P •8«b»uc ^tonike: Navadit Dia —‘75, •*> ralejfaii D4s> 1*—. OSODNlsrVO M mM. v M«ri-W»BO— wl»— 3«- 4, i. oW«tr. *WW •» »«ti«ri * J«»(«vi ■*■ *. 4, prtMr 4m. *M«-I« M. 34. — SMS «0«. aw U.78I. N* MoSU hm hwj> «**. — IhUU m m vi PSSKSSi^BIS^S^v €ens cJaassfnfe Z$w* D5r -*73 TABOR Po same zn e Številke; W«»adne Bin —*7S, o b nedeljah Usa . TABOR“ .«h.afA vmk oan, r« peticije m prauniteov, ob IS. c datumom naslednjo^« rine t«r stane mesečno po pošti D JO’—■, »n ioo* t«mbu D 18’ , clo-.tavijc« ua dom D 11*—, na izfcetittnoe £>!©* — ;f»«rci .TABC«** MARIBOR. Jiu-ESct, trlic rt«,. 4. Uto VIII. Maribor, petek 25. marca 1927. Številka: 68. Dr- Perič tofcel demisi-lonirafi Beograd, 24■ marca-Danes prcdpoldan se je v skupščinskih prostorili razširila vest, da name-rava zunanji minister clr- Ninko Perič Podati z ozirom na težaven zunanjepolitičen Položaj demisiJo- Oficijelni krogi Pa so to vest takoj enegično demontira* !’• Zdi se pa. da je dr- Perič res hotel podati ostavko- Ta domneva se spravlja v zvezo s sporom v: vladi, kor je dr- Perič predlagal, da sc dopusti mednarodna anketa z ozirom na zadnji italo-jugoslo-Vanskj spor- Italija in Anglija pa sta Predlagali, da se stavi Jugoslavija pod v°jaško kontrolo, kar je slednja seveda odločno zavrnila. Jugoslavija (zahteva, da preiSče jugoslovansko-albaiisko mc-io, Albanijo in notranjo Italijo mednarodna komisija, ki naj ,io sestavi Društvo narodov. Beograjski politični krogi povdarjajo gori omenjeno dejstvo za to, da ne bi bila za eventualno vojno odgovorna Jugoslavija, temveč Italija- Za konflikt z Italijo vlada v tukajšnjih di* Dlomatskih krogih veliko zanimanje-Dr. Perič je danes predpoldan podal diplomatskemu zboru natančno poročilo o Položaju- Sela sfeupšftne Predlogi dr. Pivka. —- Beograd, 24- marca- Danes dopoldne se je vršila seja Na* rodne skupščine, ki je razpravljala o proračunu ministrstva gradievin- V imenu opozicije so govorili dr. Pivko, Urojič, Rabič in Zagorac- Dr- Pivko -ic povdarjal potrebo po normaliziranju in tipiziran ju cest in zahteval, da prevzame cesto Ptuj—Čakovec država v svojo oskrbo- Govornik je govoril Podrobno o cestah in zahtevaj, da se Povrnejo državne ceste v oskrbo obl. skupščin-Ker so državni dohodki v tako slabem položaju, jo 'edini izhod, da prevza* me oskrbo cest država. Kova vleda na vidiku Beograd, 24- marca-^ ! ' '' -rogi zatrjujejo, da so priprav Majo važne notranje političn be- PoriiVnji Pn stalno pogajajo z DZ In SDS, ki naj bi skupno tvorili vlado s širšo podlaeo. Ta »da da na.i bi odgovarjala trenutno težkemu zunanje* Političnemu Položaju. Papež o Btaio-Bugosflc-vansk@r~:a sporu 3c°Švad, 24- marca- c]*»* PD XI- je beograjskemu nuii- j^^o^^grmettiju naročil, da priporoča Italijo^k' vladi miren potek o sporu -j ^ak nasvet je panež dal tudi itabianeki ln ^ Francija« Anglija in Mem-cija bodo sestavile anketno komisijo Beograd, 24- marca- Včeraj popoldne -ic francoski zunanji minister Briand sprejel našega poslanika Spaiajkoviča, ki se mu ,ic zahvalil za podporo Francije v sporu Jugoslavije z Italijo- Poslanik jo izjavil, da bo jugo* slovanska vlada odslej vsak enak poskus Italijo že v naprej onemogočila- Dnevna kronika — Obrtnikom!