DRŽ. UČITELJSKA ŠOLA V LJUBLJANI
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1934-35
SESTAVILO RAVNATELJSTVO
V LJUBLJANI 1935
mm*
SAMOZALOŽBA ZAVODA NATISNILA TISKARNA MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI
f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj
Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.
Drž. učiteljska šola v Ljubljani
za
Natisnil
IZVESTJE
šolsko leto 1934
Sestavilo ravnateljstvo OvO
o
V	Ljubljani 1935
Samozaložba zavoda a tiskarna Makso Hrovatin v
Ljubljani
Na osnovi § odlok S. n. 1
6. Pravilnika o tiskanju letnega izvestja (min. r. 16.1t>2 z dne ‘23. maja 1930) so učenci dolžni, da kupijo izvestje svojega zavoda.
Viteški kralj Aleksander I. lljedinitelj.
Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje.
(Iv. Cankar)
Padel je naš kralj.
Tudi to nam ni bilo prizaneseno, kakor nam ni bila prizanesena nobena ir lev za veliki dan vstajenja, Vse do zadnjega si mora naš narod sam prislužili z največjimi žrtvami. Tisoč vekov suženjstva, pre= gnanstvo z doma, prodana zemlja, žrtve v bojih, kri, smrt, to je naša zgodovina. A narod ni umrl. S krvjo plojena zemlja je dajala še silnejše nove rodove in nazadnje je dala kralja, da je popeljal narod v svobodo.
Zemlja kmetova, zemlja junakov Jugovičev je zaživela v dtagoceno odkupljeni svobodi in duh z ognjem kronanega kmetskega kralja je bdel nad njo.
Kakor se zemlja v pomlad prebuja v krčih, v burji z ledom in snežnim viharjem, a jo toplo solnce uteši in ji gospodar postreže s plugom in ljubeznijo, da jo prebudi v zelenje in cvet in zraste iz njega sad za hrano njemu in vsem njegovim, tako se je v žrtvah izmučena domovina borila z viharjem v bolestnih srcih, a jo je budil pogum in ji je stregel gospodar Aleksander z očetovsko ljubeznijo, ji lečil rane in jo prebudil v jutro novega življenja. Izpolniti se je imelo, da vzidejo zlati časi kralja Matjaža, kakor priča o njih pripovedka in veruje narod vanje, da pridejo spet.
Kralj Matjaž je bil dober vladar. Drugi kralji pa so mu zavidali in kakor gosenic na repišče je nekoč iz onega kraja, kjer zahaja sonce, prišlo sovražnikov nad Matjaža, ki so v krvavem boju pokončali njegovo vojsko, njega pa je sprejela skala v gori, da ga vrne narodu, ko zasije najvišji dan.
Imeli smo ga kralja, kakor mu v veličini ni enakega. Njegovo bogastvo je bila v trpljenju prekaljena ljubezen do naroda. Sijaj dostojanstva mu je bila plemenitost srca, svetlejša od zlate krone. Blagor domovine nad vse.
Skrivnost njegove požrtvovalnosti za narod in domovino se razo= deva v njegovi izpovedi vere v narod: „Nema u ovom narodu nikoga, hez koga ne može — ni mene izuzevši“.
In prišel je tisti usodni dan, ko je morala biti vera plemenitega kralja potrjena z najstrašnejšo preizkušnjo. Večer 9. oktobra je oznanil : „Urez njega!“
Vsa domovina se je pogreznila v smrtno bolečino.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, da je ostrmel ves svet in tudi tisti, ki so največjo ljubezen Jugoslavije udarili naravnost v Srce. Zapeklo nas je, da bi narodova duša zgorela sama v sebi, toda čudežna blago= dejnost od onstran je bila hladilen lek tej bolečini, da ni planila v uvor, sovraštvo, strast po maščevanju. Narod se je vzravnal v življenje, kamor mu je pokazal v zadnjem dihu zemskega življenja on:	„	Čuvajte
Jugoslavijo 1“
Z molitvijo in solzami je shranil narod izmučeno telo svojega kralja na Oplencu. Z molitvijo in solzami roma na njegov grob vsak dan in se vrača potolažen v njegovi neumrljivi ljubezni: Ne plakajte, ljubi moti. Naj počiva do smrti utrujeno srce, jaz pa, ki sem hodil z vami, ostanem z vami do konca dni. !
Di dščino vladarskih dolžnosti je prevzel sin velikega blagopokojnika, Nj. Vel. kralj Peter II. Duh Karadiordževičev ga bo vodil v blagor državi in narodu.
Abiturijenti drž. učiteljske šole leta 1935
I.	Izpremembe v šolskem letu 1934-35
A. Učiteljski zbor.
1.	Premestitve.
Švajger Viktor, profesor drž. učiteljske šole v Maribora, je bil po prošnji premeščen na drž. učiteljsko šolo v Ljubljani s kralj, ukazom S. n. br. 26.783 od 18. avgusta 1934.
2.	Dodelitve.
Profesor Švajger Viktor je bil z odi. S. n. br. 34.210 od 29. septembra 1934 dodeljen na službo II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani.
Profesor Prosenc Rado je bil iz ministrstva prosvete dodeljen na lalužbo drž. realki v Beogradu z odi. S. n. br. 5996 od 19. febr. 1935.
Profesor Marn Josip je bil z II. drž. realne gimnazije dodeljen
III.	drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odi. S. n. br. 26.327 od
15.	avgusta 1935.
Profesorji Mesojedec Mirko, Željeznov Ivan in Željeznov-Kokalj Marija so bili z odi. S. n. br. 36.751 od 13. oktobra 1934 dodeljeni na službo meščanski šoli v Mostah, prof. Mesojedec kot vršilec dolžnosti upravitelja.
Profesor Željeznov-Kokalj Marija se je vrnila na svoje službeno mesto na učiteljski šoli po odi. ministrstva prosv. S. n. br. 9475 od 15. marca 1935.
Pintar Ivan, veroučitelj na osn. šoli na Barju in na 4. deš. osn. šoli na Prulah, je bil dodeljen na službo deški vadnici z odi. kr. banske upr. IV. No 12.093/1 od 18. septembra 1934.
3. Postavitve in prevedba.
Diplomirani filozof Bojc Etbin je bil postavljen za suplenta-pripravnika na drž. učiteljski šoli v Ljubljani dne 26. marca 1935 z odi. S. n. br. 10.717; službo je nastopil dne 30. marca 1935.
Prosenc Rado, učitelj glasbe v VII. položaj, skup., je bil preveden v VI. položaj, skupino z zvanjem profesorja 26. julija 1934 z odi. S. n. br. 24.168.
4.	Ostavka.
Profesorju Jurkoviču Ljubomiru je bila radi kandidacije za narodnega poslanca odobrena ostavka na drž. službo dne 26. marca 1935
z odi. S. n. br. 10.127, z odi. S. n. br. 13.101 od 8. aprila 1935 pa je bil odpuščen iz drž. službe po tč. 16 § 104 zak. o uradn.; oba odloka sta bila razveljavljena z odi. S. n. br. 14.141 od 15. aprila 1935 ozir.
S.	n. br. 15.458 od 25. aprila 1935 in se je prof. Jurkovič Ljubomir vrnil na svoje službeno mesto dne 16. maja 1935.
5.	Dopusti.
Prof. Jurkovič Ljubomir je bil radi bolezni na dopustu od 26. septembra do 6. oktobra 1934 ter od 15. do 20. oktobra 1934 (kr. ban. uprava IV. No 13.113/1 od 8. oktobra 1934 in IV. No 13.113/3 od 26. oktobra 1934), po privatnem poslu pa od 8. do 16. marca 1935 (kr. ban. upr. IV. No. 5209/1 od 8. marca 1935).
Prof. Željeznov-Kokalj Marija je bila na bolezenskem dopustu od
25. oktobra do 6. decembra 1934 ter od 9. januarja do 8. februarja 1935 (kr. ban. upr. IV. No. 6889/3 od 22. novembra 1934).
Učiteljica telovadbe Trdina Jožica je imela dopust od 21. do
26. januarja 1935 radi udeležbe na tečaju za narodne igre v Beogradu (kr. ban. upr. IV. No. 1010/1 od 15. januarja 1935).
Učitelj telovadbe Zaletel Vinko je imel dopust radi udeležbe na učiteljskem smučarskem tečaju od 15. februarja do 17. marca 1935 (Min. fiz. v. br. 501 od 28. januarja 1935).
Direktor Marolt Nande je dobil vsled bolezni dopust za tri me-mesece od 22. februarja 1935 z odi. S. n. br. 2971 od 12. febr. 1935, z odi. S. n. br. 15.941 od 16. maja 1935 pa se mu je dopust podaljšal do 5. julija 1935; z odi. kr. ban. upr. IV. No. 2283/1 od 23. jan. 1935 mu je bil za namestnika določen profesor Vazzaz Ludovik.
Profesor dr. Robič Maks je dobil bolezenski dopust od 18. februarja do konca meseca junija 1935 (kr. ban. upr. IV. No. 4163/3 od 25. febr. 1935 ter min. prosv. S. n. br. 19.160 od 28. maja 1935).
II. Stanje osobja na koncu šolskega leta 1934/5 (30. junija).
k- C On
co CO 'N 'JZ' •
■ft-e c
rt ®
■° 15 2 J o
O.
> c
XJ o 'i
> rt ^ s/
ft. O
oo
co
"O
H. Er*
rt tu s/
O Tj
IS
£«5 d
^ r/5
a.'
05
(N
CL C
t> CO
CN
ON
ON
a. n
š'3
O >N
□ .= — -	.	3
3;š|'I
O O . 4)
O-®* Ä 5 'a.
-3 »o
On
CN
rt ^
co
CO
co
> _r
a.
CN
M
is v*
•g ll S."
Q 00
»U o
-c
00
00
CN
>00
(d >tn
>o >
O rj*
CTT
CO
s«
Ci CO
a-
a. c
co c
»o
(M
S"?-*
a.
00
1	1	Do 27. III. 1935 dodelj. drž. mešč. š. v Mostah; znižana učna obvezn. S. n. 45546/34	O >1/3 >6 -M >03 c CO C7N	1	1	Od 16. V. 1935 zaposl. v ravnateljski pisarni	Varuh muzikalne zbirke. Vodja svetnega in cerkvenega pevskega zbora in orkestra.
1	1		-o ^ — c v "D O Q	1	Privat, doc. Univ. kr. Aleks. 4. II. 1933 P. br. 40283/32		
o \T)	1	1	i	n tt	u TT	1	1
CN	S 1	co	i	O CM	00	1	On
zgod. ped 5c j, met. 4c 2, 5c ,, šol. d. 4c 4, 5c 6, ped. sem. 4c 1, adm. 5ab 2, mat 4c 2 				srbohrv. 3ab4, 4abc6, 5abc 6, srbhrv. sem. 4c t, 5abc 3	od 27.111.1935 slov. 3a J, 4ab G, slov. in sh. sem. 4ab4	i	nem 4abc 9I 5ac 4, nem. sem. 4abc 3, 5ac 4	ped. 4acb 12, ekonom. Sabe 6	do 16. III. 1935 učil 20 ur	pet. 3ab 2, 4abc 3, 5abc 3, gosi 3b 5, klav. 4a,, zbor.pet.2, cerk. pet l ork. v 2
1	1	1	i	i	i	i	1
VII 27. 4. 1932 S. n. 17453	CN . — 2 «g > ZZ “ X B	VII 26. 1. 1933 S. n. 5113	VII 29. 3. 1933 S. n.11615	Sjg w2rl r1 co >ci c 16 'Č>	VII 30. 4. 1934 S. n. 12841	VIII 17. 7. 1933 S. n. 23496	VIII 11. 4. 1934 S. n. 10208
14 let 9 m	12 let 11 m.	« E ^ O	12 let 9 m.	X e — w ° 1 1/1	7	let 8	m.	8 let 7 m	S B TT \0
Ped., Psib., Mat.	-X > c Z tt JZ « ■£ i 10 g	Franc., srbhrv.	Botanika, Zoolog., kem., min.	Fil., Ped., Nem.	Fil, Ped., prirodop.	Fil., Ped., srbhrv.	Solopet. Zgod. in Est, glasbe; harro. ktp. instr., oblk , klav. gosi.
prof.	t	1	r	S		*	
Jeglič Milko	Ercegovac Biserka	Žel jezno v-Kokalj Marija	Željeznov Ivan	Vorlnik-Pegam Dora	Dr. Gogala Stanko	Jurkovič Ljubomir	Repovš Ivan
TT CN	CN	sD CN		CO CN*	O	O CO	CO
’oo
o
in \r>
JD
CO
co
Q.
25
CO [ ^
Ci CD 'r-i CO
lO •
iO L'
a
. _o
>i*i S
a-
c o c/D
CO
"O
-o
TJ
a. >
a.
hfl c
Z 3 ■*
Q.
i- et
co
Dc^ka -vadnica
Tj*
o
cs
co
o>
-o
-ö
-J
O n> _Q — 2, v 'JJ
WO t» -U >
co
O
CO
CN
o
-O >t/J
"O
o
CN
CO
"O
CO CN
"O
CN
V >U >«
Q."
CN
o «
00
o
Tajništvo
'O CO zn,
'rH 05 . CO
o» •
CO
X
05
X
<N
X
CN
a
CN
III.	Šolski letopis
1934.
24. avgusta. Prva strokovna konferenca za šolsko leto 1934/35: Določitev učbenikov za učiteljsko šolo in obe vadnici.
29. do 31. avgusta. Popravni diplomski učiteljski izpiti pod predsedstvom direktorja (glej poglavje XIII).
1.	septembra. Popravni in razredni izpiti. Popravni izpit so napravili in napredujejo: v III. razred Kenk Josip, Pliberšek Marijan, Kimovec Stanislav, Supan Viljem, Germek Vladimira, Kodre Milena, Pertot Milada, Pustišek Marta, Ropič Alojzija, Snoj Jožica, Ulaga Ferdinanda, Žun Nada; v IV. razred: Kavšek Dušan, Kogej Vojteh, Krča Franc, Pirnat Alojz, Stojkovič Miroslav, Tič Feliks, Triller Rudolf, Zupan Alojzij, Mohor Marija, Pegam Adela, Vrezec Vida; v V. razred: Bezeljak Janez, Čamernik Franc, Dorrer Anton, Lučovnik Josip, Mehora Silvo in Verbič Franc. Izpita niso napravili in morajo ponavljati razred, in sicer: II. razred Verzel Franc, III. razred Kavčič Stanislav in Grčar Majda.
Razredni izpit sta napravili: Vrhovnik Nikolaja (II. razred) in Kovač Stanislava (III. razred). Nista se javila za razredni izpit: Mazi Rudolf (IV. razred) in Černigoj Justina (V. a razred).
5. septembra. Vpisovanje (samo) učencev v I. razred učiteljske šole na podlagi spričevala o nižjem tečajnem izpitu z odličnim uspehom; javil se ni noben učenec.
6. septembra. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Svečane službe božje se je udeležil za katoličane direktor Marolt, za pravoslavne pa prof. Jurkovič.
7. septembra. Vpisovanje učencev v III.—V. razred učiteljske šole ter dece v II.—IV. razred obeh vadnic.
Otvoritvena konferenca učiteljskega zbora.
9.	septembra. Slovesna otvoritvena služba božja z »Veni sanete Spiritus«.	■
10. septembra. Pričetek rednega pouka v vseh razredih učiteljske šole in obeh vadnic ter v otroškem vrtcu.
13.	septembra. Vsi razredi in oddelki učiteljske šole se udeležš prvo uro sv. maše zadušnice po pokojnem Koširju Milanu, učencu
IV.	razreda učiteljske šole.
16- septemBra. Zavod se udeleži korporativno proslave društva Rdečega križa na Kongresnem trgu.
3.	oktobra. Korporativen ogled poučnega filma ZK1) o življenju in lovu divjih zveri (zadnji dve učni uri).
9. oktobra. Umor Nj. Vel. kralja Aleksandra v Marseillu.
9.	do 10. oktobra. Spoved in obhajilo učencev učiteljske šole.
