^NA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 43 KRANJ, torek, 4.6.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Uteti visoko pod nebo — Korajžni fantje, ki lovijo zračne vetrove visoko nad gorenjskimi hribi in doli-na7*U, so si minuli konec tedna dali duška. Tako tudi na vrhu Vitranca nad Kranjsko goro, kjer se z »ram-Pe« najraje spuščata tudi Andrej Mrovlje in Stane Hočevar iz zmajarskega kluba Delta iz Ljubljane. Ob navdušenem občudovanju tujih,angleškihtizletnikov, ki jih je polna Kranjska gora, sta potrpežljivo čakala J10 Ugoden veter v prsa, kajti le tako sta se lahko varno dvignila in »plula« tudi več ur do travnika za hote-0rn Kompas. Izletniki, ki ob lepem vremenu oblezejo vse hribčke, so v svojih kamerah in fotografskih apa-jy*ih odnesli trajen spomin tudi na te vrste atraktivno Kranjsko goro. — Foto: D. Sedej Hvala ti, slovensko nebo! thJ^h P« smo doživeli tudi vese-rft?nutke. Zanje je poskrbelo nebo ti £• nin_ letnih časih in urah dneva. °čju V'^e smo sta*' na gorskem po-ojj aH na cestnem ovinku, tem U s^^°^uživali; na primer takrat, hliža- l' »K |(l n w ---'---1-------- *v>k » asa delovna skupina ,&Liubelja. JF^viji i.. *rasn* Svojim prisilnim bivanjem v nisem še nikjer videl tabli1^0* • •. Še Tizianov čopič bi kos temu bogastvu barv. Ka- kor na platnu so si sledile in se prelivale na daljnem obzorju; modra in pastelno rožnata, oranžno in bledo rumena, zelena v številnih odtenkih, vijoličasta in bledo vijoličasta ... Da, ti prizori, ki jih je težko opisati s peresom, so nam od časa do časa olajšali nesrečno usodo ... Zato pa ti izrekam zahvalo, nebo nad Karavankami, za tolažilne prizore ...« Pretresljivo so besede Gastona Charleta iz knjige Karavanke — Wleče nas lahko le znanje Sloveniji imamo danes približno 1000 kvalitetnih stro-°v*ijakov — Čez 15 let bi jih morali imeti 10 do 12 tisoč re Kranj — Gorenjska beleži v letošnjih prvih mesecih nekaj boljše f^ltate gospodarjenja od povprečnih slovenskih. To pa še ne pomeni' avse je že izvlekla iz nedavnih težav in da ne bi v prihodnjem sred-^°čnem in dolgoročnem obdobju namenjala veliko večje skrbi kot re) J ^ziskovalni dejavnosti in znanosti. Iztrošenost naprav in zastala K ^hnologija. pretežno predelovalna industrija, dokaj neustrezna f °°razbena raven, število zaposlenih in možnosti za zaposlovanje so p02l°gi, ki na področju /aziskovalne in znanstvene dejavnosti terjajo Pešeno in hitro ukrepanje. * pf ^o je osnovna ugotovitev s posveta, ki ga je konec minulega tedna plavil Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in na katerem so razboj ali o opredelitvi in pomenu raziskovalne dejavnosti in znanosti v Je v in srednJer°čniri in dolgoročnih razvojnih dokumentih Sloveni-,Sloveniji, ki je korak pred Jugoslavijo, danes skorajda ni projek-fy 1 ki bi se lahko enakovredno merili s svetovnimi ali bili celo vodilni. Ito °§ za to je tudi, da imamo danes premalo kvalitetnih strokovnja-y v- Približno 1000 jih je v Sloveniji. Da bi naredili opazen, kvaliteten r&k naprej bi jih morali imeti čez 15 let deset do dvanajst tisoč. ke haloga, ki si jo je v izhodiščih in usmeritvah za načrtovanje politi-j2vrazvoja zadala Raziskovalna skupnost Slovenije, ni majhna. Je pa ij. šljiva, kot so povedali na posvetu. Spoznanje o pomenu znanja in S°vacijske dejavnosti je namreč v naši družbi že dozorelo. To spoznanj' ^a nas namreč le znanje lahko izvleče iz težav, v katerih smo, pa s^ ra prodreti še v organizacije združenega dela. Od dvanajst tisoč trj^ovnjakov, ki naj bi jih vzgojili v petnajstih letih, bi jih le nekako Hi! Po tako začrtanem programu čaka tudi Gorenjsko precej dela. Ob °Ceno Prednost. l.tisoč delalo v strogo znanstvenih službah, vsi ostali pa v združenem Po Ve]?^e raziskovalne skupnosti, ki so že doslej ponekod z malo denarja d„, ko naredile, bodo v bodočih razvojnih dokumentih morale dobiti kaznilnica v snegu vrele iz ust dramske igralke Vladoše Simčičeve na sobotni proslavi in srečanju interni-rancev na Ljubelju. Kako hudo je bilo pustiti dom in oditi na tuje, v neznano, največkrat v smrt, so dobro vedeli naši ljudje v nemških taboriščih širom Evrope. V ozki dolini med BegunjšČico in Košuto so trpeli francoski, poljski, ruski, italijanski, norveški in drugi interniranci, ki jih je fašizem prav tako na silo utrgal z njihovih domov. Vsako leto ob srečanju naših internirancev z mladino na Ljubelju prihajajo tudi nekdanji ljubeljski intemiranci.Spominjajo se svojih tovarišev, ki so tu pustili svoja mlada življenja, onih, ki so umrli po vojni za posledicmi trpljenja, barak, esesovcev, mraza, snega ... Koliko snega so morali premetati, da so prišli do delovišča, do predora. In potem tisti strašni prepih v tunelu ... (nadaljevanje na 2. strani) V SREDIŠČU POZORNOST/ Kako lepi so vaši travniki Kako lepi so vaši travniki, polni cvetja, otroci ga lahko trgajo, nihče jih ne preganja, toliko lepega cvetja na travnikih še nisem videla, pri nas so zeleni, je pripovedovala starejša angleška turistka, kakršnih te dni mrgoli na Gorenjskem. Kakšna lepota, je kratko dejal ugledni japonski bankir, ki ga je poslovna pot privedla na Bled, direktor blejskih hotelov pa ga je seveda popeljal na blejski grad. Pokazal je edini prospekt o Jugoslaviji, ki ga je lahko dobil doma. Med drugimi evropskimi deželami je bila Jugoslavija predstavljena izjemno skromno, z zastarelo čr-no-belo fotografijo, tik pred Albanijo kot zadnjo. Dva utrinka, ki povesta, kako bi kazalo predstavljati našo deželo po svetu in kako malo ponekod vedo o nas. Turizem že dolgo ni več le postelja in zrezek,ponavljamo zadnje čase, dlje pa ne pridemo. Svetla izjema je slovenski center za turistično propagando, ki je izdelal celostno podobo slovenskega turizma, oblikovno in barvno učinkovito. Lipovemu listu pa bi seveda morale skladno slediti mikavne turistične ponudbe, kakršne dandanes vlečejo. Če malce prelistamo tuje turistične kataloge, se ne moremo načuditi, kaj vse ponujajo. Opazovanje selitve ptic, gnezdenja čapelj, drstenja rib, da seveda o najrazličnejših izletih in pohodih v gore ne govorimo. Svetovni turizem se obrača k naravi, k doživljanju pristnega stika z naravo, na katero je človek v vrvežu velikih mest skorajda pozabil ali pa jo je tako onesnažil, da je postala grda. Takšen turizem ima celo svoje ime, pravijo mu mirni, blagi turizem. Zanj imamo v naši prelepi deželi pod Triglavom izjemne možnosti, vsaj dokler narave ne bomo preveč onesnažili. Turistični delavci bi si lahko izmislili kup zanimivih ponudb. Denimo, poslušanje petja divjega petelina, opazovanje gamsov v strmih pečinah ali pa kar spoznavanje travniških cvetlic. Kaj ne bi bile takšne oblike tudi odlična zamenjava za lovski turizem, ki mu postavljamo meje, vsi pa tako ali tako ne streljamo radi s puško. Čakanje se seveda ne bo obneslo. Če sami ne bomo storili ničesar, se bodo znašli drugi. Tako kot so se že pri pohodih v gore. Imamo veliko svetovno znanih alpinistov, v naše gore pa goste vodijo tuji gorski vodiči, kar je tako-rekoč postalo že redna praksa. M. Volčjak • J 41 o o O o 41 ji 41 4» II O II 41 II <■ II Gorenjski kros v Završnici Žirovnica — ZTKO Jesenice in Partizan Javornik-Koroška Bela prirejata pod pokroviteljstvom Časopisnega podjetja Glas in te-lesnokulturnih organizacij gorenjskih občin peti gorenjski spomladanski kros. Tekrnovanje bo v nedeljo, 9. junija, s pričetkom ob 10. uri v Završnici. ZTKO Jesenice sprejema prijave še v- petek do 12. ure na naslov: ZTKO Jesenice, Ledarska 4 (telefon 81-579). Udeleženci, razdeljeni v 17 kate- gorij po starosti in spolu, bodo tekli na progah, dolgih od enega do pet kilometrov, (cz) V soboto je bila na Ljubelju izredno lepa proslava. Organizator je bila občina Vič-Rudnik, slavnostni govornik pa Stane Vrhovec, član zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije. — Foto: D. Dolenc Pošta obvešča Naročnike Gorenjskega glasa obveščamo, da zaradi pomanjkanja dostav ljačev predvsem v Kranju v nekaterih okoliših ne moremo vedno na dan izida Gorenjskega glasa zagotoviti redne dostave. Prizadevamo si, da bi težave čim prej odpravili in prosimo za razumevanje. TOZD za PTT promet Kranj Z GORENJSKIM GLASOM V LOGARSKO DOLINO V soboto, 15. junija, gremo na izlet v Logarsko dolino. Izžrebali bomo 30 naročnikov. Zaradi velikega zanimanja za naše izlete smo organizirali še dodatni avtobus, za katerega se lahko prijavi vsakdo, ki bo v Alpe-tourovih turističnih poslovalnicah vplačal 2000.— din. Več o izletu v petkovem GORENJSKEM GLASU, v katerem bomo objavili tudi izžrebane naročnike. GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 4. JUNUA PO JUGOSLAVIJI Odnosi med ZDA in Jugoslavijo so dobri Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine se je skupaj s člani delegacije v nedeljo vrnila z uradnega obiska v Združenih državah Amerike. Za pogovore naše delegacije z ameriškimi voditelji so bili značilni prijateljsko ozračje, odkritost in neposrednost in razprava o vseh, tudi najbolj zapletenih vprašanjih in upoštevanje razlik med obema "državama. Pogovarjali so se o nekaterih najpomembnejših mednarodnih vprašanjih, kot so, na primer, odnosi med velikimi silami, razorožitev, problematika Sever—Jug itd. Ob koncu pogovorov je ameriški državni sekretar Shultz dejal, da ZDA odločno in trajno podpirajo jugoslovanski program ekonomske stabilizacije, ki poteka v težavnih pogojih in da se bodo ZDA v naslednjih letih še zavzemale za podporo Jugoslaviji. Razpravljali so tudi o možnostih za povečanje trgovinske izmenjave in investiranja. Spomin na vojne čase V Dolgi vasi pri Kočevju so se v soboto zbrali na slavnostnem zboru borci in borke zaščitne enote vojnopolitičnega vodstva NOV in PO. Med gosti so bili tudi najvišji slovenski funkcionarji, narodni heroji in generali. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva Slovenije France Popit, ki je dejal, da se moramo zavzemati predvsem za uveljavljanje in razvijanje humanih in poštenih odnosov med ljudmi in za spoštovanje dela in ustvarjalnosti. Pošteno je treba odgovarjati na vprašanja, ki nam jih postavljajo naši otroci in vnuki, ki želijo veliko vedeti o naši revolucionarni preteklosti, tudi o naših dvomih in zmotah. Vrednote našega revolucionarnega dela morajo borci na mlade prenašati z osebnim zgledom in jim pomagati z izkušnjami, da bodo nadaljevali revolucijo in gradili družbo po svoji meri. Najpomembnejše pa je, da je velik del mladine zainteresiran za razvoj socialističnega samoupravljanja. To so generacije, ki so zrasle v tem našem socializmu in so veliko bolj izobražene in razgledane. Zaupati jim je treba, četudi bodo delali drugače, kot bi to počeli starejši, je dejal predsednik predsedstva Slovenije France Popit. V globeli pod nekdanjim taboriščem na Ljubelju, kjer je nekoč stal krematorij, so francoski interniranci postavili spomenik tridesetim umrlim tovarišem. — Foto: D. Dolenc Hvala ti, slovensko nebo! (nadaljevanje s 1. strani) Vesela sem, da je bilo v soboto, ko so se na Ljubelju spet zbrali nekdanji interniranci, nebo nad Karavankami modro, da so se tod prelivale barve od belega snega na vrhovih gora, zelenih trav in pisanih cvetic do škrlata svilnatih praporov zastavonoš. V tem enkratnem naravnem amfiteatru so po 40 letih ponovno na ves glas, da je odmevalo od gora, rotile besede trpinov: »Nikoli več vojne, nikoli več nasilnih smrti, nikoli več fašizma .. .« V imenu Tržičanov je nekdanje in-ternirance pozdravil sekretar Občinskega komiteja zveze komunistov Slavko Teran. Slavnostni govornik je bil Stane Vrhovec, član zveznega odbora Zveze borcev Jugoslavije, spregovorili pa so tudi nekdanji interniranci na Ljubelju Maurice Rioux, Marcel Aubert in Milovan Brešan. V imenu koroških interni-rancev je spregovorila Mirni Vošank. Sporočilo vseroje bilo: nikoli več vojne! Mladim je treba povedati vso resnico. Dokler bodo živi, bodo pričali ljudem o tej kruti resnici. Če je res, da je zgodovina učiteljica življenja, je naša dolžnost, da govorimo resnico. Bolj kot kdaj koli moramo bedeti nad resnico, kajti danes hočejo zgodovino potvarjati, hočejo zbrisati taborišča. Sreča je, da je po svetu še nekaj rešencev, ki ljudem lahko pričajo o grozotah fašizma. Verovati Ustvarjalna kritika — znanilka boljšega dela Škofja Loka — Delegati krajevnih organizacij ter člani predsedstva in komisij občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Škofja Loka so na redni letni konferenci bolj malo govorili o uspehih organi- Šolanje in počitnice v gorah Ljubljana — Komisija za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije bo priredila med 7. in 13. julijem 1985 v domu na planini Jezero šolo za mlade in odrasle planince. Šola je namenjena članom in nečlanom planinskih organizacij, ki si želijo pridobiti znanje o organizaciji in zgodovini planinstva, gorstvih in poteh po njih, tehniki hoje in gibanja v gorskem svetu, opremi, vre-menoslovju, nevarnostih v gorah, reševanju, prvi pomoči in še o čem. Udeleženci šole bodo poslušali predavanja, ki jih bo popestril ogled diapozitivov, potrebno znanje za samostojno in varno hojo v gore pa si bodo pridobili na izletih na vrhove v Fužinskih planinah pod vodstvom inštruktorjev. Ker je šola poleti, je to dobra priložnost za organizirano počitnikovanje v gorah. Udeleženci šole lahko s seboj pripeljejo tudi otroke, stare vsaj šest let. Za pet in več otrok med 6 in 12 let starosti bodo organizirali poseben planinski vrtec, starejši od 12 let pa se bodo pridružili obiskovalcem planinske šole. Šestdnevni polni penzion za vsakega udeleženca šole stane 6200,00 dinarjev. Ta znesek naj interesenti skupaj s prijavami čimprej, najpozneje pa do 20. junija, pošljejo PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tekoči račun 50101-678-47046 z oznako PŠ Planina Jezero 85. Nadaljnja obvestila bodo prejeli na svoj naslov. (S) zacije, čeprav tudi teh v minulem letu ni manjkalo. Poudarek so dali problemom. Samokritično so priznali, da je bilo lani v njihovi organizaciji, ki združuje 1317 rezervnih vojaških starešin, vse preveč neodgovornega ravnanja, slabega ali pomanjkljivega dela. Udeležba na predavanjih je bila le nekaj več kot polovična. Kot je povedal predstavnik republiške konference ZRVS, je škofjeloška občina v tem pogledu med najslabšimi v Sloveniji. Delegati so sicer oporekali takšni razlagi, češ da so podatki iz številnih občin netočni (lažni), vendar so se strinjali z oceno, da lani udeležba na predavanjih in drugih oblikah usposabljanja ni bila zadovoljiva. Ne povsod: v Žireh, kjer krajevna organizacija ZRVS dobro dela, je bila daleč