-Urad za pospeševanje obrti vi Ljubljani si je tudi za letošnji liu bi jamski velesejem, ki sc vrši od 2. do tl- Julija, zagotovil Primeren razstavni prostor- Da omogoči revnejšim obrtnikom udeležbo na velesejmu, bo urad kril razstavne stroške- Obrtniki, ki se na meravajo poslužiti te ugodnosti, naj pri* glase najkasneje do 15. maja t-. I- svojo udeležbo pri Uradu za Pospešpv. obrti v Ljubljani, Krekov trg št- 10 I„ k.icr dobo tudi vsa natančnejša Pismena oziroma ustmena pojasnila- — Izselievan.ie Hcrcegovincev v Ameriko. Najrcvneie žive Paši Hcrce-govinci- Vkljub temu Pa se. žilavo bore s svojimi nePrilikami in ne zapuščajo svoje rodne zetplie. dokler .jih nc prežene glad in revščina. Sedaj pa javljajo iz Hercegovine, da je ekonomska beda \ tako velika, da se je zadnje čase pojavil med bercegovjnskimi kmeti jak pokret za izseljevanje v Ameriko. Mnogi sc že izseljujejo in novi prosijo vedno v ve* čjem številu za potne liste. Največ izseljencev potuje v Urugvaj. SpaSal^ovij prg Briandu Beograd, 24- marca. Kakor doznavamo, ^ sc Francija, ng na in Nemčija sporazumeli, sestavi . m . tiar0clno kontrolo, bo preiskala jgoslovjmke vojaške po2,cljc na 5u}ro. slovansko-albanski meti- Naloga komi* 6 J«, postaviti Jtnlija-nske nepravilne vesti ponovno na laž. Mariborske vesti Maribor. 24- marca. Dr. Čerin „Gtasbem Matici** v Mariboru Dr. Čerin ,s katerim je sodelovala naša »Gl. Matica« Pri proizvajanju »Devete« v Mariboru in Ljubljani, je našlo* vil na,njo pismo sledeče laskave vsebine: Pevski zbor »Gl. Matice« v Mariboru. Izzveneli so mogočni akordi, napolnile so sc duše največje glasbene hrane, izpraznila se je velika dvorana in odšli ste prijatelji mi, ki ste mi pogumno in Polni idojalizma pomagali izvesti Beet-hovenovo večno simfonijo. Ostane nam spomin, ostane nam spomin na velikan* ski uspeh, ki smo si ga priborili skupno, jaz z Vami. Vi z menoj- Ponos in zadovoljstvo me navdajata, da sem iskal in dobil vokalne pomoči za proslavo od na j višjega glasbenega genija tam, kjer stoji med nami vokalna združba nn nnjvišji umetniški stopinji. Vabil sem Vas bil, ker sem Vas smatral za najboljši slov. pevski .kor. Vaš nastop in Vaš uspeli ie potrd;l, da sem Vas sodil pravilno — vsi .ki Vas sodijo nepristransko, vsa naša javnost Vam daje palmo med našimi zbori. Bilo jo nremagnti obilo tbžkoč. mnogo pnsnrotstva, z Vnšp požrtvovalnostjo z Vašo fanatično ljubeznijo do »Devete« ste premagali vse ovire, prišli smo skupno na veličasten rili, imeli ste uspeh na katerem smete bjtj Ponosni, vsi, v prvi vrsti Vaš mojster - Pevovodja, g. ravn. Hladek- Nad vse srečnega se čutim, da Vam morem k Vaši slav,ni zmagi najsrčne.i* še čestitati, srečnega se čutim pri tem toliko boli, ker sem bil Vašega velikega uspeha v mali mer? udeležen +udi ii«-z. Zahvaljujem se Vam m dna duše za Vašo mi izkazano naklonjenost,in kličem Vam pri tem: Nadaljujte na pravi poti svofe delo z uspehom jo srečo v proevft naše mlade umetnosti, v ponos.naše,mlado»do-mo.vinel Z najodličnejšim spoštovanjem in srčnimi Pozdravi vsem pevkam in pev* cem Vaš preudani Dr. Jos. Čerin m. p. m Velikj župan g- dr- Schaubach -ie službeno odpotoval, vsi e d česar odpadejo sprejemi do 1. aprila. m Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Dne 22. marca 1927 so je vršila odborova seja Slovanskega obrtnega društva v Nrodncm domu na kateri se je razpravljalo-o delovanju za pomočniško in vajeniško razstavo, ki se vrši meseca junija 1927 skupno g, obrtno nadaljevalno šolo. O pomočniškem zabav* nem