske kon- ference in primernih metod ter oblik dela ho tudi odvisno, ka- ko bomo pri realizaciji teh na- log uspešni. # Zbori volivcev in «bori delovnih skupnosti so vsekakor (Konec na 6. strani) ^PIF^ Občina Slov. Bistrica Melioracija pragersicega močvirja bi dala 7000 ho koristnih površin Za vzdrževalna dela na Dra%i in pritokih potrebna velika sredstva. Regulacija Pesnice in pritokov letos končana. Načrti za ureditev ptujsko-pragerskega polja. Za Tednik govori vodja Sek- cije za Dravo pri SploSni vodni skupnosti Drava-Mura Branko Bartol: Izredno visoke vode na Dra- vi in njenih pritokih v letih 1965/66 so poleg gospodarske napravile tudi ogromno škode na regulacijskih in zaščitnih zgradbah. Nujno je bilo pristo- piti k takojšnim obnovitvenim delom. Ker pa so letošnja fi- nančna sredstva znašala samo 39 »/o lanskih, Je siplošna vodna skupnost Drava-Mura določena dela kreditirala iz svojih skla- dov. Kredit bodo dobili vrnjen od Vodnega sklada SRS. Ta kredit je bil niijno potreben, ker so bile nekatere naprave tako poškodovane, da bi jih bo- doča visoka voda gotovo poru- šila in s tem povzročila ogrom- no škodo. V tem letu je sekcija za Dravo v Ptuju izvajala dela na Dravi na Grabah, v Gajev- cih, Bukovcih, Marknvcih. v Ptu- ju v parku in v Zlatoličju, v teku pa so še dela v Ptuju na desnem bregu Drave in v Ma- lečniku pr; Mariboru. To so de- la na utrditvi obale in zgradb v Dravi, utrditev zajed ipd. Za- radi pomanjkanja sredstev pa niso mogli zadovoljiti potrebam na pritokih, razen manjših del na Dravinjl pri Zre^ah. na Mi- slinji in Suhodolnici pri Slov. Gradcu. Ob teh delih, ki jih fi- nancira Vodni 'klad SRS. oora- vlja sekcija za Dravo tudi vzdr- ževalna dela na zgornji Dravi iz sredstev Dravskih elektrarn. Pri Ožbaltu in Vuzenici utrju- jejo obrežje, ki se ruši vsled ni- hanja vode v Dravi in s tem ogroža železniško progo Mari- bor-Dravograd. Sekcija za Dravo v Ptuju so- deluje tudi pri novogradnjah, ki jih izvaja Splošna vodna skupnost Drava-Mura iz Mari- bora, v katere sklopu je sekci- ja. Tako delajo na regulaciji Pe- snice in njenih pritokov in utr dit^a obrežja Dra-^-e v Mariboru v zvezi z gradnjo He SD 1. Is- točasno pa v sodelovanju z od- sekom za novogradnje pri Spi. vodni skupnosti izvajajo tudi dela za druge investitorje. Tako sedaj sodelujejo pri gradnji opornih zidov ob Meži v zvezi z zaščito železarne na Ravnah, kar financira železarna. Pričakujejo, da bo iz Vodne- ga sklada SRS v letu 1968 več sredstev za vzdrževalna dela. Sekcija za Dravo je preučila stanje zaščitnih zgradb na Dra- vi od Maribora do Središča in ugotovila, da bi bili za ul^^nko- vito vzdrževanje in obnovo po visokih vodah prizadetih odse- kov potrebni skozi 10 let 4 milij. ND letno. Na ta način bi v glav- nem obnovili in stabilizirali najbolj prizadete odseke in bi poznejša vzdrževalna dela za- htevala znatno manjša denarna sredstva. Regulacija Pesnice in njenih pritokov bo letos verjetno kon- čana in bodo tako odpravljene vsakoletne poplave. S tem pa pesniška dolina še ne bo v ce- loti pripravljena za kmetijsko proizvodnjo. Postala bodo velika področja nezadostno osušenega zemljišča. Zato bo v prihodnje nujno potrebno izvesti v dolini detaljno hidromelioracijo, ki naj bi v celoti regulirala vodni režim. Šele tedaj bo mogoče preiti tudi h končnim agroteh- ničnim urepom in tako dolino V celoti kultivirati. Za ta dela bi po grobi oceni bilo potrebnih še nadaljnih 30 milij. ND. Zavod za vodno gospodarstvo SRS pa sedaj izdeluje pei^spek- tivno študijo o melioraciji ptuj- sko-pragerskega polja, kjer so velika zamočvirjena področja. Z melioracijo tega polja bi pri- dobili nad 7000 ha skoraj popol- noma novih obdelovalnih povr- šin. V ta namen bo v prvi vrsti potrebna regulacija in poglobi- tev glavnega odvodnika tega pol.la, to je Polskavc in nato tudi njenih pritokov. KJ Gradnja temelja vodilne naprave v Dravi (tonjača) Ugodni rezultati Polletno poslovanje vi«iogradn!šln iz dveh vi- dikov: 1. Finančni rezultat—^ razli- ka pri realizaciji, ki jih doseže posamezna delovna enota na osnovi izračunane realizacije, dosežene v tekočem letu. 2. Z drugega vidika je finanč- ni rezultat obračunan na osno- vi neto plačane realizacije pro- danih proizvodov. Ta realizaci- ja predstavlja neplačano faktu- rirano realizacijo, preneseno iz preteklega leta, tekoča izraču- nana realizacija pa je zmanjša- na za medobratno in neplačane - račune. Glede na to se zaradi visokega odstotka neplačanih računo v prvem polletju re- zultata ugotovljena na navede« nih osnovah zelo razlikujeta. Iz podatkov lahko sklepamo, da predvidenega finančnega re- zultata (predvsem v razmerju do vlaganja v sklade) v celoti ne bodo dosegli. Navadno je bil v prvem polletju doso/en letni plan finančnega rezultata prek 50% zaradi razmejevanja neka- terih stroškov, ki v polletnem obračunu niso zajeti. Delitev dohodka Dohodek delovne organizaci- je se je od prvesa obdobja lan- skega leta povečal za 13 "fi, osebni dohodki s prispevki za 31 %, vlaganje sredstev v skla- de se je zmanjšalo za 13%, na- rodni dohodek pa se je povečal za 17 %. . Ucfodni rezultati Pri letošnjem ocenjevanju polletnega poslovanja gospo- darskih organizacij smo pred- vsem opazili zapostavi Janje vla- ganja sredstev v sklade. V mnogih podjetjih so v zelo kri- tičnem položaju, saj se osebni dohodki še zdaleč niso poveča- li v skladu s produktivnostjo, ekonomičnostjo in rentabilnost- jo delovne organizacije, kar pa je povsem nasprotno osnovnim principom reforme. Kljub določenim težavam v ljutomerskem kombinatu do- bro gospodarijo. Niso samo ra- zumeli osnovnega smisla refor- me, ampak jo izvajajo mnogo bolj kot ljutomerske kmetij- ske zadruge, v katerih smo pri- ča številnim perečim proljle- mom. -PP Mani sredste¥ za sklade v Ormožu Kaj kažejo prvi rezultati polletnega poslovanjti or- moških gospodarskih organizacif Kljub temu da podjetja niso obvezna dostavljati podatkov o polletnem -poslovanju strokovni službi občinske skupščine Or- rnn?.. je pred kratkim ta dobila podatke o polletnem poslovanju podjetij v občini, razen trgov- skega podjetja Pivo-slatina. Prvi rezultati poslovanja or- moških podjetij v prvem pol- letju tega leta kažejo, da je realizacija glede na lansko leto nekoliko vi.5ja, če jo ocenjuje- mo kumulativno. V porastu so materialni stroški, kar je vpli- valo na. višino netoprodukta ozi- roma narodnega dohodka. Manj ugodni so podatki pri delitvi narodner^a dohodlca. še posebno pri delitvi na osebne dohodke in ha sklade, saj so se osebni dohodki znatno povečali, med- tem ko so se sredstva za sklade — posebno za poslovni sklad in sklad skupne porabe — znatno zmanjšala. i Z izgubo je poslovalo samd| obrtno podjetje Krojaštvo Or- mož, ki z izgubo posluje že od lanskega leta. Kljub ukrepom so stanje v tem podjetju ni iz- boljšalo, zato je v likvidaciji. V težji situaciji je tudi grad- beno podjetje Ograd Ormož, pri katerem je celotna realizacija za 15 "/o . manjša od realizacije prvega polletja lansikega leta. Skoraj za vsa podjetja je ka- rakteristično, da so porasle za- loge materiala, proizvodnje ter gotovih izdelkov. V trgovini so precejšnje zaloge. To povzroča medsebojno zadolževanje kup- cev in dobaviteljev. Obveznosti do dobaviteljev nasproti prve- mu polletju lanskega leta so mnogo večje. JOZF KERENCIC — TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS Plan proizvodnje v prvem polletju tega leta je bil dosežen 7, 90.n "/o. Da ni bil plan v celoti realiziran, je vplivala nekon- trolirana proizvodnja, pomanj- kanje določenih surovin, nasi- čenost izdelkov široke potrošnje na trgu itd. Finančni rezultat je sicer ugodnejši glede na prvo polletje lanskega leta. V prvem polletju lanskega leta je zn^išala reali- zacija gotovih proizvodov 4 mi- lijone 8«9 000 novih dinarjev, v letošnjem letu je ta rezultat 5.138.000 novih dinafjev ImaT^ precej zalog drobnega materia- la, ki so povečane za 43'''«. med- tem ko so zaloge gotovih izdel- kov povečane za 5'/n n^spmti I. polletju lan^keca lets Ob- veznosti do dobaviteljev so v porastu za 3!i«/« Prim^njkujojf^ jim obratna pred'=tva slede n^'- povečanie proizvodnje. V podjetju so spreieli poseb- ne ukrepe za omejitev n^h^v•'• materiala za po?ame?:ne vrs'? proizvodnje, da bi lahko obsto- ječe zaloge plasiral; ns ^rr-.i^f- ter jih zmanjšali na minimunn Dohodek delovne orgHnizJci' se ie od lan.skegs leta onveč?-.! za 26«/« Del dohodka. <■ 'p 'i' namenjen za osebne i-.h^i'-' se je povečal za 65*/« na '•'-.č-jr^ večjega števila zapo?lf^iih povečanja osebnih dohodkov Ta delovna organiziic; i» ena od r<=dkih, ki je v rs«',,' r^- forme povečala zaposlenocr za- radi take delitve dohodk= rr-.- 5S manjša udeležbs sred«;tev " vlaganje v .^klade. sa' je v r- kot polovico manjša. -pp. Mova oprema gasilcev v ptujski občini Na pomoč! Ta klic, nam v.sem dobro znan, je vodilo druge naj- večje organizacije (z.a SZDL) v ptujski občini, gasilcev. V ob- činski gasilski zvezi je včlanje- nih 52 prostovoljnih gasilskih društev In 6 industrijskih dru- štev. Njihova pomoč pri zaščiti in reševanju premoženja in živ- ljenj je neprecenljiva, saj zraven svoje osnovne dejavnosti, ga.še- nja in preprečevanja po?.arov, pomagajo tudi pri elementarnih nezgodah, pri prometnih nesre- čah, pravzaprav povsod, kjer je potrebna pomoč v tej ali oni obliki. Velika ovira za še u.spešnejše delo pa je zastarelost opreme, saj je le-ta v večini društev še iz predvojnih časov, stara več kot 30 let. Zato so jo začeli moder- nizirati. Pri tem jim je v veli- ko oviro pomanjkanje denarnih sredstev, saj nobeno društvo, ra- zen ptujskega, ne prejema fi- nančne pomoči. Skoraj v celoti So prepuščeni lastni iznajdljivo- sti in požrtvovalnosti. Lep pri- mer daje celotno vodstvo in upravni aparat občinske gasil- ske zveze, ki .se je odreklo vsem nadomestilom za porabljeni čas in potne stroške ter tako prido- bilo čez 0.5 milijona S din. ki jih bodo uporabili v prid mo- dernizacije opreme. Kljub vsem težavam pa so rezultati njihovih prizadevanj že vidni. V marcu ti. so dobili od sklada za požarno varnost pri občinski skupščini Ptuj 3 mili- jone S dinarjev za nabavo 6 no- vih brizgaln (ena stane 1.7 mi- lijona S din). Ker pa zveza ni imela denarja, da bi krila raz- liiio. so sklicali sestanek dru- štev, zainteresiranih za nove brizgalne. Sklenili so. da jih bo- do dobila društva, ki bodo sofi- nansirala nakup. Tako so gasil- ska društva Stojnci. Markovci, Muretinci. Majšperk. Medvedce in Ptuj prispevala vsako po 1 milijon S din. Brizgalne bodo prejeli še v tem mesecu, tj. v avgustu. Popolnoma samostojno pa so si nove brizgalne nabavila ga.silska društva Dornava in Go- rišnica. S tem pa so nastale no- ve težave, ker bo potrebna še vsa dodatna oprema, saj imajo nove brizgalne večjo črpalno kapaciteto in pritisk, kot to do- voljuje dosedanja oprema. Tega problema pa letos ne bo mogoče rešiti. Letos so tudi nabavili dva no- va tipizirana gasilska avtomobi- la TAM-2000 v skupni vrednosti 14 milijonov S din za gasilski društvi Gorišnica in Ptuj. Pri nabavi teh vozil sta pomagala z dotacijami in posojili Zavaro- valnica Maribor in sklad za po- žarno varnost pri občinski skup- ščini Ptuj. Istočasno pa so si iz lastnih sredstev nabavila rab- ljene avtomobile (kombije) ga- silska društva Zamušani, For- min in Hajdoše. Z denarno po- močjo občinske ga^iilske zveze si je enak avtomobil nabax'ilo tudi PGD Sikole. Tem društvom po- maga zveza tako. da vozila v lastnem servisu preuredi v tipi- zirane gasilske avtomobile. S tem je občin-^ka z\*eza nri- dobila mnogo nove oprem.e. Pri društvih pa je čutiti veliko po- trebo po osebni in zaščitni opre- mi. Tega letos ne bo mogoče urediti in ost.ane tO ena od po- glavitnih nalog za naslednje leto. Z'avod za zaposlovanje Umlb^r - izpostava Ljuto- mer Porast zaposlenosti v juliju Mnogi naši znanstveniki uži- vajo svetovni sloves. Na.