♦ DRŽAVA IZRIVA PRIVATNE POSOJILOJEMALCE
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
♦	ECONOMIC GROWTH AND DEVELOPMENT IN POST YUGOSLAV COUNTRIES
Franjo Štiblar
♦	STATISTIČNA PRILOGA
CO % □ 5
CD CD
ST. 451 OKTOBER 2012
EIPF
GOSPODARSKA GIBANJA
451
Ljubljana, oktober 2012
UREDNIŠKI ODBOR:
Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana;
GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano.
© 2012 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI,
Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360
Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov.
Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o.
KAZALO
5
DRŽAVA IZRIVA PRIVATNE POSOJILOJEMALCE	6
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
1.Pričakovano	trošenje se zmanjšuje	10
2.	Usihanje blagovne menjave, uvoza hitreje kot izvoza: posledica recesije	11
3.	Ohlajanje gospodarske klime se nadaljuje	13
4.	Industrijska produkcija znova pada	14
5.	Upad gradbeništva in domačega turističnega povpraševanja	15
6.	Sezonsko povečanje števila brezposelnih	15
7.	Cene surovin še naprej navzgor potiskajo cene blaga	16
8.	Opazen padec števila plačanih ur	18
9.	Navkljub velikemu povečanju nejasna dinamika javnofinančnih prihodkov	18
10.	Država pospešeno izriva privatni sektor iz kreditne podpore	19
11.	Presežek v devetmesečni tekoči bilanci znaša 2.5% lanskega celoletnega BDP	22
ECONOMIC GROWTH AND DEVELOPMENT IN POST
YUGOSLAV COUNTRIES	24
Franjo Stiblar
1.	Development levels and disparities of federal units on the eve of collapse of Ex-Yugoslavia, 1990	25
2.	Post Yugoslav economies in past twenty years, 1991-2010	27
3.	The future economic growth of Post Yugoslav countries - simulation experiment 41 Literature and sources	48
STATISTIČNA PRILOGA
49
DRŽAVA IZRIVA PRIVATNE POSOJILOJEMALCE
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Vse tri komponente domačega končnega trošenja se zmanjšujejo; še najmanj trošenje prebivalstva, bolj pa trošenje države in investicije. Nezadostno povpraševanja v industriji postaja višja ovira kot sredi 2011, v storitvenih sektorjih pa se nezadostno povpraševanje ni zmanjšalo pod krizno raven iz leta 2009. Pričakovana dinamika trošenja se hitro zmanjšuje tako v industriji kot v storitvenih dejavnostih. Tudi v EUse pričakovanja storitvenih podjetij podobno hitro poslabšujejo. Izvoz vse hitreje izgublja moč vlečnega konja gospodarske aktivnosti, kar ob recesiji v EU in pesimističnih napovedih ne preseneča. Hitrejše padanje uvoza kot izvoza le potrjuje, da so recesijske tendence v Sloveniji močnejše kot v EU -blagovno bilanco izravnavamo vse bolj osiromašeni. Gospodarska klima se je v oktobru dodatno ohladila, na to je vplivalo znižanje zaupanja v vseh dejavnostih; vse tare premajhno povpraševanje. Tudi gospodarska klima in poslovni optimizem v EU27 sta se oktobra v primerjavi z oktobrom lani poslabšala predvsem zaradi zmanjšanja naročil.
6
Industrijska produkcija se znova krči, v predelovalni dejavnosti bolj kot v rudarstvu. Industrijska produkcija se krči tudi v EU; v septembru se je zmanjšala v osemnajstih, povečala pa v štirih članicah, za katere imamo podatke. Gradbeništvo in domače turistično povpraševanja upadata, turizem popravljajo tuji turisti. Aktivnost v transportu se krči, posebno hitro v zračnem prevozu potnikov; izjema je pomorski prevoz. Na trgu dela se je stanje nekoliko poslabšalo; število aktivnih prebivalcev se zmanjšuje, število brezposelnih pa se je oktobra spet vrnilo na lansko oktobrsko raven. Med novimi iskalci zaposlitve jih največ išče prvo zaposlitev, slede jim tisti, ki jim je preteklo delo za določen čas; med tistimi, ki so se odjavili z zavodov, se je zaposlila slaba polovica. Stopnja brezposelnosti in število brezposelnih v EU in v območju evra nezadržno rasteta.
Cene na drobno so oktobra porasle, bolj dolgoročna dinamika je ostala nespremenjena; povečale so se cene blaga, medtem ko so cene storitev padle. Harmonizirani indeks življenjskih stroškov v Sloveniji raste hitreje kot v evro območju predvsem po zaslugi hitrejše rasti cen energije. Proizvajalčeve cene se oktobra niso spremenile, prehitevajo cene za domači trg in trge držav izven EU, zaostajajo pa cene proizvodov namenjenih izvozu v EU. Pričakovanja ne kažejo opaznega spreminjanja dinamike proizvajalčevih cen in cen na drobno blaga, pričakovane cene storitev pa se hitro umirjajo in so že na ravni, ki so jo dosegle v kriznem letu 2009. Cene surovin (v evrih) so v zadnjem mesecu (do sredine novembra) padle, najbolj cene hrane, medtem ko so najbolj porasle cene zlata. Sredi
novembra so bile cene surovin še precej višje kot pred letom. Povprečne plače se še naprej znižujejo, zmanjšala se je tudi njihova bolj dolgoročna dinamika; drugače je le v štirih manjših panogah. Ker se je število plačanih ur močno zmanjšalo, je povprečna plača na uro zrasla.
Po zelo močnem padcu javnofinančnih prihodkov v septembru, so v oktobru prihodki močno porasli in v veliki meri nadomestili septembrski izpad; ker je bil izpad največji pri neposrednih davkih in ostalih prihodkih, je bil tudi porast največji prav pri teh davčnih oblikah. Tudi prihodki od domačih davkov na blago in storitve so se oktobra, po opaznem septembrskem padcu, močno povečali. Negotovost ostaja, saj tudi podatki ostajajo nezanesljivi. Krediti privatnemu nefinančnemu sektorju se še naprej zmanjšujejo, tudi depoziti so se septembra zmanjšali. Tudi v evro območju se zmanjšujejo tako skupni krediti privatnim osebam kot tudi skupni depoziti privatnih oseb. V Sloveniji se je začelo zmanjševanje kreditov sredi 2010, ko je BS začela zaostrovati kapitalske zahteve, v evro območju pa septembra lani, ko jih je zaostrila EBA. Veliko bank zaostrene kapitalske zahteve skuša doseči z zmanjševanjem obsega terjatev. Po drugem četrtletju lani je rast kreditov privatnemu sektorju začela zmanjševati tudi država. Ker ima otežen dostop do denarja na kapitalskih trgih, se je začela še v večji meri zatekati po denar k domačim bankam in umikati depozite iz bank. Tako še dodatno zmanjšuje podporo bank gospodarstvu in prebivalstvu, povečuje nestabilnost likvidnosti bančnega sistema, in ogroža kvaliteto bančnega portfelja ter rezultate domačih in tujih bank. Uspešno izravnavanje blagovne bilance (z zmanjšanjem vrednosti izvoza in uvoza) ob rasti storitvenega presežka vodi v znaten presežek v tekoči bilanci s tujino. Zato se zunanja zadolžitev zmanjšuje.
7
GOVERNMENT CROWDS OUT PRIVATE CREDIT TAKERS
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
All three components of domestic final demand decreased; the least private spending, more government spending and investments. Insufficient demand in industry became higher barrier than it had been in the middle of 2011, while insufficient demand in services has not altered since the beginning of the crisis in 2009. Expected dynamics of demand decreased rapidly both in industry and services. Expected dynamics in services decreased in EU, as well. Exports are gradually loosing power to be the locomotive of economic activity which is not surprising taking into account recession and pessimistic predictions in EU. Faster drop of imports than exports indicates that recession tendencies in Slovenia are stronger than in EU - trade balance is being achieved by impoverishment. Business climate in October cooled because of decreased confidence in all economic activities; all are affected by insufficient demand. Business climate and optimism worsened in EU27 as well, mainly due to lack of orders.
8
Industrial production shrank again, in manufacturing more than in mining; it is decreasing also in EU27. In September, industrial production decreased in eighteen and increased in four among twenty two countries for which data exist. Construction and domestic tourism declined, tourism was being rescued by foreign tourists. Activity in transportation branches declined, with air transportation being in the worst state, while maritime transportation being an exemption. The situation in the labor market worsened; number of active population decreased while number of registeredjob seekers returned to the last year record level. Among jobseekers majority are newcomers; they are followed by people for whom job terminated. Among those leaving employment offices, half got new jobs. Unemployment rate and number of unemployed in EU27 and in the euro area continue growing,
Retail sale prices increased in October, longer run dynamics remained unaltered; prices of goods increased, prices of services decreased. Harmonized costs of living index in Slovenia increased more than in EU27 mainly due to higher jump of energy prices. Producers prices did not alter, prices of the products for domestic and non-EU countries lead, prices of the products for EU market lag. Expectations do not point to considerable changes of the dynamics ofproducers and retail sale prices of goods, while prices of services stagnate at the level of 2009. Prices of raw materials (in Euro) dropped in the last month (until the middle of November), particularly prices offood, while prices of gold increased. However, prices of raw materials in November were higher than in November 2011. Average wages
continued to decrease, their longer run dynamics decreased as well. Because of enormous drop in the number of working hours average wage per hour increased
After enormous drop of tax revenues in September tax revenues in October increased and substituted the drop. As the drop was the largest in the revenues of direct taxes, their recovery was also the strongest. The revenues of domestic indirect taxes increased considerably, as well. The uncertainty about trends remains due to problems with the data series. Credits to the non financial companies and households continue to decrease, so do the deposits. Credits and deposits decrease in the Euro area as well. In Slovenia, the decline of credits began when BS intensified the requests for capital-assets ratio already in the middle of 2010, in the Euro area this happened when EBA strengthened the request in September. Many banks reacted by lowering credit activity. After the second quarter of 2011, growth of credits was reduced by government activity as well. Due to hard access to capital abroad, government turned to domestic banks and reduced deposits. In such a way, government decreases the support of the banks to business and households, increases instability of the banks liquidity, endangers quality of banks portfolio and results of the banks. Successful balancing of trade balance (by decreasing exports and imports) and increasing surplus on the service account led to a considerable surplus on the current account and consequently to the reduction of foreign debt.
9
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
LPričakovano trošenje se zmanjšuje
Domače končno trošenje se je avgusta zmanjšalo za 1.9%. Bolj dolgoročna dinamika se je navkljub temu izboljšala, saj se je trendna rast povečala z negativnih številk na praktično 0 (znižanje medletne stopnje je bilo predvsem posledica precejšnjega skoka v lanskem letu, torej posledica osnove primerjave)!
10 Avgusta so se zmanjšale vse tri komponente domačega končnega trošenja. Še najmanj se je skrčilo trošenje prebivalstva, saj je padlo le za okoli 0.5%, medtem ko se je bolj dolgoročna dinamika celo opazno povečala (dvignila se je na preko 4.5% na letni ravni ). Trošenje države se je zmanjšalo za 2%, kar je močno poslabšalo tudi bolj dolgoročno dinamiko (medletna stopnja rasti je padla na -9.9%). Investicije v osnovna sredstva še naprej padajo. Avgusta so se zmanjšale za 5.5%, ker pa je avgust sezonsko zelo šibak, se je bolj dolgoročna dinamika investicij navkljub tekočemu pešanju vseeno povečala (vendar je ostala še naprej negativna)!
Podatki o izvoznem povpraševanju so dostopni do septembra, ko je izvoz bolj dolgoročno opazno opešal, čeprav je tekoče (sezonsko) močno porasel (medletna stopnja je padla na --4.7%). Dinamika izvoza je precej bolj opešala kot v EU, razlika je celo presegla razliko v povečanju izvoznih cen, v letu dni so namreč izvozne cene v Slovenji porasle za 5.3 odstotne točke manj kot v EU, medtem ko je bil zaostanek Slovenije v izvozni (letni) dinamiki 6.7 odstotnih točk.
Ovire poslovanja industrije - povpraševanje
Vir: EC; lastni izračuni
Opomba: Odstotek podjetij industrije, ki jih nezadostno povpraševanje ovira pri poslovanju
Tako podjetja iz industrije kot iz storitvenih dejavnosti vse bolj ovira pešanje povpraševanja. Čeprav izvozno povpraševanje v Sloveniji peša le malo bolj kot v EU, postaja za industrijo nezadostno povpraševanje že opazno večja ovira kot v sredini 2011, medtem ko se v storitvenih sektorjih nezadostno povpraševanje sploh še ni opazno zmanjšalo pod krizno raven (iz leta 2009).
Ovire poslovanja za storitvene dejavnosti - nezadostno povpraševanje
454035-
20-
11
30
25
5
10
2008
2009
2010
2011
2012
Vir: EC; lastni izračuni
Opomba: Odstotek podjetij storitvenih dejavnosti, ki jih nezadostno povpraševanje ovira pri poslovanju
Pričakovana dinamika trošenja se hitro zmanjšuje tako v industriji kot v storitvenih dejavnostih. Tako je pričakovano izvozno in skupno povpraševanje industrije že močno pod dolgoletnim povprečjem (padlo je že skoraj na polovico kriznega padca), saj delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje izvoznega trošenja, že presega delež tistih, ki pričakujejo povečanje izvoznega trošenja. Istočasno pa dolgoletno povprečje deleža tistih, ki pričakujejo povečanje izvoznega trošenja presega delež tistih, ki pričakujejo zmanjšanje, za okoli 25% vseh anketiranih. Pešanje pričakovanega izvoznega trošenja je v EU podobno kot v Sloveniji. V storitvenih sektorjih je pešanje pričakovanega trošenja še izrazitejše, saj delež tistih podjetij, ki pričakujejo padanje trošenja presega delež tistih, ki pričakujejo povečanje trošenja kar za 15% vseh anketiranih (na dolgoletnem povprečju je položaj ravno obraten!). Tudi v EU se pričakovanja storitvenih podjetij podobno hitro poslabšujejo. Le pričakovano trošenje gospodinjstev (trgovine na drobno) se še zadržuje na dolgoletni ravni!
2. Usihanje blagovne menjave, uvoza hitreje kot izvoza: posledica recesije
Izvoz vse hitreje izgublja še preostalo moč vlečnega konja gospodarske aktivnosti, kar ob recesiji v EU in pesimističnih napovedih ne preseneča. Hitrejše padanje uvoza kot izvoza le
potrjuje, da so recesijske tendence v Sloveniji še močnejše kot v EU kot celoti. Izravnavamo blagovno bilanco vse bolj osiromašeni.
12
Septembra 2012 je skupni izvoz znašal 1785 milijonov € (kar 5.5% manj kot septembra lani), pri čemer je bila odprema blaga v EU 1232 milijonov € (kar 6.8% manj kot pred letom), izvoz v nečlanice EU pa 553 milijonov evrov (2.4% več kot pred letom). Skupni uvoz je bil septembra letos 1778 milijonov € (13.1% manj kot septembra 2011), pri čemer je bil prejem blaga iz EU 1369 milijonov € (13.4% manj), uvoz iz nečlanic EU pa 410 milijonov € (11.8% manj kot leto prej). Tako je bil septembra dosežen presežek 7 milijonov € v skupni blagovni menjavi, pokritje skupnega uvoza z izvozom je znašalo 100.4. V menjavi s članicami EU je bil primanjkljaj 137 milijonov € in pokritje uvoza z izvozom 90.0%. V menjavi z nečlanicami EU pa je bil presežek 143 milijonov € in pokritje 134.9%. Delež EU v izvozu je bil 69%, v uvozu 77%.
Trgovinska menjava (milijoni €]
Vir: SURS, lastni izračuni Opomba: številke kažejo letne trgovinske primanjkljaje
V prvih treh četrtletjih letos je tako znašal skupni izvoz 15635 milijonov € (le še 0.3% več kot v enakem obdobju 2011), uvoz 16458 milijonov € (1.6% manj kot lani), kar pomeni primanjkljaj 823 milijone € in 95.0% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bil v devetih mesecih skupaj izvoz 10857 milijonov €, uvoz 12532 milijonov €, kar pomeni primanjkljaj 1675 milijonov € in 86.6% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil v obdobju letošnjih devetih mesecev izvoz 4777 milijonov €, uvoz 3926 milijonov €, kar pomeni presežek 851 milijon € in 121.7% pokritje uvoza z izvozom. Delež EU v devetmesečnem skupnem izvozu znaša 69.4% in se še naprej letos postopno zmanjšuje, v uvozu 76.1% in tudi neznatno pada.
3. Ohlajanje gospodarske klime se nadaljuje
Gospodarska klima se je v oktobru še bolj ohladila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v oktobru padel za 2 odstotni točki, od oktobra lani je nižji za 13 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost za 22 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Na oktobrsko ohlajanje gospodarske klime je vplivalo znižanje zaupanja v vseh opazovanih dejavnostih.
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v oktobru je bila za eno odstotno točko nižja kot predhodni mesec, glede na oktober lani je bila njegova vrednost nižja za 9, glede na dolgoletno povprečje pa za 14 odstotnih točk. V primerjavi s septembrom se je v oktobru najbolj znižala vrednost kazalnika skupna naročila, vrednost kazalnika zagotovljena proizvodnja je ostala enaka, zvišala pa se je le vrednost kazalnika pričakovano skupno povpraševanje.
13
Naročila v predelovalni dejavnosti
Vir: Eurostat
Upad optimizma v storitvenih dejavnostih se še nadaljuje, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v oktobru za 3 odstotne točke nižja kot predhodni mesec in hkrati za 37 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z oktobrom lanskega leta je bila njegova vrednost nižja za 20 odstotnih točk.
Zaupanje v gradbeništvu se je ponovno znižalo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v oktobru v primerjavi s predhodnim mesecem nižja za dve odstotni točki, v primerjavi z lanskim oktobrom je bila enaka, hkrati pa je bila za 27 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v
primerjavi s septembrom večinoma znižale, zvišala se je le vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila. Oktobra je bil glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu nezadostno povpraševaje, s čimer se je spopadalo 53% gradbenih podjetij.
Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v oktobru se je glede na september znižala za 6 odstotnih točk, glede na oktober lani pa je bil kazalnik nižji za 19 odstotnih točk. Tudi vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje 3 mesece so se oktobra v primerjavi s septembrom znižale. V oktobru je bil delež podjetij v sektorju, ki jih tare premajhno povpraševanje, 58%, polovica podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi.
Gospodarska klima v EU27 se je oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani večinoma poslabšala. Po podatkih Eurostata so se v oktobru 2012 naročila v trgovini na drobno glede na mesec poprej sicer zvišala za 2,2 odstotne točke, glede na oktober lani pa so nižja za skoraj poltretjo odstotno točko. Glede na oktober lani so se v letošnjem oktobru za 7,2 odstotne točke znižala naročila v gradbeništvu, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se poslabšala za kar 15 odstotnih točk. Tudi splošni poslovni optimizem se je v oktobru v evropski sedemindvajseterici znižal in sicer za 4,4 odstotne točke, v primerjavi z lanskim oktobrom pa je bil nižji za 6,6 odstotne točke.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija znova pada
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi znižala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v septembru za skoraj 5 odstotkov nižja kot v enakem mesecu lani. Impulzni trend kaže, da se je v septembru industrijska produkcija zniževala po stopnji 1,39% mesečno. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile za slaba dva odstotka višje kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim septembrom pa za dobre 4 odstotke.
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem septembru v primerjavi s septembrom 2011 zmanjšala za 6,4%. Impulzni trend kaže, da se je v septembru dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 2,85%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v septembru glede na september 2011 zmanjšala za slabih 7%, impulzni trend pa kaže, da se je v septembru dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji -1,67%..
Po podatkih Eurostata je v septembru glede na avgust industrijska produkcija upadla za 2,3% v EU27, na območju evra (EA17) pa za 2,5%. Glede na september lansko leto pa je v
letošnjem septembru industrijska produkcija v EU27 upadla za 2,7%, na območju evra pa za 2,3%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v septembru glede na mesec poprej zrasla v štirih, padla pa v osemnajstih državah in sicer največ na Irskem (-12,6%), največjo rast industrijske produkcije pa so v omenjenem obdobju zabeležili v Estoniji (2,0%).
5. Upad gradbeništva in domačega turističnega povpraševanja
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del septembra letos za dobrih 17 odstotkov višja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v avgustu. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem septembru v primerjavi s septembrom lani zmanjšala za skoraj 4%, pa tudi impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže navzdol in sicer po stopnji -2,8% mesečno.
Število turističnih prenočitev se je nekoliko povečalo. Avgusta letos jih je bilo za 2,5% več kot v enakem mesecu leta 2011, hkrati pa se je skupno število prenočitev v osmem mesecu letos zviševalo po mesečni stopnji 0,72%. Spet je prišlo do porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v avgustu število turističnih prenočitev tujih gostov glede na avgust 2011 poraslo za 6,3%. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v avgustu kaže pozitivno rast po stopnji 1,61%. Hkrati se je v avgustu število prenočitev domačih gostov zmanjšalo za dobre 4% glede na enak mesec v lanskem letu; tudi impulzni trend prenočitev domačih gostov v avgustu kaže krčenje po stopnji 1,3%.
15
Podatki SURS-a o transportu za september 2012 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 5,1% manj, v zračnem prevozu pa kar za 18% manj potnikov kot septembra lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 2% manjše, v zračnem prevozu pa za slabih 18%. V cestnem mestnem prevozu je bilo septembra prepeljanih za dobro desetino manj potnikov kot v istem mesecu 2011. Potniški promet na brniškem letališču se je v septembru glede na september 2011 zmanjšal za slabih 14%. V pomorskem prevozu je bilo v septembru prepeljanega za dobrih 14% več blaga in opravljenih za dobre 4 odstotke več tonskih kilometrov kot septembra lani.
6. Sezonsko povečanje števila brezposelnih
Na trgu dela se je stanje nekoliko poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v septembru zmanjšalo na 913758 oziroma za 733oseb glede na mesec prej, glede na lanski september pa se je število zmanjšalo za dobrih 18 tisoč oseb oziroma 1,9%. V septembru je bilo v Sloveniji 808317 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na avgust se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 103 osebe oziroma 0,01%, glede na september lanskega leta pa za dobrih 16 tisoč oseb oziroma 2%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v septembru še vedno dobrih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se
je od septembra lani zmanjšalo za dober odstotek. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na september 2011 zmanjšalo za 4,8%. Med samozaposlenimi pa je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v septembru povečalo za 159, od septembra lani pa se je to število zmanjšalo za 436 oseb oziroma 0,8%.
16
Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v oktobru registriranih 110886 brezposelnih oseb, kar je za 5445 oseb oziroma 5,2% več kot v septembru, s tem se je brezposelnost zvišala na raven iz lanskega oktobra. V letošnjem oktobru se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 14730 brezposelnih, kar je dobri dve tretjini več kot v septembru in četrtino več kot oktobra lani. Med novo prijavljenimi je bilo 6298 iskalcev prve zaposlitve, 2060 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4859 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je oktobra znašal 9285 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4946, kar je dobro desetino manj kot septembra, v primerjavi z oktobrom 2011 pa je bilo zaposlitev več za 13,5%.
