3000 iztiskov
Št. 19.
V Gradcu, 1. oktobra 1908.
Letnik 57.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kimetijstvo.
Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List velja na leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni.	Udje dobd list zastonj.
VnetbltiM: Razstava goveda na jubilejnem graškem jesenskem sejmu 1908. — K srbski trgovinski pogodbi. — Kaj bo letos z živino? — Razvoj melijorizacij na Štajerskem. — Sadjerejci, izdelujte dober sadjevec! — Če živina rada liže. — Gospodarske drobtine. — Kmečko zborovanje v Gradcu. — Zborovanje podružnic in krajnih društev. Razglas. — Gospodarske drobtine. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila.
Razstava goveda na jubilejnem graškem jesenskem sejmu 1908.
Dočim bo imele na lanskem jesenskem sejmu v Gradcu živinorejske zadruge z Gornjega Štajerskega priliko, da so sirnemu občinstvu pokazale napredek pri svoji živinoreji, je bila letos dana živinorejcem iz Srednje Štajerske prilika, da pokažejo, kaj so na tem polju dosegli. Po programu se je tudi letos razstavilo le 120 glav in sicer 40 murodolskik, 35 pincgavskih, 10 marijadvorskib in 35 vzhodnještajerskib liscev, ki so bili na tej razstavi c. kr. kmetijske družbe prvič razstavljeni kot govedo, ki si je pridobilo na Štajerskem domovinsko pravico. Vkljub veliki množini živine, ki jo ima Srednja Štajerska, se je določilo za razstavo tako omejeno število, da bi imelo občinstvo lažji pregled in da bi se na ta način lažje in lepše poučilo o oblikah in uspehih naših domačih go-vejskih plemen. Murodolsko, pincgavsko in marijadvorsko govedo je za razstavo izbral g. deželni potovalni učitelj za živinorejo, Martin Jelovšek, vzhodnje-štajerske lisce pa je izbrala zveza vzhodnještajerskib živinorejcev. Hlev je tudi letos postavil gospod deželni nadinžener Schwarz, prevzem in nastavljanje živine, varstvo med razstavo in odvoz pa sta oskrbovala zelo natančno zgore omenjeni potovalni učitelj za živinorejo, Martin Jelovšek in ob njegovi strani asistent g. Martin Zupanc.
Vso živino so 21. septembra popoldne pripeljali z državnega kolodvora in jo razvrstili ob 6. uri zvečer v posamezne staje, tako da se je razsodišče, kakor je bilo določeno, lahko konstituiralo že 22. septembra ob 9. uri dopoldne in začelo s svojim delom, ki je bilo popoldne končano. Opoldne so sledili razsojevavci vabilu ekscelence gospoda družbiniga načelnika na preprosto kosilo v „Hotel Erzherzog Johann“, ki so se ga udeležili tudi mnogi Člani razstavinega odbora in deželni strokovni organi.
V razsodišču je bilo za murodolsko govedo 6 mož (med njimi g. Karl Valentini č, nadučitelj in vpokojen šolski vodja v Laškem), za pincgavsko 5, za marijadvorsko 4 (med njimi gg. Jožef Mursa, posestnik v Krapji pri Ljutomeru in Ropert Repnik, veleposestnik v
y
Št. liju v Slov. gor.), za vzhodnještajerske lisce 5 mož.
Zvečer 23. septembra je bil rezultat razsojevanja znan in zato so ga lahko pri otvoritvi razstave 23. septembra v hlevu nabili, da se je občinstvo vedelo orijentirati. Razstavo živine je obiskalo med razstavo zelo mnogo ljudi, ne le kmetov in vsi bo bili v hvali razstavljenega goveda edini. 25. dne septembra popoldne sta obiskala pod vodstvom ekscelence gospoda družbiniga načelnika razstavo živine ekscelenca gospoda cesarski namestnik grof Clary in soproga; znanstveno vodstvo je pri tem z znano spretnostjo oskrboval gospod Jelovšek. Ta je med celo razstavo, ki je trajala od 23. do 28. septembra vedno drage volje odgovarjal občinstvu na razna vprašanja. Vso razstavljeno živino je gospod ravnatelj dr. Pavel Schuppli natančno zmeril. Dne 26. septembra je počastil razstavo konzulent za živinorejske stvari v c. kr. poljedelskem ministrstvu gospod c. kr. vladni svetnik Henrik Giertb s svojim obiskom in se je nasproti raz-stavinemu odboru zelo pohvalno izrazil o govedorejskih uspehih v Srednji Štajerski. Glavno skušnjo pa je morala prebiti razstava živine šele 28. t. m., t. j. zadnji dan razstave. C. kr. štajersko kmetijsko družbo je doletela visoka in izredna Čast, da je lahko svoje uspehe v živinoreji pokazala visokemu protektorju razstave, njega cesarski in kraljevi visokosti gospodu nadvojvodi Friedriku. Ta visoki obisk je tem pomembnejši, ker je njega cesarska in kraljeva visokost, ki je sam kmetovavec in jeden največjih avstrijskih posestnikov, ogledoval razstavljeno živino s strogimi očmi izvedenca. Visokega protektorja so spremljali ekscelenca gospod namestnik grof Clary, obersthofmajster F. M. L. grof Saint Quentin, c in kr. korni poveljnik F. M. L. Potih rek, vrhovne oblasti in odbor jesenskega sejma. Ob vhodu v razstavo živine ga je sprejel ekscelenca gospod deželni glavar in družbin načelnik, gospod Edmund grof Attems s sledečim nagovorom:
r\aša c. in kr. Visokost! Dovoljujem si v imenu štajerske kmetijske družbe uajspoštljiveje pozdraviti Vašo c. in kr. visokost in se ponižno zahvaliti, da blagovolite ob obisku rokodelske razstave in
■■■■■..	■■■■■■■■. ...	..■■lin, m i anmmimnTTmSm iiiiiTiT?nS«4
jubilejnega graškega jesenskega sejma ogledati tudi razstavo živine. Določbe o sredstvih za povzdigo živinoreje so na Štajerskem že desetletja sem postavno določene, a vendar iz kraja niso imele mnogo vspeha; šele ko so se s pomočjo države in dežele začele ustanavljati živinorejske zadruge, lahko opažamo bistvene zboljšave. Pri tem zasledujemo namen, da se naj domače štajerske živinske pasme popravijo iz lastne moči in upamo, da bomo kmalu lahko spravili naše domače pasme na ono visoko stališče, ki ga že dolgo zavzemajo alpske pasme. Napredek, ki smo ga dosegli do sedaj, nam daje poroštvo, da bomo ta namen kmalu dosegli. Pri tem stremljenju pa ne delamo na to, kako bi naše domače pasme zboljšali s primešava njem tuje krvi. Edino izjemo tvori šest okrajev v Vzhodnji Štajerski, kjer se je ustvarilo posebno društvo, ki skuša rdeče lisce zboljšati s plemensko izbero. Še enkrat se udano zahvaljujem Vaši c. in kr. visokosti za izredno odlikovanje, ki ste nam ga blagovolili nakloniti s svojim obiskom; dovolite, da predstavim Vaši visokosti člane osrednjega odbora." Po predstavljanju je potovalni učitelj za živinorejo, gospod Martin Jelovšek pri obhodu v razstavi dajal potrebne informacije. Mnoge razstavljavce je doletela visoka čast, da jih je visoki pro-tektor blagovolil nagovoriti in pohvaliti.
Razdelitev nagrad.
Nagrade, priznane od razsodišča, je razdelil v nedeljo ob 10. uri predpoldne ekscelenca družbin načelnik v navzočnosti članov osrednjega odbora, razstavinega komiteja in predsednika zveze vzhodnještajerskega društva za rejo liscev. Grof Attems je pozdravil navzoče razstavljavce, člane komiteja in strokovne organe dežele, se je zahvalil v imenu družbe vsem činiteljem, ki so povzdigo deželne živinoreje gmotno in moralično podpirali, kakor visoki vladi, visokemu deželnemu odboru, okrajnim odborom in hranilnicam, posebno pa srednještajer-sltini veleposestnikom za darove v denarju, razsojevavcem za trudapolno in vestno delo. Opozarjal je, kako velike važnosti so take razstave za domače živinorejce, kako dajejo priliko in gradivo za primerjanje in Študiranje. K
sklepu je želel, naj bi ta razstava, ki jo je priredila štajerskega kmetijska družba z velikimi žrtvami na času in denarju, pripomogla mnogo k povzdigi naše štajerske živinoreje. Nato je razdelil nagrade in darila. Več veleposestnikov in graščakov se je odreklo denarnim nagradam in tako so razsojevavci lahko določili več vrst nagrad. Zato pa jim je priznalo razsodišče častne nagrade in priznanja.
Skupno se je razdelilo za 89 glav živine v denarju 5660 K. Od tega se je vzelo 2100 K iz državne dotacije, 1005 K iz deželne, 1415 K iz daril, ki so jih poslali družbi okraji, veleposestniki in hranilnice iz Srednje Štajerske, 940 K je dalo društvo vzhodnještajerskih živinorejcev, 200 K pa gospod Reinhart vitez Bachofen pl. Echt.
K sklepu razdelitve je slavil ekscelenca načelnik gospod Edmund grof Attems šestdesetletno plodonosno vlado Njega Veličanstva našega vzvišenega in ljubljenega cesarja, ki je v tem dolgem času vladanja vedno delal neumorno v blagor svojih podložnih in kateremu so vsi prebivavci štajerske dežele v ljubavi, hvaležnosti in spoštovanju udani.