nad občinskim povprečjem. Med vzroki za slabo udeležbo so navedli neodgovornost članov, pomanjkljivo obveščanje, visoke prevozne izdatke, ostarelost in bolezni, razen tega tudi nezanimivo podajanje snovi in slabo pripravljenost nekaterih predavateljev. Nerazčiščeno pa je ostalo vprašanje, zakaj je bila boljša udeležba v vaških organizacijah zveze rezervnih vojaških starešin in precej slabša v mestnih in primestnih organizacijah. Čeprav so se lani v občini dogovorili, da bodo člane organizacije, ki ne ravnajo v skladu z moralnim likom rezervne vojaške starešine, pozivali na odgovornost, so to storili le v Žireh in Podlubniku. V organizacijah, kjer niso posegli po tem ukrepu, se je slabo delo nadaljevalo. To velja predvsem za krajevne organizacije Škofja Loka, Kamnitnik, Godešič in Virmaše—-Sv. Duh. Pogosteje bo treba izreči kritiko in poseči po javnem opominu, so menili delegati, saj se je vsakdo, ki je prejel čin, dolžan strokovno izpopolnjevati in posredovati znanje drugim. C. Zaplotnik moramo v mlade, kajti oni se bodo naprej borili za vse, za kar so se borili borci pred njimi: za mir, poštenje, svobodno življenje. In nikoli naj nam ne bo žal naporov, da očuvamo mir, svobodo in ustvarjalno življenje našim zanamcem. Na Ljubelju je bila v soboto lepa, enkratna proslava. Številnim nekdanjim ljubeljskim trpinom bo ostala v nepozabnem spominu. Prek sto praporov je obkrožalo prireditveni prostor, kulturni program, v katerem so sodelovali Partizanski pevski zbor, tržiška godba na pihala, dramska igralca Vladoša Simčičeva in Jože Logar, je bil nadvse bogat. Ob koncu so nekdanji francoski interniranci na mestu, kjer je stal krematorij, odkrili spominsko ploščo tridesetim ljubeljskim jetnikom. D. Dolenc Seje skupščin SIS Kranj — Ta teden in v začetku prihodnjega tedna bodo v Kranju zasedale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti. Na vseh sejah bodo obravnavali finančne programe za letos, predloge dolgoročnih planov in sprejemale tudi elemente za sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje od 1986. do 1990. leta. Pomemben del elementov je tudi predlog investicijskih vlaganj v družbene objekte s kriteriji za določanje prednostnih investicij. Pred zasedanjem skupščin samoupravnih interesnih skupnosti so o teh vprašanjih v kranjski občini potekale javne razprave. A. Ž. Rekli so na posvetu Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko o raziskovalni dejavnosti oziroma znanosti • Vili Tomat: »Znanje je tisto, kar nas bo potegnilo naprej. To naj bo tudi naloga svetov pri občinskih konferencah socialistične zveze. Res pa je tudi, da nam današnja realnost nekako podira tovrsten pristop. Več znanja namreč pomeni tudi več točk, več točk več denarja oziroma večji zaslu-ček.« • Ciril Baškovič: »Znanje mora preiti v proizvodnjo in v odločanje. Tudi v delegatsko odločanje je treba pripeljati ljudi, ki se bodo znali opredeljevati do raziskovalnega dela in znanosti . .. Gorenjska ne more več načrtovati ekstenzivnega razvoja, ker je, recimo na področju zaposlovanja, že dosegla prag.« • Dr. Janko Kralj: »Nešteto hitrih ukrepov, ki jih sprejema naša administracija, je zelo nepremišljenih. Ne vem,zakaj se ne lotevamo sanacije tako, da bi ukrepe preskušali na modelih. Skratka, o kakšni znanosti na tem področju doslej sploh ni bilo govora.« • Ivan Kejžar: »Začeti je treba pri mladih, zato v kranjski občini tudi podpiramo raziskovalno delo v šolskih kolektivih. Ta hip nas lahko skrbi organiziranost razvojno-razisko-valnih služb v delovnih organizacijah. Stanje v večini le-teh je zelo slabo. Celo v samih vrhovih delovnih organizacij ni posluha za razvojne programe. Vse preveč živimo za sedanjost na včerajšnji preteklosti in ne razmišljamo o prihodnosti. Ko smo pripravili posvet o raziskovalni dejavnosti za direktorje, so prišli le redki; v glavnem so poslali .številke'... V kranjski občini imajo samo tri delovne organizacije dolgoročne razvojne programe kadrov.« • Andrej Prislan: »Medobčinska gospodarske zbornica je pred dvema letoma naredila pregled o raziskovalni dejavnosti na Gorenjskem. Pregled z oceno stanja nameravajo v bližnji prihodnosti ponoviti. Prizadevamo si, da bi se lotili izdelave posameznih raziskovalnih nalog za celo Gorenjsko. Ena takšnih je tudi študija o ravnanju z nevarnimi odpadki.« • Janez Sever: »Ko smo skušaj Škofji Loki narediti analizo o va^ čanju znanja v delovnih organ1 jah, je bil odziv izredno slab in^i sikje so nas na hitro odpravili- ^ nost v delovnih organizacijah z janje podatkov imajo SDK, stati in morda še nekateri. Neka ubog ^ ziskovalna skupnostpa je pri te"1 ^ ali manj v nadlego. Če ne borno sPj menili tovrstnega odnosa, bi si u trditi, da bo tudi Škofja Loka P0^ otok neznanja. Mislim pa tudi> o se morali medobčinsko in rnedr| sko povezovati, da ne bi na Py ^ raziskovalnega dela prihajalo dor vajanj. Aleš Lagoja »Predvsem rali razmišljati o financiranju s nih raziskovalnih nalog. Tega vanj a med gorenjskimi občinsJi raziskovalnimi skupnostmi skor* • Božidar Brudar: » RazisK0*^ dejavnost bi morala biti or0 Ljj/ spodarstva, ne pa servis; &oSfyfl stvu bi morala pomagati pri Pr°^i k, v svet. Vprašati pa bi se moral1 > koliko smo pripravljeni žrtvo. Vsako znanje v svetu ima svojo ^ Danes je že tako, da bi nekatere ^ ri v svetu lahko tudi kupili, na"1 da bi isto doma drago razvijali-' . • Zvone Filipovič:» Gospod&J. oziroma delovne organizacije morale pripraviti na odhod kao\ ^ bodo odšli na usposabljanje. pa bi -morale delovne organi2« aktivno sodelovati z Razisko skupnostjo Slovenije pri priprf ^ vrstnih programov. Mislim tud1', | občinah danes namenjajo P1"^ denarja za delo raziskovalnih ^ nosti. Korak naprej bi bil tudi W-. prihodnjih občinskih razvojni^ gramih raziskovalnih skupnost1 smeli indeksirati. Gorenjska ^ končno morala razmisliti t0"1^ odločiti o skupnih organih za P $ me raziskovanja, če ne že o s raziskovalnih programih.« • Tone Jenko: »V vseh gor pilj- io občinskih planih je raziskoval tj javnost zapisana kot prednost^ .8$ kjer pa se pri raziskovalnih s* stih nismo odrekli indeksiral Kar zadeva gorenjsko razvoj*10 bo, bi morala biti slika bolj lZJ že letos jeseni.« de Slovenski sociologi v Poljčah Razvoj in kriza družbenih dejavfl^; Poljče — Društvo sociologov in politologov Gorenjske je gostitelj in tehnični organizator letošnjega strokovnega srečanja slovenskih sociologov. Prek sto udeležencev in gostov bo 6. in 7. junija v Poljčah razpravljalo o letošnji temi srečanja — razvoju in krizi družbenih dejavnosti. Že lani so namreč slovenski sociologi na svojem strokovnem srečanju začeli širšo razpravo o kvaliteti življenja. Že lanske razprave in ugotovitve so imele precejšen odmev v slovenskem prostoru in so pokazale, da je treba v tej smeri nadaljevati. Zato je letošnje strokovno srečanje namenjeno družbenim dejavnostim, njihovemu razvoju in trenutni krizi, saj so prav te deiavnosti tisti oruani- razvil. zirani del družbe, ki se je menom, da bi zagotavljal ^ življenja prebivalstva. Na tei1,1 dročju je še vrsta nerazis odprtih vprašanj, predvsem P.u dilem, ki jih obravnava 30 P^pi nih referatov. Organizatorji 'a gorenjskega društva še S'0 ^ sociološko društvo, fakultet j ciologijo, politične vede in 11 jjdjjr stvo ter Center za družbenop'.j^ izobraževanje — pa pričakuj^1 zanimive razprave. Srečanje ^ gateno s predstavitvijo širs. ^ ^ stvene raziskave o kvalitetu \ nja, ki jo opravlja skupina $j njakov pri Institutu za socio'^ filozofijo v Ljubljani z nosili skave dr. Veljkom Rusom. RADOVLJICA. LESCE BOHINJ. BLED. KRANJ 17. ZBOR AKTIVIS GORENJSKE KRPIN pri Begunj«" nedelja, 9. junija 19^>» legenda naselje cesta potok peš pot parkiranje os vozila parkiranje avtobusi parkiranje avtobusi in os v mlaji informacije P1 P2 P3 r m ZBORNA MESTA za: ZAPORNIKI KOKRŠKI OORED PREŠERNOVA BRIGADA GORENJSKI ODRED © KURIRJI IN VEZISTI GORE © JESENIŠKO-BOHINJSKI ODRE" D 5 BATALJON VOV © KOROŠKI PARTIZANI , .„ t V 80R1KJSK0 VOJKO PODROČJE ';n ŠKOFJELOŠKI ODRED OK SZDL Radovljica 4) V nedeljo bo v Begunjah XVII. zbor aktivist^ Radovljica — Organizator letošnjega, XVII. zbora aktivistov, borcev in zapornikov Gorenjske je konferenca socialistične zveze Radovljica. Zbor bo v nedeljo, 9. junija, ob 11. uri v Krpinu v Begunjah, v* 4i>l zbor bo veliko bolj množičen, bolj mogočen, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta. Kajti letos praznujem ^ tnico osvoboditve in zbor bo pomenil obenem tudi srečanje begunjskih zapornikov, borcev Kokrškega o * Prešernove brigade, Gorenjskega odreda, kurirjev in vezistov Gorenjske, borcev Jeseniško-bohinjskeg da, borcev 5. bataljona VDV, Koroških partizanov, borcev in aktivistov Gorenjskega vojnega področja mande mest ter borcev Škofjeloškega odreda. ^ ArpdV Slavnostni govornik bo narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun. Na prireditvi bo Kokrškemu oar* vesno podeljen domicil radovljiške občine. - Po kulturnem programu, ki ga pripravlja zveza kulturnih organizacij občine Radovljica, bo za ra*r nje poskrbel s svojim koncertom ansambel Avsenik, za ples pa bo do večera igral ansambel Gofegci. jji Za vse udeležence zbora aktivistov, ki nameravajo priti z rednimi vlaki do Lesc in avtobusi do Kao ^1 bodo organizatorji organizirali posebne avtobusne zvt£ze do Begunj, v Begunjah pa bo objavljen vozni/ tobusov, ki bodo ob koncu zbora vozili nazaj do Lesc in Radovljice, Cena avtobusnega prevoza iz Lesc u Radovljice do Begunj bo 50 dinarjev. It I°REK. 4. JUNIJA 198S NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO .3. STRAN (Mmm<ŠMMGtlA& Štirinajst dekagramov krmil za liter mleka Na farmah Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske v Cerkljah in na Sorskem polju so maja namolzli pri vsaki kravi dnevno blizu 20 litrov mleka in pri tem porabili za prirejo enega litra 14 dekagramov krmil. Cerklje, Zabnica — »Prireja temelji na kakovostni domači krmi, medtem ko krmila uporabljamo le toliko, da krave krmo bolje izkoristijo,« pravi Anton Globočnik, živinozdravnik na farmi Sorsko polje. »Nekdaj smo za prirejo enega litra mleka porabili tudi pol kilograma močnih krmil, % Gorenjskem kršitelji 0 Ce 2e> da ne bo časa, da bi se na februarsko raven znižane obdržale $ i^j .^anj — Še več, rekli bi lahko celo, da v trgovinah skorajda ne bo ^ W - ' k* ki se na podlagi odloka pocenili na februarsko raven. In-^*ciJski-pregledi tržnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb (4 1 senjsko so med 20. in 24. majem pokazali, da so v trgovinah razli- lo" krepali. Ponekod so po obvestilu o znižanju cen takoj popisali za-pQ.2nižali cene in prodajali po takšnih cenah. Nekateri so blago po- ^m ga izločili iz prometa, dokler niso ugotovili, ali so bile cene ^ i javljene pred 28. februarjem. Nekateri pa odloka niso upoštevali laga sploh niso popisali, ^sk glavna razloga sta, ki kažeta, da ne bo časa, da bi se na febru-Nb'-aven znizane cene obdržale. Prvi je ta, da (vsaj na Gorenjskem) ^Ktično ni bilo veliko zalog tistih izdelkov, za katere naj bi se cene Meti na februarsko raven. Pri tem pa je časovno zadevo precej za-^ u° (podaljšalo) stališče, da mora razliko v ceni kriti trgovina; razen r^?6 bosta proizvajalec in prodajalec drugače sporazumela. Drugi ^ OrJi'?g Pa je, da je bil v isti številki Uradnega lista objavljen hkrati tudi cj^K. kako je znižane cene spet moč spremeniti. Za veliko večino iz-$Po v je to moč narediti, če se proizvajalec z dvema tretjnama kupcev r^ume o novi ceni. 8qvtaktično se je to marsikje že tudi zgodilo. Nekateri proizvajalci enem tednu uspeli sklicati dve tretjini kupcev, ki so potem podpi-Itot Sarnoupravni sporazum o uveljavitvi novih cen. Te so spet takšne, $ol?° bile pred sprejetjem odloka; so pa primeri, da so celo večje, kot bo^ e- recimo, 14. maja. Prav pri tovrstnih primerih pa praktično ne ^a, da bi se blago spet pocenilo. % bršen del krivde za tovrstno dogajanje in tudi različna izigravaše Podpisa bi lahko naprtili prav stališču glede kritja v.ceni. Trgovci lt^arnreč čutijo okradene za že tako ponekod skromen zaslužek, iz Jdoiorega morajo pokriti negativno razliko v ceni. Tako se dogaja, da »enega izdelka za določen čas pač ni. lovj^špektorji so na Gorenjskem obiskali prek trideset trgovskih de- '"i^edV 0rganizacij. Med njimi so odkrili tudi tri kršitelje, ki jih bodo S \ 1a?ali v nadaljnji postopek. V blag< „&ovnici Fužinar na Jesenicah do $^YaJa niso popisali zalog, 28. maja pa so ugotovili, da so blago popi-v^vj.gji nato izločili iz prometa. Podobno so naredili v Murkini pošlo . l?iŽeleznina, kjer so blago popisali šele 27. maja in ga potem prav J>rav'počili iz prometa. V Kmetijski zadrugi Škofja Loka do 24. maja ^•ko niso popisali zalog. ^ , Pektorji bodo obiskali tudi proizvodne in obrtne, organizacije, kov ni^e in druge, ki jih zadeva odlok o vrnitvi cen posameznih izdel- na februarsko raven. A. Žalar % 'e2rr-°8a^a se> ^a v trgovim trenutno nimajo izdelka, katerega cena se a ^gov^a^a" ^e kuPec zahteval, naj ga trgovina naroči iz skladišča (od ^Tvine na debelo), bi ga najbrž dobil. Marsikje namreč zdaj izdelki PorJO v skladiščih (v trgovini na debelo) na podpis samoupravnega azurna med proizvajalcem in trgovci o novi ceni. Ko bo sporazum Jftifsan, ne bo več zadržkov, da ne bi tudi za zaloge izdelkov v skladi- 4 Uveljavili nove cene i^e,f°trošniki lahko zahtevajo povrnitev razlike v ceni samo za tiste Po k e: katerim se je cena znižala na februarsko raven in so jih kupili kupi.' "Juniju letos. Nakup pa morajo dokazati z računom. Za blago, veijaJen° med 1. marcem in 14. junijem, pa povrnitev razlike vfceni ne kQ3azni za kršitelje odloka o vrnitvi cen posameznim izdelkom na Uarsko raven so precej visoke: od 200.000 do 1 milijon dinarjev. zdaj si tega ne moremo in ne smemo privoščiti. Vsakršno pehanje za rekordno mlečnostjo bi bilo v sedanjih razmerah nesmiselno, ker bi s tem zabredli v težave. Lani smo na farmi dosegli povprečno mlečnost 5500 litrov na kravo, medtem ko bomo letos od vsake krave namolzli okrog 6000 litrov. Ocenjujemo, da je pri tej količini prireja najcenejša in da bi bilo vsako povečevanje na račun izdatnejše porabe krmil neumestno.