ši de- lavci so v tujini iskani-— še preveč iskani. Naši umetniki nastopajo na svetovnih odrih, razstavljajo v svetovnih galeri- jah. Toda kako naj si potem razlagamo, da irnamo v našem gospodarstvu in kulturi, v naši industriji in gradbeništvu, v našem turizmu in našem šolstvu toliko težav-in problemov? Toda kako to. da kljub v.sem talentom naših ljudi v na^em gospodar- stvu in naši družbi še vendarle ne nre vse, kot bi moralo? Kdo je tega kriv? Naše po- klicno usmerjanje? Kako_ naj naša mladina rnTrvija svoje idea- le, če pa jI mnogokrat kažemo z lastnim zgledom, da ne uspe- vajo najbolje tisti, ki znajo najbolje delati, ampak tisti, ki znajo najbolje govoriti! Da se mnogokrat ne šolajo tisti, ki so najbistrejši In nainrizadevnejši, ampak tisti, katerih starši ima- jo največ denarja! Da delovne- ga mesta večkrat ne dosežejo z znaiiirm in snosohnostmi, am- pak z rvezami in poznanstvi! Vse to niso ozko strokovna vprašanja, ampak predvsem druf';ena, ki so po reformnih ukrepih dobila še poseben po- men. Problem zaposlovanja in poklicnega usmerjania 5e nikoli po rlrugi svetovni vojni ni bil tako pereč, kot je v dannšnie-n času.' Mnogi, ki so ix>jmovali reformne ukrepe kot trenuten pojav oziroma snrjpmembe na področju g-^spodarienja in v družbi, se tudi vprašanju za- pos1o\Tnnja pripisovali trenuten pomen »Mladina naj počaka, da ?e stvari uredijo, potem pa bo dobila zano.=:l-te\'.« so jim gf^vorili (Konec na 3. strani) Veliko povečanje proizvodnje v živilski industriji >Petovia« v Ptuju končujejo polletni ob- račun. Kljub Se nepopolnim po- datkom lahko rečejo, da so to obdobje uspešno končali. Proiz- vodnja brezalkoholnih pijač se je v primerjavi z istim obdob- jem lani povečala za več kot 100 odstotkov. Vendar kljub temu še vedno ne morejo zado- stiti povpraševanju, saj bi Inh- ko prodali še 30 do RO odstotkov več. Podobno je tudi pri pol- njenju piva. Izredno pa je letos šla v prodajo soda voda (sifon), saj so proizvodnjo povečali kar za drsptkrat V primerj^ivi 7. lani. Vse to se je tudi ugodno odra- zilo v finančnih _ skladih podj.e- t-a. Sedaj ?e pri »Petovil«" pri- pravljajo na je!«enski ndkitn po- vrtnine za konzer\'-:ranie. Odku- pili bodo okrog 70 vagonov tx>- vrtnin. TEDNIK - pefek. iS. avenMa lOfi? Nekatera vprašanja mladih v ormoški občini INTERVJU S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS ORMOŽ TOVARIŠEM FRANCEM POLICEM Mladina predstavlja zelo po- memben del naše družbe, ne le številčno, ampak v smislu ti- stega, kar družbena skupnost kot celota pomeni. In koliko je resnično mladina pomemben del družbe? Kako na ta pomembni del družbe gledamo, ga vzgaja- mo in usmerjamo? Mnogokrat podzavestno ali zavestno površno razpravljamo o mladini, jo enostransko oce- njujemo, primerjamo jo z mla- dino v preteklosti, jo hvalimo in grajamo itd. To kaže, da je bil v naši pre- teklosti in deloma v sedanjosti način političnega dela z mladi- no dostikrat ne samo enostran- ski, ampak ta, ki ga je kot de- javnik tega razvoja nekako okrnil oziroma mu ni dal mož- nosti, da bi se kot posameznik in kot človek organiziral v naj- različnejših mladinskih in dru- gih organizacijah, v delovnem procesu itd. Metode političnega dela, kot se danes izvajajo, nesporno ni- so preveč v skladu z nalogami, ki nam jih postavlja naš razvoj. Samo s površnimi razpravami z nekimi vtisi se jih verjetno ne da izdelati. Nove oblike politič- nega dela med mladino bi mo- rale temeljiti na socioloških, na družbenopolitičnih razpravah, ki bi morale nakazovati še druge F>oti tako imenovanega politič- nega in ideološkega dela med mladino. Navedli smo le nekaj vpra- šanj, ki so sedaj ob razpravah o spremembah in dopolnitvah statuta in programa ZMJ, o pri- pravah na bližnji kongres ZMJ, še posebno aktualna. In kako je z delovanjem mla- škem področju? Na vprašanja odgovarja pred- sednik občinskega komiteja Zve- ze mladine Slovenije Ormož Franc Polič. — S kakšnimi problemi se sre- čuje vaš komite — spremembe v delovanju mladinskih organizacij, nova vloga komiteja...? Večletne izkušnje nam nare- kujejo izredno preučevanje in angažiranje na tista področja dela z mladino, ki so najbolj za- jeta v rvezi z novim načinom delovanja ZMS. To je ena od glavnih nalog občinskega komi- teja pred kongresom Zveze mla- dine Jugoslavije. Največ težav imamo s čestim odhajanjem mladih iz ormoške občine, kar postavlja pred ko- mite izredno odgovorno nalogo, saj ostane le nekaj članov ko- miteja, ki so bili izvoljeni na zadnji konferenci, na svojih dolžnostih. Vzrokov za to sta- nje je več. Na odhajanje nala- dine iz Ormoža vpliva pred- vsem fluktuacija delovne sile (industrijs/ko nerazvito področ- je) in vedno manj možnosti za- poslovanja na tem področju. V zvezi z bližnjo konferenco ObK in kongresom ZMJ pri- pravlja občinski komite razgo- vore, kot npr. z gojenci pred- vojaške vzgoje in z mladimi iz delovnih kolektivov. V teh raz- govorih smo se usmerili pred- vsem na vprašanja vključeva- nja mladih na vsa področja sa- moupravljanja ter s tem v zvezi sodelovanje mladih pri razreše- vanju bistvenih vprašanj v ko- muni. Komite si prizadeva, da bi se dokončno uredilo letno kopali- (Nadaljevanje na 4. strani) KAKO BO S PRODAJO? (Nadaljevanje s 1. strani) ga bomo uvozili iz Srbije po 120 S din za kilogram, ki bo največ za predelavo. Odkup živine Pri odkupu živine nimamo večjih težav, razen te, da trg zahteva kvalitetno pitano živi- no, ki nam je primanjkuje. Ce- lo 80 procentov odkupne živine pride nedovoljno pitane v pro- dajo in ji manjka »finiš« v pi- tanju (zadnji mesec dobrega pitanja, predvsem z umetnimi krmili). Ta živina se proda po nižji ceni v škodo kmetu in na- šemu podjetju. Kmetovalci bi morali posvetiti več pozornosti kvalitetnemu krmljenju živine, saj v naiših poslovalnicah lahko dobijo krmila in nasvete. Tako bodo lahko dopitali pogodbeno živino in lastno. Izdatke za kr- mila, ki bi jih pokrmili v fini- šu, bi z lahkoto povrnili z draž- je prodano živino. Tudi teleta kmetovalci proda- jo mnogo prelahka. V odkup bi morali pripeljati vsaj 100 kg težka. Le s takimi lahko konku- riramo na tržišču, ki je zainte- resirano za dobre križance (si- mentalce, ...). Pri slabših tele- tih se predvideva padec cene. S prodajo svinj (bekonov) imamo prav tako težave le gle- de na kvaliteto. Od kmetoval- cev lahko odkupujemo večji del le mastne svinje, katerih na tržišču trenutno ne moremo ta- ko lahko prodati. Tovrstne svi- nje nudijo v Srbiji danes že po 480 S din za kg. Tudi pri svi- njereji bi morali vso pozornost posvetiti končnemu pitanju. Do- sti več bi lahko vzredili svinj za izvoz. Nezadostno krmljenje v finišu nas najbolj prizadene. Kooperanti, ki bi želeli pitati živino, se lahko obrnejo na na- še poslovalnice, ki jim bodo na- bavile živino. Povgoje in izglede za prodajo pridelkov na ormoškem, ljutomer- skem in slovenjebistriškem^ ob- močju bomo opisali prihodnjič. Porast zaposlenosti v juliju (Nadaljevanje z 2. strani) Posledice tega stanja se že da- nes kažejo, bodisi pri na- raščanju deviantnih pojavov med mladino, bodisi kot mno- žična I apolitičnost posameznih skupin mladoletnikov. Cilji re- forme pa so povsem nasprotni takemu obravnavanju tako za- poslovanja mladine kot njene vloge v naši družbi. Problem zaposlovanja nekvalificirane delevne sile In številčni prikaz gibanja zajioslenosti Junija letos je bilo v ljuto- merski občini 3689 zaposlenih; v juliju je narasla zaposlenost za 11 ljudi, medtem ko jih je v tujini iz ljutomerske občine zaposlenih 520 (predvsem v Av- striji, Švici, ZR Nemčiji idr.). Junija 1966 je bilo v občini 185 brezposelnih, od teh 9 kva- lificiranih delavcev, 5 polkva- lificiranih, 154 nekvalificiranih, 10 z nižjo ter 7 z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Junija le- tos je bilo 166 brezposelnih, od teh 26 kvalificiranih, 6 polkva- lificiranih in 111 nekvalificira- nih delavcev, 15 z nižjo ter 8 z višjo, visoko in srednjo izobraz- bo. Julija 1966 je bilo 187 brez- poselnih, od teh 9 kvalificira- nih, 5 polkvalificiranih in 156 nekvalificiranih delavcev, 9 z nižjo ter 8 z višjo, srednjo in visoko izobrazbo. Julija 1967 je bilo 167 brezposelnih, od teh 24 kvalificiranih, 6 polkvalificira- nih in 115 nekvalificirainih, 15 z nižjo ter 7 z višjo, visoko in srednjo izobrazbo. Prijavljena prosta delov- na mesta Delovne organizacije v ljuto- merski občini so v prvih mese- cih letošnjega leta prijavljale relativno malo prostih delovnih mest. Prijave pa so se kasneje povečale, ker so delovne orga- nizacije pretežno iskale sezon- sko delovno silo. V januarju letos je bUo skup- no prijavljenih 17 prostih de- lovnih mest, v februarju 64, v marcu 108 (20 kvalificiranih, 2 priučena, 81 nekvalificiranih, 5 z visoko, višjo ali srednjo iz- obrazbo), v aprilu 113 (7 kvali- ficiranih, 3 priučeni, 95 nekvali- ficiranih in 8 z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo), v maju 55, v juniju 16 in v juliju letos skupno 22, od teh 2 kvalifici- rana, 9 priučenih in 7 nekvali- ficiranih ter 4 prosta delovna mesta z visoko, višjo ali sred- njo izobrazbo. Za julij letos so prosta de- lovna mesta prijavile na izpo- stavi zavoda za zaposlovanje v Ljutomeru naslednje delovne organizacije: vinogradniško ži- vinorejski kombinat Ljutomer 15, od teh 2 mesti za delavca z visoko ali višjo izobrazbo, 1 s srednjo, 1 mesto za kvalificira- nega delavca, 9 za polkvalifi- ciranega in 2 za nekvalificira- nega delavca; Indopol Ljutomer 1 mesto za delavca s srednjo izobrazbo, Imgrad Ljutomer 5 nekvalificiranih delavcev, Elek- tro Maribor, delovna enota Ljutomer, 1 kvalificiranega in Tehnostroj Ljutomer prav tako 1 prosto delovno mesto za kva- lificiranega delavca. Problem zaposlovanja mladine in žena Kljub temu da se je zaposle- nost v Ljutomeru v juliju letos relativno povečala, pa v nasled- njih mesecih, posebno takrat, ko bo spet nastopilo vprašanje zaposlovanja sezonske delovne sile, lahko računamo na pove- čanje števila brezposelnih, saj je v juliju narasla zaposlenost predvsem zaradi začasne zapo- slitve sezoncev oziroma nekva- lificirane delovne sile. Največji problem pri zaposlo- vanju nastopa pri mladini, ki je končala strokovne šole, za katere delovne organizacije ni- majo prostih delovnih mest. Strokovne šole (center za bla- govni promet itd.) so sprejemale večje število učencev, kot pa jih gosp>odarske organizacije v lju- tomerski občini potrebujejo. To pa je vsekakor pozitivno s stra- ni strokovnih šol, ker se vsak izučen delavec mnogo laže za- posli tako doma kot v tujini. V zadnjem času je vedno te- že zaposliti invalide, ki bi lah- ko opravljali lažja dela, ter že- ne. Mladina, invalidi in žene predstavljajo največjo katego- rijo brezposelnih. Vloga zavoda za Zaposlovanje Zavod si po svojih možnostih prizadeva, da bi našel zaposli- tev brezposelnim tudi v tujini, da bi se naši delavci organizi- rano zaposlovali predvsem v Avstriji in Švici. Mladini nudi pomoč pri poklicnem usmerja- nju, predvsem pri psihološkem, sociološkem in drugem stro- kovnem usmerjanju. V teku je raziskava, ki jo za- vod skupno z ekonomskim cen- trom v Mariboru pripravlja za področje severne Slovenije, to je o ekonomskem razvoju se- verne Slovenije in ob tem mož- nosti zaposlovanja v naslednjih letih v teh krajih in kakšni po- klici bodo najpotrebnejši. Finančno sodeluje tudi pri štipendiranju talentiranih učen- cev iz materialno šibkih družin, pri strokovni pomoči delavcev, pri prekvalifikaciji delavcev itd. Problemi Da bi zavod za zaposlovanje mogel uspešneje delovati, bi moral biti most med delovno organizacijo in šolo. Toda na eni strani posvečajo šole poklic- nemu usmerjanju učencev vse premalo pozornosti, saj v več primerih ovirajo delo zavoda v poklicnem usmerjanju mladine, na drugi strani pa večina de- lovnih organizacij nima ureje- nih kadrovskih vprašanj ter za- radi tega rešujejo kadrovsko problematiko mimo zavoda za zaposlovanje. Problem zaposlovanja ni sa- mo strokovno, ampak tudi poli- tično vprašanje. Kot tako