Po podatkih Eurostata je bila septembrska stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 11,6%, kar je glede na mesec poprej porast za 0,1 odstotne točke ter 1,3 odstotne točke več kot v septembru 2011. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v septembru 10,6% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v septembru 2012 v EU27 25,8 milijona brezposelnih oseb, od teh 18,5 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v septembru 2012 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (4,4%) in v Luksemburgu (5,2%), najvišjo pa v Španiji (25.8%) in v Grčiji, za katero julijski podatek znaša 25,1%.
CENE IN PLAČE
7. Cene surovin še naprej navzgor potiskajo cene blaga
Cene so oktobra porasle za 0.1%, bolj dolgoročna dinamika pa je ostala praktično nespremenjena (padec medletne stopnje je bil posledica skoka cen v lanskem oktobru, torej osnove primerjave).
Povečale so se cene blaga, medtem ko so cene storitev padle. Zaradi jesenske zamenjave kolekcij so porasle predvsem cene obleke in obutve, zaradi povečanja trošarin pa cene tobačnih izdelkov. Prve so k skupni rasti cen prispevale 0.6 odstotne točke, druge pa 0.2 točke. Skupini proizvodov z največjim zmanjšanjem cen sta bili rekreacija in kultura (predvsem so se zmanjšale cene počitnice v paketu) ter goriva in energija. Obe skupini sta skupni indeks cen zmanjšali za po 0.3 odstotne točke.
Harmonizirani indeks cen je primerljiv med državami EU. V Sloveniji se je oktobra povečal za 0.3% in je bil za 3.2% višji kot pred letom. V evro območju je oktobra porasel za 0.2% in je bil za 2.5% višji kot pred letom. Pri tem je bila dinamika cen storitev v Sloveniji počasnejša, blaga pa hitrejša kot v evro območju. Pri blagu še zlasti prednjači energija, saj je rast osnovne inflacije, ki ne vsebuje cen energentov in hrane enaka v evro območju in Sloveniji, medtem ko se je energija v letu dni v Sloveniji podražila za 10.4%, v evro območju pa le za 7.3%.
Proizvajalčeve cene se oktobra niso spremenile in so bile za 0.8% višje kot pred letom. Cene so porasle za blago namenjeno v izvoz izven evro območja in na domači trg. Tudi bolj dolgoročna rast proizvajalčevih cen je podobne narave, saj je medletna rast proizvajalčevih cen za izvoz na ne-evrske trge oktobra dosegla 1.7%, za domači trg 1.2%, cene za izvoz na evrski trg pa so se v letu dni celo malenkost zmanjšale. Še naprej so najbolj živahne cene blaga za netrajno široko porabo.
Pričakovanja ne kažejo opaznega spreminjanja dinamike proizvajalčevih cen in cen na drobno blaga, ene in druge se gibljejo okoli dolgoletnega povprečja. Istočasno pa se pričakovane cene storitev hitro umirjajo in so že na ravni, ki so jo dosegle v kriznem letu 2009 - del anketiranih podjetij, ki pričakuje zmanjšanje cen, presega tiste, ki pričakujejo povečanje cen za 15% vseh anketiranih!
Cene surovin (v evrih) so v zadnjem mesecu (do sredine novembra) padle za 1.2%. Najbolj so se zmanjšale cene hrane (v evrih za 2.8%), medtem ko so najbolj porasle cene zlata (za 2.3%). V sredini novembra so bile cene surovin še precej višje kot pred letom (v evrih za
8%), pri tem so prednjačile cene hrane, ki so bile skoraj za 13% (v evrih) višje kot takrat. V zadnjem letu so se najbolj pohlevno gibale cene neprehrambenih kmetijskih surovin, saj so letošnjem novembru še za okoli 6% (v evrih) nižje kot pred letom dni!
8.	Opazen padec števila plačanih ur
Povprečne plače se še naprej znižujejo. Septembra so se zmanjšale za 1.6%. Zmanjšala se je tudi njihova bolj dolgoročna dinamika, saj so bile v letošnjem septembru že za 1.2% nižje od lanskih v istem mesecu.
18
Septembra so se zmanjšale povprečne plače v vseh dejavnostih razen treh; »sistematično« rast plač sta imela le oskrba z električno energijo ter promet in skladiščenje, medtem ko so v izobraževanju plače sicer porasle, vendar so s tem le malo zavrle bolj dolgoročno padanje. Najbolj so se plače zmanjšale v sektorju oskrbe z vodo in v kmetijstvu (z lovom, gozdarstvom in ribištvom), kjer so povprečne plače septembra padle za prek 4%.
Bolj dolgoročna rast plač je bila pozitivna le še v štirih dejavnostih, namreč, v predelovalni dejavnosti, oskrbi z električno energijo in plinom, prometu in skladiščenju ter finančnih dejavnostih. Še naprej so, po bolj krepki dolgoročni dinamiki, daleč v vodstvu plače v sektorju oskrbe z elektriko in plinom. Bolj dolgoročno najbolj zaostaja dinamika plač v gradbeništvu, izobraževanju ter kulturnih in razvedrilnih dejavnostih; v vseh treh padajo plače bolj dolgoročno po preko 3% na letni ravni!
Povprečno število plačanih ur se je septembra močno zmanjšalo; mesečno število ur je padlo celo na 158, kar je za 7% nižje od običajnega (sezonskega) števila ur v septembru. Zato je, navkljub padcu povprečne mesečne plače, povprečna plača za plačano uro močno porasla,. Glede na avgust se je plača za plačano uro septembra povečala za 9%, v letu dni pa za 5.6%!
FINANČNA GIBANJA
9.	Navkljub velikemu povečanju nejasna dinamika javnofinančnih prihodkov
Oktobra mineva že leto dni, od kar podatki o javnofinančnih prihodkih niso popolni, slika dejanske dinamike pa zamegljena.
Po zelo močnem padcu javnofinančnih prihodkov v septembru, so v oktobru prihodki močno porasli in v veliki meri nadomestili septembrski izpad (povpreček septembra in oktobra presega letošnje mesečno povprečje).
Ker je bil izpad septembra največji pri neposrednih davkih in ostalih prihodkih, ne preseneča, da je bil tudi porast največji prav pri teh davčnih oblikah. Ker pa so, istočasno, v lanskem oktobru (predvsem zaradi težav pri obdelavi javnofinančnih podatkov) močno padli prihodki prav pri teh davčnih oblikah, je oktobra letos medletna stopnja rasti neposrednih davkov in ostalih prihodkov zelo močno porasla. Vendar na osnovi takšnega povečanja prihodkov, zaradi neustreznega obdelovanja podatkov, ni mogoče zanesljivo reči, kakšna je dejanska (trendna) dinamika prihodkov.
Ker so tehnične težave z obdelovanjem podatkov vezane na prispevke, si oglejmo le dinamiko davčnih prihodkov od ostalih neposrednih davčnih oblik. Davki od dobička pravnih oseb so oktobra precej porasli, opazno so presegli septembrsko raven, kakor tudi povprečno mesečno raven v letošnjem tretjem četrtletju (za 4.4%) ter povprečno mesečno raven v zadnjem četrtletju lani (za 3.6%!).Tudi dohodnina je bila oktobra izdatna, višja kot v letošnjem septembru, kot v povprečju celotnega tretjega četrtletja kakor tudi povprečja v zadnjem četrtletju lani.
19
Tudi prihodki od domačih davkov na blago in storitve so se oktobra, po opaznem septembrskem padcu, močno povečali. V povprečju septembra in oktobra so se domači davki na blago in storitve močno povečali tako glede na isto obdobje lani, kakor tudi glede na mesečno povprečje drugega (in tretjega) četrtletja. Do opaznega skoka je oktobra prišlo pri obeh najbolj pomembnih davčnih oblikah domačih davkov na blago in storitve (pri davku na dodano vrednost in pri trošarinah). Pri obeh je bil september precej nižji od normalnih (sezonsko pričakovanih) vrednosti. Zaradi pogostih močnih premikov timinga vplačil pri obeh davčnih oblikah, se postavlja vprašanje, kolikšen del oktobrskega povečanja je posledica le premika timinga vplačil? Vprašanje je še toliko bolj na mestu, ker je najbolj stabilna komponenta domačih davkov na blago in storitve (davek na dodano vrednost od uvoza blaga in storitev) letos oktobra za približno 2% nižja od ustrezne vrednosti v lanskem letu! Potrebno bo torej počakati še kakšen mesec za dokončno oceno dinamike domačih davkov na blago in storitev na začetku četrtega četrtletja!
10. Država pospešeno izriva privatni sektor iz kreditne podpore
Krediti privatnemu nefinančnemu sektorju se še naprej zmanjšujejo. Septembra so skupni krediti podjetjem in prebivalstvu padli za 0.4%, medletno pa praktično za 4%; zmanjševali so se (po medletnih stopnjah) tako krediti gospodarstvu kot prebivalstvu.
Tudi depoziti so se septembra zmanjšali. Tekoče in medletno so se zmanjšali za približno 1%. Medtem ko se dinamika depozitov prebivalstva sistematično zmanjšuje že nekaj časa, pa rast depozitov podjetij bolj niha, vendar sta septembra padli tako ena kot druga.
Tudi v evro območju se zmanjšujejo tako skupni krediti privatnim osebam kot tudi skupni depoziti privatnih oseb, čeprav je pojemanje rasti pri obeh nekaj počasnejše kot v Sloveniji.
V Sloveniji se je začelo zmanjševanje kreditov po sredini 2010, ko je BS začela zaostrovati kapitalske zahteve bank, podobno je bilo tudi v evro območju, le da se je tam padanje kreditov začelo šele po septembru lani, ko je tudi EBA dodatno zaostrila kapitalske zahteve do bank. Ker je ponudba kapitala majhna, skuša veliko bank zaostrene kapitalske zahteve doseči z zmanjševanjem obsega terjatev.
.20.16.12.08.04.00-.04-.082009	2010	2011	2012
Vir: ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti
Krediti podjetjem
Krediti prebivalstvu
Vir: ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti
Po drugem četrtletju lani je v Sloveniji rast kreditov privatnemu sektorju začela zmanjševati tudi centralna država, saj pospešeno zmanjšuje ustrezen kreditni potencial bank. Ker ima država po referendumskem padcu pokojninske reforme in še zlasti dogodkih v letošnjem poletju zelo otežen dostop do denarja na kapitalskih trgih v tujini, se je v sili začela še v večji meri zatekati po denar k domačim bankam. Polega tega je v letošnjem letu začela še opazno umikati depozite iz bank. Ker to dela še parcialno, zelo različno zmanjšuje kreditni potencial po bankah in tako še dodatno zmanjšuje njihov podporo gospodarstvu in prebivalstvu (saj BS s kapitalskimi zahtevami penalizira konkuriranje bank s pasivnimi obrestnimi merami). Tako država pospešeno izriva privatne posojilojemalce (podjetja in gospodinjstva) iz kreditne podpore - samo v letu dni je skrčila kreditni potencial bank za preko 2.5 milijarde. Istočasno pa povečuje nestabilnost likvidnosti bančnega sistema, zaradi padanje svoje bonitete vse bolj ogroža tudi kvaliteto bančnega portfelja in torej tudi rezultat domačih in tujih bank v Sloveniji (s potencialnimi slabitvami na njene obveznice).
21
Neto terjatve bank do države
2008
2009
2010
2011
2012
Vir: BS; lastni izračuni Opomba: Neto terjatve do centralne države v odstotkih bilančne vsote
Septembra so depozitne obrestne mere ostale praviloma nespremenjene, medtem ko so se posojilne obrestne mere podjetjem povečale za okoli 0.1 točke, pri kreditih do 1 milijona, oziroma za preko 0.3 točke, pri kreditih prek 1 milijona. Posojilne obrestne mere za kredite prebivalstvu so porasle manj kot pri kreditih podjetjem, pa še to le pri potrošniških kreditih. V tujini se obrestne mere na drobno (tako depozitne kot posojilne) po poletju počasi zmanjšujejo.
11. Presežek v devetmesečni tekoči bilanci znaša 2.5% lanskega celoletnega BDP
Uspešno izravnavanje blagovne bilance (z zmanjšanjem vrednosti izvoza in uvoza) ob rasti storitvenega presežka vodi v znaten presežek v tekoči bilanci s tujino. Zato se tudi zunanja zadolžitev zmanjšuje.
22
V tekoči plačilni bilanci je bil septembra dosežen znaten presežek 170 milijonov €; v enakem mesecu 2011 je bil presežek le 10.1 milijona €. Pri tem je bil v blagovni menjavi septembra presežek 76.9 milijonov € (leto prej primanjkljaj 96.5 milijonov €), če je izvoz merjen f.o.b., uvoz pa c.i.f.. V storitveni menjavi je septembrski presežek 168.1 milijonov € (v enakem mesecu lani je bil 154.9 milijonov €), saldo dohodkov faktorjev znaša -63.5 milijonov € (-55.8 milijonov €) in primanjkljaj v tekočih transferih -11.5 milijonov € (septembra lani presežek 7.4 milijonov €).
Plačilna bilanca milijoni €
		2011	2012	2011	2012
I.	Tekoči račun	37,3	409,3	101	170
1.	Blago	-659,9	-306,5	-96,5	76,9
2.	Storitve	1.072,50	1.23910	154,9	1681
3.	Dohodki	-466,7	-475,5	-55,8	-63,5
4.	Tekoči transferi	91,4	-47,7	7,4	-11,5
II.	Kapitalski in finančni račun	-280,3	-445,5	-92,2	-202,2
B.	Finančni račun	-260,5	-4791	-95,5	-200,7
1.	Neposredne naložbe	477,6	333,8	112,5	21,5
2.	Naložbe v vrednostne papirje	1.852,40	-1.727,90	-447,9	-219,2
3.	Finančni derivativi	-118,1	-29,8	-16,2	2,4
4.	Ostale naložbe	-2.525,60	932,7	227	-28,8
5.	Mednarodne rezerve	53,2	121	291	23,4
III.	Neto napake in izpustitve	243	36,2	82,2	32,2
V prvih treh četrtletjih 2012 je bil v tekoči plačilni bilanci dosežen zavidljiv presežek 409.3 milijonov €, kar je kar 2.5% celoletnega domačega produkta v 2011, v enakem obdobju lani pa je bil presežek le 37.3 milijonov €. Pri tem je bil letos blagovni primanjkljaj -306.5 milijonov € (v enakem obdobju lani -659.9 milijonov €), presežek v storitveni menjavi je 1239.1 milijonov € (lani 1072.5 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev znaša -475.5 milijonov € (-466.7 milijonov €), neto tekoči transferi pa znašajo -47.7 milijonov € (lani so bili pozitivni 91.4 milijone €).
Saldo na kapitalskem in finančnem računu znaša v letošnjih treh četrtletjih skupaj -445.5 milijonov € (povečanje terjatev ali zmanjšanje dolgov, približno ustrezno presežku na
tekočem računu), v enakem obdobju 2011 pa je bil -280.3 milijone €. Neto neposredne naložbe so bile 333.8 milijonov € (lani 477.6 milijonov €), neto portfeljske naložbe -1727.9 milijonov € (1852.4 milijonov €) in neto ostale naložbe 932.7 milijonov € (-2525.6 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se v devetih mesecih 2012 povečale za 12.1 milijone € (v enakem obdobju lani za 53.2 milijonov €), statistična napaka pa znaša kar le 36.2 milijona € (lani je bila v enakem obdobju kar 243.0 milijonov €).
Bruto zunanji dolg je konec avgusta 2012 znašal 40406 milijonov €, kar je še naprej najmanj v 2012, neto dolg pa 13636 milijonov € (najmanj po decembru 20111). Bruto dolg je od maksimuma v marcu 2012 manjši že za 2099 milijonov €, neto dolg pa od maksimuma v februarju 2012 že za 1027 milijonov €. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so znašale konec septembra 761.6 milijonov € (27.9 milijonov € manj kot mesec prej), pri čemer je bilo zlata za 141.0 milijonov €, imetij SDR za 247.2 milijonov €, rezervna pozicija pri MDS je znašala 149.1 milijonov €, klasičnih deviznih rezerv pa je bilo za 224.4 milijone €.
23
ECONOMIC GROWTH AND DEVELOPMENT IN POST YUGOSLAV COUNTRIES
Franjo Stiblar Summary
At the time of collapse in 1991, former SFR Yugoslavia was among less developed European countries with unsustainable economic and social differences among its federal units. In last twenty years, after proclamation of independence economic and social differences among Post Yugoslav countries increased even further, partly due to different impact of military activities and different degree of approximation to the EU.
Despite the changes in status (independence), economic system (transition to private market economies) and in economic environment (global financial crisis) growth rates in Post Yugoslav countries in last 40 years remain 3.3% on average. This differs from the world, where average yearly GDP growth declined from 3.7% in first twenty years (1971-1990) to 2.6% in next twenty years (1991-2010), with even lower 2.1% average growth within second sub-period during global financial crisis 2005-2010.
Growth of independent Post Yugoslav countries in past 20 years was slightly above world and the EU average, insufficient to significantly narrow their gap to advanced economies. Extrapolation of average 2005-2010 growth would increase GDP of Post Yugoslav countries by one third by 2022. Improvements in utilization of existingfactor endowments and creation of new factor endowments could accelerate growth of Post Yugoslav countries by 2022 (by two thirds compared to 2009), but not enough to enable their true real convergence, a precondition for the EU membership.
Key words: economic development, economic history, growth and fluctuations,
JEL: O1, N10, O52
Introduction
This study does not pretend for institutional resurrection of former Yugoslavia or for the return to former socialist economic system. It investigates what has happened in economic and social terms with former federal units after the collapse of ex-SFR Yugoslavia in 1991, when they became independent. In addition, simulation exercise is made for prediction of economic growth in next decade until 2022. The goal is to find out how Post Yugoslav countries could accelerate the past insufficient economic growth to be able to speed-up growth in next decade and thus to achieve a real conversion to advanced economies, which is required for their accession to the EU. GDP growth rate is used as the main indicator for economic growth, complemented by other indicators of economic and social development.
Three parts of study encompass 30 years:
The level of development of ex-Yugoslav federal units in 1990, before the country's collapse Development of Post Yugoslav countries after their independence until today, with the special analysis of developments during the period of global financial crisis, Prediction of economic growth of Post Yugoslav countries in next decade until 2022.
After dissolution of SFR Yugoslavia in 1991 its federal units (Slovenia, Croatia, Bosnia and Herzegovina, Serbia, Montenegro, Macedonia and Kosovo) became gradually independent states. Not in an easy way but with a lot of military conflicts. At the time of collapse in 1991 ex-Yugoslavia was significantly lagging behind the advanced economies and the EU. With the economic growth rates only slightly above the world and the EU average in last 20 years the lag of Post-Yugoslav seven countries increased further. The question is what kind of economic system and policy reforms could accelerate their growth and thus narrow the gap.
25
1. Development levels and disparities of federal units on the eve of collapse of Ex-Yugoslavia, 1990
In ex-SFR Yugoslavia1, in addition to the cultural differences, there were enormous differences in economic performance and social standard. The success of the country's development policy was already that these differences did not widen in post World War II period.
1 Seven of listed eight federal units became independent countries; Vojvodina remains in Serbia, while independence of Kosovo is not fully recognized around the world so that it is not UN member.
Table 1.1: Differences among ex-SFR Yugoslavia's federal units in 1989-1990
Indicator	B&H	M0N	CRO	MAC	SLO			KOS	VOI
% social product of YU	12.4	1.8	25.6	5.4	19.6	35.2	22.5	1.9	10.9
Export, in million $	2157	640	6533	652	4904	5344	3864	220	1260
Export /social product	.33	.67	.48	.23	.47	.29	.32	.22	.22
Ext. debt, million $	1677	597	2994	761	1788	4869	3302	726	841
Sales to other units, %	37.4	48.5	34.0	41.9	36.8	42.4	41.2	34.6	46.8
Population, in million	4.5	0.6	4.7	21	1.9	9.8	5.8	2.0	2.0
Natural growth rate, %o	7.7	8.9	0.5	9.9	2.5	51	1.4	231	-1.6
Unemployment rate,%	211	22.2	9.0	23.0	5.2	19.5	16.7	38.8	171
Nom. wages, YU=100	80	74	114	76	136	93	96	53	97
GNP pc, YU =100	65	71	123	65	200	88	100	24	118
GNP growth, 1970-89	3.5	3.4	31	3.6	3.6	3.4	3.5	3.6	31
Employment growth,%	4.1	4.2	2.7	4.0	2.3	3.0	31	4.9	2.4
Capital/worker YU = 100	93	137	110	74	137	87	82	89	101
People per doctor	572	542	383	398	373	400	335	868	405
26
Legend: SERBIA total = SERB proper + Kosovo + Voivodina Source: author (1997), page 76
According to Table 1.1 the economic differences within ex-SFRJ were huge despite special attention paid to the financing of a faster development of the less developed federal units. Thus, the differences in the two extreme values were as follows: in the openness of the economy three fold, in share of trade with other parts of ex-SFR Yugoslavia 50%, in the natural rate of population growth between -1.6 per thousand (Vojvodina) and 23.1 per thousand (Kosovo), in unemployment rate between 5.2% (Slovenia) and 38.8% (Kosovo).
Several numbers indicate the strong presence of redistribution (correction) policies. Thus, for instance, in terms of nominal wages the difference between the extreme values was only 2.5-fold while in the production GNP per capita this difference was 8.5-fold (in both cases between Slovenia and Kosovo). A similar indication is the relatively small difference in the value of the social capital available to the worker (technical coefficient), between the extremes of Slovenia or Croatia and Kosovo only 50% or 0.5-times. While the average annual GDP growth rate did not differ significantly (extreme values were 3.1% and 3.6%), the average annual growth of employment was more differentiated (between 2.3% and 4.9%), in favor of the less developed Kosovo and other less developed units. Finally, the difference in the availability of doctors as indicator of social development was less than threefold (extremes again, in Slovenia and Kosovo). Differences in geography, surface and climate, culture, religion among entities within Ex-SFR influenced different way of life and indirectly contributed to upcoming military conflicts.
2. Post Yugoslav economies in past twenty years, 1991-2010
The question is what has happened to Post-Yugoslav countries after proclamation of independence regarding economic growth and welfare, stability and inequalities, in past 20 years and especially during global financial crisis 2005-2011. First, methodology of empirical analysis is described, followed by presentation of results.
2.1. Methodology
The dynamics of growth and its stability	^
a)	Growth dynamics
For period 1991-2010 we calculated:
•	geometric mean of GDP growth rates G = Ga, GDP measured in current USD;
•	standard deviation of growth rates, based on geometric mean SD
•	Coefficient of variation KV = SD/Ga.