večeru, ki se je vršil v gostilni Puntigam- O pomočniškem izletu na 15. maja 1927 v Prid vajeniškemu do,r'U in o uspehu cvetličnega dneva, ki sc je vršil dne 19. marca 1927 v prid pomočniškemu in vajeniškemu domu. Na isti seji se jo izvolil tudi posebni odsek, ki ima nalogo čimorc.ie napraviti načrt za intenzivnejše izbiranje prispevkov za obrtni dom, ki bo po dovršitvi Predložen na posebnem sestanku vsem gospo* dom načelnikom obrtnih zadrug, vodstvu obrtno nadaljevalne šole in nadzoru ištviu obrtne oblasti v odobritev. _ Odbor. in Ženski zbor GL Matice ima prvo va,io v pondel-ick 28. marca ob navadni uri. m Družabni izlet planincev na Kozjak v nedel.io 27- marca. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5- uri 50 min- do postaje Brczno*Ribnica, Potem čez most preko Drave in dve uri zložno do krasno ležc-če_ groske vasice Remšnik. Oddih v gostilni pri Kaiserju- Nato gre en oddelek k Sv. Pongraču (900 m), na na.jlepšo razgledno točko Kozjaka, eno uro bo .zložni poti. Drugi oddelek pa si ogleda ‘veliko Herkovo jamo. pol ure od Remšnika Proti^ Sv. Vrbnnu. Povratek nazaj na Remšnik in na Marenberg*Vuhred. m Esperantno društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 27- marca izlet, v Ruše, kjer se bo ob Pol 16- uri popoldne vršila ustanovitev himošniega esoerant-nega kljuba. Udeleženci sc zbirajo nrod Pol 14. uro popoldne na glavnem kolodvoru- m Mestno kopališče bo jutri, dne 25-trn. kakor navadno o praznikih odprto od 8- do 12- ure donoldne- Parna kopeli -ie odnrta le za ženske. m S trga. Nn seiem, k? se ic vršil v petek, 18. f. m„ sc .ie Pripeljalo 157 svinj in 1 ovca- Mladi prašiči so »e prodajali po 100 -550 Din. Prodanih jc bilo IJO svinj. m Dar PTL. Za novf oddelek’ za jetič-nlke .ic prejela PTL 300 Din od brivca g- Antona Fliegerja v Slov. ulici im Din 200 kot Prispevek zavoda šolskih sester -v Mariboru. Odbor PTL se darovalce* ma zahvaljuje zn velikodušen dar. rn Streljačka družina Maribor, poziva svoje članstvo na sobno streljanje, ki so vrši v nedel.io dne 27. marca 1927 v Meljski vojašnici. Začetek ob 9. uri predpoldne. m »Napredek« priredi v nedeljo. 27. t. m. ob 10- uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma predavanje. Po predavanju izredni občni zbor. Udeležba za člane strogo obvezna- — Odbor- m Nepreviden kolesar. Na državnem mostu se ic opoldne onkraj Drave pripetila mala nezgoda, ki na k sreči ni imela nikakih Posledic- Neki kolesar, najbrž© delavec iz delavnic drž- žel- na koroškem kolodvoru ie zavozil s kolesom v triletnega otroka. Kolesar in o* trok. ki sta oba padla, nista zadobila nikakih poškodb. Halo! KAVARNA EVROPA' Halo! V petek Popoldan ob 3. uri elitni koncert priljubljenega balalajka orkestra- V slu-čaiu slabega vremena celoten večerni kabaretni progro- n.r j. aprila najno* ■vejSf spore1?. Izredno -"mimivi pastoni in kabaretna Predvajanja. . 508 m Četrtek' 24. elitni koncert z umetnimi vložki v Veliki kavarni. 