Št 89 V Ljubljani, pondeljek dne 17. februarja 1919. Leto III. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne. Uredniitv* 1» apravaiitr« v Ljubljani, Učiteljak« FrančiikSnsks alte* »te*. 6, L nadsta. tiskarna. Nnročnlna: po poiti a dostavljanjem na dom xa celo lato 1 43-—, sa pol leta K. JI'—, sa četrt leta K 10-50, za mesec K 3-50. Za Nemčijo eelo leto K 46, aa ostalo tujino in Ameriko K 54. ingoHe socialno Slovenska lesna industrija in naša vlada. Že pred vojsko je zavzemala najvažnejše mesto v rtaši industrijski in obrtni produkciji lesna industrija. . a Kranjskem, slov. Štajerskem in Slov. Koroškem je " v zadnjem letu pred vojsko v obratu skupno 35 večjih parnih žag s 4002 rezili in 737 krožnimi žagami. (Ki celokupne našo industrijske in obrtne letne produkcije v vrednosti 235 milijonov kron odpade na lesno industrijo 104 milijone kron in na celotnem našem izvozu industrijskega in obrtnega blaga, ki se je cotiil v zau-njem letu pred vojsko na 120 milijonov kron, je bila lesna industrija udeležena z 50 milijoni kron. Iz naših slovenskih pokrajin se je izvažalo vsako leto nairnan i 00.000 m“ lesa in to največ v Italijo. Govoreč o tej za naše narodno gospodarstvo najvažnejši industriji pišo Brezigar v svojem »Osnutku slov. narodnega gospodarstva« takole: »Upajmo, da se bo eksport lesa že tako) »o vojski močno dvignil. Ako bi eksport lesa ponehal ali so celo popolnoma ustavil, bi nastala huda kriza v esni industriji, katero bi občutilo celo naše gospodarstvo. Nastala bi splojna gospodarska kriza«. In taka kriza nam povsem resno grozi. Lesna industrija ja bik* skoro vso dobo vojske po veliki večini obsojena v brezdelje. Vsled vojaških prebiranj se je pojavilo kmalu pomanjkanje delavnih moči in vprežne ži-v>ne. ali Pa so bili stroški za delavne moči in dovoz tako visoki, da je podjetnik raje pustil les v hosti, kakor da bf Sa bil oddal vojaštvu, ki ga je rekviriralo in zanj plačevalo v našem zaledju skrajno nizke cene —; razven vojaštvu podjetnik ni mogel svojega lesa drugemu pro-*afi. ker J« bil vsakršen izvoz ne Mino izven države, temveč tudi Izven deželnih mej oblastveno strogo pre-povodan. Po izvršenem prevratu se je začela tisna industrija pripravljati k zopetnemu delu, marsikateri pod-iotnljcf so se veselo že tudi poprijeli dela, drugi še čakamo, to pa vsled tega, ker vidimo, da je pri sedanjih razmerah kriza v naši industriji neizogibna, čc se vlada na-slo ne zave svojih dolžnosti in ne krene drugih polov. fakor jih hodi sedaj. G. podpredsednik naše vlade dr. Žerjav Je na ustanovnem zborovanju zveze slov. industrijalcev dne 9. t. m. sicer povdarjal, da vlada vidi v industriji bodočnost našega gospodarstva in da je interesirarm na razvoju tildi radi perečega socialnega vprašanja. Toda kaj pomagajo besede, če pa dejanja drugače govore. Dolžnost vlade bi bila, svoji najvažneši industriji zagotoviti kolikor največ eksportnih ugodnosti (nizki ž«?-ioznlčni tarifi, dobre trgovsko zveze itd.). Naša indu-s*rlJa pa n;tj ^ zahteva kaj takega, vse kar zahtevi je, * industriji pri Izvozu ne dela zaprek, pri p| 6 Poverjeništvo za trgovino in industrijo pa ali nwi)elno zavrne vsako prošnjo za dovoljenje Uvoza Pr- v italijansko ozemlje, ali pa izjavlja, , da bi do- izvoz n. pr. v Nemško Avstrijo, Češko itd., če Plošnik preskrbi od države, kamor hoče blago uvoziti, fnmerno: kompenzacije., Pravimo, da imenovano poverjeništvo zavrača prošte za izvpz našopra k-sovia čez demarkacijsko črto. Pa potrebi dovoljen prehod po cestah tega ozemlja. Določeno jo število obojnih posadk, ki so kar največ Znižajo. Določena je demarkacijska črta, ki je nemško-avstrijske čete ne smejo prekoračiti .’ Nevtralni pas. Med obema demarkacijskima črtama jo nevtralni pas, kjer skrbe za javni red ih mir nemški orožniki. Število njih ift. njihovih postaj ne sme presegati dosedanjega števila in s« mora naznaniti obmejnemu poveljstvu v Mariboru. To število se lahko zviša le v primerih sile, o čemur je- tfeba obvestiti obmejno poveljstvo v Mariboru. Nevtralni pas je pod upravo okrajnega glavarstva v Radgoni. Uprava v Radgoni. Politična uprava in sodstvo v okrajnem glavarstvu Radgono In Lipnica In obrat lokalne železnice Špilje-Radgona ostane status quo. Če Imajo nemško-avstrljske Oblasti v sodnih okrajih Radgona, Cmurek, Arvež in Lipnica vršiti uradne posle, se (im svobodnega gibanja no sme ovirati in »a Jim mora v potrebi nuditi pomoč. V Radgoni sta poštni In brzojavni uradnik Slovenca id se jima dodeli nemški uradnik. Poduradnikov in uslužbencev pa je od Ob»h strani polovica. Ravno tako je sestavljeno vodstvo poštnega urada v Cmureku. V Halbenrelnu se dodeli jugoslovanski uradnik telefonski In brzotavntvSlužfri. Vodstvo .davčnih uradov Radgona in Cmurek ijtra Nemoč. Uradnikov, poduraduikov in drugih uslužbencev pa Imata ®bo strani polovico. Sovražnosti ustavljene na celi črti. Vsi ujetniki se izpuste, tako tudivsi talci, vsi zavoljo nemirov do 4. februarja t. 1. zaprti s popolnim zajamče-njem nekaznjenostl. Kontrlbucija, naložena mestu Radgoni, so povrne. Opekarna v Vdrcrzu so izroči v prosto uporabo mestni občini. Osebe, ki so zavoljo nameravanih naborov pobegnile, se lahko vrnejo brez vsake posledice. Vendar pa to ne smejo do končnoveljavne določitve državnih mej vstopiti v nobene vojogke službe ali iunkcije. Promet med Spijem in Radgono in tran-sito-promet Radgona-Oradec Je za civlle* vojaštvo in tovor prost Progo špilje-Radgona obnove Jugoslovani. Sneg s progo odstranjujejo sosedne občine. , Blagovni promet Izvoz živil in drugega