10.	oktobra. Prisega vseh državnih uslužbencev zavoda Nj. Vel. kralju Petru II.
16. oktobra. Žalna komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Ujediniteljem — za vse oddelke v šolski telovadnici; komemorativna govora profesorja Vazzaza in direktorja Marolta.
18. oktobra. Žalna služba božja za vse razrede in oddelke v cerkvi Srca Jezusovega z nagovorom prof. dr. Žerjava. Po prečitanju poslanice g. bana dr. Marušiča »Jugoslovanski mladini« v šolskih prostorih žalno cerkveno opravilo na Kongresnem trgu z žalnim govorom g. bana dr. Marušiča.
19. do 26. oktobra. Praktični učiteljski izpiti.
20. do 31. oktobra. Zdravniški pregled vseh učencev in učenk učiteljske sole in obeh vadnic po zdravnikih drž. šolske poliklinike.
26.	oktobra. Druga redna konferenca učiteljskega zbora.
31. oktobra. V vseh oddelkih predavanja o važnosti štednje in o pomenu morja za državo.
3.	novembra. Druga strokovna konferenca učiteljskega zbora o nacionalni in državljanski vzgoji srednješolske mladine.
8. novembra. Druga redna konferenca učiteljskega zbora obeh vadnic.
9. novembra. Ob mesecu po tragični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra T. služba božja z žalnimi obredi v cerkvi, nato pa v šolski telovadnici komemoracija za vse oddelke zavoda. Komemorativni govor prof. Vazzaza.
10.	novembra. Predavanje o pomenu svetovnega miru in o važnosti sodelovanja Anglosaksoncev v svetovni vojni — v telovadnici (zadnja učna ura); govor prof. dr. Kropivnika.
16. novembra. Razredne konference.
17. novembra. Vsi oddelki zavoda si ogledajo zadnji dve šolski uri v kinu Matica film o žalnih svečanostih pri pogrebu blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra T. Ujedinitelja.
18. novembra. Maša zadušnica ob obletnici smrti prof. Mlakarja Ljudevita.
1.	decembra. Proslava državnega praznika ujedinjenja s slavnostnim govorom (gov. Repič Viktor, učenec V. c razreda) in dekla-macijskimi točkami — za učiteljsko šolo in obe vadnici v šolski telovadnici.
1. do 7. decembra. Obrtniški teden; priložnostni pouk o važnosti obrti in obrtniškega stanu.
2. do 8. decembra. Izseljenski teden; priložnostni govori o važnosti vprašanja izseljenstva in izseljencev.
3. in 4. decembra: Spoved in obhajilo za pravoslavne učence.
7. december. Ogled slikarske razstave prof. Bakoviča iz Splita.
7. decembra. Razredne konference.
19.	decembra. Ogled razstave »Jaslice« za vse razrede obeh vadnic.
21.	decembra. Ogled filma: Življenje, delo in pogreb Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v kinu Matica za vse oddelke učiteljske šole in obeh vadnic.
21. decembra. Tretja redna konferenca učiteljskega zbora.
23. decembra 1934 do 10. januarja 1935 božični odmor.
1935.
22. januarja. Direktor Marolt Nande je odšel na daljši bolezenski dopust, ravnateljske posle pa je začasno prevzel prof. Vazzaz Ludovik.
23. januarja. Zaključna konferenca učiteljskega zbora obeh vadnic.
28.	januarja. Sklep I. polletja na obeh vadnicah.
26.	januarja. Šolski praznik sv. Save — proslava sv. Save s posebnim ozirom na 7001etnico njegove smrti. V šolski telovadnici se je vršila za vse oddelke učiteljske šole in vadnic slavnostna akademija s petjem Adamičeve Himne sv. Savi, z govorom učenca V. c razreda Lučovnika Josipa in s prigodnimi deklamacijami ozir. recitacijami. Deputacije vseh oddelkov so se udeležile tudi svetosavske proslave Pravoslavne cerkvene občine v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, zavodov mešani zbor pa je pod vodstvom prof. Repovša Ivana tudi letos na tej proslavi odlično sodeloval s petjem svetosavske in državne himne.
31. januarja. Ocenjevalna in zaključna konferenca profesorskega zbora za I. polletje in sklep I. polletja na učiteljski šoli.
4. februarja. Strossmayerjev dan — v šolski telovadnici je govoril globoko zasnovan govor o Strossmayerju učenec V. c razreda Žnidar Vincenc.
8. marca. Strokovna konferenca obeh vadnic (razprava o kompleksnem in delovnem pouku na podlagi razpisa ministrstva prosvete O. n. br. 8185 od 5. februarja 1935).
8. marca. Razredne konference vseh oddelkov učiteljske šole.
9. marca. Masarykova proslava. Vsi oddelki učiteljske šole so se udeležili velikega slavnostnega zborovanja združenih učiteljskih društev na Taboru, poslušali slavnostni govor o Masaryku ter predavanje univ. profesorja dr. Mihajla Rostoharja iz Bratislave
o globalni metodi čitanja, zavodov mešani pevski zbor pa je pod vodstvom prof. Repovša Ivana odlično izvršil pevski del' programa.
6. aprila. Ilirska akademija ob lOOletnici Gajevih Narodnih Novin; govoril je prof. Kolar Ivan.
6. aprila. Liturgija in parastos za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom 1. Ujediniteljem v pravoslavni kapeli ob polletnici smrti — zavod sta zastopala prof. Jurkovič Ljubomir in Ercego-vac Biserka.
5.	do 11. aprila. Praktični učiteljski izpiti.
8.	in 9. aprila. Duhovne vaje za učiteljsko šolo.
12. aprila. Razredne konference in 1. konferenca celokupnega profesorskega zbora v 2. polletju.
18. aprila do 6. maja. Velikonočne počitnice.
17. do 30. aprila. Ekskurzija učencev moških oddelkov v južne kraje naše domovine pod vodstvom prof. Jegliča Milka in dr. St. Gogale.
22.	do 28. aprila. Ekskurzija ženskih oddelkov na Jadran pod vodstvom prof. Černejeve, L. Vazzaza in C. Bernota.
10.	maja. Akademija Podmladka Jadranske straže v dvorani Delavske zbornice.
12. maja. Razvitje praporov Podmladkov učiteljske šole in obeh vadnic v okviru slavnosti na Kongresnem trgu; praporu učiteljske šole kumuje ga. Poženel Angela, praporu vadnic pa ga. Cenka Volkova.
14. in 15. maja. Spoved in obhajilo za učiteljsko šolo.
15. maja. Nastop pevskega zbora in godalnega orkestra učiteljske šole v ljubljanskem radiu.
16. maja. Cepljenje koz učencem(kam) 1. in 4. razreda obeh vadnic po mestnem fizikatu.
29. maja. Direktorjev dan — prost pouka; izleti.
29.	maja. Konec pouka v oddelkih petega razreda učiteljske šole.
31. maja. Ocenjevalne razredne konference za oddelke V. razreda. Druga redna konferenca celokupnega profesorskega zbora učiteljske šole. Druga konferenca učiteljskega zbora obeh vadnic.
4. junija. Popravni izpiti za V. razred. Spoved in obhajilo za obe vadnici.
5. junija. Začetek diplomskih učiteljskih izpitov pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. univerzitetnega profesorja dr. Franca Vebra.
13. junija. Ocenjevalne razredne konference za III. do V. razred učiteljske šole.
15. junija. Konec rednega pouka na učiteljski šoli.
18. junija. Redovalna konferenca za vse razrede obeh vadnic.
22.	junija. Zaključek pouka v obeh vadnicah.
27. junija. Zaključna kcnferenca celokupnega učiteljskega zbora učiteljske šole in obeh vadnic. Zaključek diplomskih učiteljskih izpitov.
28. junija. Slovesna služba božja s »Te deum laudamus«. Vidovdanska proslava za vse oddelke zavoda z govorom, deklamacijami in petjem. Razdelitev diplom učiteljskim abiturijentom, letnih izpričeval učencem, šolskih izkazov in šolskih izvestij. Razdelitev knjig za poklon najpridnejšim učencem ter hranilnih knjižic, poklonjenih odličnim učencem v spodbudo k varčevanju od Mestne hranilnice ljubljanske ter od g. Volka Avg. v spomin na razvitje prapora PJS obeh vadnic in v spodbudo k varčevanju.
Razhod na veliki šolski odmor.
IV.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1934-35
A.	Državna učiteljska šola.
III. razre d.
Pečjak: Katoliški verouk III. del.
Breznik: Slovenska slovnica in Slovenski pravopis.
Grafenauer: Slovenska čitanka III. del.
Bradač-Šlebinger: Nemško-slovenski slovar.
Osvald: Logika.
Sodnik: Logaritmi.
Bučar: Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol Čukovic: Čitanka sa teorijom književnosti.
Maretič: Srpska ili hrvatska gramatika.
Popovič Pavle: Jugoslovenska književnost.
Dolžan: Mineralogija in geologija.
Trivunac-Kangrga: Nemačka čitanka IV. del.
Černivec-Lavtar: Aritmetika za učiteljišča.
Matek-Jeran: Geometrija za VI.—VIII. gimn. razred.
Reisner: Fizika, II. izdaja.
Bajuk: Pevska sola.
Kayser: Opus XX, 1. in II. zvezek.
Sevčik: Opus VI, IV. in V. zvezek.
Šulce: Sokolski sastav telovežbe.
Kocen-Šenoa: Geografski atlas.
Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred.
Zaletel: Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva.
Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslavije 1. in II. del.
IV. razre d.
Medved: Zgodovina svete katoliške cerkve.
Breznik: Slovenska slovnica in Slovenski pravopis.
Grafenauer: Slovenska čitanka IV. del.
Popovič: Jugoslovenska književnost.
Maretič: Srpska ili hrvatska gramatika.
Trivunac-Kangrga: Nemačka čitanka V. del.
Matek-Jeran: Geometrija za VI.—VIII. gimnazijski razred. Černivec: Geometrija za učiteljišča.
Černivec-Lavtar: Aritmetika za učiteljišča.
Sodnik: Logaritmi.
Bajuk: Pevska šola.
Kayser: Opus XX, 3. zvezek.
Ševčik: Opus VI, 6. zvezek.
Šulce: Sokolski sustav telovežbe.
Bajželj: Vesele ure, I. del.
Orožen: Zgodovina novega veka, za VII. razred srednjih šol. Zaletel V.: Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva. Bradač-Slebinger: Nemško-slovenski slovar.
Melik-Orožen: Zgodovina .Jugoslavije I. in II. del.
Dolžan: Mineralogija in geologija.
Poljanec: Prirodopis živalstva.
V. razred.
Hefler: Metodika religijske nastave i odgoja.
Grafenauer: Slovenska čitanka IV. del.
Breznik: Slovenska slovnica III. izdaja in Slovenski pravopis. Orožen: Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred srednjih šol. Bezjak: Opča zgodovina vzgoje in pouka.
Osvald: Duševna rast otroka.
Pirc: Čitanka o higijeni.
Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred. Stanojevič: Historički atlas.
Zaletel V.: Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva.
Bajželj: Vesele ure, I. del.
Šulce: Sokolski sustav telovežbe.
Melik:Orožen: Zgodovina Jugoslavije I. in II. del. Bradač-Šlebinger: Nemško-slovenski slovar.
Trivunac-Kangrga: Nemačka čitanka VI. del.
Trivunac-Kangrga: Nemačka pedagoška čitanka.
B.	Deška in dekliška vadnica.
I. razred.
Flere: Naša prva knjiga.
Černivec: Računica I. del, kot pomožna knjiga.
II.	razred.
Krščanski nauk za prvence.
Gangl: Čitanka II. del.
Schreiner-Hubad-Černej: Čitanka II. del, kot pomožna knjiga.
III. razred.
Katoliški katekizem.
Schreiner-Erjavec: Čitanka.
Černivec: Računica III. del.
Pregelj: Nageljčki III. zvezek.
Lesica: Prva srpska ili hrvatska čitanka, nova izdaja.
Načrt mesta Ljubljane.
Ročni zemljevid dravske banovine.
IV. razred.
Katoliški katekizem.
Zgodbe sv. pisma za osnovne šole iz 1. 1930.
Rape: Četrta čitanka.
Černivec^ Računica IV. del.
Pregelj: Nageljčki II. zvezek.
Lesica-Lokovšek: Prva srpska ili hrvatska čitanka.
Ročni zemljevid dravske banovine.
Zemljevid kraljevine Jugoslavije, razdeljen na banovine.
V. a Pismene naloge
A.	Iz slovenskega jezika.
111.	a razred: 1. Prvi znaki jeseni. (Opis). 2. Mir pospešuje kulturo. (Razprava.) 3. Pomemben izrek Viteškega kralja Aleksandra 1. Ujedinitelja. (Prost spis.) 4. Zima, prijateljica otrok. (Pripovedovanje.) 5. Moj domači kraj. (Opis.) 6. Kamor tvoja sla ti kaže, preveč nagel ne smeš biti. (Razlaga.) 7. Kako skleniti in obdržati prijateljstvo s tovarišico iz zavezniške države? (Po odredbi min. prosv., naloga Fidaca.) 8. Vstajenje. (Prost spis.)
III. b razred: 1. S počitniškega potovanja. 2. V miru se razvija narodova kultura. (Po odredbi prosv. ministrstva.) 3. Letošnji
1.	december in 17. december. (Ob izgubi najblažjega.) 4. Moja knjižnica. 5. a) Vodnik v pesmih; b) »... Ilirija prstan Evropini bo.«
6.	Podmladek Jadranske straže. 7. Kako naj sklenem in ohranim prijateljstvo s tovarišem iz prijateljske države. (Po odredbi prosv. ministrstva; naloga Fidaca.)
IV. arazred: 1. Življenjski nauk Prešernovega soneta o Apelu in čevljarju. (Razprava.) 2. V miru se razvija narodna kultura. (Raz-
prava.) 3. Pomemben izrek Vieškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja; po svobodni izberi. (Razprava.) 4. Zakon narave je tak, da iz malega raste veliko. (Razlaga.) 5. Kuj me, življenje, kuj. (Prost spis.)
6. Kako skleniti in obdržati zavezništvo s tovarišico iz zavezniške države. (Po odredbi min. prosv., naloga Fidaca.) 7. Narava — naša mati. (Razmišljanje.)
IV.	b razred: 1. Življenjska pomembnost Prešernovega soneta: Memento mori. (Razprava.) 2. V miru se razvija narodna kultura. (Razprava.) 3. Pomemeben izrek Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja; po svobodni izberi. (Razprava.) 4. Zakaj se moramo za našo narodno zgodovino posebno zanimati. (Razmišljanje.)
5. Kaj hočem. (Prost spis.) G. Kako skleniti in ohraniti prijateljstvo s tovarišico iz zavezniške države. (Po odredbi min. prosv., naloga Fidaca.) 7. Mati narava nas uči. (Razlaga.)
IV. c razred : 1. Prešeren: Krst pri Savici. 2. V miru se razvija narodna kultura. (Po odredbi prosv. min.) 3. Začetek naše povesti. 4. Kazen. (Razprava ali črtica, po izberi.) 5. a) Nova vprizo-ritev »Matička«, b) Fr. Erjavec (po študiju v prirodoslovnem seminarju). 6. a) Stritar: Sodnikovi; b) Stritarjevi spisi za mladino.
7. Gluhonemnica. 8. Kako naj sklenem in ohranim prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po odredbi prosv. min.; naloga Fidaca.)
V. a r a z r e d : 1. Zorinova tragična krivda. (Razprava.) 2. V miru se razvija narodna kultura. (Razprava.) 3. Pomemben izrek Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja; po svobodni izberi. (Razprava.) 4. »In najlepši diamanti — to so svete srage tiste — padajoče s čela možu, — ki za svojcev kruh bori se.« (A. Aškerc. — Razprava.) 5. a) Triglav; razgled po domovini, b) Razvoj slovenskega časopisja v XIX. stoletju, b. a) Ivan Cankar; b) Oton Župančič; c) Dragotin Kette.