« Teden solidarnosti Od 1. do 7. junija Prvi teden junija je v Jugoslaviji proglašen za teden solidarnosti. To je obenem priložnost za pregled in uveljavljanje socialistične solidarnosti, ki smo jo pri nas organizirali za premagovanje najrazličnejših težav: na osnovi vzajemnosti in solidarnosti s prostovoljnim delom in materialnimi sredstvi skupno pomagamo - drugim, ki so v stiski. V Sloveniji se je letos že zvrstilo nekaj solidarnostnih akcij, druge pa se še odvijajo. Konec maja je bila akcija Rdečega križa za zbiranje rabljenih oblačil, prav danes, 4. junija, pa je dan krvodajalcev, posvečen široko organizirani in že dolga leta vpeljani solidarnosti--darovanju krvi. Ves teden bo potekala tudi zbiralna akcija doplačilnih poštnih znamk solidarnosti, vstopnic za prireditve in vozovnic v notranjem prometu, julija pa zaposleni prispevajo enodnevni zaslužek za solidarnost ob naravnih nesrečah. Lani se je v Sloveniji za solidarnost zbralo 832 milijonov novih din. Iz teh sredstev je bilo za delno odpravo posledic nesreč v občinah, kjer je škoda presegala 3 odstotke družbenega produkta gospodarstva teh občin, namenjeno približno 700 milijonov novih |hn. Zaradi posledic orkanskega vetra, neurja s točo in poplav je imelo namreč 16 slovenskih občin pravico do uporabe sredstev za solidarnost, del denarja pa je bil namenjen za odpravo posledic takih nesreč v drugih republikah. Posebej cenjena pa je solidarnost, za katero se občani odločajo prostovoljno. Takšni akciji, ki potekata od lani, sta akcija za pomoč Kopaoniku in Afriki. Razen pomoči v materialu — prikolic, montažnih hiš, obleke, hrane — in dela mladinskih delovnih brigad se je zbralo v Sloveniji še 13 milijonov novih din prostovoljnih prispevkov. Za pomoč Afriki pa so občani in organizacije doslej nakazali več kot 21 milijonov novih din. Podobno ugotavljajo na cerkljanski farmi, kjer redijo 215 krav in oddajo vsak dan mlekarni nekaj več kot š.tiri tisoč litrov mleka. »S pomočjo strokovnjakov Biotehniške fakultete smo prilagodili krmni obrok mlečnim sposobnostim krav, kar je imelo dvojni učinek: krave so dale več mleka in izboljšalo se je njihovo zdravstveno stanje,« pravi Borut Gros, vodja živinoreje na cerkljanski farmi. »V minulih mesecih smo dokazali, da zmoremo »proizvajati« enako kakovostno mleko kot, denimo, v razvitih alpskih državah. Analize so pokazale, da smo le redko imeli v enem mililitru več kot dvesto tisoč bakterij. To je v primerjavi s tistim, kar dopušča normativ (tri milijone mikroorganizmov v tisočinki litra), zelo malo. Izboljšanje kakovosti mleka nas je veliko stalo. Zamenjali smo mlekovod in vse gumijaste dele pri molznih napravah ter spodbudili molzače k zav-zetejšemu delu, zato bi bilo prav, da bi Mlekarna tako kakovostno mleko dodatno nagrajevala.« Na obeh farmah se ubadajo s podobnimi težavami. Hlevi na Sorskem polju so stari 22 let in bi bili potrebni temeljite obnove. »O prosti reji skorajda ne upamo razmišljati, ker v zdajšnjih razmerah ni denarja niti za malenkosti,« pravi Anton Globočnik. »Letos bi želeli preurediti vsaj eno opuščeno molzišče, ker bi s tem za polovico skrajšali čas molže in kravam omogočili, da bi bile dlje časa na paši. Dotrajane naveze se trgajo in če uidejo po hlevu biki, je to tudi precej nevarno. Nad silosi še vedno ni strehe, kar je tudi razlog, da se nam sicer kakovostna silaža občasno kvari.« Na cerkljanski farmi so lani in letos asfaltirali silose, zabetonirali del gnojišča, položili rešetke pred mol-ziščem, izsušili del travnikov in opravili še nekatera manjša dela. Zdaj se na farmi kot tudi v vodstvu temeljne organizacije Kmetijstvo prizadevajo, da bi še letos uredili molzišče in povečali njegovo zrno-gljivostzBna 20 krav.c Zaplotnik r^ sejo CK ZKS o aktiviranju lastnih zmogljivosti ^eč kot polovico obutve bodo prodali na zahod Aktualno Kaj pa telovadnica? Najbrž bi lahko kaj podobnega vprašali še za marsikatero drugo investicijo s spiska želja, ki so ga za naslednje srednjeročno obdobje sestavile interesne skupnosti kranjske občine. Med temi investicijami bi zaman iskali tudi telovadnico za novo srednjo šolo, zgrajeno na Zlatem polju. Prav tako telovadnice ni med investicijami, ki jih v Sloveniji načrtujejo posebne izobraževalne skupnosti. Zato ni odveč vprašanje: kam potlej sploh sodi takšna telovadnica: ali res morda šele v plane po letu 2000 in tudi v katere — občinske ali republiške? Takšno dilemo so v Kranju glede nove gradnje srednje šole elektrotehniške in kovinsko predelovalne industrije vsekakor znali rešiti — čeprav ne brez zapletov in težav. Šola je bila zgrajena s sredstvi kranjskih, predvsem pa Iskrinih delovnih organizacij. Takšen recept — z lastnimi silami — se je izkazal kot uspešen, če pa bi še naprej Čakali na drugačne rešitve, na soudeležbo drugih, bi verjetno šole na Zlatem polju še ne bilo. Že ta novogradnja pa prihaja zelo kasno, potem ko so se cele generacije učencev morale izobraževati v že zdavnaj pretesnih in neprimernih prostorih stare stavbe. Šola na Zlatem polju, največja srednja šola na Gorenjskem, zdaj stoji brez telovadnice, to pa je približno tako, kot da manjka pol šole. Problemska konferenca, sklicana prejšnji teden, najbrž ne bi izzvenela tako zahtevno, če bi imeli učenci lahko telesno vzgojo v kaki bližnji šoli. Toda gneča vlada povsod ali pa so prostori tako daleč, da vse skupaj ni izvedljivo, še posebno pozimi. Kako zagotoviti učencem to, kar sodi v okvir celovitega vzgojno učnega procesa, oziroma tQ, kar zahteva zakon o verifikaciji šol? Če so morda prejšnje generacije še lahko akumulirale znanje, ne da bi imele velike možnosti za utrjevanje telesa s športnimi in telesnovzgojnimi navadami, so zdaj taki časi minili. Minili so verjetno tudi časi, ko je bilo šolo ali telovadnico dosti lažje zgraditi. Tdda če izobražujemo generacije učencev za proizvodne poklice na vseh stopnjah, ali naj to pomeni, da jih lahko za vstop v delo pripravimo kaj slabše? Ali pa morda še kje vlada miselnost, da je za šole, ki izobražujejo za proizvodnjo, vendarle vse dobro in bi se kakšni drugi bolj elitni šoli kaj takega ne moglo zgoditi? Ali torej telovadnica bo? Verjetno enkrat bo. Če pa bo kaj kmalu, bo odvisno od tega, ali bodo v Kranju uporabili že preizkušen recept, po katerem so lahko zbrali denar tudi za okoli 70 milijard starih din vredno srednjo šolo: tokrat je nekaj več možnosti, da za telovadnico prispevajo del denarja tudi posebne izobraževalne skupnosti, ki so imele pri investiciji za šolo zavezane žepe. - l m »0»? —' V Alpini izdelujejo žensko modno in \J obutev. Lani so naredili 839.000 .parov vliev , modnih čevljev, 274.000 smučarskih če-f°včp ,.4000 parov tekaških čevljev, 100.000 pa-" nar) 1807,5, 4. TOK - delavci (Srečo Zupane, Marjan Potočnik, Ivo Doto? slič) 1807, 5. tozd Bohinj (Pavle Razpet, Muhamed Šarić, Čedo Aleksio/ 1675,5. Povojni elektroenergetski razvoj V skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva so te dni s posebno publikacijo predstavili elektroenergetski razvoj v štirih povojnih desetletjih. V primerjavi z letom 1945 je zmogljivost proizvodnih elektroenergetskih naprav 36-krat večja, letna proizvodnja električne enegije 70-krat večja. Skupna moč jugoslovanskih elektrarn je konec lanskega leta znašala 18.791 megavatov, od tega 7.640 v vodnih elektrarnah, kar predstavlja 40 odstotkov skupne moči. Pri toplotnih elektrarnah odpade 70 odstotkov na elektrarne na pre- Uff mog, s 24 odstotki so udeležene e m trarne na tekoča goriva, s 6 ods pa jedrska elektrarna. j$ Letna poraba električne etl ffl je lani v Jugoslaviji ^o* j« 72.791 milijonov kilovatnih ur, k^ 6,9 odstotka več kot leto poprej- ^ žili so 2.751 milijonov kilovatm1^ izvozili pa 3.881 milijonov kilova $ ur električne energije. Tudi let° 'tff črtujejo v jugoslovanskem ele y gospodarstvu 6,9-odstotno letn^jj« večanje porabe električne ene gjii' dosegla naj bi torej 77,5 milijar° lovatnih ur. Novo gasilsko vozilo v Planiki Kranj — Okrog 50 članov industrijskega gasilskega društva Planika je konec maja 1985 z veseljem sprejelo novo orodno gasilsko vozilo TAM T 80. Z njim so zamenjali že 12 let staro in dotrajano gasilsko vozilo FIAT, katerega so doslej uporabljali v društvu. Poleg tega so planiški gasilci in gasilke, sedaj jih je dvanajst, dobili prve izmed dvanajstih naročenih zaščitnih oblek. Načelnik IGD Planika Tadej *v salne cevi, ročnike, trojak, nl*Jrhalii* nastavek in ključ ter dva din ^ aparata. Dejal je še, da bodo » ^ vozilom izboljšali učinkovitost ^ rebitnih intervencijah. Člani radi upravljali z novo Pridobil Janez Ki* Torek. 4. junija i 985 KRONIKA 7. stran mmmmmGLAs Cilji v glavnem uresničeni J**d šestimi leti so v vseh občinah pripravili problemske posvete Prometni problematiki, ki so zajeli vse, od nesreč, preventive, |.sveščanja do cest in signalizacije — Med sklepe so tedaj zapisa-' matere ceste je treba urediti, da bo manj nezgod in promet bolj k°č. Sklepe so v glavnem uresničili Kranj — Urejenost cest je nepre- Mjivega pomena v varnosti pro-• et&. Zato ni čudno, če so bile ceste Jj* njihova urejenost nosilna tema P°svetov, ki so jih pred šestimi leti ^pravili občinski sveti za preventi-j£ln vzgojo v cestnem prometu, av-/^ttioto društva, vzdrževalci cest in P°rava za notranje zadeve. Kot Javita inšpektorja UNZ Kranj Ivan skl in A1°JZ Novak, so takratne ^Pe v glavnem uresničili. , yse regionalne ceste pred šestimi ^niso bile asfaltirane, zato so to ^črtovali kot prednostno nalogo. In j^. danes edinole cesta Tenetiše— p*laka v kranjski občini ni obnovlje-medtem ko sta obnovo doživeli j/sti od Jesenic proti Gorjam in od ^0Pe proti Jamniku. Duhove je bu-J^.razorana cesta Polica — Žeje — j,2ic. za katero ni in ni bilo denarja, hi? So zagrozili z zaporo, se je denar ^V"0 našel in nemudoma so jo obno-l1. Stara je ostala le cesta na odse- u Križe—Tržič. j. red šestimi leto so načrtovali tu-.lc^sto od Jezerskega do Škofje Lo-Vp *n Delavski most. Za slednjega jl^o, da že nekaj let stoji, in da bo J^il povezavi Jezerskega in Škofje rj^e, cesti, ki bo postopoma zgraje-Prav te dni je bila dograjena ob-°2fiica, ki Delavski most povezuje z Sjonalno cesto Kranj —Brnik. ■stn J se Je zel° mudil° tu0^i za ce" Bled—Bohinj. V naglici so zgra-Ij.1, mostove na obvoznici proti Bonski Beli, potem pa se je stvar n?.^vila vse do letos, ko naj bi sled-Jlć le dočakali ustreznejšo poveza- vo obeh turističnih krajev. Razlog, da so dela zastala, ni bil le denar, pač pa tudi neraziskan teren. Tudi blejska obvoznica je bila tisti čas že v načrtih in je tudi še danes. Odsek ceste od Trebije do Žirov je bil že dolgo problematičen, zato so tedaj terjali obnovo. Kritične razmere na tej so zahtevale zaporo za avtobusni in tovorni promet. Če bo šlo vse po sreči, bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju tudi ta problem odpravljen. V Škofji Loki naj bi se sicer lotili še enega zajetnega zalogaja, širjenja avtobusne postaje in vzpostavitve cestne povezave za Selško dolino. Ta naloga sicer ni prednostna kot cesta Trebija—Žiri, bo pa sčasoma nujna, saj se avtobusni promet vsako leto bolj gosti. Že tedaj so načeli vprašanje, kako obnavljati cestno signalizacijo. Na mnogih odsekih še vedno stojijo stari, neosvetljeni prometni znaki, čeravno zakon zahteva, da so dobro vidni, še vedno vzdrževalci cest prepočasi obnavljajo talne oznake. Te se po letu dni dodobra obrabijo, tako da bi jih kazalo peskati kar dvakrat letno. Kaže, da cestne oznake niso le gorenjski problem, saj se vzdrževalci cest prav povsod izgovarjajo na pomanjkanje denarja. Pred šestimi leti, ko so se odgovorni za gorenjski promet sestajali na posvetih in načenjali probleme, denar najbrž še ni predstavljal tolikšne težave, kot danes. Denarnim stiskam gre tudi pripisati, da je nekaj tedaj zapisanih sklepov o ureditvi cest ostalo na pol poti. Ostale so v glavnem uresničili. D. Z. Žlebir ta kurilno olje izhlapelo? jj^d Siskom in Kranjsko goro je iz cisterne z več kot 13.000 litri silnega olja »zmanjkalo« 1500 litrov, čeprav šofer sploh ni za-^stil kabine tovornjaka — Kriminalisti so šoferja osumili, da je 'fe prodal za svoj žep u^r^njska gora — V začetku marca fj°s Je hotel Alpina v Kranjski gori n*ročil pri Petrolu 15.000 litrov kuril-v 8^ olja. Tako velike količine gori-r *renutno niso imeli, zato je šlo nalili0 v rafrneriJo lna v Sisku. Tovor-g ~~ cisterna je iz Siska odpeljal j0 . arrCa popoldne, vendar pa šofer i^.'P T., star 45 let, ni pripeljal še tr^.VeČer, pač pa naslednji dan zju- Pr Hi Ai Yzem kurilnega olja so v hotela .'Pina opravili po vseh predpisih. ija Se posebej zato, ker so ugotovili, Cq s°Jani porabili za več kot polovi-pr Yec kurilnega olja kot pa leto po-^ Ji niso pa pri tem izključevali jj. 2nosti, da pri prevzemanjugoriva Sq Pohajalo do napak. Tokrat je pri-v2d vVat prevzemu goriva vodja vjjr?evanja v tozdu Kompas ter pa .sevalec v istem tozdu, vseskozi ka\e kil zraven tudi voznik tovornjaki s • iP T- S posebno jekleno palico, (jus° jo za merjenje opremili v Zavo-V »2a raziskavo materiala in kvalitet go j^kljani, so najprej izmerili zalogi krilnega olja v cisterni hotela riCna> nato pa so pretočili vanjo ku-Hle°.olje iz tovornjaka. Po dokupi a?