At the same time, we present GDP per capita (in current USD), for each country for the starting year 1991, the final year in the sample 2010 as well as the absolute difference between the two VG and the ratio of the two KG:
•	GDP pc1991
•	GDP pc 2010
•	VG = GDP pc 2010 - GDP pc 1991
•	KG = GDP pc 2010 / GDP pc 1991.
The idea is to test the hypothesis, that lower starting position (GDP per capita as indicator of standard of living) enables faster GDP growth in the process of catching-up with developed countries due to effect of introduction of already available technology and general knowledge.
b)	Variability of growth
Variability of growth (or its stability) was measured with standard deviation SD as absolute, and the coefficient of variation KV as relative measure of variability of growth rates. Methodological dilemma is which variability indicators is better, the absolute (SD, difference in GDP pc) or relative (KV, ratio in GDP pc). In theory, relative indicators are preferred over absolute, but in this special case of GDP growth rates and GDP pc, absolute indicators can have more sense in interpretation. For instance, if average growth rate Ga is close to zero, the relative deviation KV = SD/Ga could be large despite the very low absolute variation of growth rates SD.
Resistance to the global financial crisis
c) Resilience to crisis
28
The question to be tested is whether countries that differ more from average growth rates during creation of bubble sometimes during 2005-2008 period, did have larger bursting (negative difference to average growth) when the global financial crisis materialized after 2008. Smaller the deviation from the long term average growth in individual country indicates stronger resistance to the global crisis. Symmetry of positive and negative differences from the average growth is important. Large difference between divergences above and below average indicates that additional country specific factors with positive or negative impact were present in country in times of global crisis.
The highest growth rate Gmax and lowest growth rate Gmin as well as the highest positive difference to the average growth rate Gmax-Ga and the highest negative difference Gmin-Ga in period 2005-2010 are calculated for each country.
Economic and social developments in times of global crisis
d) For each country synthetic indicators of misery (social situation), macro imbalances and aggregate macroeconomic performance are introduced. Aggregates of individual macroeconomic indicators are calculated to present better the overall situation in individual country and trends in period including onset, presence and way out (of consequences) of global financial crisis 2005-2010/2011. Advantage of such aggregation is to get better overall picture of situation, weakness is that summing up individual indicators is sometimes questionable. But, for better general overview sacrifice of some correctness in methodology was made. Indicators are:
•	misery index: sum of unemployment rate and inflation rate (introduced by L.R. Klein and other authors before him),
•	disequilibrium index: sum of current account deficit and budget deficit, both relative to GDP,
•	aggregate economic performance indicator: GDP growth - inflation rate - unemployment rate - current account/GDP - budget/GDP.
Country's Vulnerability: fiscal and financial (banking) position
e) The most recent fiscal vulnerability indicators are presented, based on EBRD and
country statistics and statistics from the EU, IMF, World Bank and OECD.
They include indicators of country's indebtedness in 2010 (the most recent data available):
•	public, external (total and private) debt,
•	foreign exchange reserves (total, related to short term debt and to months of import),
•	difference external debt- reserves, and
•	net foreign direct investment inflow (as one of the sources to finance debt servicing).
f) Situation in banking sector of analyzed countries is illustrated by the following indicators
based on data obtained from the EBRD Transition Report and some other sources:
•	bank assets to GDP ("bankization" of the economy, narrower term than "financialization" or monetization of the economy),
•	the structure of bank ownership: private domestic, state and foreign,
•	deposits, loans and loan-to-deposit ratio as indicator measuring leverage in banking sector,
•	structure of banking loans: the share of non-performing loans, and the share of foreign exchange loans in GDP and in total loans.
Integration to the world
29
g)	Countries are evaluated by the degree of approximation to the EU, ranked from full membership plus Euro zone membership to no formal relation. This rank is positively correlated with the level of economic development, as measured by GDP per capita. In addition, degree of transformation to market capitalist economy of post-socialist countries among Post-Yugoslavs is calculated by aggregation of twelve indicators of transformation as presented by the EBRD Transformation Report 2011.
h)	The amount of the EU financial support to the EU candidate and potential candidate Post Yugoslav countries for financial perspective 2006-2013 is presented and then calculated in relation to GDP and population of receiver countries.
i)	The degree of economic exposure of Post-Yugoslav countries to the Euro zone and to PIIGS relative to their GDP is measured by three indicators: value of export, external debt and FDI. Intention is to evaluate the possibility of economic epidemic spreading from the most crisis affected countries to the Post Yugoslav countries.
Statistical Data Sources
Statistical data are obtained from the World bank data as basic source and from the EU, EBRD, IMF and country statistics. Problem are some missing data for Kosovo
2.2. Results
2.2.1 Economic Growth of Post-Yugoslav Countries, 1991-2010
30
In table 2.1 some average GDP growth rates are unusual, but this can be partly explained by the fact that these are geometric averages and that some data are missing due to statistical problems:
a) for B&H data are available only from 1995: B&H had a large decline of GDP in period before 1995 during war activities and before Dayton, decreasing GDP to 15% of pre-war level, but after Dayton agreement in 1995, GDP started to grow quickly, by double digit figures; decline by 85% is recovered only by much higher increases afterwards. The result is very large average GDP growth rate for the whole available observation period.
Table 2.1: GDP Growth and Its Variability, Post Yugoslav Countries, 1991-2010
COUNTRY	GDP 2009	Tran Sit 88	GDPpc 1991/2010	GDP Pc 10-91	GDP Pc 10/91	Ga 91-10	Ga 7089	SD	KV= SD/Ga
World	58260					2.70		1.43	0.53
BIH	17.0	55.0	2057/4409	2352	21	11.97*	3.5	16.65	1.39
Croatia	63.0	73.5	4026/13754	9728	3.4	0.54	31	7.83	14.52
Kosovo	5.4		760/3059	2299	4.0	6.15*	3.6	6.52	1.06
Macedonia	9.2	62.0	2442/4460	2018	1.8	0.61	3.6	415	6.84
Montenegro	41	58.5	2247/6510	4263	2.9	2.50	3.4	5.31	212
Serbia	43.0	59.0	3355/5269	1914	1.6	-0.90*	3.3	1310	-14.5
Slovenia	48.5	74.0	6331/22851	16520	3.6	2.26	3.6	4.46	1.97
Benchmarks									
OECD	41214					2.04		1.60	0.78
LDC	5454					4.78		2.08	0.43
BRICS 5	9473		1817/6866	5049	3.8	4.75		3.29	0.69
Legend: Ga = geometric mean of GDP growth rate for 1991-2010
DS = standard deviation of GDP growth rate for 1991-2010
Sources: The World Bank Data, EBRD Transition Report 2011, own calculations
b)	data for Serbia are specific, because of very slow growth, but large negative growth in some years (NATO bombardment) so that geometric average remains even negative for the whole period;
c)	data for Kosovo are also starting later in observation period, when starting position was very low and, in addition, large positive GDP growth rates are result of direct financial support from international community and not produced at home.
Data in Table 2.1 indicate that all countries except Kosovo grew faster in twenty year period before independence 1970-1989 than in new twenty years after independence 19912010. Numbers for B&H, Serbia and Kosovo are statistically questionable. Post Yugoslav countries' economic growth was in past 20 years slower than for LDCs on general or for BRICS specifically. Economic divergence within the group increased significantly,
For most Post-Yugoslavs variability of economic growth was huge in observation period, larger than in benchmark OECD, LDCs or BRICS countries, to a large extent due to military conflict and intra-military activities (war) after separation. Among Post-Yugoslav countries the relative variability of growth was the largest in Macedonia, Croatia and Serbia.
2.2.2 Present level of development of Post Yugoslav countries and resilience to global crisis
Tables 2.2 - 2.9 illustrate the effect of global financial crisis on Post Yugoslav countries, first, by measuring creation and bursting the bubble in GDP growth between 2005 and 2010, and second, by aggregate indicators: misery index (unemployment rate plus inflation rate), imbalance index (current account plus budget deficit), macro-economic aggregate indicator (GDP growth - unemployment rate - inflation rate- budget deficit - current account deficit), as well as by the indicators of fiscal vulnerability and performance of banking sector.
31
Bubble in GDP growth
Table 2.2: Creation and bursting of bubble
COUNTRY	GDP 2009	GDPpc 2010	Ga avge	Gmax year	Gmin year	VG = Gmax- Gmin	Gmax-Ga	Gmin-Ga
World	58260	10000	2.70	4.05 6	-2.32 9	6.37	1.35	-5.02
BaH	170	4409	11.97	6.83 7	-2.91 9	9.74	-4.86	-14.88
Croatia	63.0	13754	0.54	5.06 7	-5.99 9	11.05	4.52	-6.53
Kosovo	5.4	3059	6.15	6.90 8	2.90 9	4.00	0.75	-3.25
Macedonia	9.2	4460	0.61	615 7	-0.92 9	7.07	5.56	-1.53
Montenegro	41	6510	2.50	10.2 7	-1.27 9	11.52	7.25	-3.77
Serbia	43.0	5269	-0.90	5.40 7	-3.50 9	8.90	6.30	-2.60
Slovenia	48.5	22851	2.26	6.87 7	-7.80 9	14.67	4.61	-10.06
Benchmarks								
OECD	41214		2.04	2.95 7	-4.04 9	6.99	0.91	-6.08
LDC	5454		4.78	7.96 7	4.48 9	3.48	318	-0.30
BRICS 5	9473	6866	4.75	8.04	0.97	7.07	3.29	-3.78
Sources: The World Bank, IMF, EBRD, EU, own calculations
According to Table 2.2, in period 2005-2010 the largest maximum yearly growth rate 10.2% was achieved by Montenegro in 2007. The lowest minimum was experienced Slovenia with -7.8% in 2009. Absolute deviation above average rate was smaller than below it only for some (Slovenia, Kosovo, Croatia, B&H). For them bursting of bubble was more intensive indicating presence of additional weaknesses in times of outbreak of global financial crisis. The variability of growth rates was much higher in Post Yugoslav countries than the world, OECD, LDC or BRIC average.
Additional three synthetic indicators illustrate situation in time dynamics 2005-2011 and cross country.
Social situation is worsening after 2009
32
According to Table 2.3 overall social situation was improving (misery index declining) in Post Yugoslav countries until 2009 inclusive(!), the year when developed countries already achieved the lowest point. Declining inflation was more significant for Post Yugoslav countries than increased unemployment during 2008-2009. But, situation began to deteriorate after 2009. Lag to developed world in entering the crisis is followed by Post Yugoslav countries with the lag to get out of it. Crucial finding is that social situation for most Post-Yugoslav countries today is much worse than in mid-2000s.
Table 2.3: Misery Index: Unemployment rate + inflation rate
COUNTRY	GDP 2009	GDPpc 2010 %	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011
World	58260	100							
B&H	170	44	46.9	37.2	30.5	36.4	23.7m	29.3	47.1 M
Croatia	63.0	137	15.6	14.3	12.5	14.4	11.5 m	12.9	19.9M
Kosovo	5.4	31	42.8	45.5	48.0	56.9	478 m	48.6	52.3
Macedonia	9.2	45	37.3	39.3	37.8	41.0	31.9m	33.6	35.9
Montenegro	41	65	33.7	32.6	23.6	25.8	22.9	20.3m	24.0
Serbia	43.0	53	37.2	32.8	24.4	26.0	24.2m	25.5	30.2
Slovenia	48.5	229	9.0	8.5	8.4	10.0	6.7m	9.2	10.5M
Legend: m = minimum, M = maximum
Sources: The World Bank, IMF, EBRD, EU, own calculations
The level of misery differs significantly among individual analyzed countries. The worst situation is in Kosovo and B&H, which started with much worse situation than other, with Kosovo situation deteriorating even further during observation period 2005-2011. Second group is formed by Macedonia, Serbia and Montenegro, where starting position improved in Montenegro, while stagnated in other two. Croatia is in better situation regarding social sustainability, although with quickly deteriorating social situation in recent years. Slovenia is in best position regarding social situation but, again, the situation deteriorates recently.
Increasing macro imbalances until 2008 with only slight improvement afterwards
Optimal development and welfare is sum of growth and stability. Large macro economic imbalances cause uncertainty leading to decline in welfare. At the same time, if measured as the autonomously produced domestic product should have external deficit subtracted from GDP growth. Imbalances are a sign of domestic weaknesses of the economy and its
economic policy and, at the same time, they can indicate economic problems imported from abroad.
Table 2.4: Disequilibrium - Imbalances: balance of payments/GDP + balance of budget/GDP
COUNTRY	GDP 2009	GDPpc 2010 %	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011
World	58260	100							
BaH	17.0	44	-14.7	-5.1	-9.5	-16.5M	-10.7	-101	-9.7
Croatia	63.0	137	-9.3	-9.6	-9.7	-10.2M	-9.3	-61	-7.5
Kosovo	5.4	31	-9.3	-5.4	-1.7	-15.4	-17.8	-18.9	-27.9M
Macedonia	9.2	45	-2.3	-1.5	-6.4	-13.0M	-9.4	-5.3	-8.0
Montenegro	41	65	-10.5	-20.7	-32.9	-501M	-34.7	-30.6	-279
Serbia	43.0	53	-7.7	-11.8	-18.0	-24.2M	-11.6	-11.9	-12.3
Slovenia	48.5	229	-3.2	-3.7	-4.9	-7.0	-72	-6.3	-7.3M
33
Legend: M = maximum
Sources: The World Bank, IMF, EBRD, EU, own calculations
For Post-Yugoslav countries macro imbalances grew from 2005 to reach maximum sometimes between 2008 and 2011, after global crisis exploded. Kosovo and Slovenia are exceptions with maximum aggregate deficit in 2011. Other countries made some improvements in 2009 and in 2010, but then stalled, so that 2011 is worse than 2010. Without such budget and external support, the so called "self-sustained" growth of Post Yugoslav countries would be significantly lower during observation period 1991-2011. Among analyzed countries Montenegro and Kosovo experience unsustainable level of both deficits, internal and external, even in 2011 so that further "consolidation" is required. Other countries will need to decrease deficit too.
Worsening of macroeconomic situation until 2008, small improvement afterwards
Table 2.5: Macroeconomic performance index:
GDP growth - unemployment rate - inflation - BoP/GDP - BoG/GDP
COUNTRY	GDP 2009	GDPpc 2010 %	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011
World	58260	100							
BaH	170	44	-46.6	-361	-33.2	-47.5	-373	-38.6	-54.9m
Croatia	63.0	137	-20.7	-19.0	-171	-22.4	-26.8m	-20.2	-26.6
Kosovo	5.4	31	-47.3	-44.9	-43.4	-65.4	-62.7	-63.5	-75.2m
Macedonia	9.2	45	-35.3	-35.8	-381	-49.0	-42.2m	-371	-40.9
Montenegro	4.1	65	-40.0	-44.7	-45.8	-69.0m	-63.3	-48.4	-49.6
Serbia	43.0	53	-39.5	-41.0	-37.0	-46.4m	-39.3	-36.5	-39.0
Slovenia	48.5	229	-8.2	-6.4	-6.4	-13.5	-21.5m	-141	-18.0
34
Legend: m = minimum, most negative situation Sources: The World Bank, IMF, EBRD, EU, own calculations
Total macroeconomic performance of Post Yugoslav countries deteriorated in period from 2005 to reach the low point in 2008 for Montenegro and Serbia, in 2009 for Croatia, Macedonia and Slovenia, and in 2011 for two weakest economies, B&H and Kosovo. Differences in macro economic performance among seven analyzed countries are huge, more than 5-times in extremes, where Slovenia leads and Kosovo lags the most. To put that in perspective with regard to declining quality of life, the development level of each country (GDPpc) should be taken into account. In that sense, Slovenia has at the same time the highest GDP per capita and the best macro-economic situation; Kosovo is the negative extreme.
For most Post Yugoslav countries their external debt is huge, but foreign exchange reserves suffice for now
Table 2.6 gives information on debt burden of Post Yugoslavs at the end of 2010 (last available data). Data on Kosovo are not available. At the end of 2010, public debt was not too large, but external total debt was unsustainable for most. Public debt was less than 50% of GDP for all, which satisfies the Maastricht criteria as benchmark. Gross external debt, which includes private plus public external debt, was much higher exceeding 100% for Croatia, Slovenia and Montenegro. For debt servicing, crucial is net debt obtained by subtracting claims from gross debt, for which, unfortunately, data are not available. Calculation of the stock of debt minus foreign exchange reserves gives some additional information.
Table 2.6: Vulnerability: FISCUS, in % BDP, 2010 - INDEBTEDNESS
COUNTRY	GDP (IMF)	Debt public	Gross Debt Exter Total	Private	Reserves	Res/ Debt short term	Res/ Months of import	External Debt -Reserves	Net FDI
BaH	16.6	39.7	56.9	30.9	20.5	196.5	3.5	36.4	01
Croatia	60.7	40.6	102.1	73.5	24.7	71.5		774	0.7
Kosovo									
Macedonia	9.1	24.6	59.0	42.8	21.0	97.3	3.2	38.0	3.2
Montenegro	41	441	100.2		14.8		2.6	85.4	17.9
Serbia	38.1	44.9	831	591	35.7	1841	6.8	47.4	3.0
Slovenia	43.0	38.0	115.2	65.7	2.3	8.5	0.3	112.9	
35
Source: EBRD Transition Report 2011
Foreign exchange reserves were sufficient for most countries, if measured in relation to short term debt and in months of imports. Reserves were smaller than short term debt only for Croatia, Macedonia and Slovenia with later having debt in "domestic currency €". They satisfy desired minimum of 3 months of imports for all countries with data available, except Montenegro and Slovenia. In 2010 net inflows of FDI were significant only in Montenegro.
Banking sector in foreign hands - sensitive to outflows in global financial crisis
Table 2.7: Banking in Post Yugoslav countries
COUNTRY	GDP 2009	Assets/ GDP, %	Owners State %	Domestic Private %	Foreign %	Deposits/ GDP %
B&H	17.0	86.7	0.8	4.7	94.5	35.8
Croatia	63.0	116.8	4.3	5.4	90.3	621
Kosovo	5.4	47.0*				
Macedonia	9.2	65.4	1.4	5.3	93.3	50.6
Montenegro	41	97.4	0	11.6	88.4	52.5
Serbia	43.0	65.3	16.0	8.7	75.3	
Slovenia	48.5	139.9	18.9	52.4	28.7	52.5
In 2006, Source: EBRD Transition Report 2011
The impact of global financial crisis on Post Yugoslav countries was mostly felt in their banking sector. Situation is described in Tables 2.7 and 2.8. For most indicators, data for Kosovo is not available. These countries have lower than 100% banking assets/GDP ratio, except Slovenia and Croatia. According to EBRD all countries except Slovenia had majority foreign ownership in 2010. That can pose a problem if foreign banks would like to pull out of Post Yugoslav countries in the process of self-rehabilitation at home (Spence, 2012).
Creation of financial bubble is indicated for most Post Yugoslav countries by banking loan/ deposit ratio over 100, exceptions being probable Kosovo (table 2.8; no data available for Serbia). In 2010 the share of nonperforming loans in total loans extended by banks was more than 10%, which is close to critical, of all banking loan portfolio except for Slovenia (2.2%) and Macedonia (9.5%). After 2010, the quality of loan portfolio is definitely deteriorating further. In addition, problem with loans in foreign exchange, (carry trade) is evident for most Balkan countries, as they have more than half of all loans extended in foreign currency. Exception is, again, Slovenia with its EU and Eurozone membership.
Table 2.8: Banking, continued
36
COUNTRY	GDP 2009	Loans/ GDP %	Non Performing Loans, %	Loans/ Deposits %	Domestic Forex Loans/ GDP %	Forex L/ Total Loans, %
World	58260					
BaH	17.0	56.7	11.4	158.3	2.7	73.2
Croatia	63.0	72.8	11.2	117.3	55.4	76.0
Kosovo	5.4	270		82.0*		
Macedonia	9.2	48.0	9.0	94.8	25.2	52.2
Montenegro	41	61.2	21.0	116.6		
Serbia	43.0		16.9		36.6	71.3
Slovenia	48.5	831	2.2	158.3	4.2	5.0
* 2006; Source: EBRD Transition Report 2011, author (2009)
2.2.3. Integration to the world Approximation to the EU is at various stages
Table 2.9: The approximation of Post-Yugoslavs to the EU
COUNTRY	GDP 2009	GDPpc 2010 %	EU + EMU	EU Only	EU Access	EU candidate	EU potential candidate	0
World	58260	100						
BaH	17.0	44					X	
Croatia	63.0	137			X			
Kosovo	5.4	31						X
Macedonia	9.2	45				X		
Montenegro	41	65				X		
Serbia	43.0	53				X		
Slovenia	48.5	229	X					
Source: EU data
Table 2.9 gives evidence for the status of Post-Yugoslav seven countries in approximation to the EU. It differs to a great extend, from a full EU plus Eurozone membership (Slovenia) to lack of any formal institutional relationship (Kosovo). Rank correlation between Post Yugoslav approximation to the European integrations and GDP per capita is close to perfectly positive. Higher degree of economic approximation to the EU is thus a consequence, not the cause of higher level country's economic development.
Financial support for EU candidates and potential candidates among Post Yugoslav countries is very important. It contributes significantly to real (and also nominal) convergence, which is crucial for enabling further steps in approximation to the EU. Slovenia not included as EU member from 2004.
From the point of view of EU as donor, results in Table 2.10 show that in period 2007-2013 financial support did not substantially improve from the previous EU six-year financial perspective 2000-2006: Instead of one, now they sacrifice two coffees per EU inhabitant per year. More needs to be given in 2014-2020 financial perspective.
Financial support from the EU to Balkans remains insufficient
Table 2.10: IPA support for candidates and potential candidates from the EU, in Million €
COUNTRY	Per % GDP 2010	Popul 2010 Mio	Per Cap. €	All 7-13 Mlo €	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013
BaH	3.88	3844	171	659	62	75	89	105	107	109	112
Croatia	1.55m	4426	225	998	141	146	151	153	156	156	95*
Kosovo	11.8M	2208	289	638	68	185	106	67	69	69	74
Macedonia	6.72	2053	301	618	58	70	82	92	98	101	117
Monteneg.	5.78	619	383	237	31	33	35	34	34	35	35
Serbia	3.24	7307	191	1393	190	191	195	198	202	202	215
Source: EU Enlargement, 2012, IPA Revised perspective, Brussels 2012
Regarding receivers among Post Yugoslav countries, distribution of IPA funds is uneven. With regard to their GDP Kosovo receives the most, while Croatia the least (almost eight times less than Kosovo). With respect to population, each citizen of Montenegro received from 2007-2013 IPA program the most (383 €), while citizen of B&H the least (171 €).
Higher degree of approximation leads to higher exposure to the EU and PIIGS
Following the EBRD Transition Report we define exposure as sum of shares of EU (PIIGS) in country's own export, external debt and FDI inflow. More exposed countries to the crisis contaminated EU and especially to PIIGS are more vulnerable in times for its spreading
over. Exposure of Post-Yugoslav countries to the ailing Euro zone countries and even more ailing members of PIIGS could negatively impact their domestic economies.