pa bi s ? moralo reševati skupno z vse- mi družbenopolitičnimi in stro- kovnimli dejavniki Doslej neke skupne poti pri reševanju tako perečega problema ni bilo ču- titi. Zato pa tuiii zavod za za- p>oslovanje v polni m^ri ne more odigravati svoje vloge. -pp LETO AKCIJ KRAJEVNIH SrJPNOSTI Ljutomer 8 konkurenco med privatnim in družbenim gostinstvom so zadovoljni. Morali bi asfaltirati stran&ke ulice, preurediti odpr- to T zaprto kanalizacijo in do- končno zgraditi vodovod. Mož- nosti za razvoj turizma niso v polni meri izkoriščene. Stano- vanjsko-komunalno podjetje si T olrvini svojih možnosti priza- deva za čim lepšo ureditev me- sta. V razgovoru so sodelovali: FRANC FISER. predsednik kra- .ievne skupnosti, FRANC STANJKO, predsednik Turistič- nega društva Liutomer. KOLO- MAN HORVAT, sekretar OO ZK pri krajevni skupnosti Lju- tomer, in VLADO FERENC, di- rektor Stanovanjsko-komunal- nega podjetja Ljutomer. Komunalni problemi Na zadnjem posvetovanju di- rektorjev gospodarskih organi- zacij in predstavnikov občin- ske skupščine Ljutomer, ki je bilo 19. junija v Železnih dve- rih pri Ljutomeru, so se dogo- vorili, da bi do konca t. leta dokončali gradnjo vodovoda v Ljuitomeru. Doslej so gospodar- ske organizacije m občinska skupščma vložile 180 milijonov starih din. Za ureditev vodo- vodnega omrežja t)odo še po- trebovali 100 milijonov starih din, ker je še potrebno zgraditi 2 km glavnega vodovodnega omrežja ter nabaviti nove čr- palke. Crpalnica je 6 km odda- ljena od Ljutomera, ki jo pa sestavlja manjše črpalkn. Razen preureditve črpalnice bo še potrebno zgraditi večje vodne rezervoarje. Čeprav so vprašanje pitne vode v Ljutomeru že pred ne- kaj leti delno rešili, saj je bila voda v Ljutomeru prej vefikrat neuporabna in neprimerna za p>otrošnjo, včasih odpovejo čr- palke, zmanjka električne ener- gije in Ljutomer ostane brez vode. Dograditev vodovoda po- meni za Ljutomer investicijo št. 1. Ker kanalizacija ni popolno- ma urejena in ker Ljutomer le- ži ob vznožju gričevia — Slo- venskih goric, v večjih nalivih kanalizacija popolnoma odpove, kar povzroča manjše ali večje poplave. Regulacija Sčavnice je (pred dvemi leti) je za sam Ljutomer neprecenljive vrednosti, čeprav še ni v celoti izvedena. Pred re- gulacijo je bil Liutomer ob več- jih nalivih skoraj v celoti po- plav'"! i en. Razen Glavnega trga. Ormoške in Prešernove ulice, koder vodi tlakovana cesta, ceste v ostalem delu mesta niso urejene, saj so ob leoih dneh polne prahu, ob nalivih pa blatne. Prav zaradi tega bi morali ceste v letnem času stalno polivati, sal v ve- trovnem vremenu nikjer v me- stih ne man lika prahu. Za 7!?raditev mrtvašnice na nrvVor^liš^M. bi nujno potrebo- vali 16 milijonov starih din. vendar so doslej na žiro raču- nu krajevne skupnosti zbrali le 4 milijone starih din. Mrtvaš- nica bi bila za Ljutomer nujno potrebna. Z avtobusnimi zvezami so zadovoljni, toda delovni čas ljutomerskih gostiln, ki so naj- bližje avtobusni postaji, se za- čne komaj ob 7. uri, mnogi do- mači in tuji potniki pa bi se ra- di pred potovanjem okrepčali. Veliko stvari je še potrebno urediti Toda krajevna skupnost ima premalo denarja, saj se vprašanje denarja pojavlja ob vsakem koraku, še posebno pa ob komunalnih vprašanjih. Turizem in gostinstvo Pri razvoju turizma bi se mo- rali oslanjati predvsem na ohranjanje tipičnosti ljutomer- ske pokrajine. Vino in konjski šport so ponesli sloves Ljuto- mera tudi izven meja. Pri konj- skem športu predvsem pogre- šajo poleg gojenja kasaškega konjskega športa tudi jahalni šport, ki za domače in tuje lju- bitelje konjskega športa posta- ja vedno bolj zanimiv. Gostilne družbenega kot pri- vatnega sektorja so dobro opre- mljene. Pri obeh pa se pogreša postrežba s pristnim naravnim »Ljutomerčanom«. Pri urejanju mesta sodeluje- ta stanovanjsko-komunalno po- djetje in turistično društvo, predvsem, da bi na oknih sta- novanjskih hiš zacvet.ele rože, da bi bili parki očuvani, da bi na pločnikih in cestah bilo manj smeti. Pri letnem kopališču bi bilo potrebno bolje očistiti dno ko- pališča in urediti okolico, ki je zelo privlačna. Turist biro Ljutomer si pri- zadeva, da bi tudi občani orga- nizirali najrazličnejše idete v tujino. Suvenire, ki so nekoč predstavljali pomembno izvoz- no blago, pa je trenutno (ver- jetno zaradi velikosti in nepri- vlačnosti) zelo težko prodati. Trgovina V Ljiutomeru je samo eno tr- govsko podjetje — »Vesna« Ljutomer. V zadnjem času se med občani pojavlja potreba po boljši opremljenosti trgovin. Trgovine niso založene z materi- alom, ki ga potrošniki večkrat nujno potrebujejo (v zadnjem času se to stanje izboljšuje). Potrošniki tudi večkrat niso prijazno postrežem. Zaželeno bi bdlo, da bi v dogledinem času v Ljutomeru zgradili večjo hlar govnico, ki bi bila založena tako z industrijskim kot s prehramibenim materia- lom. (V načrtu je gradnja terialom. (V načrtu je gradnja Supermarketa skupno z uredit- vijo avtobusne postaje na Or- moški cesti). Gimnazija Pred štirimi leti so v mestu odprli gimnazijo »Frana Miklo- šiča«, ki je letos dala prve ma- turante. Tako vprašanje gimna- zije kot šolstva v občini bi bilo potrebno urediti v skladu s po- trebami. Starši so že Yečkrat ugodno ocenili pomen gimnazi- je, ki ima v nerazvitih predelih se poseben pomen. Zdravstvo s pridobitvijo novega zdrav- stvenega doma in potrebnega strokovnega kadra se je paci- entom omogočila potrebna ne- ga in zdravljenje. Pri integra- ciji zdravstvenih domov pa ob- čani želijo, da bi se ta izvršila v prvi vrsti v smislu večje za- ščite zavarovancev. Krajevma skupnost ima zelo velike naloge, ki pa jih na raz- nih področjih ne more izpolnje- vati, ker primanjkujejo finanč- na sredstva. Dotacija občinske skupščine v višini 200 tisoč sU- rih dinarjev pa zadostil je le za najnujnejše potrebe ljutomer- ske krajevne skupnosti. -PP Člani ZB v Ivanjkovcih so se 6. avgusta poveselilj na družabnem večeru, ki ga je orga- niziral tajnik Švaljek. Bil je prijeten večer. ^ Foto: Koal. Lahoncd Zakaj tako? v zadnjih letih so Ptujčani mar- sikaj storili, da bi olepšali svoje mesto. To je tudt pravilno in lepo, ne glede na to, če to delajo zaradi svojega lastnega užitka ali pa za- to, da bi se v Ptuju turisti ali drugi obiskovalci mesta čim bolje počutili. Na mnogih mestnih hi- šah je med okni vse polno cvet- lic, ptujski park je morda lepši, kot je bil nekdaj, čeprav ga je cesta razdelila nn dva dela, ceste tudi v redu čistiio, čeprav hi se lahko pritožili, da je v mestu vse premalo košaric za odpadke. Eden od nerešenih problemov pa je vsekakor javno stranišče v Bezja- kovi ulici. Ne zato, ker bi bilo na neprimernem prostoru ali pa za- radi slabih sanitarij. Problem je čas, kdaj je odprto. Komu je v v glavnem namenjeno? Tujcem, turistom, branjevkam? Kdaj je odprto? Samo dopoldne, popoldne pa se (kot kakšna pisarna) zapre. Precej nenavaden način, ki ga v drugih mestih kaj težko zasledi- mo. Tudi v nedeljo je zaprto. To mogoče še ne bi bilo najhuje, če ne bi ljudje zato svoje potrebe opravili kar na stopnicah in pre- hodu iz BezJakove ulice na Slo- venski trg. Popoldne in ob nede- ljah se potem širijo po vsej oko- lici »prijetne« dišave. S tem so najbolj »navdušeni« prebivalci so- sednih hiš, pa tudi turist, ki »za- ide« ob ogledovanju spomenikov na cerkvi, ni manj ogorčeru Da, že pričakujem odgovor. V nedeljo in ob popoldnevih javni WC ni rentabilen! Ali moramo res pri nas v vsem iskati samo dobi- ček? Mislim, da so tudi stvari, kjer je treba od tega načela od- stopiti, dč. Mlinar ne melje za nas Kmetovalci s Polenšaka in iz okoliških vasi smo več let vozili svoje žito v zamenjavo za moko v mlin Antona Stanjka v Juršin- cih. Tudi letos smo se s polnimi vozovi vreč pojavili pred njego- vim mlinom med interesenti iz drugih okoliških vasi. Ko smo po dolgem čakanju prišli na vrsto za zamenjavo, nam je mlinar na kratko povedal, da mi s Polenšaka nismo njegove stranke in da nam ne bo zamenjal žita. Žito smo, kot je omenjeno, dol- ga leta zamenjavali v tem mlinu in smo bili vedno dobrodošli in solidno postrežem. Zakaj nas je torej sedaj mlinar izločil? Ali je naše žito manj vredno?. Mlinar bi naj na Polenšaku jav- no razglasil, da za nas ne bo mlell Tako bi ostalo brez nejevo- lje vseh tistih, ki so se morali vrniti s polnimi vrečami žita na svoje domove. Prizadeti s Polenšaka Vesti iz Ormoža ^ v nedeljo, 13. avgusta, se je ob 14.30 na cesti 1/3 v Trgovišču pri Ormožu pripetila prometna nesre- ča osebnemu avtomobilu, ki ga je upravljal Anton Kegel iz Kupe- tinec pri Vidmu ob Sčavnici. Voznik se je peljal iz Maribora proti Ormožu. V preglednem de- snem ovinku pred vasjo Trgovi- šče ga je zaradi neprimerne hi- trosti začelo zanašati na levo stran cestišča. Zaradi tega je ze- lo zavil v desno stran, nato pa ponovno na levo, nakar ga je za- neslo preko bankine v obcestni jarek, kjer je po dveh obratih vozilo obležalo na desnem boku. Pri preizkusu z alkoskopom so ugotovili, da voznik ni bil vinjen. Materialna ško-da na vozilu, ki je nastala pri nesreči, znaša okrog 4000 N din. Telesnih poškodb ni bilo. Novi most čez Dravo pri Ormo- žu bo verjetno končan drugo le- to. Ker so stari most podrli, pre- važajo potnike z ene na drugo stran Drave s čolnom, ki je pri- pet na zelo slabo jekleno vrv. V preteklih dnevih so s hrvaške strani prepeljali dnevno tudi do 1000 oseb, predvsem nabiralce hmelja, ki so potem iz Ormoža nadaljevali pot z vlakom v Sa- vinjsko dolino in druge hmeljar- ske kraje v Sloveniji. Zaradi slabe zaščite pri prevozu, saj je sredi Drave močan vrtinec, ki pri prevozu čoln za nekaj časa ustavi, in slabe vrvi, se potmki zelo pritožujejo. Kdo bi odgovar- jal za morebitno nesrečo, če bi se vrv utrgala? Morda cestno podjetie, ki prevaža potnike, ali pa,..? -p Reorganizacija ZK občine Slovenska Bistrica (Nadaljevanje s 1. strani) s 27 člani, oddelkom v Slov. Bi- strici in oddelkom v Oplotnici. Organizacijo ZK naj bi imel tudi KK KZ Slov. Bistrica s 27 člani. Pri nekaterih delovnih organi- zacijah pa organizacij ZK ne bo. Za te delovne organizacije naj bi se formirali aktivi ZK pri ustrez- nih krajevnih organizacijah. Takš- ni aktivi bi bili v obratu Kolo- niale iz Maribora, obratih LIP in obratu INGMAG. — KJE PREDVIDEVATE KRA- JEVNE ORGANIZACIJE? Krajevne organizacije ZK pred- videvamo v tistih krajih in mest- nih predelih, kjer živi večje šte- vilo komunistov in kjer krajev- na skupnost oziroma del mesta predstavlja zaokroženo celoto. Od dosedanjih osmih terenskih in va- ških organizacij predlagamo le Pet krajevnih organizacij ZK, in sicer v Slov. Bistrici s 78 člani. Inia naj oddelek v Smartnem na Pohorju. Aktive naj ima v To- varni olja v Slov. Bistrici in Gra- nitu. V enem aktivu naj bodo Združeni komunisti v trgovini in gostinstvu, v drugem pa komu- nisti iz obratov LIP. Organizacija ZK naj bo tudi v Zgornji Bistrici z 68 člani, v Oplotnici s 30 člani, z aktivom v INGMAG, v Poljčanah s 76 čla- ni, z oddelkom v Makolah in ak- tivom komunistov v trgovini in gostinstvu s tega področja, in v Pragerskem s 50 člani, ki naj bi imela aktiv v Opekarni Prager- sko, na železniški postaji Prager- sko in Poljčane in oddelek v Sp. Polskavi. Navedeno število članov ''irajev- ne organizacije ZK predstavlja organizacijo v ožjem smislu. — AKTIVI ZK? V okviru občinske organizacije ZK delujejo tudi aktivi ZK. Lah- ko se ustanavljajo stalni ali ob- časni aktivi. Stalni aktivi občin- ske konference ZK bi naj bili na- slednji: aktiv komunistov pro- svetnih delavcev, aktiv komuni- stov miličnikov, aktiv komunistov v občinski upravi in na sodišču, aktiv komunistov v zdravstvu in nju in aktiv komunistov odbor- nistov v kulturnem udejstvova- socialnem skrbstvu, aktiv komu- nikov občinske skupščine. Občasni aktivi komunistov se skličejo po potrebi. Na septembrski seji bomo mo- rali dokončno ukrepati glede re- organizacije ZK v občini. Z re- organizacijo smo izgubili že pre- cej časa. Z. R. Stran 