*ih. ki jih je imel voznik tovor- Cr' S0 v Sisku natočili 13108 h-°Pr kurilnega olja, meritev pa je tej^1 avtomatski volumenski me-Že j, Jolikšno količino bi ob odšteti, Ugotovljeni zalogi v cisterni hote- la moralo pokazati tudi merjenje ob koncu pretakanja. Toda meritev je pokazala, da so pretočili le 11.600 litrov olja in ne toliko, kot je bilo avtomatsko odtisnjena količina na tovornem listu iz Ine. Voznik tovornjaka se je strinjal, da so meritev opravili natančno, saj je bil vseskozi poleg, toda, kje je ostalo 1500 litrov kurilnega olja, ni vedel povedati. Strinjal se je, da olja za cisterne tovornjaka brez njegove vednosti ne bi mogel vzeti nihče, saj vozila ni zapuščal od takrat, ko je odpeljal iz Siska; v tovornjaku je na Jesenicah tudi prespal. Cisterna tovornjaka je bila tudi povsem nepoškodovana, tako da olja ne'bi bil mogel izgubljati med potjo. Josipa T. so zaradi suma, da je kurilno olje, vredno 104.100,00 din, izhlapelo skozi njegov žep, ovadili zaradi kaznivega dejanja velike tatvine. V skrivnostno izginotje kurilnega olja namreč ob natančnem natakanju tako v Sisku kot ob natančnosti pri pretakanju v Kranjski gori verjetno ne verjame niti voznik tovornjaka. Ni pa vedel tega, da so se v kranjskogorskih hotelih zaradi tako velike porabe odločili zelo natančno preverjati vsako dolivanje goriva. Očitno voznik tega ni zvedel pravočasno in je verjetno zato tvegal kak ovinek s poti Sisak—Kranjska Gora. L. M. Podbrezje — Gasilsko društvo Podbrezje, ki praznuje letos 60-le-toico delovanja, je proslavilo jubilej konec 'minulega tedna z več Prireditvami. V nedeljo popoldan je bila osrednja svečanost pred ddsilskim domom, kjer so se zbrali poleg številnih domačinov pred-stavniki kranjske gasilske zveze in gorenjskih gasilskih društev ter drugi gostje. Med proslavo je predstavil tajnik društva Franc Satler posedanji razvoj gasilstva v kraju, slavnostni govor pa je imel sekretar osnovne organizacije ZK Podbrezje Viktor Jesenik. Priredi-tei> je dosegla vrhunec ob razvitju pionirskega prapora in predaji ^ove traktorske cisterne. K slovesnemu vzdušju je pripomogla tudi Podelitev priznanja GZS društvu, republiških odlikovanj petim niegovim članom, osem občinskih odlikovanj in več društvenih Priznanj. Proslavo so s kulturnim nastopom popestrili domači pev-c* in tržiška godba. (S) — Foto: S. Saje GORENJSKA N0CNA KRONIKA Z NOŽEM ZABODEL ŽENO Očitno je zadnje čase hudo v modi, da mož kar z nožem opomni ženo, kdo mora imeti pri hiši glavno besedo. Tako je zadnjič na Jesenicah 55-letni možakar v jezi z nožem puščal kri svoji ženi, a na srečo je bila rana na roki le majhna in se bo hitro zarasla. Kdo pa bo poslej imel glavno besedo pri hiši? KURE V SOLATI Lepo in koristno je imeti svoj vrtiček, toda kaj, ko okoli njega ne moreš postaviti dva metra visoke ograje. Na Jesenicah, na Plavžu, so za vrtičkarje največja nadloga te presnete kokoši, ki vse razbrskajo in so postale že pravi krajevni problem. Eden od krajanov v bližini namreč svoje kure spušča ravno na vrtičkarsko solato, po kateri je menda nes-nost kur izredna. Če se bo problem še zaostroval, bo moral verjetno lastnik kokoši na svojem jedilniku ocvrta jajca zamenjati s kurjo juho — in to kar hitro. EDEN PREVEČ Ali je nekdo pozabil datum zmenka ali se mu je ura ustavila — to se ne ve. Znane so le posledice. Pri brhki Jeseničanki sta se namreč oni dan zvečer znašla kar dva. Drugi, ki je prišel naknadno, je bil kajpada hud, preganjal je prvega od dečve, in to tako hrupno, da se je zbudilo več sosedov. Kdo je potem ostal, katerega je izbrala, ali sta jo morda celo zapustila oba, tega se pa ne ve. OBA ODVEČ Takole se pa konča. Ko so še »ledik«, vasujejo, ko so že poročeni, se pa prepirajo. Toda zakonca v Žirovnici sta počela ob tem takšen hrup, da ju je bilo slišati kar daleč. Med tepežem sta si povedala, kaj si mislita drug o drugem in da se vidita, kje drugje pa, kot — na sodišču. MAR BI HODIL Na vso silo je oni dan na Jesenicah do vrha nalit možakar treniral po jeseniških ulicah vožnjo v vinjenem stanju. To ni bilo niti najmanj všeč drugim voznikom in tudi pešcem, jezili so se, vozniku prigovarjali, naj vendar odneha. Kaj še, to ga je še bolj razburilo, spravil se je nad vse, ki jih je mogel ujeti in tako negiral tisti lepi rek, da lepa beseda lepo mesto najde. Toda tudi zanj bo še priložnost — pri sodniku za prekrške namreč. L. M. Zmanjkalo gum za tovornjak Kranj — Božo D. iz Knina je v Kranju konec marca letos od nekoga kupil tovornjak, razen tega pa še sedem gum za tovorni avto in tri zračnice. Gume in zračnice je sklenil shraniti pri prijatelju, ki mu je odstopil prostor v drvarnici v Straži-šču. Ko pa je sredi aprila prišel po svoje gume, je ugotovil, da je drvarnica prazna, gum, vrednih 500.000,00 din, pa nikjer. Prijatelj, pri katerem je gume shranil, seveda ni ničesar vedel. Gume pa so bile že nekaj časa v Kaknju. Tja jih je na naslov svojega brata poslal Branko Č. Le-ta je namreč gume opazil v drvarnici. Ugotovil je, da bi prav takšne potreboval njegov brat. Ročno jih je nekaj stlačil v avto, drugo naložil na prikolico in sedem semperitovih gum ter zračnice odpeljal na železniško postajo v Podnartu, kjer mu je znanec Peter S. pomagal izpolniti vozni list, tako da sta gume poslala z vlakom na bratov naslov. Vse gume in zračnice so kasneje miličniki v Kaknju na bratovem naslovu tudi našli. Ko je hotel Božo D. sredi aprila svoje gume, mu je prijatelj povedal, da je bilo v drvarnico vlomljeno, gume pa so bile ukradene. Lastnik gum je seveda tatvino takoj prijavil, čeprav bi to lahko že dva tedna prej storil prijatelj, ki je opazil, da gum ni. Verjetno pa je imel za to svoje razloge, sicer ne bi Branku Č. izročil ključa za drvarnico, da je le-ta lahko odpeljal gume. II r SI i ■ 1 Za večjo prometno varnost Tehnično stanje vozil Eden temeljnih pogojev za varno vožnjo je tehnična brezhibnost vozil v prometu. Za brezhibnost morajo poskrbeti že izdelovalci vozil, kasneje pa seveda uporabnik. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo vsa vozila enkrat letno na tehnični pregled, avtobusi in nekatera druga vozila pa celo po dvakrat. Vozila pregledujejo v za to opremljenih in pooblaščenih organizacijah. Svet za preventivo in vzgojo v prometu občine Kranj že več let spremlja tehnično stanje vozil, ugotovljeno na tehničnih pregledih. Letno se opravi blizu 46 tisoč tehničnih pregledov. Iz podatkov pa je razvidno, da je kar dobra tretjina pregledanih vozil zavrnjena, ker ni brezhibna. Predpisi namreč zahtevajo, da uporabnik oziroma lastnik vozila stalno skrbi za brezhibnost vozila, tehnični pregled pa je samo obvezna kontrola izvajanja tega predpisa. Nekateri vozniki se tega zavedajo in lepo skrbijo za svoja vozila, drugi pa imajo malomaren odnos. Mnogim morajo šele na tehničnem pregledu povedati, kaj je na njihovem vozilu narobe. Pogosto gre tudi za takšne pomanjkljivosti, ki so za vožnjo v prometu odločilne, za varnost voznika in drugih udeležencev pa sploh neizogibne. Zato sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter prometni organi opravljajo tudi občasne kontrole in iz preventivnih razlogov vsako leto več voznikov usmerijo na izredne tehnične preglede. Na izrednem tehničnem pregledu je bilo lani v kranjski občini 335 vozil, od katerih pa je bilo le 33 odstotkov brezhibnih, vsi ostali pa so imeli v povprečju po tri napake. Zato je lahko ugotoviti, da je povprečna tehnična brezhibnost vozil v prometu komaj 50-odstotna. To pa je za varno vožnjo vsekakor premalo. Vozniki bi se morali zavedati, da je le tehnično brezhibno vozilo tudi varno vozilo. Mrak S SODIŠČA Skladiščnik odnašal stroje Dobro leto je skladiščnik V. Koper mimo vratarja odnašal iz Iskre Ero stroje ali njihove dele ter jih kasneje prodajal Kranj — Na enotno kazen dve leti in pol zapora je bil pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojen 33-letni Vinko Koper zaradi dveh kaznivih dejanj v nadaljevanju, velike tatvine in poneverbe. Ko se je Vinko Koper leta 1983 zaposlil v Iskri Ero kot skladiščnik, je že konec leta, kot je na sodni obravnavi sam povedal, začel jemati in odnašati domov najrazličnejše stroje, sestavne dele in drug material. To je počenjal do letos, ko so ta dejanja odkrili. Do materiala je prišel razmeroma lahko v skladišču, tvegal pa je tudi odnašanje z montažnih trakov v proizvodnji. Jemal je vse, kar mu je prišlo pod roke: vrtalne stroje, kotne brusilke, vibracijske brusilke, krožne žage, svedre, ključe, stikala, vrtalne glave, vijake, brusilne plošče, rotorje itd. Nekatere stroje je odnesel kompletne, nekaj pa je iz delov sestavljal doma, vse opremil z nalepkami in prodajal. Šel je celo tako daleč, da je sam po hišah ponujal svoje blago. Vse to naj bi počenjal iz finančne stiske, kasneje pa, kot je pove- dal, ni mogel nehati s takšnimi dejanji. Od konca leta 1983 pa do začetka tega leta je odnesel mimo vratarja za 596.267,50 din strojev oziroma njihovih delov, iz skladišča pa še za 74.66l^OOdin vrednosti raznih predmetov, tako da je skupna vsota odnesenega presegla 67 milijonov starih din. Večino odnesenih predmetov so kasneje našli pri kupcih, ki niso posumili, da je kaj narobe, ali pa pri njem doma. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da so bili stroji vrnjeni delovni organizaciji, dosedanjo nekaznovanost, skrb za otroke in to, da je sam veliko pripomogel k razjasnje-vanju. Ni pa seveda sodišče moglo spregledati, da je Vinko Koper odnašal iz delovne organizacije stroje in material dan za dnem in to dlje časa. Sodišče je izreklo tudi ukrep odvzema pridobljene premoženjske koristi v višini 205.964,00 din. Povrniti pa mora tudi škodo v višini 66.720,50 din. L. M. Mark ni bilo v blagajni DJG. je izkoristila napako blagajnika, ki je pozabil zahtevati ^OOO nemških mark, ki naj bi jih stranka prodala banki Škofja Loka — Ko so v Ljubljanski banki v Škofji Loki 1. aprila letos zaključevali delo, so na denarno devizni blagajni ugotovili, da manjka 2000 nemških mark. Iz dokumentacije so sicer ugotovili, da je tistega popoldneva v njihovi banki pri urejanju deviznega posojila vlagala v banko nemške marke le 25-letna D. G. iz Škofje Loke. Ta je namreč skupaj z možem in tremi poroki urejala vse potrebno za devizno posojilo in sicer tako, da je banki prodala 200 ameriških dolarjev in 2000 nemških mark. Vendar pa marke niso prišle v blagajno. Z avtom po nepoštenih poteh Kranj — Januarja letos je Sedik D., star 33 let, v Ljubljani najel avtomobil, vanj je prisedel še 27-letni Haso B., nato pa sta se odpeljala na Gorenjsko. V Tržiču sta obiskala Merkatorjevo veleblagovnico Tekstil ter tam ukradla tri moške srajce. V "istem tednu sta se ponovno vrnila in tokrat brez računa vzela dva para moških hlač. Kasneje, ko sta znova preudarja-la, kje bi »nabavljala«, sta ugotovila, da bi bilo v Tržiču zanju že »prevroče«, zato sta se sredi januarja odpeljala v Škofjo Loko in v veleblagovnici Nama vzela štiri moške srajce, čez nekaj dni pa znova pet moških srajc. Nabrano blago je Sedik D. v Ljubljani prodal, del izkupička pa je izročil tudi Hasu B. Delavci UNZ Kranj, ki so ju ovadili zaradi velike tatvine temeljnemu tožilstvu, so ugotovili, da sta bila člana večje skupine, ki se je že dlje časa ukvarjala z vlomi in tatvinami po Sloveniji, prijeli pa so jo konec januarja letos. Kasneje so ugotovili, da je D. G. prišla, do devizne blagajne že z vsemi dokumenti, listki od prodaje deviz banki, položnicami, dvižnim listkom in hranilno knjižico, oziroma je vse skupaj blagajniku izročila likvi-datorka. Ustaljena praksa je namreč, da uslužbenci oziroma likvidatorji ne sprejemajo tuje valute iz rok stranke, razen ameriških dolarjev, zato bi morala nemške marke blagajniku izročiti D. G. Vendar pa je blagajnik spregledal, da mora D. G. položiti še 2000 nemških mark. Zato je na vse dokumente pritisnil žig, kot da so vse devize prodane banki. D. G. je marke držala v roki in ker ji blagajnik ni rekel, naj devize izroči, jih je zatajila. Manjko se je v blagajni seveda pokazal še isti večer. D. G., ki so jo naslednjega dne poklicali in prosili, naj jim pove, če so devize morda ostale pri njej, je znova vse zanikala. Bančni uslužbenci so jo obiskali tudi doma in še enkrat pregledali papirje, toda denarja ni bilo, D. G. pa je trdila, da je marke izročila blagajniku. Ko so zadevo začeli raziskovati delavci uprave za notranje zadeve, D. G. ni spremenila svojih trditev, marke je oddala na blagajni, pa konec. Šele mož je čez nekaj dni, potem ko so povprašali, če lahko narede hišnp preiskavo, priznal, da je žena izkoristila priložnost in vzela marke, ki bi jih morala oddati na blagajni. Marke, sicer samo še 1000, je imela skrite doma v čevljih, drugo polovico pa je že vrnila nekomu, tako da je potem banki povrnila v dinarjih. Delavci UNZ Kranj so D. G. ovadili javnemu tožilstvu zaradi kaznivega dejanja zatajitve. L. M. (^imgSSoJMEIIGLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 4. JUNUA1985 Državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladinke Izreden uspeh mladih Kranjčank Da so namiznoteniške igralke Kranja osvojile na državnem prvenstvu odlično četrto mesto, je zasluga tudi igralke Nataše Gašperič in trenerja Janeza Stareta. — Foto: F. Perdan KRANJ — Dvorana na Planini je bila tri dni prizorišče letošnjega moštve-nega državnega prvenstva za mladinke. Za ta naš najvišji mladinski naslov se je tokrat potegovalo kar enajst moštev iz vse države. Ob odlični organizaciji delavcev namiznega tenisa Kranja so vse nastopajoče pokazale res pravo vrhunsko namiznoteniško predstavo. V teh vrstah je nekaj tako odličnih mladih igralk, da bodo kaj kmalu stopile v državno člansko vrsto in dostojno branile ugled jugoslovanskega namiznega tenisa v svetu. Med vsemi ima najboljšo vrsto na-miznoteniški klub Kemičar iz Hrastnika, katerega igralke so s svojo dovršeno igro dokazale, da so res najboljše v državi. Brez vsakega spodrsljaja so premagale vse nasprotnice in so zaslu- ■i Na državnem namiznoteniškem prvenstvu v športni dvorani na Planini se je odlično odrezala Kranjčanka Polona Frelih. S tem je dokazala, da se prebija v kakovostni namiznoteniški ženski vrh. Svoje znanje bo pokazala julija na evropskem pionirskem prvenstvu na Nizozemskem. — Foto: F. Perdan Ledine iz leta v leto bolj zanimive Kranj — Primer kranjskega doma na Ledinah potrjuje, da se z dobrim gospodarjenjem in enako organizacijo da dosegati uspešne rezultate. Lani so bile zmogljivosti v njem popolnoma izkoriščene, predvsem med tednom pa je bilo v koči tudi več obiskovalcev, kot je ležišč v njej. Enako je z letošnjim popraševa-njem. Razprodanih je že več kot 90 odstotkov kapacitet. Prijavili so se planinci in smučarji iz vseh republik in zamejstva. Enako kot prejšnja leta pa velja, da so konec tedna zmogljivosti rezervirane za planince oziroma druge posamezne obiskovalce. Ledine imajo že od 1977. leta izjemno pomembno poslanstvo pri razvijanju smučarstva in planinstva. Že doslej se je torej upravičila izgradnja tega objekta; takšnega izkoriščanja neke postojanke namreč ne dosegajo nikjer drugod v naših gorah. Franc Ekar Pionirke Ratitovca Zanimivo športno tekmovanje Kranj — V soboto, 8. junija, ob 8. uri zjutraj se bo začelo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju zanimivo športno tekmovanje: 17. športne igre učencev osnovnih šol s prilagojenim programom iz Slovenije. Ljubitelji športa, vabljeni! Ligaški izidi republiške prvakinje Železniki — Pionirke šolskega športnega društva Ratitovec iz Železnikov, okrepljene z igralkama Dupelj Jerucovo in Planinškovo, so v finalu republiškega rokometnega prvenstva osvojile prvo mesto pred ekipo B. Ziherl — Olimpija, Velenjem in Racami. Gorenjske so premagale Olimpijo s 13:12 in Velenje s 17:13 ter igrale neodločeno, 11:11, z Racami. Smilja Olič, članica zmagovite ekipe, je bila s 23 zadetki tudi najboljša strelka sklepnega tekmovanja. Naslov republiških prvakinj so si priigrale: Helena Mezeg, Irma Šmid, Tadeja Trojar, Smilja Olič, Brigita Jelinič, Romana Jeruc, Jaša Planinšek, Pegi Berce, Barbara Ma-žgon, Alenka Tolar, Mojca Pu-stovrh, Nataša Kisovec in Branka Krmelj. J. Kuhar TENIS: — 1. kolo II. zvezne lige: Tenisači Triglava so gostovali v Zagrebu, kjer so premagali ekipo Peter Drapšin iz Banja Luke s 7:2 in s precej smole izgubili z domačo Mladostjo s 4:5. — M. Jezeršek NOGOMET: — gorenjska