500 m Zadruga slikarjev pleskarjev in po-, dobarjev javlja, da je dne 3- aprila ob 10. uri dopoldne v gostilni Kosič oproščo* nje im vpisovanje učencev. Zadruga o-pozaria vse. ki hočejo imeti Pomočniška spričevala, da sc javilo in napravijo p rei skušnjo. m NabavlJahia zadruga državnih a« službencev r- z. z o. z- v Mariboru ima svoj redni občni zlior v nedeljo dne 27. marca tl- ob 8. uri 30 minut dopoldne v! mali dvorani II. nastrop.ia mariborskega Narodneva doma. Dnevni red je razvi* den iz objave v zadružni trgovini- Člani -sp vabijo k polnoštevilni udeležbi in so obpnem opozarjajo nn doinčha. čl. 64 pravil glede Prijave letnih nakupov, ki se ima izvršiti najkasneje do 10. aprila sicer zapade Pripadajoči delež čistega fonda za lastni dom. 490 m Lepo izdelana učna pisma, porab- na za vsako stroko, je založila Mariborska tiskarna. Dobe se tudi v upravi našega lista. IT© pasla is ioSs is aajliia! Msroctoo REPERTOAR. četrtek, 24- marca ob 20. uri »Vesel« vdova« ab. B- Kuponi. Znižano ceoe. Petek, 25- marca, ob 15. uri »Divji mož« Kuponi ob 20. uri »Grofica Marica«-Znižane cene. Kuponi. Sobota, 26. marca ob 20. uri »Madame Butterflv« ab- A, Nedelja, 27- marca ob 15- uri »Vesela vdova«. Znižane cere Kuponi — Ob' 20. uri »Učiteljica«. PrcmtJera. Praznik in nedelja v mariborskem gledališču. V potek na praznik 25- tm. se vršita dve predstavi: nopoldno repriza -veleijsooic otroške igre »Divji mož« aB »Ugrabljen-' kraljičina«, zvečer pa vetR no priljubljena in zabavna opereta! »Grofica Marica«. — V nedeljo 27. poPi pa velezabavmi opereta »Vesela vdova-*, zvečer pp vrši premijera zanimive komedije »UčiteHica«- Prer 'jera »Učiteljica« na maribor« skem odru. V nedeljo, dne 27. L m- zv»J čer ob 20- uri ^ vnrrzori prvič v mark borskem gledališču v režiji g- J. Koviča' efektna tragedija D- Niccod^mija »UŠ* teljica«- Pri nas jc N:ccodemi že zinart po vrirjzoritvi komedije »Seamoolo«, ki je občinstvu vsestransko ugajala. Glede5 močnih dramatičnih in zelo ganlfivlli Prizorov, med katere so vpleteni komični prizori, pa »Učiteljica« nadkriljulo »Scampola«. V glavnih vlogah bosta nastopila gdč. Vr-Fm-n m g. Grom. Dalje sodelujejo ga ZahrrUškbva, g^fS- StarCe* va m gg. Urvalck, Rasbergcr, Ko.vafŠ P in Tovornik- ""L. »Alkoholno vprašanje** Vprašanje, o katerem govori knjiga, »Alkoholno vprašanje«, je danes pač ono '— "od nuiboh' rd^ualnih. če hočemo obvarovati in rešiti narod pred' fizično, moralno in gospodarsko propastjo. Q vsem govori ta knjiga. Odkriva dušoin telesne rane, ki jih povzroča demon -alkohol- Odkriva bedo in solze nesrečnih družin, mater in otrok pijancev, ki jih je pahnil v brezup in obup — demo® alkohol. — Poberi se satan — demon alkohol! — To je naš klic. Vsak naj kupi in pazno prebere knjigo »Alkoholno vprašanje«! Pr-dvsem naše slovenske občine. Velik del je namen,ion zlasti našim občinam, pa tud} vsem drugim samoupravnim zastopom, a zato nič mani vsem javnim, predvsem državnim uradom. Bogata vsebina, zlasti zbirka' oblastvenih zakonov in predpisov, tičo* čih se alkoholnega vprašanja, priporoča delo. Knjiga- se dobi v vseh knjigarnah 'n pri »Naši Slogi« v Ljubljani, Poljanski 11« sT 10- Cena je Din 28, po POŽti Din 2 .več« 9(fm R, '*fTWo*«r V Mariboru. vfne ?*>. marca' 1927- P. Hugolm Sattner: Oliki TematiČna analiza in opis. (ti /koncertu »Dravje« dne 2. in 3. aprila tl. v Mariboru). SMadlha Ima tri dele.. Prvi tlel obsega obširen pozdrav oljki, rastoči na vinskem bregu, kakor tudi svetopisemsko epizodo vesoljnega potopa, vi kateri se prav fino riše oljka 'kot simbol miru. Drugi del slika blagoslov oljke na cvetno nedeljo m_ vihar, ki ga naj umiri oljena vejica, ki jo hišni gospodar seži* ga na žerjav&ci- Tretji del je posvečen junaku, cigar mrtvo truplo kropi hvaležna množica