4 TEDNIK — petek, 18. avgusta 196? Stran 4 Odprli smo spominsko sobo heroja Lacka v Lackovi domačiji v Novi vasi št. 33 pri Ptuju je odprl pokrajinski muzej v Ptuju v nedeljo, 6. avgusta 1.1., ob 8. uri spominsko sobo heroja Jo- žeta Lacka ob občinskem praz- niku in v spomin na heroja, ki je pred 25 leti podlegel trpin- čenju okupatorja v ptujskih za- porih. V spominski sobi nam foto- grafije in dokumenti prikažejo nekaj drobcev iz življenja Jo- žeta Lacka, ki se je bojeval za novo družbo, za socialno in na- cionalno osvoboditev našega naroda. Čeprav 30 fotografij in dokumentov pove le nekaj naj- važnejših dogodkov iz revolu- cionarne Lackove poti, je ure- ditev sobe nekaj dragocenega, saj bo obiskovalcem Lackove domačije povedala mnogo več, kakor dos ej spominska plošča na njegovi hiši. Naj ob 25. obletnici Lackove smrti obudimo spomin na kmeta, borca za delavske in kmečke pravice, za pravice na- roda. Rodil se je 17. novembra 1894 v kmečki hiši v Kicarju v Slo- venskih goricah v bajtarski družini. Oče in mati sta hodila na dnino. Imel je 3 leta, sta- rejšo sestro iMarijo, ki je umr- la, ko je bilo Jožetu 15 let. V tistih letih je Jože hodil s star- ši na dnino. Ko je izbruhnila L svetovna vojna, je moral k vojakom. Služil je na italijanski fronti in prišel v vojno ujet- ništvo. Domov se je vrnil leta 1921 in se še tisto leto poročil z Jožefo Kranjc v Novo vas pri Ptuju. Jožefa je po stricu podedovala okrog 10 ha veliko posestvo. Korenine Lackovega politič- nega delovanja pod vplivom Komunistične partije segajo v leto 1928. Tedaj se je sprijate- Ijil z Leopoldom Vodom, mi- zarjem, ki je bil sekretar ko- munistične celice v železniških delavnicah. Voda je bil štiri leta starejši od Lacka, razgledan mož in ko- renit v komunističnem prepri- čanju, povezan z revolucionar- jem dr. J. Potrčem iz Janežo- vec pri Ptuju. Navdušen nad idejo komu- nizma, ki bo s sveta zbrisala zatiranje ljudi in narodov, je Lacko leta 1932 prisegel, da bo zvesto izpolnjeval naloge, ki mu jih bo zaupala partij,a. Ni- koli ni svoje prisege prelomil. Med kmečkim proletariatom je širil napredno politično mi- sel, je razkrinkaval fašizem. Že leta 1935 je pozival v Ljud- sko fronto, leta 1938 je bil pri volitvah v državni zbor kandi- dat za ptujski okoliš na Mač- kovi opozicijski listi. Veliko je hodil in agitiral za opozicijo, ki se je zavzemala za nacionalne svoboščine. V letih, ko je izha- jala Ljudska pravica, je širil list med kmečkim proletaria- tom. Povezal se je tud' z Zvezo kmečkih fantov in deklet in napredno vplival na mladi kmečki rod. Rad je zahajal na sedež delavskega društva Svo- boda in od leta 1936 na sedež Vzajemnosti v Ptuju, da je tam navezoval stike s komunisti iz delavskih vrst. Njegov dom v Novi vasi je bil široko odprt preganjanim komunistom. Tu se je leta 1935 mudil funkcionar Komunistične partije Srdan Priča, leta 1936 pa sta bila Lackova gosta Ot- mar Kreačič in Rudi Simuno- vič, tedaj namenjena v špan- sko republikansko armado. Tu- di ptujski delavci, namenjeni v Španijo, so se pred odhodom iz domovine zadrževali nekaj dni pri Lacku. Zvezanega Jožeta Lacka razkazuje.jo pred vhodom v gestapovsko pisarno Leta 1936 je bila na njego- vem domu mladinska skojev- ska konferenca. Zbrali so se delegati iz Ptuja, Maribora in Ljubljane. Lacko je veliko prispeval za Rdečo pomoč, posebno ob ve- likih stavkah na Štajerskem. Njegova žena Jožefa mu je pri tem delu pomagala. Na Lackovem domu so se shajali komunisti dr. Potrč, Voda, Franc Kramberger, Miha Anžel, Franc Peršon, Mirko Ko- želj, Mirko Centrih, Rudi Ilec, v zadnjih letih pred vojno pa še Franc Rajšp in Zvonko Sa- gadin. Lacka so obiskali tudi neka- teri vodilni slovenski komuni- sti kakor Boris Kidrič in Franc Leskošek iz Ljubljane, Jože Marn iz Zagorja, Miloš Zidan- šek iz Maribora in drugi. Leta 1939 je bila pri Lacko- vih pokrajinska konferenca ko- munistične partije za maribor- sko, ptujsko in prekmursko okrožje, ki jo je vodil Tone Tomšič. Okrog leta 1938 je pridobil Lacko za komunizem prijate- lja Osojnika, načitanega kmeta iz Desenc, šest let mlajšega od sebe,_ in občinskega sluga v Ro- goznici Alojza Lavrenčiča. Oba sta veliko koristila napredne- mu gibanju in se izkazala po- sebno med vojno. Osojnik, ki je bil partizanski komandir in komisar, je padel že leta 1942, Leta 1939 se je mudil pri Lacku meseca oktobra Ivan Kreft. Poslal ga je CK KPS, da bi podpisal proglas ZDLS z na- slovom: Kaj hočemo. Proglas je klical v boj za politične svo boščine, za kulturno osamosvo jitev slovenskega naroda, zs samoupravo občin, za razvoj zadružništva, za agrarno refor- mo, za boljše življenjske raz- mere. Po izidu proglasa je začela oblast Lacka p-pganjati. Zaprli so ga za 12 dni v ptujske za- pore. Na konferenci v Medlogu pri Celju 31. 12. 1939 so posebej pohvalili revolucionarno delo Jožeta Lacka. Na konferenci v Zalogu leta 1940 so sprejeli dva člana ptujskega okrožnega ko- miteja, Lacka in dr. Potrča, v CK KPS. Leta 1940 je zbiral Lacko podpisnike za društvo prijate- jev Sovjetske zveze zavedajoč se velikega oomena tega prija- teljstva ob rastoči nevarnosti nacizma. Po novem letu 1941 je dobil poziv na orožne vaje, toda po- slali so ga z drugimi ptujskimi komunisti v koncentracijsko taborišče Medurečje v Srbiji. Tam se je seznanil s komunisti iz vse Jugoslaviie in se v skup- nih razgovorih poglabljal v te- orijo marksizma in leninizma. Po izbruhu vojne med Jugo- slavijo in Nemčijo ga vidimo 7. aprila 1941 med ptuiskimi dobrovoljci, ki so krenili z Brega pri Ptuju proti Rogaški Slatini in dalje v Novo mesto, kjer je doživel kapitulacijo ju- goslovanske vojske. Lacko se je vrnil v Ptuj s komunistom, mizarskim pomočnikom Fran- com Peršonom, po skritih po- teh, da bi ju Nemci ne prijeli. Že maja je bil med organiza- torji OF. Junija so imeli sesta- nek na prostem v Novi vasi znani ptujski komunisti, da so se domenili za delo v OF, ki ga je pripravil Lacko. Veliko izjav o sestankih OF, ki jih je vodil Lacko leta 1941 po Slo- venskih goricah, Ptujskem in Dravskem polju in Halozah, hrani ptujski muzej. Povsod je vneto pozival k uporu proti okupatorju in dajal naloge za sabotažo proti osvajalcu, za zbiranje orožja, hrane in oble- ke za partizane. Novembra 1941 je moral v ilegalo, ker so ga Nemci iskali (Konec na 5. strani) LJUTOMERSKI KUL- TURNI PROBLEMI Nadaljevanje in konec inter- vjuja Franca Stebiha iz prejšnje številke. V letu 1968 bo ljutomerska matična knjižnica proslavila lOO- letnico svojega delovanja, ob- enem pa se že pripravljamo na 100. obletnico I. slovenskega ta- bora. Ta proslava mora zaradi svojega pomena za vse Slovence dobiti republiško obeležje. Potrebno je povedati, da so na I. slovenskem taboru nasto- pali čitalniški zbori, ob 100. obletnici pa ob toliko zboljša- nih pogojih, ko je dejansko sko- zi ljudsko revolucijo uresničeno vse tisto, kar je bilo na I. slo- venskem taboru postavljeno kot programsko načelo, pa skoraj ne bomo v moči organizirati množičnega nastopa odraslih pevskih zborov, ker smo to zvrst dejavnosti v preteklih nekaj letih zanemarjali. To je le del okvirnega pro- grama, ki je že delno realiziran. Ce kdo bežno presoja naš pred- videni program prireditev, bi lahko dejal, da imamo ob pro- slavljanju neštetih jubilejev oči preveč uprte nazaj v preteklost. Vendar moram reči, da ni tako. Na eni strani je nujno, da iz zakladnice preteklosti jemljemo vse tisto, kar je pozitivno in kar lahko služi kot osnova za našo dejavnost v sedanjih družbenih pogojih, na drugi strani pa ob takih priložnostih dokazujemo, do kakšne stopnje kulturnega razvoja smo že prišli in tako merimo svoje moči na tem druž- beno važnem področju. Take in podobne prireditve naj bodo samo zunanja manife- stacija in rezultat sistematične- ga dela naših društev, ki mo- rajo v svojem vsakodnevnem ustvarjanju imeti pred seboj najvažnejši cilj — duhovno preobrazbo našega človeka. Za- vedati se moramo dejstva, da že danes, še bolj pa bodo v bodoče ustvarjalno vplivali na naš razvoj tisti delovni ljudje, ki svojo notranjost plemenitijo tudi s kulturno umetniškim ustvarjanjem in doživljanjem. * * * V razpravi o ljutomerskih kul- turnih problemih govori za Ted- nik predsednik društva -Svoboda- in direktor Glasbene šole »Slavka Osterca- Liutomer. AVGUST LO- PARNIK: Pomen In vlosra društva Svobo- da, kot institucije povezovanja na.irazlfeneiših kulturnih dejavno- sti v L.7utomeru — težave, proble- mi...? Mnenja sem. da so naši samo- upravljalci premalo kulturno raz- gledani, saj kulturne dobrine po uradnih statistikah v Sloveniii uživa presenetljivo ozek krog od- raslih prebivalcev. Med poglavit- nimi ovirami sta bržčas pomanj- kljiva estetska vzgoja, zaradi ka- tere se umetnostno neizobražen občan iz pretežno čustvenega in čutnega sveta težko prebiia do spoznanja, uživanja in vrednote- nja najvišjih kulturnih in drugih duhovnih vrednot. V Ljutomeru je npr. podjetje Tehnostroi odštelo nekaj starih milijonov za nogomet, kar pome- ni, da je imelo možnosti (ne samo Tehnostroj) vsaj delno podpreti ljutomersko kulturno dejavnost. Za pihalni orkester Svoboda, ki uživa sloves tudi izven naših me- ja, smo prosili podjetja za mini- malno pomoč, a odzvalo se jih je le nekaj. Vzroki za to stanje so globlji, saj segajo v problem osnovnošol- skega, srednješolskega in na splo- šno strokovnega izobraževanja, ki je vsekakor premalo povezano s iculturnim — estetskim. Dokler ne bomo enkrat za vselej razčistili z nezainteresiranostjo samouprav- Ijavcev, še posebno pa z absolut- no nezainteresiranostjo nekaterih občanov na odgovornih delovnih mestih za kulturna vprašanja, do takrat bodo samoupravni organi oz. občani zbledeli v trušču puh- lih popevk, nogometnih tekem itd., do takrat si večjega razcveta Iju- Avgust Loparnik tomerskega kulturnega življenja - ne moremo niti zamišljati. Smo pred 100. obletnico L slo- i venskega tabora, ki je bil 9. av- j gusta 1867 v Ljutomeru, ki je v | polni meri odražal takratno kul- ' turno življenje Ljutomera, na ka- i terem so nastopili mtešani pevski I zbori iz Ljutomera in okolice oz. i drugih krajev na Slovenskem, ki i pa ga sedaj v Ljutomeru trenutno < nimamo. i Zaradi tega smo naprosili delov- ne organizacije, da nam pomagajo , pri zbiranju kandidatov za meša- ] ni pevski zbor, vendar smo dobili le malo prijav, \ Ljutomerska inteligenca se vse i premalo vključuje v družbeno- : kulturne dejavnosti, ker se je verjetno za časa studiia enostran- sko usmerjala. Na eni ^trani go- drnjajo, češ da v Ljutomeru sploh ni nobenega kulturno-zabavncga življenja, na drugi «;trani pa sp ta- ko organizacijskih kot pomoči pri kulturnem ustvarjanju kulturno- prosvetnih organizacij in drugih kulturnih institucij v veliki meri otepajo, sai bi jih lahko na vsaki kulturni predstavi -prešteli na pr- ste«. POGOJI ZA PRIREJANJE REVIJ ANSAMBLOV GLASBENIH SOL Že pred leti sem si zamišljal, da bi v Ljutomeru podobno kot v Ko- stanjevici, kjer imajo nekak cen- ter za kiparstvo, ustanovili center za prirejanje revij glasbenih šol severovzhodne Slovenije, ker ima- mo za to potrebne pogoje. Toda s takimi željami nastopajo tudi ma- terialne zahteve, za katere pa v Ljutomeru, kjer smo dolgo časa mislili na nerazvito."