1994- ^Mi KRONIKA ^ 1/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Peter Štih GLOSE K SREDNJEVEŠKEMU DELU RUTARJEVE ZGODOVINE TOLMINSKEGA Zgodovina Tolminskega, knjiga, kije Simonu Rutarju izšla leta 1882, zavzema v njegovi bogati znanstveni bibliografiji^ prav posebno mesto, saj je to njegovo "najobsežnejše in najbolj izvirno samostojno delo"^, hkrati pa pomeni "prvo te- meljito monografijo o ožji pokrajini v našem zgodovinopisju".^ Na tem mestu ni potrebno ponavljati že znanih ugotovitev o Rutarjevi priznano pomembni vlogi in mestu v razvoju slovenske historiografije, saj na to temo obstaja več člankov in razprav.'* Po zaslugi Branka Marušiča pa smo podrobno seznanjeni tako s historiatom nastajanja Rutarjeve Zgodovine Tol- minskega kot tudi z vrednostjo, ki jo je omenjeno delo v času svojega nastanka imelo in ki jo ima kajpak še danes. ^ Rutar je svojo knjigo gradil na podlagi obsto- ječe literature, objavljenih virov, virov, ki jih je sam našel v arhivih in iz osebne dokumentacije, ki jo je zbiral že od zgodnjih gimnazijskih let. Za kakovost knjige je posebej pomembno, da so mu za uporabo odprli tako imenovani "grofovski arhiv" v Tolminu, ki je med prvo svetovno vojno izginil neznano kam in danes velja za izgub- ljenega. Gradivo, ki ga je Rutar za svojo knjigo iz tega arhiva lahko uporabil, se nanaša predvsem na čas po letu 1500, ko je bilo ustanovljeno tolminsko glavarstvo, ki je kot posebna upravna enota imelo tudi svoj arhiv. Za zgodovino sred- njega veka pa je bil ta arhiv praktično neupo- raben, saj razen nekaj prepisov* ni vseboval gra- diva. Tako je Rutar srednjeveški del svoje Zgo- dovine Tolminskega, ki v dveh poglavjih zajema približno tretjino vsega zgodovinskega teksta, v veliki meri napisal na podlagi literature in ob- javljenih virov. Zlasti to velja za zgodnjesred- njeveški del, kjer do 11. stoletja za Tolminsko nimamo nobenih neposrednih podatkov, pa tudi za visoki in pozni srednji vek so ti relativno skromni. Zato je ta del knjige danes mnogo manj uporaben in ga je potrebno nujno dopolnjevati s spoznanji, do katerih je prišla zgodovinska zna- nost v času, kije Rutarjevemu sledil. Pričujoči prispevek ima tako namen opozoriti na nekatera mesta srednjeveškega dela Rutarjeve Zgodovine Tolminskega, ki se ne skladajo z da- našnjim znanjem in razumevanjem preteklosti; hkrati pa predstaviti trenutno doseženo raven v teh posameznih vprašanjih. S tem se pomen Rutarjevega dela prav nič ne zmanjšuje, saj je v njem Rutar zbral vrsto dragocenih in pomembnih podatkov, ki jih bo moral upoštevati vsakdo, ki ga zanima starejša zgodovina Tolminskega. Če- prav je že izdajatelj faksimiliranega ponatisa Zgodovine Tolminskega iz leta 1972 zapisal, da bi bilo veliko smotrneje izdati novo knjigo o zgodovini Tolminskega, kot pa pisati pripombe k Rutarjevi'' - s čimer se lahko le strinjamo - pa tudi po dvajsetih letih, odkar so bile te besede zapisane, vse kaže, da Tolminska še dolgo ne bo dobila svoje nove zgodovine. Takšno stanje je torej tudi eno glavnih opravičil za glose k Rutarjevi Zgodovini Tolminskega. Srednji vek na Slovenskem se začne s slo- vansko in avarsko naselitvijo na prostor med Alpami in Jadranom. Ta naselitev je imela za posledico dokončni