z oljčno vejico- . Le-ti dogodki pa niso brezsmiselno sestavljeni. Pesnik jih je znal orgameno tako lePo zvezati, da že pesem sama močno učinkuje na mehko dušo-1. del. Predigra k »Oljki« ni uvod! v delo samo, še manj programatična overtura; ona nas le pripravlja na prizor, ki se slika v začetku ode- Slično tudi Haydin u-vaja svoje »Stvarjenje« z orkestralnim uvodom, ki slika kaos. Slika ki nam jo riše skladatelj v dvospevu pastirjev (prva in druga oboa), nas prestavlja hi* poma vi one južne Pokrajine, kjer raste zelena oljka in se pase brezskrbna čreda- Mojstrske so prve poteze, s katerimi riše skladatelj pastirsko idilo sredi oJič-iuh gajev, realfetika čarodejne ljubeznivosti, neprisiljene!, naravne romantike-Glasba, ki ima pastoralen značaj, nas uvaja po kratkem poletu vi začetni zbor, IVI katerem se diskretno oglašajo najprej ženski, nato moški glasovi, ki se Pri besedah »pozdravljam te srčno« združijo v veličasten zbor, kateremu daJe orkester poseben blesk. Bas-solo opisuje oliko, ki »kakor trav nat otok rvj puščavi prijazno zeleni«. Vsi so padli v bitki, le »tebe bojni grom ni strl*. Ta melodija ima heroičen značaj, vsak zlog je markiran, trombime fanfare spominjaj« na boj, kremenit, odločen ritmus vzbuja naše zanimanje. Orkester razpreja heroičen motiv dalje; zbor še enkrat vzklikne _ »Pozdravljam, te«, topot Srčneje, krepkeje, potem se 4 umakne radostnemu »AUegro«, ki z bujnimi bar Ivami slika pomladansko življenje. Ta stavek je zelo živ in slikovit- Pomladan-ski kras močno poživljajo trobente, ki se oglašajo na arzi v visoki legi. Mešani zbor modulira v F in prepusti nadalj* no vlogo ženskemu zboru, ki opisuje pomladansko rajanje tako živahno, kakor bi se čufo prijazno ptičje žvrgolenie. — Mešanj zbor vstoPi z varfjanta in konča spev iz veličastnim fugato-stavkom, ki obenem diha veličastnost in radost. S tem je končan prvi zbor. — V"’‘m a medigra sledi prijaznemu opisu pomladi in pripravlja resnobni sopran-solo: »Ti v rane vlivaš nam zdravila«. V tem o-pevu nahajamo trojno stopnjevanje, ki se povspme dio visokega C. Potem pa zopet pada, modulira v fis in v ljubezniva koleraturi sPaja v tercah s klarinete ter končno v fermati najde naraven odmor. Bliža Se opis vesoljnega potopa. So-pran-solo se še ziblje v visokih melodi* jah,_ ki naidejo višek v besedah; »Bog se je kesal, da je človeško bitje vstva-jul«; hipno pa se spremeni tempo v silo-tvtft »con fuoco« (f*mol), trombe in ppzau-ne zaorijo, v mogočnih orkestralnih u-jdarcih se Pojavlja srd! užaljenega božanstva »zato pa vse ljudi končal« (moški zbor). Veličastna, strašna, hkatu ganljiva fiHka. * pi_ Glasba se umiri S,n moški zbor sam nadaljuje opev, iz katerega odseva v skrivnostnih Postopih nema resignacija. Nato sledi Ces-dur stavek, ki harmonik čno in imitatorično obdeluje izvoljeni motiv na jako umeten in duhovit način. Kmalu so poleže srd in se umakne usmiljenju božjemu, čuje se rešilna beseda: »O ne!« — Dih božji toplo dahne«, katero prevzame alt*solo, nežno in občutno. Zelo umestno koncipirane so šest-majstimke, s katerimi insitirata violončelo in klarineta pikanje in kljuvanje golobčka ob drevesu; recitativm Polet nam pove, da nosi golobček oljčno v.eji-«o v kljunčku in nam prinaša simbol sprave in miru- AU-solo Posreduje prehod k sklepne- (VI mogočnem unisono: »Miru simbol"^ liJudi nam!« 1 61 Radio v letu 1926 Leto 1926 je bilo za radiotehniko leto u t rd it ve-ko n sol i d a c i j c. V tem letu so bili Postavljeni Pomembni fundamenti na katere se bo radio v bodočnosti gradil. Mi ne najdemo vi tem letu v radioteh-nifci ničesar, kar bi bilo principijelno no* vo — velike iznajdbe so bile že pred leti rojene; pač pa opazimo -v letu 1926. da fototelegrafija že izstopa iz ozkih laboratorijev in se celo praktično uporablja. Pariška policija razpošilja fotografije odtisov prstov različnih zlikov* cev že brezžično- Amaterji si nabavljajo k sprejemnemu aparatu dodaten aparat potom katerega morejo sprejemati -ob določenem _ času(!) slike- V tesni -zvezi s fotografijo stoji radiokino, ki pa je še zelo kompliciran in nima še praktičnega pomena. Najvišja točka teh dveh panog je brez dvoma t e 1 e v i* zija — gledanje v daljavo. Na oddajni postaji, kjer se oddaja godba in predvaja kak igrokaz, bo postavljen poseben aparat, ki bo odgovarjal kino aparatu za snemanje in ibi Paralelno z godbo oddajal tudi naravne slike. Amater pa bo poleg sprejemnega aparata imel še nekako platno, kjer bo videl ipevko, o žiro* ma sploh vse kar se odigrava na odru. Seveda to so trenutno samo sanje različnih učenjakov in je do uresničenja televizije še daleč. Kot vse kaže bo v letih 1928-30 fototelegrafija že siguren instrument za javen promet, dočim radiokino in televizija še ne bosta reali« ziraoa. Od tega tehnično kot prosvetno interesantnega poglavja se sedaj obrnimo do velikih radio Prometnih postaj. »Kratki ali dolgi valovi« je vprašanje, ki polni vsem radio tehnikom glave. Leto 1926 je prineslo važno odločitev s tem, da nam je pokazalo, kako se mora valovna dolžina znižati (frekvenca zvišati) da se doseže promet z vsemi 'svetovnimi deli v vsakem času kar najbolj sigurno. Samo največje oddajne postaje, z red5 nim prometom, so se odtočile Postaviti kratko valovne (2 0—80 m!) oddajne a« parate. O kratkih valovih bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Tudi oddajni amaterji so se y, tem letu lepo povsPeli in registrirajo _ lepe uspehe v oddajanju in sprejemanju s kratkimi valovi in. minimalno oddajno energijo, na velike daljave. — Oddajni amaterji uporabljajo kratke valove za to, ker so ti konstantne jši in ker se za njih Proizvajanje rabi res minimalna oddajna energija.^ Tudi fizikalna stran brezžične telegrafije, posebno hi« poteza o razširjanju električnih valov, se je konsolidirala. Dosti skrbi pa dajejo i radioamaterjem i oddajnim postajam t. zv. mrtve cone (n. pr. v Mariboru se radio — Zagreb sliši neprimerno slabše kot na Angleškem ali Norveškem; za Maribor je radio Zagreb v mrtvi coni), fa-dtng, magnetična neurja (pri nas red* kejša). Tudi broadcasting stoji v znamenju tehnično izpopolnitve. Predma Sanja iz različnih študij so že res izborna in umetniška tako, da se je njih Pomen precej povečal v estetičnem kot etičnem smislu. Tudi kvaliteta produk* tov radio industrije je v letu 1926 dobra; tako, da lahko rečemo, da danes ni več sestavnega dela ki bi bil slab, kot v letih 1922-25. Ako opazujemo sprejemne aParate opazimo, da so se tisti »favorizirali«, ki so najenostavnejši- Vsaka shema aparata nosi že na koncu — dyme, ki je postal nekako moderen (TroPadvne, Autodyn.e, Paradyne etc.) Tudi katodne cevke (glavni organ radioaparata) so se izpopolnile in v letu 1926 pridejo na svetovni