?! občine, ni- «!mo bili preveč zahtevni. Zaradi tega nam je lahko danes v marsičem žal. ker vidimo, da so mnogokrat šla sredstva tja. kjer ni bilo najnujnejše. Investicije v človeka, v njegov duhovni in kul- turni razvoj ter v kulturne insti- tucije pa so dolgoročne investici- je in ene izmed najpomembnejših. Ker smo preveč navajeni kratko- ročnih investicij, se dolacTOčnih. še posebno investicij v vsesplošen kulturni razvoj človeka — ssmo- upravljavca. marsikaj zelo otepa- mo. Ljutomerska Svobc-da. bi kljub dosedanjim uspehom lahko še uspešneje delovala, če bi poleg navedenih problemov imela v svo- jih vrstah več strokovnega oz. sposobnega osebja. Poleg organizacije predstav pro- fesionalnih kulturnih ansamblov in posameznikov in lastnega kul- turnega ustvarjanja, smo v dogo- voru s poklicnim dramskim reži- serjem Petrom Malcem iz Ptuja, ki bi nam nudil strokovno "pomoč pri režijah dramskega ljutomer- skega ansambla. Na ta način bi se domači amaterski režiserji uspeš- neje razvijali. Vsekakor želimo, da bi se dose- danje medobčinsko kulturno sode- lovanjem med Ptujem, Ormožem, Ljutomerom in Radgono poglobilo, da bi lahko uspešneje reševali probleme, ki nastajajo na tem področju. "PP Nekatera vprašanja mladih (Nadaljevanje s 3. strani) šče v Ormožu, športna dvorana in s tem poživitev športne de- javnosti, za ustanovitev radijske postaje v Ormožu, s pomočjo katere bi lahko v večji meri in- formirali občinstvo, za materi- alno opremljenost vaških akti- vov, za športna in druga tekmo- vanja itd. Precej teh nalog smo že izvršili, nekaj pa jih imamo še pred sabo. V zadnjem času se je gledanje nekaterih starejših tovarišev, ki so menili, da je mladinska or- ganizacija s komitejem vred ne- kaj nepotrebnega, spričo dej- stev delno že spremenilo. Upa- mo, da bodo starejši tovariši prej ali slej morali spoznati, da gre v bistvu za njihove otroke in da so sami prav tako odgo- vorni za njihov družbeni in kul- turni razvoj. Vedno večji pro- blemi, ki se pojavljajo kot po- sledica nezaposlenosti ali kot posledica konservativnih ali na- zadnjaških spoznanj mladih, ki se prenašajo z razno »šund« li- teraturo, predstavljajo za komi- te nove napore pri njihovem razreševanju. Reševanje teh problemov pa je možno le ob sodelovanju konniteja s starši, ki so v bistvu najodgovornejši za moralni lik svojih otrok. — Problemi pri ideološkem de- lu z mladino? Idejno-politično delo izvaja komite po svoji komisiji, ki je v stalni povezavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizaci- jami ter z delavsko univerzo. Poudariti moram, da ima odlo- čilno vlogo pri ideološkem iz- obraževanju mladih prav de- lavska univerza s svojimi pre- davanji na terenu v obliki mla- dinskih E>olitičnih šol, šol za mlade kmetovalce in podobno. Prav na tem pKJdročju se po- javlja veliko problemov. V Or- možu razen osemletk nimamo nobene druge šole, v kateri bi mladi dobili svoj poklic. Zara- di tega se morajo naši dijaki voziti v Ptuj, Maribor ali Mur- (Konec na 6. strani) Odlomki iz življenja lieroja LXX Kveder je tako jasno in pre- pričljivo razgrnil svoj plan, da ni nihče vedel kaj pripomniti. Iz dni, ko je Tomaž poveljeval Glavnemu štabu NOV in POS, nam ohranjene naredbe. dopisi, okrožnice in ukazi pričajo o de- lu in dogodkih, ki so zavzemali Tomaževo življenje. Po svojem prihodu v Glavni štab se je nastanil v Rutečni va- si, kjer je bil sedež štaba od no- vem.bra 1944 pa do aprila 1945. Vas je oddaljena 2,5 km od že- lezniške postaje Semič in leži na njeni severnozahodni strani na slikoviti terasi, odkoder se vidi, kaku se pomika vlak kakor že- lezna kača po progi, ki vodi od Ljubljane proti Karlovcu. V vasi je bilo okrog 20 hiš in razni štabni oddelki: sodni, in- tendanca, veterinarski, sanitetni, kartograf general Karel Marčič, zaščitni bataljon, kuhinja, štab- ni kurirji, radiotelegrafisti. skla- dišča hrane, shramba koles, kro- jači in čevljarji. Po prvem Tomaževem nastopu pred člani štaba si je z načelni- kom štaba o?:ledal vse oddelke in se bolje pomenil o delu z na- čelniki oddelkov: s Franjo No- vak, načelnico sanitetnega oddel- ka, z majorjem Antem Novakom, Marjanom Simčičem, Venom Sa- vičem, Jančigajem, Alojzom Gr- ženirjem Mravljetom, Golobom, carjem. Borisom Cižmckom, in- Valentinčičem in drugimi. Vsi so opravljali odgovorna dela. Vsa- kemu je bilo zaupano pomembno delo vodja oddelkov: sodnega, propagandnega, personalnega, ob- veščevalnega, tehničnega. eko- nomskega, oddelka za zveze, za zaledje, za kadre. Vsi oddelki so morali delovati čimbolje. Z vo- jaškimi nalogami NOV in POS so se najbolj bavili operacijski, obveščevalni in oddelek za zve- ze. Operacijski oddelek je imel sekcijo za orožje, inženirsko in geodetsko sekcijo. Oddelek za zveze je imel splošno sekcijo, sekcijo za kurirske zveze, radio- telegrafsko in telefonsko sekcijo in referenta za delavnice. Tudi sanitetoi oddelek GS je bil z voj- sko tesno povezan, saj je skrbel za bolnice, za operativno vojsko, in POS. Oddelek je imel sekcijo za bolnike, za operativno vojsko, za epidemiologijo, farmacijo, zo- bozdravstvo in veterino. Najbolj je bil z oddelki pove- zan načelnik glavnega štaba in njegovi pomočniki, ki je koman- dantu poročal o delovanju od- delkov Ta pa je odrejal potreb- ne spremembe na podlagi štab- nih razgovorov. Tesno povezani s komandantom so bili šef admi- nistracije, oficir za zveze in ver- ski referent. Oficir za zveze Boris Cižmek- Bor je bil star Tomažev znanec. Spominjamo se ga iz bunkerja v Skalskih Cirkovcah v Mislinjski dolini, kjer je decembra 1942 in januarja 1943 \-zdrževal zvezo med ranjenim Tomažem, komisar- jem II. grupe odredov in štabom II. grupe odredov. Tomaž je cenil njegove vojaške sposobnosti. Z dr. Metodom Mikužem. verskim re- ferentom, in njegovim pomočni- kom Lampretom je sodeloval pri reševanju verskih vprašanj. Ko je Tomaž spoznal, kako iz- polnjujejo oddelki svoje naloge, sta izdala s komisarjem GS Ki- dričem po razgovoru z ožjimi člani Glavnega štaba in načelni- kom operacijskega oddelka 30. no- vembra 1944 odredbo, po kateri se operacijski oddelek preuredi v operativnega, ki ima le operativ- ne naloge. Od operativnega od- delka so se tako ločile sekcija za orožje, inženirska in geodetska sekcija. Ker je imel operacijski oddelek do tedaj tudi organiza- cijski odsek, je po novi odredbi postala ta sekcija samostojni or- ganizirani oddelek. Ta je imel odsek za organizacijo in finance, odsek za šolstvo in geodetski od- sek. Tomaž je predlagal članom sla- ba, da se GŠ razbremeni skrbi s skladiščem orožja. Njegov pred- log so osvojili, o čemer priča od- redba, napisana konec novembra 1944. V njej čitamo, da prevzame VII. korpus NOV in POS te eno- te od GS: skladišče municije z moštvom, tankovskj odred, oro- žarne, avtokolono in spuščališča na področju VII. korpusa. Od- redbo je podpisal sam koman- dant Dušan Kveder. V odredbi 10. decembra 1944 sta politični komisar Glavnega štaba Kidrič in komandant Kveder na- ročila enotam NOV in POS, da pošiljajo točna poročila z jasno formulacijo. Nujna, dopolnilna, poročila naj pošiljajo po radiu! Šefi obveščevalnih centrov mora- jo pošiljati redna dnevna poroči- la, redna dnevna poročila morajo pošiljati tudi šefi odsekov za zveze v korpusih. Štabi korpusov pa pošiljajo poročila mesečno. Odredba navaja še sedanje po- manjkljivosti dokumentov o bo- jih. Napisana je na šestih stra- neh. Na treh tipkanih straneh je na- tipkano navodilo (19. decembra 1944). v katerem naročata ko- mandant GSS Kveder m politični komisar Kidrič — postopek s primorskim osebjem in z objekti primorske pomorske industrije in prometa. Navodilo navaja, da bo pomorstvo, luke. služba, promet in ribarstvo po osvoboditvi pod nadzorstvom štaba I. pomorskega obalnega sektorja POS. ki je po- drejen štabu mornarice. V ta sek- tor spada slovenska obala. Ope- rativne enote, ki bodo sodelovale pri osvobajanju luk v Sloveniji, morajo preprečiti uničevanje lu- ških objektov. Tomaž je bil tesno povezan s svojim namestnikom Jakom Av- šičem, generalom, ki je imel zelo široko tehnično in praktično vo- jaško znanje, saj je bil že v sta- ri Jugoslaviji cenjen po svojem strokovnem znanju kot oficir ju- goslovanske vojske. Da bi teklo delo v štabu čim- bolje, je Tomaž presodil tudi spo- sobnost vodij oddelkov in jih sku- šal bolje razporediti, kakor tudi komandante in komisarje voja- ških enot. Od zadnjega novem- bra pa do konca decembra 1944 sta komandant Kveder in komi- sar Kidrič podpisovala odreabe o imenovanju novih načelnikov in šefov oddelkov v štabu in ko- mandantov y vojski. Imenovan je bil nov načelnik štaba VII. kor- pusa, komandanti in načelniki v štabu XXX. divizije IX. korpusa in v XXXI. diviziji IX. korpusa, komandant 9 ND brigade, koman- dant IV. operativne cone in ko- mandant XIV. brigade. 16. decembra 1944 je Kveder podpisal odredbo o ustanovitvi italijanske brigade FONTANOT in o in>enovanju štaba te briga- de, kjer je bil načelnik Slovenec Lado Krašovec. drugi pa Italija- ni. Priključili so jo XVIII. divi- ziji. Tomažu so v Glavnem štabu potekale ure spet v neprestanem delu. Od zgodnjega jutra do poz- nega večera je pisal in sprejemal poročila in depeše. Vsak dan se je sestajal z ožjimi člani GS. da je z njimi reševal potrebne nalo- ge. Pogosto je zdel nad zemljevi- di Evrope, Jugoslavije in Sloveni- je. Radijska Doročila so oznanja- la nove nemške poraze. Nemci so poskušali decembra na vzhodni fronti z ofenzivo. V armado so pritegnili tudi otroke med 15 in 18, letom in može med 50. in 60. letom. Hitler je dal na kocko vse. da bi ofenziva uspela, toda ^'=e ie bi]n zaman. V <>loveniii ^o se spopadle naše enote z nem- škimi v Savinjski dolini, pri Čr- ni na Koroškem, pri Gornjem Gradu in Mozirju. Enote IX. kor- pusa so se zapletale v boje z Nem- c pri Gorenji vasi. nad Vitovlja- mi. pri Golu. v Trnovem, pri Slapu. Naši so v noči na 23. de- cember napadli sovražne posadke v Veharšah. Idriji in Doljnji Idri- ji. 19. brigada je zavzela Cepo- van in prisilila italijansko enoto v beg. Na področju Cepovana. Zavrha in Trnovega so enote 9. korpusa napadle sovražnika 27. decembra Naši so pregnali Nem- ce IZ Cepovana Zadnje dni de- cembra so jih nagnali iz Trnov- skega gozda in Cepovanske doli- ne. Svoje posadke je sovražnik imel še v Trnovem, Golu. Vipa- vi in Ajdovščini. Na štabnih razgovorih meseca decembra ki jih je vodil Tom.až. so sklenili čimbolj ovirati sovraž- nikov promet na progi Novo me- sto-Ljuhljana V ta namen so pri- čeli z boji januarja Ko je Glavni štab '/aklju^^eval leto 1944. so se zbrali na prireditvi, ki jo je pripravila kulturni-o pomladansko sliko, ko nam kra.'^.ijo čudoviti tulipanovi ^^■eti vseh barv. Da bi se med množico sort ^"^ašli, je priporočljivo, da sto- P"Tio v času cvetenja v kak .^.^tanlčni vrt in si tam zabele- ^'rno potrebne podatke. ^atrjmo jablanovo plesen v mladih nasadih in drevesnicah y mnogih mladih nasadih, txi- manjših okoli hiš, opažamo |>olele vejice jablane, ki jo je Plesen skozi leto okužila in ^Pi^ila. Bolezen napade, brž ko Prične.io listi six>mladi raz- .^•^3ti. Nekatere prekrije belo- Jya mokasta prevleka. Medtem Postanejo oboleli listi trdi in J"hki. se bolj ali manj zvijejo dolžini, so ožji kakor zdravi 1^ Ostanejo manjši od zdravih, ^'^alu se prično sušiti od roba. f»oletne vejice utegne prekriti v^^' taka belkasta, mokasta ^vleka kakor liste. Julija pa se bela barva prevleke umakne rjavi sukneni prevleki. Takšne vejice odmrejo cele ali pa pri vrhu. Cvetni listi, ki se jih gli- vica tudi loti, pozelenijo in ostanejo ozki; takšni cveti ne dajo plodov. Glivica, ki povzroča bolezen, prezimuje v popkih in se raz- raste, brž ko se brsti prično od- pirati na površju novega listja in cvetja. Posamezne vrste jablan so različno občutljive za bolezen. Na pojav plesni vpliva tudi okolica, zato je odstotek obole- nja iste sorte v raznih krajih različen. V sušnih in toplih le- gah nastopa bolezen mnogo huje kakor v globoki, z vodo dobro oskrbljeni zemlji in v hladnejših legah. Jablane, ki so pregnojene z dušikom, so na- padu glivice zelo podvržene, ker so njihovi listi zelo so-ni in buj- ni, kar glivico privlači. Glivica napada včasih tudi hruške, kutine, češnje in češplje. Vendar .so taki napadi razen v redkih primerih pri hruškah brez ekonomskega pomena. ZATIRANJE Ker se glivica zadržuje z mi- celijem čez zimo v brstih, mo- ramo porezati napadene poganj- ke že med zimsikim obrezova- njem in brž ko se spomladi pojavijo plesnivi lističi. Drevje gnojimo s fosforjem in kalijem, da ga napravimo odpornejšega. Važno opravilo za zatiranje je škropljenje drevja z žveplenimi pripravki. Škropiti je treba z 2Vo žvepleno apneno brozgo prvič, tik preden se prične cvet- je odpirati, drugič takoj po cvetju, tretjič 14 dni po cvetju in četrtič štiri tedne po cvetju. Tovarna Pinus v Racah pripo- roča Karathane-EC 5 dkg na sto litrov vode. IZ LJUTOMERSKE ZGODOVINE Ljutomerski zdravniki v Ljutomeru so bih že v sta- rih časih zdravniki, ki so prvot- no bili preprosti ranocelniki in »padarji«. Poleg teh pa v 19. sto- letju v Ljutomeru zasledimo pr- vega zdravnika, »doktorja zdra- vilstva«, kot so se takrat ime- novali. Padarji so opravljali le manjša higienska opravila, kot so če- sanje in britje, rezanje kurjih očes in gnojnih ran itd. V kra- jih, kjer ni bilo zdravnikov in ranocelnikov, so zdravili tudi raz- ne bolezni, saj so bili skupno z ranocelniki (kirurgi) in nediplo- miranimi zdravniki do leta 1784 združeni v posebno zadružno zve- zo, katere sedež je bil za Štajer- sko v Gradcu. Tega leta je cesar Franc Jožef II. razglasil ranocolništvo za pre- prosto umetnost, ki se odslej ne bo več upoštevala kot rokodel- stvo. Zaradi tega so lahko izvr.