38
Despite the fact that Slovenia is already member of the EU for eight years and Croatia becomes member only in July 2013, Croatia is more exposed to the EU than Slovenia. Table 2.11 clearly shows large differences in exposure of individual Post-Yugoslav economies to the Euro zone (moderately ailing economies) and to the PIIGS (heavily ailing economies). Macedonia is the most exposed to PIIGS (Greece). In aggregate exposure to both groups Croatia leads before Slovenia, while B&H is the least exposed.
Table 2.11: Exposure of Post Yugoslav countries to the Euro zone and to PIIGS, 2010-2011 (% of GDP]
		EU				PIIGS				
COUNTRY	GDP 2009	Exp	Ext Debt	FDI	Index	Exp	Ext Debt	FDI	Index	Index Double
BaH	17.0	8	3		11	3	3		6	17
Croatia	63.0	9	31	42	82	4	0	5	9	91
Kosovo	5.4	4								
Macedonia	9.2	18	25		43	8	19	6	33	76
Montenegro	41	1								
Serbia	43.0	8	18		25	3	5		8	33
Slovenia*	48.5	33	22	21	76	9	0	0	9	85
* Eurozone member
Source: EBRD Transition Report 2011
2.2.4. Comparing situation in Post Yugoslav countries in 1990 with situation in 2010
Table 2.12: Comparison of differences among Post Yugoslav countries between 1989/90 and 2009/10 - in GDP, GDP pc, unemployment
COUNTRY	GDP 2009	GDPpc 2010	Ga	GNP Pc, 90 Slo=100	GDP Pc, 10 Slo=100	GSP 90 %Yu	GDP 10, %sum	A % share	Un 90 %	Un 10 %
World	58260	10000	2.70							
BaH	17.0	4409	11.97	33	19	12.4	8.9	-3.5	21	28
Croatia	63.0	13754	0.54	62	60	25.6	331	7.5	9	13
Kosovo	5.4	3059	615	20	13	1.9	2.8	0.9	39	37
Macedonia	9.2	4460	0.61	33	20	5.4	4.8	-0.6	23	33
Montenegro	4.1	6510	2.50	36	28	1.8	21	0.3	22	18
Serbia	43.0	5269	-0.90	55	23	33.3	22.6	-10	17	18
Slovenia	48.5	22851	2.26	100	100	19.6	25.5	5.9	5	8
Benchmarks						100	100	0	19	22
OECD	41214		2.04							
LDC	5454		4.78							
BRICS 5	9473	6866	4.75							
39
Sources: The World Bank, IMF, EBRD, EU, own calculations
If measured in current USD, GDP in 2010 of Post Yugoslavs (190.2 billion USD) is approximately three times larger than in 1990 (around 60 billion USD). Devaluation of USD, "marketization" of these economies and changes in population probable decrease this growth by half. Among Post Yugoslav countries, regarding the size of GDP Slovenia improved its share from 1990 to 2010 together with Croatia, Kosovo and Montenegro, while the other three worsened their share. Regarding unemployment level, situation is in 2010 slightly better than in 1990 only for Kosovo and Montenegro, worse for other five. On aggregate level of unemployment is higher in 2010 than what it was in 1990, but the misery is presently much smaller, as inflation rate does not exceed 5% on average, while in 1990 it was 587%.
Table 2.13: Comparison of GDP growth rates of former Yugoslav Federal units
COUNTRY	Growth 70-89 Ga 3.45 Gaw 3.70	Growth 91-10 Ga 3.28 Gaw 2.59	Growth 05-10 Ga 3.34 Gaw 214	GDP2022	Pop 1990 Mio	Pop 2010 Mio	p
B&H	3.5	11.97	3.55	21.5	4.5	3.8	-0.7
Croatia	31	0.54	1.53	68	4.7	4.4	-0.3
Kosovo	3.6	6.15	4.98	11.7	2.0	2.2	0.2
Macedonia	3.6	0.61	3.53	10.0	21	2,1	0
Montenegro	3.4	2.50	4.53	5.7	0.6	0.6	0
Serbia	3.4	-0.90	2.61	47.8	78	7.3	-0.5
Slovenia	3.6	2.26	2.28	64.8	1.9	21	0.2
OECD		2.04	11	53578			
LDC		4.78	6.6	10297			
World		2.70	2.5				
EU			1.0				
EMU			1.0				
40
Legend: Ga = average GDP growth of PostYugoslav countries, in 1970-2010: 3.35% Gaw = average world GDP growth, in 1970-2010: 3.15%
Surprisingly, the average GDP growth rates for the Post Yugoslav countries are similar for period of 20 years before the collapse of SFR Yugoslavia, 20 years after its collapse and within the later for the period around global financial crisis (2005-2010). The world growth rates, however, decreased continually for these three periods. In comparison to average world GDP growth rates, Post Yugoslavs were growing only slightly faster in last 40 years (3.45% to 3.70%) with some lagging in first twenty years still being in ex-Yugoslavia (3.45% to 3.70%) and some exceeding in period of their independence 1991-2010 (3.28% to 2.59%). During period 2005-2010 of global financial crisis Post Yugoslav countries were growing on average significantly faster than world on average (3.34% to 2.14%).
Intra-group, growth was much more stable in times of ex-Yugoslavia, followed in variability by period 2005-2010 and with huge differences in growth rates in period 1991-2010, due to the effect of war activities and international intervention.
In twenty years from 1990 to 2010 total population on territory of ex-Yugoslavia has declined by 4.7%, from 23.6 to 22.5 Million, with positive population growth experienced only by Kosovo and Slovenia, and with the largest contraction in B&H and Serbia.
3. The future economic growth of Post Yugoslav countries - simulation experiment
3.1 Introduction
In contemplating about the future regional cooperation/integration for Post-Yugoslav countries the following order could be observed:
Vision ^ strategy (system reform) ^ policy (measures)
For Post-Yugoslav countries vision could include the following elements2:
•	intensification of intra-regional cooperation in all fields of social life,
•	overall improvement of economic, social and political development level in these countries,
•	further integration to the EU and other alliances to the West and East of global community.
Economic development consists of economic growth (measured by GDP and GDP per capita growth) and growth of supra-structure (social, demographic, ecologic, political life, equality, education, etc.), which both constitute growth of welfare of people as the ultimate goal of country (society) system and policies. While elements of country's supra-structure are difficult to measure and analyze, and also matter of other sciences, the goal of this study is to predict the economic growth of Post Yugoslav countries up to 2022. The goal is to achieve as high growth and level of development as possible so that by catching up Post Yugoslav countries will narrow the gap in economic development to advanced countries.
41
Question is what kind of strategy and policy should be applied to achieve this catching-up goal. The existed economic system and experienced economic policy measures will only extrapolate the dynamics of past growth rates into the future. But, if they are not enough to catch-up, the system reforms and policy improvements will be needed to accelerate the economic growth.
Economic growth is measured by GDP as output, which is determined by production factors (of growth) as inputs. Many growth factors are listed in theory and literature, all centered around capital, labor, natural resources and technology. Here, the most recent relevant common reference study3 is used for their identification. It lists 11 principal ingredients of sustained high growth for emerging economies. They are: macroeconomic stability, openness, inbound knowledge, export diversification, capital deepening, public investment, employment and education, policy setting, energy consumption, urban density and transportation modes.4
2	These elements of vision are proposed in author's 2007 book "The Balkan Conflict and Its Solutions", Manet, Pf, Lju bljana..
3	UN Commission on Growth and Development under leadership of Nobel Price winner Michael Spence: "The Growth Report: Strategies for Sustained Growth and Inclusive Development", Washington DC, December 2010
4	In addition, for advanced economies the ultimate limiting factors of potential economic growth are population growth and technological progress (Spence, 2012).
Some of these are given by nature, other are acquired by human efforts (created). Some are related to supply (production), other to demand and some deal with infrastructure improvements, which help both supply of GDP and demand for it. In accelerating growth, first, the capacity of already existing factor endowment should be fully utilized (full capacity utilization), and second, endowments should be increased and/or new factors should be created (new capacity creation).
42
3.2. Prediction of economic growth of Post Yugoslav countries until 2022
In empirical part, first, the economic growth of Post Yugoslav countries is predicted by simple extrapolation of growth rates from recent past 20 years using so called "naïve models or castle in the clouds". Prediction, which could be labeled only as the best "questimate" in present uncertain world, shows significant growth of GDP and GDP per capita in the next decade, which may be good per se (in absolute terms), but in comparative sense predictions indicate that in the future the lag of Post Yugoslav countries behind advanced countries (EU) will in fact increase. Second, if such development is not acceptable, system reforms and new policy measures are needed to accelerate economic growth of Post Yugoslav countries. For that purpose 11 factors of economic development are identified from reference study (Spence, 2011) and the present level of their accomplishment (fulfillment, development) for each Post Yugoslav country and region as a whole is evaluated. Third, based on the size of identified lags for each country and each factor, specific system reforms and policy changes are proposed, which are needed for Post Yugoslav countries to narrow the gap to the world frontier of each factor/country and thus accelerate their GDP growth.
3.2.1 Prediction of economic growth of Post Yugoslav countries - by extrapolation
a) Making credible 10 year GDP forecast is almost impossible task. Structural models can not be used as predicted values of explanatory production factors are not known. The naïve models use extrapolation of long-term growth from the last 20 or 6 years for next 10 years.
Here such extrapolation of growth rates and growth coefficients is applied. Obtained forecasts are thus more "guestimates" than credible predictions. Nevertheless, it is better than nothing and good quantitative foundation for further elaboration.
In Table 3.1 in version a) the GDP growth rate between 1991 and 2010 is extrapolated to obtain the predicted GDP in 2022. GDP growth among Post Yugoslav countries will differ in period until 2022, if average growth in period 1991-2010 is simply extrapolated, as indicated by growth coefficients Ka in Table 3.1. The fastest growth is predicted for Kosovo, the slowest for Macedonia (modifications of past GDP average growth rates are made for Bosnia and Herzegovina and Serbia).
Table 3.1: Forecast of GDP Growth in Post Yugoslav countries until 2022, in billion $ - extrapolation of GDP growth rates
COUNTRY	GDP 2009	Growth 91-10 Ga	Ka 2022/2009	GDPa 2022	Gb 05-10	Kb 2022/2009	GDPb 2022
B&H	17.0	11.97	1.264	21.5	3.55	1.574	26.8
Croatia	63.0	0.54	1.073	68	1.53	1.218	76.7
Kosovo	5.4	615	2173	11.7	4.98	1.881	10.2
Macedonia	9.2	0.61	1.082	10.0	3.53	1.570	14.4
Montenegro	41	2.50	1.379	5.7	4.53	1.779	7.3
Serbia	43.0	-0.90	1111	47.8	2.61	1.398	601
Slovenia	48.5	2.26	1.337	64.8	2.28	1.341	65.0
-Benchmark							
OECD	41214	2.04	1.300	53578	11		
LDC	5454	4.78	1.888	10297			
EU	16000				11	1152	18432
EMU					1.0	1138	
World	58260				2.5	1.379	80341
43
Legend: Ga = average GDP growth rate for period 1991-2010; Gb = average GDP growth
Ka = (1 + Ga/100) exp13; Kb = (1 + Gb/100) exp 13
GDPa 2022 = GDP2009 x Ka; GDPb 2022 = GDP 2009 x Kb
Sources: The World Bank Data, EBRD Transition Report 2011, own calculations
However, extrapolating past 20 years average growth rates seems inappropriate and unrealistic, because the war activities and unequal time span in data set cause deformation (for instance almost 12% yearly growth for B&H, or negative growth for Serbia), which could not be expected to remain in future growth. Therefore in b) version the average GDP growth rates of only last six years (2005-2010) are extrapolated until 2022. This period includes both pre-crisis boom and crisis drought. The aggregate GDP for all Post Yugoslav countries will under this scenario increase in next 13 years by 37%, from 190 Billion $ in 2009 to 260 Billion USD in 2022.Taking into account predicted growth of population in the EU by 0.77% per year and extrapolation of past decline in population in Post Yugoslav countries by 0.24% per year the average GDP per capita will increase in EU from 32653 current $ in 2009 to 36864 $ in 2022, while the average for Post Yugoslav countries will increase from 8444 $ to 11841 $. Gap in GDP per capita between the two will absolutely increase by over 800 $, although the share will increase from 26% to 32%. But, it is still not sufficient real convergence for to prepare Post Yugoslav countries for the EU accession. Conclusion is that an active system reforms and "industrial policy" measures are required to accelerate predicted growth and thus more significantly narrow the gap of Post Yugoslav countries to the EU in level of economic development as measured by the GDP per capita.
3.2.2 Identification of development factors and their quantification
Next, the present degree of fulfillment of 11 principal ingredients of sustained high GDP growth is evaluated for each of seven Post Yugoslav countries.
Table 3.2: Fulfillment of principal ingredients for sustained high GDP growth among Post Yugoslav countries, 2012
44
COUNTRIES	BH	CRO	KOS		MON	SER	SLO	No	Capac Utiliz.
FACTORS									
1.Macro-econ. Stability	-	-	-	0	-	-	0	2	
2.Openness	-	0	-	-	-	-	+	3	
3.Inbound knowledge	-	0	-	-	-	-	0	2	
4.Export diversification	0	0	-	-	0	0	0	5	
5.Capital deepening	-	0	-	-	0	-	-	2	
6.Public investment	-	0	-	0	0	-	-	3	
7Employment, education	-	0	-	0	0	0	+	6	
8.Policy setting	-	0	0	0	-	0	0	5	
9.Energy consumption	0	-	-	-	-	0	-	2	
10.Urban density	0	0	0	0	0	0	+	8	
11.Transportation modes	0	+	-	0	0	0	+	8	
Total out of maximum 22	4	10	2	6	6	6	12	46	46/154 30%
Present capacity + 50%	6	15	3	9	9	9	18	69	45%
Present capacity + 66%	6.6	16.6	3.3	9.9	9.9	9.9	19.9	76	50%
Present capacity + 100%	8	20	4	12	12	12	22*	90*	60%
Legend: + = high =2, 0 = average =1, - = low = 0 fulfillment of capacity utilization of factors *only 82% for Slovenia possible
Source: Spence (in Blanchard O. et all, 2012), EBRD Transition Report, 2011; data from the World Bank, EBRD, EU, IMF, own estimates
According to our subjective evaluation in Table 3.2, based in official resources from the EBRD (Transition report), the World Bank (Doing Business), EU (country reports for candidate countries) and specific country statistics, none among Post Yugoslav countries is over half of the world's achieved frontier in capacity utilization of their factor endowments. Slovenia leads with 12/225 degree of capacity utilization, followed by Croatia with 10/22, Macedonia, Montenegro and Serbia with 6/22, while B&H (4/22) and Kosovo (2/22) lag further behind. There is a lot of space for improvement factor utilization to accelerate economic growth.
Based on estimated lags between present value of each growth ingredient and its possible maximum value (2) system changes and policy measures are proposed for each Balkan
5 Maximum 22 is obtained as 11 factors times 2 (maximum achieved utilization of each at the world frontier).
country, such improvements which will enable acceleration of their economic growth. Linear homogeneous production function of first degree is assumed to enable direct transposition of the growth of production factors linearly to the growth of GDP.
a)	For Post Yugoslavs as a group aggregate factor endowments utilization is 46 out of 7 x 22 = 154 which is less than 30%, so that there is a lot of room for improvement, table 3.2.
•	The weakest factors are macroeconomic stability, inbound transfer of knowledge, capital deepening and energy consumption. Better decision making by macroeconomic authorities, increase in FDI inflow (not financial) or improved education, more savings transformed into investment of capital, studying abroad and energy saving programs could improve that.
•	The best achievements by the group are currently related to relative low urban density and transportation modes, and to certain degree to education, export diversification (not volume) and policy setting.
b)	Country-by country overview of Post Yugoslav countries indicates most important potentials for factor improvements. According to Table 3.2:
•	Bosnia and Herzegovina is second least developed (4) with potential growth which exists for all factors; the average level of world factor utilization is achieved by country only in export diversification, energy consumption (low development), urban density and transportation.
•	Croatia is above Post Yugoslav countries average (10) in utilization of development factors, with macroeconomic disequilibrium and energy consumption being the worse, while transportation modes the best developed.
•	Kosovo is with the 2 out of 22 degree of utilization the worse among Post Yugoslav countries so that potential to grow is enormous. Policy setting and urban density are a little better utilized than other factors.
•	Macedonia is slightly below Post Yugoslav average (which is 6.8) with regard to utilization of development factors, similar to Montenegro and Serbia, all with the grade 6. All three lag behind in particularly with regard to openness, inbound knowledge. Macedonia is weak also with capital deepening, export diversification, and energy consumption;
•	Montenegro is weak with macroeconomic stability, policy setting and energy consumption, inbound knowledge and openness.
•	Serbia lags behind mostly with macroeconomic stability and investments (both private and public), but also with openness, and inbound knowledge.
•	Slovenia needs to invest more capital, privately and public, and decrease energy consumption. Better policy setting, inflow of knowledge, export diversification and macro-economic policy could contribute to acceleration of growth.
45
3.2.3 Scenarios for acceleration of economic growth in Post Yugoslav countries
At the moment Post Yugoslav economies as a whole achieve less than 30% utilization of the world frontier in production factor potentials. The predicted average 3.3% yearly GDP growth, based on them, is not sufficient to decrease their lag to advanced economies.
46
Proper economic reforms and changes in economic policies can increase capacity utilization of existed and new production factor closer to world frontiers and thus accelerate economic growth of Post Yugoslav countries in the future. Several alternative scenarios could be applied which differ in intensity of production factor improvements. Three scenarios are envisaged: active system reforms and policy changes could improve factor potential utilization by 50%, 66%% or 100%, that is from 46/154 to 69/154, 77/154 or 92/154. Even with these improvements a lot of space would remain for further improvements, as the highest proposed 100% growth of factor utilization in Post Yugoslav countries as a group will bring facto utilization only to 60% of achieved world frontier.
With them the average predicted GDP growth rate for Post Yugoslav should also increase by half, 2/3, or 100%, that is from ceteris paribus factor utilization situation leading to 3.3% GDP growth, to 4.9%, 5.5% or 6.6% growth rates, if homogeneous production function of first degree is assumed.
Scenario for new forecast is that the average 2005-2010 growth rates will be adopted for 2010-2012 period and after that gradually increased in three years 2013-2015 to new higher rates which will be then adopted for the remaining period 2016-2022. This gives forecast of GDP growth in Table 3.3. for next decade until 2022.
Table 3.3: Accelerated GDP growth rates for Post Yugoslav countries under different scenarios of factor utilization improvements: 50%, 66%, 100%, in Million current $
COUNTRY GDP2009	Gb 05-10	a) Gb+50%	b) Gb+ 66%	c) Gb+100%	a) GDP 2022 K* GDP	b) GDP 2022 K GDP	c) GDP 2022 K GDP	GDP 22 base K GDP
World 58260	2.70							1.3 80341
B&H 17.0	3.55	5.25	5.89	7.10	1.8 30.9	1.9 32.6	21 36.2	1.5 26.8
Croatia 63.0	1.53	2.30	2.54	3.06	1.3 82.2	1.3 83.9	1.4 87.2	1.2 76.7
Kosovo 5.4	4.98	7.47	8.27	9.96	2.3 12.5	2.5 13.4	2.8 15.6	1.8 10.2
Maced. 9.2	3.53	5.30	5.86	7.06	1.8 16.7	1.9 17.7	21 19.3	1.5 14.4
Monten. 4.1	4.53	6.80	7.52	9.06	1.9 79	2.2 9.4	2.6 10.7	1.7 7.3
Serbia 43.0	2.61	3.92	4.33	5.22	1.5 67.4	1.6 69.8	1.7 75.4	1.3 601
Sloven. 48.5	2.28	3.42	3.78	417	1.4 71.8	1.5 74.2	1.6 76.6	1.3 65.0
EU16000								115 18432
47
Legend: Gb = average GDP growth rate for 2005-2010, Kb = (1 + Gb/100) exp 13; GDPb 2022 = GDP 2009 x Kb
* K numbers in table only with one decimal number, in calculation with three. Sources: The World Bank Data, EBRD Transition Report 2011, own calculations
In table 3.3 Gb are average GDP growth rates for 2005-2010 increased by 50%, 66% and 100% respectively, K are coefficients (based on multiplication of growth rates during 2010-2022 period) for multiplication of GDP in 2009 to obtain predicted GDP for 2022. Compared with predicted GDP 2022 under assumption of extrapolation of based growth from 2005-2010 for the whole period until 2022, the improved GDP growth coefficient for the whole period K are adequately higher.
Post Yugoslav countries with higher starting GDP growth (from 2005-2010) will more increase their GDP until 2022 by basic scenario (pure extrapolation) or accelerated scenarios (50%, 66%,100% increase of basic growth rates). The resulting improvement is, for instance, in extreme 100% growth acceleration scenario in comparison to 2009 GDP: more that doubled GDP for B&H Kosovo, Macedonia and Montenegro and still 40% to 70 % increase of GDP for Croatia, Slovenia and Serbia. The share of Post Yugoslav countries GDP in world GDP will increase from 3.1 promile in 2009 to 3.2 promile under basic scenario or 34 promile under fastest growth acceleration scenario. In comparison to the EU GDP the ration of Post Yugoslav countries will increase from 1.18% of EU GDP in 2009 to 1.41% under basic scenario and to 1.74% in scenario of most acceleration. There is acceleration of GDP growth in Post Yugoslav countries, but probable still no sufficient to enable real convergence of these countries to the EU. This shows how difficult and almost unachievable goal is real convergence for Post Yugoslav countries.
In table 3.3 for each country Post Yugoslav country simulations of future GDP grows give different results. For Slovenia, for instance, GDP would increase from 2009 to 2022 by 34% in basic scenario, and by 58% in scenario of largest GDP acceleration.