nogometna liga: pionirji — Alpina : Lesce 1:1, Bled : Tržič 5:0, Bohinj : Reteče 1:0, Alples : Kondor 3:0, Bled : LTH 1:3, Jesenice : Bled 1:2, Alples : Alpina 0:0, Polet : Bohinj 0:3, LTH : Bled 2:1, Kondor : Lesce 1:6, Reteče : Tržič 4:0, Bohinj : Jesenice 3:5; vrstni red: Bled 30, Jesenice 26, Bohinj 20 itd. — P. Novak Aljažev dom v Vratih odprt Mojstrana — Člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana že vrsto let skrbijo za svojo postojanko v Vratih, ki je ena najbolj priljubljenih in obiskanih v Triglavskem pogorju. Do Aljaževega doma je možen dostop z avtomobili, marsikdo pa se rad poda iz Mojstrane v dolino Vrata tudi peš. Člani društva zagotavljajo, da se bodo vsi obiskovalci te postojanke tudi letos v njej prijetno počutili. Pred vzponom na Triglav in druge vrhove ter ob vrnitvi jih bodo tod lepo sprejeli. J. Rabič ženo ponovile lanski uspeh. Spet so osvojile mladinski moštveni državni naslov. Med igralkami Hrastnika (Ojster-šek, Pandev, Marinkovič, Markič) je najbolj izstopala prav Vesna Ojster-šek, ki je v šestnajstih igrah premagala vse konkurentice. Dobro sta igrali tudi ostali dve igralki Kemičarja in prav zato tudi novi naslov državnih prvakinj. Med enajstimi moštvi, ki so se potegovala za državni naslov, so bile tudi mlade Kranjčanke. Polona Frelih, Nataša Gašperič in Barbara Matij aševič so bile v vseh igrah odlične in so ob koncu s četrtim mestom dosegle svoj največji uspeh. Pred prvenstvom so napovedovali, da bodo Kranjčanke uspele, če bodo zasedle peto do šesto mesto. Toda igrale so še boljše in bile četrte. To je vsekakor izreden uspeh in iskrene čestitke za tako odlično igro in borbenost v vseh nastopih. Najboljša med njimi je bila Polona Frelih, ki bo julija nastopila na evropskem prvenstvu za pionirje na Nizozemskem. Fre-lihova je bila res izredno dobra, saj je dobila štirinajst dvobojev in jih izgubila le šest. Tudi ostali dve sta pokazali dobro igro in zato je tudi zanju velik uspeh četrto mesto. Izidi od prvega do četrtega mesta — Kemičar : Mladost Ribomaterial 5:3, Peručica : Kranj 5:2, Kemičar : Kranj 5:2, Mladost Ribomaterial : Peručica 4:5, Kemičar : Peručica 5:2, Kranj : Mladost Ribomaterial 2:5. Vrstni red — 1. Kemičar 6 (15:7), 2. Peručica 4 (12:11), 3. Mladost Ribomaterial 2 (12:12), 4. Kranj 0 (6:15). Od petega do osmega mesta — Kreka Jedinstvo : Naftagas 5:1, Industro-gradnja : Olimpija 5:1, Krek Jedinstvo : Olimpija 5:1, Naftagas : Industrograd- • nja 3:5, Kreka Jedinstvo : Industro-gradnja 2:5, Naftagas : Olimpija 2:5, vrstni red: 5. Industrogradnja 6 (15:7), 6. Kreka Jedinstvo 4 (12:7), 7. Olimpija 2 (8:12), 8. Naftagas 0 (6:15), od devetega do enajstega mesta — Sever : Vojvodina 0:5 w. o., Vojvodina : Mladi borac 5:1, Mladi borac : Sever 5:0 w. o., vrstni red - 9.Vojvodina 4 (10:1), 10. Mladi borac 2 (6:5), 11. Sever 0 (0:10). D. Humer Kros v Križah Križe — V tržiški občini, kjer so osrednji spomladanski kros že izvedli, bodo pripravili v četrtek ob 17. uri pri osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah še zadnji preskus pred gorenjskim krosom na Jesenicah. Tekmovanje prireja Telesnovzgojno društvo Partizan Križe, na njem pa lahko nastopijo vsi občani Tržiča, ki bodo glede na starost in spol/azdeljeni v šest kategorij. J. Kikel Rudež najhitrejši Maribor — V finalu atletskega pokola za člane in članice v Mariboru se je med atleti kranjskega Triglava najbolj izkazal vojak Simon Rudež, ki je zmagal v teku na 100 metrov s časom 10,6. Andraž Rejc je v skoku v višino osvojil četrto mesto z zelo dobrim rezultatom 203 centimetre. Metalec kopja Aleš Mencinger je zaradi poškodbe vrgel kopje le 59,30 metra. Omembe vreden je tudi dosežek mladinca Boruta Škra-be, ki je v daljino skočil 6,60 metra. B. Simčič Slovenska nogometna liga Poraz ni tragedija KRANJ - SNL Triglav : Koper 1:2 (0:2), stadion Stanka Mlakarja, sodnik Petrič (Novo mesto), gledalcev 600. Strelci — 0:1 Badžin (18), 0:2 Studen (31), 1:2 Radosavljevič (75). Triglav — Stenovec, Mujič (Grubič), Atlija, Gros, Tkalec, Jakara, Eržen, Murnik, Cotman (Česen), Radosavljevič, Katanec (Stankovič). Koper — Kleva, Omanovič, Kariž, Zulič, Košpenda, Vitolič, Jakopič, Studen (Matkovič), Badžin (Okčič), Vrkič (Finkšt). Vodilni na lestici slovenske članske nogometne lige so s svojo igro pokazali, da niso zaman vodilni. Ze od prve minute srečanja so napadali vrata domačega vratarja Stenovca. V kazenskem prostoru Triglava je bilo dokaj vroče. Tudi domačini so s hitrimi protinapadi skušali streti odpor gostov, a jim to ni povsem uspelo. Po neobetajo-čem napadu, so Koprčani prišli v vodstvo. Tu so naredili napako domači branilci, poklonili so žogo Badžinu in ta je z močnim strelom premagal Stenovca. Po zadetku se gostje niso zaprli začeli so še bolj napadati. Plod take igre je bil hitri protinapad po desni strani, nato hitra podaja v sredino in Studen je s kakih šestih metrih dosegel drugi zadetek. V drugem delu igre se je igra obrnila v korist Triglavanov. Bili so v vseh pogledih boljši od Koprčanov. Domačini so napadali in res z izrednim strelom Radosavljeviča so omilili poraz. Bilo je še nekaj dobrih napadov in strelov na vrata gostujočega vratarja Kleve, ki niso rodili sadov. Nerešen izid tega srečanja bi bil še najboljši rezultat tekme, ki je odločala o novem republiškem prvaku, -dn Igor Prašnikar — mojster karateja in trener Pravi karateisti so najmanj agresivni Kranj — Danes 29-letni uslužbenec JAT-a na Brniku, Igor Prašnikar iz Kranja, se je najprej navduševal nad košarko, a ker je pri Triglavu »grel« le rezervno klop, se je od priljubljenega in množičnega športa usmeril k manj znanemu karateju. Pred petnajstimi leti se je naučil prvih borilnih veščin na tečaju, ki ga je v telovadnici kranjske gimnazije vodil Janez Rojšek. Kasneje se je izpopolnjeval pri različnih domačih in tujih trenerjih. Štirikrat je bil v Združenih državah Amerike, trikrat v domovini karateja, na Japonskem. Sedem let je tekmoval: dvakrat je bil republiški prvak, kot član slovenske ekipe tretji na državnem prvenstvu. Decembra lani je na Japonskem opravil izpit za mojstra 3. dana. Le deseterica Slovencev se lahko pohvali s takšnim naslovom. Pred štirimi leti se je v Karate klubu Kranj posvetil vzgoji mladih. Zadovoljen je, da načrtno delo rojeva sadove. Kakovostni vrh v klubu se širi. Vse več je tekmovalcev, ki osvajajo kolajne na republiških in državnih prvenstvih. To so Metoda Podpečan, Janez Belehar, Dragan Drobnjak, Aleš Stevanovič, Mitja Dujovič, Nataša Nadižar, Tanja Gregorec, Jana Škantar — in še bi lahko naštevali. • Igor, večina ljudi bolj malo ve o karateju. Je to nevaren šport? »Tako kot si z nožem lahko odrežeš kos kruha — ali pa prst, je tudi v karateju vse odvisno od tega, kako in v kakšne namene ljudje uporabljajo borilne veščine. Karate, tako kot je opredeljen, je za razliko od boksa povsem nenevaren. Osnovno načelo je, da mora karateist udarec zaustaviti pred telesom. V klubu to pravilo strogo upoštevamo. Na tekmovanjih se, žal, dogaja marsikaj in tekmovalci se vračajo domov tudi z izbitim zobom, s počeno arkado in s podobnimi poškodbami.« • Kaj je torej cilj karateja? »Sloviti japonski mojster Funakos- hi Gichin je že tedaj, ko karate še ni bil šport, temveč le borilna veščina, dejal, da je njegov glavni namen razvijanje dobrega značaja. S takšno opredelitvijo se povsem strinjam. Dodal bi le to, da karate razvija gibčnost, sposobnosti hitrega reagiranja v kočljivih situacijah in obvladovanja samega sebe ter krepi samozavest.« • Filmi, ki so jih pred leti na veliko vrteli v naših kinematografih, so karate predstavili kot razbijaški šport. So karateisti res agresivni? »Filmi o karateju so naredili več škode kot koristi. Videl sem le dva dobra tovrstna filma, vsi ostali so bil1 poceni kriminalke, ki pa so imele lo velik vpliv na mlade. V drugi pol0" vici sedemdesetih let, ko je bila pi"8' va poplava »karate filmov«, se je na začetne tečaje prijavilo tudi po 25" ljudi, petkrat več kot sedaj. Med nji' mi so bili tudi redarji nočnih zaba; višč in člani pretepaških skupin, kj so želeli s karatejem še izpopolni, svoje sposobnosti. Karate je bil tedftl modna muha. Številni mladi so se hvalili pred vrstniki, da trenirajo kaj rate. Strahovali so ljudi in podob' no ... Resnica je drugačna. Pravi k£ rateisti — tisti, ki nekaj znajo in ob" vladajo pester repertoar borilnih v®* ščin — so najbolj miroljubni ljudje Dozo agresivnosti, ki se skriva v vsa' kem človeku, »spraznijo« na trening ali tekmovanju.« • V klubu imate 50 članov, od *** ga 20 tekmovalcev. V petnajstih letj*1 se je vaških začetnih tečajev udeleži' lo 2500 ljudi. Kdo prevladuje meo njimi? »Mladi od 12. do 28. leta. Včasih J« bil to šport in rekreacija moških, da' nes so med nami tudi ženske. Pri nas se merijo le v katah (gre za borbo z namišljenim nasprotnikom, pri jjT mer pokažejo zaporedje obramb »f1 napadov), medtem ko imajo v Ame°" ki tudi medsebojne borbe. Zmotno je prepričanje, da je karate primeren le za močne mladeniče. V našem klub11 imamo, denimo, tudi gluhonemega fanta. Povsod drugod so ga odklon'1'-Mi smo ga sprejeli in veseli sm°> " je veliko napredoval. Ko sem se A1 . dil na Japonskem, sem se tudi P1"6?/!, čal, da se s karatejem poleg mlad1 in žensk ukvarjajo tudi starejši, se demdeset — in osemdesetletniki.« C. Zaplotnik Pavel Fende — slovenski prvak v balinanju Koristna kegljaška natančnost za kranjski Triglav dobro izostril ^ za natančnost, kar zdaj s pridom i|k^ rišča tudi na balinarskih stezah, p*1 leta je uspešno »vozil« po kegljaškib 1 balinarskih tirnicah; letos je med šp0'' toma, katerima je skupna natančno^-izbral balinanje. Gradi hišo in za obor mu je enostavno zmanjkalo časa. Zmaga na republiškem prvenstvu Postojni ga je še spodbudila k z9' vzetejši vadbi, vendar — kot pravi **! pretiravati ne sme, ker bi lahko zgub1 občutek za natančen met. Skromen ko je, nerad govori o načrtih. Želi, da bi =e naprej uspešno balinal in da bi se ek»' pa Primskovega, za katero nastopa prvi gorenjski ligi, čimprej uvrstila drugo slovensko ligo. C. Zaplotnik Jamarske vesti Tri nova brezna Kranj — člani Društva za ra«'' skavo jam iz Kranja so 25. in 26. n»*' ja 1985 raziskali ter izmerili tri no^ brezna v pobočjih Jelovice. Prvi <^e brezni, ki so ju odkrili med prejšnJ0 akcijo, ležita na južnem delu Led*,' ne doline. Prvo brezno je globoko 2* metrov, razcepi se v dve brezni, k*' teri pa se na dnu spet združita. Dn° je zatrpano z gruščem in snego"1' Drugo brezno je globoko 27 metro^ in se konča na zamašku iz dreves' nih debel in grušča. Pri določevanj11 lege brezen so vrisali tudi noV° zgrajene gozdne ceste. Tretje brezno so izmerili in r»&' «kali nad Ribensko planino. V g'°^ no meri 40 metrov. Vhod ima **>' menzije 20 x 20 m in se zoži v nepfe' hodno ožino. Tudi dno tega brez',a je zatrpano s snegom in ledom. S kopanjem so skušali prodr^ globlje v Verteljevem breznu na Strmecom, ki meri 32 m v globi«0' Kranj — 38-letni Pavel Fende s Primskovega pri Kranju, zaposlen kot skladiščnik v Merkurju, je na slovenskem balinarskem prvenstvu v zbijanju prepričljivo premagal vse državne reprezentante iz Slovenije in povsem nepričakovano osvojil naslov republiškega prvaku. išKupuj s še šestimi bali-narji bo zastopal Slovenijo na državnem prvenstvu, ki bo 6. julija v Ljubljani. Ni naključje, da se je varovanec Jožeta Šobe in član balinarske sekcije na Primskovem že po štirih letih, kolikor se ukvarja z balinanjem, prebil v tej disciplini med najboljše v Sloveniji. Pavel je namreč v sedmih letih kegljanja Turnir v malem nogometu Kokrica — Veterani Kokrice prirejajo v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija, na nogometnem igrišču na Kokrici turnir v malem nogometu, na katerem lahko sodelujejo le ekipe veteranov. Prijave z vplačilom 2000 dinarjev sprejema Brane Bauman (Rupa 40, Kranj) do 11. junija, ko bo v kulturnem domu na Kokrici tudi žrebanje skupin. Zmagovalna ekipa bo prejela nogometno žogo in pokal, drugo — in tretjeuvršče-. na ekipa pa(pokal. Po več urah kopanja jim je usP*1' prodreti nekaj metrov naprej, pote^ pa jih je zaustavil večji blok, zago*' den med stene. Čutiti pa je moč*^ prepih, ki daje upanje na večjo g}?' bino, zato bodo na eni od prihodnji akcij nadaljevali s kopanjem. Igor Potočnik IOREK, 4. JUNIJA 1985 OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE ;9. STRAN ©©ISISEJHfHEIGlAt i inex adria aviopromet LJUBLJANA MEDNARODNE LINIJE LJUBLJANA—LARNACA — v četrtkih LJUBLJANA—MUNCHEN - trikrat tedensko Sezonske linije proti morju LJUBLJANA — DUBROVNIK PULA SPLIT TIVAT Prodaja kart In informacije: INEX ADRIA AVIOPROMET Ljubljana Kuzmičeva 7, tel.: 313-366, 320-970 in vse pooblaščene turistične agencije v Sloveniji Odhod: 7. avgusta 1985 KRIŽARJENJE PO VOLGI Cena: od 140.000 din naprej z eno najsodobnejših sovjetskih ladij Moskva—Kazan—Uljanovsk—Žigulji—Volgograd—Rostov na Oonu Ne zamudite enkratne priložnosti — ponudbe zelo kvalitetnega programa, ki sodi v sam vrh sovjetske turistične ponudbe! Podrobnejše informacije in programe dobite v vseh Kompasovih poslovalnicah! KOMPAS JUGOSLAVIJA DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB IZBRALI SOZMflS Vse *a individualno 9radnjo od temeljev do strehe so nam pokazali v MERKURJEVI prodajalni KAŠMAN pod Kamnltnikom * Škofji Loki. 'zbira gradbenih materialov °d opeke, cementa, apna, betonskega železa, Armaturnih mrež, termo In h'droizolacijskih je zelo v*Hka, tako da pri nakupu nl zadrege. 1 MERKUR kranj H Mercator MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof oglaša prosta dela in naloge KEMIJSKEGA TEHNIKA za opravljanje laboratorijskih del Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. S* GRADIŠ *OZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT Škofja Loka ^°misija za delovna razmerja vabi k sodelovanju: l- LESARJE ozkega, širokega profila in tehnike — pripravnike za področja: """" strojne in ročne obdelave lesa ** sestave stavbnega pohištva ^ montaže stavbnega pohištva £ prevzem in priprava lesa sušenje lesa ^°goj: — dokončana III., IV. in V. stonja lesarske usmeritve Z' MIZARJE "** za opravljanje del pri strojni in ročni obdelavi lesa, za opravljanje del pri montaži. ^°goji: — dokončana poklicna šola lesne stroke ali srednja šola lesarske usmeritve (IV. stopnja) in 6 mesecev delovnih izkušenj 3* STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za delo pri vzdrževanju strojev in naprav °goji: — dokončana poklicna šola kovinske stroke ali Srednja šola kovinske stroke (P7. stopnja) in 6 mesecev delovnih izkušenj % 4" KURJAČA za delo pri upravljanju in vzdrževanju kurilnice °goji: — dokončana poklicna šola kovinske ali elektro stroke z izpitom za kurjača in 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami plovno razmerje pod 1. se sklepa za določen čas, za dela pod j^' 3- in 4. pa za nedoločen čas. Poskusno delo traja 30 dni. n^ndidati naj pošljejo pismene ponudbe do 20.6. 