V.	b razred: 1. S pravicami rastejo tudi dolžnosti. (Razprava.)
2. V miru se razvija narodna kultura. (Razprava.) 3. Pomemben izrek Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja; po svobodni izberi. (Razprava.) 4. »Resnico samo vselej piši vestni zgodovinar.« (A. Aškerc. — Razlaga in utemeljitev izreka.) 5. a) Pedagoška vrednost šolskih izletov, b) Nastopi in hospitacije na zunanjih šolah.
6. a) Neoromantika; b) Oton Župančič; c) O. Župančič: Duma.
V.	c razred : Na podeželski šoli. (Hospitacije in nastopi.) 2. V miru se razvija narodova kultura. (Po odredbi prosv. ministrstva.)
3. a) Kersnik: Agitator, b) Kersnik: Kmetske povesti. 4. a) A. Aškerc, b) Nastop na vadnici. (Oris.) 5. Knjižnica, kulturna ustanova.
6.	a) Meško: Ob tihih večerih, b) Domovina, ti si kakor zdravje!« (I. Cankar.) 7. a) Ivan Cankar: Martin Kačur, b) Cankar, dramatik.
Iz srbskohrvatskega jezika.
III.	a razred: 1. Ugodni časovi za vreme školskog raspusta.
2.	Kad krizanteme cvetaju. 3. a) Lepa reč i gvozdena vrata otvara. b) Par stranica iz knjige moga života. 3. Pokrajinska književnost.
4. Bolji su svoji i krševi goli, no cvjetna polja kud se tudin kreče.
5. Prirodne lepote moje otadžbine.
III. b razred: 1. Razmišljanja povodom nesreče koja nas je zadesila. 2. Kolo od sreče uokoli — vrteči se ne prestaje: Tko bi doli, eto je gori, — a tko gori, doli ostaje. (Gundulič.) 3. Koristi od putovanja. 4. Pokrajinska književnost. 5. Jadransko More simbol naše veličine i slobode. 6. Kosovo u narodnoj pesmi.
IV. a razred: 1. Lepote naše otadžbine. 2. Groblje j’ spomen doba sviju, — groblje, knjige što se štiju — povesnica svih zemalja
—	starodavnih cara, kralja. (Jovanovič Zmaj). 3. Karakteristika lica u Mažuraničevom epu »Smrt Smail-age čengiča«. 4. 0 spoljaš-njem i unutrašnjem bogatstvu. 5. Kosovo u istoriji i narodnoj pesmi.
6. Materinska ljubav u našoj narodnoj poeziji.
IV.	b razred: 1. Moja razmišljanja početkom školske godine.
2.	Jer sreča je lepa samo dok se čeka. 3. Iz Mažuraničeva epa »Smrt Smail-age čengiča«. 4. Izbor po volji. 5. »Lepo za dom jest živiti — za dom dično jest umriti.« (Vitezovič.) 5. Zadatak savremene žene.
IV.c razred: 1. Vuk Karadžič i Jernej Kopitar. 2. Prosveči-vanje naroda. 3. Mladost je bogata riznica starosti. 4. Kosovo u istoriji i narodnoj pesmi. 5. Karakteristika lica u Mažuraničevom epu.
V. a razred: 1. Život i škola. 2. Odnos deteta prema školi i učitelju. 3. Kako sklopiti i održati prijateljstvo s drugom iz jedne savezniške države. (Fidac.)
V.	b razred: 1. Moje misli o uzgoju. 2. Vaspitanje u pret-školsko doba. 3. Kako sklopiti i održati prijateljstvo s drugom iz jedne savezničke države. (Fidac.)
V.	c razred: 1. Prosvečivanje sela. 2. Značaj školskih svečanosti u narodnoj školi.
V.	b Govorniške vaje
A.	Prosta predavanja.
III. b razred: 1. Janko Kersnik: Lutrski ljudje (Dobnikar).
2. Naši cilji ob smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja (Fojkar). 3. Kersnik: Testament (Jevševar). 4. Detela: Vest in zakon (Kavčič). 5. Tavčar: Grajski pisar (Kenk). 6. Jadransko morje (za jadranski dan; Žitnik). 7. Slovenska socialna književnost (Kimovec). 8. Fr. Levstik: Potovanje od Litije do Čateža (Konc).
9. Pregelj: P. P. Glavar (Kunaver). 10. Cankar: Hlapci (Luštek).
11.	Dragotin Kette (Marinko). 12. Jurčič: Domen (Supan). 13. Pogled na človeka (Prek). 14. Simon Gregorčič (Prosen). 15. France Prešeren (Schollmayer). 16. Mencinger:	Vodnikov Vršac« (Priberšek).
17.	Zgodovinsko ozadje Tavčarjevega romana »Izza kongresa (Zupančič).
B.	Seminarske vaje.
a) V slovenskem jeziku.
IV. a razred : 1. Prešeren: Sonetje nesreče (čitanje in interpretiranje). 2. Prešernov Krst pri Savici (čitanje in interpretiranje).
3. Prešeren in narodna pesem (Benčina Silva). 4. Motiv Rošljina in Verjanka v slovenskem slovstvu (Metelko). 5. Lord Byron (Dekanic). 6. Homer (Orel). 7. Novejša dognanja o življenju in delovanju Primoža Trubarja (Močnik). 8. Cervantes (Erjavec). 9. Levstik kot kritik (čitanje in razlaga). 10. Erjavec in njegova dela (Lesar).
11. Mencinger: Abadon (Mastnak). 12. J. Jurčič: Rokovnjači (Mehle).
13.	Tavčar: Cvetje v jeseni (Kranjc). 14. S. Gregorčič (Orel). 15. Tavčarjeve povesti in protestantizem v slovenskih deželah (Erjavec).
IV.	b razred: 1. Prešernov sonetni venec (čitanje in interpretiranje). 2. Lepa Vida v slovenskem narodnem in umetnem slovstvu (Topolovec Terezija). 3. Dante Alighieri (Slapšak Božidara). 4. Dantejeva Božanstvena komedija, I. Pekel (Slapšak). 5. Dantejeva Božan-stvena komedija, II. Vice (Prijatelj O.). 6. Dantejeva Božanstvena komedija, III. Raj (Zupanič). 7. Torquato Tasso (Prijatelj D.).
8.	Levstik kot reformator jezika. 9. Čitanje in razlaga Erjavčevih del.
10. Knut Hamsun: Življenjska pot (Zupanič). 11. H. Heine (Zevnik).
12. Ruska antologija (Veselova zbirka; čitanje, razlaga, kratke biografije najpomembnejših pesnikov). 13. Dostojevskij (Žerjav). 14. Do-stojevskij: Ponižani in razžaljeni (Presen). 15. Maksim Gorki (Slapšak).
IV.	c razred: 1. Sokolski gledališki odri (Belčič). 2. J. Kač: Grunt (Bergant). 3. Prešernove prošnje za advokaturo (Demšar).
4. Tavčar: Mrtva srca (Gorjup). 5. Platon: Sokratov zagovor (Grim-
šič). 6. Kersnik: Rošljin in Verjai^ko (Jug). 7. Milčinski: Muhoborci (Južina). 8. 0 Gorenjski (folklora; Karič). 9. A. Mickiewicz (Kek).
10.	J. London: Mala gospa Velikega doma« (Kogej). 11. F. M. Dostojevski] (Lenassi). 12. O športu (Žitnik). 13. O tujkah v jeziku (Lilija). 14. O jugoslovanski glasbi (Mizerit). 15. Simon Gregorčič (Peče). 16. Mladoslovenci ter politična in literarna gibanja v Evropi (Perko). 17. Učitelj v boju z alkoholizmom (Pevc). 18. M. J. Lermontov (Zemljak). 19. O Ivanu Cankarju (Zupan). O Jadranu (Zupan). 20. Prešernova smrt (Pfundner). 21. Cankar: Hlapec Jernej (Pirnat). 22. Oton Župančič (Posinig). 23. Vodnik, njegov pesniški razvoj (Pustoslemšek). 24. M. Kranjc (Stojkovič). 25. Slovensko ljudsko gledališče (Sever). 26. Mile Klopčič: Preproste pesmi (Tič).
27.	Galsworthy-Zupančič: Saga o Forsytih (Strehovec). 28. Medved: Za pravdo in srce (Pirnat). 29. Kopitar in njegovo razmerje do drugih jezikoslovcev (Vrhovec). 30. Shakespeare: Sen kresne noči (Peče). 31. Kako naj čitam (Pfundner).
V.	a razred: 1. Stritarjev Zorin (čitanje in interpretiranje izbranih mest). 2. Jezik v različnih izdajah Prešernovih poezij (Ga-berščik). 3. Besedne vrste in njihova vloga v stavku (Kamenšek).
4.	Stilistične vaje ob popravku 1. šol. naloge. 5. Goethejev Werther in Stritarjev Zorin (Jerman). 6. Goldsmithov roman Župnik Wake-fieldski in Stritarjev roman Gospod Mirodolski (Hribar). 7. Primerjava 1. dela 3. in 4. izdaje Breznikove slov. slovnice za srednje šole (Lavrič). 8. Walter Scott in njegov roman Ivanhoe (Lobe). 9. Čitanje in interpretiranje izbranih pesmi Stritarjeve šole.
V.	b r a z r e d : 1. Čitali in interpretirali Grafenauerjev članek o Janku Kersniku v Slov. biogr. leksikonu. 2. J. S. Turgenjev (Potočnik). 3. Frana Maslja Podlimbarskega roman Gospodin Franjo (Ravnikar). 4. Janko Kersnik kot humorist, satirik in feljtonist (Škulj). 5. Iv. Cankar: Hlapci (Zupančič).
V.	c razred : 1. Fr. Bevk (Bertoncelj). 2. S potovanja po Češkoslovaški (Dimeč). 3. Časopisje in književna društva v dobi narodnega prebujenja (Čamernik). 4. Po Južni Srbiji, potopis (Bezeljak). 5. Po Južni Srbiji, dalje (Bezeljak). 6. Mencinger, Abadon (Jalen). 7. O vseučiliški knjižnici (zgodov., Dorrer). 8. Mencinger, Abadon (Jalen). 9. Oskar Wilde (Kopčavar). 10. Anton Aškerc (Logar). 11. J. London, Dolina meseca (Lučovnik). 12. Zakaj Slovani spoštujemo lipo (Mihevc). 13. Božji mejniki (Perharič). 14. Slovenska krajevna imena na Kočevskem (Plantan). 15. Učitelj in narodna zavest (Pretnar). 16. O naših referativ v seminarju (Mehora). 17. Medvedova lirika in dramatika (Plantarič). 18. Slovenska »moderna« (Pustišek). 19. Podeželski odri (Repič). 20. Morje v slovenski književnosti (Šuster). 21. Učiteljev odnos do kmeta (Sušnik). 22. Tavčar:
Cvetje v jeseni (Ušeničnik). 23. Mati v slovenski književnosti (Verbič). 24. Slov. narodna pesem (Videnič). 25. J. Kopitar, V. Karadžič (Viršek).
h) V srbsko h rvatskem jeziku.
IV.	a razred: 1. Ivan Mažuranič: Smrt Smail-age Čengiča (čitanje i tumačenje). 2. Kosovski ciklus narodnih pesama (Lesar).
3.	Ciklus Marka Kraljeviča (Mlakar). 4. Ciklus srpskih despota i brače .lakšiča (Gliha). 5. August Šenoa: Karanfil s pjesnikova groba (Hreščak). 6. Pretkosovski ciklus (Mastnak). 7. Petar Petrovič Njegoš: Gorski vijenac (Lokovšek). 8. Sv. Sava u legendama i pričama (čitanje i razgovor). 9. Pesme Branka Radičeviča (Metelko). 10. Se-noa: Branka (Kovač). 11. Dura Jakšič: Sirota Banačanka (Erjavec).
IV.	b razred : 1. Ivan Mažuranič: Smrt Smail-age čengiča (čitanje i tumačenje). 2. Josip Eugen Tomič: Emin-agina ljuba (Prijatelj Olga). 3. Pretkosovski i kosovski ciklus narodnih pesama (Poženel). 4. Borisav Stankovič: Nečista krv (Topolovec). 5. Ciklus Kraljeviča Marka (Ribičič). 6. Slovenačke dečje pesme u srpskohrvatskom prevodu (čitanje i uporedenje). Duro Jakšič: Srpsko čobanče (Pčelj-nikova). 8. Evgenij Kumičič: Začudeni svatovi (Zupanič).
IV. c razred : 1. Sv. pismo, prevod D. Daničiča i Vuka St. Ka-radžiča, 1847. 2. Branko Radičevič, referat (Grimšič Ivan). 3. Zmaj Jovan Jovanovič, referat (Mizerit Klaro). 4. Noviji srpski pisci, referat (Anton Pirnat). 5. Ivan Mažuranič: Smrt Smail-age čengiča (čitanje i tumačenje).
V. a razred: 1. Vj. Novak: Tito Dorčič (Jamnik). 2. A. Kovačič: Ljubljanska katastrofa (Iglič). 3. M. Glišič: Učitelj, Glava še-cera (Hafner). 4. Br. Radičevič: Pesme (Keber). 5. Laza Lazarevič: Prvi put s ocem na jutrenje i Školska ikona (Gaberščik). 6. J. E. Tomič: Emin agina ljuba (Mehak). 7. J. Veselinovič: Svekrva i Bela vrana (Kump). 8. J. Kozarac: Mrtvi kapitali (Jerman). 9. E. Kumičič: Začudeni svatovi (Brumec). 10. St. Sremac: Ivkova slava (Lavrač). 11. Simo Matavulj: Svrzimantija (Gruber). 12. A. Šenoa: Ka-ramfil s pjesnikova groba (Koman). 13. Ks. Š. Dalski: Durdica Agi-čeva (Jamnik). 14. J. Kozarac: Tena (Erjavec).
V.	b razred: 1. Ante Kovačič: Ljubljanska katastrofa (Ogrin).
2.	Vjenceslav Novak: Tito Dorčič (Šoukal). 3. J. E. Tomič: Emin-agina ljuba (Sicherl). 4. Milovan Glišič: Učitelj i Glava šečera (Spi-ler). 5. Laza Lazarevič: Prvi put s ocem na jutrenje i Školska ikona (Pipan). 6. J. Veselinovič: Bela vrana (Remškar). 7. A. Šenoa: Karanfil s pjesnikova groba (Potočnik). 8. Dura .Jakšič, Srpsko čobanče i Bela kučica (Vodušek). 9. J. Kozarac: Tena (Štubler).
10.	Dura Jakšič: Seljaci (Rigler). 11. Stevan Sremac: Ivkova slava
(Zupančič). 12. Ks. Š. Dalski: Durdica Agičeva (Poženel). 18. Simo Matavulj: Svrzimantija (Prek). 14. E. Kumičič: Začudeni svatovi. (Poženel). 15. Vj. Novak: Nikola Baretič (Ravnikar). 16. J. Veselinovič: Svekrva (Modic).
V.	c razred: 1. 0 srpskom narodnom pesništvu (po dr. Vojislavu Jovanoviču; Stojan Plantarič). 2. Karanfil sa pjesnikova groba (od Avgusta Šenoe; referirao Fran Sušnik). 3. Milovan Glišič: Učitelj (Kopčavar). 4. Janko Veselinovič: Bela vrana (Dimeč). 5. Josip Kozarac: Tena (Bezeljak). 6. Milovan Glišič: Glava šečera (Mehora).
7.	Ksaver Šandor Dalski, Durdica Agičeva (Bezeljak).
VI.	Šola in dom ter dijaška društva
A. Šola in dom.
Predmetni učitelji, zlasti pa razredni starešine, so bili v stalnih stikih s starši učencev, oziroma njihovimi namestniki. Starši in njihovi namestniki so prihajali številno in čestokrat v zavod po informacije o napredku in vedenju otrok oziroma varovancev.
B.	Dijaška društva.
Za širjenje in poglobitev strokovne, leposlovne in splošm* izobrazbe so skrbela razna društva učencev in učenk na zavodu pod pokroviteljstvom njihovih profesorjev. Ker pa se z vsakoletnim odhodom petoletnikov število društvenikov vedno bolj krči, naraščaja pa vsled neotvoritve prvega in drugega razreda ni, se društveno delo ni moglo v vseh društvih enako intenzivno razviti, ampak se je osredotočilo predvsem na troje najvažnejših organizacij: na Ferialni savez, Podmladek Jadranske straže in na Podmladek Rdečega križa.