zaton antične civilizacije. Uvod v to dogajanje predstavlja preselitev Lan- gobardov iz Panonije v Italijo. Rutar postavlja to selitev v pomlad leta 569 (str. 15). Ta njegova datacija, čeprav danes na splošno ni sprejeta, se opira na vest tridentinskega škofa Sekunda, ki poroča, da so se Langobardi v Italijo preselili v drugi indikciji, to je leta 569. Večina virov (npr. Paulus Diaconus, Historia Langobardorum; Ori- 1 Boža PLENIČAR, Bibliografija Simona Rutarja, Go- riški letnik 4/5, 1977/78, 139 si. 2 Branko MARUŠIČ, Simon Rutar in njegova "Zgo- dovina Tolminskega", v faksimiliranem ponatisu: Si- mon RUTAR, Zgodovina Tolminskega, Nova Gorica, 1972, XVI. 3 Bogo GRAFENAUER, Mesto Simona Rutarja v slo- venskem zgodovinopisju. Goriški letnik 3, 1976, 14. 4 B. PLENICAR (kot v op. 1), 174 si.; (literatura o Simonu Rutarju, ki od leta 1880 do 1977 zajema kar 101 bibliografsko enoto). 5 B. MARUSIČ; Simon Rutar (kot v op. 2), V si. 6 Gl. npr. Simon RUTAR, Zgodovina Tolminskega, to je zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opi- som. Gorica, 1882, 220, op. 7; 227, op. 20. 7 B. MARUŠIČ, Simon Rutar (kot v op. 2), Xn. 21 1994- ^Mi KRONIKA èM^ 1/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino go gentis Langobardorum)* datira ta dogodek v prvo indikcijo, torej v leto 568, ki ga je v glavnem sprejela tudi historiografija,' Vendar to niti ni najvažnejše. Bolj zanimivo je Rutarjevo mnenje, da so Langobardi prišli v Italijo in v Čedad, ki so ga kot prvega zasedli, po poti čez Predel. Zato tudi "Kraljevo goro" (Möns regis), ki naj bi stala na meji Italije in na katero naj bi se povzpel langobardski kralj Alboin z namenom, da bi si ogledal novo domovino, enači z Ma- tajurjem. V zvezi s Kraljevo goro obstajajo raz- lična mišljenja,i° najbolj verjetno pa je mnenje Milka Kosa, da se ta gora nahaja nekje med Ljubljansko kotlino in Vipavsko dolino, ob glavni poti, ki je iz Italije preko Vipavske doline, Hrušice (Ad Pirum) in Emone vodila v Po- donavje.ii To vprašanje je seveda v tesni po- vezavi z vprašanjem poti, po kateri so se Lan- gobardi preselili v Italijo. Rutar je v tem oziru daleč precenil pomen predelske ceste, ki se je bolj uveljavila šele v srednjem veku. Poleg tega je bila to pot, ki je povezovala Koroško s Fur- lanijo in je torej potekala v smeri sever - jug, pa še tu je bila gotovo mnogo pomembnejša cestna povezava, ki je potekala po dolini Bele in nato mimo Pušje vasi (Pontebbska cesta). ^2 pristajanje na Rutarjevo tezo bi pomenilo, da so se Lan- gobardi selili iz Panonije v Italijo preko Norika, kar pa seveda nima nobenega smisla in tudi viri nam tega ne poročajo. Ne more biti dvoma, da je itinerar langobardske preselitve iz Panonije v Italijo markirala zgoraj omenjena cesta Aquileia - Emona - Celeia - Poetovio s krakoma proti Sa- vani in Sirmiumu. Po tej cesti so namreč pred Langobardi tudi druga barbarska ljudstva z vzhoda vdirala v Italijo. Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je danes mnogo bolj natančno poznana kot v času, ko je Rutar pisal svojo Zgodovino Tolminskega (str. 16). Predvsem danes vemo, da je slovanska na- selitev na ta prostor potekala v dveh valovih, od katerih je starejši imel izhodišče v zahodnoslo- vanski skupini. Okrog 550. se je ta prvi in šib- kejši val s področja današnje Moravske obrnil proti jugu, preko Donave, med Traimo na zahodu in Dunajem na vzhodu, zajel najprej ozemlje Zgomje in Spodnje Avstrije in se nato posto- poma širil v notranjost Vzhodnih Alp do Kara- vank in ob Dravi še n^rej proti jugovzhodu. Zdi se, da je škofija v Poetoviu propadla že pred letom 579 prav v zvezi s tem naselitvenim va- lom. Šele nato je sledil drugi, glavni slovanski naselitveni val v vzhodne Alpe. Ta je potekal približno med leti 585 in 590, in sicer z jugo- vzhoda ob Savi in Dravi navzgor, in je bil v tesni povezavi z Avari. Tako je bilo do okrog 588. osvojeno zgomje Posavje in Posavinje (propa- deta škofiji v Emoni in Celeji), do leta 591 pa zgomje Podravje (propadeta škofiji v Teiamiji in Aguntu). V letih 593 in 595 je na področju zgor- nje Drave okrog Lienza že prišlo do spopadov s severnimi sosedi Bavarci. Ne moremo pa trditi, tako kot Rutar, da so se "Slovenci" (sic !) že takrat naselih na meji Italije (str. 16). Posebno to ne more veljati za zgomje Posočje, kjer analiza skromnih zgodovinskih podatkov (predvsem vesti pri Pavlu Diakonu) kaže bolj na to, da so Slovani ta prostor naselili nekoliko kasneje, mor- da v dmgi polovici 7. stoletja,^' po mnenju j^i- koslovcev pa sploh šele v 9. stoletju in kasneje. Zato se seveda Slovani tudi niso mogli že konec 8 Franc KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njem veku I, Ljubljana, 1902, št. 71. 9 Prim. npr. Bogo GRAFENAUER v opombah ob izdaji: Pavel DIAKON, Zgodovina Langobardov, Maribor, 1988, 88, op. 25, 26; Jörg JARNUT, Geschichte der Langobarden (1982), 33; Herwig WOLFRAM, Das Reich und die Germanen. Zwischen Antike und Mittel- alter, Berlin 1990, 398; Amelio TAGUAFERRI,n ducato di Forum luUi, I Longobardi, katalog razstave, Müano, 1990, 538. 10 Gl. Peter ŠTIH - Janez PERŠIČ, Problem langobardske vzhodne meje. Zgodovinski časopis (= ZČ) 35, 1981, 340. 11 Muko KOS, Postanek ia razvoj Kranjske, Glasnik mu- zejskega društva za Slovenijo 10, 1929, 29 (Ponatis v: Milko KOS, Srednjeveška kulturna, družbena ia poli- tična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave. Ljub- ljana, 1985, 234 si.). 12 Ferdo GESTRIN, Karta obsoške poti iz 17. stoletja, ZČ 41, 1987, 97 si.; Janez ŠUMRADA, O popravilu bov- ške ceste na prelomu iz 14. v 15. stoletje, ZČ 41, 1987, 313 si.; Milko KOS, Gospodarska problematika Bovš- kega v preteklosti. Srednjeveška kulturna družbena in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave. Ljub- ljana, 1985, 349. 13 Jaroslav ŠAŠEL, Rimske ceste v Sloveniji (viae pub- licae), Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 1975, 74 si.; Carlo Guido MOR, Pohod kralja Alboina (568 - 570), Kronika 17, 1969, 9 sL; B. GRAFENAUER, Pa- vel Diakon (kot v op. 9), 88, op. 28. 14 Bogo GRAFENAUER, Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in vprašanje kontinuitete. Arheološki vcstoik 21- 22, 1970/1971, 17 si.; ISTI, NaseUtev Slovanov v Vz- hodnih Alpah, zgornjem Posavju in ob zgornjem Jad- ranu, v: Pavel Diakon (kot op. 9), 321 si.; Rajko BRA- TOŽ, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in pred- alpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zbirka Zgodo- vinskega časopisa 8, Ljubljana, 1990, 26 si. 15 P. ŠTIH - J. PERŠIČ, Problem (kot v op. 10), 336 si. 16 France BEZLAJ, Slovenska vodna imena I, Ljubljana, 1956, 13. 