1985 na 'aslov: Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Qgovor bodo prejeli v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Mirka Vadnova 1 Objavlja naslednja prosta dela in naloge V DS Skupne službe STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE I - 1 delavec v Pogoji: — ekonomski tehnik in najmanj eno leto delovnih izkušenj, — Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV — 1 delavec Pogoji: — ekonomski tehnik -in najmanj eno leto delovnih izkušenj — Delovno razmerje se sklepa za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Čiščenje pisarn - i delavec Pogoj: — nedokončana osnovna šola, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom en mesec V TOZD Opekarna b. o. VODNIKA VILIČARJA - 1 delavec Pogoj: — izpit za voznika viličarja ter eno leto delovnih izkušenj, — Delovno razmerje se sklepa za nedoločan čas s poskusnim delom tri mesece V TOZD GRADNJE b. o. KV TESARJA - 1 delavec Pogoji: — poklicna šola gradbene stroke in najmanj eno leto delovnih izkušenj, — delovno razmeije se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja, ustrezne TOZD/DS SS. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Tovarna klobukov ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — 3 izvajalci Pogoji: — uspešno končana IV. zahtevnostna stopnja po možnosti s prakso pri vzdrževanju strojev ClSTILKE v obratu na Trati Pogoji: — končana osnovna šola . Vsa dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili sprejema tajništvo Tovarne klobukov Šešir, p. o. Škofja Loka, Kidričeva 57, 15 dni po objavi. ABC POMURKA, LOKA ŠKOFJA LOKA Po sklepu DS TOZD JELEN — gostinstvo Kranj razpisujemo javno licitacijo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev v torek, 11.6. 1985 ob 8. uri. 1. Kombi Zastava, letnik 1976 (vozen), 2. Gostilniški šank (6 m dolžine), 3. Crno-beli televizor, 4. Magnetofon Philips (kolutni), izklicna cena 100.000,00 din 20.000,00 din 10.000,00 din 5.000,00 din 5. Razna gostinska oprema (stoli, mize, posoda) Kupec plača prometni davek. Osnovna sredstva so na ogled v hotelu Jelen, pod zaporedno št. 2. in 5. pa v gostilni Gaštej v Kranju. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati za sredstva pod točkami 1. do 4. 10 odstotkov akontacije. žiri Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Kovinarstvo Žiri razpisuje prosta dela in naloge * VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA za dobo 4 let , , Pogoji: — višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta usteznih delovnih izkušenj, ali — srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — moralne kvalitete, ki ustrezajo sistemu socialističnega samoupravljanja,- — izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, določenih za ta dela in naloge. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Poliks, splošni sektor, Strojarska ulica 12, Žiri, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje vodje komercialnega sektorja TOZD Kovinarstvo«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v roku. 30 dneh po razpisnem Osnovna šola MATIJA VALJAVEC PREDDVOR Svet šole razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 511. člena Zakona združenega dela in 137. člena Zakona osnovne šole in imeti: — strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno izobraževalnem delu, — ustrezne moralno-politične lastnosti, — organizacijske in strokovne sposobnosti Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor, z oznako »razpisna komisij a« j KOGP - TOZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče GRADITELJI" IZREDNO UGODNO! V času od 1. do 20. 6. vam nudimo 5 % popust pri nabav modularnega in pregradnega bloka in 50 % popust pri dosta vi teh. . < Nudimo tudi: — porolit, zidak, tuljave, NORMA opečni montažni strop — betonski blok, vogalniki, strešniki — izotekt, bitumen, ibitol, strešna lepenka, stiropor, kombi plošče, lendapor — cement, apno, armaturne mreže, SCHIEDEL dimnik Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala Prodaja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-195 (MMSMEUGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI ZANIMIVOSTI TOREK. 4. JUNIJA 19?? soua Uran* SAVA KRANJ \ Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. o. sol. o. razpisuje delovno nalogo VODENJE POSLOVANJA TOZDA VZDRŽEVANJE za 4 leta Pogoji: — visoka strokovna izobrazba'ustrezne smeri in najmanj 3 leta prakse v gospodarstvu ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu, — organizacijske in vodstvene sposobnosti in pogoji, ki jih določa 61. člen Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. objavlja prosto delovno nalogo PREVAJANJE IN KORESPONDIRANJE V TUJIH JEZIKIH Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba — profesor germanistike z aktivnim znanjem nemškega in angleškega jezika ter znanjem s področja poslovne korespondence. — osebni dohodek od 52.000,00 do 66.000,00 din. Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov: SAVA KRANJ, kadrovski sektor, 64000 Kranj, Škofjeloška cesta 6. LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA — GRADBENI MATERIAL Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta dela in naloge v PE KRANJ, Mirka Vadnova 9 DIREKTORJA TRGOVINE Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske, tehniške ali komercialne smeri ali srednja strokovna izobrazba tehniške, poslovodske ekonomske, trgovske ali komercialne smeri, — 5 let delovnih izkušenj v stroki . .Za objavljena dela oziroma naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo tromesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Lesnina Ljubljana, Kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. CESTNO PODJETJE KRANJ OBVEŠČA, da bo občinska cesta v Besnici in sicer od Zadružnega doma proti Spodnji Besnici v dolžini 300 m zaprta za ves promet od 6. 6. 1985 do 20. 6. 1985 zaradi obnove vozišča. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Za ostali promet pa je določen obvoz na relaciji Besnica— Nemilje—Kropa—Kranj —Spodnja Besnica in obratno. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo,/ia navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. n.sol.o., I j u b I j a n a n. sol. o., ljubljana TOZD ELIM JESENICE Hrušica 72 c, 64270 Jesenice Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja vabimo k sodelovanju in delu delavce na naslednja prosta dela in naloge: 1. KLJUČAVNIČARJA (več delavcev) Pogoji: KV ključavničar ali ustrezna kvalifikacija kovinske smeri, zaželene so delovne izkušnje. 2. INSTALATERJA (več delavcev) Pogoji: KV monter ogrevalnih naprav ali vodni instalater, zaželene so delovne izkušnje. Nudimo stimulativne osebne dohodke in možnost za odhod na delo v tujino. Delavcem z neustrezno strokovno izobrazbo omogočimo, da se za navedene poklice usposobijo ob delu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Interesenti naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: DO SCT, TOZD ELIM Jesenice, Hrušica 72 c. * Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. TOZD - TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOCE, n. sol. o., razpisuje na podlagi določil statuta in sklepa delavskega sveta temeljne organizacije, z dne 17. maja 1985, prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: 1. VODJA RAZVOJNEGA ODDELKA, 2. VODJA PROIZVODNJE, 3. VODJA EKONOMSKO-ANALITSKEGA ODDELKA. Kandidati morajo, poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1.: — da imajo visoko izobrazbo tehniške smeri; — da imajo pet let ustreznih delovnih izkušenj; • — da znajo en svetovni jezik; pod točko 2.: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehniške ali organizacijske smeri; — da imajo pet let ustreznih delovnih izkušenj; pod točko 3.: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri; — da imajo pet let ustreznih delovnih izkušenj. Vsi kandidati morajo biti družbeno-politicno aktivni in imeti aktiven odnos do samoupravljanja, poleg tega pa morajo poznati smeri razvoja in proizvodnje ter strateške usmeritve temeljne organizacije. Ob prijavi na razpis morajo kandidati poleg ostalih dokazil predložiti tudi program dela v mandatnem obdobju, za katerega se prijavljajo. Mandat traja štiri leta. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici do vključno 25. junija 1984, na naslov: ISKRA — Kibernetika Kranj, Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podnart, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili najkasneje v 60 dneh po preteku roka za vložitveno prijavo. Ekološki opomin — Matevž Hudovemik, podpredsednik Ribiške družine Kranj, zadolžen za gospodarsko deja$' nost v družini, je prejšnjo nedeljo v Savi v Jamskih skala* (pri vasi Jama) ujel na muho tole nenavadno postrv. Ob' seg več kot tri leta stare in 29 centimetrov dolge šarenkf je na najdebelejšem delu znašal 7 centimetrov, na vkleS' čenem delu pa 4,5 centimetra. Plastični obroček jo je P° naključju vkleščil in zaviral v rasti, prav gotovo pa ni P° naključja zašel v Savo. Gre za drobcen dokaz in oporni11 na naš odnos do okolja. — A. Ž. — Foto: F. Perdan m nama ŠKOFJA LOKA Trgovska delovna organizacija NAMA IJUBIJANA TOZD Veleblagovnica SKOPJA LOKA, n. sol. o. Objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCA (prodaja kozmetike in šolskih potrebščin) za določen čas, za čas nadomeščanja delavke med porodniškim dopustom, lahko pripravnik 2. PRODAJALCA (prodaja živil) ponovna objava za nedoločen čas • Pogoji za sprejem: pod 1. in 2. šola za prodajalce ali druga"ustezna in z delom pridobljena delovna zmožnost, poskusno delo bo trajalo 60 dni . Posebni pogoj pod 2. : . izpit iz psnovnega znanja o higienskem minimumu , Objavljena dela in naloge se bodo opravljala s polnim delovnim časom, v 2 izmenah. Delovne izkušnje so zaželene. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o zahtevani strokovnosti posredujejo na naslov TOZD Veleblagovnica Nama Škofja Loka, Titov trg 1, v roku 8 dni po objavi. Skromno, a lepo — V počastitev 40-letnice osvoboditve domovine, zmage nad fašizmom, posebej pa še 40-letnice' osvoboditve taborišča na Ljubelju so krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Podljubelja v petek, 3? maja, zvečer priredile lepo proslavo z bogatim kulturnih programom. Ob tej priložnosti so podelili priznanja na]' zaslužnejšim krajanom in odprli razstavo fotografskih slikarskih in kiparskih del Janeza Kranjca, Smiljana Roz' mana in Lojzeta Pokorna. Majhna, a lepa razstava, ki ^ fotografskem delu spominja na nekdanje nemško taboriš' če v neposredni bližini Podljubelja, tedanje Sv. Ane,in na enote, ki so osvobajale Tržič in okolico. Muzej NOV Slove' nije iz Ljubljane je prispeval tudi originalno partizansk0 orožje. Razstava bo odprta še danes od 17. do 20. ure. * Foto: D. Dolenc Skakalnica in tekaška proga Mladi športniki Športnega društva Mojstrana poprimejo za vsako delo, da si prislužijo denar za stroške prevozov na tekmovanja — Kraj s smučarsko tradicijo želi vzgojiti dobre športnike Dovje-Mojstrana — Športno društvo Dovje-Moj strana šteje danes 150 članov, ki aktivno delajo v alpski, akrobatski, tekaški, skakalni, hokejski, drsalni in košarkarski sekciji ter rekreaciji. Društvo, ki je bilo nekdaj izredno aktivno, je doživljalo tudi obdobja mrt- > vila, tako kot je bilo pred nekaj leti. ' Danes nov odbor društva, ki ga vodi predsednik Edi Cenček, poskuša na vse načine kar najbolj poživiti delo na vseh področjih. »V tem letu smo imeli že več uspehov,« pravi Edi Cenček, »želimo pa si seveda še večjo aktivnost. Veseli nas, da imamo veliko spodbudo in podporo v osnovni šoli 16. december v Mojstrani, odkuder prihajajo mladi športniki v športno društvo. Razumljivo je, da si moramo ob pomanjkanju denarja veliko pomagati sami, predvsem s prostovoljnim delom članstva. Tako člani čistijo smučišča, prebirajo odpadni material, primejo za vsako delo v Železarni — samo da dobijo nekaj denarja za prevoze na tekmovanja. Veliko razumevanja za večjo športno aktivnost v kraju ima tudi jeseniška Vatrostalna in prav zdaj pri- pravljamo samoupravni sporazum 0 menjavi dela z njo. Naše športno društvo bo za delavce Vatrostalne pripravilo razna tekmovanja, športne dneve, planinske pohode in smučarske tečaje- Lani smo uspešno organizirali' pio* nirsko gorenjsko smučarsko tekmovanje, letos smo za Kolinsko pripravili tekmo za cicibane, lahko pa prevzamemo vse vrste sindikalnih tekmovanj na smučišču v Mojstrani. Le-to je za takšna tekmovanja nadvse primerno. Prizadevamo si, da bi sleherno zimo primerno uredili drsališče, ki je do zdaj večinoma samevalo, načrtujemo pa tudi izgradnjo skakalnice, ki bi j° potrebovali predvsem člani skakalne sekcije. Mojstrana slovi po smučarski* tekaški in skakalni tradiciji, zato se niti najmanj bojimo, da se mladi ne bi odločali za članstvo in aktivnost v športnem društvu. Tako kot si želimo manjše skakalni* ce ob smučišču v Mojstrani, predvide* varno, da bi še letos zgradili tekaško progo do Kranjske gore. Ta steza bi bila nadvse koristna tekačem, nedvomno pa bi privabila tudi veliko rekrea-tivcev. Kljub temu da imamo veliko predvsem denarnih težav, so naši člani na številnih tekmovanjih doma in na tujem dosegli razveseljive uspeh« ltl upamo, da bodo ob prizadevnem delu trenerjev in vaditeljev v prihodnje dosegli še več.