Udruženje učiteljiščnikov je pod predsedstvom učenca V. c razreda Repiča Viktorja gojilo predvsem deklamacije in predavanja ter dajalo deklamatorje in predavatelje za razne šolske proslave. Pokrovitelj udruženja je bil prof. Jurkovič Ljubomir.
V	Kulturnem udruženju gojenk se je zbiralo lepo število učenk, ki so se zanimale za sodobna kulturna vprašanja, zlasti taka, ki se tičejo žene in njene aktivnosti v sodobni družbi. Vršila so se predavanja in diskusije o psihologiji žene, o praktičnem delu učiteljice na vasi, o njenem odnosu do udejstvovanja v politiki itd. Predavala in diskusije je vodila pokroviteljica prof. Vodnikova.
Ferialni savez nudi dijakom in dijakinjam priliko, da s potovanji v počitnicah spoznavajo lepote naše domovine, prebivalstvo ter njegove običaje in življenjske pogoje. Člani in članice uživajo razne ugodnosti, kakor 50% popust na vseh železnicah in ladjah
v državi, znaten popust v planinskih kočah, cenena ali celo brezplačna letovanja na morju in planinah, brezplačna prenočišča v raznih krajih kraljevine itd. Vpisnina znaša 5 Din, članarina letno 35 Din, prispevek za Slov. plan. društvo pa 5 Din. — Na zavodu poslujeta dve samostojni podružnici: 50. podr. v moških oddelkih, ki jo vodijo preds. Lilija B. iz IV. c, tajn. Dimeč Sr. iz V. c in blag. Žitnik L. iz IV. c razreda pod nadzorstvom prof. .Jegliča M.; ima 34 člane; 113. podr. v ženskih oddelkih, ki jo vodijo Gabrščik A. iz
V.	a kot preds., Poženel Dr. iz IV. b kot tajn. in Ribičič M. iz IV. b kot blag. pod nadzorstvom prof. dr. Robiča M. ozir. prof. Kolarja I., šteje 55 članic. Delo v obeh podružnicah je bilo v najlepšem redu.
—	Tudi poklonitvenega potovanja na Oplenac, ki ga je v času velikonočnih počitnic priredila dravska oblast F. S., sta se udeležili s svojim zastopstvom (13 udeležencev) obe podružnici, in sicer pod vodstvom šef-zdravnice drž. poliklinike dr. Kristan-Lunačkove ter profesorja Kolarja. Podružnici sta dobivali 10 izvodov društvenega glasila »Ferijalca« in ga razdeljevali med svoje člane.
V karitativni smeri se z veliko vnemo udejstvuje Podmladek Rdečega križa, v katerem so bili včlanjeni vsi učenci in učenke vseh zavodovih oddelkov, in sicer na deški vadnici 150, na ženski 119, v moških letnikih 77 in v ženskih 127, skupaj torej 473. Vse delo so po zakonu o Društvu Rdečega Križa kraljevine Jugoslavije vodili razredni pododbori in šolski odbor P. H. K., ki ga sestavljajo prof. Jeglič M. kot predsednik, prof. Žgur A. kot tajnica, vadn. učitelj Završnik R. kot blagajnik in vadn. učitelj Deržaj V. kot odbornik. Vsak razred je bil naročen na svoj izvod Glasnika P. R. K. Preostanek nabrane članarine, ki znaša po 4 Din za csebo, je oddal šolski odbor Podpornemu društvu za učence na zavodu, ki šteje vprav Podmladkarje in njihove starše med svoje najzvestejše in najpo-žrtvovalnejše prijatelje. Samostojnih prireditev P. R. K. tekom leta ni bilo, pač pa so se razredni pododbori kakor tudi člani in članice marljivo udejstvovali pri raznih šolskih prireditvah in akademijah. Učenke III. razr. dekliške vadnice pa so, kakor vsako leto, tudi letos priredile prav lepo božičnico z izbranim sporedom. V svojo sredo so povabile zadnji dan pred božičem večje število revnih otrok ter jih obdarovale. Ves mesec pred tem so pri znancih in dobrotnikih nabirale perilo, obleko, obutev i. dr., za najbednejše med bednimi pa so pripravile tudi več zavitkov živil in vse to same razdelile med potrebne družine.
V Podmladku Jadranske straže je organizirano vse dijaštvo našega zavoda. Delo v Podmladku je bilo letos izredno živahne. Odbor je imel 6 rednih in 2 izredni seji, na katerih so se vršile priprave za akademijo. Na pogreb blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja je poslal Podmladek dvočlansko
deputacijo. Ob priliki praznovanja Jadranskega dne« so učenci sami priredili enourne razredne proslave s predavanji in recitacijami. Glavna letošnja prireditev za naš »Podmladek« pa je bila njegova akademija, ki se je vršila s popolnim moralnim in materijalnim uspehom dne 10. maja 1935 v dvorani Delavske zbornice. Pri akademiji vseh ljubljanskih Podmladkov v Unionu dne 11. maja je sodeloval naš zavod z rajalnimi nastopi učenk IV. razreda vadnice in učenk učiteljske šole ter z mešanim pevskim zborom in godalnim orkestrom. Ob razvitju praporov Podmladkov ljubljanskih šol dne 12. maja je gospa Poženel Angela kumovala praporu Podmladka učiteljske šole ter dala s tem našim podmladkarjem krasen simbol v vzpodbudo na čim intenzivnejše delo za naš Jadran. Člani Podmladka so se udeležili blagoslovitve in izročitve praporov na Kongresnem trgu ter povorke pred bansko balačo. Ženski oddelki Podmladka so priredili v velikonočnih počitnicah (od 22. do 28. aprila) lepo uspelo ekskurzijo na Jadran. Ekskurzije se je udeležilo 20 učenk, spremljali so jo 3 člani učiteljskega zbora. — Razredni poverjeniki so vse leto razpečavali med člani razglednice in znake v korist Jadranske straže. Članarino so vsi člani plačali v redu. Odbor Podmladka je bil v letošnjem šolskem letu ta-le: predsednik Zupan Slavko IV. c razreda, podpredsednica Merčun Mara V. a razreda, tajnica Tomšič Zofija IV. b razreda, blagajničarka Bradaška Aleksandra IV. a razreda. Poverjenik za moške oddelke je prof. Kolar Ivan, za ženske oddelke prof. Černej Anica.
V	Podmladku J. S. sta organizirani tudi obe vadnici državne učiteljske šole. Na deški vadnici je bilo 149 članov s poverjenikom vad-niškim učiteljem Deržajem Viljemom in načelnikom Pirkmajerjem Brankom, učencem IV. razreda, na dekliški vadnici pa 119 članic pod vodstvom prof. Skaberne Minke in načelnice Sonje Jurce, učenke IV. razreda.
Odbora obeh Podmladkov sta se sestajala tekom leta k rednim sejam, skrbela za izvajanje društvenih pravil, prodajanje društvenih rokavnih znakov, razglednic in sta nabirala darove za socialni sklad za zgradbo doma ljubljanskega Oblastnega odbora ob morju.
Dne 31. oktobra 1934 so se vršila z geslom »Jadranski dan« v vseh razredih predavanja o pomenu in nalogah Jadranske straže.
Dne 10. maja 1935 sta oba Podmladka sodelovala pri akademiji P. J. S., ki jo je priredila z najlepšim uspehom učiteljska šola v Delavski zbornici. Dne 11. maja pa je nastopilo v Unionu 12 pod-mladkaric dekliške vadnice z eno točko pri akademiji Podmladkov Jadranske straže ljubljanskih narodnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol v proslavo razvitja praporov P. J. S. Dne 12. maja 1935 sta se udeležila Podmladka obeh vadnic slovesnega razvitja praporov P. J. S. na Kongresnem trgu in povorke.
Odbora obeh Podmladkov sta naprosila gospo Cenko Volkovo, da je kumovala praporu naših Podmladkov. Gospa Cenka Volkova je darovala Podmladkoma prapor in pripela nanj lep vezen trak v državnih barvah. G. Avgust Volk, njen soprog, pa je še posebej povzdignil pomen tega simbola s tem, da je daroval osem hranilnih knjižic z vlogami po 100 Din za najbolj potrebne in vredne učence ozir. učenke obeh vadnic v spomin na lepo in pomembno domovinsko slavje in v vzpodbudo na varčevanje. Obema plemenitima darovalcema se je odbor zahvalil osebno in pismeno.
Sokol kraljevine (Jugoslavije !je imel na učiteljski šoli 52 aktivnih članov in naraščajnikov ter 71 aktivnih članic in na-raščajnic. Samostojno je vodilo vrste dece 13 članov in 22 članic. Na obeh vadnicah telovadi pri deci 57 dečkov in 51 deklic. Evidenco o sokolskem udejstvovanju vse šolske mladine vodita poleg razrednikov telovadna učitelja Trdina Jožica in Zaletel Vinko. Poleg obravnave učne tvarine, ki jo predpisuje učni načrt učiteljske šole (Tyr-šev sestav, sokolska ideja, zgodovina sokolstva, organizacija in prosvetno delo Sokola itd.), sta učitelja med telovadnim poukom vedno opozarjala na sokolsko literaturo ter so se čitali razni spisi idejne vsebine priznanih sokolskih pisateljev. Vsak letnik je bil naročen na sokolske časopise: Sokolski glasnik, Soko, Sokolič in Naša radost; z njihovo pomočjo so dijaki (nje) sestavljali razne naloge in vadbene ure za otroke vseh stopenj in za odrasle. Med šolskim letom se je nudila večkrat prilika, da se je opozarjalo dijaštvo na veliki vzgojni pomen sokolstva pri vzgoji naroda v duhu narodnega in državnega edinslva. Vadniški razredi so bili naročeni vsak na svoj izvod sokolskega mladinskega lista Naša radost.
Za odlična spisa o zadružništvu in o Jadranski straži, nagrajena od Saveza nabavljalnih zadrug v Beogradu in od Glavnega odbora Jadranske straže, je prejel dve nagradi po 100 Din učenec V. c razreda Šuster Vladislav. Sveti Arhijerejski sabor Srpske pravoslavne crkve v Sremskih Karlovcih pa je poslal ravnateljstvu z dopisom Br. 9417 z dne 12. novembra 1934 500 Din kot nagrado tistemu učencu, kateri bi napisal najboljšo prosto nalogo »O svetem Savi« ob priliki 700 letnice njegove smrti. Učiteljski zbor je dobil v presojo celo vrsto dobrih in prav dobrih nalog, pa nobene pdlične, zato je nagrado razdelil med te-le učence in učenke, ki so napisali najboljše naloge: Šuster Vladislav, Žnidar Vincenc (oba V. c razreda), -Jamnik Jelena (V. a razreda), Zupančič Marija (V. b razreda) in Tomšič Zofija (IV. b razreda).
VII. a Poučne ekskurzije
Pcučne ekskurzije in izleti so po čl. 18. zakona o učiteljskih šolah sestavni del šolskega delovanja v prid pouku, zdravju in vzgoji učiteljskega naraščaja; zato so se vršile tudi v tem šol. letu celodnevno in poldnevne ekskurzije deloma za ves zavod, deloma pa po posameznih razredih pod vodstvom razrednikov ali predmetnih učiteljev. Ves zavod je imel dve poldnevni ekskurziji na velesejem in sicer septembra 1934 (Ljubljana v jeseni) in junija 1935 (spomladanski velesejem) in si je ogledal dva poučna in vzgojna filma v kinu Matica (»Dovedi mi žive« in »Iz življenja blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja). Posamezni razredi pa so imeli te-le ekskurzije:
III. a razred: Poldnevna ekskurzija v Učiteljsko tiskarno. Celodnevna geografska ekskurzija: Kranj, Sv. Jošt, Crngrob, Škofja Loka. Celodnevna poučna ekskurzija v Kranj (ogled tovarne Jugo-češke in drž. tekstilne šole).
IV. a razred: Poldnevna poučna ekskurzija: Lesce, Rodine, Dosloviče, Vrba, Žirovnica. Poldnevna pedagoška ekskurzija na pomožno šolo v Ljubljani. Poldnevna ekskurzija na Vrhniko.
IV.	b razred: Poldnevna poučna ekskurzija: Lesce, Rodine, Dosloviče, Breznica, Vrba, Žirovnica. Ekskurziji v pomožno šolo v Ljubljani in v gluhonemnico v Ljubljani. Poučni izlet (celodnevni) v Pekel—Rakek.
IV. c razred: Ekskurziji na pomožno šolo v Ljubljani in v gluhonemnico v Ljubljani. Poldnevna ekskurzija v tobačno tovarno.
V. a razred: Celodnevne pedagoške ekskurzije v Zg. šiško (učni poskusi in hospitacije na narodni šoli), v Zagorje (učni poskusi na višji narodni šoli, hospitacije v razredih osnovne šole, ogled to-pliške narodne šole, rudnika itd.), v Jevnico in Senožeti (hospitacije na enorazrednih osnovnih šolah). Poldnevna ekskurzija v Moste pri Ljubljani radi spoznavanja šolske administracije. Poldnevna na Šmarno goro.
V. b razred: Celodnevne pedagoške ekskurzije v šiško (nastopi in hospitacije), v Notranje gorice (nastopi in hospitacije). v Jevnico (nastopi). Celodnevna ekskurzija v Novo mesto (bospitacija na meščanski šoli in ogled kmetijske šole na Grmu), poldnevna na Golnik (ogled zdravilišča in posebnih higijenskih naprav), popoldanska v Moste pri Ljubljani (spoznavanje šolske administracije). Celodnevna ekskurzija na Visoko h gospe dr. Tavčarjevi.
V. c razred: Poldnevna ekskurzija v Notranje Gorice (hospi-tacija na trirazrednici). Poskusni učni nastopi na trirazrednici v Notranjih Goricah. Hospitacija na Zavodu za slepo deco in ogled tovarne za sukno v Kočevju (celodnevna ekskurzija).
VII.	b Dve veliki ekskurziji v južne kraje naše domovine in na Jadran
1.	Moški oddelki zavoda so v času velikonočnih počitnic priredili 14dnevno ekskurzijo v južne dele naše domovine. Ekskurzija se je izvršila po vnaprej določenem programu, ki ga je odobrilo ministrstvo prosvete pod S. n. br. 39.765 z dne 16. novembra 1934. Udeležila sta se je 32 dijaka, in sicer iz III. b razreda 3, iz IV. c razreda 18 in iz V. c razreda 11 učencev pod vodstvom prof. Milka Jegliča in v spremstvu prof. dr. Stanka Gogale.