blaga z ozemlla severno prve demarkacijske, črte in iz nevtralnega pasu, se ne sme od nobene strani ovirati. Uto volja za blago verjetno dokazanega ogrskega izvora. Odškodnina za vse dokazane, neplačane zaplembo po Jugoslovanih se plača. Manjši spori bodo poravnani med obojnimi pristojnimi oblastmi Oddaja orožja se nemudoma uvede v nevtralnem pasu ia so mora izvršiti v 10 dneh po nemško-av- strijskem orožništvu vpričo civilnih komisarjev obeh vlad. Kontrolni organi se vpostavijo od entente na stroške obeh strank. Za natančno izpolnjevanje teh dogovorov naj jamčite vlade v Belgradu in na Dunaju Pogodba je podpisana: deželna vlada za Slovenijo: Dr. K. Verstovšek, poverjenik, Rudoli Maister, gm., dr. Rosina, dr. Hohnjec; deželna vlada š t a j e s k a: Dr. Kaan, Rtntelen, Pongratz, voj. po-verjen.k Resel, dr. Kamniker — s pridržkom nastopne izjave štajerske deželne vlade: Štajerska deželna vlada podaja ne glede na uvodoma že določeno izključitev vsakršnega prejudica z ozirom na končnoveljavno določitev državnih mej in državnega ozemlja še nastopno posebno izjavo in pravni pridržek pred podpisovanjem: Po sklepu gorenjega, le po preprečenju nadaljnjega krvoprelitja stremečega dogovora se sedanje resnično odnosno in pa upravno raz--merje v delih srednje in spodnje Štajerske, ki jih zahteva nemško-avstrijska država zase, niti provizorno ne priznava kot zakonito, marveč štajerska deželna vlada docela vzdržuje vse prot temu vobče, in proti ponovnemu zatiranju nemškega prebivalstva v posebnem vložene proteste ter vztraja na svojem pravnem stališču, da mirnim potom zlasti z opozoritvami pri ententnlh državah privede skorajšnjo izpremembo razmer, ki bo primerna željam in pritožbam, kakor tudi pravici samoodločbo nemškega prebivalstva na zasednem spornem ozemlju. V to 9vrho in zlasti, da se izboljša neznosni položaj nemškega prebivalstva v Mariboru se z vso odločnostjo vzdržuje zahteva po najhitrejši odpošiijatvi mednarodno preiskovalne komisije. Demarkacijske črte so: a) modra (nemško-avstrijska demarkacijska črta: Koroški obmejni kot približno 1 in pol km vzhodno imena Poplar; ob Krumbachu in ob okrajni meji do triangrlacijske točke 1.183 Radernigg; potem k mlinu pol km vzhodno od napisa Hadernigg: naravnost do kote 633, odtod h koti 398, potem k južnemu robi, Sterglegga in v loku dolgem približno 1 in pol km okoli Ivnice (Eibiswald), potem približno 1 km južno od ceste Ivnica-Kltzelsdorf, potem južno-zapadno od Kitzel-dorfa k črki E besede Eichberg, dalje približno 1 km vzhodno od ceste St. Johann Heimschuh, potem narav nost k železniškemu mostu preko Sulpe (Sulm) južno od VVagne, potem k cestnemu odcepu severno od Ober-vogau, potem k cerkvi sv. Vida ob Vogavi, dalje k potoku ob koti 258 južno-zapadno od Perbersdorfa, nato približno 1 km južno in ob cesti podobnem kolovozu Perbersdorf-Wittmannsdorf, potem ob južnem robu vasi Schr8ttem-Hart-Karla-Laasen-J6rgen-Qruis!a. b) rdeča demarkacijska črta (kraljestva Srbov,. Hrvatov in Slovencev): Začenja se ob koroški meji pri gorenji steplarnici, ob kolovozu, držečem severno proti Št. Jakobu, potem ob potoku Bistrici k mostu 507 v Bistriški dolini, potem čez cerkev sv. Jer- . neja na točki 1041 in čez mlin nea točki 749, čez višino .823 k Sv. Trem kraljem, potem k cestnemu kolenu l.km .južno-zapadno od kote 670, k okrajni meji pri prvi veliki črki K, besede Kapauner, potem čez triangulacijko točko 1049 in 993 čez cerkev sv. Pankrclja kota 900, čez vrh 800, preko Remšnikovlh vrhov 800, 758, 684, 537 neposredno Južno okoli imena Hoheneck, potem v loku približno 1 in pol km južno okoli Lučan h Karner-bergu kota 465,, potem čez koto 543 triangulacijsko točko 524 Url, čez točko 285 Savričev mlin približno 1 in pol km severno-zapadno od postaje Špllj, potem ob Muri do črke O, imena Sdgersdorl, nato severno-vzhodno preko južnega roba vasi. Dietzen — južni rob Dornaua — vzhodni rob Pridahof — severni rob Slovenske Gorce do ogrske meje. c) rdeča d e m a r k a c i i s.k a črta I a kraljestva SHS: .. Most čez Muro pri Cmureku, potem ob južnem robu velike ceste (tako, da ta cesta ostane zunaj črte) do cestnega odcepa proti Miethsdorfu^ potem severni rob Mietsdorfa, potom ob potoku, ki se pri Gorenji Radgoni izliva v Muro________________■ ___________________ Politični pregled. = Masarykova izjava zastopniku Tetnpsa. Bern, 15, (Lj. k. u.) Cehosl. tisk. urad poroča: Predsednik Masaryk je izjavil zastopniku lista »Temps« nastopno: Dunaj dobiva tnnogo živil, Praga pa skoro nič. Transportno vprašanje se mora rešiti kar najhitreje, da se prepreči lakota, ki jo boljševlkl izrabljajo proti vladi in proti ententi. Germanizem ogroža Francijo in Češko. To so'dokazali Ebertovi in Scheideman-oovi govori. Nemci si prizadevajo na bernskem socialističnem kongresu kakor prej, da bi opravičili Nemčijo in zasejali razdor med entento. Scheidemannova vlada je ravno tako nevarna, kakor vlada cesarja Viljema. Nemci se niso poboljšali. Smatrajo se za nepremagane in nadaljujejo svojo propagando in ilojaliteto. Na Dunaju so izgnali jugoslovanske dijake, v Pragi se pa upajo zahtevati svoje uzurpirane privilegije na Husovi visoki šoli. Za priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji, se morajo zahtevati tefito- rijalne kompenzacije. Ne zadostuje, če premagamo svoje sovražnike vojaško, preprečiti moramo njihovo tradicijonelno teženje proti vzhodu. = izgredi in pretepi pri demonstracijah za Dalmacijo v Florenci. »Giornale d Italia« poroča iz Florence o demonstracijah, katere so priredili študentje za »italijansko Dalmacijo« in katere so se končale zelo klaverno, s krvavimi pretepi s protidemonstranti, delavci in ženskami, ki nočejo niti slišati o italijanski Dalmaciji, ker so odločno proti vsaki vojni, ki more nastati vsled italijanskega imperializma. = Zelja Orlanda po novi pogodbi za premirje. Lugano, 15. (Lj. k. u.) Cehosl. tisk. urad poroča: Barzini javlja v »Cornere della Sera«, da je Orlando v najvišjem vojnem svetu nagla-šal potrebo, da se morajo spričo ostrejših pogojev z Nemčijo, izvršiti iste izprernembe v pogodbi za premirje z Avstrijo, ca dobi Italija enake varščine proti državam, ki so nastale na ozemlju bivše Avstrije, in ki se deloma očitno oborožujejo proti Italiji. Pogodba z Avstro-Ogrsko, je mnogo manj stroga, kakor z Nemčijo, in vsebuje mnogo pomanjkljivosti, posebno na gospodarskem torišču. Italija ima pravico do izročitve železniškega materijala, in do odškodnine za materijal, za stroje in za blago, ki so bili uplenjeni za invazije. Končno zahteva Italija pravico do najstrožje finančne kontrole. = Italijani ne ravnajo slabo z ujetniki. Dunaj, 14. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Italijanska komisija za premirje je poslala korespondenci »Flofmann« poročila, v katerem se nasproti v zadnjem času razširjenim vestem o slabem ravnanju z ujetniki v Italiji ugotavlja, da so te vesti popolnoma napačne in da nasprotujejo dejstvom. = Nemška narodna skupščina. Weimar, 14. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Grof Brocksdorff-Rantzau je v svojem govoru izvajal dalje: V zmislu Vvilsonovega programa pričakujemo, da se nam vrnejo naše kolonije. Pripravljeni smo se pogajati o tej ali oni koloniji, toda kot zakoniti lastniki. Glede Alzacije-Lota-ringije sprejmemo Wilsonovo stališče, ker gre za pravico sedanjega prebivalstva Alzacije-Lo-taringije. V trenotku pripada Alzacija-Lotarin-gija še k Nemčiji. Zato moremo nastopati za pravico te dežele. Francoski namen, priklopiti prusko saarsko ozemlje in bavarsko palacijo k Alzaciji-Lotaringiji, je imperialistično nasilje. Grof Brocksdorff-Rantzau je protestiral proti krivicam, ki jih Nemška Avstrija trpi od svojih prejšnjih sodržavljanov. (Prav dobro.) Češkoslovaška država krši zakon, kateremu se ima sama zahvaliti za svojo ustanovitev. Ne samo, da skuša s silo spraviti Nemce Češke in Moravske pod svojo oblast, zahteva tudi na jugovzhodu ozemlje, na katerem prebivajo Nemci. Razširiti se namerava celo na ozemlje nemške države. Proti taki samolastnosti se mora kar najstrožje protestirati. O gospodarskih potrebah čehoslovaške države, ki izvirajo iz tega, da nima Cehoslovaška država dohod na morje se bo še razpravljalo. Nova Nemčija ima na procvit razvijajočega se seseda isti vitalni interes, kakor čehoslovaška država za gospodarski procvit Nemčije. (Prav dobro.) Vprašanje socialne zodovoljitve delavstva mora postati mednarodno. Zveza narodov bi ostala torzo, če ne bi vanjo vstopili tudi oni narodi, katerim je bilo mogoče, da se vojne v vojaškem oziru niso udeležili. Ne morejo se ugotoviti končnoveljav-ne uredbe zveze narodov, ne da bi se prej sli-, šale nevtralne države. = Zavezniška komisija v Varšavi. Varšava, 15. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: V Varšavo je dospela zavezniška komisija s poslanikom Noulensom in je bila sprejeta po Pil-sudskem. Voditelj komisije je izjavil, da je komisija došla, da uredi vojaške in gospodarske potrebe poljskega naroda. = Še ena mednarodna socialistična konferenca. Ženeva, 15. februarja (Lj. k. u.) Glasom Cehosl. tisk. urada priobča »Humanite« izjave Huysmansa in Hendersona, iz katerih proizna-ja, da se bo na podlagi uspehov bernske konte-rence sestala najbrže še ena mednarodna socialistična konferenca. To konferenco hočejo kmalu sklicati. Po mnenju Longuetsa bodo navzoči pri tej konferenci tudi ruski boljseviki. Med tem bo poseben odsek, kateri je bil vpoklican od bernske konference poivedoval o boljševizmu in razjasnil položaj v Rusiji. Ame-rikansko časopisje hoče pri tem pomagati. Agitirajte za soc. dem. časopisje! Dopisi. Kamnik. Marija Terezija je podarila kamniškim meščanom užitek izsekavanja gozdov v kamnišik Bistrici. To dobroto uživajo danes kamniški »purgarji«, t. j. dotične hiše, ki so stale ob času imenovane cesarice. To izgleda sicer razumljivo, da vživajo ti ta ususfructus pravico do brezplačnih drv, hlodov i. dr. stvari. Ce pa človek pomisli, so tudi ti gozdovi nekakšno veleposestvo in le v kvar kamniškim revnejšim slojem, ker so teh dobrot deležni le ljudje, ki niso tako potrebni in morajo biti že itak imejitelji »purgarske« hiše. Seveda so tudi izjeme, ali le malo jih je, ki so res potrebni. Kakor smo videli med vojno, so »purgarji« prodajali taka drva veliko čez normalno ceno in igrali ulogo prekupčevalcev. Klaftra je stala 400 K. Družina rabi skoro več ko 3 klaftre na n.ai ub°8i delavec kupi potrebna drvar Kje naj si v teh časih prihrani, da plača »Purgarju« 400 K za klaftro drv? In ti »prijatelji« delavstva dobijo ta drva skoro zastonj! Tako je prišlo, da so bila ravno v kamniškem okraju drva najdražja, ko bi morala biti najcenejša! — Nedavno se je razglasilo, da ima meščanska korporacija na prodaj nekaj sto butar, ali s povdarkom, da imajo prednost »purgarji.« Človek bi pričakoval, da bi imeli prednost delavci, ozir. revnejši sloji, ali v Kamniku imajo prednost hišni posestniki! Ali ni to škandal? To je prav po avstrijsko! Ali ne bi kazalo to malo proučiti in oddati drva potrebnim in revnim ? Naj bi vsakdo toliko drv prejel iz Bistrice, kolikor jih sam potrebuje! To mora prenehati, da se prekupčuje in kupčuje s preostankom drv! Delavcem priporočam, da to premislijo in spoznali bodo one »prijatelje« in »organizatorje« — lastnih žepov! Zalog. Zadnjič sem čital članek, ki mi je bil prav všeč, dasi se je g. Premrov jezil, zakaj da ni članek podpisan. G. Premrov ima že tisto navado, da se jezi nad takimi stvarmi, 0 katerih nima pojma. Ker je bil vpeljan na železnici osemurni delavnik, se je izrazil: Sramota za železničarje, ko od svoje mlade, svobodne države zahtevajo osemurno delo, da se bodo vlačili in lenarili, mesto, da delajo tudi štirinajsturno in še za manjšo plačo in bi s tem povzdignili svojo mlado državo! G. Premrov. kar sedite, četudi cele dneve in vse noči, da bodo še bolj bogati naši »revni« kapitalisti in ne jezite se kakor delate to sedaj, ko gremo mi ob petih domov, na nas pa kažete s prstom: »Pogljete jih, boljše imajo, kakor mi!« Sicer g-Premrov, pristojalo bi Vam še kaj! Vedei bi še rad, kje je hodil Jaklič v šolo, da je postal pi-sač vozov in da se tako oblastno izraža, da ne zna noben prožni mojster pisati. Pomilujemo njegovo obnašanje. Atrnišče pri Ptuju. V nedeljo 9. t. m. se je vršil v tuk. begunskem taborišču protestni shod proti italijanski okupaciji. Shodu, ki ga je sklical odsek za okupirano ozemlje je predsedoval gospod šolski voditelj Benič. Vlado je zastopal gospod nadkomisar Cigoj. — Kot prvi govornik je gospod dr. Fornazarič v daljšem govoru razložil razvoj dogodkov med vojno in po prevratu ter ožigosal počenjanje italijanskih oblasti v okupacijskem ozemlju. V drugem delu govora se je dotaknil gospodarskega vprašanja v naši državi in predlagal nato protestno resolucijo. Za njim je sodrug Kotnavli pozdravil shod v imenu jugosl. soc. dem. stranke in se v imenu stranke pridružil protestu. Omenil je, da smo bili Slovenci med najbolj zatiranimi, zato ni čuda, da smo se tudi najbolj veselili pridobljene svooode. A to veselje je bilo le trenutno-ker prišel je drugi zatiralec, italijanski imperializem. Rekel je, da imamo še nekaj upanja v mirovno konferenco in pričakujemo, da bodo diplomatje sklepali pravično o naši usodi. Na D je omenil, tudi bernsko konferenco, na katero polagamo socialisti še večjo važnost in upanje Tej knoferenci želimo socialni demokratje, d*1 bo imela odločilen vpliv na ono, ki se vrši v Parizu in da bo mednarodni proletarijat poka' zal zobe vsem ortim, ki hočejo z njih pohlep' nostjo po tujih deželah privesti človeštvo d novega klanja. Ravno tako upamo, da bo ita lijanski proletarijat pokopal italijanski imzeria ližem v tisti jami, ki jo ta drugim koplje. Pre čital je nato izjavo k protestu. —- Gospod zrnan od odseka za okupirano ozemlje je pre« lagal udanostno izjavo princu Aleksandru j, kralju Petru. Sodrug Komavli se je oglasi c besedi in rekel, da nima pooblastila podati tej zadevi izjavo, in ker ni pripravljen ne m pojasniti stališče, ki-ga stranka zavzema v tem vprašanju. Vsled tega so se naši somišljeniki vzdržali glasovanja. Končno je govoril vojni kurat in deželni poslanec gospod Budin in priporočal navzočim, naj se varujejo alkohola. Ko je še Komavli na kratko opozarjal na hude posledice alkoholizma je predsednik gospod Be-ur8. V nedeljo, den 23. t. m. ob pol • uopoldne se bo vršil shod v gostilni g. Frana ranetiča. Poroča s. Kopač iz Ljubljane. Dnevne vesti. se imamo prav za prav zahvaliti, Rrj,,6,srecn.° nehala svetovna vojna? Morda r. kj so uničili lastno fronto? ali mno- ci tankov in drugih tehničnih sredstev, ki jih hj l*P°rabtiala antanta? — ali ker je gospod t-indenburg po kosilu predolgo dremal? — ali »oroevič, ki je pričel slovansko in človeško čutiti in se sam umikati? Vse napačno! Kaj šel ;Jaša znanstvena in kritična revija, ki sliši na ime »Jugoslavija«, je dognala, da ima nemško-avstrijski polom svoj začetek v Ljubljani. Tukaj se je začelo lomiti in pokati, ali prav za prav ga je lomil in polomil dr. Rostohar, in od tod se je jel širiti potem požar proti Logatcu, Proti Postojni in končno proti fronti. Ko so namreč tamkaj izvedeli vojaki, da je dr. Rosto-,a.r .Potegnil v teatralski pozi in nepoplican v Ljubljani svoj bridki meč, in pričel revolucijo Proti svoji nekdanji prijateljici Avstriji — in ko Je tudi dr. Rus s svojih hrabrih, dotlej menda avstrijskih prs pometal obile redove, zaslužene za jugoslovansko stvar — od tega trenotka na-Pfej se je pričelo obračati na bolje. Ljubljansko gibanje je bilo, ki se je razpaslo tja do fronte, da demoraliziralo najprvo naše znance iz Ljub-Uane, Šiške, Kurje vasi, Brezovice itd. potem Pa še ostale: Cehe, Madžare, Poljake, in kakor se jim še pravi. Dobro, da imamo Jugoslavijo, ki nam je ta velevažen historičen fakt ugotovila; in sicer bi ga brezdvomno pregledali. Jasno je pa tudi, da s tem velevažnim odkritjem ne smemo ostati doma, in da moramo takoj obvestiti poseben komite za to, ali pa pošljemo naravnost v Pariz g. dr. Rostoharju, ki vemo 0 njem, da je zelo prebrisan človek, in ki bo s Primerno gesto tudi pojasnil mirovni konferenci, kako stvar stoji. Najmanj pa, kar treba Storiti, bi bilo, da pošljemo omenjeno številko “Kurenta« — pardon »Jugoslavije« — Wilsonu čez morje, a čemogoče, počakajmo pustnega torna! — Ubogi dr. Tavčar. Od vseh strani dežujejo nanj več ali manj opravičeni napadi, možakar se obupno brani. opleta s svojimi gorjanskimi tacami okrog sebe, kdo mu torej zameril, če oplazi v svoji nerodnosti in za-l'regi včasih tudi na prav izgrešen naslov. Tako se ]c ^ s°botni številki svojega lajbžurnala znosil zopet en- krat nad »Naprejem« in »rabljem« Erjavcem (kaj ima ta ^Praviti v vsej zadevi, nam je res prava uganka). Ore ■'anireč za čudno obnašan.e, ki ga je pokazal — ne dr. avrčar, ta pristen reprezentant ljubljanske liberalne flurgarije, ampak župan ljubljanski ob priliki smrti največjega jugoslov. i.torarnega ženija Iv. Cankarja. Vsa "aša javnost se je tedaj in še pozneje opravičeno zgražala in »Naprej«. kot vesten kronist, je le konštatiral in zabeležil par dejstev, ki bodo gotovo dobrodošla zgodo-vmarju, ki bo nekoč pisal o kulturnem nivoju IJubljanskMi liberalcev, Najpreje je priobčil izjavo naših kulturnih delavcev, ki so upravičeno protestirali, da župan ni dal '/•obesiti ob Cankarjevem pogrebu žalnih zastav. Ce ie ^ko-slovaška republika poklon.la velikemu pokojniku Ve"Gc, upamo, da bi Imeli lahko tudi ljubljanski liberalci 0,,ko oliko in že z ozirom na tujino izobesili žalne za-' ^Ve> da jih z ozirom na Cankarja ne bodo, to je lahko Pričakoval vsak, ki le nekoliko pozna to čedno družbo al)e smo zabeležili, da je govoril v mestnem svetu po-^rtnico Stefetu — Cankarju pa ne, čeprav je celo pra-Sk‘ občinski svet čutil potrebo izreči slov. prestollcl svo-,e sožalje. To so dejstva in g. župan nam še do danes * odgovoril, odkod to njegovo skrajno neotesano rav-',anfc. Co misli, da se bo opral z zmerjanjem, se prav '“do moti. Prav tako prepuščamo okusu ljubljanskih liberalcev, če mu sedaj, po smrti, očitajo drobtine, ki jih 'e vel.ki pokojnik smel pobrati z njihovih preobloženih miz, naša Javnost si bo o takem grdem (da ne rabimo ^'uišega izraza) ustvarila lastno sodbo. Skrajni čas bi * bil, da si dr. Tavčar zapomni, da sta ljubljanski libe- * ni purgar in advokat ter župan ljubljanski dve funk- 1 • kojih prav.ee in dolžnosti se močno razlikujeta. — Ljubljanski dopisni urad se je iz Dvorca preselil v vladno palačo, in sicer v njen južni trakt ob Simon Gregorčičevi ulici, pritličje, na desno od vhoda. Njegovi telefonski številki sta 134 in 135. V kratkem dobi še tretjo telefonsko številko. — Kdo kaj va o roparskem umoru v Mostah? Dne 12. t. m. ob 7. uri zvečer je bil kmet Tomo Mačufa iz Bistrice, kotar Bas. Oradišče, na polju ob Ljubljanici med občino Moste in Fužinami umorjen. Morilec in njegova žrtev sta se odpeljala z električno železnico približno ob 6. uri z Dunajske ceste do Vodmata, tam izstopila in šla peš do konca vasi Moste, tam zavila na desno in ob Ljubljanici na polje, kjer se je umor izvršil. Vozna listka je baje kupil umorjeni, kateri je b,l v stari avstrijski vojaški uniformi, 28 let star, močne postave, okroglega obraza z malimi brkanii. V zaporu se že nahaja oseba, jako sumljiva, da je izvršila umor. Potrebno je samo dokazati, da je ista na omenjeni progi bila v družbi umorjenega. Policijsko ravnateljstvo prosi, če bi kdo od slavnega občinstva opazil, ko sta se omenjena vozila dne 12. t. m. med 6. in 8. uro zvečer po elektr.čni železnici ali hodila preko Udmata, Sela in Most, naj to takoj javi na policijsko rvnaleljstvo, I. nadstropje, vrata štev. 8. — Za juriste s politično ali upravno prakso. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo poživlja vse juriste s politično ali drugo upravno prakso, odvetniške in notarske koncipijente in sploh absolvirane juriste, ki bi želeli vstopiti v službo Deželne vlade v tej ali oni stroki, da vlože svoje primerno opremljene prošnje z navedbo svojih želj pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo. — Začasni odbor političirh preganjancev naznanja, da ne razpolaga z nobeno gotovino, iz katere bi mogel podpirati žrtve prejšnjega režima. Njegov namen je, zgraditi organizacijo, ki bo podpirala opravičene težnje in zahteve prejšnjih konfinirancev in internirancev pri vladi in drugih odločilnih činiteljih ,da se vsaj nekoliko popravi velika krivica. V to svrlio se bo tudi osnovalo društvo. Drugi namen je, zbrati podatke o konfidentih in drugih denuncijantih bivšega policijskega gospodarstva avstrijskega, da se očisti naša javnost in taki elementi odstranijo vsaj iz javnih služb in poklicev In če> bo mogoče tudi drugače kaznujejo. Vsled preobloženosti z delom se sprejmejo ustne prijave in dajejo informacije pričenši z dnem 16. t. m. le vsak torek, četrtek In soboto od 10. do 12. dopoldne, v pisarni na Dunajski cesti štev. 31. — Knez Sch5nburg-Waldenburg, kateri ima okrog Snežnika na Notranjskem velika posestva, je naprosil italijansko oblsati za italijansko državljanstvo. Istočasno Je prosil, da bi Italijani zasedli tudi ostalo polovco njegovega posestva, ki leži tostran demarkacijske črte. — Zopet dokaz več, kako velekapitalisti skrbe le za svoje nenasitno malhe. — Shod v Mariboru. Včeraj dopoldne se je vršil v Mariboru shod, na katerem so zborovalci protestirali proti Italijanom. — Umrla je 10. t. m. v Sarajevu po dolgi bolezni mati atentatorja Cabrinoviča, g. Paraskeva Čilbrienovič, roj. Bratič. — Osemurni delavnik v Dalmaciji. Tiskarji so zahtevali, naj se v vseh tiskarnah Dalmacije takoj uvede osemurni delavnik, čemur so delodajalci ugodili. Tudi druge stroke organiziranega delavstva v Dalmaciji so se pričele gibati in zahtevajo uvedbo 8 urnega delavnika Sodrugom v Dalmaciji želimo, da čimpreje iz-vojujejo zmago za skrajšanje delovnega časa na osem ur. Umetnost in književnost. »Program za opero »Manon«. Kakor za »Onjegina« jo izdalo Narodno gledišče tudi za »Manona« ličen program, ki obsega osobje v operi, vsebino libreta, kratko karakterizacijo glasbe in biografično skico Massenetovo Take programe izdajajo vsa boljša gledališča in bo dobrodošel tudi našemu občinstvu zaradi lažjega razumevanja in uživanja tega bisera francoske operne umetnosti. Program stane 1 K. Repertoar Narodnega gledališča. Danes, v ponde-l]ek, dne 17. t. m. v dramskem gledališču burka »... ulica štev. 15« za »A« abonement. — Operno gledališče ostane zaprto. — V torek, dne 18. t. m. v opernem gledališču opereta »Mamselle Nitouche« za »A« abonement. — V sredo, dne 19. t. m. v dramskem gledališču Jurčičeva tragedija »Tugomer« izven abonementa. — V opr-nem gledališču opera »Manon« za »C« abonement. »... ulica štev. 15.