Literature and sources
Blanchard O. and all ed.: In the Wake of the Crisis, MIT Press and IMF, Cambridge, 2012 The EBRD Transition Report, London, 2011
48
The EU Enlargement Progress Report, Brussels, November 2011 Gospodarska gibanja, EIPF, Ljubjana, different issues
The IMF World Economic Outlook 2011, 2012 and Supplement 2012; Washington DC, October 2011, October 2012 and January 2012
The LINK World Economic Assessment, UN and University of Toronto, Fall 2011 The OECD Statistical data set
Spence M.: The Next Convergence: The Future of Economic Growth in a Multispeed World, 2011, Picador, US, 2012
Štiblar F.: The Balkan Conflict and Its Solutions, Manet, School of Law, University of Ljubljana, Slovenia, 2007
Štiblar F.: The Impact of Global Crisis on Montenegro and the Western Balkans, CBCG, Podgorica, 2009 Štiblar F.: Balkan Economies in Turmoil, TASAM Conference, Istanbul, April 2012 Štiblar F.: Economic Vision 2022for Balkans, mimeograph, August 2012, The World Bank data set, 2011
	mesečna rast	CO o	CO CD	OD CU CD	CO	cp'		CD LTD o	LO OD o	OD CD o		OD CD O	OD ■šT o	CO CD		c^4	0^ o	CO c^4		CU CM	CU CU C^4	LO ■šT C^4		co CD	o C^ C^4			CD	C^ c^4
Skupno	is S 2 le or p	03	o LO 03	O CO	■šT CU OU	O o	LO	o o	OD o	LO CU op	O CD O	CO	LO ci	CO rs	■šT	■šT LO o	CD c^	o C^	CD co C^4	r^	C^4	r^ c^4	CD C^ o	o	CU 0^ O^4	OD 0^6	c^4	LO o cv	r^ c^4
	v o mi	CO ■šT o 03 CU	s CTÜ 03	CU OD r^ OD CU	r^ OD CU	CU OD OD CU	s CD	o OD ■šT CU	CD ■šT LO CU	s LO CU	OD LO LO r^	OD r^ LO CU	CO ■šT LO CU	LO OD CD CU	CD LO r^	■šT OD CD CU	OD o LO CU	CU CD LO CU	CD cu r^ r^	o CO cü	CU CU C^	o CD ■šT CU	CU CD r^ CD	CD o ■šT CU	CU LO ■šT CU	CU OD LO CU	o CD OD	c^ LO cu	CD ■šT cu
	a n čt o> £ 10 P er m	CD	LO 03	CD LTD 0Ü	OD	OD CD LO		CO CO o	CD CU o	OD o		CO CU o	CD CO o	r^		OD	CO C^ CV	OD			LO LTD C^4	C^ o		LO C^ C^4	o C^ C^4	CO		6 C^ C^4	CD ■šT C^4
Širša država	t i s s £ le or p	r-v CD	CO ■šf	r^ LO o	o o	r^ r^ ou	OD LO~	o CU o	■šT o	CD o	o ■šT		5		CD r^ CÜ	■šT OD "D?	CU r^	s CD C^	o c^ ^f	up	CO CO OD	■šT OD	CU c^4	CD CO o	CD CO Lip-	CO CD	6 O^4	CD LID	CD c^4
	CD mi	CU OU CU	CD CU LO CU	CU 5D CU	CU 5D CU	OD ■šT ■šT CU	LO CO LO	OD CU	OD o CU	o o CU	CD ÜD	CO o CU	CD C^	OD	■šT o CD	CD CD	■šT o CU	r^ OD CU	co OD CD	CD o CU	C^	C^	r^ CO LO	LO C^	on	o CD	r^ CD LO	co CD	■šT CD
CÖ iS CO d	a n čt rn m en p er m	03 CD o	r^ CO CD	r^ LTD OD OU	OD LO	CD CD CD		CD op	r^	LO OD CU		■šT Lip	o o CU	CD CD		■šT Lip	CD LTD	CU 0^				■šT C^4		OD CD CD	LO OD cv	6 o cv		C^.	cu 0^6
r CO C CO o v <u	t is S £ <U O p	o 0Ü	CO 03	0Ü ou	OD CD 03	CU CD ap	CO CD LO	o OD 0^4	o o o	OD LTD ■šT	LO o	CO CO K	r^ r^ c^'	CD f'	o CD K	■šT	CD CO LTD	LO CD LO	r^	CU C^4	o CO OD	CD C^ ÜD	o OD op-	CU up	op	c^ O^4	o cu	OD 0^ C^4	OD CD LO
-U CO CD v C	CD mi	03 CD 03	LO o ■šT CD	OD CD OD CO	LO CD	■t CD CD CD	r^ LO LO	CO OD LO	CU CD LO	LO CD LO	LO CD CD	OD LO	o OD LO	LO r^ LO	LO CO CD	CD CO LO	r^ o CD	■šT CD LO	LO r^	OD CU ■šT	o OD ■šT	o CD LO	er,	LO o LO	LO CU LO	OD ■šT LO	OD r^ LO	CD cu LO	o o LO
	a n čt rn m tn p er m	03 I-v o	O o CD	CO r^ OU	■ŠT CD 03	CD		CU LTD O	o o	CD O O		CU CO o	r^ CÜ	CD C^4		CO o	■šT	CO o o		CD r^ C^4	CU LTD C^4	CD c^4		CU 0^ CD	o LID c^4	6 c^4		co CD CD	LO ■šT C^4
Prebivalstvo	t i s le or p	CO N	CO CO	o OD ou	s O	O CO ou	r^ 0^3	OD rs	CD LO LTD	cd cd	r^ CD CÜ	CD o o	cd LO I<		LO 0^ OD	CU C^	LO rs	LO o	CD	o CD ■šT	cd CU ^f	Lip	■šT OD	c^4	cd o	co LID CD	OD ■šT C^4	LO o	o
	CD mi	LO o CU r^	OD ■šT CU OD	CU LO CO CO	CO r^ LO OD	LO r^ cd o CU	OD cd ■šT	CD r^ cd	■šT LO r^	CD O CO	CU ■šT CU LO	LO CO r^	CU o CO	o CO CO	r^ cd ■šT LO	CU lo CO	C^ cd	c^ r^	LO OD OD LO	CU LO LO	CD LO	CD OD r^	cu CD ■šT	cd CO cd	LO OD r^	co cd	o cu cu LO	OD cd r^	■šT CO r^
	O t e	r^ o o CU	CO O O CU	OD o o CU	o CD CU	CD CU	\ CD CU	■šT	lo	cd			CO	CD		o	'	cu	>	\ CU CD CU	CU	od		■šT	lo	6			CO
49
50
Izvozne cene EU27**	medleta stopnja	up	cd cu	■št c0 o	7 cu lid	ltd ■št ■šf	■št cd co'	ltd ■sr-	od o od	03 cd-	■št co	od o cu	7 r^ od	od od od	■št c^ od	cu cu lid	cn co ■sf	cn c^ lid	7 o lid	co ci^ od	co c^ lid	od od ^f	od ■št ■sr-	7 cu ■šf	cu cu lid	cd lid lid	lid	od cd lid	7 cu cid	- lid	cn co lid
	J2 cd d in	cjg ■št o	o co o	o r^ o	í-v cu	K	K	cu K	r^ cd	r^ cd	cd cd"	cu K	od	c^	r^	on	od od	c^ o" cu	cn	c^	od cu	od c^- cu	cu c^-cu	c^ c^-cu	co cu cu	cu od cu	-7 c^- cu	-od cu	lid lid cu	-7 cu	cd ■šf cu
Izvozne cene Slovenija**	a n ja t jn -2 a. "a o et E m	cu	■št cd	cu co	m r-v cu	7 lid cid	■št ■št K	co o	od co cd'	7 cd ■št	cn lid K	lid cu co-	od o od	o c^ cd~	co c^ lid	cd o lid		co cu 7-	lid cu co-	■št lid	od od lid	■št ^f	" od lid	■št &	c^-	lid cd lid	lid od od	7 cu ■šf	- od ■šf	cn od "-	" c^ od
	J2 cd ■a in	i-v ni o	od cd o	co r< o	co o	cd K	lid lid	■št od	r^ K	cd lid	od K	co'	od K	od c^-	cu od	00"	c^ c^-cu	cd cn	co cn	■št c^-cu	■št c^	c^ c^-cu	cd c^	cf o cu	c^	cu cu	c^	cu od cu	c^- cu	-cri	-- c^
* z* ov 7 B ^ E	t a le jan "a cd o t ms	r-v cd	■št lid	cd cd	co cd cu cu	7 ■št od	co cd ■šf cu	cd ■sr-	7 od cu cu	od cu	cu cu cu	lid co od	o co od	7 od c^-	co r^ od	cu ■št	oj	o co o"	lid o	■št cu ■sf	o o"	od co 7-	co lid c^2	od ■št od	■št cd o"	7	cd cu cu	- od lid	cn r^ od		7
	v E	55 cu r^ co cu	o cd en co o co	03 co en o 03 o	■št o m co co co	o co co o od ltd	■št cd üd cd od	cu ■št co oj	co co cd o od	üd cd ■št cu	og rv 7 od	cd lid og cu	o co ■št cu cu	cu 03 lid od	03 cu cu co co od	■št cu cd od	cn cu o r^ co	■št ■št cd lid od	7 cn cu ■št o ■št	■št cu o ■št cu	od 7 cu od od	" " cd	cd cn co ■št ■št	7 c^ od	■št co cn ■št ■št	cn od cd ■št	" cu ■št od cu ■št	7 cu o cn ■št	lid cd od cn co	■št lid cd r^ od	cd ■št o cd cu ■št
Izvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn ® a. "a o et E m	co ni	o cd 0g	7 o cu cu	cd o	7 co od	■št ■št cu cu	co op oj	7 ■št cu	lid cd lid	od ■ŠT cd"	rv lid	od 03	■ŠT od cd~	■št	ci^ 03	lid cn o"	od r^ c^-	co lid 7-	od r^ od	co ■ŠT ■sf	cd ■št ci^-	cn r^ 7-	cu lid cn	lid c^-	cd r^ co-	od c^-	" cu	cd 00	7 c^-	lid
	E	o S cd	7 o S	co r^ r^ m	03 m co cd	ltd ltd cu 7	od od cd	cu 03 ltd	co o cd	cd lid cd	cd lid co	o od cd	lid r^ lid	cu r^ cd	cd co	■št cu cd	o lid cd	cd	o cn co	co o lid	cd cd lid	cd co cd	" cd	03 ■št cd	lid co cd	co rv	7 ■št o cu	o r^	od ■št cd	7 lid cd	" cd cu
Izvoz Slovenije*	a n >u -u <d m en p cd m	m co o	co cd o	cd co cu	03 o cd	cu cu od		od ■št o"	7 ■št	7 o o"		03 cu	co CM	7 r^ c^-		O o cu-	o od o"	7 o"		od	cd cd "-	cn o		co od "-	■št c^ cd	cn r^ o"		7 r^ c^-	cd op	od ■ŠT	
	t i s £ £ <d o p	r-v lid	■ŠT	m c0 oj	cu o ■št	o oj-	S od	7 ■št lid	od ■št cd	lid co K	co o od	o lid cd"	7 od lid	o lid c^-	c^o	co o 7-	cu cn	cd cu lid	lid cu 7-	co cu od	■ŠT	"	7 c^-	od	■št	" cp	■ŠT	" o ■šf	- od od	od	- lid "-
	E	7 co co en	■št cu r^ en	cd o o cd	5d cu co	co ltd ■št O cu	üd 03 ■ŠT	cd r^ cd	cd co	co 03 r^	03 co cu lid	■št 03 cd	od 03 ■št	£ co	o lid	lid lid r^	o ■št co	cu lid lid	7 ■št 5d	cn cd lid	cd	cn co co	cn cn o lid	co od	lid cn	c^ co	■št lid od lid	cu cd r^	od ■št lid	lid co r^	" cn o lid
	o t e	r^ o o cu	co o o cu	03 o o cu	o cd cu	o cu	\ cd cu	■št	lid	cd		7	co	03		o		cu		cd cu	cu	od		■št	lid	cd		7	-	cn	
cd C cd * O * cd r-v C CU N -n g ¡jü ZD	medletna stopnja	cd O	rv co	co m o	m cd oj	o C0 o	■ŠT C0 K	co ■ŠT cu	cu 03~	K	lo cn	co cd lío	o co 7'	o 03 7'	cd rv ci^'	o 03 o	o ■št c^'	cn cd 03	cn rv c^'	o o 7'	■št lío 03	a^'	co co 7'	co cd	lo r^ cd	cu lío	co o cd	7 cí^ lío	co lío 7'	03 oí	7 03 7'
	J2 cd d in	rv	op ctü	03 oj o	co oj cu	cu K co	■št lío co	lo K co	■št lío co	cu K co	'7 cd' co	cd co	'7 K co	lo cd co	0^ cd co	03 c^' co	c^ oí co	03	c^ c^' co	cn oj ■št	co lío ■št	cd ■št	co lío ■št	c^ lío ■št	lí3	03 ■sf	c^	oj ■št	oí ■št	cd oí ■št	0^ cd
Uvozne cene Slovenija**	a n ja t jn ® a. ■a o et E m	03 oj	c0 clj	cd cn rv	m cd oj	co co 03	■št cd ■št	co cu 03	co c0 cd	co lo'	co rv cd'	lo 03 lío		cu lo 7'	cn c^ lío	co co lío	■št lío 03	cu lío	cn ■št a^'	7 ■št	lo c^ lío	co oj	lo co ■št	cu cí^ c^'	co 03	o c^ a^'	o	7 lío	co cu 7'	cd c^ cd	cd
	J2 cd ■a in	cu o cu	o c0 cu	co rv	o oj cu	'7 03 co	■št K co	cn K co	lo cd~ co	co K co	r^' co	lío K co	lí^ oí co	o	■št c^' co		co	lío oí co	lío o ■št	c^' ■št	lío lío ■št	c^' ■št	■št oj ■št	lío	lí3 c^' ■št	03 cd ■št	oj ■št	'7	cd oí	cí^ c^'	c^ r^' ■št
* n * lu	a n ja t jn ® a. ■a o et E m	cu ni	cu co	o rv cu cu	o rv oj cu	o ■št	03 ■št cu	cd rv cd~	o cd cd	cd cu cu	cu lí3	cu c^ lío	cn ■št	cu cn lío	cd	lo lo oí	cd lío oj	cn o	lo c^ ^f	cn cd	7 c^'	7	7'	cd	co co oj	o cí^ a^'	■št lío	■št c^ lío	7 oí	co r^ lío	a^'
	E	cu cu cu ■št	cd 7 cu o m m	co 03 c0 en	7 ■št cn cu co ■št	o lo 03 cd	lo cu ■št c0	■t cd o co co	c0 c0 cd c0 ■št	7 55 rv co	cn ou cn	CU co co co co	7 lo cu o ■št	co co cu ■št	co cu rv o cu ■št	o co ■št co ■št	cu o o lo ■št	o co ■št co	cu co rv cu cu ■št	cn cu lo co ■št	co cd lo ■št	co co co ■št lo	o co o cn ■št ■št	cu co cd ■št ■št	cu ■št 03 ■št	7 co lo cd ■št	o cd co o ■št ■št	■št lo lo cd ■št	7 lo lo cu lo	co 7 cu o lo	cn co co cn ■št ■št
Uvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn ® a. ■a o et E m	■št	rv cn	m cd co cu	■št 03 03	cd o oj	co cu 03	c0 o cd cu	cn cd oj	lo cu cd'	CU c^ lío	o ■št c^'	cn 03 oj cu	c^ lío	co	cn cí^ 03	co 03 o	cd 03 lo	co	lo	lo o o	7 lío cu	cd cu cu	o lo K	cn cí^ c^'	lo o o	cd co o	cn	lo o	7 o	o 03
	E	o o m o CD	o o ■št cu 7	7 cu m m	cu cn cu 7	O lo cu c0	■ŠT cd O cu	cn o 7	■št c0 cd	co lo cd	l(3 O CU	cd	cu cd cd	cu co 7	lo co o cu	o r^	7	03 cu cd	o o cu	cn	03 lo cd	co co 7	o c^	cd lo cd	cn co cd	■št cu 7	cn cd o cu	co co cd	co cd cd	lí3 cd	7 ■št cn
Uvoz Slovenije*	a n >u -u <d tn en p cd m	7 co o	m o o	7 rv oj cu	■št ■št rv	o ■št ■št		cd ■št o	lo	cd ■št id		CU 03 0^'	lo cu o	cu c^'		lo c^'	co o o	cd ■šT c^'		co rv c^'	cu	o o		cd 03 c^'	cu cn cp	co rv c^'		co cu	co cd o	■šT ■šT c^'	
	t i s s £ <d o p	o cci	m cd cíd	■šT cn lo cu	cn ou cci	cd lo cu	cu cu	o cd oj	cn o ■šT	co o	0^ c^'	■ŠT ■ŠT lío	co 03 K	cu ■šT	co cu cu	co c^ oj	lo lío lío	7 ■št	cu lío ^f	cu oí	7 03 cu	cp	co cu oj	5Í	7 cd	c^ c^'	o cn id	o rv	lío	lí3 c^'	cu rv c^'
	E	cd co cu cu	c0 ■št cd cu cu	co 7 rv cd	■št o lo cn	■št lo cn ou	cu co co lo	cn cd rv	7 cd cn	lo cu co	lo lo	7 CU rv	o rv cd	co co o cu	o co ■št lo	^ co	lo rv cn	cu co rv	co cd lo	■št	cn lo rv	co o o cu	7 o lo lo	lo cn rv	lo rv co	cu ■št co	lo lo	co o co	cd cn cd	co rv rv	cu co cu lo
	o t e	rv o o cu	c0 o o cu	en o o cu	o o cu	O cu	\ O cu	■št	lo	cd		7	co	cn		o		cu		cu o cu	cu	co		■št	lo	cd		7	co	cn	
51
52
Anketna stopnja brezposelnosti	Slovenija	OG ■šT	■ŠT ■ŠT	o cci	cu iv	cn o QD	m oo"	O OD	rv K	LiD K	rv K	C0 K	C0 K	0 01	c^ r^.	o^.	rv oi	c^ oi	0D	co 0D	0D	OD 0D	CD 0D	OD OD	c^ oi		cu oi	c^ oi		c^ oi	c^ oi
	m Z) E	■šT [v	cu iv	o OG	LiD OG	CD CD OG	C0 eri	■šT eri	OD eri	OD OD	OD eri	■ŠT eri	LiD eri	rv eri	LiD eri	OD OD			o o	.7 O	.7 C^.	.7 c^.	.7 o	LiD O	^^ c^.	■šT C^.	^^ c^'	LiD O	LiD c^'	.7 o	CD o
	7 cu z E	r<	o iv	OG oj	CD OG	■šT CD OG	cn eri	■šT OD	■ŠT eri	OD OD	■šT eri	OD eri	■šT eri	CD eri	■šT t^.	eri	c^ o	o	c^ C^.	c^.	.7 C^.	c^.	o	■ŠT c^.	.. c^.	.. C^.	OD o	.. C^.	OD c^'	c^'	OD c^'
Trgovina na drobno EU27	a n ja t jn -2 a. ■a o et E m	LiD oi	co	o C0	CVi	O CO	oo_	CD oj	cp"	O	■ŠT	CD o"	C0 o	C0 o	r^ o	■šT	c^.	op	op	cn	o	c^ OD	c^ C^.		cu OD	c^.	c^.	j;	r^.	r^.	Lip
	ks CD ■a in	co 7 iv o	CD o	CD 7 iv o	■ŠT CO O	m 00	cn CD ou o	cn ou	o ■ŠT eri o	co C0 o"	LTD o"	'.7 oj	CD cn oi o	'.. t^. o	co .. c^.	cu .. LiD	oj	.. C^. ■šT	co OD cu	cn LiD o	CD c^ t^. cn	LiD cu	7 .. LiD o	op	c^ c^.	CD .. OD	cn cu	■šT CD	CD cu	7 ■šT oj	CD .. ■šT
Gradbena aktivnost EU27	a n ja t jn ® a. ■a o et E m	rv oi	ri	CD oi	■šT	7 o o	co	■ŠT CD	o ou	LiD ap	00	o OD	CD	op	c^ ou		op	c^.	.7 CD	c^.	p	c^	LiD U?	.. u?	CD	Lip-	.. Li^.	up	OD	.7 u^.	U^.
	s k e TD _C	7 cvi	co co co o	m co oj en	m CO oj co	cn C0 OG co	co r^ oj co	LiD ■šT oj cn	co o CD cn	CD eri cn	cu CD~ cn	cn CD cn	cu OD .	co o o c^	co ■šT OD cn	CD ■ŠT c^. O	LtD eri cn	■šT c^. c^	o c^ r^. cn	CD c^ LiD 7	co cu 7	co co oi .	OD t^. 7	.. 0D .	. t^. .	CD c^ ■šf cn	r^ C^. cn	CD eri .	oi 7	LiD cn	7 OD K .