šc- vali ranocelniška opravila samo ranocelniki, ki so bili v bolnišni- cah na praksi. Po opravljeni prak- si so dobili ustrezna spričevala. Prej je bila frizerska in brivniška dejavnost za ranocelnike osnov- ni pogoj dela. Po letu 1784 pa so to dejavnost opravljali brivci ozi- roma padarji v starem pomenu besede. Po novem zakonu je moral pa- dar pri preizkušnji dokazati, da zna zavezati zlomljene in izpah- njene ude, zavezovati rane, zdra- viti opekline, strelne ali druge poškodbe, da zna pripraviti vro- čo in mrzlo kopel ter zdraviti manjše bolezni. Padarstvo je svoje dni spadalo med nečastna opravila. Do leta 1770 se od padarskega učenca ni mnogo zahtevalo. Zadostovalo je le, da je znal citati in pisati. Po letu 1770 so morali padarji in ra- nocelniki študirati na medicinskih fakultetah. Prav tako po tem le- tu niso smeli pripravljati zdravil, če je bila v bližini lekarna. Prvi padar v Ljutomeru je bil Vid (priimek in drugi podatki v virih niso omenjeni) leta 1575. Več podatkov lahko zasledimo za padarja Jakoba Simoniča, ki je bil najprej padar v Ormožu in je s 1. januarjem 1667 začel zdraviti v Ljutomeru, kjer si je za 40 goldinarjev in 2 tolarja kupil po- gorišče in postavil hišo kot ljuto- merski tržan itd. Ranocelniki in padarji so se vr- stili več kot sto let. dokler ni Ivan Kolec leta 1720 nastopil službo v Ljutomeru kot zdravnik. Vse- kakor s tem ranocolništvo in pa- darstvo v Ljutomeru ni bilo uki- njeno. 2,e v času rimskega imperija [X)- roča zgodovina, da je po vsem rimskem ce.sarstvu 11. 17 88 169. 175., 225., 334. in 380. leta razsajala človeška kuga, ki je prav gotovo bila v naših krajih, čeprav o tem nimamo nobenih poročil. Se posebno je kuga raz- sajala v času preseljevanja na- rodov. Slovenski zgodovinar Val- vasor poroča, da sta leta 792 za- radi prekomernega deževja po- plavili Sava in Drava (vsekakor tudi Mura), tako da je mnogo ljudi in živine utonilo. Ko je voda upadla, so pov.sod ostale manjše smrdeče luže, ki so daja- le celotnemu »ambientu« svoj ka- rakter. Kot posledica je nastala med ljudmi in živino velika kuga. Iz 13. stoletja nimamo poročil o večjih smrtonosnih boleznih v naših krajih, medtem ko je leta 1348 »črna smrt« — človeška ku- ga — razsajala na Slovenskem, še posebno na Murskem polju, kamor je »prišla« iz sosedne Mad- žarske. Ccz Slovensko gorice se jc potem razširila na Dravsko polje. Ponekod je izumrlo precej krajev »in živina se je brez go- spodarjev klatila napol podivja- na.« Ljudje so bili popolnoma zbegani, pokorno so hodili bo- sonogi v procesijah ter se ob križih in kapelah medsebojno bi- čali. V vsesplošnem obupu so za- čeli prekomerno uživati alkohol- ne pijačo, kakor poroča italijan- ski pisatelj Boccaccio, pijanosti se je še pridružila razuzdanost, kar je bilo še večja podlaga za razvoj kuge. 17. stoletje imenujejo nekateri zgodovinarji stoletje kuge, ker imamo od takrat natančnejša po- ročila. Kuga je razsajala v treh presledkih: 1623 do 1625. 1641 do 1648 in od leta 1679 do 1683. Kuga v Ljutomeru v novembru leta 1844 so bile v Ljutomeru zaradi kuge prepo- vedane vse cerkvene prireditve (proščenja). Ljutomerčani so mo- rali ob Muri stražiti, da nihče z ogrske strani ni prestopil Mure. Tudi naslednjega leta, 1945, je bil zaradi preteče kuge, ki je v no- vembru razsajala v Veržeju in drugih krajih, prepovedan jesen- ski »kvatrni« sejem v Ljutomeru. Kakor drugod je v tudi v Lju- tomeru v tistim času vladal strah pred kugo. Ze 10. maja 1678 so tržani poročali vladi, da v Ka- niži in okolici mnogo ljudi umi- ra za kugo ter raznimi kužnimi boleznimi ter jo naprošajo, da prepove prevažanje na brodu grofa Szechia na Muri pri Moti in pri Razkrižju, da se kužna bo- lezen ne bi razširila v Ljutome- ru. Novembra leta 1680 je razsaja- la kuga tudi že v Noršincih. Za- to so tržani sklenili, da ne sme iz Noršinec noben prebivalec v Ljutomer. Kljub stražam je že drugi dan v Ljutomeru razsajala kuga. saj je že tega dne umrlo 23 tržanov. 29. novembra leta 1680 je pisal kužni komisar Janez Maksimilian baron Stlibich tržanom, če pri zdravljenju kužnih bolezni po- trebuiejo kužnega zdravnika. Po prošnji Ljutomerčannv je prisnel v trg Janez Knrol Sigi kot '»Ma- gister sanitatis« iz Drnjave. 16. de- cembra je imenovani zdravnik s tr.^kim pisarjem Andrejem Ogri- nom in Blažem Kosejem pregle- dal okužene hiše. 1. septembra leta 1681 se je stanje okužencev (1iutomer=kih +ržanov) delno izboljšalo, kot lah- ko sklepamo iz pisma kužnega komisarja Bolfcnka Gašperja Khalh?mmcria. vendar iim je v fcm pismu zagotovil, da bo v kratkem poslal v Ljutomer kuž- nega 7;dravnikq, kateremu morajo tržani preskrhpti udobno stano- ^'nnje ter nku?enc bolnike strogo loriti od zdravih. Ker so v začetku oktobra ne- nadoma umrli za kugo .štirje pre- hi^-.nlci Tyjutomera in okolice, jo kiirni komisar v vimenu vlade« ukazal, da si morajo zdravi, ne- okuženi tržani preskrbeti spriče- okuženi tržani priskrbeti spriče- vala pri kužnem zdravniku ter 7 njimi Intikn gredo tri dni. tj. 6.. 7. in 8. oktobra 1681 v vino- grade in opravijo trgatev. Bolni in okuženi tržani morajo trgatev prepustiti zdravim ter jim povr- niti stroške trgatve. Kdor se bo brez dovoljenja vrnil v trg, bo kaznovan z desetimi cekini. Na- dalje je kužni kom.isar ukazal tr- žanom, da morajo kužnega zdrav- nika oskrbeti s prehrambnimi in drugimi potrebščinami, okuženci pa se morajo hraniti na tržne stroške. Proti kužnemu zdravniku Ke lahko pritožijo pri dr, Ludo- viku Ambroziju Sauerju pl. Sauer- hurgu. Tu in tam je še pozimi razsa- jala kuga. ki jo bila izolirana spomladi leta 1682 in za nekaj časa »izkoreninjena« v jeseni te- ga leta. Tudi v začetku 19. stoletja in kasneje je na Slovenskem raz- sajala kužna bolezen, vendar vi- ri Ljutomera ne omenjajo več. Po poročilih, ki govore iz ča- .sov, ko je v Ljutomeru razsajala kuga, lahko opišemo to bolezen. I?! je v starih časih predstavljala najnevarnejšo človeško in žival- sko bolezen. Mnogokrat se za- radi tega, ker so obolele žile in celoten živčni sistem, niso po- .iavila druga kužna znamenia. ker je prej nastopila smrt. Po krat- kem glavobolu je bolnik izgubil zavest. Zaradi velike temperatu- re mu je jezik počrnel, v prpih ga je začelo močno boleti, udje f>n mu otrpnili, skozi no? in Tista pa je začel krvaveti. Tretji dan. če že ni prej umrl, so se na te- lesu bolnika pojavile rdeče otek- line kot znamenje bližajoče se smrti. V Sloveniji je mnogo znamenj, ki jih ljudje imenujejo — kužna. Tudi v Ljutomeru je zaradi ve- likih kužnih epidemij, ki so več stoletij prizadevale tudi ostale naše kraje in množično morile ne samo prebivalstvo temveč tudi domače živali, postavljeno nekaj kužnih znamenj. Po funkciji so ta kužna znamenja nagrobniki, postavljeni kot spomin na umrle in da bi bila še drugim prihra- njena njihova usoda. Niso pa vsa znamenja, ki niso podobna ka- pelicam — kužna, kot jih ljudje včasih imenujejo. Kužna zname- nja so zidana ali klesana iz kam- na in stoje še sedaj ponekod na majhni zemeljski gomili ali grob- Iji (kužno znamenje pri tovarni Tehnostroj v Ljutomeru). Marsi- kje so že pod takimi znamenji izkopali kosti za kugo umrlih in tamkaj pokopanih. Mnogo znamenj, ki so podobna kužnim, je bilo postavljenih v zahvalo za uslišane prošnje ob boleznih, vojskah ali drugih ne- srečah, ki so naše ljudi priza- devale. Seveda pa za posamezno znamenje zgolj po njegovi obliki ki ni moč povedati, čemu je bilo postavljeno, saj se posamezne tipske skupine ne vežejo izključ- no z določenim namenom. Leta 1729 je ljutomerski župan Matija Petek st. predlagal, naj bi sramotilni steber s kletko z glav- nega trga prenesli na drugi pro- stor (ta sramotilni steber s klet- ko se vidi na sliki Ljutomera iz leta 1681, ki smo jo objavili v predzadnji številki Tednika), na trgu pa postavili znamenje de- vice Marije. 24. avgusta istega le- ta je spomenik že stal. Leta 1854 so ga obnovili. Znamenje je po- stavljeno na širokem stopniča- stem platoju. Na pravokotnem podstavku stojita ob straneh ki- pa sv. Roka in sv. Boštjana, med njima pa se dviga visok korint- ski steber s plastiko Device Ma- rije. Z obema kužnima patrono- ma spominja znamenje na kugo, ki je v tem času zelo razsajala v okolici Ljutomera. Peter Potočnik Odprli smo spominsko sobo (Nadaljevanje s 4. strani) na domu. Zatekel se je k Osoj- niku in se tam zadrževal do junija 1942. Na Osojnikovem domu v De- scncih se je srečal marca 1942 z Mimo Kovač-Barčko. ki jo je poslal PK KPS za Štajersko v ptujski okraj kot sekretarko KP, ker Lacko ni mogel hoditi na sestanke sirom po ptujski okolici, saj ga je okupator iskal. Barčka je bila tujka in gestapovski ovaduhi je niso poznali, zato je lažje izpolnje- vala zahtevno delo sekretarke KP. Pri Osojnikovih se je mudil od decembra 1941 tudi komu- nist Franc Kramber^er, član okrožnega komiteia KP. Do de- cembra 1941, ko so domače od- peljali in njega iskali, je bil zaposlen v železniških delavni- cah v Ptuju kot pleskar. Lacko in Kramberger sta sklicevala sestanke OF v Slovenskih go- ricah. Pri delu jima je poma- gal Osojnik. Lacko je bil po- vezan tudi z organizatorjem O F Zvonkom Sagadinom in njego- vo mamo Ženko, ki sta delo- vala na Dravskem polju in v Halozah. Lacko je pomagal ustanoviti partizansko četo v Slovenskih goricah in bil z njo tesno po- vezan. Nemci so ga povsod brez uspeha iskali. Junija se je umaknil proti Trnovski vasi k znancem. Osojnik je tedaj od- šel k partizanom. Dan pred poslednjim bojem .slovcnjegoriških partizanov sta se partizanom pridružila Kram- berger in Lacko, ker sta rve- dela za nemško hajko naslcd- njeea dne. V četo je nekai dni pred tem stopil izdaialec Franc Knez. ki je 8. avgusta 1942 spo- ročil, da taborijo partizani v gozdu Tešava pri Mnstju. Ko so Nemci četo obkolili, se je Lacko bojeval in med bojem umikal z drugimi partizani na nove položaje. Po bitki se mu je posrečilo skrivoma uiti po močvirju in po Pesnici do Sp. Vclovlaka, kier pa je kmet. ka- mor se le zatekel, pn javil Nemcem. Prijeli so ga 10, aA'- fTiista in ga zverinsko pretepli. Nato so ga vodili boseea in kr- vavesa po ptujskih ulicah do sedeža gestapa, kier ie «:ta1 na ogled nadutim nemčurjem, ki so vanj pljuvali, ga brcali in krtmeniali. V ptujskih zaporih so sa mu- čili naprej. Ostal ie neuklon- ljiv. Ponosno ie priznal da ie vodil upor Od poškodb ki so mu jih prizadeiali -^""itsipovri, ie umrl v zanorih IS ivcnista 1942. V.R. V PTUJU SNEMAJO CELOVEČERNI FILM (Nadaljevanje s 1. strani Lojze Matjašič — ptujskega žu- ■ pana, posebno pa se je izkazal Franc Damiš, ki je igral fan^a z brazgotino. Pomagal jc 'pobeg- niti Crnolascu (Miha Baloh). Menim, da ima tant precej igralskega talenta in posluh za filmsko igro. Ptujski statisti nastopajo kot ujetniki, nemški vojaki, pasan- ti na ulicah, v kavarnah ... Kot statisti igrajo tudi Otroci iz Ptuja. — Bo film privlačen le za