Iz Ljubljane so odpotovali ekskurzisti 17. aprila zvečer, naslednji dan pa so takoj po prihodu v Beograd nadaljevali pot z dvema vojaškima kamljonoma na Oplenac, kjer so se s prisrčno komemoracijo (žalostinko in govorom prof. dr. Gogale) poklonili manorn pokojnega Viteškega Kralja. S seboj so prinesli lično izdelano kaseto, delo učitelja ročnih del in učencev, v njej pa zaobljubo vsakega učenca in učenke letnikov in vadniških razredov ter vseh članov učiteljskega zbora, da bodo zvesto izvrševali oporoko Kralja Mučenika: Čuvajte mi Jugoslavijo!« Po komemoraciji je ekskurzistom razkazal službujoči uradnik kraljevo posestvo na Oplencu. V prvih popoldanskih urah so se z vojaškimi kamijoni odpeljali do Mladenovca, odtod pa nadaljevali pot z železnico preko Lapova v Kragujevac, ki so si ga naslednji dan točneje ogledali. Uprava vojnega tehničnega zavoda je dovolila tudi ogled puškarskega oddelka poti strokovnim vodstvom. 20. aprila zjutraj so se z vlakom odpeljali v Prištino. Odtod so odšli do Muratovega tulbeta in posetili grobove kosovskih junakov. Nadaljevali so pot z avtobusi preko Gračanice, kjer so si pod strokovnim vodstvom ogledali izredno bogate freske in uruge zanimivosti slavnega manastira, do Lipljana, odkoder so odšli z večernim vlakom v Skoplje. Tam so ostali na Veliko nedeljo. Drugo jutro so se z ozkotirno železnico odpeljali preko Gostivara in KiČJva v Ohrid, kamor so dospeli po celodnevni, divni in nikdar ne pozab-ni vožnji šele zvečer. Ohrid je bogat raznih znamenitosti, ki so si jih ekskurzisti z velikim zanimanjem ogledovali. Tudi v samostanu Sv. Nauma so bili zelo gostoljubno sprejeti. 24. aprila zjutraj so odšli z dvema avtobusoma v Bitolj, ki so si ga pod vodstvom tamkajšnjega profesorja zgodovinarja smotrno ogledali, tako da so se dobro seznanili z zgodovino mesta in okolice. Naslednjega dne so nadaljevali pot z avtobusom v Prilep, kjer so obiskali tobačno sta-nico, največjo v naši državi, potem pa dalje v Gradsko. Spotoma so se ustavili v Stobih, kjer izkopavajo znamenite ostanke starega rimskega mesta. Z večernim vlakom so se vrnili v Skoplje. Drugi dan so odšli v Niš, si tam ogledali njegove zanimivosti ter prisostvovali
pravoslavnim cerkvenim obredom na veliki petek. 27. in 28. aprila so bili v Beogradu, odkoder so napravili tudi izlet v Zemun. 29. aprila so si v Novem Sadu ogledali vzorno urejeno učiteljišče s konviktom ter poleg drugih zanimivosti tudi tovarno svile. V Sremskih Karlovcih so bili gostje tamkajšnje pravoslavne bogoslovnice. Izredno lepega večera med pravoslavnimi bogoslovci udeleženci ekskurzije pač ne bodo nikoli pozabili. 30. aprila so se preko Stare Pazove vrnili v Ljubljano.
Vsi udeleženci so bili ves čas potovanja popolnoma zdravi in je vladalo vso pot najboljše razpoloženje kljub velikim naporom. Sicer je šlo vse resda filmsko hitro mimo njih, vendar bodo lepi vtisi in izredno močni doživljaji — zlasti na Oplencu, na Kosovem, v Ohridu, Bitolju in v Sremskih Karlovcih — ostali trajno v srcih vseh ekskur-zistov. Ekskurzija je v vsakem pogledu popolnoma uspela, zlasti še v nacionalno vzgojnem.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani in Mestno poglavarstvo ljubljansko sta z denarno podporo omogočila udeležbo siromašnim in vrednim učencem, gg. direktorji in profesorji gimnazij in učiteljišč pa so v svoji veliki ljubeznivosti ekskurziji povsod pripravili prisrčen sprejem, dali v internatih zavodov prenočišča in poskrbeli za strokovna vodstva. G. ban vardarske banovine Dordevič je s svojim priporočilom gladil pot ekskurziji po najjužnejšem delu domovine. Prav vsem faktorjem, ki so na kakršenkoli način pomagali izvesti to našo doslej največjo ekskurzijo, bodo ostali udeleženci trajno in od srca hvaležni.
2.	Zavedajoč se važnosti ekskurzij za spoznavanje domovine in za poglobitev nacionalne vzgoje je zavod organiziral s pomočjo Jadranske straže tudi za ženske oddelke večjo ekskurzijo na naš Jadran. Vršila se je med velikonočnimi počitnicami od 22. do 29. aprila, a udeležilo se je je 20 učenk pod vodstvom prof. Černej Anice in v spremstvu prof. Bernota Cirila in prof. Vazzaza Ludovika.
Že na poti iz Ljubljane preko Zagreba proti Splitu so dijakinje zelo močno doživljale razliko med bujnostjo alpskega sveta ter veličastvom skalovite Like in dalmatinske Zagore. Poldrugi dan, ki je bil dijakinjam na razpolago v Splitu, so porabile za ogled mesta samega, za izlet v Trogir in Solin, pa tudi Marjan z zoološkim vrtom in akvarijem so še mogle ogledati, preden jih je odpeljal parnik »Kralj Aleksander proti Dubrovniku. Po temeljitem počitku, ki so ga našle v prostorih Narodne ženske zadruge v mestnem obzidju tik nad morjem, so naslednji dopoldan porabile za izlet na otok Lokrum, popoldne pa so si ogledale vse večje zanimivosti Dubrovnika, celo bogati arhiv, ostali čas so pa uživale prekrasni razgled na mesto in morje z mestnega obzidja. Iz Dubrovnika je vodila pot preko Mostarja, ki ga je bilo mogoče v razmeroma kratkem času enega do-
poldneva dobro ogledati le vsled prijaznosti g. prof. I. Dolenca, ki je ekskurzistom razkazal mestne znamenitosti. Popoldne tega dne so že nadaljevale pot po romantični Neretvini dolini in preko veličastnih planin proti Sarajevu.	Naslednjega	dne so	si	ogledale	vse
zanimivosti Sarajeva. Na povratku domov so	se	dve	uri	zadržale	tudi
v Slavonskem Brodu.
Z lepim vedenjem in z našo narodno pesmijo so dijakinje povsod vzbujale mnogo pozornosti, same so pa odnesle s poti vse polno najlepših, nepozabnih vtisov.
VIII.	Zbirke učil in knjižnice
V	tem šolskem letu so dobile končno vse zbirke učil in knjižnice nove inventarje. Veliko zastarelih, neporabnih in pokvarjenih učil je bilo treBa izločiti in zbirke	nanovo urediti,	kar	je	dalo varuhom
veliko dela. Sedanje stanje je	to-le:
1. Fizikalna zbirka: Mehanika 97 trdnih in 38 kapljivotekočih teles, aeromehanika 43, kalorika 33, elektrika 129, magnetizem 10. akustika 24, optika 50 raznih aparatov in drugih predmetov, raznega orodja 31 komadov. — Varuh: prof. dr. Šmajdek Josip.
2. Prirodopisna zbirka: Modelov in preparatov 45. Zoologija: slik 117, raznih preparatov 405 (gob 11, koraljnikov 40, iglokož-cev 21, mehkužcev 16, polžev 239, školjk 36, členonožcev 16, rib 26). Botanika : slik 67. S o m a t o 1 o g i j a : 44 komadov. Mineralogija: preko 1500 mineralov in priprav za določevanje občih lastnosti mineralov. Geologija : slik in kart 23, fosilov 70. — Varuh: prof. Bernot Ciril.
3. Zemljepisno-zgodovinska zbirka: a) zemljepisnih kart 63,
b)	zgodovinskih kart 29, c) atlasov, kart, kartic, specialk i. dr. 83, d) slik zgodovinskih in zemljepisnih 221, e) globusov, reliefov i. dr. 25 komadov. — Varuh: prof. Vazzaz Ludovik.
4. Risarska zbirka vsebuje 240 predlog, 20 aparatov in žičnih modelov, 430 lesenih modelov, raznih predmetov za risanje po prirodi 182, ptičev 21, mavčnih kipov 24, malih lesenih modelov 22 in 28 posod. — Varuh: prof. Lapajne Adolf.
5. Muzikalni arhiv. Vsa dela svetne, cerkvene in instrumentalne glasbe so posebej indicirana ter razvrščena v fascikle. Vseh del je 500. V tem številu pa nišo všteti glasovni in instrumentalni parti posameznih del. Pevsko-pedagoških literarnih del je 80, revij svetne in cerkvene glasbe 65, klavirskih, orgelskih in violinskih literarnih del je 70. Svetnih, cerkvenih in instrumentalnih skladb samo v partituri je 70. V arhivu so tudi rokopisi starejših slovenskih skladateljev. Arhiv vsebuje še 5 klavirjev (uporaben je samo eden), 1 har-
monij, 3 vfole, 1 v. čelo, 1 c. bas ter 12 notnih stojal. — Varuh: prof. Repovš Ivan.
6. Telovadna zbirka. Raznega telovadnega orodja je 264 kosov. Varuh telovadnega orodja: učit. telov. Zaletel Vinko. Varuh zbirke za telov. igre: učit. telov. Trdina Jožica.
7. Zbirka učil za kmetijstvo: poljedelstvo: 57 raznih modelov, aparatov in orodja; živinoreja: 56 raznih predmetov; vrtnarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo: 175 modelov, aparatov in priprav; gozdarstvo: 57 komadov.
8. Zbirka učil za ženska ročna dela: učnih knjig in predlog 57, učnih pripomočkov 15, šivalna stroja 2. — Varuh: učit. ročnih del Kump Leopoldina.
9. Učila za zabavišče (otroški vrtec): 1 lutkovno gledališče, 20 stenskih slik, 160 škatljic in 17 drugih skupin predmetov. — Varuh: učit. zabavilja Vencajz Slavica.
10. Zbirka učil obeh vadnic vsebuje: slik 280, modelov 70, preparatov 110, rudnin 34, fizikalnih učil 43, učil za računstvo 47, razmn predmetov 61. — Varuh: nastavnica Prosenc Ivana.
11. a) Učiteljska knjižnica ima 4468 inventarnih številk, v katere niso vštete izločene knjige. Del ima 4084. 'Prirastek tekom leta 48 knjig. Knjige, ki so po večini v dobrem stanju, so se izposojale učiteljem, pa tudi dijakom; največ so se čitale slovenske in srbsko-hrvatske leposlovne in pedagoške knjige. Stalno se pomnožuje knjižnica s sledečimi revijami in publikacijami: Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Planinski vestnik, Čas, Časopis za zgodovino in narodopisje, Sodobnost, Gradanska škola, Popotnik, Slovenski učitelj, Zvonček, Srpski književni glasnik, Zbori, Cerkveni glasbenik, Zdravje, Sadjar in vrtnar, Jadranska straža, Sokolič, Naša radost, Solco, Sokolski glasnik, Ferijalac, Učiteljski tovariš, Narodna prosveta, Glasnik mu zejskega dručtva, Prirodoslovne razprave, Zbornik za umetnostno zgodovino, Geografski vestnik, Kronika slovenskih mest, Die Erziehung, Zenski svet.
b) Dijaška knjižnica se je pomnožila za 6 knjig in šteje 1893 inventarnih številk, od teh 1058 slovenskih, 445 srbskohrvatskih in 390 nemških knjig. Knjižnica se stalno izpopolnjuje z revijami Ljubljanski zvon, Dom in svet, Podmladek Jadr. straže, Naš rod ter s publikacijami Slovenske, Šolske Matice, Mohorjeve in Vodnikove družbe in Jadranske straže v Splitu. — Varuh: sekretar Marjanovič Hubert.
c) Knjižnica obeli vadnic šteje 447 številk. Knjižnica se je povečala za 1 letnik Zvončka in Vrtca in Našega roda. — Varuh deške knjižnice vadn. učit. Oman Oton, dekl. pa vadn. učit. Knez Olga.
IX.	Podporna akcija za siromašne učence
in učenke
A.	Podporno društvo.
Podporno društvo za učence drž. učiteljske šole v Ljubljani« je imelo svoj drugi redni občni zbor dne 30. januarja 1935. Iz poročil predsednika direktorja Marolta Nandeta (zanj je kot njegov namestnik poročal prof. Vazzaz Ludovik) in odbornikov na tem občnem zboru se vidi, da je društvena uprava kljub temu, da v šolskem letu 1934/35 še ni bila dovršena akcija za podporo pri starših učencev učiteljske šole in obeh vadnic, v tem letu razdelila ok. 7400 Din za nakup šolskih knjig, obleke, čevljev itd. in vendar čisto razpo-ložnino povečala od ok. 4200 Din na ok. 9600 Din. Tajnik profesor dr. Robič je poročal, da je bilo rednih članov 27, ki so vsi nastavniki učiteljske šole, in da je imela uprava 16 sej, na katerih so se reševale prošnje dijakov, določevale podpore in se je sklepalo o nakupu učnih knjig, poleg tega pa še dva informativna sestanka. Blagajniško poročilo je podala blagajničarka prof. Černej Anica, revizijo društvene blagajne in knjig pa sta izvršila dne 19. januarja 1935 revizorja prof. Skaberne Minka in prof. Kolar Ivan ter našla vse v popolnem redu; zato je prof. Skaberne Minka predlagala za odbor raz-rešnico in je oBčni zbor predlog soglasno sprejel.
V	društveni odbor za 1. 1935. so bili ponovno izvoljeni: za predsednika direktor Marolt Nande, za tajnika prof. dr. Robič Maks, za blagajničarko prof. Černej Anica, za odbornike pa vadn. učitelj Završnik Rudolf, prof. dr. Koprivnik Rudolf in prof. Vazzaz Ludovik, za levizorja prof. Skaberne Minka in prof. Kolar Ivan.
Občni zbor je poslal pozdrave in zahvalo za požrtvovalno delo v prid društva obolelemu predsedniku ravnatelju Maroltu, izrekel pa v imenu društva, zavoda in siromašnih učencev iskreno zahvalo vsem dobrotnikom s prošnjo, naj ohranijo tej važni humanitarni ustanovi še nadalje svojo blagohotno naklonjenost.
Poročilo blagajničarke prof. Černejeve o računu dohodkov in izdatkov za 1. 1934. na dan revizije dne 19. januarja 1935:
Dohodki:
1. Saldo iz 1. 1934		Din	4.138-49
2. Članarina			405-—
3. Vloga v Ljubi j. kreditni banki ....		700-—
4. Vrnjeni predujmi na drž. ustanove . . .		2.700-—
5. Prostovoljni prispevki učiteljev(-ic) pri		
praktičnih učiteljskih izpitih ....		4.400-—
6. Odškodnina za izposojene šolske knjige		1.365-—
7. Prispevek P. R. K.:
a) I. polletje....................................... „	596-50
b) II. polletje...................................... „	668-75
8. Izkupiček pri prodaji	razglednic ....	„	199-—
9. Dohodek dijaške predstave »Lepe Vide«
v Narodnem	gledališču....................... „	756-50
10.	Obresti do 30.	junija	1934 .................... „	169-—
12.	Razne podpore...................................... „	978-—
	Skupaj	Din	17.077-49
Izdatki:			
Nakup šolskih knjig za podporno zalogo .		Din	3.118-5G
Podpore dijakom:			
a) v gotovini		Din 210—		
b) v kolkih		„ 155—		
c) za hrano 		300—		
d) za čevlje 		„ 1.402—		
e) za zimsko perilo . . .	„ 570—		
f) polovica prispevkov za			
enomesečno letovanje .	„ 225—		
g) za vozne stroške dijakom	„ 251—		
h) za obleko		„ 1.200-—	55	4.313—
Manipulacijski stroški pri Poštni hranilnici		55	59-84
Taksa za položnice . . . .		55	10-50
Saldo za 1. 1934			55	9.575-49
Skupaj . . .		Din	17.077-49
Pripomniti je še, da znaša redna članarina letno Din 15-— in da so se razdeljevale podpore največ in natura v direktorjevi navzočnosti pri nakupu in plačilu blaga.
Po sklepu računov za 1. 1934. do konca šolskega leta 1934 35 je imelo društvo še te-le dohodke in izdatke:
Dohodki:
1. Preostanek iz likvidacije dij. lista »Orači«	Din	53-40
2. P. R. K. po obračunu		55	1.099-—
3. Prostovoljni prispevki učiteljev(-ic) pri		
praktičnih učiteljskih izpitih v apr. 1935	55	1.150-—
4. Vrnjena posojila		55	650-—
Skupaj . . .	Din	2.952-40
1. za obe večdnevni ekskurziji.......................
2. za šolske knjige i. dr............................
3. za čevlje 6 dijakom...............................
4. posojila ozir. podpore dijakom za ekskur-
Din 2.150-— 425--650-—
zije in za koleke .
2.940-—
Skupaj . . . Din 6.165'—
Po blagajniški kniigi je bilo dne 20. junija 1935 čistega prebitka Din 6362-55, ki je naložen na rač. št. 1118 Drž. hipotekarne banke (Din 6203-50) ter ček. rač. št. 16.426 Pošt. hranilnice (Din 146-05), dočim je Din 13-— v ročni blagajni.