Predelovalna dejavnost EU27	a n ja t jn ® a. ■a o et E m	cn co	■ŠT	ou Lii	co iv	o co ■šT	m	CD CD"	OD cd"	cu oj	OD LiD	■ŠT"	C0 LiD	c^ OD	■šT	C^ CTJ	LiD	c^ C^.	LiD	c^.	c^.	.. CD		C^ c^.	c^.	Li^ c^.	CD cv	00	o	.7 CV	cn
	ks CD ■a c	■šT o co	m o co o	03 OG	co cn cn	■šT oj o	o Lip CD	cn LiD ou o	cn cd LiD o	LiD LiD K o	cu LiD O	cn .7 ■šT o	o O cn	LiD eri o	cu op CD	CU OD OD O	■šT ■šT 0D o	■šT c^ LiD cn	7 .7 o	cn cn ■šT cn	co CD CD cn	0D o	o o o	cn LiD t^. cn	. c^ C^. o	OD ■šf o	cn ^^ c^. c^	LiD c^. C^	cd OD .	LiD .7 LiD C^	. c^ OD cn
Industrijska produkcija EU27	a n ja t jn -2 a. ■a o et E <°	co co	ou ou	OU CD	LiD CD	o ■šT oj	OD cd	cn ■šT	OD ■šT	o ou	rv oj	LiD oj	cd ■ŠT	cu	OD OD	OD O			c^ c^.			■šT	Lip	^^ c^.	c^.	c^.	OD C^.		cn CD	.7 C^.	
	ks CD in	op	co □G o	CO OG	CO CO IV cn	m o	CD LiD CD	o O o	cu ou o	cn OD OD o	7 .. CD	cu op CD	cu C0 K .	■šT c^	CD cn K cn	LiD .7 c^. C^	CD CD o	LiD cd cn	cu c^ oj o	LiD CD LiD cn	cn o K cn	7 C^. o	^ eri cn	co CD K cn	. rv t^. cn	■šT ..	LiD LiD t^. cn	OD t^. cn	r^ C^. .	7. CD	c^ LiD cn
Leto		iv o o cu	co o o CU	cn o o cu	o o cu	o cu	\ CD cu	■šT	LiD	cd		7	.	cn		O	'	cu		CD .	.	co		■šT	LiD	cd		7	.	cn	
Poslovni optimizem EU27	Slovenija	cd	co cu	-16.44	o ■št cu	cu cd cu	,4 od	■št □d		■št cd'	od K		p	■št up'	up	c^	cn K	cp	co	c^-	c^ co	-" c^-	ud ai	cd cn	-7	-7	-"	od cn		cd up	ud m	u^ up
	7 cu z E	i-v co	en o o	co ud cci cu	co ud	co od cu	od	cd ■šf	cn cu	up	cn cu	cu cu	■št cu	cd up'	■št op		ud c^-	u^ cd	c^.	ud a?	u^-	u^-	ud up	cd u^-	co m	c^ c^'	m	c^-	-8	-.	-.	cd u^-
Trgovina na drobno pričakovanja EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	cu	cn cd	4 m op	cu cn	ud co -6,	ud ■št	cd f'		od o"	cp'	cn co	od ■št	cn od	-" ■št	-" ci^-	cd 00	co'	-'	-4 cd'	-7	c^-	-7 cd	c^ up'	-'	cp	u^-	c^	-8 cp'	c^ c^-	c^-	c^-
	a a S o .u os	■št	co ud co	cu co	cu o 6.	4 cd o	cu ■št	od	cd od	■št cu	r^ cd'	o f'	cu K	up	co up'	r^		-" cu	r^	-4 00	co	00	ud cn	c^ cd	c^ c^-	j;	cn o"	co co	c^	cd co	c^ a5	up
Naročila, gradbeništvo EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	co ■šT	7	cn o oj cu	co o cu	cu ■šT	cu od	cd od	cu K		cu cd'	cu od	co cu	op	cd ■ŠT	od o"	ud ■šT	c^-	ud cu	ud	r^ c^-	0^	c^	c^ cd		ud c^-	cu	od c^-	u^ c^-	r^ c^-	-4 op	-8
	iš cd P I 1	7 o	■šT cu	co co ud -4	m cu co -4	od o" -4	od cd' -4	co o -4	■šT K op	cu 00 op	co 00 op	-7 od op	-4 K op	-7 K op	od cd' op	-7 od op	c^ op	-" cd '4	-. c^-c^	cd '4	c^ c^-'4	od c^	up	-' c^	up	-7 '4	-" '4	u^ K op	-" o" '4	-4	-8 c^-c^	-. ud '4
Naročila, predelovalna dejavnost EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	cd cd ud	7 ■št co	cn ■št op	m cd oj cu	o r^ cu	o o" co	co ■šf cu	o cd'	-7 K	ud od		o cd'	■št	cu cd'	od cp'	op	cd o"	f'	cd cn	co	c^-	-" o"	-4 cd	u^-	-4 K	u^ ud	c^ ■šf	-8 ■št	-"	cd cd	ud
	aa n jn os	cd en cu	ud ud	o o co ud	6 co ■št cu	co	co	ud up'	l<	ud up'	o cd	c0	cu o"	-7 ■št'	-"	ud	o ni	cu cu c^	-. c^-	-4 c^	od	cd c^-	-' cn	-. od	c^ cd c^	-. cu c^	-7 c^	-4 c^-cu	-. c^	-8 ud c^	cd '8	u^ cu c^
Poslovna klima EU13	a ab S E te e =a E ee E k. s	■šT cu o	7 up	7 cu	cu cn cu	cd o'	op	od o"	cd o"	ud o"	r^ o"	cu cp'	cd cp'	co cp'	ud cp'	j;	op	cd	cp			rs				0^8	0^8		cp			
	a ja tš ro o 4J os	en cu	co co cp	m m cu	m ■št o	o cd o"	up	op	o	cn o"	j;	■št o"	o'	cp'	o'	c^ cp'		c^ c^-	cd c^-	c^ cp'	c^ cp'	cd c^-	c^ c^-	ud cp'	co cp'	c^ cp'	c^-	cp	cu	cp	cp	
	o t e	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	o cd cu	cd cu	\ cd cu	4	ud	cd		7	co	cn		"	'	cu	>	^^ cu '" cu	cu	co		4	ud	cd		7	8	.		"
53
54
		CD	CD _Q																															
	E	C -U CD	E CD	CO	cn	CD	o	1	CD		Li3	o	c^	03	[v	03			■šT				CU	CO	c^	4'	47	Li^	44	44	0^	45	0^	c^
	CD N	TD CD	E CD		uj	oj	ou cu	cp	co'		OU	o	ou		ou	03	op	cu	ci^4			ci^4	cn	o'	O^4	Lij	oj	oj		CU	C^4	oj	c^4	co
	E -U	E	£_ to																															
																																		
	C																																	
	>		CD c																															
	o CD	CD C		CD	03	cn	cn	CO	iv	CO	r^	1	CO	C^		r^		r^	c^	44	4'	Li3	c^	o	4	c^	O		03	43	47	03		
	O □_	CD O	CD -U	j:		ou ou	cp	cp~	uj	03	Lij		■šT	o^4			c^4		cu	C^4		c^4		Lij	CO	Li^4	CO	■ŠT	C^4	Lij	oj		oj	O^4
		O	tO																															
			CD																															
		CD	_Q E CD																															
	O	-U CD		CO	.4	Li3	CO	CO	CO	iv		03		C^	Lij C^			cu	43	0^			44			43	03		CO		^	^		Li3
	o ^	ID CD	E CD	■šT	o	O op	■šT cu	v	ou	03	oj	c^4		■šT			O^4	oj	oj	Li^4	oj	CU c^		c^4		Lij		c^4	Lij		O^4		c^4	c^4
	J- "čz ^ CD	E	£_																															
	CD >		to																															
	r o																																	
																																		
	CD CD																																	
	C >0																																	
	o k	CD C	CD	CD	Ln	o	cn	iv	'4	cu	c^	o	c^	C^	C^	Li3	ou	4'	4'		Li3			4'	c^	Li3	47	43	CO	44	0^	0^		45
		CD	CD	o	o		■ŠT	■šT	oj	ou	Lij	CD~	03	oj	c^4	c^4		■šT	c^4	IV	c^4	Li^4	oj 4	r^4	03	r^4	r^4	o^4	oj	■šT	7	cn	o'	
		O O	-U to	■šT	3	°	cu	cu		cu	3	cu	cu	CU		CU	cu	3	4		3					3	3	CU	3	CU		cu	cu	CU
'čž CD																																		
>																																		
O																																		
cn		CD C -U CD	CD																															
> E	o iS >to 'c CD		E CD	■šT	Ln	cu		iv	cn	CD	'3	Li3		44			c^	■šT		4'	CO	4'		c^	cn	03	^^	CD	cn	C^		c^	cu	
CD N		ID CD	E CD	Oj	oj	LO Lip		oj	oj		oj	C^4	oj		Lij	ou		■šf			[V	c^4	Lij		oj		c^4	[V	oj	o^4	■šT	oj	Lij	c^4
E	_Q ■a	E	£_ to																															
	CD																																	
																																		
'čž	CT																																	
>	SO	J2																																
o CD O	>0		■>o	O	Ln CD	iv	CO	'3	cn	'3	Li3	Li3	44	44	Li3	c^	4'	43	CD		C^			44	cn	Li3	44	cn	Li3	45	47	43	co	C^
	o	CD	o c_	oj		^	oj	oj		oj	r^4	r^4	C^4	O'	03	-	o'	C1U	cu		oj		cn		o'		Lij	oj	Lij	oj	oj	r^4	■šT	c^4
C	CD z	cz	CD C			op	op	Lip	IV	op	Li^	Li^	LI3	Li3	44	Li^	Li3	Li^	Li^	Li^	Li^	03	Li^	op	op		Li^		Li^	f		f		Li3
CD																																		
'c																																		
																																		
CD > o	CD _c	cd	cd _Q																															
cd		C -U CD ID CD	E CD	CO	CD	.4	1	o	cn	o	C^	44		OU						O	CO	03	C^	c^	03		4'	44	C^	43	45	45		^^
>o n	CD > O		E CD	oj	IV cu	ou f	N 3	[v	oj cu	CD	0^4	ou			c^4	o^4	c^4		c^4	en	cn	o^4	o^4	oj c^		0^	c^4 CU	oj CU	■ŠT C^	C^	03		cn	O C^
to >0	CD "CD "O O > fo	E	£_ Ci U1																															
o £_																																		
cd	CO ^																																	
Z	= TD >o o	CD C CD	co 'c CD	CO	.3 oj	iv	CD ■šT	m Lij	Li3 CD	■ŠT	CO [v	43	C^ Li^4	43	C^ c^4		c^ [v	4' ci^4	44 cd'	c^ r^4	44 oj		C^ CD'	oj	43 03	0^ 03	0^ r^4	47 oj	c^4	0^ Lij	47 r^4	Lij	43 o^4	O^4
	co	o	■u	CO		CD	CU			cu						ou			cu	c^	c^	CU	CU	43	C^	C^	c^	c^	0^		c?	up		03
	z	O	cn																															
		cd	co JD																															
	cd E	C -U CD ID CD	E CD E CD	CO	cu	Ln Lij CU	03 ou	O CU	03 Lij	CO	CD	-	O Lij	O	O	-	03 c^4	c?	c^	cu	03 CU	Li^	Li^	03	03 Li3~	CU		CU	~147	-	cu	Li3	47 cu	CO
	cd	E	£_ Ci																															
	to		cd																															
	co																																	
	■a o		CO 'c CD ■U																															
	to o CD	cd C CD O		13.4	cu ou	.3 ou ou	CO CO	iv	03 op~	C?	c^	up	03 03				03 Li^4	o	cu	■ŠT	4' c^4	CU		CU	■147	Li3	CO	IV	1540	IV	co	cn	184'	3 c^
		O	cd																															
																																		
				iv	CO	en	o		\													4'												
		1 R		o	o	o													4															
		tn		o	o	o	CD	o	O									'	4	CU														'
		L	j	cu	cu	cu	cu	cu	cu	4	Li3	CD		IV	CO	en	=					CU	CU	3	—	4	Li3	CD	-	7	CO	cn		
CO ■a o	mesečna Rast	CD OD O	0.00	■šT CD cp	CD o cp	cn o o		rv cu -0'	Lil cu 0'	cu ■ŠT		cn Lil	Lil cn 0'	co ■šT 0'		cu c^ 0'	cn Lil	rv 0'		Lil	rv c^ c^'	co 0'		cü 0'	CD 0^ 0'	c^'		cn 01 c^'	CD c^'	cn Lil 0'	■
C "ČD co o	t - cn S £ <u o p		cn o	m rv	01 o	CD ■ŠT	01 CD	rv Lii	cu 01	■ŠT CÜ	CO 01	■ŠT ■ŠT		c^'	Lil	■šT	01	C^	C^	Lil 01		Lil Lil	0^	Lil	c^ ai	c^ oi cu	c^'	'0 oi cu	01 Lil'	cn CÜ	
co O	ks CD ■a c	OU ni	CU CID	m rv o	co rv o	on co	'0 Lil cn	co 01 co	co CÜ co	Lil K rv	■šT 01	o' co	c^ ■šf co	■šT co	'0 01 co	c^ c^' cn	c^ c^' 0.	Lil 0.	Lil ai cn	C^' 0	00 0	rv r^' cn	cn c\j 0	01 co' co	o c^	'0 c^' cn	01 c^	Lil 01 cn	r^' en	CD Lii en	c^ r^' cn
co čl -U CO	a n čt a> £ co p er m	m CD o	CO o o	rv	■šT co 0.	Lil ■šT cp		■šT CD -0'	0 co 0'	cu cu -0'		cv	CD	cn		Lil ■šT c^'	Ltl -0'	rv c^ 0'		CO CD		CD		cu	■šT C^ 0'	rv Lil -0'		rv -0'	rv c^'	rv	■
■a c co C co > o	t ■ — cn 5 £ (D O p	m rv	rv	rv rv	CD rv	rv 0Ü	Lil on	CD 01	Lil Lil	O ■ŠT	■ŠT ■šT	rv	cv	c^ CÜ	01 o	r^ c^'	c^'	01 a5	c^'	c^'	01 01	CD cv	■šT c^'	■šT 01	CD		C^ c^'	c^'	c^ c^'	up	c^'
■a CD £_	ks CD ■a	■ŠT cvi co	cu o co	o	01 ni	Lii o	CD ■šT o	Lil o' O	rv 01	■ŠT ■ŠT	Lil on o	0' CD	'0 03 co	01 Lil	CD	Lil CD O	c^'	01 01 cn	r^ 01 0.	C^ 01 cn	Lil ai cn	Lil	Li^ ■šT 0.	Lil 01 0.	'0 01 0	00 0	r^ c^' 0	^^ oi 0	c^ o cn	c^ r^' 0.	r^ c^' 0
	a n čt CD W co P er m	cn CD o	cu od cp	cn cu cp	0 o	01 rv o		cu cu	cu cn	cu o 0'		cn o cü	0 ■št	■št 01 Lil		Lil r^ 01	C^'	cu 01 CÜ		co rv -0'	rv Lil	0 C^		cu ■št c^'	0 tn	CD o	■	Lil CD 0'	rv c^ c^'	Lil co CÜ	■
Rudarstvo	t - cn s £ <u o p	CD oi	"P	od	0Ü	rv K	cu	01	■št cü cu	CD o'	cu	Lil oo		rv	01 cp	o CD	Lil cv	01 c^'	c^	Lil	Lil	c^	'0 O	Lil	c^ o	Lil up	rv	cu Li^'	o CÜ	up	c^'
	ks CD d C	OU on	co rv	rv oi	Lil rv cu	rv DD	cu cü o	cn CD	■ŠT 01 o	0' 0U	C0 01	'0 Lil cu	cn 01	c^ c^' 01	'0 r^' cu	Lil Lil 01	c^' ■šT	c^ c^'	01 01	CD cn	c^ c^' co	Lil C^	r^' ai	r^ K 0	01	co CÜ	c^'	Lil 00	01 c^' cu	Lil K cu	c^' cu
	a n čt cd w co P er m	CD m o	CD o o	■šT up	co rv 0.	■šT C^'		CD Lil -0'	0 rv 0'	Lil 01 -0'			0	rv c^ -0'		rv	Lil 01 -0'	cn o		0	co ■šT	Lil 0'		cn	o o	Lil 01 -0'	■	0 01 -0'	01 o 0'	cn 01	
Skupno	t - cn 5 £ <D O p	OU CD	rv	rv CD		CD CÜ	O on	rv 01	CD ■ŠT	rv 01	O ■šT			c^'	C^ c^'	c^'	c^'	m	01	01	01	c^ c^'	en c^'	cu 01	01	C^ cv	c^'		■šT	c^	c^ c^'
	s k CD TD C	CD od	□i cu	CD rv o	01 Lil	■šT ■šT O	■šT ■ŠT O	C0 on cn	cn o	p	01 K O	c^ on cn	cn co	c^ 01	r^ c^' 0.	c^' o	01	Lil cn	0.	ai cn	Gl CD	Lil ■šT	Lil o	r^ CÜ 0	c^ r^' 0.	01 01 0	CD C^	'0 ■ŠT 0	'0 oi cn	r^' 0	c^' o
	O t e	rv o o cu	co o 0 cu	cn o 0 cu	o o cu	CD CU	\ CD cu	■šT	Lil	CD		rv	co	cn		0	.	cu		^^ cu .0 cu	cu	01		■šT	Lil	CD		rv	co	cn	
55
56
Skupaj nočitve	mesečna rast	cu cd o	o	lo o ou cp	co cp			co cd cü	■št cd	cd ■št		co cu ""	cd ""	lo cm		lo cd"	co c^ -""	" ■št		" cu -""	co"	co ■št ""		4	■št 03 -""	4 ■št ""		co c^ ""	4 ""		
	t is S £ <d o p	cjd od	j:	o oü	lo	co ltd		cd co"	cu	cd cd"	cd cid		o K	co cd"	cd cd	03	c^	c^"	03	c^ c^"	03 c^"	c^"	cd"	c^ cd	cd K	03	cm	03	lo c^"		
	o o o v	cü cu od	cu lo co co	co o co co	cu r^ r^ co	o ■št cu cd	o cd cd	cd co cd	■št co cd	cd	■št co cü	co co co	cu cd lo	4 cd co	4 ■št co co	4 co cd	cd ■št ■št	■št	lo lo lo	r^ lo	lo	co lo lo	4 cd	co co cd	■št co cd	co cd co	" c^ 4	cd o ■št	4 co cd		
Nočitve tujih gostov	a n čt (d S tn P er m	s o	co o o	cu ■št cp	co o o			r^ r^ ou	lo o ou	cu lo 03		cd cd	cd cd	cd co"		co ""	"	4 c^"		4 -""	■št c^"	cd cd -""	■	r^ cd 4"	co cu ""	r^		co c^ 4"	od		
	t i s 5 £ (d o p	■št 03	oll	o r-v	r-v cd	od	lo cid	cu K	o lo	cd cu	03	r^ cd"	"" cd"	cu	"4 cd"	lo lo"	c^ li3	li3	lo ltd	c^"	lo	cd	c^ cü	■št c^"			lo"	od	03 cid		
	o o o v	r^ cd co ■št	cd o co ■št	cd cu lo ■št	co cu cd ■št	co r^ co lo	co od	o cd co	od co	" cd lo	cd co	cu lo co	■št cd	4 cd lo	co cu ■št 4	lo r^ co	cd c^	4	03 co	r^ co co	cd cÜ	4	" co co	■št cd co	lo co ■št	cd co lo	r^ cd co	co cu cd	co r^ o		
> o t s o	a n čt m m en p er m	cd ■št o	cd co o	cu cd	lo co cd			cd co"	co cd"	■št o		co cd	lo cm	r^ cd"		■št -""	cd co"	co cd -""		4 cd ""	" -""			■št	■št	co -""		lo co	" 03		
g ih či a e o ■a e eitv či o z	t i s 5 £ <u o p	cd ■št	■št ■sf	co ■sf	0u	lo cd	cd"	co cd"	o od-	■št co	■št cd"	r^ op		03 k	co cd"	03 c^"	od	03 co	cd"	03 cp	03	c^"	lo cd	03		03 c^"		c^			
	o o cd v	■št cd co co	co ■št lo co	r^ r^ co	co ■št co co	r^ cd co co	cd ■št co	cd r^ cu	od lo cu	55 co	co co co	cd co lo	co r^ lo	" o co	■št	lo	co co	■št co	■št cu	" ■št 4	lo cu co	r^ 4	4 ■št co	cd co 4	cd ■št 4	lo lo co	co ■št co	co co ■št	■št lo lo		
Gradbeništvo	a n čt m tn en p er m	o co o	cd co o	cu cd o	o			o co ou	co o	" cd cd		co ou	lo	4 03 cd"		cd c^"	cu	co cu -""	■	lo -""	lo -""	cd c^"		■št	lo ""	S		cd c^ -""	co c^"	" co -4"	
	t i s S 2 o> o p	cd o	r-v cd	o op	o cü	cd co	lo 00	co cid	rs	cd od	""	lo K	0^4		lo cü	03 m	c^"	ltd c^"	cd"	ü^"	lo	lo a?	lo	c^	03	c^"	K	c^"	lo cd	■št	"" c^"
	r u >o o is ti	co co co cd co	oö lo co ■št	cd cu cd	cd cd cd co	lo cd r^ co	co lo co cd	co cd lo cu	■št cd cu	cu cd co cu	" lo cu co	cd co r^ cu	cd cd cd 4	cd cd cd 4	cü co	4 cu cd 4	lo cd co 4	■št lo ■št 4	cd	lo co co	cd r^ o 4	" co ■št 4	co cd	■št 4	co r^ cd	" co lo	r^ cd cd	" rv 4	■št co cd	4 lo ■št 4	cd ■št co
	o t e	r^ o o cu	co o o cu	cd o o cu	o cd cu	5 cu	\ cd cu	■št	lo	cd			co	cd		"	4	4		\ cu "" 4	4	co		■št	lo	cd			co	cd	
Luški	mesečna rast	O ou o	m ■ŠT o	o iv	CD CD o	0Ü		CD CD OD	■šT OD CD	LiD ■ŠT OD		CD o	co [v cn	co op		CD cü	LiD u^ IV	cu ■šT LiD		co r^ c^-	IV cn cv	cn o cü		LiD ■šT c^'	CD OD	cn cu LiD		IV op	c^'	IV LiD OD	
	t is S £ le or	LCD cvi	m ■šT	co OD	ou OD	o ■ŠT	o UD	cp CTÜ		co CD	CD eri	OD cü	o cd" IV	■ŠT OD	op OD	OD	c^ I-c c^	[v LiD cu	C^'	OD LiD	u^ c^'		o OD	OD c^'	LiD I-c	c^' cu	OD eri	c^'	c^ eri c^	[v OD cu	I-v
	č ° i— (n ^ ti	CD ■ŠT CO m	■šT m m cd	CD LTD CO CO	OD LiD ■ŠT	CD cu CD	LiD CD IV co	co co ■šT	LiD CD ■šT	o cu cu	co cu	■šT co cu	cn ■šT CD	s	CD o	o u^		IV LiD ■šT	co o cu ■šT	■šT	IV cn	cn cu	IV CD o ■šT	o cn co	Pi LiD	LiD	o LiD ■šT	cn cn ■šT	co CD	o LtD	IV IV