radio-trg že cevke, ki so montirane po dve do štiri v eno skupno cevko (Merfachrohre). — Tudii anodna baterija se vedno bolj umika priklopnim apartom za navadno omrežje. Priklopni aparati so že napravljeni tudi za izmenični tok, (falski tok); amater priklopi enostavno na spre« Jemna aparat namesto anodne baterije žice, ki pridejo iz priklopnega aparata; seveda je to v korist amaterja. Nove d v o m r e ž n e cevke Pa rabijo tako malo auodnefta toka (8—12 v!), tako da bo pri takšnih kloPitvh še ostala mala anodna baterija. Tudi v naši državi o-pazimo v letu 1926 lep razvoj in napredek. Maja meseca je bila otvorjena zagrebška radionostaja, ki ima res dober Program- Ljubljanski velesejem je po* kazal tudi razvoj domače in tuje ra- ISSK MARIBOR - nogometni odsek. Za pokalno tekmo v petek proti SD Rapid u se določajo sledeči igralci v pr* vo moštvo: Geuer, Lafe, Koren, Bergant, Stauber, Hreščak I., Skrabar, Bratož, Hreščak II., Pepo in Tonči. Re* •zerva: Kirbiš- Za rezervo, ki igra Predtekmo pa: Kavka, Tomac, Koren II., Prevolnik, Kirbiš, Božič, Laznička I., Petan, Pavlin, Bruben in Starc. Rezer* va Priiberšek. — Tajnik- ISSK MARIBOR — SD RAPID. Jutri, v petek se odigra finalna pokalna tekma v prehodni pokal LNPJNS v mariborska oblasti. Po zmagi »Rapi-da« nad »Merkurjem« (3:0) in »Maribora« nad »Svobodo« (4:0), sta prišla v fi* ■nale ISSK Maribor in SD Rapid, najstarejša in najhujša rivala v Mariboru. Kdo bo zmagal? Če se ozremo na rezultate lanskoletnih tekem, ki sta jih dosegla imenovana kluba, bi lahko z gotovo* st jo trdili, da bo tudi toPot ISSK Maribor zmagovalec. Toda letošnje tekme so Pokazale, da niti eno niti drugo moštvo kvalitativno ne odgovarja lanskoletnim močem. Nevigranost, neskupnost to sta glavni hiba obeh moštev v leto* šnji sezoni. Toda vkljuib temu bo tekma jako zanimiva, kajti vseh 22 mož bo napelo vse svoje sile in igralo morda dobro bolj s sroem m navdušenjem kakor pa s tehničnim in taktičnim znanjem-»Rapid« in »Maribor« nastopita v spremenjenih postavah. »Rapidova« obram* ba je ista kakor lansko leto: Kurzmann Pelko-Barlovič, le da je vratar, ki že več mesecev ni igral, nesiguren. Krilska vrsta Pernat-Frangesch-Simmerl je do* bra, jako viigraua. Brezdvoma najboljši je srednji krilec. DaPad: Loschnig Valentin, Tergletz. ki v formi popušča, Venko, Pavlin, ki je igral pri »Merkurju« in Loschnig Laci. »Maribor« nastoni v sledeči Postavi: Geuer-Koren-Lafe, obramba, ki je razen slednjega brez dvoma Jako dobra; v krilski vrsti igrajo stari krilci: Bero-ant. Stauber in Hreščak I-; nekoliko slabši je napad, ki je pojačen z močmi iz rezerve. Skrobar, Bratož, Hreščak II. in Pepček bodo gotovo storili svoje, bati se je le, da bo odpovedalo desno krilo L. II- Boj bo za* nimiv in trd. Prorokovati zmage ni mogoče- Najboljše je, da sj vsak posameznik ogleda in sodi. Tekmo bo sodil gosp. S uP ut. Pričetek ob pol 16- uri- Predtekmo igrata rezervf »Maribora« in »Rapida«. Radovedni smo, če bo »Nepremagljiva enajsterica« častno branila svoj še častnejši naslov. Sodi g. Torino- Pri* četek ob 14. uri- Dopoldne Sgra refcervna rokometna družina ISSK Maribora : TSK Merkurjevi. Ker je prvoimenovana rezervna družina jako močna, bo »Merkurjevim« ha- zenašicam jako težko, doseči uspehe- — Tekma se odigra ob pol 11. uri. Sodi g. Voglar. OBČNI ZBOR ISSK MARIBOBA. V soboto dne 26. t. m- se vrši pri »Zamorcu« ob 19- uri redni letni občni zbor ISSK Maribora. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor uro kasneje s sledečim dnevnim redom: Porcija fun-kcijonarjev, volitve in slučajnosti. — Odbor. : MOLNP v Mariboru (službeno). Službujoči odbornik v petek dne 25. trn-g. Mandril, v nedeljo dne 27. tm. pa g. O sebi g. Mino KINO ,,AP>OLO“ predvaja od torka 23. do vključno sobote 26. marca krasen film »Tom, Tira, Taks«. V glavnih vlogah: Človek (Art, Acord), konj in pes, kot predigra izbrana vese* loigra. „GMJSK! KINO'* Predvaja od četrtka 24. do pondeljka 2& marca »B E N - H U R«. Največji film vseli časov v dveh delih* Oba dela se predvajata hkrati. O tem filmu govoriti bi bilo preveč. Ben*Hur je film, 'ki je bil povsod z ogromnim u-spehom predvajan, katerega si je ogle* dalo vse, mlado in staro, moškega m ženskega spola, ljudstvo vseh slojev in vseh nacijonaliitet. • KINO „UNION“ (preje Bioskop) predvaja od pondeljka 2l. do četrtka 24. marca »NEZNANI JUNAK«. Krasna pretresljiva drama y osmih čl* uih. Originalni posnetki ogromnega pogreba neznanega junaka Amerike. KINO „DIANA“ v Studencih Predvaja od torka dne 23. do vključno petka dne 25. marca »BELA GOLGATA«. Grandiiozen film iz zemljo večnega snega in leda. Izjava Znižane cene v kinih »Apolo« In »Union«. Podpisana izjavljava, da gu Julija Guštinu, vodji »Graiskega kina«, čeravno res ni držal Pogodbe, ne moreva očitati nečastnega načina postopanja, to z ozirom na »Poslano« z dne 23. marca 1927. * raanuurn, ane z-a- marca ry<5/. Ivan Roglič, 1. r. Giuro Valjak i- i mladenič s šoltrsMm fenlfnm mo4,D> ki p* *e luJliliJIU, ai popolnoma 18 let star in dobi radi tega legitimacijo, da sme voziti, Jel« Jez dobrega pol leta, Jeli primerno složbieo pri kakem veijam antotaksnem ali p«-dobntm podjetja. Ponudbe pod ,Sofer braz legitimacije" na upravo .Tabora*. 497 Šolnine stavbne par- mio 90 z* Pr°d»h pr* Sv. LLlC Petra pri posestvu K6-nig, m» 6 Din. Vpraia se: Sodna ul. 30, gostilna. 503 Opremljena soba, separirana, z alaktr. raz***1" Ijavo, s« takoj odda. Kr«k°I* ul. 14, II. nadstr. št. 5. nnvnn I Krasne hrastov* •!** rUCUlt! ddnie«, irn. in W*' ve, radi pomanjkanja pro,tor* po znižani ceni na prodaj pri SEKC61R IN DRUG, *a'c'g* pohištva in mizarstv«, Vetrinjska ulica 8. dvorili«. 474 Večji Kapital vložim v sigurno podjetja proti sodelovanja. Ponudb« na uprav« pod „500.000“. 498 dio-industrije. Radio postaja bolj hi bolj kulturno sredstvo vsega človeštva. B. Vljudno naznanjam svojim p. n. odjemalcem in cenjenemu občinstvu, da prodajam razen prvovrstnega prekajenega mesa tudi vsak dan sveže goveje, telečje in prešlčevo meso, dalje prvovrstno hrbtno slanino, vsakovrstne rolade, najfinejše klobase, paštete Iz gosjih jeter, šunko od lososa ter klobase za namazanje. Na novo sem vpeljal šunko za difeto vrsta zase, ki je zelo mila, nemastna in pripravljena na poseben način ter po zdravnikih zelo priporočana vsem bolnikom na želodcu in rekonvalescentom. Vse navedene vrste imam v zalogi razen v moji tovarn* \ Krčevini tudi v moji trgovini v Gosposki ulici štev. 23 ter v moji filijalki v Studencih. Z odličnim spoštovanjem Rudolf Welle, tovarna klobas in mesnih izdeHov ¥ Maribor«—Kri«***1- 496 vijoča viu"csrvq. o« HHHsnnBBDHBHnnnffiniDBIBIlM ravnatelj. Urednik Vekoaltv C iz eL. »*"*■**-1*11. »•toNla* ifldUii Trt ~ Mal t