K srbski trgovinski pogodbi.
18. dne avgusta t.l. je srbska skupščina sprejela trgovinsko pogodbo, sklenjeno z avstrijsko - ogrsko vlado, kar je dalo in-dustrijelnim in veletrgovinskim krogom povod, da so od vlade takoj zahtevali, naj stopi pogodba na podlagi oblastit-vene postave nemudoma v veljavo. Na drugi strani pa so zastopniki agrarnih strank vplivali na ministrskega predsednika, da bi na ustaven način rešil pogodbo. Torej imamo tukaj nasprotje med industrijelnimi in agrarnimi interesi in sedaj je naša naloga, da tukaj razložimo, pojasnimo in odpravimo nasprotstva.
Pooblastitvena postava, ki daje vladi pravico, da sklene še ne rešene pogodbe z inozemstvom, je z dne 21. decembra 1907, a ima izrecno omejilno pripombo, da se morajo vse pogodbe, ki se raztezajo ali ki bi naj veljale dalje ko do 31. decembra 1908, na vsak način rešiti prej ustavno. Pri trgovinski pogodbi pa ni določen nikak provizorij, kajti, ni se sklenilo, da naj velja le do konca tega leta, ampak ona bi naj veljala za dobo 10 let. In zaradi tega se krije zahteva agrarcev popolnoma z besedilom pooblastilne postave. Že, ko se je ta postava sprejela, je sklenila zbornica resolucijo, ki je bila naperjena proti eventuelni popustljivosti na polju uvoza živine in mesa iz balkanskih dežel in 9. julija t. 1. je protestirala prosta agrarna zveza proti temu, da bi se trgovinska pogodba s Srbijo rešila na podlagi pooblastilne postave.
Kar se tiče te pogodbe same, pa bo gotovo zadostovalo, če v sledečem na kratko obrazložimo vzroke, zakaj so avstrijski kmetovavci bili proti tej pogodbi.
Pred vsem moramo opozoriti na to, da je naš izvoz živine v Nemčijo in v Švico zaradi neprimerno zvišanih carin zelo nazadoval. V „Fremdenblattu" je izšel pred kratkim Članek poljedelskega
ministra dr. Ebenhocha, v katerem pravi minister, da smo poslali leta 1907. 100.098 glav živine manj v Nemčijo; denarja smo dobili za^ izvoženo živino 39‘5 milijonov manj. Če še vračunamo izvoz konj in izvoz v Italijo, se je znižal naš izvoz v celoti leta 1907. za 67‘8 milijonov kron. Ker pa se lahko statistično dokaže, da mora naša monarhija izvažati živino, je pač popolnoma naravno, da upliva doma zaostala živina neugodno na ceno živine. K temu še pride, da je letos zaradi dolgotrajne suše nastopilo občutno pomanjkanje krme, tako da se je ponujalo še več živine za prodajo, kar pa zna dovesti do velikega poloma v trenutku, ko bode vsled uveljavljene trgovinske pogodbe s Srbijo upanje na boljše cene uničeno. Posledice te pogodbe pa se ne bodo kazale samo v tem, da bo prišla večina za prodajo določene živine na dunajski sejem, ampak tudi v tem, da bodo za Srbijo zahtevale tudi druge balkanske države, Bulgarija in Rumunija, za sebe iste ugodnosti.
K vsemu temu še pride drug moment. Če lahko verujemo poročilom raznih dnevnikov, se je Srbiji dovolilo, da sme dovoljeno množino mesa uvažati ne s carino za meso, ampak za živo blago. To bi bila velika ugodnost posebne vrste, s katero bi se znižala carina za meso, ki znaša sedaj 30 K za meterski stot, za dobro polovico. Jasno je, da bi ta ugodnost pripadla nazadnje ne le tudi drugim državam, s katerimi smo v pogodbeni zvezi, ampak sploh vBem onim, s katerimi se urejujejo naše trgovinske zveze le na podlagi večjih ugodnosti.
To so nakratko glavni pomisleki, ki govorijo z gospodarske strani proti trgo-govinski pogodbi s Srbijo in ki so tem lažje umljivi, če si predočimo, da se je z mnogim trudom in delom okrajev, dežele in države in z velikimi žrtvami vendar enkrat posrečilo, da smo našo živinorejo dvignili na višjo stopinjo, kar pa bi bilo popolnoma brez pomena in brez uspeha, če se naša bojazen uresniči.
Tudi moramo kar tukaj konštatirati, da je trditev, ki jo zastopa pogodbi prijazno časopisje, da se moramo čuditi, da ogrski živinorejci, ki bi jih uvoz vendar občutnejše zadel ko pa avstrijske, niso proti pogodbi, da je ta trditev po najnovejših poročilih v listu ogrskega deželnega kulturnega sveta neresnična, ker se pravi v listu tega društva, da pomeni uvoz živine hud udarec za ogrsko živinorejo in da se mora delati z vsemi močmi zoper to določbo v pogodbi.
Res je, da imajo razlogi, ki jih navajajo industrijelni krogi za pogodbo, marsikaj na sebi in želeti bi bilo, da bi ne bilo tako nasprotje med industri-jelci in agrarci. Vendar pa za narodnega gospodarja, ki gleda vso stvar z vzvišenega stališča, ne bo težko, v tem nasprotovanju različnih mnenj zadeti pravo. V tem oziru opozarjamo samo na profesorja dr. Oldenburga, ki določa za industrijelen razvoj v svoji knjigi „Deutschland als Industriestaat“ sledeče meje: „Trdno pritličje narodnega gospodarstva tvori kmetijstvo, ki nosi industrijo na svojih ramah. Dokler še ni vsa zemlja pozidana, se lahko širi pritličje do meje
dežel; če se na ta način razširi podlaga, se lahko razširi tudi prvo nadstropje: industrija. Dalje, kjer ni kmetijske podlage, se industrija ne more širiti, razun če živi njeno ljudstvo od inozemske hrane in če je nekake vrste izvozna industrija, ki dela za inozemstvo in se od njega živi. Na ta način se razraste in-dustrijelno nadstropje stransko daleč črez meje v inozemstvo in sloni na umetnih stebrih, ki jih tvori inozemska trgovina in ki stoje na tujih tleh. A ti stebri stoje na tujih tleh le tako dolgo, dokler dovoljuje lastnik tuje zemlje. Ce hoče enkrat sam rabiti dotično zemljo, izginejo stebri, ž njimi pa izgine tudi nadstropje.
Da je to naziranje pravilno, o tem ne bo dvomil nobeden pameten naroden gospodar ali politik; zato pa se mora zahtevati, da se bo pri sklepanju o trgovinski pogodbi s Srbijo^ tudi na to oziralo.	(Jlan družbe.
*
* *
Trgovinska pogodba je stopila med tem na podlagi pooblastilne postave dne 30. avgusta provizorično do 31. decembra 1908 v veljavo.
(Opomba uredništva.)
Kaj bo letos z živino?
Temu vprašanju naj letos posvetijo vso pozornost posebno oni vinogradniki, ki jih je suša občutno zadela. Deževje v avgustu nam je nevarnost, da nam lahko pomanjkuje krma, bolj prikrilo ko pa odpravilo. Krme, ki smo jo suho skrmili, ki pa je bila in bi pravzaprav morala biti pripravljena za zimo, nam noben dež več ne vrne, ki je prišel na vse zadnje, na takih travnikih paša malo boljša, ni to noben nadomestek za krmo. Kjer pa je suša travnike popolnoma posmodila in požgala, tam so bili ljudje lahko veseli, Če se je še pokazalo malo paše; a tudi tam, kjer si je pozneje otava malo opomogla, ni bilo mnogo košnje, ker trava, ki jo suša stisne in v rasti zastavi, le jako počasi napreduje. Kakor se živinče, ki je v mladosti v rasti zaostalo, nikdar več pošteno ne razvije, tako se tudi ne more otava; tukaj pomaga edino, če jo hitro pokosimo in na ta način koreničje pomladimo; če tudi ni potem več košnje, si vendar paša malo opomore in če ostane vreme do Vseh svetnikov ali Še dalje lepo, je že mnogo pridobljeno.
Naš skupen nastop je v večini šolskih okrajev omogočil jesensko pašo, tako da imajo posestniki sedaj za september in oktober dovolj pastirjev in pastiric na razpolago. Ti pa se naj sedaj seveda, kolikor je mogoče, za to tudi porabijo. Marsikateri ubogi kočar je vesel, če pridejo njegovi otroci za par mesecev k polni skledi in če si prislužijo pri tem še kako obleko ali par obutala. To se malim pastircem za skrb, ki jo prevzamejo, lahko obljubi, posebno letos, ko bo vsled drage krme dobila paša tem večjo vrednost, če pasemo tudi tam, kjer že leta in leta nismo pasli.
Posledice pomanjkanja krme se kažejo jasno na tedenskih sejmih v Gradcu (vsak četrtek), kjer so julija in avgusta prignali skoro vsakokrat po 1000 glav več živine, kakor drugače povprečno raču-
njeno; da, bili so celo sejmi, na katerih smo našteli nad 2000 glav živine. V zadnjem času se je ta položaj nekoliko zboljšal, ker so prignali manj živine, a še vedno 1600 do 1700 glav in tudi cena se je, posebno za boljšo živino, nekoliko zvišala. Tako bo sedaj ostalo do konca paše, potem pa bodo prignali ljudje gotovo več živine in cena bo ravno tako v isti meri zopet nazadovala. Previden kmetovavec, ki še mora živino oddati, ker nima dovolj krme za zimo, naj ne čaka do zadnje sile, ampak naj sedaj med pašo svojo živino počasi proda, ker bo sedaj za njo mnogo boljše plačan, ko pa ob koncu paše ali celo v zadnjem trenotku, ko jo bo moral oddati za vsako, tudi slepo ceno.
Če pa smo za sedaj prisiljeni zmanjšati število svojih goved, vendar ne smemo pozabiti na prihodnjost im moramo misliti že sedaj nato, kako si bomo število glav zopet izpolnili. Znižana cena, ki je nastala vsled velikega pomanjkanja krme, se pozna posebno pri teletih, za katera <se danes večkrat ponuja celo polovico manj, ko pa pred par leti. Namestu, da bi letos teleta za polovično ceno oddali, storimo mnogo bolje, če jih redimo. Vsak dober bikič, vsaka dobra telička od dobre molzne krave, ki obeta, da bo tudi sama dobra dojnica, naj se redi; v dveh letih bo imela taka živina ceno, ki nam bo bogato plačala krmo. In suhe krme taka teleta v prvi zimi ne rabijo ravno mnogo. Tako si prodano živino nadomestimo sami doma in pozneje nam ne bo treba kupovati živine, ki bo takrat gotovo zelo draga.
R e g u 1 a.
Razvoj,
melijorizacij na Štajerskem.
Veselo je, da je tudi v letih 1905. in 1906. melijorizacijstvo na Štajerskem stalno napredovalo.
Tako je znašalo v letu 1905. število prošenj za melijorizacijske načrte 289, leta 1906. celo 320, leta 1904. pa samo 221. Vedno napredovanje prošenj nam daje pravico sklepati, da se zanimanje za melijorizacije med kmetovavci vedno bolj širi in da bo to napredovanje stalno.
Zadružniški načrti so se v dobi, o kateri poročamo, popolnoma izvršili in že ogledali in odobrili.
št.	Okraj	Zadruga	Mslijorizirano površje		Dejanjski stroški	
			ha	a	K |«	
	Fehring	Pertlstein	6	—	1.70lj73	
2	FUrstenfeld	Dietersdorf	17	06	6.208 95	
3	FUrstenfeld	Tautendorf	68	33	22.008'32	
4	FUrstenfeld	ObgrUn	9	65	3.996 92	
5	FUrstenfeld	Sochau	24	74	7.863	50
6	Gradec-okollca	Hobi	19	18	6.711	70
7	Hartberg	Unterrohr	13	75	2.410	48
8	Hartberg	Neudau	60	73	16.551	24
9	Hartberg	VValtersd-Sebersdorf	11	67	3.576	77
10	Lipnica	Ragnitz I.	16	20	7.906	81
		skupno	247	31	77.986|42	
Manjših melijorizacij (načrtov posameznih kmetovavcev) se je v letu 1905. izvršilo 155 s skupno površino 187 ha 26 a in s stroški 78.569 K 62 v,, leta 1906. 224 s skupno površino 318 ha 58 a in stroški 127.511 Jč 91 v, torej skupno 379 s skupno površino 505 ha 84 a in s skupnimi stroški v znesku 206.080 K 63 v.
Da dobimo pregled o melijorizacijskem delovanju po posameznih okrajih, pokažemo tukaj v tabeli število malih meli-
jorizacijskih načrtov z dodano površino in stroški, pregledno urejeno po posameznih okrajih:
Št.	Okraj	Število izvršenih načrtov	Zboljšana površina		Stroški	
			ha	a	K	V
1	Birkfeld	7	3	52	1.666	40
2	Deutschlandsberg	1	—	05	360	15
3	Kozje	1	—	45	198	91
4	Ivnica	4	5	12	1.379	44
5	Fehring	37	41	61	22.472	—
6	Feldbach	21	25	16	13.529	82
7	Ormož	2	1	94	1.315	24
8	Frohnleiten	1	1	80	570	—
9	FUrstenfeld	89	116	32	51.059	67
10	Gleisdorf	29	36	66	16.736	33
n	Konjice	8	23	20	7.680	07
12	Gradec-okolica	5	11	05	4.883	67
13	Hartberg	27	26	17	8.328	51
14	Irdning	11	12	26	3.632	58
15	Judenburg	6	18	—	5.662	55
16	Kirchbach	9	7	82	2.927	63
17	Knittelfeld	2	1	95	692	20
18	Lipnica	1	3	17	875	90
19	Ljubno	5	14	23	6.902	93
20	Liezen	2	3	28	1.556	47
21	Ljutomer	2	2	30	876	97
22	Murau	1	1	60	550	—
23	Neumarkt	11	22	59	6.547	95
24	Obdach	7	12	18	4 807	64
25	OberwUlz	17	23	17	7.172	28
26	Oberzeiring	2	1	83	749	79
27	Ptuj (Haloze)	11	9	79	6.043	34
28	PUllau	6	7	08	2.558	49
29	Radgona	1	2	50	111	55
30	St. Gallen	1	2	83	820		
31	Šmarje pri J.	2	1	88	585	83
32	Schladming	6	7	37	2 883	02
33	Stainz	32	36	88	14.034	93
34	Weiz	2	6	04	1.826	12
35	Slov. Bistrica	1	—	50	856	28
36	Slov. Gradec	9	12	54	4.175	97
	Skupno	879	505	84	206.080	63
Največ melijorizacijskega dela je bilo, kakor se vidi iz tabele, v okraju FUrsten-feld. V mnogih okrajih pa se melijori-zacija takorekoč šele začenja.
Povprečno lahko^ računimo, da je na podlagi melijorizacij Štajerska v letih 1905. in 1906. pridelala za 124.000 K več pridelkov.
Da se izobrazijo preddelavci pri meli-joriziranju, so se, kakor druga leta vršili drenažni tečaji in sicer leta 1905. na Preski, okr. Ljutomer, leta 1906. pa v Lieznu in Gr.-St. Florijanu.
Razen tega se je vršil na Spodnjem Bregu pri Ptuju z viničarskimi učenci tamošnjih deželnih trsnic in v Gornji Radgoni z viničarskimi učenci drugih deželnih viničarskih šol po eden šest dni trajajoč tečaj o zazidavi zemeljskih usadov v vinogradih.
V Gradcu, 8. marca 1908.
Rudolf Werner,
deželni kulturni inžener.
Sadjerejci, izdelujte dober sadjevec!
Nikdar ni bila prilika za to ugod-nješa, ko ravno sedaj, da postane sadjevec nekako ljudsko pitje. Prvič bomo imeli letos zelo mnogo sadja in bomo torej tudi lahko izdelali mnogo sadjevca, drugič pa bo ravno sedaj, ko se pivo na vseh koncih in krajih bojkotira, lahko prodrl sadjevec tudi v kroge, ki ga doslej niso poznali ali vsaj ne primerno cenili. Sadjevec ni mogel doslej še postati ljudska pijača, ker ni bil primerne kakovosti in ker ga tudi ni bilo vedno dovolj. Sicer imamo na Štajerskem kraje, kjer se izdeluje zelo dober sadjevec, tako da se lahko oni, ki se ne porabi doma, proda, večkrat pa najdemo tudi sadjevec, ki ga nikakor ne bi mogli prodati. Ta ima premnogo vode in je zato popolnoma plehek, drugi ima duh po plesnobi, tretji zopet cika kakor kak jesih. S tako pijačo pa doslej onih, ki so se držali piva, ni
bilo mogoče pridobiti za sadjevec. V prvi vrsti mora biti torej kakovost vzorna, sadjevec mora biti čist in okusen, imeti mora lep duh, ne sme biti kisel ali rod in ne sme mu manjkati primerna množina alkohola. Nekaj alkohola mora imeti že zaradi tega, ker to želijo pivci, ki pijejo opojne pijače, posebno pa ga mora imeti zato, ker je od tega zelo odvisna njegova trpežnost.
Sadjevec pa se doslej tudi zaradi tega ni mogel upeljati kot splošna ljudska pijača, ker ga ni bilo dovolj. V zelo rodnih letih se pri naših sadjerejcih sicer izdela mnogo sadjevca, zato pa se ga tudi popijejo doma velikanske množine. (Je pa eno ali dve leti ni sadja, je izpita vsa zaloga in sadjerejec nima niti za domačo potrebo pitja. Potem gre kmet k trgovcu in si kupi raznih esenc in takoimenovanih „mostnih tvarin", iz katerih se napravi neka godlja, ki pa niti ne zasluži imena pijače. Boljši je na vsak način, če nimamo doma primernega pitja, da pijemo čisto studenčnico in ne tako godljo. To bo tudi našemu želodcu bolje prijalo.
Dokler so razmere take, se sadjevec ne more udomačiti in uveljaviti kot domača pijača. Če ne morejo pivci kake pijače redno dobivati, se na njo tudi ne bodo navadili. Poleg tega pa ne smemo prezreti, da se je v zadnjem času posadilo toliko sadnega drevja, ki bo kmalu neslo toliko sadja, da bomo lahko začeli resno misliti na obširnejše izdelovanje in prodajo sadjevca. Pred vsem pa je sedaj naloga sadjerejcev, da iz takega sadja, ki se drugje ne da porabiti, naredijo dober in trpežen sadjevec in da ga skusijo uvesti po fabrikah in mestih, kar gotovo ne bo posebno težavno, če bodo le dajali primerno dobro blago. Pivci se bodo prepričali, da lahko dober sadjevec ne le nadomešča pivo, ampak da je iz raznih vzrokov celo boljši ko pivo. Za isto ceno, ki jo plačamo sedaj za manj vredno pivo, lahko dobimo najboljši sadjevec in pri tem sta lahko zadovoljna producent in konzument. Prvi dobi svoje delo plačano in drugemu bo sadjevec mnogo boljše teknil ko pivo.
Dober torej mora biti sadjevec, če ga hočemo prodati in zato hočemo v naslednjem opozoriti na one točke, ki so posebno važne za izdelovanje dobrega sadjevca.
Največji vpliv na kakovost mošta ima sadje, iz katerega se prideluje. Primernega sadja nam nikakor ne manjka. Pri jabolkah moramo razločevati tako-imenovana moštna jabolka, lesnike in požlahtnjena moštna jabolka in pri po-žlahtnjenih vrstah one sadeže, ki se zato, ker niso dovolj razviti, ne dado porabiti dobro kot namizno sadje. Lesnike dajejo sicer same za se čisto, močno in trpežno tolklo, ki pa je prvo in drugo leto še precej roda in postane šele tretje leto bolj gladka in pitna. Zato priporočamo, da se naj lesnike mešajo z drugim sadjem, ki da gladko pitje, ker dobimo na ta način v vsakem oziru izboren sadjevec. Tako mešanje pa lahko priporočamo tudi za druge naše moŠtovke, n. pr. Huberjevo moštovko, rdeče progasto lesniko, ki se razmnožuje s požlahtnjevanjem. Naše boljše vrste jabolk, n. pr. vse rajnete,
dajejo čist, okusen, močan in trpežen sadjevec. Seveda bomo od teb vrst navadno, kar smo že zgore omenili, porabili za sadjevec le ona jabolka, ki se ne dajo drugače porabiti na boljši način. Od brusek se dajo porabiti za mošt razen lesnik brušek ali petnajščic*), ki se po pravici zelo zanemarjajo, tudi razne moštovke, kakor Weilerjevo, veliko rumel-tovko, jelenovko, štajersko moštovko in spodneštajersko tepko.
Moštovke, posebno pozne vrste, se naj na drevesu pošteno zazorijo in potem nasipljejo na kupe, ker le na ta način dobimo močen, aromatičen in trpežen sadjevec. Pri bruškab moramo razločevati med onimi, ki postanejo kmalu mebke, n. pr. štajerska moštovka in jele-novka, in onimi, ki ostanejo dolgo trde. (Je pustimo prve predolgo na drevju in potem le par dni ležati v kupu, postanejo od znotraj mehke (mecane) in dajo potem mošt, ki se ne sčisti, ampak ostane kalen in mlečnate barve. Tak mošt je manj vreden in ni poraben za točenje. One hruške, ki so dolgo trde, pa bodo z ležanjem v kupu samo pridobile.
Za tolčenje sadja so najboljši sadni mlini s kamnenimi valjarji. Železnih valjarjev ne moremo priporočati, ker povzročijo, če niBO popolnoma Čisti, da sadjevec počrni.
Najboljše je, če takoj po tolčenju stisnemo sadje. Tako pijačo lahko potem prodajamo kot „sadjevec brez vode“. Po prvem prešanju razsekamo koš z motikami skrbno in tropine zopet spreŠamo. Prej pa razpoložimo tropine na preši ali, če je ni, v kadeh in koritih ter jih poškropimo iz kanglje, ki ima spredaj raz-pršivca, z vodo. Tako jih pustimo stati kakih 6 do 12 ur in jih med tem časom z leseno lopato parkrat korenito premešamo, da bo dobro navlečejo vode. Na ta način se izvlečejo razne dragocene sestavine, ki bi sicer ostale v tropinah in pridejo v mošt. Pri drugem prešanju moramo tropine kolikor mogoče stisniti. (Je smo jih dobro namočili in trdno stisnili, zadostuje dvakratno prešanje popolnoma. Ta sadjevec se napolni v sode in proda kot sadjevec druge vrste, če zmešamo sadjevec iz drugega koša z onim iz prvega in pustimo oba zavreti skupno, dobimo, če ni dodane mnogo vode in če je sadje dobro, zelo porabljivo pijačo, ki jo, posebno od bolj rodega sadja, marsikateri pivci bolj Čislajo, ko sam sadjevec iz prvega koša brez vode. Pri tem se opomnimo, da se sme moštnatim hruškam dodajati k drugemu košu več vode, ko k jabolkam. Kdor prodaja „sadjevec brez vode“, seveda ne sme imeti pomešanega z vodo.
Sadjevec si precej zboljšamo, če ga pustimo zavreti z dodatkom čistega kvasa (Reinhefe), ki se doda, predno začne sadjevec vreti. Ena cev takega kvasa, ki se dobi pri gospodarsko kemičnem pre-izkuševališču v Gradcu, Heinrichstrafie, zadostuje za en polovnjak sadjevca.
Za vretje se sod ne sme popolnoma do vrha naliti, ampak ostati kakih 5 do 8 (kakor je pač sod velik) centimetrov
*) Imenujejo se zato tako, ker jih človek, kakor pravijo v Slovenskih goricah, lahko vzame petnajst v usta in pri tem še žvižga. — Opomba preatavljavca.
prazen in se zapreti s posebnim čepom za vretje.
Velike važnosti pri vretju je tudi toplota, na katero pa se skoro nihče ne ozira. Če ob prešanju še ni premrzlo in če je toplota v kleti primerna, se vretje tudi pravilno vrši. Večkrat pa je ob prešanju že hud mraz in tudi v kleti je toplota zelo nizka. Sadjevec zavre zelo nepopolno, ne pomiri se celo zimo in se tudi ne sčisti. Pri takem vretju pač ne moremo in ne smemo pričakovati, da bomo dobili dobro pijačo Za pravilno vretje je v kleti najprimernejša toplota 15 do 20° C. (Je je toplota nižja, potem je dobro, če klet skurimo in držimo določeno toploto tako dolgo, da je prvo vretje pri kraju, kar ni ravno drago.
Po končanem prvem vretju se primerno pripravljen sadjevec kmalu sčisti, nakar ga moramo pretočiti v čiste sode, da ga znebimo drožij in da lahko hitreje dozori. Spomladi pred toplim vremenom ga pretočimo drugokrat. Nekaj časa po drugem pretakanju se sadjevec popolnoma sčisti in je dober za pitje in za prodajo.
A. Rauch.
Če živina rada liže.
Lizanje, ta sitna lastnost hlevske živine, ki liže vsak trdi predmet, katerega lahko doseže in pri tem hujša, so ljudje dolgo časa imeli za slabo navado živine. Pozneje so mislili, da je tega krivo pomanjkanje apnenih solij v krmi in so zato svetovali, naj se daje bolnemu živinčetu kostna moka. Ali kmalu se je pokazalo, da s tem sredstvom ni pomagano. Novejše preiskave pa so pokazale, da je lizanje nalezljiva bolezen, ki jo dobijo ona živinčeta, ki so se zastrupila s krmo z močvirnatih travnikov. Tudi se zdi, da pri tem precej odločuje kakovost in redilna vrednost krme z močvirnatih travnikov; pokazalo se je namreč, da živina po krmi z zboljšanih (melijoriziranih) močvirnih travnikov še rajši liže, ko z navadnih močvirnih travnikov. Da povzroča to bolezen kaka glivica ali mala živalica, ki živino zastrupi, se kaže najboljše natem, da živina po krmi z močvirnih travnikov, ki so jo skisali in dali prevreti, ne liže. Pri tem kisanju pogine tista škodljiva stvarica.
Neškodljiva je taka krma, Če smo jo pokosili zgodaj in predno je trava cvetela; če jo kosimo pozneje, bo živina lizala. Manj nevarna je krma s takih travnikov, če smo jih pognojili s čilskim solitrom. A tudi po njej lahko živina liže. Popolnoma brez skrbi pa lahko krmimo sensko deteljo, ki je zrastla na močvirnih tleh.
Zanimivo je tudi, da ližejo po taki krmi le goveda, ne pa tudi konji; zato si lahko pri velikih kmetijah uredijo tako, da kosijo seno zgodaj pred cvetom. To seno nima Škodljicev na sebi, zato ga krmimo govedom, krmo druge in tretje košnje pa konjem. Nobenih neprilik nimamo, če na takih tleh gojimo deteljčno seno, ali pa če tako krmo skisamo (naredimo iz nje silažo).
Naznanjam to štajerskim kmetovavcem, ker je v naši deželi mnogo krajev, kjer živina rada liže in dobi potem slabe kosti. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas gledalo za vzrokom te bolezni, in da bi se
uspehi tega raziskovanja priobčili. Ker živim sam v kraju, v katerem je ta bolezen zelo razširjena, sem iz drugega časopisa posnel te vrstice, da si bodo kmetje vedeli pomagati. Če sem to dosegel, potem je namen teh vrstic izpolnjen. Pridržujem pa si, da bom pozneje še enkrat natančno govoril o tem. J. P ut z.
Gospodarske drobtine.
(Notranjec.)
Zaradi pomanjkanja krme je treba naj večje varčnosti s pridelano krmo. Paziti je, da se je nič ne pogubi po nemarnem in da je nič ne pride pod noge in v gnoj. Zjedi naj se poškrope z nekoliko slano vodo, da jih živina do Čistega požre. Kar je mogoče spraviti za zimsko krmo, naj se spravi, živina naj se pa pase, kolikor je mogoče. Če bo paša ugodna, se bo lahko prihranilo precej krme. Slamo je vso porabiti za krmo. Tudi ovsene in pšenične pleve naj se po malem mešajo med rezanico in naj se prej nekoliko zmočijo, da se rezanice primejo. V letih pomanjkanja je vse dobro! Pomagajmo si toraj kolikor-mogoČe tudi sami, saj je samopomoč v takih slučajih najbolj izdatna in največ vredna.
Kmečko zborovanje v Gradcu.
20. dne tega meseca bi se vsled sklepa kmetijske podružnice za Graško okolico moralo vršiti kmečko zborovanje v Gradcu. Ker pa so štajerski agrarni poslanci razpisali tako zborovanje na 23. dan tega meseca, se je skušalo doseči v svrho enotne akcije sporazumljenje, kar se je tudi doseglo. Sedaj se je brez pomoči podružnice zborovanje preložilo na poznejši Čas. Z ozirom na razna pereča vprašanja, ki so deloma taka, da ni mogoče ž njihovo rešitvijo dalje čakati in ki morajo priti na dnevni red kmetskega zborovanja sklicuje kmetijska podružnica za Graško okolico na nedeljo, 4. dne oktobra t. 1. kmetsko zborovanje v Gradec. Na tem zborovanju bo govoril glavni poročevavec agrarne centrale, Alfred Simitsch vitez pl. Hohen-blum o važnejših vprašanjih današnje agrarne politike. Z ozirom na to, da pade ta prireditev še v čas graškega jesenskega sejma in ker imajo udeleženci za 50% znižano voznino, posebno pa z ozirom na važnost obdelovanih vprašanj, upamo, da se bode tega zborovanje udeležilo veliko število štajerskih kmetovavcev. Čas in kraj zborovanja se bosta že še pravočasno naznanila.
Zborovanja podružnic in krajnih društev.
Št. lij V SIOV. gor. Vabilo na potovalno zborovanje kmetijske podružnice pri St. liju v Slov. gor., ki se začne v nedeljo,. 18. oktobra t. 1. ob y23 popoldne v gostilni gospoda Ornika na Jarenini. Govoril bo deželni potovalni učitelj za živinorejo, gospod Martin Jelovšek o pomoči pri porodih živine in o prvi pomoči pri nezgo^ dah. P. n. Člani kmetijske podružnice in. kmetovavci so uljudno vabljeni, da se zborovanja udeležijo v kolikor mogoče,-velikem številu.
R. Repnik, tač. načelnik.
O O O O O
• Uradno. •
0 0 0 0 0
_Štv. 40.790 II. 5.565
= V deželnih drevesnicah v Gleisdorfu, Brucku na Muri in v Celju se bodo prodajale jeseni leta 1908. ozir spomladi leta 1909. spodaj naštete vrste jablanovih in hruškovih dreves skupno 68.518 komadov štajerskim posestnikom. In sicer se bodo prodale tri četrtine po znižani ceni 70 v za komad kmečkim posestnikom in ena četrtina po tržni ceni 1 K 20 v komad nekmečkim posestnikom. Niso všteti stroški za omotanje in pošiljatev po železnici.
Naročila je treba poslati deželnemu odboru; mora jim biti priloženo županovo potrdilo, da je naročevalec v resnici kmečki posestnik v občini. Kdor potrebuje drevesa že jeseni 1908 naj to jasno
pripomni; za ta slučaj se mora poslati naročilo že 15. oktobra 1908. Naročila se bodo tako dolgo sprejemala, dokler bo kaj zaloge in se bodo reševala po vrsti kakor bodo prihajala.
Jednemu posestniku se ne bo oddalo več ko 120 komadov; vsak posestnik je obvezan nasaditi naročena drevesa na lastni zemlji.
Drevesca se bodo oddajala le proti gotovemu plačilu. Ako bo jedna ali druga sorta pošla, se bo odkazala naročevalcu druga istovredna sorta; vendar pa jo naročevalec po svoji volji ali sprejme ali odkloni. Kdor ne želi nadomestne sorte, naj to takoj naznani.
Drevesca naj prevzame po možnosti vsak naročevalec sam ali ako se mu do-poŠljejo po železnici, naj jih takoj pregleda. Pritožbe se naj pošljejo takoj vodstvu drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne oziramo.
F* opis
jablanovih in hruškovih drevesc, katere bodo prodajale deželne drevesnice za sajenje v dobi 1908/190».
> ©		a) v Gleisdorfu			b) v Brucku			c) v Cel,		U
ca M a> H		z visokimi debli	s srednje visokimi debli	pritli- kavci	z visokimi debli	ssrednje visokimi debli	pritli- kavci	z visokimi debli	ssrednje visokimi debli	pritli- kavci
i	I. Jablane. Štajerske mošancke ....	4540	285		700			1840	1312	
2	Porenski bobovec 		8535	210	—	2800	—	—	2590	950	—
8	Gravensteiner		66	6	47	1500	—	100	—	—	—
4	Cliarlamovsky		140	80	40	800	—	120	470	125	112
5	Kardinalovo jabolko ....	415	65	15	1600	—	230	750	319	—
6	Beli astrahan		25	10	—	180	—	100	90	10	62
7	Baumanova reneta		1120	20	85	100	—	—	600	680	70
8	Ribstonov peping		45	10	15	1200	80	100	660	429	—
9	Ananas reneta 		95	80	170	—	—	—	236	460	166
10	Kanada reneta		635	60	445	—	—	—	1417	1153	108
11	Damason reneta		230	40	11	—	—	—	630	1554	—
12	Cox oranžna reneta ....	80	—	—	—	—	—	87	—	—
18	Rmeni belefler 		295	66	173			—	-—	842	140	180
14	Prestonaslednik Rudolf . . .	870	35	10	—	—	—	—	—	—
16	London peping		285	65	180	—	—	—	181	186	102
16	Lepi Bo80op 		135	—	—	—	—	—	68	—	—
17	Haglor-grab		80	195	—	230	20	—	—	50	—
18	Rdečkasta lesnika		626	40	—	1100	—	—	—	—	—
19	Huberjeva moštnica ....	1330	115	—	—	—	—	960	—	—
20	Šampanjska reneta	 Sevniška voščenka		—	—	—	—	—	—	40	108	—
21		—	—	—	—	—	—	987	100	—
22	Danciško kantovo jabolko . .	—	—	—	650	20	130	—	—	—
23	Rmena žlahtnica		—	—	—	1000	20	110	—	—	—
24	Goldparmenka		—	—	—	900	800	100	—	—	—
25	Landsberška reneta ....	—	—	—	1200	200	20	—	—	—
26	Rmena letna reneta ....	—	—	—	560	—	—	—	—	—
27	Prinčevo jabolko		—	—	—	650	26	—	—	—	—
28	Rdeči jesenski kalvil ....	—	—		110	—	—	—	—	—
1	11. Hruioke. Dielova maslenka		250	65	225	600		120	79	87	634
2	Postrvovka		146	25	15	—	—	—	—	—	66
3	Luiza Avranška		90	25	100	800	—	350	88	42	869
4	Hardenput, zimska maslenka	155	20	—	—	—	—	163	74	10
5	Jožefina Mechelnska ....	50	10	—	—	—	—	—	—	—
. 6	Sieglova maslenka	 Olivier de Serres		130	25	85	—	—	—	—	—	—
7		80	—	60	—	—	—	—	—	413
8	Pastorka		60	15	80	—	—		—	—	—
9	Salcburgerca		90	5	—	—	—		—	—	—
10	Sterkmannova maslenka . . .	95	10	—	—	—	—	—	—	—
11	Zimska dekanovka		195	20	75	—	—	—	—	—	—
12	Weilerjeva moštnica ....	210	80	—	2500	—	—	1310	—	
13	Jelenka		85	25	—	570	—	—	—	—	—
14	Boscova dula		—	—	—	550	—	60	183	45	473
15	Pastorka		—	—	—	800	—	140	205	40	107
16	Wiliamova kristjanka ....	—	—	—	30	—-	60	—“	—	—
17	Salcburgerca		—	—	—	425	—	160	—	—	151
18	Rummelterova hruška ....	—	—	—	—	—				250		—
19	Tepka 		—	—	—	—	—	—	176	—	—
20	Koroška moštnica		“		1				125		
	Skupaj . . .	15.620	1666	1731	21.345	665	1890	14.857	7853	2892
V Gradcu, dne 27. avgusta 1908.
Štajerski deželni odbor.
2 08.
Rožje, krma za govedo.
Na c. kr. okrožno pogladarstvo v
1.	Brežicah, 2. Celju, 3. Konjicah, 4. Slov. Gradcu, 5. Mariboru, 6. Ptuju, 7. Ljutomeru, 8. Radgoni, 9. Lipnici.
= Znano je da se da rožje, ki vsako leto odpada pri obrezovanju vinske trte,
vporabiti za krmo govedi, ako se v ta namen pripravi, namreč na malo razkosa in zdrobi ter se krmi kot pridevek k senu, rezanici, repi, itd. Francozi uporabljajo rožje na ta način se dolgo časa, dočim so živinorejci v vinorodnih pokrajinah v Avstriji dosedaj to opuščali.
Vsled letošnjega pomanjkanja krme v južnih vinorodnih krajih bo težko živino-
rejcem prehraniti govedo čez zimo brez posebnih pripomočkov, ki lahko nadomestijo seno. Treba se bo torej poprijeti raznih tvarin nadomestujočih navadno krmo. In v ta namen zamore izvrstno služiti rožje. Mogoče je, da se ta način krmljenja letos dobro obnese ter se tudi pri nas udomači.
Za pripravljanje rožja kot krma, se priporočajo v prvi vrsti stroji, ki jih goni umetna sila, ker taki stroji zamorejo vstrezati potrebam večjih okolišev.
C. kr. poljedelsko ministrstvo namerava v svrho vpeljave uporabe rožja kot krma dati za Spodnje Štajersko 8 takih strojev z umetno gonilno silo na razpolago.
Oddaja posebnih motorjev (potrebne so 4 konjske sile), ki bi gonili, take stroje, vsled visokih stroškov ni mogoča.
Priporoča se pa, da se stroj namestijo tam, kjer obstoje mlini ali kakšna druga industrijalna podjetja torej tam kjer je gonilna sila že na razpolago. Rožje bi se mlelo le po zimi in na spomlad.
Stroške za stroje, vožnino in namestitev istih prevzame c. kr. poljedelsko ministrstvo. Stroji ostanejo last ministrstva.
Stroške za gonilno silo in popravila pa morajo poravnati zanimanci (občine, zadruge, društva itd.)
Kdor želi imeti taki stroj za mletje rožja, naj vpoŠlje dotično ponudbo c. kr. vinorejskemu inšpektorju Francu Matia-šiču v Gradcu (namestništvo), ki podaje tudi tozadevna natančneja pojasnila.
V Gradcu, dne 20. septembra 1908.
C. kr. štajerska namestnija.
Gospodarske drobtine.
(Notranjec.)
Prašičje meso.
Če pitamo prašiče s koruzo, dobimo od njih dobro meso. Drugače je s slanino in klobasami. Slanina je premehka, klobase se tudi premehke in nimajo lepe barve. Prešiči naj se torej le do teže 60 kg pitajo s koruzo, pozneje z drugim žitom.
tudi ne nervoznim, protinastim, bolnim na srcu in ledvicah, slabokrvnim, bledikastim i. t. d., če vzamejo namestu navadne kave od zdravniških avtoritet po dolgotrajnih poskusih toplo priporočeno kofeina prosto kavo HAG bremenske akeij*ke družbe za trffovlno • kavo. Jamčimo za to, da ima isti duh in vsaj tako dober okus kakor druga kava za isto ceno, a je brez vsake neprijetne ali celo škodljive posledice. Vpra-saj te zdravnika ali sami poskusite! Pazite na varstveno znamko „rešilni pas“!
Dobi se v vseh boljših trgovinah, even-tuelno pa se obrnite na generalno zastopstvo za Gradec in Štajersko.	302a 6
Ignaz Trojan, Gradec
„čsterreichisch - ungarisches Bankgebau<le“
Schmiedgasse 35.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem,
Gradec, Franzensgilatz št. 2.
r. z. z o. p.
I.
Zapisnik
Vlil. rednega občnega zbora zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, ki se je vršil 4. junija 1908 ob 11. uri predpoldne v hiši deželnih stanov v Gradcu pod predsedstvom predsednika nadzorstvenega sveta, njega ekscelence gospoda deželnega glavarja Edmunda grofa Attems.	(Dalje.)
Sledeče številke kažejo pregledni promet vina pri zvezi, ki je znašal:
leta	1901.	. . .	3.222	litrov
n	1902.	. . .	31.911	11
T)	1903.	. . . 118.090	n
J)	1994.	. . . 138.901	n
v	1905.	. . . 328.665	D
n	1906.	. . . 455.550	v
	1907.	. , . 540.763	v
Kakor se vidi iz teli številk, napreduje promet z vinom neprestano; upravičeno torej upamo, da se bode to podjetje z ozirom na zdravo in obširno podlago, ki jo podpira sedaj še pri zvezi trgovski potnik za vino, še bolj razširilo, posebno če se bo pokazalo, da bodo vsi predpogoji kos svoji nalogi.
V tem oziru se je pokazalo, da pod obstoječimi razmerami, ko se je vedno dvigal promet z vinom, oziroma skladiščni promet in ko je bila vsled ločene kleti in skladišča vsa akcija decentralizirana, ni mogoče več shajati s kletjo in skladiščem, ki je bilo na razpolago. Pojavila se je potreba, da se klet in skladišče zvišanemu prometu primerno razširita in da se vsa akcija centralizira, da bo potem cenej a.
Zvezino vodstvo je to za zvezo pre-važno vprašanje pozorno zasledovalo in si ogledalo razne načrte, ki bi prišli v ta namen v vpoštev. Končno se je vodstvo odločilo, da izbere dvoje; ali eventuelno vzame v najem nerabljene kleti in skladišča na graškem mestnem posestvu v Kepplerjevi ulici v Gradcu, ali pa da postavi na svojem posestvu novo stavbo, oziroma staro prezida in razširi. Pogajanja z graško mestno občino zaradi najema kleti in skladišča na njenem posestvu v Gradcu niso povoljno uspela, ker je graška mestna občina stavila pogoje, ki jih zveza na noben način ni mogla sprejeti. Zato je zvezino vodstvo opustilo ta načrt in se odločilo za stavbo na svojem posestvu v Algersdorfu. Na zadnje sta načelstvo zveze, kakor tudi odbor in nadzorstveni svet v svojih sejah dne 18., 19. in 20. decembra soglasno sklenila:
1.	Zvezin odbor sklene izvesti stavbo po predloženih načrtih in proračunu, ki sta jih pregledala zvezin zastopnik in stavbeni mojster Balti;
2.	Stavbena dela se oddajo predlagatelju načrta, gospodu mestnemu stav-binskemu mojstru Baltiu na podlagi njegove ponudbe z dne 16. decembra 1907 pod pogojem, da se zaračunajo nižje cene, ki so se dognale pri strokovni presoji
načrta in proračuna in da se naj od strani zveze poskrbi, da se bo sestavila na vse strani osigurana stavbena pogodba in da se poskrbi za nadzorstvo pri stavljenju.
3.	Ker je nujno potrebno, da se stavba kmalu izvrši in ker poteče pogodba z gospodom Stegerjem, čegar klet ima zveza v najemu, leta 1909., naj se začne s kopanjem temeljev že v zgodnji spomladi 1908 in naj se vse potrebno oskrbi, da se bo delo lahko tako zgodaj začelo.
V smislu teh sklepov se je poverilo znanemu strokovnjaku, nadinženerju deželnega štajerskega stavbinskega urada, gospodu Antonu Schwarzu, da pregleda stavbeni načrt in proračun in da naj nadzoruje stavljenje. Stavba, ki zavzema sedaj 1073 m2, jamči, da bo deželna vzorna klet v njej oskrbljena z vzornimi in vsestransko ustrezajočimi kletmi in skladišči, ki ne bodo ustrezale samo sedanjim zahtevam, ampak ki bodo zmogle tudi zelo zvišan promet. Na ta način je dobila akcija zveze za vporabo in vnovčevanje vina prostejše, obširnejše polje.
Gospod deželni nadinžener je obširno poročal o načrtu in proračunu. Spremembe, ki so se mu zdele potrebne, je izvršil pod njegovim nadzorstvom stavbeni mojster gospod Balti. Na podlagi podatkov strokovnih preiskovanj gospoda nadinženerja Bal tl a in overitve od strani zvezinega načelstva se je sklenila stavbena pogodba, ki se prečita.
Stavba napreduje zelo dobro in upati je, da se bo v začetku prihodnjega leta že lahko oddala prometu. Seveda je samo ob sebi razumljivo, da se je zvezino vodstvo obrnilo na državo in deželo s prošnjo za primerne prispevke pri stavbi; poslale so se torej prošnje c. kr. poljedelskemu ministrstvu in Štajerskemu deželnemu odboru. Visoka vlada je obljubila našemu podjetju izdatno podporo; tudi lahko pričakujemo od deželnega odbora podporo, ker je zveza s svojim podjetjem odvzela deželi skrb za deželno vzorno klet.
Iz izvajanj gospoda zvezinega zastopnika se je lahko posnelo, da je sedaj praktična možnost, oziroma potrebnost izvršitve te stavbe dana, ker so uspehi v blagovnem prometu oziroma pri akciji za vnovčevanje vina ustvarili tako solidno podlago, da se bo ta stavba tudi izplačala. Ker je tudi potrebna praktična porab-nost take stavbe, katero je zvezino načelstvo (oziroma občni zbor) še svoje-časno principijelno sklenil, v resnici dana, predlaga zvezin zastopnik prošnjo: Sklepi zvezinega načelstva, odbora in nadzorstvenega sveta, na podlagi katerih se je stavba izvršila, se odobrijo in vzamejo na znanje.
Predsednik otvori o tem predlogu debato; ker se nihče k debati ne oglasi, ga da na glasovanje. Predlog je bil soglasno sprejet; pri tem so se zborovavci
tudi s hvaležnostjo spomnili podrobnega poročila, ki ga je podal zvezin zastopnik in skrbnosti, s katero je zvezino vodstvo rešilo to težko zadevo.
ad VI.
Predsednik preide na sledečo točko dnevnega reda in podeli besedo zvezi-nemu zastopniku, da poroča o določitvi višine letnih prispevkov članov in režijskih doneskov od denarnega prometa.
Zastopnik omeni najprej, da je zvezi-nemu občnemu zboru (po § 27 zvezinih pravil) pridržana pravica, določevati višino letnih doneskov članov in režijskih prispevkov za denarni promet in naznani, da se sedaj pri tem ravna zveza po sledečem pravilu:
Letni donesek včlanjenih zadrug in korporacij znaša 20 v za vsakega člana vsake pričlanjene korporacije. Režijski donesek od denarnega prometa znaša V10 odstotka od večje strani konta brez saldo-prenosa in blagovnih postojank.
Pri onih zadrugah in društvih, pri katerih znaša na ta način zaračunjeni režijski donesek nad 30 K, se od zneska, ki je prek 30 K, računi samo polovica; sploh velja pravilo, da ne sme režijski donesek znašati več ko 50 K. C. kr. kmetijska družba plača kot letni donesek pavšale 200 K. Člani, ki pristopijo še le v drugi polovici leta, plačajo samo polovico letnega prispevka.
Zvezino načelstvo je vso stvar natančno pretreslo in je prišlo do prepričanja, da ni nobenega povoda, da bi se dosedanji način, po katerem se zaraču-nijo za člane zveze letni prispevki in režijski doneski, spremenil; zato predlaga zvezin zastopnik v imenu vodstva sledeče:
„Zvezin občni zbor skleni:
1. Da se za leto 1908. zaračunijo letni prispevki in režijski doneski od denarnega prometa, kakor tudi povšale c. kr. kmetijske družbe v dosedanji višini. (Pride še.)
Štv. 17.899.	JU.
Vsem pri zvezi včlanjenim društvom, oziroma podružnicam c. kr. kmetijske družbe.
V smislu našega oglasa z dne 2. t. m. štv. 16.868, smo zaradi vedno se množečih ponudeb letošnjega vina, ki nam dohajajo iz vseh vinorejskih okolišev štajerske dežele in zaradi dejstva, da zveza zaradi nedovršene kleti ne more sprejemati pred koncem leta večjih množin vina v zalogo in da ga torej ne more kupovati s stiskalnic, primorani prositi, da se blagovolite ozirati na sledeče:
Zveza bo že ob času prvega pretakanja, torej ob koncu tega in začetku prihodnjega leta lahko pri svojih članicah in podružnicah c. kr. kmetijske družbe, oziroma njih članih, vzela 10.000 do
15.000 lil pretočenega pristnega domačega vina. Sedaj je naloga teh društev, da v interesu svojih članov že sedaj vse potrebno pripravijo, da se bo vino skupno lahko pod ugodnimi pogoji spravilo v denar in da ne bo treba Članom v sili vina prodajati. To se bode lahko doseglo na ta način, da se vodstva omenjenih društev že sedaj pobrigajo za to, da se ali vino skupno vloži in potem skupno proda, ali pa da posamezni člani prijavijo množino svojega vina zvezi, da bo vedela, kaka bo ponudba. Tako bi lahko delovale rajfaiznovke, ki morajo že po pravilih skrbeti za skupno prodajo gospodarskih pridelkov svojih članov; te lahko dajejo, s potrebno opreznostjo seveda, tudi aro na taka vina in zveza jim bo v to svrho potrebna denarna sredstva rada dala na razpolago.
Kakor že rečeno, ko bo vino pretočeno, bo zveza lahko nakupila večje množine vina za deželno vzorno klet in posredovala tudi pri direktni prodaji. Treba je samo poslati vzorce v steklenicah in zabojih, ki jih daje zveza na razpolago. Ti vzorci se potem preiščejo in določi 8e njihova prava vrednost.
Podpisano vodstvo zveze še enkrat prosi, naj posvetijo načelstva interesiranih društev tej stvari vso pozornost, naj v svojem delokrogu ukrenejo primerno in nam potem poročajo.
V	G-radcu, 17. septembra 1908.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Zastopnik:
F. Bar ta.
Štv. 18.250.	IY
Poziv
našim članicam, oziroma kmetijskim podružnicam glede nakupa semena rdeče detelje.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem hoče tudi letos kupiti potrebno seme rdeče detelje pri svojih Članih in jih zato nujno prosi, naj jo pri tem krepko podpirajo, da se omogoči nakup potrebnega semena rdeče detelje brez posredovanja prekupcev.
Zveza bo začela kupovati čisto seme rdeče detelje (ne grintavo) že sedaj in obljublja že sedaj, da bo za dobro blago dajala razmeroma boljše cene, ko pa trgovci, in da lahko prevzame vsako množino, ker se tega semena vedno več potrebuje. Da si zagotovi letos potrebno množino, prosi zveza vse člane, naj so že društva ali posamezne osebe, naj ji takoj naznanijo svoje naslove in približno množino, čas oddaje in neobvezno ceno, tako da lahko stopi že sedaj v zvezo s člani, ki bi hoteli seme kupiti. Tudi jim daje zveza na posodo pločnate vložke v mla-tilne (ročne) stroje, s katerimi se lahko deteljičino seme mlati; zato pa mora imeti zveza pri tistem društvu prva pravico, da kupi seme in da lahko na ta način tekmuje s trgovci.
V	interesu zveze in vseh, ki pridelujejo deteljičino seme, pa je, da se ustvari med njimi ožja zveza, ki pa naj ne temelji samo na papirju. Naj se osnujejo kupovalnice za seme in strokovni organi naj zvezo o priliki obiščejo.
Take nakupovalnice naj se v prvi vrsti izroče gospodarskim zadrugam, kmetijskim podružnicam in društvom in šele
potem drugim činiteljem, Če to želijo, oziroma predlagajo naši člani.
Za nakupovalnico oziroma njenega vodjo veljajo sledeče določbe:
Nakupovalnica zastopa zvezo in naj oskrbuje nakup semena štajerske rdeče detelje pod sledečimi pogoji:
1.	Pravočasno stopi v zvezo s kmeto-vavci svojega okraja, poizve koliko semena je na prodaj in poroča o tem zvezi.
2.	Sprejema od producentov ponudbe in jih pošilja zvezi.
Te ponudbe morajo obsegati:
1.	Natančni naslov ponudnika, bivališče, pošto in železniško postajo.
2.	množino semena, ceno za 100, oziroma 1 kg od oddajne postaje in rok oddaje.
Vsak ponudnik mora izročiti naku-povalnici dva zanesljiva vzorca semena.
Nakupovalnica zapečata vzorce v navzočnosti ponudnika; jeden ozorec pošlje s ponudbo zvezi, drugega si pridrži. Ponudniki se morajo zavezati, da obdržijo b svojimi ponudbami najmanj 8 dni besedo.
Ko dobi zveza ponudbo in vzorec, ga preišče. Na podlagi tega raziskovanja se
izjavi za nakup in naznani nakupovalnici ceno, ali pa ga odkloni.
Nakupovalnica mora torej skrbeti potem za blago, ki bo odgovarjalo vzorcu. Svoj vzorec mora ob nazočnosti ponudnika ali njegovega pooblaščenca odpreti in primerjati kakovost. (Je ni razločka, lahko blago prevzame in ga pošlje zvezi.
Istočasno z blagom mora poslati zvezi tudi račun. Za posredovanje dobi nakupovalnica že naprej določeno odškodnino.
Za pošiljanje potrebne vreče pošlje zveza nakupovalnici poštnine prosto. Denar se pošlje naravnost dobavnikom.
Zveza si pridržuje pravico, da katero nakupovalnico kratkomalo razpusti ali pa poveri komu dragemu.
Tudi da zveza drage volje strokovnjaka na razpolago, ki bi organiziral nakupovalnice in posredoval pri nakupu. Zveza prosi društva, ki žele takega strokovnjaka, naj naznanijo na dopisnici čas, kraj in prostor, kamor naj pride in vsakokrat se bo zveza ozirala na take želje.
V Gradcu, 15. septembra 1908.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Zvezin zastopnik: Franc Barta.
V.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca avgusta 1908. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
	Konto vloge					Konto kredita			
	Povraiila vlog			Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V		K	V	K	V	K	V
Stanje dne 31. julija 1908	- —		7,518.471		01	2,234.356	37		
Promet avgusta 1908	. .	167.284	05	3	62.703	50	63.799	46	82.507	48
Skupaj . . .	167.284	05	7,881.174		51	2,298.155	83	82.607	48
Proč vračila		—	—	167.284		05	82.507	48	—	—
Stanje dne 31. avgusta 1908	—	—	7,713.890		46	2,215.648	35	—	—
B. Druge kmetijske zadruge in društva.
	Konto vloge				Konto kredita			
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K		K	V	K	*	K	V
Stanje dne 31. julija 1908			1.450	40	570.793	37		
Promet avgusta 1908	. .	—	—					3.076	—
Skupaj . . .	—	—	1.450	40	570.793	37	3.076	—
Proč vračila		—	—	—	—	3.076	—	—	—
Stanje dne 31. avgusta 1908	—	—	1.450	40	567.717	37	—	—
Ves promet posojilnih društev zveze meseca avgusta 1908 .... /v 676.294-49 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca
' avgusta 1908 ..............................................„	3.076 —
Stanje vseh vlog koncem avgusta 1908 ...	.................„ 7,715.340-86
Stanje vsega kredita „	„	1908 ...........................„ 2,783.365-72
Uvoz blaga v avgusta 1908 ........................................„	37.892-20
Izvoz „	,,	„	1908 .................................... . „	73.968-90
Skupni promet avgusta 1908...........................K 111.861 10
Število pridruženih posojilnih društev koncem avgusta 1908: 266.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadiug in društev koncem avgusta 1908: 64.
VI.
Nakup sena in slameza podporno akcijo.
Potrebujemo še večjo množino zdravega, suhega, neopranega in neprašnega govejega sena (sladke krme) letošnjega pridelka in večjo množino zdrave, suhe, e prašne ječmene in ovsene slame,
letošnjega pridelka, ki se naj takoj pošlje po našem naročilu v oktobru ali novembru t. 1. in Vas vljudno prosimo, da nam blagovolite poslati ponudbe najponneje do 8. oktobra.
Ponudbe morajo obsegati:
Najvišjo ceno za 100 kg, stišnjeno v zvežnje, od Maribora, vloženo v vagon
Vagon, plahte in vrvi si mora ponudnik sam oskrbeti.
Plača se takoj, najpozneje pa v teku 5 tednov po prihodu in ko je blago v prejemni postaji prevzeto. Vsak ponudnik se mora obvezati, da bo poslal ponujeno
množino sena, ali slamo v določenem času za pogojeno ceno, sicer ima zveza pravico, da kupi isto množino na račun in riziko prodajavca kje drugje.
Kup se sklene na podlagi določb, ki
veljajo za poslovni promet na dunajski borzi za gospodarske pridelke.
Vsak ponudnik mora izrecno navesti, da ostane s svojo ponudbo obvezan do 12. oktobra t. 1.
eTTIs
EL
Tržna poročila.
1 a
T
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto
Celje ... Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj. . lnomost Celovec Ljubljana Pešt . Solnograd Dunaj Line .
Mesto
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
es
a0
§
KO
Ph
Celje ... Ormož . Gradec Ljubno . Maribor. Ptuj
11
11
12
13
11
11
13
11
11
12
11
11
es
v
a
»o
O)
*”S
K\ v
9 9
63 10 13
63
70
50!
90
96
9
9
11
10
9
10
9
9
50|
75
301
li
20
8!
9-
io;— 91— 8{75
io-
►
O
8
629 601-868
J
K1 v
O
II M
§3
1 <D ca
I CO
K\v\\K\
K v
68
75
50
50
59
§|
CQ
50
50
50
50
50
50
10-10 725
50
50
4 6
6 550 6 50
2C| v
3
6
Ih
O
m
KI v
25
50
64
50
50
20
3
l§
a-
K\v
50i 3 3
75
10
20
P*
K v
o3
J J
a> «3
’-s
K v
50
50
Graško tržno poročilo.
Sejm skrmoinslamood 14. septembra do 20. septembra 1908. Pripeljalo se je 58 vozov s 456 meterskimi stoti sena in 20 vozov s 167 meterskimi stoti slame; sejm je bil boljše obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 9.20 do K 12.80, sladko od
K 9.60 do K 13.—; ržena slama od K 7.— do K 8.—; pšenična slama od JV 7.— do K 7.80, ječmena slama od K —.— do A-.—; ovsena slama od K -.— do K 6.40; ježna slama od K do K .
Sejm z rogato živino dne 24. sept. 1908. Prignalo se je 518 volov, 356 bikov, 528 krav, 135 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet — svinj, — drobnic in — konj.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: 12 volov, 51 bikov, 20 krav, - telet; na Gornje Štajersko 100 volov, 16 bikov, 60 krav, — telet; Pred-arlberško: 20 volov, 26 bikov, 30 krav, 4 telet; v Nemčijo: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: 32 volov, 26 bikov, - krav, — telet -Solnograd: 2 volov, 1 bik, 9 krav, - telet; na Ogrsko: --- volov, ~ bikov, — krav, — telet; v Trst: 3 volov, - bikov, 42 krav, 9 telet; na Češko: 2 volov, 1 bik, 24 krav, — telet, v Moravsko: - volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 88,— do K 74.— (izjemoma K 84.—),	poltolsti od K 64.— do
K 72.—, suhi od K 54.— do K 62.— ; voli za pitanje od K 56.— do K 66.— ; klavne krave, tolste od K 52.— do K 66.—, poltolste od K 40.— do K 48. — , suhe od K 24.— do K 36.— ; biki od K 50.— do K 68.—; (lojne krave do 4. teleta od K 54.—, do K 60.—, črez 4. tele od K 52.— do K 54.— ; breje od K 42.— do J? 54.—; mlada živina od K 52.— do K 64.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K —.— do —.—; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od K —.— do AT —.—
Sejmklavneživine dne 2 5. septembra 1908 Zaklana živina:	1054 telet, 2197 svinj,
komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K -.96	do	K	1.04; teleta la (izjemna cena)	od
K 1.06	do	K	1.14; nemške mesne svinje	od
K 1.32	do	K	1.38; nemške pitanske svinje	od
K 1.26	do	K	1.30; ogrske pitanske svinje la	od
K 132	do	K	1.36; ogrske pitanske svinje Ha	od
K 1.24	do	K	1.30; mesne svinje od K 1.22	do
K 1.32 bošnjaške pitanske svinje, debele, od K -.— do K -.—; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do K -.—; ovce od K —.70 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K -.— do K .
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic ho letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živilske sejme.
Dne 7. oktobra v Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Halbenrainu**, okr. Radgona; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 8. oktobra na Bregu pri Ptuju (svinski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino).
Dne 10. oktobra v Brežicah (svinjski sejem); v GroS-Kleinu (sejem z mlado živino), okr. Lipnica; v Poljčanah**, okr. Slov. Bistrica.
Dne 12. oktobra v Teharjih**, okr. Celje; na Gomilici**, okr. Lipnica
Dne 13. oktobra v Ljutomeru; v Brezji*, okr. Maribor; v Ormožu (svinjski sejem); v Kapelah**, okr. Arvež.
Dne 14. oktobra na Ptuju (sejem s ščetinarji) ; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*. •
Dne 15. oktobra Sv. Duh-Loče**, okr. Konjice; v Račah (letni, živinski in konjski sejem), okr. Maribor; pri Sv. Lovrencu nad Mariborom*; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); na Planini*, okr. Sevnica; v Arvežu (sejem z drobnico); v Gradcu (sejem z rogato živino); pri Sv. Križu**, okr. Rogatec; pri Sv. Lenartu**, okr. Slov. Gradec.
Dne 16. oktobra pri Sv. Filipu-Verače*, okr. Kozje; v Spielfeldu**, okr. Lipnica,
Dne 17. oktobra v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 19. oktobra v Vojniku pri Celju* okr. Celje; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Trbovljah**, okr. Laško; pri Sv. Treh Kraljih**, okr. Št. Lenart v Slov. gor.; v Podsredi**, okr. Kozje; v Vidmu*, okr. Brežice; pri Sv. Janžu pri Spondjem Dravogradu* okr. Slovenji Gradec.
Dne 20. oktobra v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*.
Dne 21. oktobra v Mali Nedelji*, okr. Ljutomer; v Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); pri Sv. Petru**, okr. Kozje; v Sevnici**; v Celju*; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 22. oktobra na Bregu pri Ttuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino)
Oznanila „Sospodarskega Glasnika" za Štajersko.
Anton SosGhnigg
veletržec s papirjem, Gradec, Griesgasse 4
priporoča:
Debeli papir za vlaganje v sode in zaboje za jabolka. Zavojni papir za namizno sadje. Fino papirjevo volno za opremljanje in zavijanje jabolčnih jerbasov in zabojev. Hele in barvaste zrezke svilenega papirja za nalaganje. Etikete, servijete in vrečice za sadje. Pravi pergamentni zavoj v zvitkih za prošiljanje sadja, perotnine, grozdja, sira, nadalje Hoflieimske in dunajske pase za lovljenje mrčesa, lini in nuliman papir
v zvitkih za lovljenje gosenic.	40a—24
Vzorci in ceniki na razpolago. <$3G3>
Seno in slamo
stisnjeno v zvežnje, najboljše blago, ponujajo v 200 cent-nih pošiljatvah	349a—2
Evald Tapper! & Co.
Stettin, Nemčija.
Oznanila
v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izd.iji največjo razširjatev.
Gospode naročevavce
uljudno prosimo, uaj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati na naš list.

Pristen je Thierryjev balzam
lo z nimn vars^vdn0 znamko. Pošilja se najmanj 12 polo-zeleno IIU1IU vičnih, 6 celih ali 1 patont-drnžinska steklenica
191a—13
za K 6*-
Zavoj prost.
Thierryjevo eentifolijino mazilo
Najmanj se pošlje 2 dozi za K 3*00. Zavoj prost.
Povsodi priznano najboljša doinu<*a sredstva zoper ielodČeve težave, zgago, krče, kašelj, sljuzavust, vnetje, rane, praske i. t. d. Naročilo ali nakaznica se naj naslovi na:
A.Thierry, lekarna „pri angelju varim", Pregrada pri Rogatcu
Dobi se tudi v mnogih lekarnah.
Sdiichf"
217a—7
milo
Na celem svetu ni za fino perilo nič boljšega ko SCHICHTOVO MILO. Tudi je najcenejše. Pazite na vtisnjeno ime „SClllCHT".
Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na Blovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.