Pomorski	a 1 » CD £ e r m	CO cp	CU co	o LCD O	cp	o o"		CD op	LiD cu co	cu	'	co iv cü	LiD LiD	o co OD		IV c^ OD	cu OD c^'	o c^ c^'		co LiD c^'	LiD	cn c^'		. co	cn [v op	cn c^ c^'		cn c^'	cn cd cd	cu cn o	
	i t ni s -U CD er lo	ou Lip	■šT iv	LiD LCD	cd o	CO cü	■šT	CO c\J	CO ■šT	CO OD	iv OD	cn LiD	cn CD	[v IV	[V	IV		[v OD		u^ t^'	r^ c^' cu	r^ o	CD OD	LiD	LiD up	c^ c^'	p	Li^ cv	c^'	c^	OD Li^'
	E ° £ E	iv CD m cd ■šT	m rv ■šT m	iv o iv 5D	o cu co IV LiD	CD co cn iv LiD	IV ■šT OD	co IV co ■šT	co IV cn ■šT	■šT co co ■šT	■št co cu ■št	■št LiD cu LiD	CD o ■št LiD	CD LiD CD ■št	CD co LiD	cu co cn ■št	o co LtD	CD cu cu LiD	co co cu LiD	■št cn LtD	o cn CD ■št	cu cn co ■št	IV cu ■št	co ■št ■št	cu LiD cd ■šT	cn co cn ■šT	co IV o ■šT	co cu LtD	LiD co LiD ■šT	LtD co ■šT	cn o LiD ■šT
Cestni	a n čt cd cd (d P er m	iv en o	o LCD	co [v cp				cvi	IV op	cd Lip		cn co o	o CD o"	o ■ŠT o		cn cu c^'	co OD CD	■šT c^'		LiD LiD c^'	co u^ c^'	■šT u^ c^'			co CD	cu					
	t is S £ a 5	■šT co	■šT OD	OU Op			cu co	Lip	Lip	Lip	Lip	LiD OD	CD OD	CD OD	CD OD	op	I-v	r-N	I-v	c^ cd	c^ CD	c^ c^'	o cd	OD Li^'	OD Li^'	OD Li^'	OD Li^'				
	E t	■šT co iv co	CU CD CU CD	cu CD iv ■šT			o co cn co	■šT CD ■šT	CD ■šT ■šT	co IV ■šT	co co co ■šT	IV IV co	CD	OD co	s co co	cu cn ■šT	o IV ■šT	cu	co o cu ■šT	■šT o co	cn co	IV LtD	IV c^ ■šT	IV co co	cn CD co	LiD cn co	LtD				
Letalski	a n čt cd w (d p er m	cd cd o	cn ■ŠT	cd	cn o	cn cd		cu CD cd	rv cd	LiD ■šT		cu cp"	m	cn cu o"		co r^ c^'	cn co p?	cu c^		u^	■šT c^-	. u^ c^'		■šT LiD OD	OD c^'	cu LiD cd			co op	LiD [v cd	
	t i s S £ le or Ü	iv co	CO co	LiD	LiD 0Ü	cu o"	o UD	LiD [v cu	CO cd	op	cn cd	cu cd	CO up	o o"	LiD cv	f"	c^ c^'	r^ c^' c^		c^ OD c^	co LiD	Lip	co cd	up	OD o	c^	[v o	c^ OD	LiD LiD	r^	LiD
	^ o ^ F Pm	m cd	cn ■šT co	■šT cn	■šT cu cu	cn OU	co OU	co co	cu o	IV cu	co OD	LiD IV	o CD	CD co	■šT	CD	co CD	■šT LiD	co c^	LiD LiD	CD LiD	CD CD	IV IV	co co	cu cn	cn o	■šT co cu		co	cu	cn co co
	o t e L	iv o o cu	co o o cu	cn o o cu	o CD cu	CD cu	\ CD cu	■šT	LiD	CD		IV	co	cn		o		cu	>	\ cu CD cu	cu	co		■šT	LiD	.		IV	co	cn	
57
58
'co Ci	letni porast	CD o	CD	cn	cu cd	o	0.0	CD o'	cu CD'	O	CD CD'	CD CD'	cd	CD O	CD c^-	CD cp	CD CD	CD CD	o	C^ C^-	j;		CD	up		up		op	
UD	o vno alsotv > g kt bi ae r p	m CD o □G	■šT co co m cu cn	co ■šT cu ■šT cn	■šT cu m ■šT ■šT cn	co ■šT m m co cn	co m CD ■šT co cn	co cn cn m co cn	r^ r^ cu r^ CD cn	CU ud O r^ CD cn	■šT co CD cn	co cd cd r^ CD cn	□D cu cd CD cn	■šT cu OD cn	CD CD o o CD cn	0 ■šT ud DD cn	cu cu CD ud CD cn	co co ■šT ■šT CD cn	ud cd o o CD cn	CD CD ud r^ CU cn	■ŠT ud O r^ cu cn	co ud CD ud cu cn	CD O cd CU cn	ud CD r^ CD CU cn	co cu CD c^ cn	cu ■šT ■šT od	c^ ■šT ■šT cn	co ud r^ CD c^	
Iskalci zaposlitve	t i s £ £ le or p	CD CD	cn cci	■ŠT	r< co	■šT CD	.0 cd	CD ud	cn ud	cu ud	CD cu	■šT cd'	cn	CD cn	o od	CD od	o od	c^ r-C	ud c^-	c^-	ud cd	r^ c^-	cu c^-	rs	■šT	c^-	cn cd	up	c^ c^-
	lo cd t >c0	cd co co m co	CD co co rv	CD cu co CD	co m co CD co	■šT o m o o	cu cn CD o	cu co 55	co 0 CD ud	co ■šT cn CD	□5 ud	■št CD cd co cd	od o r^ 0	cu cd ud r^ 0	cd cn cn CD 0	cn ■št o r^ 0	ud 0 cn o	cn cd o	■št ud cu	ud cd cn ud	CD CD o ud	cn ud co o	■šT co o cn	CD cn CD '.	' CD cd ud '.	cd cn co cd '.	o cd	■šT ud	cd co co o
Samozaposlene osebe	t i s £ £ le or p	r-v cvi	ud cd	o ■šT	m ud	cu CTU	o cu	up	cu	co cu	cn cd	■ŠT	CO ■ŠT'	ud cd	■šT cu		ud o'	cd o'	j;	ep	co o'	cu o'	cd cd	ep		cd	cd	p	
	iki ici S 2 CD O a. . E	en 55 55	co o co co m	cu ■šT ■šT m m	r^ o m co m	■šT cu CO cn m	co m cu □5	■šT cn CD 0 CD	ud ■šT cn 0 CD	0 cu □5	ud ■šT ud cd	cd CD r^ cd	■šT cu r^ cd	CD r^ CD cd	■šT ud cu cd	CD co O cd	■šT cd cd	ud CD cu cd	ud CD cd	CD ■šT	' ■šT ■ŠT	r^ ud CD	55	CD ud cn cd	.' ' cd	cd ■šT cd	■šT ■šT cu cd	ud cn CD cd	
	t is S £ le or p	I-v	ud	■ŠT cd	o CD	m cn	0 n	CD cd	'0 o'	cp	r^ K	■št CD	CD ca-	CD cd		0^ u^-	CD lo		oi	oi	c^	oi	o	co	c^	c^ u^-	c^		
Zaposlene osebe	n o .c ma s ° s s ri o p	r^ cu m CD CD	co co cn cn CD	o o co cu r^	r^ co cn r^ CD	55 ■šT 55	co co cu r^ m	■šT co CD CD ud	cu ud ud cd ud	ud CD cn cd ud	cd cu cd r^ ud	ud 0 cu co ud	ca cn co ud	cu r^ co r^ ud	CD ■šT ud r^ ud	0 ■ŠT ■šT ud	OD cd CD r^ ud	cd o ud	cu co ■ŠT ud ud	■šT ud ■šT ■šT ud	' ud	■šT co ■šT ud	ud CD ud ud	cu cu ■šT ud ud	cu CD CD ud ud	rv cn ■šT ud	ud cn cd ■šT ud	cu ■šT ud	
	t i s le or p	ep	cd	cd	m cu	o	o cu	CD CV	CD cu	■ŠT cv	CD cu	cu	cu	c^ cv	c^ c^-	c^-	o cv	cn	co cd	0^ cd	c^-	cd cd	CO cd	CD	p				
	E -s £ O cd cd n TD *C oa n OT > ¡5	o cd O m CD	CD CD cn CD	■šT CD m r^ Fš	m co ■šT cn cn CD	co co r^ m co CD	cu OD Fš CD	cn 0 r^ o r^ CD	od CU Fv cd	cu cd O cu cd	cu co co cu r^ cd	cn co cu s cd	0 0 ■šT S cd	cd ■šT cd	^f 55 o r^ cd	ud CD cu cu r^ cd	CD cu r^ cu r^ cd	ud ■šT cn CD	' cd ud r^ cd cd	ud cn 55 cd cd	cu cn o cd cd cd	cd C^ r^ cd cd	' ' r^ cd cd	cu r^ cd cd	cu cu r^ cd cd cd	' cd cu cd cd	r^ co o cd cd	■št co ■št o cd cd	
	o t e	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	o o cu	cd cu	\ cd cu	CU	CD	■št	ud	cd		co	cn	o	.	cu	\ cu .' cu	cu	cd	■št	ud	cd		co	cn	'
Goriva	letni porast	■ŠT cd	ud od	cu o	o ■št	8.84	■št od	cd ud	ud K	K	cn cd"	ud od	cd co"	cn cd"	c^ co"	co cd"	ud od	ud od	od co"	o	0^ r^2	c^ co"	o^2	0^ r^2	cd o"	2"	2" o"	24 c^2
	s k cd ■a in	o cvi	■št cd cvi cu	od	cd ■št od od	cn o ud 4	od co ■št 4	r^ cd od 4	4 co ud 4	cd cu ud 4	cu cd ■št" 4	cd 24 k 4	od cn k 4	2 cu od 42	cn 28 k 4	od 00 ud	cu od ud ud	" co ud	co cd ■št ud	cd c^ o" cd	cd c^ ud	" 22 ■šT ud	od 24 r^2 ud	cn 2" ud	4 op a^	4 a^ ud cd	cu a^ c^2 cd	ud 22 c^2 cd
Storitve	t i s s 2 le or p	co ■ŠT	od ltd	■ŠT ou od	co	od o cd	■ŠT cd	■ŠT o	ud cd	up	cu o"	cm	c\j	co o"	p		c^2	cm	op	■šT			p	c^2		CD	p	op
	s k cd ■a in	m ■šT OD o	cd c1j ■šf	cd cn n	■ŠT od od	r^ od od	od od	ud cn o" cu	cd op cu	■št o" cu	od cd o" cu	od	od od	ud od	cn c^ c^2	od 2" c^2 cu	co cu c^2 cu	cu a cu	4 c^2 cu	" 24 c^2 cu	2 ud c^2 cu	2 c^ o" cu	2 c^2 cu	4 op c^	cn ud cu cu	4 24 c^2 cu	cn c^ c^2 cu	up c^
Blago	t i s S £ le or p	ou cd	ltd	r^ od o	O cd ou	cu od	od od	op	cu	cd cu	cu	co od	cd od	co cu	od	ud c^2	c^ c^2	od	c^2	r^ od	od	od	od	cd od	od ■šT	■šT	c^	c^ od
	ks cd ■a in	en ou ud o	od cvi	ltd co cd	od i-v od	cn cu r^	od ■št od	o ■št ud	r^ cd ud	8 K	8 o cd"	" od	4 24 od	cu a^ od	ud 2" od	od a^ r^2	ud ud od	ud 24 c^2 cu	" co co"	4 24 c^2 cu	c^ c^2 cu	cd up cu	" c^2 cu	cd ud od	cn ud c^2 cu	" 22 c^2 cu	" c^ c^2 cu	cd 22 od cu
Osnovna inflacija	a n čt cd 10 to <p er E	r^ od o	r^ od cd	ltd o o	cu o cd	cu o		cd o	ud o o"	4 cu o"	■	4 cu "2	cu "2	" c^ "2	■	cu o	cn c^ "2	ud c^ "2	'	2 c^ "2	cu c^ "2	o		r^ o	cu c^ "2	ud c^ "2	'	ud CM
	t is s £ <d ¡5 p	ud cd	ud	o od	ltd cd	cn r^ cd	■šT O"	ud o"	od o"	up	o"	op	o c\J	ci^2	op	op	op	op		op		up	CD	up	ci^2	CD	ci^2	
	ks cd ■a in	r^ o ud o	cn o	O ■ŠT cvi	co ud cvi	.4 od	cd cd od	o o od	cd od	" ■št"	cu ■št od	cu 22 ■št	8 o ud	od 24 ■št	4 22	c^ od	od c^ od	4 24	od cd od	cn ud ud	cd c^ cd"	0^ ud	cu ud	cu ■šT	2 c^	cd c^ ud	cu c^ ud	" ci^2
Življenjske potrebščine	a n čt cd w to p er E	od ■ŠT cd	co c1j cd	cd o cd	o	cn o	'	od o cp"	o o"	" cu o"	■	"2	od od "2	od c^2		" od "2	c^ "2	ud a		ud cu "2	cd o	cd c^"		4 c^2	cu c^ "2	cd ■šT "2	■	2 "2
	t i s le or p	cd cd	ltd	cu r-v cd	o co	co	r-v	cd o"	cd o	cu	op	cu	c\j	c^ cu	ud cu	od cu	cd cu	od cu	ud c^2	c^2	c^2	od c^2	ud c\J	c^2	c^ c^2	od od	c^ c^2	c^2
	s k cd in	cn od cd O	od od cvi	cu od	o ou ud	cn cu r^	cd o od	ud cd cd"	cd cd CD	rv K	K	4 ud od	ud co co"	ud	ud od	4 ud r^2	" c^ od	2 od c^2	2 od co"	cu 22 c^2 cu	ud ■št c^	cn cd o" cu	ud cn c^2 cu	2 24 c^2	od o" cu	" up c^	ud 24 o" cu	ud c^
	o t e	r^ o o cu	co O O cu	cn o o cu	o cd cu	cd cu	\ cd cu		8	cn		"	2	cu		2" cu	cu	od		4	ud	cd		2	"	cn		"
59
60
Energija	letna rast	m co	m ■št 03	cd co 03	o ■št on	co co	■št en 03	co c0 03	cd hd 0ü	en 0u cvi	en co	co en on	üd od	co ■št cd	ltd ltd hd	cu ltd rv	rv rv	rv ■št od	8.64	6.85	6.83	4 hd 8.	cu hd od	rv c^ c^	cu co r^	c^ 8.	o co	3 c^	14.03	6 od c^
	ks cd d in	o o o o	hd ■št 03 o	o 0ü	■št cd 0ü cu	co r<	cd ■št 03 co	en hd ■št	cu 0ü ■št	o 0d ■št	co cd ■št ■št	o cd ud ■št	cd co hd ■št	■št cd od ■št	rv cd od ■št	■št co ltd ■št	cd cu hd ■št	cd ■št ■št	co en rv 4	rv c^ od 4	co co hd	cu .3 hd 5	o 8 rv 5	6 cu c^ 6	6 cu r^ 5	8 ■šf 5	cn .8 ■št 5	4 3. cd	4 .6 hd 6	5 r^ oü 6
Osnovna inflacija	t s a r cd n t le	cd	hd hd	rv ■št 03	en cn ■št	co co	cd o	en iv o	■št cd cd	co o cd	ltd ltd cd	ltd cu cd	co cd cd	o ■št cd	rv ■št cd	rv cu cd	cu od	cn	hd co	6 od	O	8 co	od	cn r^	6 cd	5 ■šT	cu hd	O &	3 tn	3 rv
	s k cd ■a in	o o o o	hd hd cd	rv o hd o	cu co o	o ■šT ctü	co hd 0ü	rv ■ŠT 03	co	■št	cd en cvi	cd ltd od	cd ■št	ltd ■št	o cd od	cd co	o ■št	cu ■št	8 c^ hd	co .4 ■št	8 r^ oü	3 c^ od	4 .4	cn .5 hd	6 c^	hd	cu ■št	rv en ■št	6 en hd	0
Storitve	t s a r cd n t le	cd ou co	cu hd 03	rv c0 ■št	hd ou hd	co c1u 03	cd	o o o	co ■št o	cu ■št	cu cu o	cn od cd	co od cd	üd cd	■št ■št o	ltd hd cd	rv aD.	co c^	oü	8 r^ c^		o oü	co	o	o c^	4 cd	3 r^ c^	o c^	3	5 r^
	ks cd d in	o o o o	cu hd 03 o	cd hd 03 o	cd 0u ■št	cd en rv	co co 03	rv co on	o 03	cu r<	cu iv od	cu co od	co od 00	cu rv od	ltd en cd cu	cd & cu	rv ■št cd cu	od	od od	5 c^	3 c^ c^ cu	8 c^ c^ cu	cu c^ cu	8 .4 c^ cu	rv .5 c^ cu	rv od cd cu	4 8. c^	8 .5 oü cu	4 .4 oü cu	15. cü
Blago	t s a r cd n t le	rv o cvi	cd o 0ü	en co	cd cd hd	o ■št o	o cd 0ü	co co	cd iv 03	co c0 0d	cu iv od	co cu od	cd co od	rv cd oü	o co	co cd ctü	cd hd oü	rv od	8 hd od	8 rv oü	cu hd oü	6 oü	o od	o rv 3.	5 c^ 3.	6 c^ 3.	o cd 3.	5 cu 4.	8 4.	c^ 3.
	s k cd d in	o o o o	cd o 0ü o	od hd o	c0 ou	lo co o	co rv 03	en cu rv	s ■št	ltd ou ud	co c0 UJ	rv cd od	rv cu 00	■št en rv	o ■št hd	rv cd ltd	co r<	o c^	4 .4 od	cu .6 od	3 6 r^	5 .5 od	5 .4 cd cu	4 .4 oü cu	c^ oü cu	6 .5 c^	6 .5 cn	cn .5 c^ cu	8 r^ oü cu	6 r^ od cu
Skupni indeks	t s a r cd n t le	rv ■št 0ü	■št hd 0ü	cd i-v 03	co hd hd	cd c0 cd	en o 0ü	en o 0ü	co co 0ü	co cd 0ü	co od 0ü	o o oü	co ■št oü	cd ltd	cd o	0 01	cd c^ oü	cn oü	rv r^ oü	o cvi	5 c^ oü	oü	4 oü	c^ oü	5 od oü	8 co ctü	oü	■št od	0 3.	8 od
	ks cd d in	o o o o	■št hd 0ü o	en co cd o	c0 0u 0ü	lo c1u 03	cu cd hd	co o 03	co co hd	cu en ud	ltd rv	rv od co	ltd od od	co ltd od	od rv	cu cd rv	co od co	hd c^ od	4 .4 od	4 .8 od	cn .4 od	8 c^	8 .3 c^ cu	cu c^ c^	6 oü cu	o ■št c^	8 .3 c^ cu	8 od c^	r^ oü cu	4 c^ od cu
	o t e	m o o cu	cd o o cu	rv o o cu	c0 o o cu	en o o cu	o o cu	cd cu	\ cd cu	cu	co	■št	ltd	cd	rv	co	cn	o		cu	cu cd cu	cu \	3 \	4 \	5 \	6 \	rv \	8 \	cn \	0
Energija	letna rast	o	cd	cd 0ü	cd	i-v	cu	op	co en	co o od	■št cd od	lid ■št 0ü	o	■št en o	cu c0	r-v	0ü	■št ■št 0ü	co cu 0ü	co cd cd	od c^ cd	■št lid od	■št li^ 0^	■št	cu od r^	o cd	od cd	co co	od od	cu r^
	ks cd d in	o o o	co o	lid o	cd 0ü cu	0u 0ü	od o cu	■št ■št od	■št 0u od cu	■št od o od	cu cd od od	cd lid lid od	cd cd ■šf od	co en od od	lid od	cd c0 ■št od	■št cd cd od	cd co cd od	lid od	■št cd od		co r^ 0ü	od o lid ■št	o cd cd	lid lid ■št ■št	lid 0ü ■št	od r^ od ■št	cu ■št	o r^ co ■št	cd r^
Osnovna inflacija	t s a r cd n t le	up	lip	o 0ü	lid 0ü	■št	cd o	r-v	cd	■št	co ■št	cd	cd r-n	op	lid lid	r^ lip	r^ op	o o 0ü	cd op	cd op	cd c^	r^ op	o o cvi	od en	o en	lid c^	cu en	cd r^	cd	co cd
	s k cd ■a in	o o o	cip o	cd od o	cd o	cd o	cd od o	lid o	cd od co o	rv od o	o o	o cd o	co cd cd	o c0 cd	o cd o	r^ od o	cu 0u	lid lid	od lip	■št op	lid cu c^	lid 0^ c^	r^ c^ c1j	Č 0ü	r^ 0ü	■št 0ü	cu	0ü	o od	cu od
Storitve	t s a r cd n t le	co oü	o ctü	lid 0ü	lid 0ü	o 0ü	op	op	o lid	od op	■št ad.	■št cd 0ü	cu co	cd en	cd en	lid en	■št op	od c0	cd c0	od op	cd c^	cu co	s	cu r^	co	P!	■št op	co ■št 0ü	c^ 0ü	co op
	ks cd d c	o o o	o ctü o	lid ■št o	cu o	■št od o	c0 o	c0 0ü	■št op	op	■št 0ü	■št lid 0ü	■št ■št cvi	■št c0 0ü	od od	co o ■št	cu cu od	od od	r^ 0ü	■št od	cu od	lid en od	cd c^ ■šf	co ■št	cu	co	lid		■št li^	o li^
Blago	t s a r cd n t le	0ü	od ctü	op	o ■št	cd cp	cd	■št od	od en 0ü	cu o od	cu ■št od	o ■št od	co od od	od ou od	■št en 0ü	cd en 0ü	od r^ od	cd c0 od	r^ od	od od od	co	r^ od od	od od od	r^	cd 0^ 0ü	cd r^ 0ü	od 0^ 0ü		■št c^ od	cd en 0ü
	s k cd d in	o o o	co ctü cd	ou ■št o	ou od o	od o	od o	co 0ü	■št en od o	od cd	cu i-v 0ü	5d od	o cd od	o od od	lid ■št	cu cd	co cd od	■št	cd r^	od ■št	■št od	od c^	■št cid		cd	cd		cd li^	r^ od	od co
Skupni indeks	t s a r cd n t le	ou oü	c1j ctü	cvi	■št od	o	lip	r-v 0ü	cu od 0ü	od ■št 0ü	co cd 0ü	■št c0 0ü	od r-n ctü	cu r-v 0ü	■št lid 0ü	cu lid 0ü	cd en 0ü	od cd od	od c^ od	lid r^ 0ü	■št 0ü	od r^ 0ü	cd cd cvi	r^ lid 0ü	od ■št 0ü	cd od 0ü	cu 0ü	■št cd 0ü	cu 0ü	cd ■št 0ü
	ks cd d in	o o o	c1j ctü o	■št ■št o	c0 o	od o	c0 od o	c0 0ü	o lid o	cd en cd	■št 0ü	o od	od	o od	0ü	cu cd 0ü	co ■št od	r^ c0 od	co en od	lid od ■št	cu od	cd en od	■št lid	c^	lid 0^ lid	cd r^ lid	■št li^	cd lid lid	■št ■št UJ	
	o t e	m o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	c0 o o cu	od o o cu	o cd cu	cd cu	\ cd cu	cu	od	■št	lid	cd		c0	cd	o		cu	oi cd cu	cu	od	■št	lid	cd		co	en	o
61
62
CD C >CJ	mesečna rast	03 CO o	03 CO o	UD cp	co o o	03 CD		rv o8	o	UD cu '8		cu o ''8	rv o ''8	co o '8		03 o '8	rv c^ '8	■šT o '8	■	UD O '8	' CU '8	CD c^ '8	■	■šT C^ '8	UD	CO o	
_Q CD £_ -U o CD CO^	t is £ £ le or p	CU co	CD UD	■šT cp	o	UD GÜ		rv cu	0D cu	CD CU	UD cu'	o cu'	OD CU	UD CU	OD CU	CO CU		co o'		CD O'	p	C^ o'	C^ c^8	C^.	op		
.CD >N	s k CD ■a in	CD I-v ■ŠT o	rv CD o	UD CU o	CD op	cu ■šf	co ■ŠT ■šT	CD CU ■ŠT'	rv cu ■šT	CD CD ■šT	' ■ŠT ■ŠT	' 8' ■šT	rv ■šT ■ŠT	rv en ■ŠT'	CO UD ■šT	' CU UD	' ■šT	UD UD ■ŠT	UD co ■ŠT	03 ■ŠT	' UD UD	UD co UD	' UD	' UD	co rv UD	rv c^	' CO UD
Repromaterial	a n čt a> £ 10 P er m	m CD o	cu co o	rv cp	UD CU o	03 cu CD		■šT CU o'	co o8	' o cp'		UD o ''8	CO cp'	' o ''8		' cp'	' c^8	O ''8		' cp'	UD O '8	o o		rv	' C^ '8	' C^ '8	