22 1994- ^Mi KRONIKA ^ 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino 6. stoletja naseliti po Furlaniji vse do Tagliamen- ' ta (str. 16), kjer imamo resnično izpričana Ste- j vilna tipično slovanska krajevna imena. Že Franc ' Kos je v svoji oceni Rutarjeve knjige leta 1882 ^ napisal, da se mu to zdi neverjetno in da gre ver- ' jetno za kasnejšo slovansko kolonizacijo pod ^ vodstvom oglejskih patriarhov,^'^ kar je njegov ■ sin Milko Kos s svojimi raziskavmi le potrdil. ' Tako je veliko območje madžarskih pustošenj v ' prvi polovici 10. stoletja ob tako imenovani "ogr- ' ski cesti" v Furlaniji, postalo s koncem madžar- ! skih vpadov, v dobi velike obnove Furlanije, ki ' se je konec 10. in v 11. stoletju dogajala pod < vodstvom oglejskih patriarhov, prostor nove, v ; veliki meri tudi slovanske kolonizacije. Vendar ■ pa se nove slovanske kolonije v svoji izolaciji niso obdržale pred romanizacijo in slovenstvo v ' vaseh fiirlanske nižine je najkasneje v poznem ^ srednjem veku propadlo. Pridevek "slovenski" ^ pri posameznih vaseh v 15. stoletju izginja, ime- ' na kmetov v "slovenskih" vaseh v 14. stoletju pa ' niso več slovenska, ' Pri pisanju te najstarejše zgodovine, ki zaradi : skromnosti virov seveda ni mogla biti omejena \ samo na ožjo Tolminsko, se je Rutar - tako kot ' mi danes - lahko naslanjal predvsem na že ome- * njenega Pavla Diakona, Langobarda pò rodu, iz : Čedada. Ta ima v svoji Zgodovini Langobardov ' za 7. in 8. stoletje vrsto dragocenih podatkov, ki : osvetljujejo razmerje med Langobardi in njiho- vimi vzhodnimi sosedi Slovani. Rutar, ki se je dobro zavedal pomena tega vira za najstarejšo slovensko zgodovino, saj mu je leta 1885 pos-J vetil eno svojih najboljših in najobs^nejših raz- j prav,2o je mnoge Pavlove podatke interpretiral na ! način, ki je danes že presežen. Tako je Milko Kos v posebni razpravi, ki jo je posvetil zlasti j kronološkim vprašanjem Pavlovih poročil o Slo- \ vanih,2i zelo prepričljivo pokazal, da spada lan- i gobardska osvojitev "okoliša Slovanov, ki se imenuje Zelila, do kraja z imenom Meklarija", in z njo zvezan začetek slovanskega plačevanja dajatev langobardskim vojvodom v Čedadu, v leta 623-626 in ne v leto 610, kot je mislil še Rutar (str. 17) in seveda tudi vsa ostala literatura pred Kosom.22 Ti Slovani so nato plačevali da- vek Langobardom vse do časov vojvode Rat- hisa, ki je kot vojvoda v Čedadu vladal med leti 737 in 744, nato pa je postal langobardski kralj (v letih 744-749 in 756-757). Prav za čas nje- govega vojvodovanja nam prinaša Pavel Diakon izredno dragoceno vest, saj poroča, da je Rathis, kmalu zatem ko je postal duks v Čedadu, vdrl v "Kamiolo, domovino Slovanov" in se tam - ver- jetno leta 738 in verjetno ne preveč uspešno - spopadel s Slovani.^^ Kamiola je seveda pred- hochiica poznejše Kranjske, ki je bila kasneje najbolj slovenska od vseh zgodovinskih dežel, ki so nastale na današnjem slovenskem ozemlju. O njej imamo za zgodnji srednji vek, do otonske marke Kranjske, ki se prvič omenja 973. v dveh dobro znanih darovnicah cesarja Otona L, s kate- rima je položil temelje fireisinškemu loškemu gospostvu,^'* izredno malo vesti. Poleg te Pav- love, najdemo le še omembo-pri anonimnem ra- vénnskem geografu patria quae dicitur Car- neola), katere datacija pa je zaradi različnih predlog iz različnih časovnih horizontov sila negotova. Prav zato je ta vest za zgodovino "Kranjske" v zgodnjem srednjem veku vpraš- ljiva.25 Pozabiti pa ne smemo tudi na vest v 17 Franc KOS, S. Rutar, Zgodovina Tolminskega v Franc KOS, Izbrano delo, Ljubljana, 1982, 328. 18 Muko KOS, K postanku slovenske zapadne meje. Raz- prave Znanstvenega društva v Ljubljani 5/6, 1930, 336 si. (Ponatis v: Milko KOS, Srednjeveška kulturna (kot v op. 11), 170 si.); Peter ŠTIH, Madžari in slovenska zgodovina v zadnji četrtini 9. in prvi polovici 10. sto- letja, ZČ 37, 1983, 192. 19 Glej Pavel Diakon (kot v op. 9) in oceno te knjige v ZČ 43, 1989, 621 si. (Peter ŠIIH). 20 Simon RUTAR, Kakšno važnost imajo Pavla Dijakona knjige "De gestis Langobsirdorum" za starejšo zgo- dovino Slovencev 7, Letopis Matice slovenske, 1885, 288-331. 21 Muko KOS, K poročilom Pavla Diakona o Slovencih, Časopis za zgodovino in narodopisje 26, 1931, 126 si. (Ponatis v: Milko KOS, Srednjeveška (kot op. 11), 157 22 Z interpretacijo tega mesta Pavlove Zgodovine (IV/38) jc povezano tudi vprašanje lokalizacije tega okoliša Slovanov, saj so ZeUio in Meclario iskali od Materije v Istri na jugu preko Windisch-Matrei sevemo od zgor- nje Drave na vzhodnem Tirolskem pa do Celja na vzhodu in Goriških Brd ter tamkajšnjega kraja Meda- na. Danes je soglasno sprejeto mnenje, da sta ZcUia Ziljica in Meclaria Meglarje (Magiern) na sevemem izhodu iz Kanalske doline, kar pomeni, da je okoliš Slovanov obsegal predvsem Kanalsko dolino. Gl. Milko KOS, K zgodovini kralja Sama in njegove dobe. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 7, 1928, 194 si. (Ponatis v: Milko KOS, Srednjeveška (kot op. 11), 154 si.). GL tudi B. GRAFENAUER, Pavel Diakon (kot v op. 9), 192, op. 66. 23 Pavel DIAKON, Zgodovina (kot v op. 9), VI/52. 24 Franc KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njem veku n, Ljubljana, 1906, št. 444, 445. 25 Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 1975, 80 sL; Jaroslav ŠAŠEL, Alpes luliana. Arheološki vestuk 21/22, 1970/71, 33 si.; U. SCHILLINGER - HÄFELE, 23 1994- yMi KRONIKA 1/42 časopis za slovensico Icrajevno zgodovino frankovskih državnih analih, ki k letu 820 poro- čajo o Kranjcih (Camiolenses), ki da živijo ob Savi in so podrejeni furlanskemu prefektu Bal- deriku.2^ Po Rutarju je ta zgodnjesrednjeveška "Kamijola" obsegala gornje in srednje Posočje z bližnjim Gorenjskim, šele kasneje naj bi se raz- širila proti vzhodu (str. 19). Na tej podlagi je nato interpretiral tudi zgornjo Pavlovo vest o Rathisovem vdoru. Rathis naj bi tako pridrl na Tolminsko in se tam spopadel s Slovani. Takšna Rutarjeva interpretacija pa je gotovo neupravi- čena. Če pustimo ob strani mesto v Pavlovi Zgodovini, ki ne daje ustreznih geografskih opri- jemališč za lokalizacijo te zgodnjesrednjeveške Kranjske, pa fi-ankovski državni anali jasno opredeljujejo za domovino Kamiolcev zgomje Posavje. In tudi iz opisa anonimnega ravénn- skega geografa, ne glede na to, koliko je njegov časovni horizont sporen, nedvoumno izhaja, daje pri opisu Cameole mislil na zgomje Posavje. Velike večine toponimov, ki jih našteva pri opisu Cameole, na žalost danes ne znamo lokalizirati; povsem nedvomna sta le dva, ki sta oba z Go- renjske: Kranj in Kokra.^^ Podobno nam doka- zuje tudi kasnejši razvoj v otonski dobi. Takratna marka Kranjska je namreč obsegala le Gorenjsko z Ljubljansko kotlino in del Notranjske, medtem ko je Dolenjska spadala v okvir Savinjske kra- jine.2* Odstavek o Rathisovem vdom na Tolminsko okrog leta 738 v Rutarjevi Zgodovini Tolmin- skega torej lahko brez težav črtamo. Zato pa toliko bolj preseneča, da Rutar v svoji knjigi ne omenja nekega dmgega dogodka, ki ga opisuje Pavel Diakon: boja med Langobardi in Slovani okrog leta 720, ki ga običajno lokalizirajo v Lavariano južno od Vidma v Furlaniji.^^ To poročilo namreč posredno dokazuje, da so Slo- vani do tega časa že morali poseliti hribovit svet med Sočo in Furlanijo - pri čemer je poleg Goriških Brd in Beneške Slovenije treba misliti tudi na zahodne dele današnje Tolminske - ter začeli vdirati v nižino, kjer pa so bili zaustav- ljeni.30 Kar nekaj dopolnil in pojasnil zahteva tudi tisti del Rutarjeve knjige, ki obravnava zgodo- vinski razvoj v karolinški dobi. Po njegovem mnenju se "z letom 778 konča doba slovenske neodvisnosti in začne se nova doba tujega gos- postva" (str. 20). Že Franc Kos je v svoji oceni Rutarjeve knjige opozoril, da je potrebno letnico 778 popraviti v 788.^ ^ Kot je splošno znano, je takrat frankovski kralj Karel Veliki odstranil zad- njega plemenskega vojvodo Bavarcev Tasila in si Bavarsko, kamor je umestil svojega prefekta, neposredno podredil.32 Za slovensko zgodovino je to dejstvo pomembno zato, ker so takrat pod neposredno firankovsko oblast ponovno prišli tudi Karantanci, ki so v letih 763-788, torej v času Tasilovega upora proti Frankom, bili podrejeni le Bavarcem. 788. zato ne more pomeniti konca "slovenske neodvisnosti", ampak le zamenjavo ene nadoblasti z dmgo. Poleg tega ta usoda ni zadela vseh "Slovencev", ampak le Karantance sevemo od Karavank, medtem ko so Slovani juž- no od Karavank v tistem času še vedno bili v ok- vim vsaj na videz mogočne avarske države. Za nadaljnji razvoj je bil veliko bolj usoden čas ok- rog let 743-745, ko so se Karantanci pod Bom- tom prvič podredili frankovski nadoblasti in se s tem v političnem, družbenem, gospodarskem ia kultumem ozim priključili zahodu. Pravo izgubo samostojnosti, kije pri Karantancih, vsaj navzno- ter, obstajala še vso dmgo polovico 8. stoletja, pa za "Slovence" tako sevemo kot južno od Ka- ravank pomenijo šele dvajseta leta 9. stoletja, ko Der Name "Camich" in der Kosmographie von Rave- nna, Arheološki vcstnik 26, 1975, 255 si. 26 Franc KOS, Gradivo H (kot v op. 24), št. 61. 27 Jaroslav ŠAŠEL, Alpes luliana (kot v op. 25), 34 si. 28 Ljudmil HAUPTMANN, Entstehung und Entwicklung Krains, Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpcnländcm 1/4, Wien, 1929, 344 sL; Milko KOS, Postanek in razvoj (kot v op. 11), 246 sL; Bogo GRAFENAUER, Kranjska, Enciklopedija Slove- nije 5, 1991, 389 si. (Zlasti zemljevid na str. 390). 29 Pavel DIAKON, Zgodovina Langobardov VI/45. Nas- protno pa Rutar omenja ta dogodek v svoji razpravi Kakšno važnost (kot v op. 20), 324. Najnovejši predlog Luja MARGETIČa Neka pitanja boravka Langobarda u Sloveniji, Arheološki vestnik 43, 1992, 164, op. 162, da bi to bua Ladra pri Kobaridu, se mi ne zdi verjeten. Ladra se npr. v urbarju iz leta 1377 omenjajo kot "vüla de Ladroch", v onem iz 1598 pa žc kot "Ladra". Dvo- mim, da se data jezikovno povezati Pavlova "Lauriana" in poznosrednjeveška "villa de Ladroch", čeprav seve- da o tem lahko kompctentno odloči le jezikoslovec. 30 M. KOS, K postanku (kot op. 18), 174; Bogo GRA- FENAUER, Slovenci na zahodni meji. Vprašanja sred- njeveške kolonizacijske zgodovine Beneške Slovenije s posebnim ozirom na naselitev Slovencev, Prešernov koledar, 1978, 103 in zemljevid Podatki virov o slo- vansko-romanski meji do začetka 8. stoletja na str. 101; P. ŠTIH - J. PERŠIČ, Problem (kot op. 10), 338. 31 F. KOS, S. RUTAR (kot v op. 17), 328. 32 Gl. npr. Herwig WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuro- pas. Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378- 907, Wien, 1987, 100 sl., 187 sl. 24 1994- ^Mi KRONIKA ^ 1/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino SO domače kneze zamenjali s frankovskimi grofi in je grofijska uprava zamenjala plemensko.^^ Po končanih frankovsko-avarskih vojnah v zadnjem desetletju 8. stoletja so vse s Slovenci naseljene pokrajine prišle v okvir Frankovske države. Novoosvojeno ozemlje je bilo v uprav- nem oziru razdeljeno na dve veliki mejni krajini: na bavarsko Vzhodno marko, ki je bila pod komando posebnega vzhodnega prefekta, in na Furlansko marko pod oblastjo frankovskega fur- lanskega duksa. Ogrodje tej razdelitvi so dali prav frankovski vojaški pohodi proti Avarom, ki so potekali s severa ob Donavi do reke Rabe, oziroma iz Furlanije, preko današnjega sloven- skega ozemlja in nato še preko Donave v Pano- nijo. Rutarjevo mnenje, da je bila Drava meja (str. 23) med tema dvema prvima velikima up- ravnima enotama karolinške dobe, nima potrditve v virih. Drava je 796. sicer postala mejna reka, toda ne med dvema upravnima enotama državne oblasti, ampak cerkvena meja med Salzburgom in Oglejem, ki jo je najprej 803. in nato dokončno še 811. kot takšno potrdil Kari Ve- liki.^'' Že oznaka iz zadevne listine Karla Veli- kega iz leta 811, s katero je Dravo v vsem nje- nem toku potrdil za mejo med dvema metro- politijama - pravi, da teče ta reka po sredi Ka- rantanije^^ - jasno kaže, da se cerkvena meja ni skladala s politično, Hauptmann pa je to nato dokazal tudi za Panonijo.^* 33 Gl. npr. Milko KOS, Convcrsio Bagoariorum ct Caran- tanoTum, Ljubljana, 1936, 25 si.; ISTI, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljub- ljana, 1955, 83 si.; Bogo GRAEENAUER, Razvoj in struktura države karantansldh Slovanov od VII. do EX. stoletja, Jugoslovenski istorijski časopis 3, 1963, 19 si.; ISTI, Razvoj i struktura države karantanskih Sla- vena od VII do IX stoleča, Historijski zbornik 17, 1964, 213 si.; ISTI Karantanski temelji Koroške Voj- vodine, ZČ 31, 1977, 144 si.; Herwig WOLFRAM, Convcrsio Bagoariorum et Carantanorum. Das Weiß- buch der Salzburger Kirche über die erfolgreiche Mi- ssion La Karantanien und Fannonien, Wien, Köln, Graz, 1979, 73 sl., 126 sl.; ISU, Der Zeitpunkt der Einfuhrung der Grafschaftsver&ssung in Karantanien, Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchi- ves 12, 1981, 313 sl. 34 Rajko BRATOŽ, Vphv oglejske cerkve (kot v op. 14) 53; Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Celje, 1991, 48. 35 F. KOS, Gradivo H (kot v op. 24), št. 37. 36 Ljudmü HAUPTMANN, Pohtische Umwälzungen imter den Slowenen vom Ende des sechsten Jahr- hunderts bis zur Mitte des neunten, Mitteilungen des Institutes fur österreichische Geschichtsforschung 36, 1915, 270 sl.; ISTI, Postanek in razvoj fiankovskih mark ob srednji Donavi, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 2, 1920, 222 si. To veliko Furlansko marko je leta 828 Ludvik Pobožni razdelil na štiri grofije, ki pa niso ime- novane.^'' Ta upravna reorganizacija na samem jugovzhodu karolinške države je bila povod šte- vilnim ugibanjem, ki pa vse do danes niso pri- peljala do konsistentne rešitve.^* Pri nas se je najbolj uveljavilo Hauptmarmovo mnenje, da so nove štiri grofije bile ožja Furlanija, Istra, Grofija ob Savi (predhodnica Kranjske) in Spodnja Panonija sevemo od Drave.^' V zadnjem času pa nekateri namesto Spodnje Panonije kot četrto grofijo predlagajo Karantanijo, ki je tudi pred reformo leta 828 nekaj časa bila pod upravo zadnjega furlanskega krajišnika.'*^ Ne glede na to, da to vprašanje še vedao ni dokončno rešeno, pa zagotovo ne drži Rutarjeva trditev, da je bila 828. Furlanska marka razdeljena na Furlanijo, Istro, srednje Štajersko in spodnje Štajersko z Dolenjskim (str. 22), saj sta se tako Štajerska kot Dolenjska (kot del Kranjske) razvili šele mnogo kasneje. Izhodišča za njun razvoj so bila polo- žena šele v drugi polovici 10. stoletja s ponovno nemško osvojitvijo prostora južno od Karavank. Gre za čas po prenehanju madžarskih vpadov in organiziranje venca t.i. otonskih mark, ki so na jugovzhodu nemške države segale od Donave na severu do kraških meja Italije na jugu."*^ Vsekakor pa je bilo v tistem času Tolminsko, kakor tudi celotno Posočje s spodnjo Vipavsko dolino, del Furlanije, od katere se je šele kasneje, za časa Goriških grofov in nato Habsburžanov, odcepilo. Gorica se prvič omenja v zgodovinskih virih leta 1001 v dveh darovnicah cesarja Otona III. Takrat je cesar podelil polovico Gorice, gradu Solkana in posesti med Sočo, Vipavo, Vrtovin- skim potokom in Trnovskim gozdom oglejskim 37 F. KOS, Gradivo H (kot v op. 24), št. 96. 38 Gl. povzetek te diskusije v: Harald KRAHWINKLER, Friual im Frühmittelalter. Geschichte einer Region vom Ende des fünftes bis zum Ende des zehnten Jahr- hunderts, 1992, 194 sl. 39 L. HAUPTMANN, Postanek in razvoj (kot v op. 36), 210 si.; M. KOS, Zgodovina (kot v op. 33), 109; Bogo GRAFENAUER, Zgodovina slovenskega naroda ü, Ljubljana, 21965, 10 si.; Zgodovina Slovencev, Ljub- ljana, 1979, 132. 40 H. WOLFRAM, Der Zeitpunkt (kot v op. 32), 313 si.; Kurt MÜHLBERGER, Das fiänkisch-bayrische Ost- land im neunten Jahrhundert, Wien. Diss., 1980, tip- kopis, 51 sl. 41 Gl. Peter ŠHH, Nastanek in razvoj dežel na Slo- venskem, Obdobja 10. Obdobje srednjega veka v slo- venskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 1989, 287 si. 25 1994- KRONIKA ■ 1/42 Časopis za slovensl