« Burka v štirih oddelkih. Češki i spisal P. P. Šamberk. Prevel Doksov. Režiser Jos. Povhe. — O tej burki ni izgubljati mnogo besed. Slovensko dramsko gledišče vrši svojo nalogo v znamenju predpu-sta. Zato je menda čutilo potrebo, da poseže po najza-nikernejšem literarnem kiču, kakeršen je ta »burka«, to osladno-zoperno zmašilo v štirih »oddelkih«, pisano za galerijo, s svojim idiotskim zapletljajem In gorjačar-skimi dovtipi, ki kulminirajo v nedosežni duhovitosti »Konštatinopel-Kurja vas«. Resnično, človeku se včasi zazdi, da Je Ljubljana s svojo dramatsko umetnostjo Kurja vasi Saj ti ni mogoče dognati, ali sediš v cirkusu ali v gledališču; naposled uganeš, da Je vse, kar se ti nudi, samo skromen nadomestek za kinematograf. Menim, da bo že skrajni čas izpregovoriti resno besedo o naši drami in pomesti z vsemi temi diletanti, kf uganjajo svojo glediško »umetnost« v Imenu kulture. Gospoda, zaprimo raje Svoj teater, kaj bi slepomišili! Kaj bi se razkazovali v takšnih.burkah, ki so zastarele že za' najbolj zakotno predmestje? Naši pravi in resnični glediSkl umetniki žive drugod, ne v Ljubljani. Saj ne mislim Borštnika, Skrbinška i. dr., ki jih slovenska drama oči-vidno ne more pridobiti zase, mislim tiste, ki jih človek tupatain sreča na naših diietantsk.h odrih po deželi in v katerih zaslutiš več umetniškega žara. in instinkta, nogo v nadpovprečni večini teh, kj so sinoči uganjali svoje clowniadc. »Debutantka« večera gdč. Mira Bergantova ie prav tako samo diletantka srednje sorte. ____________________________________________F. A. Zadme vesti. Vlaki z živili za Cehoslovake. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. februarja: Iz Amerike došla živila se imajo transportirati na Češko po progi Trst-Jesenice-Podrožčica-Beljak. Tik severno od predora pri Podrožčici so se vršili še pred kratkim težki boji in nemška artiljerija je progo poškodovala. Promet po tej progi je že skoro dva meseca ustavljen. Dasi je tam sedaj premirje, se proga ni bila popravila, ne le zato, ker se boji utegnejo začeti vsak hip in je potem predor v nevarnosti, ampak tudi zato, ker so Nemci že triindvajsetkrat kršili premirje s streljanjem in napadi. Kljub temu so Jugoslovani, ko je Italija, ki ima v oblasti Trbiž, iz neznanih razlogov odklonila transporte po par kilometrov daljši, toda takoj uporabni varianti Jesenice-Trbiž-Beljak, čim so izvedeli, da gre za transporte Čehoslovakom, progo popravili, izpostavljajoč življenje delavcev nevarnosti. Danes je proga Trst-Jesenice-Podrožčica-Beljak na razpolago. Na veliko presenečenje se je izkazalo, da vlakov še ni, pa ne zaraditega, ker ni bila proga odprta, ampak zato, ker Italija ni dala v Trstu na razpolago lokomotiv. Dunajska volitev v konstltuanto. i D u n a j, 16. febr. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Vzorni mir in red je trajal do sklepa volitev. Kakor izhaja iz poročil, ki so dospela do devetih zvečer, je bila udeležba vo-lilcev zelo velika. Govori se o 80 odstotkih, vendar pa ni bilo nikjer opažati poseben naval. i>LPa X?, m tega’ ker se je volilo v približno 1500 volilnih prostorih. Vse stranke so kazale živahno agitacijo. Prvo poročilo o izidu volitev je dospelo ob pol devetih iz Dunajskega Novega mesta, kjer so po zasebnih vesteh dosegli socialni demokratje veliko večino. Finančni zakon Nemške Avstrije. Dunaj, 16. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Kabinetni svet je sklenil, da izda državni urad za finance danes izvršilni ukaz, ki se tiče začasne omejitve denarnega prometa. S tem izvršilnim ukazom, ki postane veljaven z dnevom njegove proglasitve, se prepoveduje do preklica uvoz bankovcev av-stroogrske banke in odkazanje vsot v Nemško Avstrijo, v kolikor državni urad za finance ne dovoli izjem. Potnikom in tistim, ki prekoračijo meje, je dovoljen uvoz bankovcev da najvišjega zneska 500 K. Zasedeni kraji Nemške Avstrije so za čas zasedenja podvrženi istim določilom, kakor ozemlja narodnih držav. Angleži in Francozi o razmerah v Dalmaciji. Split, 16. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Pokrajinska vlada za Dalmacijo je poslala tukajšnjim poveljnikom francoskega, angleškega in ameriškega brodovja posebno poročilo, da pojasni zunanjemu svetu nase gospodarske razmere in potrebe in da tako odpre pot trgovskemu obratovanju v interesu gospodarskega razvoja Dalmacije. Poveljnikom je bil izročen popis vseh onih stvari, ki jih potrebujemo in popis onega blaga, k-i bi ga Dalmacija mogla dati v.zameno. Blago, ki ga Dalmacija potrebuje, je: premog in koks, modra galica in žveplo, bencin in petrolej, avtomobili in gumi, motorji vsakih vrst, lekarski in kemični produkti, tekstilni proizvodi, čevlji in obutev, železo in jeklo, razne kovine, žeblje, razno orodje, vsakovrstni stroji, ognjišča in peči, sesalke, električni materijal, lokomotive, vagoni in sploh železniško gradivo, steklo, manufakturno, keramično in porcelansko blago, barve, strojno olje itd. Blago, ki bi ga mogla Dalmacija dati v zameno, je: cement in surovine za cement, vino, žganje, karbid, suhe Stran 4._________________________________________ slive, južno sadje, višnje, mrčesni praški, fižol, lovorovo listje, rožmarin in rožmarinovo olje, les, kamen in marmor. — Za izmenjavo blaga ined dalmatinskimi in zavezniškimi kraji je pogoj, da se uvedejo parobrodne proge, četudi za sedaj morebiti samo 14 dnevne. Pokrajinska vlada je zaprosili za seznam vseh trgovskih industrijalnih podjetij in eksportnih tvrdk, s katerimi bi mogla stopiti v stike, in da se v to svrho uredi reden poštni, brzojavni in denarni promet. Delavci v Dalmaciji proti Italijanom. Split, 16. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Uradniki in delavci tvor-nice »Sulfid« na Dolgem rtu, kakor tudi prebivalstvo iz okolice so poslali dalmatinski pokrajinski vladi resolucijo s 197 podpisi, v kateri zahtevajo, naj se na vsak način prepreči, da Italijani ne bodo prevzeli v svojo last omenjene tvornice kakor so to storili v Šibeniku s tvor-nico na Črnici. Resolucija pravi: Delavstvo in uradništvo tvornice > Sulfid« v Dolgem rtu ter okoliško prebivalstvo občine Poljica, zbrano danes na javni skupščini, najodločnejše protestira proti nameri Italijanov, polastiti se posesti in uprave te tvornice z okoliškim ozemljem, ki tvori industrijalno področje, namenjeno blagostanju in nrocvitu mlade jugoslovanske države. — Poslanica je bila poslana pokrajinski vladi s prošnjo, da jo izroči merodajnim faktorjem. Italijani hočejo Dalmacijo. Novirski pri Splitu, 15. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Tukaj se domači Italijani že pripravljajo na velike svečanosti za priklopitev pokrajine Italiji. Italijanske obitelji so sl za slavnosti že poskrbele zastave, ker so uverjene, da je Ziliottovo potovanje v Pariz velikega pomena. Zemljiški zakon na Ogrskem. Budimpešta, 16. febr. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Današnji uradnt list objavlja ljudski zakon o udeležbi poljedelskega prebivalstva na zemljiščnem posestvu. Zakon izreka načelo, da namerava ogrska ljudska republika spraviti rodovitno zemljo dežele v roke prebivalstva, ki se bavi s poljedelstvom. V to svrho se razteza razlastilna pravica na vsa zemljiška posestva, ki. presegajo 500 oralov zemlje, kjer pa bi bila potreba po zemljiški posesti posebno občutna, se bo smela razlastilna pravica uveljaviti izjemoma tudi že pri posestvih, ki presegajo 200 oralov zemlje. Posvetovanja glede načrta v varstvo otrok. B e 1 g r a d, 16. febr. (Lj. k. u.) Jugoslo-vanski dopisni urad poroča: Te dni so se pri- j čele v Belgradu pod predsedstvom ministrskega podpredsednika dr. Korošca posvetovanja o sestavi načrta gledo ureditve državnega var-^stva otrok. Razun ministra in načelnikov uradov sodelujejo tudi zastopniki ministra’ za socialno politiko, zastopniki Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter člani društva za varstvo jugoslovanske mladine. Proti rdeči gardi v Nemčiji. Berlin, 16. febr. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada javlja »Lokalanzeiger«: Da se omeji v državi nevarno delovanje rdeče vojaške zveze, so preprečili včeraj zborovanje vodij in podvodij rdeče vojaške zveze. Vse udeležnike zborovanja, okoli 100 oseb, so odvedli v zapore v Moabit. Ebert odpotuje v inozemstvo. Berlin, 16. febr. (Lj. k. u.) Glasom Dunajskega kor. urada poroča »Berliner Tage-blatt« iz VVeimarja: Državni predsednik Ebert odpotuje početkom prihodnjega tedna v Berlin in odtod na oficijelne posete v glavna mesta zveznih držav kakor tudi v razna inozemska glavna mesta. Najprej obišče najbrže Dunaj. Priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji. W e i m a r, 16. febr. (Lj. k. u.) Čehoslova-ški tiskovni urad poroča, da je izvedel dopisnik »Neue Freie Presse«, da namerava nemška država na mesto načelnika državne pisarne postaviti Avstrijca iz Nemške Avstrije, kakor iiitro bo dovršena priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji. Baje je dotična oseba že izvoljena. Italiji poverjena uprava Armenije. L u g a n o, 16. febr. (Lj. k. u.) Glasom Če-hoslovaškega tiskovnega urada poroča »Dally Telegraph« Iz Pariza, da se bo Italiji poverila uprava Armenije. ______________________NAPREJ.__________________ Predhodni mir sklenjen koncem aprila. Rotterdam, 15. febr. (Lj. k. u.) Čeho-slovaški tiskovni urad poroča: Lloyd George je včeraj v poslanski zbornici naznanil, da bo predhodni mir sklenjen najkasneje koncem meseca aprila. Nato se bo razveljavila tudi blokada osrednjih držav. Pretežki mirovni pogoji za Nemčijo. C u r i h , 16. febr. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: V intervjuju z dopisnikom milanskega lista »Avanti« je rekel Erzber-ger: Če bodo za nas novi pogoji za premirje pretežki in če se nam bode zopet dal samo 24 urni rok, da se o njih premislimo, le te ne bomo podpisali. Prišli bomo potemtakem v položaj, ki ni ne vojna ne mir. Spor med Italijani in Jugsolovani pred neodvisno razsodišče. Pariz, 16. febr. (Lj. k. u.) »Agence Ha-vas« poroča: K vesti, da je Srbija predlagala, naj se njeno nesoglasje z Italijo glede državnih mej in jadranske obali, vštevši Reko, predloži pravoreku razsodišča, pripominja »Petit Pari^ sien«, da so srbski delegati razpravljali o tej stvari z Wilsonom in Clemenceaujem. List pojasnjuje stališče Srbije in Italije tako-le: Srbija se brani, priznati metodo, ki je bila doslej za ureditev teritorijalnih vprašanj običajna, da se imajo namreč ta vprašanja izročiti v proučevanje posebni komisiji, v kateri igra Italija vlogo sodnika. Srbija je mnenja, da se morajo tako kočljiva vprašanja, kakor je ono jadranske obali, izročiti v razsodbo na vsak način le neodvisnim državam, ki bodo sodile brez predsodkov. Italija pa je mnenja, da ni povoda, da bi samo zaradi srbskih zahtev delali kako izjemo. Pogajanja na otokih Prinkipih v nevarnosti. Pariz, 16. febr. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča »Reuterjev urad«: Ker nobena ruska vlada ni sprejela prvega pogoja zavezniških držav, zlasti ne onega, da sklenejo premirje, je pričakovati, da se bodo zavezniške države čutile primorane, odpovedati svojo prijavo k posvetovanjem na otokih Prinkipi. Aprovizacija. fz sojo mestnega aprovizačuoga odseka z dno 14. svečana jc poročati: Slovenija bi imela dobiti z Reke 100 vagonov moke. Prišlo pa je v Ljubljano le 30 va-Konov, dočim je bilo ostalih 70 vagonov odpeljanih v Zemun. Ljubljana je sedaj v najvočji stiski glede moke in to tembolj, ker tudi koruzne moke ni. Vse aprovizač-ue zaloge zadostujejo komaj za teden dni in £c ne pride takoj izdatna pomoč, je mesto čez osem dni brez kruha !n moke. — Aprovizačui odsek naproša gospoda, župana, da opozori beigrajsko vlado na veliko nevarnost, ki grozi preskrbi Ljubljane s kruhom in moko in zahteva nujno odpomoč. Obenem je prositi 7,a intervencijo ministra dr. Kramerja in ravnatelja Jovana. — Delavcem v mestni pekariji se primemo zvija plače. — Vse polno prekupcev iz Gradca in drugih krajev Nemške Avstrije hodi na ljubljanski trg, kjer preplačujejo blago in ga potem utihotapljajO iz območja vlade SMS. Proti dražii-cem in tihotapcem se najstrožje nastopi. Stranke, ki dobivajo meso pri Alarčanu.e sc imajo zulasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti št. 13, I. nadstropje, kjer dobijo nove izkaznice za meso. Doloma se tale red: v torek dne 18. t. m., stranke z začetnimi črkami od A t1o L in v sredo, dne 19. t. m. s črkami M do 'L Prinesti je seboj 1. staro izkaznico za meso, i. rumeno ali zeleno legitimacijo za Živila, 3. železni -Carji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico "ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. Star.e izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Pet elan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. 99 CROATIA Cft v Zagrebu fe otvorila svojo podružnico v Ljubljani, Harije Terezije cesta 2. Kupuje gozdove, vsake vrste rezanega In okroglega lesa, drva, oglje itd. po najvISj.h dnevnih cenah. ______________________________ Štev. 39. Draibeni oklic. Lesene barake se bodo potom javne dražbe prodajale in sicer: Dne 19. t. m. ob 3. pop. v Kranjski gori (Log), 12 barak; Dne 20. t. m. ob 9. uri dop. v Lescah {v barak; Dne 21. in eventuelno še 22. t. m. ob 9> dop. v Bistri pri Borovnici (3—4 velike barake, bivša bolnica), v Pokojišču, občina Borovnica 2 mali baraki in les v strelskih jarkih; V Brezovici pri Borovnici 1 baraka in tes v strelskih jarkih. Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija se snide ob zgoraj določenem času na licu mesta oziroma v občinskem uradu. Za vodstvo stvarne demobilizacije: Jelenc, stotnik. Poziv jugoslov. uradnikom v tujini. Začasen obči pokojninski zavod za name' ščence v Ljubljani poživlja vse uradnike oziroma uradnice v tujini, ki so do sedaj bili nameščenci pri »Občem pokojninskem zavodu za nameščence« na Dunaju, oziroma pri kakem deželnem uradu tega zavoda, da še javijo pismeno ali osebno najkasneje do 25. februarja t-1. pri začasnem občem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, ak<> želijo biti sprejeti v službo tega zavoda. Službeni pogoji so isti, katere so it^eli pri dosedanjem zavodu. Vodstvo zavoda opozarja na to, da se na poznejše prijave ne bo moglo več ozirati. Poziv jugoslov. uradnikom v tujini. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja vse uradnike oziroma uradnice v tujini, ki so do sedaj bili narri?-ščeni pri delavskih zavarovalnicah zoper nezgode v prejšnji Avstriji, da se javijo pismeno ali osebno najkasneje do 25. februarja t. 1. pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgodo v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, ako želijo biti sprejeti v službo tega zavoda. Službeni pogoji so isti, katere so imeli pri dosedanjih zavodih-Vodstvo zavoda opozarja na to, da se na poznejše prijave ne bo moglo več ozirati. Razpis sluib. Vodstvo začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode in začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani razpisuje 10 mest za pomožne uradnike oz. uradnice. Prejemki in napredovanje po dosedanjih statutih, kar pa ni slabše, kakor pri državnih pomožnih uradnikih. Predpogoj dojena meščanska ali trgovska Šola, nižje srednje šole oziroma temu enakomerna službena praksa-Razun tega se želi znanje slovenske stenografije in strojepisja. Pri sicer enakih prosilcih imajo vojni invalidi prednost. Nekolkovane prošnje opremljene z domovinskim listom, s šolskimi izpričevali, z dokazili dosedanjega službovanja, uradnim potrdilom o invalidnosti, z zdravniškim in s spričevalom o nravnosti je vložiti najkasneje do 20 t. m. pri vodstvu gornjih zavodov v Ljubljani, Turjaški trg št. 4.________________ ■ na Spodnjem Štajerskem blizu žel. postaje ob glavni cesti.........- obstoječe iz hiše, kleti, njive, travnika in nekoiiko sozda; je tudi lepa lega za vinograd. Naslov pove upravniStvo. Spreten elektromonter- = samostojen delavec za lnSlQIQKwl oskrbovanje naprav 't vrtilnim tokom, inšta'acije, se i$fe pod jako ugodnimi pogoji. Vstop po možnosti takoj. —' Ponudbe na upravo lista pod Šifro 500 V.