otroke? Do sedaj še nisem režiral fil- ma z mladinsko problematiko, s katero se prvič srečujem. Re- žiral sem filme: Akcija, Lov na zmaja, Minuta za umor, Tri zgodbe. V tem filmu so glavni igralci otroci, zato bo film pred- \sem zanje. Skušam pa ga po- sneti tako, da bo prav tako pri- tegnil odrasle, ki bodo spozna- li, kako junaška dejanja lahko storijo otroci. V svetu snemaju vse več filmov z otroško pro- blematiko. — V katerih delih Ptuja naj- več snemate? V samem mestu bomo sne- mali petkrat. Med drugim sne- mamo na trgu pred cerkvijo. Spomenik heroja J. Lacka bo- mo zakrili s kapelo. V gledali- šču bo nemški generalni štab. Ostale scene bomo snemali po Ptujskih ulicah. Ne bomo poza- bili posneti niti najmanjših značilnosti mesta, kot je npr. Anton Ljubeč, Vili Kralj, Aco Kranjc in drugi Ptujčani v odmoru med snemanjem slonček na bivši gostilni »Pri slonu« in seveda zgodovinske spomenike. Snemamo na obeh straneh mosta in na njem. Gle- dalec bo dobil dobro predstavo o Ptuju, kar ga bo pritegnilo, da si ga bo prišel ogledat. Sne- mamo tudi v okolici Ptuja in sicer ob in v ribniku pri Turni- šču in ob Dravinji. Begunec se z otroki skriva v močvirju, za- to smo uporabili te terene. Se- veda je v tej vodi in blatu tež- ko snemati. Naporno je tudi za igralce. — Bo premiera filma v Ptu- ju? Navadno imamo premiero v kraju, kjer film snemamo. Tu- di tokrat bomo prvič predvaja- li film v Ptuju. Premieri bodo prisostvovali nekateri igralci. Posneli smo že polovico filma. Posnetke že gledamo in jih kon- troliramo v ptujski kino dvora- ni. Prihodnji teden bomo kon- čah snemanje v Ptuju. Film bo posnet v sredini meseca sep- tembra. Koncem leta bo že v kinematografih. Z. R. RAZSTAVA: »S PRIROČNIKOM IN KARTO NA POT« Planinsko društvo v Ptuju je v počastitev občinskega praz- nika uredilo lepo razstavo pla- ninske literature in fotografije pod geslom: »S priročnikom in zemljevidom na pot«. V pro- slavi občinskega praznika so sodelovali prejšnja leta s po- hodi, letos pa so sc odločili za razstavo. Ob otvoritvi razstave je bila krajša slovesnost glede na praz- nik in delo planinskega društ- va. Med prvimi, ki so si ogle- dali razstavo in prisostvovali svečanosti, so bili predsednik SO Ptuj Franjo Rebernak in drugi družbeno-politični delav- ci. Na razstavi je prikazana li- teratura naših pesnikov in pi- sateljev, ljubiteljev naših gora, ki so tako radi opisovali njih lepoto in svoje doživljaje pri osvajanju gorskih vrhov. Razstavljena je planinska geografska literatura, planinske revije in vestniki, v katerih je opisan gorski svet. Planinski vestnik izhaja že 72. leto. Mno- go je tudi literature o planin- ski flori in favni ter raznih vo- dičev in priročnikov. Druga li- teratura, primerna za planince, so razstavljeni zemljevidi, gre- benske karte, prospekti in le- porcli, od katerih sta najlepša: Gorsko cvetje in Julijske Alpe. Prikazani so mnogi potopisi po tujih gorah. Po stenah so na lepakih napisani mnogi verzi naših pesnikov, ljubiteljev go- ra. V planinskem kotičku je po- polna oprema planinca, ki jo mora imeti na poti v gore. Vsak obiskovalec razstave prejme manjši spominček. Razstavo so uredili planinci sami. Že v jeseni se bodo pri-, pravljali na drueo razstavo, ki bo prikazala delo društva, še poscbei pa obletnico Planinske- ga društva. Z.R. T K D M K — pciek, 18. ovguv.« 1967 Sirnn (; Krcjevni odbori SZDL osnovna obUka politič- nega sestajanja občanov (Nadaljevanje z 2. strani) osnovna in najvažnejša oblika neposrednega samoupravljanja in odločanja o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za življe- nje in delo v občini ali širši družbenopolitični skupnosti. V zadnjem času smo na raznih področjih opazili upadanje in- teresa občanov za zbore voliv- cev, saj so jih morali ponekod večkrat sklicevati. Kaj je temu vzrok in kako so potekali le- tošnji zbori volivcev v občini? Oblike množičnega sestajanja občanov so odvisne predvsem od vsebine in ne od imena. To- rej zbori volivcev kot oblike množičnega sestajanja občanov ne zastarevajo predvsem zaradi tega, ker ne zastareva njihova vsebina, o kateri razpravljamo z občani. Zanimanje občanov za zbore volivcev je odvisno od več dejavnikov: 1. ali smo ob- vestili vse občane in kako smo jih obvestili; 2. ali zbor voliv- cev razumemo kot sredstvo for- malne demokracije, kot nujno zlo, ki mu je treba zadostiti, ali pa kot možnost konstruktivne- ga sodelovanja občanov, kot sredstvo za iskanje najboljših rešitev v občinskem gospodar- skem in družbenem življenju,; 3. kako pripravljamo zbor vo- livcev, koliko se v teh pripra- vah angažirajo odborniki in krajevni družbenopolitični fak- torji. Ce nekoliko razčlenimo te tri elemente, lahko rečemo, da ni pomembno samo, da občana ob- vestimo o času in kraju zbora volivcev. Vabilo mora volivce obveščati o vsebini, torej o naj- pomembnejših problemih in na- logah, o katerih naj bi zbor vo- livcev razpravljal. Material za zbore volivcev mora biti takšen, da je predvsem razumljiv ob- čanu. Pri tem se je potrebno izogibati tujkam, prevelikemu številu številk, zlasti pa urad- niškemu slogu, ki je večkrat ne- razumljiv in dolgočasen. Zara- di preobsežnosti materiala po- stanejo tudi najbolj zanimive in za občane življenjsko važne teme dolgočasne. Zelo pomembno je, kdo podaja material na zborih volivcev. Pri tem je potrebno v večji meri angažirati odbornike in krajev- ne funkcionarje, medtem ko bi bilo strokovno osebje na zboru samo v pomoč. Prav tako je pomembno, da se člani občin- skih družbenopolitičnih organi- zacij aktivno udeležujejo zborov volivcev. Ce v zadostni meri posvečamo pozornost obvešča- nju občanov, pripravljanju in podajanju materiala, tako kot to razume večina občanov, po- tem ne more biti udeležba na zborih volivcev problem. V preteklih štirih letih z zbo- ri volivcev v naši občini nismo imeli večjih problemov. Pripra- ve so bile vedno skrbne, ude- ležba pa več kot zadovoljiva, zlasti glede na udeležbo v ne- katerih drugih občinah. 9 Kakšno vlogo odigravajo krajevne skupnosti in s katerimi problemi se pri njihovem delu v vaši občini srečujete? Krajevne skupnosti so se v naši občini v glavnem uvelja- vile kot oblika družbenega upravljanja. Nekatere krajevne skupnosti so opravile od svoje ustanovitve do danes obsežno delo pri zadovoljevanju potreb občanov. Omenjam krajevno skupnost Tomaž, ki je v prete- klem letu končala z adaptacijo prosvetnega doma, splošno in zobno ambulanto, zgradila mr- tvašnico, nabavila mrtvaški voz itd. Podobnih primerov imamo več. Vendar je potrebno po- udariti, da se krajevne skupno- sti še vedno preveč ukvarjajo s komunalnimi vprašanji, kot so ceste, mostovi, ijrvi itd., prema- lo pa skrbijo za ostale potrebe občanov, zlasti na področju kul- turno-prosvetnega, telesno- vzgojnega in socialnega dela. Temu primerno upadajo tudi sredstva iz krajevnega samo- prispevka, ki znaša pri nas 5 "/o od katastrskega dohodka. Upamo, da bodo sveti krajev- nih skupnosti v letu akcij kra- jevnih skupnosti razširili svojo aktivnost tudi na druga pod- ročja, ki so pomembna za celo- ten razvoj občine. -pp 20. avgusta v Ljutomeru konjske dirke fjastopila bo tudi Distinta v nedeljo, 20. avgusta, ob 14.30 bodo na ljutomerskem hi- podromu kaisaške in žaJiopske konjske diirke, na katerih bodo nastopili tekmovaici iiz Sloveni- je in ostailih republik. Na spo- redu bo več dirk. Marka Slaviča iz Ključarovec pri Ljutomeim, ki je preteklo nedeljo zmagala na zagrebškem hipodromu na »Kajzerici« v JM- bilejnem 40. kaisaškem jugoslo- vanskem derbiju. sita se kar dva uvTSftlla med prve tri najboljše. Čeprav je na dirkah večkrat v piresledkih de- ževalo, je bil čas pi*vouvrščenih več kot odličen. Marko Slavlč, zmagovalec derbija, je dobil nagrado v višini 2000 N diin in srebrna pokai Konjeniške zveze Jugoslavije. Tretje mesto je dosegel Lu- dvik Sliaivič iz Grab pri Ljuto- mex-u, ki je bil zmagovalec na jugoslova.niskem kasaškem der- biju že leta 1953 in je znan po odlični vzrejd kasaških konj tudi izven meja Slovenije. Di- stinta, zmagovalka derbija, je na 3300-metrsiki progi dosegla odličen čas 5,03. Ljutomensike konjske dirke so bHe vedno doslej velika atrakcija za ljubitelje konjske- ga športa, saj je ljutomerski hipodrom eden naijlepših v dr- žavi. V Konjeniškem klubu Lju- tomer upajo, da bodo nedeljske konjiške dirke uspele, saj vpra- šanje udeležbe domačih in tu- jih ljubiteljev konjskega špor- ta nikoli ni bilo vprašanjie prav zaradi tega, ker je ljutomerski konjeniški klub poleg odlične vzreje kasačev znan po solidni organizaciji dia-k. -p Ludvik Slavič z Grab na ljutomerskem hipodromu Na dirkah bo nastopila tudi Zagrebški derbi je potrdil štiriletma kobila Distinta, last sloves ljutomerskih kaisačev, saj NK DRAVA ; SLOVENSKI LIGI? Trenerja NK »-Drave« Musiča Saida sem zatekel pri pripravah za trening. Kako ste zadovoljni z delom v moštvu? Dolžnost trenerja sem prevzel od Cirila Kovača na klubskem se- stanku 25. 7. t. 1. Do takrat je bil Ciril Kovač trener in tehnični re- ferent. Zaradi prezaposlenosti na Kvojem delovnem mestu pa je ostal sarno tehnični referent klu- ba. Na voljo imam dvaindvajset igralcev. Delo z njimi poteka nor- malno, redne priprave motijo sa- mo dopusti posameznih igralcev. Do sedaj smo odigrali že nekaj prijateljskih tekem, v katerih se kali ekipa za novo prvenstvo. Kakšno uvrstitev pričakujete v vzhodni slovenski nogometni coni? V prvenstvu, ki se začne 27. t. m., pričakujemo uvrstitev med pr- va tri moštva. Na isto vprašanje pa mi je teh- nični vodja Ciril Kovač dal mno- go jasnejši odgovor: V prvenstvu letos moramo popraviti zamujeno. Ce bi spomladi zadnjo tekmo z Mejnikom doma zmagali (R.: 2:2), bi lahko igrali sedaj v kvalifika- cijah za slovensko ligo. Tako pa moramo začeti znova. V jeseni pri- čakujemo od moštva uvrstitev med prvimi tremi, spomladi pa, ko se vrnejo iz JNA Kranjc, Emeršič in Korenjak, osvojitev prvega mesta. BCJ 2A ZLATO SREDINO Naloga lanskega leta je bila iz- polnjena. Aluminij je upravičil svoje sodelovanje v drugi zvezni nogomet- ni ligi. V nedeljo pa se bo začelo vse znova. Aluminij ni več novinec in vsi pričakujemo od njega še boljšo uvrstitev, kot je bila prvo leto. Moštvo aluminija je začelo s pri- pravami 20. julija 1967. Trenerju Zdravkoviču. ki je zamenjal tova- riša Kuriliča, je bilo na voljo 18 igralcev: Btačič, Božank, Kneževič, IVluršec, Radulovič, Tolič, Satler, Mesaric. Sovrovič, Vodušek. Slav- kovič. Kaniški. Krnic, Spehonja, Milosavljevič, Pekič. ki je prišel iz Bratstva, Breznik od Branika in Borbaš iz Kovinarja. Kondicijski del priprav je popol- noma uspel. Drugi del priprav, to je vigravanje moštva pa ni naj- bolje uspel, kar pričajo skromni rezultati, ki jih je Aluminij dosegel z Muro, Rudarjem (Ljubija — novim članom druge lige) in ptujsko Dra- vo. Vendar kontrolne tekme po be- sedah trenerja Zdravkoviča niso popolno merilo vrednosti moštva. Moštvu se pozna, da ni več vra- tarja Soštariča, ki je prestopil k NK Maribor, in branilca Grbavca, ki je odšel v neznano. Prav tako pa se je moštvu poznala odsotnost Muršca in Krniškega, ki pa sta za- čela redno trenirati. Prvo tekmo igra Aluminij v nede- ljo doma s Trešnjevko Trener Zdravkovič pričakuje osvojitev ene točke z naslednjo sestavo moštva: Bračič, Kneževič, Tolič, Satler, Muršec, Sovrovič, Vodušek. Brez- nik, Spehonja, Kmič in Pekič. GOLJUFINJA V PTUJU Pred dnevi je v gostišču »Be- li križ« prenočevala ženska, ki se je prijavila kot Katica Vu- koje iz Vukovara. Po odhodu so opazili, da si je iz sobe prisvo- jila različnega perila v vredno- sti čez 250 N dinarjev. Hkrati je v gostišču ogoljufala nekaj lju- di za večje denarne zneske. Isto je storila tudi z nekaterimi čla- ni filmske ekipe, ki snema v Ptuju. Predstavljala se je kot zastopnica tekstilne tovarne, ki ima s sabo vzorce blaga, kate- rega lahko dobavi po tovarni- ških cenah. Ljudje so ji nasedli in ji plačali na račun večje vso- te. Po2meje je izginila ne^^nano kam in jo še iščejo. Oživitev ženskega rokometa v Ptuju še pred slabimi štirimi leti so bile ptujske rokometašice med najboljšimi v Sloveniji. Potem pa je prišla velika in nepriča- kovana kriza, ki jo je povzročil odstop takratnega trenerja Zu- panca. Iz te krize ni bilo pra- vega izhoda. Neprimeren način tekmovanja ženskih rokometnih ekip je še pomagal, da je roko- met, nekoč najbolj priljubljen šport v Ptuju med dekleti, sko- raj bil pozabljen. Le tu in tam so odigrale kakšno tekmo — brez ti*eninga in vaje. Rezultati so bili temu primerni. Gledalci se poleg vsega niso mogli odva- diti videti v ptujskih dekletih nekdanjih slovenskih prvakinj, pa smo bili cesto priče zelo ne- primernih izrazov dela občin- stva. Pri RK »Drava« so se končno odločili napraviti temu konec. Milan Zupane je znova prevzel treninge nove zelo pomlajene ekipe. Seveda ne smemo priča- kovati, da se bodo takoj poka- zali rezultati. Potrebno bo veli- ko marljivega in požrtvovalnega dela, ne samo ti^enerja, temveč vseh deklet, ki se bodo odločile za to dinamično športno disci- plino. Potrebno bo tudi vzdig- niti kvantitativno raven, da se bodo pojavila dekleta, kot je bila Toplakova, Fricova, Jele- nikova, Botolinova, Potočniko\'a in druge iz tiste nekoč najbolj- še slovenske ekipe. Prvo tekmo v novih pripravah so dekleta odigrala proti članu slovenske republiške lige Parti- zanu iz Murske Sobote. Drava : Par!lzt:n (M. S.) ženske 8:21 (2:10) v začetku so se ptujska de- kleta dobro upirala, toda kmalu se je pokazala neizktišenost in pomanjkanje kondicije in teh- ničnega znanja. Izredno razpo- ložena in hitra Toplakova iz »Partizana« jim je kmalu na- polnila mrežo z lepimi zadetki. V drugem polčasu se slika na igrišču ni mnogo spremenila, le da sta se za nekaj trenutkov razigrali starejši igralki Kore- njakova in Pernatova, ter s tem znižali precej občuten poraz. To deklet ne sme razočarati, saj je to šele začetek. Drava je igrala v postavi: Zunkovič, Kramberger, Gotvajn, Polj 2, Horvat, Jurkovič 2, Beci, Per- nat 2, Korenjak 2, Malek, Sirec. Drava : Partizan fM. S.) moški 21:15 (9:7) v nadaljevanju priprav za tekmovanje v republiški roko- metni ligi, ki se začne konec meseca, je Drava gostila v Ptu- ju ekipo štajerske cone »Parti- zana« iz Murske Sobote. Prva sedmorka je zaigrala dokaj do- bro in kmalu prišla v vodstvo štirih golov. Menjave so bile slabše, pa so gostje uspeli zniža- ti rezultat, da je bil nižji, kot bi ga po prikazani igri pričako- vali. V drugem polčasu so gostje zaigrali Se bolje, tako Dravi dol- go ni uspelo zagotoviti predno- sti. Zaradi pogostih ugovarjanj igralcev Partizana na odločitve sodnika Šarmana iz Ptuja in njihovih izključitev zai-adi ne- športnega vedenja, so se sami zelo oslabili. To so Ptujčani iz- koristili in zabeležili prepričlji- vo zmago. V ekipi Drave se je odlikoval kot strelec in vodja vseh napadov trener Kukovec. Po dciljšem času je bil spet od- ličen strelec tudi P. Jurkovič, prijetno pa so presenetili mlaj- ši igralci Jurkovič, Grams in Zebec, predvsem pa mladinski golman Grešnik, ki lahko z rhar- ijivim treningom postane odli- čen naslednik Rakuše in Kuhar- ja. Še oslabljena postava Drave: Podpadec, Kukovec 8, Cimer- man 2, P. Jurkovič 6, Rozman 2, Kajnih, Grams, Cafuta 1, Ročak 1, Jurkovič 1, Črešnik, Zebec. Nekatera vprašanja mladih (Nadaljevanje s 4. strani) sko Soboto. Veliko pa jih mora prav zaradi tega ostati doma in jim je nadaljnje izobraževa- nje onemogočeno. Vsekakor je eden od glavnih problemov tudi ta, ker se mno- gokrat mladinsko vprašanje — problem mladine — smatra kot izključno mladinsko, ne pa predvsem družbeno. Kot tako pa ^e ne more reševati brez ostalih družbenopolitičnih orga- nizacij — brez celotne družbe. Taka gledanja lahko daleko- sežno vplivajo na vzgojo mladi- ne, še posebno sedaj, ko so se po reformi zaostrila mnoga pe- reča vprašanja mladine. — Večkrat ugotavljamo, da Zve- za mladine ni o dovoljni meri usposobila mladega proizvajalca za samostojno in neposredno od- ločanje v samoupravnih organih. Ali je to res tudi za vaše pod- ročje? Res je, da smo vse premalo skrbi posvečali sa.noupi'avljanju mladih. V zadnjem času sicer opažamo, da so se mladi deloma že uveljavili v organih občinske skupščine, v krajevnih skupno- stih, na zborih volivcev, zdaleč pa ne moremo biti zadovoljni z mladimi v samoupravnih or- ganih delovnih organizacij. Za te je značilno: 1. neznanje in nepoznavanje samoupravmih predpisov, pravic in dolžnosti, ki jih imia zaposleni v delovni organizaciji, ter nepoznavanje temeljnih predpisov, ki reguli- rajo ta vprašanja; 2. druga zna- čilnost pa je v tem, da se mladi vedno boje zaradi strahu pred odpustom iz delovne organiza- cije aktivno se udejstvovati pri razreševanju dmžbenih in mla- dinskih vprašanj. Imamo pri- mere, ko morajo vajenci delati nad osem ur dnevno. Za svoje delo pa prejmejo le minimalno zakonito vajeniško nagrado. Jasno je, da s takšnim sta- njem na občinskem komiteju nismo zadovoljni. Komisija za gospodarska vprašanja pri ko- miteju že raziskuje vzroke pa- sivnosti mladih v organih samo- upravljanja. Ko bodo stvari podrobneje raziskane, jih bomo prikazali javnosti. — Kakšna je vloga občinskega komiteja pri razreševanju proble- ma zaposlovanja mladine? Novi pogoji gospodarjenja so tudi na našem področju vplivali na zmanjšanje števila delovnih mest. Mladi, ki priha.jajo iz šol, prav zaradi tega naletijo na velik odpor v delovnih organi- zacijah, ko zanje praktično ni mesta za zaposlitev. Občinski komite ostaja pri tem vprašanju skoraj brez moči. Nobeni gospo- darski organizaciji ne moremo vsiliti dodatne zaposlitve, ker poudarjajo, da to ni v skladu z njenimi interesi poslovanja in poslovnimi uspehi. Zaradi tega so možnosti zaposlovanja mla- dine v ormoški občini mini- malne. Peter Potočnik BRAVCE TEDNIKA Z OBMOČJA OBČIN LJUTO- MER IN SLOVENSKA BISTRICA opozarjamo, do stane naš list za stalne naročnike le 40 S din izvod, medtem ko stane list v prodaji 50 S din. Zato postanite naš stalni naročnik! PROMETNE NESREČE NA PTUJf ""M OBMOČJU 11. avgusta ob 17.25 sta na ce- sti v Rogoznici tx'čila osebni avtomobil MB 125-79 z vozni- kom Francem Sevrom iz Trgo- višča in mopedist Janez Krajnc iz Kicarja, pri čemer se je Krajnc lažje poškodoval. Na obeh vozilih je bilo škode za 950 N din. 12. avgusta ob 13.25 je na Ce- sti dr. Jožeta Potrča prišlo do lažjega trčenja med mopedistom Francem Petkom iz Nove vasi pri Ptuju in kolesarko Ano Bez- jak iz Janezove. Poškodb ni bi- lo, na kolesu pa je nastala le manjša škoda. BREZVESTEN ŠOFER Na križišču v Hajdini je 12. avgusta 1.1. prišlo do težje pro- metne nesreče. Trčila sta mope- dist Franc Kostanjevec iz Ma- ribora in tovorni avtomobil ne- znane registracije. Kostanjevec je pri trčenju dobil hude telesne poškodbe in je moral biti pre- peljan v ptujsko bolnišnico, kjer se zdravi. Voznik avtomobila je po trčenju pustil Kostanjevca na cesti in pobegnil z vozilom v neznano smer ter ga prometni organi še niso izsledili. NESREČA NE POČIVA v ptujski bolnišnici so se zdrj vili ali se še zdravijo nasledu ponesrečenci: Katarina Kocen iz Urbana p Štrigovi — padla je in si p, škodovala levo nogo; Stani Kiseljak, Radoboj, Orehovec . padel je in si poškodoval desr. roko; Stjepan Gamilec, Paštij — po desni roki se je poreza Jožef Podvezanec, Maribor . pri padcu si je poškodoval gi- vo in desno nogo; Franc Kost? njevec, Maribor — pri promei ni nesreči si je poškodoval gi; vo; Vinko Logožar, Gornji Hrs ščan — v tovarni se je poiikc doval po telesu; Franc Nežmal Skorba — poškodoval si je lev koleno; Janez Kranjc, Kicar . pri prometni nesreči si je po škodoval desno nogo; Avguj Marinič, Moravci — sod mu j poškodoval desno nogo; Stefa Toplak, Trnovska vas — po škodoval si je desno roko; Ma rija Medved, Mihovci — koc jo je podrl ter jo poškodoval p glavi in desni roki; Marija Mut šič, Zamenci — po stopnicah j padla in si poškodovala levi nogo. Danes in jutri KINO GORIŠNICA 20. avgusta Italijanski film OBLEGANJE SIRAKUZE; KINO LJUTOMER 19. in 20. avgusta ameriški barvni film SVET SVZl VONG; 23. in 24. avgusta nemški film SERENGETI. KINO ORMO? 13. in 20. avgusta ameriški barvni film PAST ZA STARŠE; 23. avgusta ameriški film UBITI PTICO-POSNEiMALKO. KINO PTUJ 18., 19. in 20. avgusta francoski barvni kinemaskopskd film MOZ IZ HONGKONGA; 22. in 23. avgusta ameriški barvni kinemaskopskl film UPORNIK BREZ RAZLOGA; 24. avgusta češki kinemaskopskl film ATENTAT. KINO T0MA2 PRI0RM92U 20. avgusta ameriški film LADJINA LUPINA. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 19. DO 27. AVGUSTA 1967 Polna luna bo v nedeljo, 20. avgusta, ob 3.27. Napoved: v začetku in ob koncu tedna bo slabo vreme, od torka do petka bo lepo. Dnevna temperatura bo ob slabem vremenu okrog 18» Celzija, ob lepem pa okrog 25« Celzija. Alojz Cestnik j GOMILA VABI Tudi člani TD Gomila in go- milski delavci si želijo izlete po naši domovini, predvsem v pri- morske kraje, v Koper, Postoj- no in Škocjanske jame. Sesta- nek o tem je sklicalo TD Gomi- la za nedeljo, 20. avgusta, ob 17. uri v gostišču Ivanke 2nu- derl na Gomili. V nedeljo, 20. avgusta, bo ob 14. uri organiziralo turistično gostišče Ivanke Žnuderl na Go- mili javno vrtno veselico z god- bo ob postrežbi vsakovrstnih pijač in jedil. Izletniška posto- janka sredi Slovenskih goric na Gomili pričakuje to »GIBA- NICNO NEDELJO« dne 20. gusta zopet svoje goste v v likem številu. CENE SADJA IN POVRTNI>'i V POSLOVALNICI »POVRTNI NE« V PTUJU Breskve 3. grozdje namizno 'J hruške 2,3, jabolka 2,5. slive 2> lubenice 1.5, banane 4,9, limotf 4,5. rozine 6,8, jajca 0,44, leferoni | kumare 1, ohrovt 2, paradižml< J;; paprika 2,3, solata endivija 1 8, sve^ zelje 1,1, česen 4.8, čebula 1.6, kion; pir 0,8, korenček 3. rdeča pe.sa ; fižol (v stročiu) 2. fižol (tetovec) fižol (prepeličar) 4. koruza 1. pSe"^; ca 1,3, radenska 1 1 0.86 radgons^ biser 1 1 6.4, kapelski biser 1! ' paradižnikova tuba 100 g 0.9. pa''^ dižnikova tuba 200 g 1.4. — Cene Ijajo v novih dinarjih za kilograH" PRODAM PROD.\M DVA RADIOAPARAT./V za avlo. žensko kolo. rnoped co- libri, tricikel (nosilnost 300 kg), razne rezervne dele za avtomobil rekord letnik 1958. Ptuj. Zagreb- ška 38. HIŠO IN 10 AROV ZEMLJE v Spuh- Iji 109 prodam ali zamenjam za enako v okolici Ptuja. DVOST.\NOVANJSKO HiSO pro- dam. Eno st.movame takoj vse- Ijivo. Osled v soboto. 19. avgusta, dopoldne. Ptuj, .ladranr.ka ul. 3. PRODAM STANOV.'\NJSKO HISO s prostori za gostilno in trgovino ter gospodarsko poslopje in GO arov zemlje. Franc Zagoršek. Dor- nava, poši.a Moškanjci. UGODNO PROD.AM dvosedežni mo- ped colibri v dobrem stanju. Fe- liks Samperl. Nova vas 13 Ptuj. PROD.\M RAZLIČNE NOVE VIN- SKE SODE. .Janez Krajnc. Sovjak 14, pošta Trnovska va*;. KIHIN.JSKO POHIŠTVO. skoraj novo. m otroško posteljo prodam. Vprašaite vsak dan od 13. ure da- lie. .To.^ica Cernezel. Cojzova pot 11. Ptui. PKOn\M RABLJENO KUHINJSKO POHIŠTVO in pomivalno korito. Cesta Oi2P Meglic 22. Ptuj. JABOLCNIK po 1 N din prodam. Zavec, Ptuj, Raičeva 13. STANOVANJE PRAZ.NO SOBO dam v naicm. rija Pislak. Zg Hajdina 53. , SOBO IN KUHINJO ali dve f,^ iščem. Na.iemnmo plačam za. dni vnaprej. Naslov v upravi- M1R.V.\ ISLU2BENKA išče SObO Ptuju. Naslov v upravi. w SOBO I.N KUHINJO al: veliko sOj iščem. Dam nagrado 100.000 sta' dinarjev. Naslov v upravi •■ iŠCEV.\ SOBO IN KUHINJO več.io sobo v Ptuju ali bližnn lici. Na.iemnino plačava za leto ^ vnaprej. Naslov v uDravi. KMm POLKVALIFir IRANA N.-VT.AKAJJ CA išče zaposlitev — tudi I''" rarno. Nasiov v upravi. .< DBtSTVO UPOKOJENCEV ViO^;. pr; Ptu;u razp-.su.ie oroito d^^.j no mesto natakaria (n^iakari^ Pogoj, gostinski dela\ec. dostavite do 25. avgusta 19^" ISCEM 2EN.SKO. ?o možnosti Z reišo. k; b; mi nekai ur pazila na otroka. Vprašaite dan od 15 do 17. ure Piilko. steniakova 6 b I nadstropij- , KLPUVI MANJŠE POSESTVO *J P.\RCELO v bližini mesta. nudbe na upravo lista.