	t i s s £ le or p	CD rv	CO UD	p	CD cvi	O CU UD	CD UD	CD ■ŠT'	OD UD	03 ■šT	O UD	cu ■šT	rv co'	o co'	CD OD	o CU	c^ C^8	OD c^8	c^8	UD o'	CU	r^ c^8	c^8	c^8	o'	c^8	c^8
	ks cd ■a in	m UD	co 03 n	co CD CD	rv o o CU	o C0 CID CU	CD CD CD CU	rv rv CD CU	co K cu	03 CD CU	■št en CD cu	' co CD	CD	03 8' CD'	' ■ŠT '	' 8' '	UD en UD	' CD	03 CD	' ■ŠT K	co '	' '	r^ '	' r< '	' co r< '	■šT '	' rv '
	a n čt CD w co p er m	o o	o UD o	co ■ŠT cp	co o cp	UD CD CD		cp'	cu cp'	CO O ''8	■	rv	' o ''8	co '8		CO o '8	' OD '8	' '8		' CU '8	UD o	' c^ ''8	■	''	CD c^8	'	■
Oprema	t is s £ <d ^ p	CD o	CD OD	ap	■št cp	03 UD CD		UD o	UD o'	■št o'	UD o'	03 o'	CD o'	op	CD o'	rv o'	c^8			CU		op			CD o'		c^8
	ks cd ■a in	03 o CD	cu rv ■ŠT o	CD en cvi o	co UD cvi o	03 OD O	CD o OD o	co cu OD o	03 OD co' o	CO CU co' o	' 8' co'	UD CD co'	OD OD o	co UD co'	UD OD	CO 8' co'	■šT OD ''	■šT ■šT ''	03 co co'	CD ■ŠT '	rv '	rv 8' '	rv '	rv 8' ''	CD 8' ■šT '	CO 8' ■šT ''	■šT 8' '
	a n čt CD w CO P er m	CO UD o	co co o	CD o	rv o	■šT CU CD		rv cu o'	cü '8	■ŠT O		' o ''8	' cp'	co o ''8		UD cp'	co c^8	rv c^ ''8		■ŠT C^ ''8	rv		■	UD CU '8	03 CU '8	C^ '8	
Skupaj	t i s s £ le or p	UD UD	CD UD	■ŠT cp	o cvi	C0 rv OD	■šT	rv 0D	co co'	CD co'	rv OD	co'	03 cu'	CD CU	CD CU	op	rv c^8	c^8	j;	rv c^8	op	co o'	c^8	03 o'	co o'	03 c^8	C^ C^8
	s k cd U in	o o OD o	co o ■št	co UD co	o en UD	CO CU CD CU	CD UD o' CU	co UD o' cu	cu co o' cu	' co o' cu	' rv o' cu	co CD o'	rv ■ŠT o'	' UD o'	UD UD o	03 ■šT o'	03 8' '	co c^8 '	CD UD o'	UD op ''	UD op ''	UD CO ''	CO ''	CD CD ''	03 rv ''	■ŠT ''	CD rv ''
	o t e	rv o o CU	co o o cu	03 o o cu	o CD cu	o CU	\ CD CU	rv	co	03		'		'	>	\ cu '' '	'	'		■šT	UD	CD		rv	CO	03	
BTO plača za plačano uro	mesečna rast	■šT Lil CD	CD Lil O	cn LH CD	CD CD	cu O CD		LO CD~	Lil o	■šT CO o'		-	01 o	co O	■	cn CD	CD	Lil 01 o		cu c^'	01 c^'	CD o	■	rv 01 o	co c^ c^'	Ltl o		2 CD O	2 c^'
	t is S £ le or p	Í-V LÍÍ	Lil CO	OD ■šT	LiD oi	OD 0Ü	oi	rv ■ŠT	CD o			cn ■ŠT	CO o	Lil	C^'	Lil Lil	■šT		01 c^'				Li^ C^'	Lil		■šT c^'	c^'	C^ ci	u^ c^'
		m m rv	cn co	CO LH CO	rv co oi	co 0 01	o on	Lil on	OD oi	01 cn oi	o 0 01	cu	CD CD 00	CD CO 01	co co 00	cn oi	01 c^'	cu oi	Lil 01 oi	01 C^ oi	2 01 c^'	CD o cri	■šT oi	cn c^ c^'	■šT oi	■šT	CD o cn	01 co 00	u^ oi
Število plačanih ur	a n čt <u S tn P er m	cu o o	o CD	CVI	O CD		■	■								■						■		■	■		■		■
	t is S £ le or p	o	o CD	CU	01 CD	rv o	cu o	Lil typ	0 01	O o'	cu o	Lil oi	LID oi	o o	C^ c^'	C^ c^'	o o	C^ a?	c^'	C^ oi	c^ oi	C^	c^'	C^ c^'	Lil oi	Lil ci	C^ c^'	oi	C^ c^'
	lo > CD t >c0	o rv	o rv	CO CD	co CD	rv CD	CD CD	•t CD	o rv	o rv	co CD	•t CD	CD rv	o rv	o rv	■šT CD	o rv	u^	Lil CD	cn CD	01 CD	cn CD	rv CD	■šT CD	CD rv	■šT CD	co CD	o rv	CD rv
Skupaj neto	a n čt cd 10 co <p er m	■šT CD o	co CD CD	CU CD	01 01 CD	o CD		o	co CD o	Lil cu o'		01 o o	o cu o	o o	■	co CD	o o	o cu c^'		CD cu c^'	CO 01 o	Lil o o	■	■šT C^ C^'	0 01 o	Lil C^ C^'		rv c^'	01 C^ c^'
	t is 5 £ <U O p	en N	co rv	■šT 01	OD oi	ou 0Ü	■šT oi	r-v	CO CU	cu	cu	Lil	LID cu	Lil	01	UD	Gl	C^'	01	c^ cu	cn	co c^'	r^'	C^'		rv c^'	u^ c^'	cu c^'	01 o
		rv ■ŠT oi co	Lil ta OÍ cn co	CD CD 01 cn	cn CD CD CD cn	■šT 01 rv co cn	CD CU CID rv cn	co cn Lii rv cn	cn en CU co cn	Lil cn Lii co cn	■šT CD 01 cn	cn s cn	Lil ■šT 00 co cn	0 cu 01 rv cn	cu Lil O co cn	01 Lil oi rv cn	CD c^ oi Lil o	01 01 oi cn cn	■šT cn d o	01 Lil oi cn cn	rv 01 co cn	o '2 Lii cn cn	o ■šT c^' cn cn	rv CD K co cn	2 u^ c^' cn cn	cn c^ oi rv cn	CD rv r^' co cn	c^' rv cn	Lil Lil Lii co cn
Skupaj bruto	a n čt m <n cn p er m	co m o	rv ta CD	CD	OD CD	cn o CD	■	■šT o	01 01 o	co cu o	'	■šT O o'	co cu o	01 O c^'	■	o cu c^'	01 o	cu cu c^'	■	01 cu c^'	rv c^'	CD o o	■	co C^ c^'	CD cu c^'	cn 01 c^'	■	cn cu c^'	o o
	t is S £ le or p	OD UD	01 co	Lil oi	OD oi	o 0Ü		■ŠT	CO cu	O cu	O CU	01	LID cu	■šT	rv	Lil	j;	c^'	j;	c^ cu	C^ c^'	r^ o	u^'	c^'	01	01	01 c^'	c^'	r^ c^'
		o cu ■ŠT co cu	■šT cn co	CD CU oi 01 ■šT	cn CO ■šT cn ■šT	CD LID ■šT CU Lil	cu CD ■šT o Lil	Lil CD ■ŠT o Lil	01 CD Lii 5D	cu cn o' cu Lil	01 rv oi 5i	CD o' o Lil	Lil ■šT cu Lil	rv UD o Lil	cn 01 c^' Ltl	■šT o Ltl	co co Ltl CD	cn o CID ■šT Lil	rv ■šT c^' CD Lil	■šT C^ c^' 2 Lil	oi cu Lil	Lii 01 Lil	cn 0 01 2 Lil	2 Ltl	01 cn Lii 01 Lil	o CD Lil	2 oi Ltl	Lil o 00 cn ■šT	Lil cn cu Ltl
	o t e	rv o o cu	co o o cu	cn o o cu	o CD cu	CD CU	\ CD CU	■šT	Lil	CD		rv	co	cn		o		CU		CD 2	2	01		■šT	Lil	CD		rv	co
63
64
Carine	mesečna rast	m cd	00 cp	-4.44	lid 0ü	o cd		cd cd cd	rv lid"	od cu -"'		cd ■št cd	c^'	od c^ c^'		cd c^'	c^ -8'	" cu		" cd cv"	4 cd "4'	c^ "8'		od cd cd"	8 cd	od ■št ""'		" 0^4
	t is S £ le or p	cn m cu	r^ r-v cvi	o ■št	lid ud	cd K	o líd od	co cn	lid lid"	'" cu"	■št lid	cd cd" cv	od cü	c^ od	od	r^ od		od c^'	c^ cl^'	c^	K "8	K "8	c^' "8	cid cp	c^'	'8 cu" "8	'8 od "8	cd od
	o mi	cn co cci	cn o o cu	o lid cd cn	co cd cd cn	■št cid cd	cd ■št od od	ltd cu cd"	cd	cn co'	lid co od cu	" od k	" od	c^ c^'	lid 8	8 cid	4 od k	cd cu 8'	od cü 8	8 8'	cd lid cd	4 lid cd	cd co" c^	c^ 8'	" 8'	4 od cid	8 k	r^ lid r^'
DDV in trošarine	a n čt <d S tn P er m	cn cp	cn od	5 o	lid o	od cp"		cd od -4'	■št cd'	" co op"		od ■št cu	cu od cü	cd		" 8'	cd -4'	8 c^ cid		8 od	r^ co ""'	8 co od"		8	8 c^'	cd "8'		od
	t is 5 £ le or p	j:	co cci	co 0ú	od ■št	cu ltd	od 00	cd ■sf	■sf	lid od	co k	co od	c^"	od cn	od	■št	co cv"	c^ c^'	c^'	'4 c^' 8	'8 k "8	od od		'" cid 8	c^'	o	r^'	'8
	o mi	cd cví m ■št	cd ■št o cd ■št	o cd od ■št 4 4	lid ud r^ lid 4	o ctü r^ 4	cd co líd od cu	cu cd" co od	4 '" lid 4	4 lid od	cn od cd"	lid co k cu 4	" lid lid r^ 4	lid r^ od cd od	" c^' 8	od cd lid 8 4	od cd 8	8 '8 k	8 '8 k	8 '" od 4 4	od '8 cü 8 od	" cid od	8 cü	8 '" c^' 4	8 '8 od od	op od	8 ■sf 8	cd '" c^' 8 4
Neposredni davki in ostali prihodki	a n čt m <n en p er m	co co o	od i-v cd	4 cd cd	cd cd	cp"		cu ■št -4'	od co -"'	lid cd	■	od od od	od rs	co r^ c^'	■	od c\j		8 lid		lid 8'	o	r^ lid "'		od c^ c^'	r^ lid ""'	od ""'		" co 8'
	t is 5 £ <d o p	od cd	r-v o	cd cd	cu cu	od ltd	cd cu	co cd	cd	cu ■sf	CID	lid od lid	od c^'	cd ■sf 4	c^ od	■št	od	c^'	c^ c^'	c^	lid "8	c^'		c^'	cd cd"	ai	c^'	8
	o mi	r^ o ni cn cn co	cu ud co lid cn cn	o cd ■št cn 00	cd co cn co	líd cd cn 4 cn	£ ■št od cd cu	'" ■sf ltd cd	cu od lid r^ r^	co od co r^	co lid k cu cu	" '4 cd" lid od	od r^ od lid r^	o r^ c^' lid 8	od 0^8 od 8	lid r^ od lid	" 5d	lid 8	8 '8 c^' cd 8 8	8 lid 8	cd cd co"	8 '8 r^' od 8	" '4 c^' 8 od 8	8 '" cd od cd	od c^ cd" r^ r^	8 '8 od 8	" cd" od '8	8 '4 r^'
Skupaj	a n čt m m tn p er m	cn cn o	■št lid o	lid ■št cd	cu cd	líd co cd		co cu -4'	od lid -"'	od cu		r^ cd cn	4 c^ cd	cd od lid		8 li^8	8 ■št c^'	cd 8'		4 co"				cd cd	od ""'	0^8		od cd 8'
	t is S £ le or p	co od	■št on	cd	■št cp	co ■šf	cu k	od cd	cd cu	lid	rs	'" od		cd cd 8		c^'	c^'	c^'	c^'	od	'8 cd "8	od	'" c^'	r^'	■št	c^ esi	c^'	cd od cd
	cd mi	cu cu ■št co	o o ni co cd ■št	o od 4. od r^ od	o cd ni lid cd od	od cd 00" od ■št	cd o ■sf cd cn od	od líd od ■št	r^ r^ cd co	5p	5p od od	4 lid lid co	od c^' 4 8	cd cd cd" od cd	4 '" c^' lid cd od	" cid 8	" od cu cd	8 '8 od	8 '4 c^' 8 od od	cd '8 r^' od 8	8 r^'	8 '"	''4 cid '8 od	cd c^	8	''8 nj" ■št	4 od od od od od	lid co 8
	o t e	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	o cd cu	5 cu	\ cd cu		co	od		"	t-	8	>	8	8	od		4	8	cd			8	8		"
Zaposlovanje	mesečna rast	m cd o	co	1.42	cd	cd o"		cd ■št cp"	cd op	cu cip"		od cu ud	od 03 ud												■		■	■
	t is S £ le or p	o on	cd o	co ■št	o ou	op	cu ud	od	op	cd o"	op	cd cd" lid	r^ od od	op	od	c^ ■št cv		2" cü	od od c^		cd cd"	ep	cd co"	24 o"	ci^ c^2 od "4	od li^	c^2 co	lid ■št cu
	o mi	m ■št ■št cu	r< cu	o od od cu	o r^ r^ cu	r^ cd K cu	od K	o ■št cü	od od cü	od cü	4 o K	cd cd "2	co o od	cu ci^	" cd"	lid od o^2	"	cd lid	"2	" c^	cu c^2	co lid	" co lid	"2	rv	r^ c^ "2	r^ c^ ci^2	od c^
Pokojninsko zavarovanje	a n čt <u S tn P er m	m o	r^ o	r^ cu cp	od o	cu cd		cd o cd	r^ o o"	4 cd		cd o LiD	cd	" cd ■št		cu cu OD	cu od	lid od cü		cd "2	co od "2	cd cu "2		lid od ""2	OD "2	lid od ""2	■	cu
	t is 5 £ le or p	cd 03	co o	co lip	Lip	cd o"	cd od	cd o"	o	cu	o	lid od up	LiD Lip"	c^ lid	o^2		c^ OD		lid	od c^2	co li?	c^	p	cd o"	■št	co cp"	LiD	OD
	o mi	on cd cu	03 cd a o 03 03	o cd ■št OD OD	4 cu od cd od OD	cu o ltd 4 OD	cd o O" co co	cu od ■šT co cu	o od cu	" 2" ■šT co cu	cu 24 od 4 co	" OD	cd co K cd cu	cu c^ " lid	c^ OD co	cd 24 LiD OD	4 co LiD co cu	co co od cd cu	c^ co	lid lid cd" co cu	co lid o" cu	cd cü cu	" c^ 03 cd	2" " cu	lid od cu	" cd od cu	cu c^ cd	£ o" cu
Zdravstveno zavarovanje	a n čt m <n en p er m	cd r-v o	cu co cd	4 cu cp	od cd	o o"		lid o o"	o o"	od o "2	'		lt^ c^2	" cü		OD Lip	cd co	cd rs		"2	ltd "2	""2		" cd ""2	lid cd "2	c^ o^2		o lid
	t is 5 £ <U o p	o m	c1j cd	co lid cvi	op	op	co od	cu	j;	cd o"	j;	2" od	LiD cd	24 lid	c^ cv		c^ od	c^	c^ od		c^			lid cv"	■št LiD	r^ k	c^	OD k cu
	o mi	cu cd 03 cd cd	cd co od cd cij	o co cü cu cu	co cd OD cd cu cu	lid ■št cü o OD cu	o cd ■št co lid	lid od co	od k co	co r^ od co	" co cd" cd lid	" co LiD cd	4 ■št	cd OD	cd od co lid	lid 24 OD cd	"1 OD cd	od cd	co cu ^f co lid	od OD o" cd	" od LiD	r^ cu "	" 2" lid	" 24 ■št "	" 2" od	lid c^ u^2 lid	OD 2" od od lid	cd c^
Skupno	a n čt m tn tn p er m	cd r-v o	co cd	cd cu cp	od cd	cp"		od o o"	co o o"	cd o cd		ltd od	cd cd	0^ OD		lid od cü	r^ c^	cd c^		4 cd "2	cu "2	cd	■	u^ ""2	" o "2	r^		cu OD
	t is S £ le or p	■št od	lid cd	o cvi	r-v	j;	cd od	p	o	j;	o	r^ k Lip	03 ci^2	LiD LiD LiD		OD	c^ od	lid ■št	cd od	o	c^ Lip"	LiD	c\j	co cp"			c^ c^2	lid o" lid
	cd mi	cd 0ü r^ cd ■št	od c1j cid cd ■št lid	o r^ r^ cd lid lid	OD cd cd cd cd lid	4 od r^ lid	o OD cü r^ 4	co co LiD 4	o op rv 4	" cd ■št	r^ cu OD cu 4	cd co od cd	124 4 4	" cu co	12" LiD cd 4	cd LiD LiD cd 4	lid o" co 4	c^2 " lid	cd LiD 4	co 2" cd" r^ 4	" 2" co 4	5 cd" co 4	" 2" od lid ■št	OD r^ 4	lid 2" OD 4	c^ co" OD 4	" " OD	OD r^ " lid
		o o cu	co o o cu	cd o o cu	o cd cu	cd cu	\ cd cu		co	cd		"	1	cu	>	\ cu 1" cu	cu	od		4	lid	cd			"	"		"
65
♦ ♦♦ STATISTIČNA PRILOGA
66
	-U co cd																														
cd >	£_	_		co	m	co		cn	ix	co	o	■šT	■šT	lcd		o	cu	cu	cn	ud	cd			co	cn	o	O	ud	co	co	cn
	CL	■	■	o	m	[x	ix	co	ix	ix	od	O	ix	cd	ix	■šT	cn	ud	■šT	cd	cu			cn	cu	cd		co	ud		cd
cd		cd	cn		■šT	oj		oj	oj	oj	oj	oj	ou	ou	cu	cu	cu	c^4	c^4	cu	cu				cu	cu	^	o	o'		Q
cd >	-5 _cd																														
JD cd																															
																															
																															
■P N																															
o	V	o	co	ix	cu	ix		CD	cn	ix	co	■šT	o	co	o	ud	co	co	CD	cd	cu		o		cu		cd	co	co		
cd Q		■šT	o	co	CD	cn	m	o	co	cn	cn	co	■šT	cu	cu		o	cd		cn	r^	ud	■šT	co	co		co	ix	co	■šT	
	o	cn	o	cu	co	co		ix	ix	co	cn	o	cn	cn			cu			o	o		cu	co	cu	co	cu	cu	cu		o
	E	o	cu	co	■šT	■šT	55	■ŠT	■ŠT	■šT	■šT	lcd	■šT	■šT	ud	55	ud	55	55	ud	ud	55	ud	ud	ud	ud	ud	ud	ud	55	ud
																															
	-U co cd £_	op	ud		cn	o	■šT	o	lcd	o	co	cn	o	cd	ix	■šT	co	■šT	o		r^	cu	ud	co	cn	cd	co	cu	ud	ix	■šT
	n		o	^šT	[x	■ŠT	m	co	co	■šT	cu	lcd	co	cd	c^	od	od	od	od	od	c^	ud	o	cu	CD	ud	■ŠT	■šT		ud	co
+3	'čž	cd		cu		■šT	o	oj	od	■šT	oj	ud	o	o	op	c^4	cu	oj	ud	^^	op	c^4		cp	o	O	oj	cu	o	^^	^^
cd	-U																														
TD O	_cd																														
																															
■P N o																															
cd Q																															
	w	cn	ix	m	co	co	CD	cu	O	co	■šT	cn	cu	o	o	co	co	o	cu	ud	•¡t	IX	ud	o	cn	cu	^		■šT	cu	co
	•	cn	■šT	co	CD	co		co	O	co	o	o	cu		cu	■ŠT	■šT	cd	co	co			■šT	o	■šT	co	ud	■šT	ud	cu	ud
	.2	cu	CD	ix	co	o	o	co		o	cn	cn	cn	od	co	co	cn	cn	o	cn	cn	c^	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	o	cn
	E	co	co	co	co	■šT	■šT	co		■šT	co	co	co	co	co	co	co	co	■šT	co	co	■šT	co	co	co	co	co	co	co	■šT	co
	-U CO cd £_	co	cd	■šT	cn	co co	m	o co	lcd ud	co co	CD	co	lcd	o	■šT	co	ud	cu	co	co	cu	ud			IX	cu	co	co	ud	cu	IX
D	n	uj	uj	ou	■šT		co					co	CO	cd	co	c^	cd		co	cd	CD		^^	rv		co	o		ix		op
¿5 cd	C -U	cu	cu	cu	ix	o		o	O	cd	od	od	ix~	ix~	K	ud	cd	^f	oj	oj	cu		cu			o	cp	o	v	v	^^
cd >	cd																														
JD cd																															
£_																															
																															
■p																															
TD																															
cd			rx	co	co	cu	■šT	cn	lcd	cu	cd	co	CD	■šT	co	ud	r^	o	co			■ŠT			cu	o	o			cd	co
		ix				co	m		cu	co	cu	co	ix	o	co	cu	o	cn	cd	co	cd	ud	cu	cn		co	co	cd		■šT	co
		co		■šT		cu	■šT		cu	cu	cu	cu	cu	co	co	■ŠT	ud	■šT	■šT	■šT	■šT	■ŠT	■šT	co		co	co	co	co	co	co
	E	■šT	cd	ix	co	cn	cn	OD	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn
	-U CO cd £_	co	CO	o	co	ix	co	rx		ix	ix	cn	o	cu	cn	co	cd	o	ud	ud	co	co	co	co	ud		cu	ud	co	IX	cn
	n	ou	on	co	cn	o	m	■ŠT	O	O	lcd	o	CD	cn		up			ud		up	ud		cn			■šT		■šT		o
E cd	C -U	cu	cu	cu	o	o	co		^	cd	o	o	o	cd		^^	cu	^^	cu	cu	^^	co	co	co				u^4		LO	LI?
cd	_cd																														
TD O																															
																															
■P																															
TD																															
cd			cu	co	o	ix			o	ix	lcd	od	od	■šT	cd	cd	co	cu	od	co	co	cu		■šT		o	cu	co		o	
		co	cn	co	cn	cu	cn	cn	co	cu	cn	ix	cu	cd	O		■šT	■ŠT	cn	co	■ŠT	cn	c^	■šT	cd	■šT	co	co		IX	ud
	O	rx	cu		ix	co	o	o	cn	co	cn	cn	cn	cn	cn	c^	co		ud	cd	cd	o			o	o	cn	co	IX	cd	ud
	E		m	cn	o	o	o		o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	O	o	o	cd	o	o	cn	cn	cn	cn	cn
					cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu					
								o																							
																															
		cd	ix	co	cn	o																	\ cu								
	o	o	o	o	o																										
	CD	o	o	o	o	o	o	CD		cu	o									o		cu	cd								
		cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu			cu	cu	co	■šT	ud	cd		co	cn				cu	cu	co	■šT	ud	cd	IX	co	cn