Z odi. S. n. br. 41.386 z dne 24. novembra 1934 je g. minister prosvete podelil državno podporo za prvo polletje 1934/35 v skupnem iznosu Din 5000-— učenkam V. razreda Zupančič Mariji (Din 1000-—), Mehak Miroslavi (Din 750-—), Kuhar Mihaeli (Din 750-—), Skubic Miroslavi (Din 750-—) in Potočnik Mariji (Din 750-—) ter učenki IV. razreda Tomšič Zofiji (Din 1000-—). Z odi. S. n. br. 10.227 z dne 20. marca 1935 pa so dobili državno pomoč za drugo polletje 1934/35 skupno Din 3800-— ti-le učenci(ke): Po-sinig Maksimiljan IV. c razreda Din 600-—, po Din 400-— pa Demšar Miroslav IV. c razreda, Tomšič Zofija IV. b razreda ter Mehak Miroslava, Kuhar Mihaela, Skubic Miroslava, Zupančič Marija, Merčun Marija in Štubler Marija V. a in V. b razreda.
Po razpisu kr. banske uprave z dne 28. septembra 1934 IV. No. 12.896/1 in na predlog banovinskega šolskega odbora je g. ban dravske banovine podelil štipendije po Din 1000-— učencema V. c razreda Repiču Viktorju in Žnidarju Vincencu ter učencu IV. c razreda Posinigu Maksimiljanu.
X.	Zdravstveno stanje šolske mladine
Zdravstveno stanje učencev in učenk učit. šole in vadnice je bilo v šolskem letu 1934 35 zadovoljivo. V splošnem ambulatorjju se je nudila zdravniška pomoč v 163 slučajih učencem in 164 slučajih učenkam. Razveseljivo je, da so iskali dijaki zdravniški nasvet pri vsakem obolenju, ki jih je sililo izostati vsaj en dan od šolskega pouka. Tako je bila omogočena kontrola nad pobolevanjem učencev in širjenjem nalezljivih bolezni.
B.	Državne in banovinske podpore.
A. Poročilo šolske poliklinike.
Na vadnici je mnogo slabokrvnosti. Slabokrvnost pospešuje 4 do 5 urno bivanje v šolskih prostorih, predvsem pa nerazumevanje staršev, ki osredotočijo vso svojo pozornost na napredek pri učenju, pozabijo pa pri tem, da potrebuje vsak otrok za normalen in zdrav telesni razvoj gibanja, solnca in zraka. Čestokrat prihajajo otroci radi prehlajenja, ki nastopa radi pomehkuženja, neutrjenosti. Izognemo se prehladu, ako utrdimo otroke z zračnimi kopelmi, mrzlimi oblivi in frotiranjem.
V	šolskem letu 1934/35 so bili pregledani vsi dijaki, kakor predvideva zakon o zdravstveni zaščiti učencev. Važen je vsakoletni zdravniški pregled iz več ozirov: deloma zato, da dijaki spoznajo vrednost zdravstvenega nadzorstva in posvečajo večjo pažnjo svojemu zdravju, še bolj pa zato, da se konstatirajo eventualna obolenja in defekti ter vodi kontrola o njih, dokler niso odstranjeni. Za učiteljski naraščaj je oboje velikega pomena, ker bodo v svojem poklicu tem bolje sodelovali za izboljšanje splošnih zdravstvenih razmer, kolikor bolj so se sami navadili paziti na škodljivosti zdravju.
Zdravstveno stanje dijaštva je bilo zadovoljivo. Za potrebne specialistične preglede in dana zdravstvena navodila so pokazali dijaki dokaj razumevanja; vendar bi bilo želeti, da postane sodelovanje v bodoče še tesnejše.
rr
ON
o
CN
co
*n
00
On
Čl
On
CN
X
00
ON
CO , VO I CN
cn
CN
00
CN
VO
co
O
CN
00
00
00 I CN
rr I cn
CN I CN
co
CO
CN I CO
CN
co
>U
"‘lil
>N
U
o.
TJ
-T3
XI.	Klasifikacija
(l)ebeli lisk z zvezdico 7nači odličen, debeli prav dober in navadni tisk dober učni uspeh. Poleg imena je naveden rojstni kraj.)
A.	Državna učiteljska šola.
111. a razred.
Razredni starešina: prof. dr. Šmajdek Josip.
1. Bartol Ana, Ribnica
2. Blaganje Vida, Dole pri Litiji
3. Germek Vlada, Ljubljana
4. Grošelj Olga. Ljubljana
5. Jerše Marija, Naklo
6. Kačič Alenka, Ljubljana
7. Kodre Milena, Žalec
8. Krivec Marija, Krško
9. Kump Hilda, Trnje pri Postojni
10. Petročnik Gabriela, Cerklje pri Kranju
11. Pfeifer Vida, Krško
12. Praznik Marija, Bistrica v Rožu
18.	Ropič Alojzija, Ljubljana
14. Snoj Joža, Ljubljana
15. Ulaga Ferdinanda, Ljubljana
16. Vrhovnik Nikolaja, Ljubljana
17. Žun Nada, Ljubljana
Popravni izpit imajo:
18. Malnar Marija, Kranj, iz, petja	20.	Pustišek Marta, Ljubljana, iz zem-
19. Potokar Cita, Dragatuš, iz nem-	ljepisa ščine
Ni izdelala:
21.	Lavrič Ana, Šmihel pri Novem mestu
III.	b razred.
Razredni starešina: prof. Bernot Ciril.
1. Dobnikar Vinko, Ježica
2. Fojkar Maksimiljan, Škofja Loka
3. Jcvšcvar Filip, Vrhovo-Krško
4. Kavčič Stanislav, Grahovo pri Tolminu
5. Kenk Josip, Ljubljana
6. Konc Jakob, Babno polje pri Logatcu
7. Kunaver Rajko, Stožice pri Ljubljani
8. Marinko Maksimiljan, Ljubljana
9. Prosen Marjan, Ajdovščina
10. Schollmayer Janko, Škofja Loka
11. Supan Viljem, Ljubljana
12. Zupančič Maksimiljan, Videm pri Brežicah
13. Žitnik Vinko, Ljubljana
Popravni izpit imajo:
14. Kimovec Stanislav, Ljubljana, iz	16.	Pliberšek Marjan, Vič, iz mate-
matematike	matike
15. Luštek Miroslav, Novo mesto, iz	17.	Prek Stanislav, Solkan, iz mate-
nemščine	matike
Razredni starešina:
1. Rradaška Aleksandra, Kranj
2. Cencič Tatjana. Dobovee-Šmarje pri Jelšah
3. Dekanic Milena, Aleksandrovo — Krk
4. Dequal Amalija, Ambrus — Novo mesto
5. Erjavec Eva, Ljubljana
6. Gerk Stanislava. Trst
7. Gliha Marija, Novo mesto
8. Jaklič Silva, Ljubljana
9. Kokalj Marijana, Trebija-Kranj
10. Kovač Stanislava, Zagorje o. Savi
11. Koželj Vanda, Št. Peter pri Novem mestu
Popravni
23.	Benčina Silva, Trst, iz goslanja
Neocenjeni
25.	Lokovšek Gerta, Ljubljana
prof. Vodnik Dora.
12. Kračman Marija, Šmarje pri Ljubljani
13. Kranjc Ana, Borovnica
14. Lampret Božena. Stara Nova vas (Avstrija)
15. Lesar Neža, Gorenja vas pri Ribnici .
16. Mastnak Marija, Ljubljana
17. Mehle Milena, Žužemberk
18. Metelko Antonija, Ledeča vas — Krško
19. Mlakar Mari ja, Trbovlje
20. Močnik Marija, Ljubljana
21. Mohor Marija, Kranj
22. Orel Vlasta, Ljubljana
izpit imata:
24.	Hreščak Vladimira, Trst, iz matematike
radi bolezni:
26. MarenSič Marija, Kranj
IV.	b razred.
Razredni starešina: prof. Željeznov Marija.
1. Potočnik Frančiška, Ljubljana
2. Poženel Draga*, Ljubljana
3. Presen Olga, Gorica
4. Presetnik Frančiška Ježica
5. Prijatelj Danijela, Nemška vas
6. Prijatelj Olga, Nemška vas
7. Pustosleinšck Mira, Luče — Gornji grad
8. Recclj Karolina, Smalčja vas
9. Ribičič Marija, Gorica
10. Samec	Danijela, Podpeč
11. Samec	Marija, Videm ob	Krki
Popravni
22. Pčeljnikov Nina, Nahičavanj (Rusija), iz nemščine
23. Pegam	Adeb, Kranjska	gora,	iz
matematike
24. Slapšak Božidara, Koče	pri Postojni, iz glasbe
12. Sešek Kristina, Trst
13. Snoj Marija, Ljubljana
14. Thuma Miroslava, Ljubljana
15. Tomšič Zofija*, Idrija
16. Topolovec Terezija, Ljubljana
17. Veber Zora*, Gorje pri Bledu
18. Zagorc Marija, Bršljin — Novo mesto
19. Zevnik Marija, Čatež ob Savi
20. Zupanič Hilda, Trst
21. Žerjav Helena, Ortnek
izpit imajo:
25. Vrezec Vida, Gonovci (Avstrija), iz matematike
26. Vrhovnik Milena, Ljubljana, iz matematike
Razredni starostna'• prof. dr. Gogala Stanko.
1. Belčič Franc, Ljubljana
2. Bergant Janez, Ljubljana
3. Demšar Miroslav, Jesenice-Sava
4. Gorjup Friderik, Rojan — Trst
5. Grimšie Ivan, Prevalje pri Preserju
6. Jug Feliks, Plave pri Gorici
7. Karič Josip, Vel. Trojstvo pri Bjelovaru
8. Kek Drago, Ljubljana
9. Mazi, Rudolf, Pulj
Popravni
19. Južina Franc, Ljubljana, iz matematike
20. Lenassi Viljem, Vič-Glince, iz matematike
21. Lilija Bogomil, Polšnik pri Litiji, iz matematike
22. Pfundner Karel, Kranj, iz nemščine
23. Sever Stanislav, Vič, iz matematike
Nista
29.	Stojkovič Miroslav, Moste pri Ljubljani
10. Mizerit Klaro, Tržič pri Kranju
11. Peče Oskar, Ljubno pri Uršnem selu
12. Perko Anton, Ježica
13. Pevc Anton Radovljica
14. Pirnat Anton, Verd pri Vrhniki
15. Posinig Maksimiljan*, Laško
16. Pustoslemšek Rastoslav, Novo mesto
17. Štefančič Stanislav, Ljubljana
18. Zemljak Vitomir, Osilnica
izpit imajo:
24. Tič Feliks, Iž — Veliki, iz srbohrvaščine
25. Triller Rudolf, Ljubljana, iz matematike
26. Vrhovec Ivan, Ljubljana, iz srbohrvaščine
27. Zupan Alojzij, Ljubljana, iz nemščine
28. Žitnik Ludovik, Ljubljana, iz nemščine
izdelala:
30.	Strehovec Rudolf, Gorenja vas pri Ribnici
V.	a razred.
Razredni starešina: prof. Černej Anica.
1. Bruinec Ana, Ljubljana
2. Dornik Gabrijela, Sava-Jesenice
3. Erjavec Frančiška. Vižmaije
4. Gaberščik Avgusta*, Sevnica ob Savi
5. Gostinčar Ana, Kleče pri Dolu
6. Gruber Draga, Ljubljana
7. Hafner Bernardina, Ljubljana
8. Hribar Helena, Novo mesto
9. Iglič Jožefa, Trst
10. Jamnik Jelena, Ljubljana
11. Jerman Zorislava*, Ajdovščina
12. Kamenšek Ida, Ljubljana
13. Keber Magdalena, Ljubljana
14. Koman Rajmunda, Cres
15. Krajc Ernesta, Ljubljana
16. Kuhar Mihaela, Ljubljana
17. Kump Ernesta*, Trnje
18. Lavrač Berta, Podlipovica
19. Ijavrič Ljudmila, Kovor
20. Lobe Jožefa, Zagradec
21. Macarol Sava, Ljubljana
22. Mavrovič Melita, Tolmin
23. Mehak Miroslava, Metlika
24. Merčun Marija, Ljubljana
25. Mihevc Rafaela, Sv. Križ pri Litiji
26. Misson Marija, Ljubljana
Neocenjena radi bolezni:
‘27. Černigoj Justina, Dunaj
Tekom šolskega leta izstopila:
28.	Flek Josipina, Črnomelj
V.	b razred.
Razredni starešina: prof. čopič Venceslav.
1. Modic Danijela, Krško
2. Novak Vera Janezova, Ribnica
3. Novak Vera Jakobova, Gojače pri Gorici
4. Ogrin Ksenija, Črnomelj
5. Pipan Kristina, Vižmarje
C. Potočnik Marija, Škofja Loka
7.	Poženel Branka*, Ljubljana
H. Prek Gabrijela, Solkan pri Gorici
9. Primožič Silva, Zg. Sorica —
Kranj
10. Ravnikar Danica, Ljubljana
11. Remškar Ivanka, Brezovica pri Ljubljani
12. Rigler Milena, Hotič-Litija
13. Rožič Marija, Šmartno pri Kamniku
V.	c r a Razredni starešina:
I. Bertoncelj Ivan, Ljubljana
2. Bezeljak Janez, Vače
3. Birsa Vladislav, Bistrica pri Pliberku
4. Čamernik Franc, Stožice
5. Dimeč Srečko, Ljubljana
6. Jalen France, Vače
7. Jarnovič Božidar, Krško
8. Kopčavar Anton, Selca
9. Korošec Verono, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah
10. Logar France, Cerknica
11. Lučovnik Josip, Ljubljana
12. Mihevc Josip, Martinj hrib pri Logatcu
Popravni izpit so imeli in
26. Dorrer Anton, Zidani most, iz šolskega dela
27. Mehora Silvo, Sv. Peter na Krasu, iz zgodovine pedagogike
14. Sicherl Gabrijela, Trzin-Kamnik
15. Skubic Miroslava, Ljubljana
16. Škulj Helena, Tržišče-Krško
17. Sotlar Hermina, Trbovlje
18. Spiler Zofija, Št. Jurij pod Ku mom
19. Štrancar Božena, Vrbovo pri Ilir Bistrici
20. Šoukal Marija, Ljubljana
21. Štublcr Marija, Semič-črnomelj
22. Terček Evgenija, Ljubljana
23. Turšič Ivanka, Borovnica
24. Vodušek Andreja*, Ljubljana
25. Zupančič Marija*, Uadeče-Krško
26. Žgank Ivanka, Sv. Pavel pri Preboldu
z r e d.
prof. Jeglič Milko.
13. Peharič Janez, Ljubljana
14. Peš! Rudolf, Ljubljana
15. Pižmoht Valerijan, Trst
16. Plantan Ivan. Vavta vas
17. Plantarič Stojan, Škofja Loka
18. Pretnar Miha, Nomenj
19. Pustišek Drago, Ljubljana
20. Repič Viktor*, Ljubljana
21. Šuster Vladislav, Ljubljana
22. Ušeničnik Jakob, Trebija
23. Videnič Alojzij, Stepanja vas
24. Viršek Stanislav, Ljubljana
25. Žnidar Vincencij*. Boh. Bistrica
ga opravili 4. junija t. 1.:
28. Sušnik Franc, Ljubljana, iz nemščine
29. Verbič Franc. Pre\alje pri Preserju, iz nemščine
B.	Deška vadnica.
I.	razred.
Razredni starešina: učit. Završnik Rudolf.