« D. Sedej TOREK, 4. JUNIJA 1985 KRONIKA MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN d®m®SWESGLAS DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE NESREČE POROČILI SO SE Na Jesenicah Gerbec Tomislav in Pavlovič Milena, Bedene Simon in Koko-**nek Spela, Mulalič Irfan in ^žamastagič Desima, Grintov Bojan in Dolanc Vlasta, Srensen M-orten Koch in Tancar Tatjana, škafar Jožef in Mazovec Marjeta. v Škofji Loki: . Langerholc Stanislav in Kres-£ik Dragica, Bogataj Marko in Bogataj Stanislava, Božiček Peter in Kovačič Irena, Šink Sandi I11 Canžek Jožica, Bertoncelj Mi-l*n in Miklavčič Marija, Levic Branko in Knific Vesna, Kle-^enčič Bogdan in Možina Bernarda, Jamnik Silvo in Nemec Kristina, Blaznik Dušan in ^ajnrihar Magdalena, Arnolj Miloš in Miklavčič Marija, Lav-Branko in Keržar Jana, Tan-*ek Jožef in Marinšek Karmen, Debeljak Franc in Martin jak Bernarda, Potrebuješ Tomaž in Pebeljak Marija, Pokoren Sandi }n Jugovic Nataša, Dolenc Milan !n Čadež Jožica, Božnar Marko Jn Buh Helena, Sok Anton in Po-^kar Danica, Fabjan Danilo in Vari Greta, Kavčič Franc in cankar Mateja, Kejžar Mihael ^ Miklavčič Andrejka, Čadež £nton in Oblak Irma, Homec Slavko in Žakelj Romana, Po-fonšek Branko in Trček Vanja, gojene Marko in Jelovčan Irma, Bajt David in Omejc Berta, Pin-jar Jožef in Potočnik Jožica, Jug °rago in Kopač Milka, v Radovljici: °sojnik Vilko in Basta Mile-Bizjak Ciril in Lončarevič ^dravka, Andreje Janez in j^vsec Jana, Langus Dragi in Ni-^laja, Nemec Miloš in Medic ^eli, Fende Branislav in Ebrl •^torija, Kikelj Marjan in Per-Par Alenka, Smerke Ludvik in Ravnik Marija, Hladnik Marko ^n Mrkun Zdenka, Šemrov Du-in Štular Andreja, Šemrov ^JUbomir in Močnik Majda, Dol-Mirko in Ramuš Liljana, ^Uovanovič Goran in Miličevič ^Pornenka, Ankerst Franci in £°,rec Maja, Pivk Igor in Lamine Darja, Jane Vojko in Šmid gesna, Kemperle Ladislav in ptrpj Irena, Mulej Miroslav in ožegar Brigita, Rezar Valentin J? Legat Mojca, Selan Franc in j1 atjana, Pintar Dominik in Do- enc Frančiška, Božič Miran Lo-* in Pečnik Breda, Cvetko To-^až in Gajšek Marija, Rozman j^anko in Simona Rechberger, i^arkovec Joško in Martinčič **ra, Pečenko Boštjan in Šifko-t?^ Senka, Zupančič Branko in »ene Irena, Škofic Pavel in Ru- °i* Jožica, Lekše Lovro in Saje-Marija, Arh Anton in Korone Stanka, Dolenc Marijan in azic Vida, Dobravec Ludvik in J.rn Alenka, Smolej Jurij in Tr-Jfta Silva, Magdič Zdravko in Slavica, v branju: . Novak Jože in Černivec Mate-c ^0pina Milan in Kalan Moj-*a> Šuštar Igor in Pintar Irena, ?vab Avgust in Hobič Janja, Po-»er»c Alojz in Ožek Olga, Lupša Jj°vro in Stritih Tatjana, Koštič j^ehrned in Bašič Fatima, Brejc j arJan in Narat Cecilija, Feren-r?k Predrag in Zupan Dušanka, u^rjevič Janez in Terezija Go-J?vs, Romovš Danilo in Cvetko-J}* Tatjana, Gogala Marjan Ju-7] in Knific Majda, Likozar pi°jz in Jerebic Lea, Metelko £anc in Nikolič Miroslava, Jo-J*f Dušan in Obad Marica, Te-jan j0že in Kržišnik Janja, Ka-jr* Matjaž in Knez Alenka, Biz-s* Roman in Jovanovič Sonja, ^re Uroš in Vesna Zalašček, ^nik K"* Vi *ukec Tajo in Dvoršak Vanda, UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE Ljubi juna — 24-letni Janez Valjavec z Brezi j pri Tržiču, ki se je 25. maja ponesrečil s traktorjem na domačem dvorišču, je v petek, 31. maja, umrl v ljubljanskem Kliničnem centru. KOLESAR IZSILIL PREDNOST Gorenja vas — Na cesti med Gorenjo vasjo in Lučinami se je v nedeljo, 2. junija, zgodila prometna nesreča, ker je kolesar v križišču izsilil prednost avtomobilistu. 41-letni Viktor Benedik iz Gorenje vasi je s kolesom zavil z lokalne na regionalno cesto v hipu, ko je po njej pripeljal osebni avto Ivana Menarda, starega 46 let, doma z Gorenje Dobrave. V trčenju je bil kolesar laže ranjen. Gmotno škodo cenijo na 130 tisoč dinarjev. TRČENJE V KRIŽIŠČU Šenčur — Dva ranjenca in trije razbiti avtomobili so posledica prometne nezgode* ki se je v nedeljo, 2. junija, zgodila v križišču cest Voklo—Šenčur. 48-letni Jožef Zmrzlikar iz Kranja, ki je vozil proti Mengšu, je v križišču zavijal levo proti Šenčurju. S tem je zaprl pot nasproti vozečemu avtomobilu Zdravka Nastrana, starega 62 let, iz Ljubljane. Trk je avtomobil ljubljanske registracije odbil na lokalno cesto. Tam je bil ustavil avto Alojz Repnik iz Šenčurja in tega je zadelo Nastranovo vozilo. Ranjeni sta bili sopotnici Marija Nastran, stara 55 let, iz Ljubljane, in 64-letna Pavla Ber-nik z Bukovščice. Razbitine so vredne 700 tisoč dinarjev. . D. Ž. Usoden padec po stopnicah Tenetiše — V nedeljo, 2. junija, se je smrtno ponesrečil 59-letni Anton Drak-sler iz Tenetiš. V domači hiši je padel po stopnicah iz prvega nadstropja in se ubil. POŽARI PRISEBNOST DELAVCEV PREPREČILA VEČJO ŠKODO Lesce — V Veriginem tozdu sidrnih verig v Lescah je v petek, 31. maja, nastal požar. Izbruhnil je v komori talilne peči, kriva pa ga je bržkone tehnična napaka. Ogenj je napravil za 500 tisočakov škode, lahko pa bi je še več, če delavci ne bi hitro ukrepali. Miro Kuž-nik, delavec v popoldanski izmeni, je hitro izklopil elektriko in izpustil 3500 litrov kalil-nega olja v lovilni bazen, še preden je olje zajel ogenj. Vodja izmene je gasil z gasilnim aparatom, dokler niso prišli tovarniški gasilci in ogenj do kraja pogasili. NOČNA luCka ZANETILA POŽAR Škofja Loka — V stanovanj ski stolpnici na Partizanski y^ Škofji Loki je v nedeljo, 2. ju^ nija, gorelo. V enem od stanovanj je v fantovski sobi gorela nočna lučka, ki okrog žarnice ni imela varovalnega oboda, tesno zraven je igral kasetni radio. Njegovo plastično ohišje se je ponoči vnelo in ogenj je zajel košaro s perilom in posteljni vložek. Požar, ki je napravil za 80 tisočakov škode, so pogasili stanovalci stolp- MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam SURF IMGRAD D2 in REGATNO JADRO SAILBOARD, Pave. tel.: 26-803 7120 Prodam fasadno silikatno OPEKO ter večjo količino klasičnega jeseno-vega PARKETA. Telefon 50-554 6806 Prodam STRUŽNICO 300x 1500. Telefon 69-011 7014 Prodam KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno. Jože Eržen, Rudno 21, Železniki 7023 Prodam OBRAČALNIK pasqvali, motor diesel, dobro ohranjen. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 7015 Italijansko DIRKALNO KOLO na 12 prestav ter ČEVLJE št. 40-41 in ostalo opremo za kolo, ugodno prodam. Telefon 27-481 dopoldan — Brane 7092 Prodam mladi KOZI, brejo ali po kozličkih. Sv. Duh 84, Škofja Loka 7093 Smrekove PLOHE, suhe, 4 kub. m, prodam. Telefon 21-609 med 15. in 18. uro 7094 Prodam 15 dni staro KOLO na 5 prestav. Nedeljko Todorovič, Savska c. 56, Kranj 7095 Prodam KRAVO s teličkom ali brez, 40 vreč PERLITA, belo MIV-. KO, bel CEMENT. Jože Svoljšak, Zbilje 43 7096 Prodam stoječe SENO. Luže 11, Šenčur 7097 Prodam PUHALNIK z osmimi noži in motorjem. Praproše 1, Podnart 7098 Prodam kombinirano PEČ — BOJLER 50 1 in 101, trajnožareč ŠTEDILNIK. ERZIN, Kidričeva 15, Kranj 7099 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Brezje pri Tržiču 31 7100 Prodam krmilni KROMPIR. Sp. Duplje 56 7101 Prodam leseno RANTO za dvigalo (12 m) in PUNTE. Telefon 26-592 -gradbišče Šenčur 7102 Prodam fasadne PUNTE, dolge 10 m, 40 kosov. Ludvik Šterbenc, Virmaše 17, Škofja Loka 7103 Prodam betonsko ŽELEZO, premera 10 in 12. Humer, Mlakarjeva 65, Šenčur, tel. 41-153 7104 Prodam ŽAGAN LES za vikend 4,5 m x 5,5 m. Interesenti naj se zgla-sijo na naslovu: Peter Jensterle, Sp. Besnica 32 7105 Prodam PSA čuvaja. Telefon 79-690 7106 Prodam 8 tednov stare JARKICE, priznane nesnice, sorte prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 7107 Prodam KOBILO, vajeno vseh del, mirno, s 25 dni staro žrebičko. Rudi Mandeljc, Sp. Gorje 80/C samo popoldan 7108 Prodam dve leti star barvni TELEVIZOR iskra azur. Martin Voršič, Ul. Janeza Puharja 3, Kranj, Planina 7109 Ugodno prodam 200 kv. m dvosloj-nih KOMBI PLOŠČ, 5. cm. Telefon 70-372 7110 Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS. Jože Pristavec, Črnivec 17, Brezje 7111 Ugodno prodam ŠKROPILNICO metalna, ZGRABIJALNIK VZ 280 in TRAKTOR zetor 59-11. Polica 1, Naklo 7112 Prodam OPAŽ (pobjon). Telefon 70-013 7113 Prodam 120 kv. m IVERICE, debeline 22 mm. Počkaj, Golnik 10/B 7114 Prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ, dimenzije 2x1,15 oziroma 2x1,95, cena 45.000 din.'Naslov v oglasnem oddelku 7115 SPECTRUM 48 K interface 2 ročka s progami, prodam. Ogled v sredo od 18. do 20. ure. Bevc, Likozarje-va 25 7116 Prodam 4 tapicirane STOLE, malo rabljene, cena 7.000 din. Žaberle, Lesce, Alpska 54 7117 Prodam otroško POSTELJICO, AVTOSEDEŽ in NAHRBTNIK. Lidija Škrabelj, Hrušica 61, Jesenice 7118 Prodam komplet vrečke za kolo-stomijo in ileostomijo, uvožene iz Nemčije. Jaša Zečevič, Stara Fužina 28. Bohinj 7119 Prodam otroško POSTELIICO z jogijem in AVTOSEDEŽ. Triler, Zupančičeva 8, Kranj, tel. 23-670 7120 Prodam rabljena dvižna VRATA za garažo. Telefon 75-330 7121 Prodam brako GARAŽO. Igor Gli-var, Taleška 9, Bled, tel. 75-842 7122 Prodam stoječo TRAVO. Cerklje 41. tel. 42-285 7152 Prodam nov TRAKTOR TV18 KM. Mirko Štern, Visoko 106/A, Šenčur 7153 MOTOKULTIVATOR honda f 600 s priključki ali posamezno, prodam. Telefon tf64-49-134 7154 Prodam barvni TV AKVAMARIN gorenje z novim ekranom. Telefon 24-776. Prodam jadralno DESKO »Burja«, informacije popoldan od 14. do 16. ure; tel. 28-110 niče. D. Ž. uroš in Vesna Zalascek, j^nik Matjaž in Rihtar Darja, ^"e Vilko in Kremsar Marija, »>ukec Tajo in Dvoršak Vanda, jjatkovič Rudolf in Sitar Mojca, ^arkič Jože in Mahne Vesna, VT*žiču: p ^pkol Janko in Tišler Lidija, p.^'ko David in Košir Darja, Že-c Anton in Kranjc Mojca. . . ALPETOUR Obiščite nas v torek, 4. junija 85 ob 20. uri. Zabavala vas bo dalmatinska klapa SRDELA iz Makarske! GLAS CP GLAS KRANJ UPRAVNI ODBOR objavlja prosta dela in naloge montažerja oblikovalca Pogoji: — šolska izobrazba :VK grafične smeri, — delovne izkušnje: 3 leta, — sposobnost oblikovanja časopisa, — poskusna doba: 3 mesece Delo se združuje za nedoločen čas. Pisne prijave z opisom dosedanjih del in opravil in z dokazilom o šolski izobrazbi naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pi-jadeja 1 s pripisom »monta-žer oblikovalec«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh od dneva izbire kandidata. VOZILA Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1967, vozen, celega ali po delih. Mirni Kneževič, telefon (064) 80-007, Žirovnica PEUGEOT 204 karavan, letnik 1968, obnovljen, prodam (primeren za dele). Telefon 064/28-427 6532 Prodam GOLFA diesel, letnik 1984, prevoženih 7.000 km, karambo-liran. Ferlan, Groharjevo naselje 53, Škofja Loka, tel. 60-782 7123 RENAULT 4 TLS, star 7 let, prodam. Tacar, Hrastje 208 7124 Prodam ŠKODO 110, letnik 1975. Zemlja, Žirovnica 17, tel. 80-445 7125 126-P, letnik 1980, dodatno opremljen, ohranjen, 38.000 km, prodam. Informacije dopoldan po tel. 21-556 — int. 254, popoldan po tel. 22-896 7126 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do decembra 1985. Kobal, Tomšičeva 1, Jesenice 7127 Prodam nov notranji in zunanji desni BLATNIK za zastavo 101 in PLATIŠČA ter zadnja vrata ter ostale dele. Tomič, Golnik 46 7128 Ugodno prodam ZASTAVO 125-P, letnik izdelave 1975, registrirano do 6. 4. 1986. Ogled vsak dan popoldan. Rutar, Kovor 64/A, Tržič 7129 WARTBURG karavan, december 1977, prodam za 23 SM. Rakuš, Begunje 14 7130 • Prodam karamboliran VW 1500, letnik 1967. Tone Triler, Sv. Duh 85, Škofja Loka popoldan 7131 Prodam R-4, letnik 1976, vozen, neregistriran, cena 30.000 din. Sp. Duplje 69/A 7132 Prodam ALFA ROMEO 122 KM, generalno obnovljen. Informacije po tel. 62-265 od 7. do 14. ure 7133 Prodam ZASTAVO 750 in ZASTAVO 101, letnik 1972, vozni, registrirani. Gregorc, Sp. Veterno 3, Tržič 7134 Prodam KATRCO, letnik 1975, za 8 SM. Roman Ruga, Savska 23, Jesenice 7135 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, delno karambolirano, cena 6,5 SM. Telefon 81-441 - int. 20-37 dopoldan 7136 Prodam po desni strani karambolirano ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, z motorjem. Ogled popoldan. Jernej Mlinar, Goli vrh 11, Gorenja vas 7137 STANOVANJA V Medvodah ali na Trati pri Škofji Loki iščem GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Cena po dogovoru. Šifra: Stanovanje 6954 Iščem SOBO v bližini Škofje Loke. Telefon 62-083 od 19. do 20. ure 7138 Dekle, uslužbenka, išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, po možnosti opremljeno, v Kranju. Nudim predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku 7139 Mlad par z otrokom, išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: DOM 7140 Prodam trisobno STANOVANJE v Tržiču na Deteljici. Telefon 50-932 7141 V najem oddam dvoinpolsobno STANOVANJE z balkonom, v okolici Kranja. Prednost imajo starejše osebe. Šifra: Ugodno 7142 POSESTI V najem vzamem LOKAL (možen odkup inventarja) oziroma prostor primeren za gostinsko dejavnost, na področju občine Radovljica ali Jesenic. Šifra: Gostinski lokal 7143 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na relaciji Kranj—Zg. Bela. Ponudbe pod: Gotovina 7144 V Radovljici ali Lescah najamem GARAŽO. Ponudbe po tel. 74-328 7145 ZAPOSLITVE RESTAVRACIJA TEXAS, zaposli" samostojno KUHARICO, redno ali honorarno. Telefon 74-366 vsak dan 6360 KV ali PKV DELAVCA v slikople-skarski stroki, takoj zaposlim. Bizant, Britof 9, Kranj 6972 Vzamem kakršnokoli DELO v KS Vodovodni stolp. Šifra: Vestna, poštena 7146 Takoj zaposlim ŠIVILJO ali žensko, ki ima veselje do šivanja. Telefon 24-493 7147 Iščemo PASTIRJA za planino Ka-lišnik—Dražgoše, za pašo 30 glav živine. Na razpolago družinsko stanovanje, za obdobje od 8. junija do 9. septembra. OD po dogovoru. Prijave sprejema pašni odbor pri KS Dražgoše, tel. 064/66-413 ali Karel Jelene, Dražgoše 28 7148 OBVESTILA TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd .. .) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266 Opravljam ZIDARSKA in FASA-DERSKA DELA. Kranj, Reševa 13 7149 Izvajam vsa dela na toplovodnih instalacijah, centralna ogrevanja in ogrevanja iz kmečkih peči. Viktor Ravnik, Breznica 63, tel. 80-588 7150 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl skrbni mož in ati, dedek, brat in stric TONE DRAKSLER Ribnikarjev Tone iz Tenetiš 28 Pogreb bo v sredo, 5. junija 1985, ob 16.30 izpred hiše žalosti v Tenetišah ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tenetiše, 3. junija 1985 OBLETNICA Pomlad je na naš vrt prišla in čakala, da pridete vi, sedla je na rožna tla in jokala,ker vas ni 4. junija mineva prvo leto žalost^odkar nas je zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama in sestra MARIJA SNEDEC s Sr. Bele 8 Naš dom je prazen, ne ogreva ga več vaša toplina. Vse ozeleni, oživi, a vas, draga mama,več ni. - VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA SITARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, DO Iskra Telematika za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala g. župniku za lep obred, obema govornikoma in vsem gasilcem. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA1 ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 28. maja 1985 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mojih staršev ANTONA in MANCE FLORJANČIČ se iskreno zahvaljujem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, delavcem Iskre Kranj — tozd Števci za izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujem dr. Mihu Sajevicu za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za petje žalostink, ZB Visoko in Milki Ropretza nesebično pomoč ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ju v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČA HČERKA Z DRUŽINO NAJDENO Na relaciji Reteče—Godešič so se našla o*ala. Pokličite po tel. 62-233 7151 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica PETRA ZAROTNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred, pevcem za ubrano petje žalostink, pihalnemu kvartetu iz Škofje Loke, Zvezi borcev Sv. Duh—Virmaše za poslovni govor in Kristini Jenčič za nesebično pomoč. Zahvala tudi dr. Koširju za pomoč v času bolezni. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sv. Duh, 23. maja 1985 GLASOVA ANKETA Zlata plaketa za gorjanske godbenike Godba na pihala iz Gorij pod vodstvom kapelnika Alojza Velka-vrha je na tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v Krškem prejela zlato plaketo Gustl Slivnik-Čebularjev iz Spodnjih Gorij glasbila naložil na voz in jih pri belem dnevu odpeljal v Srednjo Radovno, kjer so jih prevzeli borci Prešernove brigade in odnesli preko . Pokljuke, Bohinja in Jelovice na Primorsko. Nekateri gorjanski godbeniki — borci Prešernove brigade (Jože Šimnic iz Poljšice, Jože Poklukar iz Gorij in še kdo) — so tako v partizane dobili svoja glasbila. Dodati velja, da so partizani glasbila iz Srednje Radovne odnesli dan prej preden je bila nesrečna Radovna požgana. Po osvoboditvi je Gorjancem uspelo dobiti glasbila nazaj, seveda so bila potrebna popravila, in Raj ko Repe iz Spodnjih Gorij je imel z njimi veliko dela. Leta 1947 je začela gorjan-ska godba spet nastopati. Vodstvo je prevzel Tomaž Šolar z.Rečice, leta 1961 ga je zamenjal Julij Sorgo z Ja-vornika. Leta 1964 so s pomočjo radovljiške občine dobili 30 novih glasbil. Leta 1977 je vodstvo godbe prevzel Alojz Velkavrh, profesor za pihala in trobila v radovljiški glasbeni šoli, z njegovo pomočjo so pred štirimi leti dobili v Gorjah tudi oddelek glasbe- Zame '.ki današnje godbe na pihala iz Gorij so stari več kot sto let. Uradno je bila ustanovljena leta 1907, ustno izročilo pa pravi, da so igrali že na otvoritvi železniške proge Ljubjana—Trbiž konec leta 1870. Prvi kapelnik gorjanske godbe je bil Anton Kocjančič-Mačkov Tone iz Gorij, ki je uvedel notni način igranja, godbeniki pa so bili vključeni v gasilsko enoto. Do druge svetovne vojne so godbo vodili še Franc Ktin-stelj iz Gorij, Janez Šolar iz Grabča, Miha Bregant iz Poljčice (Zatrata) in Franc Pikelj, tedanji učitelj v Gorjah. Med drugo svetovno vojno je več godbenikov odšlo v partizane, sedem se jih ni vrnilo. Septembra 1944 je TUDI TO SE ZGODI Pa se je vendarle še enkrat zataknilo: v zvezi z vzhodno obvoznico v Kranju namreč. Po tem, ko je bilo dogovorjeno, da se v ponedeljek obvoznica odpre zaradi del v križišču Mlekarna na Cesti 1. maja, resnično nismo več dvomili, da še lahko kaj prepreči otvoritev. Zato v dobri veri, da je vse prav, pred zaključkom redakcije pretekli ponedeljek dopoldne nismo še enkrat preverjali, kako je z otvoritvijo. Zgodilo pa se je naravnost neverjetno. Da bi »spustili« promet po obvoznici, je bilo treba vključiti semaforje v križišču Mlekarna. Električar, ki naj bi to naredil, pa ni vedel za ta dogovor, ker je bil na morju. Tako je hočeš nočeš otvoritev obvoznice morala počakati do srede preteklega tedna. A. Ž. Kmetice na izletu Bled — Temeljna organizacija kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled je konec maja pripravila za kmetice-kooperantke GG Bled in KŽKG-tok Radovljica poučni izlet v Radlje na Koroško. V vasi Gortina so si ogledale Mazganovo kmetijo, na kateri redijo deset molznic, prav toliko plemenskih telic, nekaj bikov, štiri plemenske svinje, imajo pa tudi sadovnjak in nekaj vinograda. Ogledale so si drevesnico s sadikami okrasnega drevja Florina Maribor in obiskale Pečnikovo kmetijo na Mlaki — 200 metrov proč od državne meje in na 850 metrih nadmorske višine. Na kmetiji redijo goveda in konja, ukvarjajo se s kmečkim turizmom (tu je 53 kmetic tudi kosilo), precejšen del dohodka pa pridobijo iz gozda. C. Rozman Pozornost varstvu okolja Kranj — Med letošnjim sejmom opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju so številni strokovnjaki. iz domovine in tujine obravnavali tudi probleme pri varstvu okolja. Skupnost slovenskih občin, Združenje pokrajin Italije za Furlanijo-Julijsko krajino ter PPC Gorenjski sejem so priredili 29. maja 1985 v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah okroglo mizo Varstvo okolja in civilna zaščita. Na srečanju so priznani strokovnjaki iz Jugoslavije in Italije predstavili zakonodajo s tega področja. Zatem so razpravljali o onesnaženosti Jadrana, predvsem Tržaškega zaliva, ter spregovorili o možnostih za varstvo okolja ob Soči, v Triglavskem narodnem parku in predelih s sorodnimi problemi. Obenem so pojasnili organiziranost in naloge civilne zaščite pri tem. Glede na pomen varstva okolja za dežele ob tromeji so udeleženci okrogle mize priporočili predstavnikom delovne skupnosti Alpe-Jadran, naj k enotnemu reševanju problematike privabijo čimveč članic skupnosti. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo pa je 31. maja in 1. junija pripravil na Brdu pri Kranju seminar o varstvu človekovega okolja. Na njem so udeleženci iz vse Jugoslavije obravnavali številna pereča vprašanja s tega področja. S. Saje ne šole, s čimer je otrokom prihranjena vožnja v Radovljico, godbi pa zagotovljen podmladek. V oddelku je enajst otrok. Gorjanska godba ima danes 25 zelo aktivnih članov, sicer pa več. Najmlajši je komaj 12-letni Erik Hrast, najstarejši pa 62-letni Franc Poklukar, ki igra že 36 let. Vaje imajo dvakrat tedensko v dvorani domačega gasilskega doma, ki so ga sami uredili in opremili. Imajo okoli 70 nastopov letno; igrajo na pogrebnih svečanostih, praznovanjih in turističnih prireditvah na Bledu, v Bohinju in drugod, tudi na kmečki ohceti v Ljubljani. Tudi tovarišu Titu so igrali, na kar imajo posebej lep spomin. Jože Ambrožič Izlet na Košuto Kranj — Planinsko društvo Kranj vabi v nedeljo, 9. junija 1985, na izlet Košutnikov turn — Tegoška planina, kjer bo približno 5 ur hoje. Vodniki izletnikov bodo Jože Trilar, Jože Šparovec in Rudi Burgar. Za izlet so obvezne prijave z vplačilom 300 dinarjev v sprejemni pisarni PD Kranj. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. (S) KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ vaš turistični servis tel. 28-472 28-473 Kranjčani si žele več takšnih prireditev — Neverjetno, kako je naenkrat oživelo mesto, ko so se v soboto, 1. junija, pod večer godbeniki šestih gorenjskih godb na pihala v sprevodu igraje sprehodili skozi Kranj in potem na Titovem trgu odigrali svoje koncerte. Nekaj žlahtnega, nekaj prazničnega je lebdelo v zraku še potem, ko so godbeniki za konec odigrali še venček narodnih pod vodstvom kranjskega in jeseniškega dirigenta in odložili inštrumente. Lep, bogat program so imele vse godbe po vrsti. Takole vsaj slišimo, kaj vse znajo igrati naše godbe, kajti največkrat imamo priložnost poslušati le turobne pogrebne marše. Teh manj pa več koncertov, pa bo bolj prav! Res je, da je to-, liko godb hkrati v Kranju le vsakih pet ali več let, vendar bi se dalo' dogovoriti vsaj za nekaj koncertov na leto. Morda bi godbe šle tudi malo v goste ena k drugi in bi skupraj zaigrale občinstvu. V soboto smo v Kranju poslušali godbenike iz Tržiča, Železnikov, z Jesenic, iz Lesc, Moravč in iz Kranja. Žal zaradi bolezni ni bilo kamniške godbe. 'So bile pa zato tudi prisrčne tržiške maržoretke pod vodstvomTonice Marin, ki so prijetno poživile ta množični koncert. Pohvala gre godbenikom vseh šestih godb, organizatorjem Zveze kulturnih organizacij Gorenjske in Kranja, Turističnemu društvu Kranj pa tudi kranjskim gostincem, ki so svojo obljubo za dobro ponudbo držali. — Foto: D. Dolenc Lovci prosijo in opozarjajo Pomladni meseci so obdobje, ko ima divjad mladiče. Prav v prvih tednih življenja so mladiči neplašni, nemočni in ne morejo hitro bežati pred človekom. Lovci zato naprošajo izletnike, turiste, gobarje, zlasti pa kmetovalce, ki najdejo mladiče, gnezda ali jajca divjadi, naj ne vznemirjajo in ne love mladičev ter ne razdirajo gnezd. Opozarjajo tudi na pogost pojav odnašanja srnjih mladičev, kar se pogosto dogaja v nižinskih loviščih. Mladiče ljudje najpogosteje poberejo ob košnji, na izletu v gozdu in jih odneso domov, kjer navadno zaradi neprimerne prehrane in neustreznih bivalnih razmer žalostno končajo v hlevih in kleteh. Večina tistih, ki pobero mladiče, se izgovarja, češ da je bil mladiček sam, brez matere in podobno. Ne vedo pa, da bi bila mati srna kmalu pri mladičku, če bi se umaknili in mladiča pustili v miru. Če torej najdemo srnjega mladiča samega, mirno ležečega v travi, mu je pač srna na svoj način ukazala, da mora biti tam, dokler se ona ne vrne k njemu. Mladič redkokdaj potrebuje človekovo pomoč, to se dogodi največkrat takrat, kadar mu mater povozi avto ali da je na kakšen drug način postal sirota. V takih primerih se mladič pretresljivo oglaša, pivka. Takrat je potrebna lovčeva pomoč, ki bo znal mladička uspešno vzgojiti. Zadnja leta se je odnašanje srnjih mladičev močno razširilo. Lovci in lovske organizacije bodo ostro ukrepali zoper vse, ki si bodo prilaščali mladiče. Lovske organizacije bodo za vsakega odnesenega srnjega mladiča zahtevale odškodnino, ki znaša po Odredbi o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi (Ur. list SRS, št. 32/26, okt. 1984) 40.000 din, zadnjo besedo pa bo imel še sodnik za prekrške. Preparatorji srnjih mladičev tudi ne bodo sprejemali v prepariranje. Bivališča srnjadi naj ostajajo gozdovi in polja, ne pa hlevi, kleti in ograde. ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN GORENJSKE V Krpinu so igrale harmonike Vroč dan je bil, da je kar migo-talo v zraku nad pokošenimi begunjskimi travniki tja proti graščini in v bregovih nad Krpinom. Sonce je žgalo na beton, na plesišče, na polne smrekove klopi in mize, na nekaj pisanih sončnikov in rdečih marel, na komisijo publike, ki je vsake toliko dvignila velike črne številke na belem, na otroke, ki jim je prireditev prišla prav, da so se v Krpinu do mile volje nagugali na Elanovih gugal-nicah in nadrsali na toboganih, na harmonike in narodne noše. Le tam, kjer so nastopali in je delala strokovna žirija, je bilo hladno. Vsaj izgledalo je tako. V resnici pa je bilo prav tu še najbolj . vroče. Ni kaj, trema je tudi pri harmonikarjih, če gre zares, pa če že vse življenje špilaš te viže. V nedeljo se je v Krpinu zvrstilo pred množico gledalcev in poslušalcev prek 70 harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami. Vsak je imel tri minue časa. Eno partizansko je zaigral in eno poljubno. Strokovna komisija je ocenjevala s točkami od 0 do 10, komisija publike pa od 5 do 10. Pa da ne boste mislili, da je bilo kar tako", za hec. Kar poglejmo, kdo so bili v strokovni komisiji: Tone Iskra, glasbeni pedagog in član ansambla Rž, Janez Lipičnik, član ansambla Karavanke, Alojz Gros, glasbeni pedagog iz Tržiča, Ivan Knific, dirigent jeseniške godbe in Franci Šolar, član pevskega zbora iz Krope. Harmonikarji so bili od vsepovsod: s Koroške, s Štajerske, s hrvaške meje, celo iz Beneške Slovenije. Stari in mladi. Najmlajši, Jakob Kovač iz Osilnice, je imel 12 let, najstarejši, Franc Pintar iz Most pri Žirovnici, med vojno obveščevalec Kokrškega odreda, 77 let. In dekleta in žene tudi. Ne mislite, da kaj slabše vlečejo meh kot močnejši spol! Slišati bi jih morali! Polne roke dela so imeli organizatorji, oba Triplatova, Marjan Med veterani je nastopil najstarejši harmonikar, 77-letni Franc Pintar iz Most pri Žirovnici. Dan poprej je praznoval rojstni dan, tekmovanje v Krpinu je bil pa zanj drugi praznik, kajti zasedel je 2. mesto. »Za vasjo je čredo pasla ...« je zaigral, pesem, ki so jo med vojno tako radi zapeli tudi njegovi tovariši, obveščevalci Kokrškega odreda. Med najmanjšimi in najmlajšimi nastopajočimi je bil Marjan Lipo-všek iz Ljubečne. Kot star godec je vrtel in vlekel meh in tudi na hudomušen godčevski nasmeh ni pozabil. S 108 točkami je zasedel prvo mesto med najmlajšimi harmonikarji, si prislužil pokal, za darilo pa je dobil še kitaro. — Foto: D. Dolenc Jusa Liso je bil edini predstavnik Beneške Slovenije. Od Sv. Petra ob Nadiži pri Čedadu je doma. Če le more, pride med naše harmonikarje. Na Pokljuko in v Krpin. Lani je v Krpinu med veterani zasedel 2. mesto. Malo jih je še med beneškimi Slovenci, ki znajo slovenske melodije, sploh pa partizanske, zato se pa tistih nekaj toliko bol] trudi med ljudmi ohraniti živo slovensko pesem. Eden od najbolj pr~i~ zadevnih je prav Jusa Liso. Gašperin, vodja programa, oba povezovalca in napovedovalca Majda Rebernik z Radia Jesenic6 in Slavko Knafelj iz Elana, pa še vrsta drugih. Program se je moral odvijati hitro, da bi poslušalcev tam pod žgočim soncem ne minilo potrpljenje, a vsakemu nastopajočemu je le bilo treba privoščiti besedico za pogum, da je zaigral, kot mu je duša dala. Točke obeh komisij je na črno tablo, hitela zapisovati Anica Bukovnik iz Begunj, da so bile vsem na očeh. Najboljši so dobili pokale, vsi pa diplome in nagrade. Organizatorji so zbrali pri gorenjskih delovnih organizacijah in zasebnikih 76 nagrad. Noben nastopaj-či ni odšel praznih rok. Mala pozornost za njegovo prizadevanje, za pot in trud. Da bodo v prihodnje prišli spet in zaigrali viže, ki se jim zde najlepše. D. Dolenc ^ Nov most v Kamni gorici — V Kamni gorici»so podrli stari, kamniti most, zato je cesta od Radovljice do Krope zaprta za promet. Delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja postavljajo novega, ki bo ohranil prvotno obliko — obokan, kamnit lok. Delo bo veljalo 3,6 milijonov dinarjev, končano bo okoli 20. junija. Investitor je sozd Združenih cestnih podjetij Slovenije. — M. V. Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ' j Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Ix>ka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novio,^ Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zapl°*r {f Andrej Žalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko H*' ^) Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednUKj|f januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk' jff ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-J — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, rafr« vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 _ Naročnina za I. polletje \2SQ~\ Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek