Artur Sills: 15 Smrtna past. AmeriSki roman. Priredil Fr. Kolenc. (Dalje.) Vodnik je dvignil roko in ukazal mir. Neki gonjač je naenkrat pokazal črno točko v travi: čniorumena žival se je premikala. Betka in Diibell sta začutila napetost. Zver sta zagledala tudi psa. V naslednjem trenutku sta se spustila v divji tek. Vodnik je namignil Henriku in Betki, da ostaneta na mestu. — Sedaj smo na odprtem polju, zato moramo paziti. ¦•"-¦¦ •>*>' Betka je nepremi&no stala in gledala pse. Ta sta se zagnala za jaguarom in ga kmalu dohitela. Zver je bežala pred njima. Naenkrat pa se je naglo obrnila in dostojanstveno zrla na svoja preganjalca. Psa sta tudi obstala. Lovci so napeto gledali. — Izvrstna psa! — je vzkliknil Dubell. — Glej, na napad se pripravljata. — Henrik, pomagati njima lnoramo — je odvrnila Betka. — Sama ne premagata zveri. — Dobro. Ti ostani pri vodnikul Jaz pa se prikrndem tja in pošljem krogljo jaguarju v glavo. Diibell je skočil s konja. Vodnik mu je branil, toda zastonj. — Jaz te spremim — je izjavila Betka in je tudi stopila s konja. — Prvi strel je mojl Dubell je ugovarjal. — Tvoja puška se da rabiti ob drugih prilikah, sedaj pa ni na mestu. Le pusti meni zverl — Ako moja puška ni dobra, mi daj svojol Prvi strel mora biti mojl — je odločno izjavila Betka. Diibell ji je izpolnil željo, dasi mu njena nakana ni ugajala. Bal se je, da zgrešen strel pokvari vse. Mule sta izročila vodniku in sta se peš bližala jaguarju. Psa sta ga zadrževala. Jaguar je ležalin se pripravljal na skok. Za Betko in Henrika se navidezno sploh ni zmenil in ju je pustil, da sta se bližala. Ko sta bila oddaljena komaj par metrov, je Dubell spoznal, da je zver v Betko zapičila krvoločne oči. Jaguarjevo truplo se je krčilo, kakor da se pripravlja na skok. — Ustreli ga! — je mirno ukazal Dubell. Betka je dvignila puško in je pomerila na točko med bleščečimi očmi. Jaguar jo je nepremično opazoval. Ta trenutek je bil za Betko najbolj napet v celem iivljenju. Trdno je držala puško in dobro merila. Potem je cprožila. Puška ni počila. Diibell se je stresel. Kaj se je zgodilo? Neodpustljiva lahkomiselnost! Puške ni odprl, ko jo je izročil Betlci. Pograbil je puško, v zavesti, da mora čuvati življenje, ki mu je zelo drago. Betka sedaj več ni imela nobenega orožja, da bi se branila. Obledela je, roke pa se ji niso tresle. Ako pokaže le znak strahu in odmakne oči od jaguarja, je izgubljena. Tako pa se je žival obolavljala. Belkine oči so jo nekako hipnoti-drale. To obotavljanje pa je zapečatilo jaguarjevo usodo. Diibell je pripravil puško in ko je jaguar skoč-il, je spro žil. Zadel ga je naravnost v srce. Zvečer je bilo veselo v taborišču. Dubell je dal gonjačem rum. Ti niso zavrgli dobre kapljice. Ko sta se tudi Betka in Diibell navečeijala, je pristopil vodnik in njima sporočil željo nckega gonjača, da bi rad pcl. Henrik je uslregel prošnji in v tiho noč je kmalu zvenela mehka pesem. Sin Paragvaja jc žalostno tožil nad izgubljeno ljubljenko. Diibell je v naglici Betki prevedel pesem: »Podoben tajnostnemu sem polnočnemu odmevu. Popotnik sem, ki hoče izjokati tugo srca, a ne more, ker v očeh ni več solza. Oh . . . življenje mi je grenko od boli poči mi srce.« Bolestno je zaječal zadnji ton. Izgubil se je v daljavo iii okolico je zopet objel globok nočni mir. Kaj je to? Betka in Henrik sta začutila, da je v srcih zadonela skrita struna. Dolgo je že bila napeta, pa nista upala na njo zabrenkati. Nežna melodija je zdramila dušo. Molčala sta. Ko da sanjata in beseda bi pregnala sladke sanje. Naposled se je Diibell oglasil: — Ali se ti je dopadlo? — Glas mu je bil nežen. Betka je kakor v sanjah prikimala in še dalje mol- čala. Umolknil je tudi Henrik. Zamislil se je. Nasproti Gregorjevi sestri se je kazal vedno ravnodušnega. Toda ali se ni zbujalo v njem do nje neko posebno čustvo že na ladji »Gebria«, ko se je bal za njo, da postane Raoulova žrtev. To nejasno čustvo je postajalo vedno bolj živo in sedaj sloji pred dejstvom, da Betko ljubi in bi bil prav nesrečen, ako bi ga zavrnila, ko ob priliki zaprosi za njeno roko. — Na kaj misliš? — ga je pogledala Betka. — Ako mi odkrito poveš, ti tudi jaz povem svoje misli. Diibell se je stresel. Oh, kaka ugodna prilika, da ji razkrije srcel Odločilne besede ni upal izgovoriti. — Tega ti ne izdam — se je izognil odgovoru. — Zakaj ne? Saj sem ti tudi jaz obljubila isto. — Tvoje misli morda ničesar ne pomenijo, toda moje so pomembne . . . z ozirom na mene. Betka je postala nevoljna. — Kako moreš ti trdiiti, da moje misli niso po¦aftmbne? — Ker ... — prekinil se je. Zakaj naj bi ji izdajal skrivnost? Bal se je njenega posmehovanja. — Henrik! — Nagnila je glavo in ga nekoliko poredno vprašala: — Ali si bil kdaj zaljubljen? Dubell se je smejal. — Zakaj hočeš to vedeti? Vedel je, zakaj to vpraša, vkljub temu pa je hotel, da _nu ona pove. — Ker ne verjamem, da bi vedel, kaj se pravi: zaljubljen biti. Tako se vedeš, ko da si sam na svetu. Ženske za tebe sploh ne eksistirajo. Naglo je odprl usta, da bi izgovoril besedo, ki ga je že tako muoila. A pogum mu je zopet upadel. Betka je opazila njegovo zmedo. Kako neumen je, da ne razume njenih namigovanj m ne čuti, da govori iz nje ljubezen, ki jo skriva v srcu, odkar je Henrik* eto dobra spoznala. Zvomko se je zasmejala. Ttko hudomušno §m je gledaJa, da ni mogel molčati s* itJjt. — AH T*S, kaj Btisfim?! Diibell jo je močno gledal. Oči so povedale vse, ker je gorel v njih plamen Ijubezni Betka je povesila oči in zrla v ogenj. Henrik jo je prijel za roko. Ona je ni odmaknila. — Betka! Ni odgovorila. — Betka, ljubim te! Že dolgo te ljubim, čeludi tega nisem pokazal . . . Ali pristaneš na to, da te popeljem pred altar? Betka je dvignila oči. Oh, kako so se svetlikale. Dubell je čital v njih odgovor. — Henrik, tvoja seml Že od nekdaj sem hrepenela po tebi in bolelo me je, ko sem videla, da si tako ravnodušen napram meni — je odgovorila mehko. Diibell jo je prilisnil na srce in ljubezen srečnik bitij se je izlila v gorkem poljubu. XIII. Gregor in Lopalo sta ves dan jahala, ne da bi našla kake sledove. Govoriti nista mogla in tako je bila pot pecej dolgočasna. Zvečer sta poiskala kraj za prenočišce. Lopalo je postal zgovoren. Pokazal je proti jugu, se udaril po prsih in iatejnil roko. Gregor j« le lef« sklcpal, Ba pr«.a_Kmrli ¦•!<«] ««U«iilnafa. Ko se je začelo daniti, sta nadaljevala pot. Steza se je vzpenjala na hrib. Pred njima so se dvigali vrhoy% Prišla sta v neko sotesko. LopaJo se je naglo ozrl nazaj in položil prst na usta. Smrtna tihota ju je obdajala, od daleč pa se je sliialo ramolklo udarjanje konjskih kopit. Slirila sta se za skalo. Peketanje se je bližalo in čt« nekaj trenutkov se je prikazal samoten konjenik. Ko je odjahal mimo skale in je izginil za ovinkom, sta stt podala za njim. Kmalu sta prišla iz gozda. Lopalo je ustavil mulo n izlegnil roko. Gregor se je ozrl v označeno smer ¦— in si je mel •či, ker ni mogel verjeti, da je resnično, kar vidi. Pred njima se je razprostirala krasna dolina. P» »jej je teklai relia, katero so obrobljali mogočni evkalipti. In kar se je zdelo Gregorju neverjetno, v dolini sb se Trstile hišice in v sredi se je dvigad velik dimnik, — kttereg« se je valil dim. Gregor je osuplo gledal prtd se. ...-v/.šj,',-. -^;1^ Naenkrat se je nekdo oglasil za njim. — Sveti Bog! Gregor GoTers! Las Casas se je prikazal med drevjem. — Raoul Las Gasasl — je Y-_di_mil aaTidee aniudeno Gregor. Raoul se je bližaL — Kako, da ste tu? Jaz sem mislil, da ste odpotovali v Aires. Podal mu je roko. — Res sva bila s sestro na potu proti Buenos Airesu, pripoiočali pa so nama, da si nekoliko ogledava notranjost dežele. In tako sva se podala na izlet. — Sestra je torej tudi z vami!? Las Casas se je nasmehnil. — Da. Pustil sem jo v Dubellovem varstvu . . . saj se ga gotovo spominjate. — Da, vem. Ni šel v Patagonijo? — Ne. Nama se je pridružil. — Zelo me veseli, da vas zopet vidim. Prosim, da ste nekaj dni moji gostje. Danes je že pozno. Jutri pa pošljemo tudi po druge. A vi se udomačite y mrji hi5i. — Tukaj tudi imate hišo? — Da, ona tovarna in hiše so moje. Gregor je gledal v dol in na hiše — Kaj je ime temu kraju? — Jama Zlate mačke — se je smebljal Casas — Jatna zlate mačke? Ob priliki vam že pove_», zakaj se imenuje tako. Gregor je že zaslišal ropot strojev. — Ali imate tu tudi stroje? — Da. Zlato kopamo tukaj. Hodite, greva dalje. . . Dalja prihodnpi,