1. Batistič Mirjan, Sp. Hudinja pri Celju
2. Brelih Sava*, Ljubljana
3. Cvirn Stanko*, Ljubljana
4. Čemažar 'Zvonko, Novo mesto
5. Černe Jernej*, Ljubljana
6. Dacar Mitja*, Ljubljana
7. Gorečan Dušan*. Ljubljana
8. Hrib ar Andrej*, Ljubljana
9. Janežič Zvonimir*, Ljubljana
10. Jereb Andrej. Gorenja vas pri Ribnici
11. Jerman Aleksander, Kočevje
12. Kit Dušan*, Ljubljana
13. Klun Fedor*, Ljubljana
14. Koblar Lovro, Ljubljana
15. Kolarič Marijan*. Ljubljana
IG. Kuhelj.Kastelic Boris, Ljubljana
17.	Lehpamer Ivan*, Ljubljana
II. ra
Razredni starešina:
1. Adamič Milan*, Ljubljana
2. Bevk Bogomir, Ljubljana
3. Blaganje Svetozar, Ljubljana
4. Blumauer Robert*. Ljubljana
5. Boječ Nikolaj, Celje
6. Bricelj Metod, Stepanja vas
7. Brixel Marjan, Ljubljana
8. Demšar Marjan, Ljubljana
9. Dominico Milenko, Ljubljana
10. Drovenik Matija*. Ljubljana
11. Erzin Pavel*, Ljubljana
12. Gaber Bojan, Ljubljana
13. Gnezda Mitja, Ljubljana
14. Ilič Nikola, Smederevska Palanka
15. Javornik Nikolaj, Ljubljana
16. Kajželj Viktor, Novi Sad
17. Kitzler Uroš, Ljubljana
III. r
Razredni starešina:
1. Ahtik Vitomir, Gaberje pri Celju
2. Barbič Peter, Ljubljana
18. Likar Boris*, Ljubljana
19. Lučovnik Jurij, Ljubljana
20. Lulik Ivan, Ljubljana
21. Miirtinc Anton*, Ljubljana
22. Mikeš Josip*. Ljubljana
23. Miklič Karel*. Ljubljana
24. Mravlje Dušan*. Ljubljana
25. Muster Aleksander, Krmelj
26. Oblak Marko*, Sv. Gregor nad Ortnekom
27. Otuiae Dušan*. Ljubljana
28. Pipp Bojan*. Ljubljana
29. Rudolf Stojan, Ljubljana
30. Schiffrer Nikolaj. Ljubljana
31. Smole Anton*, Ljubljana
32. Trošt Janez, Ljubljana
33. Udir Marijan*, Mos'e pri Ljubljani
34. Vakselj Dušan, Ljubljana
z r e d.
učit. Deržaj Viljem.
18. Kretič Ljubomir*, Ljubljana
19. Lokar Marko, Ljubljana
20. Marušič Branko*, Planina
21. Mohorič Vladimir, Ljubljana
22. Otorepec Jožef, Ljubljana
23. Peruzzi Mario, Ljubljana
24. Pesek Beno, Ljubljana
25. Prešern Mitja*. Ljubljana
26. Sedej Dušan*. Ljubljana
27. Sežun Andrej*, Ljubljana
28. Slemenšek Franjo, Drvar
29. Struna Vladimir*. Karlovac
30. Šenk Leon, Jezersko
31. Šircelj Borut, Ljubljana
32. Volk Avguštin, Ljubljana
33. Žitnik Janez, Ljubljana
a z r e d.
nastavnik Oman Oton.
3. Basaj Vladimir*, Ljubljana
4. Brelih Branko, Ljubljana
9.
10. 11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 23.
Bricelj Marjan, Ljubljana	24.
Bukovec Janez, Ljubljana	25.
Florjančič Milan*, Ljubljana	26.
Gaj Marko, Ljubljana	27.
GrgiS Silvester, Vremski Britof —	28.
Postojna	29.
Hlavaty Zdenko. Ljubljana	30.
Ilojs Jožef*. Ljubljana	31.
Honzak Dragan, Ljubljana	32.
Jeras Adam*, Ljubljana	33.
Kameušek Mladen, Ljubljana	34.
Kansky Evgen, Ljubljana	35.
Klun Boris, Ljubljana	36.
Kozina Peter, Ljubljana	37.
Leban Radoslalv, Ljubljana	38.
Mis Dušan*, Ljubljana	39.
Mohorič Franc*, Ljubljana	40.
Novak Božidar, Celje	41.
Novak Marjan, Stepanja vas	42.
Nussdorfer Brunon, Ljubljana	43.
Osumi Božidar*. Ljubljana Pekle Vladimir, Ljubljana Pipp Dušan, Ljubljana Plašinka Aleksander, Ptuj Podreberšek Stanislav, Ljubljana Puhar Andrej, Ljubljana Kažem Fedor*. Trst Hojnik Aleksander, Ljubljana Salmič Beno, Čatež ob Savi Smrekar Marjan, Ljubljana Slokar Marko, Ljubljana Šturm Vladimir, Gomilsko Šuštar Janez, Radovljica Tomšič Marko*, Ljubljana Vakselj Miroslav, Ljubljana Volčič Smiljan*, Maribor Vrtovec Dušan*, Ljubljana Zupan Ciril, Ljubljana Zupančič Beno, Ljubljana žužek Karel*, Ljubljana
IV. razred. Razredni starešina:
učit.
1. Bavcon Ljubomir*, Ljubljana	20.
2. Bizilj Janko, Ljubljena	21.
3. Borštner Vinko, Ljubljana	21.
4. Cizcl Dragotin, Ljubljana	23.
5. Dekleva Janez*, Ljubljana	24.
6. Derganc Dimitrij*, Ljubljana	25.
7. Fabjan Vitja, Ljubljana	26.
8. Fink Miloš, Toplice-Zagorje	27.
9. Jazbec Vladimir, Ljubljana	28.
10. Jezerc Hinko, Stari dvor	29.
11. Jug Rihard*, Ljubljana	30.
12. Kambič Marjan, Ljubljana	31.
13. Kanskv Aleksej*, Ljubljana	32.
14. Kelnarič Josip, Ljubljana	33.
15. Kobal Vladimir*, Ljubljana	34.
16. Koblar Izidor, Ljubljana	35.
17. Kovač Janez*, Novo mesto	36.
18. Kralj Miloš, Ljubljana	37.
19. Lapajne Aleš*, Ljubljana	38.
Kadi bolezni neocenjen:
39. Gnidovec Anton, Ljubljani
Sežun Andrej.
Lenarčič Budomir, Ljubljana Majnik Pavel, Ljubljana Mejač Boris, Ljubljana Mravlje Milan*, Ljubljana Pehani Janez*, Ljubljana Pirkmajer Bojan, Ptuj Pleničar Živko*, Ljubljana Remec Peter, Ljubljana Rode Marian, Ljubljana Rus Janez. Črnomelj Samec Vaso, Ljubljana Seliškar Marijan, Ljubljana Sitar Ciril, Ljubljana Slapničar Janez*, Ljubljana Suyer Vaso*, Ljubljana Širca Anton*, Ljubljana šlajpah Franc, Ljubljana Zalokar Boris. Ljubljana Žargaj Leon, Ljubljana
C.	Dekliška vadnica.
I.	razred.
Razredni starešina: učit. Završnik-Sedlak Gizela.
1. Adamič Nikolaja*, Ljubljana	3. Amrohižič Marta*. Ljubljana
2. Ahtik Breda*, Ljubljana	4. Basaj Sonja*, Ljubljana
5. Bezlaj Danica, Ljubljana
6. Blumauer Ruža*, Ljubljana
8. Bohinec Marija*. Beograd
7. Bohinc Branislava, Ljubljana
9. Bordon Vera, Ljubljana
10. Budič Sonja*, Ljubljana
11. Cigoj Lidija*, Ljubljana
12. Čampa Marija*, Retje-Trbovlje
13. Ferjančič Irena, Moste pri Ljublj.
14. Finžgar Breda, Trbovlje
15. Flere Marion*, Ljubljana
16. Hartman Erna*, Ljubljana
17. Hlebš Tatjana, Ljubljana
18. Jager Sonja, Ljubljana
19. Jenčič Dragotina, Ljubljana
20. Jurca Vera, Ljubljana
21. Kregelj Karolina, Ljubljana
22. Lapajne Jelena*, Ljubljana
23. Lavrič Biserka, Zagreb
24. Mareg Ada, Vel. Kikinda
25. Mazovec Marjeta*, Ljubljana
26. Milovanovič Jelena, Ljubljana
27. Novak Silvija*, Ljubljana
28. Pehani Jožica. Ljubljana
29. Pengal Slavka*, Ljubljana
30. Rozman Marija*, Ljubljana
31. Saksida Tugomira, Ljubljana
32. Škrk Štefanija*, Ljubljana
33. Vran Vida*, Ljubljana
34. Zupanc Marija, Ljubljana
II.	razred.
Razredni starešina: učit. Prosenc Ivana.
1. Bergant Kancianila, Ljubljana
2. Bohinjec Polonica*. Ljubljana
3. Boltauzer Nada*, Ljubljana
4. Cizelj Leonija, Ljubljana
5. Deržaj Nevenka*. Ljubljana
6. Hrastar Vera, Ljubljana
7. Hribernik Silvestra, Ljubljana
8. Jančič Vida, Ljubljana
9. Jerina Janja*, Dol. Logatec
10. Kovač Kati, Novo mesto
11. Keler Alka*, Beograd
12. Kralj Renata*, Ljubljana
13. Kreuzberger Nevenka*,. Zagreb
14. Kuchar Rozalija, Ljubljana
14.	Mejač Marija*, Ljubljana
16. Mejak Sonja*, Ljubljana
17. Muršič Nada, Ljubljana
18. Polak Marija*, Ljubljana
19. Popov Sonja, Novo mesto
20. Rojnik Tatjana*, Ljubljana
21. Salmič Marija, Brežice
22. šengalaja Natalija, Maribor
23. Theuerschuh Marica, Ljubljana
III.	razred.
Razredni starešina: vadn. učiteljica Olga Knez.
1. Ahlfeld Elizabeta, Ljubljana
2. Ambrožič Frančiška, Ljubljana
3. Cigoj Sonja*, Ljubljana
4. Cimperman Asta, Ljubljana
5. Fink Agna, Ljubljana
6. Girandon Ana, Ljubljana
7. Jenčič Miljena, Ljubljana
8. Kalan Mirjam*, Ljubljana
9. Kovač Marija, Novo mesto
10. Kraigher Anča, Gorica
11. Krombholz Miroslava*, Ljubljana
12. Magolič Ladica, Ljubljana
13. Mayr Marija, Kranj
14. Mikeš Breda*. Ljubljana
15. Miklavič Breda, Zagbrica-Bled
16. Mulaček Berta-Mctka, Ljubljana
17. Novak Marta, Ljubljana
18. Ogorevc Milena, Sežana
19. Orehek Estera, Ljubljana
20. Osterman Božena*, Ljubljana
21. Pengal Alma*, Ljubljana
22. Schweiger Florijana, Rečica-Bled
23. Sever Marjeta, Ljubljana
24. Šifrar Božica*, Vi še vek pri Starem trgu
25. Štrancar Maruška, Ljubljana
26. Trček Zora*, Ljubljana
27. Urbanija Marija, Ljubljana
28. Vahen Miroslava*, Ljubljana
29. Vavpotič Ivana, Ljubljana
Razredni starešina: prof. Skaberne Minka.
1. Beznik Milica, Ljubljana
2. Deržič Bogomila*, Ljubljana
3. Dolenc Marija, Ljubljana
4. Ferenčak Dubrovka, Beograd
5. Franc Majda, Ljubljana
0.	Herzog Mara, Ljubljana
7.	Hrovat Anica*, Novi Sad
H.	Jereb Stanislava, Ljubljana
9.	Jurca Sonja*, Ljubljana
10. Koler Mira, Vel. Fojnice
11. Korn Naša*, Ljubljana
12. Kovač Valentina, Novo mesto
13. Kozak Vlasta*. Ljubljana
14. Kral Krika, Ljubljana
15. Lusin Alenčica*, Ljubljana
16. Majcen Dcsanka*, Ljubljana
17. Mejač Elizabeta*, Ribnica
Neocenjena i
34.	Herce Mihaela,
18. Merala Marija, Ljubljana
19. Miklavčič Marjetica, Ljubljana
20. Milovanovič Zora, Ljubljana
21. Močnik Tatjana, Celje
22. Novak Marija, Ljubljana
23. Pestotnik Nevenka, Ljubljana
24. Podhevšek Asta, Ljubljana
25. Potnik Ivica Ljubljana
26. Praprotnik Kristina, Ljubljana
27. Pintar Breda, Ljubljana
28. Keicli Majda*. Ljubljana
29. Strauss Ladislava*. Ljubljana
30. Senk Olga, Kamnik
31. Šest lista, Ljubljana
32. Vakselj Stela, Ljubljana
33. Vrhovnik Desanka, Ljubljana
•adi bolezni: Ljubljana
C. Otroški vrtec.
učit. Venca,jz Slavica.
Starešina:
1. Ahčin Marjan, Ljubljana
2. Černe Marko, Ljubljana
3. Dereani Jakec, Ljubljana
4. Fabjan Ado, Ljubljana
5. Gabrijelčič Dušan, Ljubljana
6. Koubek Janko, Praga
7. Lehpammer Štefek, Ljubljana
8. Lazar Saša, Ljubljana
9. Marčič Marico, Ljubljana
10. Mirtič Janez, Ljubljana
11. Novak Saša, Ljubljana
12. Prosenc Gašper, Ljubljana
13. Rozman Marjan, Ljubljana
1.4. Salmič Janez, Ljubljana
15.	Verhovec Teodor, Ljubljana
10.	Vider Vital, Ljubljana
17. Voje Marjan, Ljubljana
18. žitnik Peter, Ljubljana
19. žužek Alojz, Ljubljana
20. Herlič Darinka,'Ljubljana
21. Brelih Polona, Ljubljana
22. Cizelj Ana, Šmartno pri Celju
23. list Sonja, Ljubljana
24. Fabjan Metodka, Ljubljana
25. Hrastar Majda, Ljubljana
26. Jug Božena, Ljubljana
27. Kramar Marjana, Ljubljana
28. Lehpammer Sonja, Ljubljana
29. Lučovnik Irena, Ljubljana
30. Martinc Terezija, Ljubljana
31. Matko Alenka, Ljubljana
32. Megler Ruža, Ljubljana
33. Miklavčič Mirjam, Ljubljana
34. Peršuh Mirjam, Celje
35. Pristovšek Sonja, Ljubljana
36. Sajko Rosanda, Ljubljana
37. .Vilhar Rreda, Ljubljana
38. Vodnik Marjana, Ljubljana
39. Volčič Marica, Ljubljana
10.	Volk Klica, Ljubljana
XII. Statistika
A.	Število učencev in učenk.
a) Učiteljske» iola.
V začetku šolskega leta 1934/35:				Razred						Skupaj	
	3. a	3. h	4. a	4. b	4. c	5. a	5. b	5. c			
	ž.	m.	ž.	ž.	m.	ž.	ž.	m.	m.	ž.	vseh
Na novo vpisani												
Napredovali		19	15	21	22	29	28	26	29	73	116	189
Ponavljali razred		-	2	—	-	3	—	-	—	5	—	5
Prišli od drugod		2	-	5	4						11	11
Skupaj . . .	21	17	26	26	32	28	26	29	78	127	205
Odšli v druge šole 												
Odstranjeni po čl. 40 pravil o vedenju												
Zapustili šolo iz drugih vzrokov						.	_	2	1			2	1	3
Umrli		—	—	-	-	-	—	—	—	—	-	—
Koncem šolskega leta 1934/35	21	17	26	26	30	27	26	29	76	126	202
b) Vadnica.
V začetku šolskega leta 1934/35:	Deška				Skupno	Dekliška				Skupno	Oltoiki vrtec	
	Razred					Razred						
	1.	2.	3.	4.	m.	1.	2.	3.	4.	ž.	m.	ž.
Na novo vpisani		34	_	—		34	34	—					34	19	21
Napredovali		...	32	43	3’	113		22	29	31	82	—	—
Ponavljali razred		—	-	—		—	—	—	1	—	1		—
Prišli od drugod			1	—	1	2	—	1	1	3	5	—	—
Skupaj . . .	34	33	43	39	119	34	23	31	34	122	19	21
Odšli v druge šole ....	-	—	—	—		—	—	2	—	2	—	—
Zapustili šolo iz drugih vzrokov	-	—	-	—		-	—	-	—	—	—	—
Umrli							-	—	-	—	—	-	-
Koncem šolskega Uta 1934/35	34	33	43	391	149	34	23	29	34	120	19	21
B.	Učni uspeh.
a) UCltel)»ka Sola.
				Razred								V O/n		
Ocena	3. a	3. b	4. a	4. b	4. c	5. a	5 b	5 c						
	ž.	m.	ž.	ž.	m	ž.	ž.	m.	m.	ž.	vseh	m.	ž.	vseh
Odlična		—	—	1	3	1	3	3	2	3	10	13	4 0	7-2	60
Prav dobra . . •	6	7	15	12	6	18	14	16	29	66	94	376	528	470
Dobra		11	6	6	6	11	5	9	7	24	37	61	312	296	302
Izdelajo razred . .	17	13	22	21	18	26	26	25	56	112	168	728	89 6	83 2
Polagajo razredni izpit (radi bolezni)	—	—	2	—	—	1	—	—	—	3	3	—	24	1-5
Polagajo popravni izpit iz 1 predmeta	3	4	2	5	10	—	—	4	18	10	28	234	80	13-8
Ponavljajo razred	1	—	—	-	2	—	—	—	3	—	3	38	—	1 5
Izgube prav. do šol. po § 43 zak. o u. š.														
Skupaj . . .	21	17	26	26	30	27	26	29	77	125	202	100	100	100
1») Vadnica.
Ocena	Deška						Dekliška					
	Razred				Skupno	V %	Razred				Skupno	V %
	1.	2.	3.	4	m.	m.	1.	2.	3.	4-	ž.	ž.
Odlična 		23	12	13	14	62	416	19	11	9	10	49	39-2
Prav dobra . . . ■	9	17	10	12	48	323	13	6	14	19	52	450
Dobra		2	4	20	12	38	255	2	6	6	4	18	15 0
Izdelajo razred . .	34	33	43	38	148	99 4	34	23	29	33	119	992
Zaradi bolez. neocenjeni	—	-	-	1	1	06	—	—	—	1	1	0'8
Ponavljajo razred . .												
Skupaj . . ■	34	33	43	39	J 149	| 100	34	23	29	34	120	100
XIII.	Diplomski učiteljski izpiti
A. Diplomski učiteljski izpiti v avgustu 1934.
Popravni diplomski učiteljski izpiti so so vršili v dneh od 29. do 31. avgusta 1934 pod predsedstvom direktorja Nandeta Marolta. Z uspehom so napravili izpit ter prejeli diplomo ti-le kandidati(-ke): Benedičič Valentin, Brus Boris, Demšar Franc, Kveder Pavel, Lebež Miroslav, Pipp Anton, Stojkovič Rajko, Štrukelj Stanislav, Kelvišar Marija, Kofalt Frančiška, Lajovic Maksimilijana, Mikuž Marija, Mrak Bronislava, Nepužlan Henrika, Petročnik Vlada, Hace Josipina, Sever Andrejana, Vazzaz Helena, Sosič Anton (kontrakt, učitelj) in Bertok Dušana (kontrakt, učiteljica). V juniju in avgustu 1934 je tako z uspehom napravilo diplomski učiteljski izpit 31 kandidatov in 59 kandidatk, odklonjenih za eno leto pa je bilo 9 kandidatov in 3 kandidatke.
Teme za pismene naloge pri popravnih izpitih so bile:
1. Pedagoška skupina: Učitelj — osebnost.
2. Slovenski jezik: Svoboda ter dolžnost in pravica.
3. Srbskohrvatska književnost: Glavni pretstavnici racionalizma u srpskohrvatskoj književnosti.
4. Nemški jezik: Romeo und Julia auf dem Dorfe, Foerster str. 51, vrste 1—22 (prevod na slovenski jezik).
It. Diplomski učiteljski izpiti v juniju 1935.
Za diplomski učiteljski izpit so se priglasili 94 kandidati(inje), in sicer 29 absolventov ter 51 absolventka letošnjega V. razreda, nadalje 8 kandidatov in 3 kandidatinje, ki so bili v juniju 1934 za eno leto odklonjeni, in 1 kandidatinja, ki se v juniju 1934 radi bolezni ni prijavila za izpit. Ministrstvo prosvete je dovolilo dopolnilni diplomski izpit iz nacionalne skupine 2 kandidatoma.
Izpitnemu odboru je predsedoval kot ministrski odposlanec profesor univerze v Ljubljani g. dr. Franc Veber.
Pismeni izpiti so se vršili 5. do 8. junija. Teme pismenih nalog so bile:
1. Pedagoška skupina: Najboljša šola priroda, delo najboljša metoda.
2. Slovenski jezik: Življenje bodi posvečeno domovini.
3. Srbskohrvatski jezik: Realistička pripovetka u srpskohrvatskoj književnosti.
4. Nemški jezik: Charakterbildung für den Beruf. (Fr. W. Foerster: Schule und Charakter, S. 6, Z. 18 — S. 7, Z. 12.)
Na podlagi ocen pismenih nalog so bili vsi kandidati pripuščeni k nadaljevanju diplomskega izpita.
Pismene priprave za praktični izpit so se vršile dne 10. junija, praktični izpiti pa 11. do IB. junija v vseh razredih obeh vadnic. Na podlagi ocen pismenega in praktičnega dela izpita sc bili vsi kandidati pripuščeni k ustnim izpitom.
Ustni izpiti so se vršili od 14. do 27. junija po oddelkih V. a;
V.	b in V. c izmenoma.
Celotni uspeh diplomskih učiteljskih izpitov je bil ta-la:
Diplomski učiteljski izpit so napravili: 26 kandidatov, 52 kandidatinji. Popravni izpit iz enega predmeta (koncem avgusta) imajo: 11 kandidatov, 2 kandidatinji. Odklonjena je za eno leto 1 kandidatinja. Dopolnilni izpit iz nacionalne skupine sta napravila 2 kandidata.
A.	Diplomo o diplomskem učiteljskem izpitu so prejeli t i -1 e k a n d i d a t i (- i n j e) :
a) Absolventi V. razreda v tem šolskem letu:
Brumec Ana Erjavec Frančiška Gaberščik Avgusta Gostinčar Ana Hafner Bernardina Hribar Helena Iglič Jožefa Jamnik Jelena Jerman Zorislava Kamenšek Ida Keber Magdalena Koman Rajmunda Krajc Ernestina Kuhar Mihaela Kump Ernesta Lavrač Berta Lavrič Ljudmila Lobe Jožefa Macarol Sava Mavrovič Melita Mehak Miroslava MerČun Marija Mihevc Kafaela Misson Marija Modic Danijela Novak Vera Janezova Novak Vera Jakobova Ogrin Ksenija Pipan Kristina Potočnik Marija
Poženel Branka Prek Gabrijela Primožič Silvestra Ravnikar Danica Remškar Ivanka Sichert Gabrijela Skubic Miroslava Škulj Helena Sotlar Hermina Spiler Zofija Šoukal Marija Štrancar Božena Štubler Marija Terček Evgenija Turšič Ivana Vodušek Andreja Zupančič Marija Žgank Ivanka Bertoncelj Ivan Bezeljak Janez Birsa Vladislav Čamernik Franc Dimeč Srečko Jalen Franc Jarnovič Božidar Kopčavar Anton Korošec Vereno Lučovnik Josip Mihevc Jože Perharič Ivan
Pešl Rudolf Pižmoht Valerijan Plantan Ivan Plantariö Stojan Pretnar Miha
Repič Viktor
Šuster Vladislav Ušeničnik Jakob Videnič Alojzij Žnidar Vincencij
Pustišek Drago
h) Absolventi V. razreda v šolskem letu 1983/534:
B.	U v e r e n j e o dopolnilnem diplomskem izpitu
Skalin Miroslav, Kobarid, učitelj-dnevničar v Podkraju, srez Krško Starec Matija, Sodražica
C.	Popravni izpit imajo:
a)	Absolventi V. razreda v tem šolskem letu:
Dornik Gabrijela iz narodnega jezika
Gruber Draga iz narodne zgodovine
Dorrer Anton iz narodnega jezika
Logar Franc iz zemljepisa in občne zgodovine
Mehora Silvo iz narodne zgodovine
Sušnik Franc iz zemljepisa in občne zgodovine
Verbič Franc iz narodne zgodovine
Viršek Stanislav iz narodne zgodovine
b)	Absolventi V. razreda v šolskem letu 1933/34:
Dražil Srečko iz zemljepisa in občne zgodovine
Gorišek Bogomir iz nemškega jezika
Grašič Ivan iz pedagogike
Merčun Leopold iz pedagogike
Muc Ciril iz pedagogike
D.	Za eno leto je odklonjena:
Gostič Pija Jančar Ladislava Pirc Angela Tavzelj Ljudmila
Ožbalt Vladimir Svete Rudolf Ukmar Vinko
sta prejela:
Rožič Marija
XIV.	Poročilo o šolskem vrtu
Šolski vrt služi gojencem v letih, ko se uče kmetijstva (z obrato-slovjem in zadružništvom), kot demonstracijski objekt. Tu vidijo razna kulturna dela za poljske in vrtnarske rastline, vzgojo divjakov, sadnega drevja, trte in opravila v topli (betonirani) gredi Po določenem redu prihajajo gojenci v jeseni in spomladi na ta vrt tudi k obveznemu praktičnemu delu.
Lega vrta ni ugodna, zemlja je slaba. Vrhnja plast je plitva in ta kakor tudi nižje plasti so zelo propustne, za sušo občutljive. Sadno drevje ne uspeva dobro in ni lepo. Nekaj bolje uspeva oblično drevje (kordoni, palmete) ob zidovih.
Za lažje zalivanje in škropljenje sta na vrtu dva hidranta in betoniran bazen. Čebelnjak se ne uporablja več, za čebelarstvo razmere niso ugodne.
V	glavnem je vrt (ca. 5000 m-) razdeljen na sedem obdelovalnih prostorov z gredicami, ob robovih se goje cvetice. Dalje je en del uporabljen za kompostne jame in drugo, en del pa skoraj popolnoma sterilen. V tem delu je tudi majhen alpinum.
Sredi vrta je prostorna lopa za shrambo orodja in pridelkov. V tem letu se je posebno razširjalo gojenje vrtnic in dalij vseh vrst in barv. Vsako leto dobe posamezni gojenci nekaj sadik, da jih vsade v domačih vrtovih in tako širijo kulturo cvetic po deželi, zlasti kulturo modernih dalij. Šolski vrt nima trgovskega značaja, ampak je namenjen šolanju, kjer naj vidijo dijaki vse zelenjadne vrste, ne samo onih, ki bi prišle v poštev za trg.
Vrt ob Komenskega ulici je preurejen v trato. Na njem je nekaj pritličnega in srednjevisokega sadnega drevja ter razni cvetlični grmi. Živa meja ob ograji je bila letos prisajena in izpopolnjena z gabrom. Nekaj izčrpanega drevja se je izločilo.
XV. Naznanilo o pričetku šolskega leta 1935-36
a) Pričetek šolskega leta.
Šolsko leto 1935/36 se prične dne 5. septembra 1935. Vpisovanje učencev in učenk v IV. in V. razred učiteljske šole ter v II.—IV. razred obeh vadnic bo dne 5. septembra 1935 od 9. do 11. ure. Učenci(ke) učiteljske šole morajo pri vpisu predložiti zadnje letno izpričevalo ter pravilno izpolnjeno prijavo, plačati pa Din 50-— za kolek na prijavo, Din 20-— za zdravstveni fond ter šolnino. Šolnina se plačuje po določilih, ki so objavljena pod toč. b) lega naznanila.
Redni pouk se prične v vseh oddelkih v ponedeljek dne 9. septembra 1935.
Naznanilo o morebitni otvoritvi I. razreda učiteljske šole ter o pogojili sprejema bo ravnateljstvo objavilo na ob javni deski v veži šolskega poslopja ter po dnevnih časopisih, kadar dospejo od ministrstva prosvete zadevne odredbe.
Popravni in razredni izpiti se morajo opraviti v dneh 2. in 3. septembra 1935 po sporedu, ki bo od 24. avgusta dalje objavljen v veži šolskega poslopja. Prošnje za pripust k popravnemu izpitu se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 31. julija in biti kolkovane z Din 25'—; priložiti je treba letno izpričevalo. Zakasnele prošnje se ne bodo upoštevale; učenci, kateri bi prošenj ne vložili pravočasno, izgube pravico do izpila in bodo morali razred ponavljati.
Popravni diplomski učiteljski izpiti se bodo vršili od 29. do 31. avgusta 1935. Tudi za te izpite se morajo vložiti prošnje, kolkovane z Din 25-—, najpozneje do 31. julija pri ravnateljstvu.
Učenci(ke) se opozarjajo, da veljajo disciplinska pravila tudi v velikih počitnicah.
h) Določila o šolnini.
Šolnina se plačuje že pri vpisu za celo šolsko leto vnaprej; brez plačila šolnine se ne sme nihče vpisati in se ne morejo dovoljevati nikaki odlogi. Šolnina se plačuje po skupni letni vsoti vseh neposrednih davkov, katere plačujejo roditelji in učenci, ter po skupinah. Na učiteljskih šolah plačajo učenci 1. in 11. razreda šolnino po drugi skupini, učenci IH.—V. razreda pa po prvi skupini.
Kdor plačuje davka na leto	plača šolnine	
	po 11. skupini Din	po 1. skupini Din
nad 300 do 1000 Din	150	200
nad 1000 do 3000 Din	200	250
nad 3000 do 5000 Din	250	300
nad 5000 do 10000 Din	400	500
Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo o višini davka, kolkovano z Din 20-—, overovljeni prepisi potrdil pa se kolkujejo z Din 10 —.
Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, se plačuje a) za prvega otroka popolna šolnina, b) za ostale otroke polovična šolnina. Popolna šolnina se plača za onega otroka, za katerega je šolnina najvišja; pojma prvp torej ni razumeti po starosti, ampak po stopnji šole ozir. razreda. Šolnine oproščen more bili samo tisti učenec, čigar roditelji z njim vred plačajo manj l<ot Din 300-— davka na leto.
Ker ni po vseh šolah vpis istočasno, se lahko plača polovica šolnine za prvega vpisanega otroka, če da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti učenec k vpisu s seboj, da bo po šoli starejši otrok plačal popolno šolnino in da bo o tem prinesel dokaz, t. j. pobotnico o vplačani šolnini v prepisu; izvirnik pobotnice bo treba samo pokazati, da se lahko na prepis zabeleži, da je šolska oblast videla izvirnik.
Kdor bi ne prinesel vseh tu navedenih potrdil, se bo pri vpisu brezpogojno odklonil. Roditelji se tudi opozarjajo, da se ne bodo vračala nobena za vpis potrebna potrdila, ki bi jih kdo zahteval, češ da so potrebna za vpis drugega otroka; vsakdo si mora zato pravočasno preskrbeti dovoljno število overovljenih prepisov. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo.
Kdor je po posebnih določilih zakona oproščen plačevanja neposrednega davka, mora prinesti uverenje, koliko bi znašal davek, če bi ne bilo oprostitve; šolnina se mu bo določila po tem odmerjenem davku, ker od šolnine v tem primeru ni oprostitve.
Ravnateljstvo.
t Milan Košir
V	počitnicah, 14. julija 1934, se je smrtno ponesrečil v planinah pod Rušico v Martuljkovi skupini Košir Milan, učenec
III.	razr. učiteljske šole, doma v Logu pri Kranjski gori. Preveč je ljubil planine, v planinah je omahnil v smrt. Bil je priden dijak, dober tovariš, iskren prijatelj, ves poln mladosti. Niso ga mogli na njegovi zadnji poti do groba, posutega s planinskim cvetjem, spremljati vsi njegovi tovariši sošolci, pogreba se je udeležila samo deputacija učencev zavoda in profesorskega zbora z direktorjem Maroltom. Na grobu se je v imenu tovarišev od njega poslovil učiteljski abiturijent Kveder Pavel. Zavod ga bo ohranil v najlepšem spominu. N. v m. p.!
m
jMSI: