Leto IX. 1911. St. 1. Januar. ■j£\ BOGOLJUB CERKVEN LIST 2fl SLOVENCE Izhaia začetkom vsakega mesca Izdaja Katoliška bukvama Tiska Katoliška tiskarna Stane: za celo leto K 2--; za Nemčijo K 2'5U; za Ameriko in vse ostale zunanje kraje K 3--, Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu. naročnina in darovi pa upravništvu Bogoljuba v Ljubljani Spisi ee morajo poslati do lO., dopisi do 15/prejšnega meseca. e Denarni promet do 31. decembra 1909 I čez 83 milijonov kron. [ Najboljša iti najsigurnejša prilika za štedenje! Stanje vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron. Ljudska posojilnica rszifs Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo cnroioma hranilne vloqe vsak delavnik od 8. ure zjutraj do t ure popoldan ter jih obrestuje po 4 in pol odstotkov brez spreiema uiau.."^ a __kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron iMlčistih K 1-50 na leto Lastna glavn. K 503-575-98 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo, Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči raCun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev.Menjice se naj-kniant. eskomptirajo. Dr Ivan Šusteršičfpredsed. Josip Šiška, stolni kanonik podpredsed. Odborniki: flnton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu n L. Fran Povše, vodja, grašCak, državni in deželni poslanec. Hnton Kobl, posestnik in trgovec, Sreg " — ---- —■------■■ 1 "ib'fj, ■ — " " " * ' " " 1 " " "" tovarnar. Karo! Pollak, tovarnar in posestni« v l-junijam. uregur susar, zujjinn ™ n«™««. IU j I EQ m Edina izborna priložnost za nakup za trgovce kakor tudi za zasebnike! 40 — 45 metrov lepo sortiranih ostankov samo po K 16— Ia. Ia ostanki po K 18-— obstoječi iz flanele za bluze in srajce, modnega ripsa, cefira, oksforda za srajce, posteljne . prevleke, blaga za predpasnike, belega platna za srajce in kratka oblačila. Ostanki so 6—15 m dolgi pristno pralni in najboljše kakovosti, razpošilja proti povzetju tkalnica platna Kari Kohn, Nachod štev. 23. — Na željo pošljem vzorce od vseh mojih izdelkov zastonj in franko. Gričar & Mejni Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgctevljenil) ebleK za go^pcde, dcel^c io otrese fo ncucsti u K®nf®k_ - ciji z« dome. - Bogata zaloga 3263 šiualnih strojeu, koles, pisalnih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 17. 9 __ priznano dobro blago za S moške in ženske obleke i sukno, platno in drugo manufakfurno blago se kupi naj- fiflffinjki" ceneje v Ljubljani »m HUlCIljni Pogačarjev trg. Ostanki po znižanih Zelo redka priložnost! Tovarna mi je poverila po neki elementarni katastrofi rešeno blago, mnogo tisoč kosov krasnih težkih fianefinih odej v najnovejših krasnih vzorcih in modernih barvah, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, za odevanje oseb in postelj, zelo fine, krepke in gorke, ca 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljatev po povzetju. 3 kosi krasnih zelo finih flanelnih odej, za 9 K v vseh modnih barvah in vzorcih. 4 gospodinjske odeje za 10 K. Z mirno vestjo trdim, da bode vsakdo zadovoljen — Otto Bekera, c. kr. nadpaznik fin. straže v Nachodu (Češko). aoos Perilo Pišite po cenike od perila za gospode, dame in otroke, preprog in pa vzorce od platnenega blaga na tkalnico in tovarno perila Oswald Lellek, Toplice, Belohrad (Češko) Kamnoseški izdelki iz marmorja za.cerkvene in pohištvene oprave,! spomeniki iz marmorja, gra- ft i » ■■ «■ ■ nifa ali sijenifa, apno živo HIOJZIJU VOdilIKU in ujašeno se dobi pri 36% kamenarskem mojstru Kolodvorska ulica Ljubljana Halvefta češka Ma - «^0™* cenesa posteljnega perja! 1 kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2 K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K. belega skubljenega 5 K 10 v, 1 kg izredno finega snežnobelega, skubijenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5"kg se pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jalto trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 c m široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K. z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 v, 4 K. - Pošilja proti povzetju od 12 K više Janko. S. BENISCH v Dasenici 766 Sumava Gsšfco. - Zamenjava in franko vrnitev dopuščena, za "O/ neugajajoče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko. Mesečni koledar za januar 1911. Dan Godovi Celodnev. češč. presv. R. T. ljublj. Skof. jlavant. škof. Razne slovesnosti Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Obrezov. Gosp. Novo leto Makarij, opat Genovefa, devica Tit, škof; Izabela, kraljica Telesfor, papež-mučenec Razglašenje Gospodovo Valentin, škof___ Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po raz. Gosp. Severin, opat Julijan in Bazilisa, mučenca Pavel I. papež Božidar, opat Ernest, škof Veronika, devica Hilanj, škof; Feliks iz Nole, sp. 2. po raz. G. Ime Jezusovo Marcel, papež Anton, puščavnik Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m Kanut, kralj Fabijan in Sebastijan, muč. Neža, dev.-muč.__ Ned. Pondelj. Torek 3. po raz. G. Vincencij, muč, Zaroke D. Marije; Emerencijana Timotej, škof Izpreobrnjenje sv. Pavia, ap. Polikarp škof Janez Zlatoust, cerkv. učenik Julian. škof 4. poraz. G. Frančišek Šaleški Martina, devica Peter Nolanski, spozn. Ljublj. Trnovo Dobrava p. Kropi Babno polje Planina p. Cerknici Javorje pri Litiji Sv. Trije Kralji Stari Log_ Mozelj 1/2 Mekinje redov, V2 Repnje redov. Begunje p. Radovlj. Olševk Borovec Trnje Unec Podzemelj Sora Železniki Ljublj. Sv. Peter Špitalič Kočevje Sela p. Kamniku Goriče Poljanica Brezovica Vrhnika Mavčiče Stara Oselica Goče Salezijanci Peče Senožeče Stari trg Sv. Martin v Slov. Gradcu Sv. Elizabeta v Slov. Gradcu Bolnišnica Sp. Dravograd Razborje Sv. Miklavž Sv. Ilj pod Turjakom Sv. Vid Pameče Dolič Sv. Peter Podgorje Sele Sv. Danijel v Celju Sv. Jožef v Celju Marijina cerkev Kapucinska cerkev | Javna bolniš. Šolske sestre Odpustki mesca januarja 1911. i. Nedelja. I. v mescu. Novo leto. Popolni odpustek: a) udom bratovščine preč. Srca Marijinega; b) udom družbe sv. Družine; e) tretjerednikom vesoljna odveza; d) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; e) udom bratovščine sv. rožnega venca trije popolni odpustki: 1. če v bratovski cerkvi molijo na namen sv. Očeta; 2. če so pri mesečni pi*oce-siji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim presv. Reš-ajim Telesom. 6. Petek. I. v mescu. Sv. Trije kralji. Tretjerednikom vesoljna odveza. Popolni odpustek: a) udom bratovščine naše Ljube Gospe presvetega Srca v bratovski cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom družbe sv. Družine; d) udom bratovščine sv. rožnega venca v bratovski cerkvi; e) udom družbe živega rožnega venca; f) udom bratovščine za duše v vicah; g) popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa v bra- tovski cerkvi, če te brez težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; b) popolni odpustek udom bratovščine presv. Srca, kakor 1. t. m. 14. Sobota. BI. Odorik. Popolni odpustek tretjerednikom. 16. Nedelja. Presv. Ime Jezusovo. V Avstriji dobe popolni odpustek vsi verniki, ki ta dan ali v sedmih naslednjih dneh gredo k spovedi in sv. obhajilu, so pri sv. maši in molijo v namen sv. očeta. — Sv. Berhard in tov. Popolni odpustek tretjerednikom. 22. Nedelja. Sv. Družina.- Zaroka M. D. Popolni odpustek udom družbe sv. Družine. 25. Sreda. Izpreobmenje sv. Pavla. Popolni odpustek udom bratovščine preč. Srca Marijinega. 29. Nedelja. Zadnja v mescu. Sv. Hija-cinta. Popolni odpustek tretjerednikom; popolni odpustek vsem, ki molijo trikrat na teden skupaj sv. rožni venec. 31. Torek. Zv. Ludovika. Popolni od-.pustek tretjerednikom Leto IX. Štev. 1. Največja rana na telesu katoliške Cerkve. Največja rana na telesu katoliške Cerkve, — kaj bo to? Pravim: na telesu katoliške Cerkve; torej ne mislim onih, ki so od Cerkve že odpadli, ker ti se ne morejo več prištevati k Cerkvi. Mi pa govorimo o rani na telesu Cerkve same, torej o udih, ki pripadajo k njej, četudi le samo po vnanje. In kje žive taki večinoma? Take suhe veje na deblu Cerkve same bivajo navadno po mestih, posebno po velikih mestih. Na stotisoče — ne, na milijone jih je, ki so vpisani v krstnih bukvah, ki veljajo pred svetom za katoličane, v resnici pa je njih krščansko življenje skoro popolnoma ali pa prav popolnoma zmrznilo, in od njih katoliškega ali krščanskega imena ni več drugega kakor ime. No, vsi niso tako daleč zašli. So tudi drugi, ki se še nekoliko — bolj ali manj — zavedajo svojih verskih dolžnosti; nekateri gredo še kak velik praznik k sv. maši, drugi morebiti celo vsako nedeljo, če ne k celi, pa vsaj en kosec je še vlove; toda za post jih nikar ne vprašajte; ali četudi to še izpolnjujejo, če ne vselej vsaj parkrat v letu, — spoved je tisti kamen spotike, ob katerem se spodtikajo in spodtaknejo in ga ne morejo pa ne morejo prekoračiti. In če pride smrt, — mogoče, da se ta ali oni res še pošteno spravi z Bogom, pri drugem hite po duhovnika zavoljo lepšega v zadnjih trenutkih, tretji pa umirajo kar tako „sine lux sine crux" brez vsega božjega. Cerkven pogreb z vso parado pa vendar navadno hočejo imeti, in če se jim ne dovoli, zabavljajo in pišejo po liberalnih časnikih o nestrpnosti Cerkve. Žalostna je ta podoba krščanskega življenja po mestih. — Seveda, če hočemo biti pravični, ne smemo si ogledovati mestnega življenja samo od senčne ampak tudi od solnčnc strani. Gotovo je po mestih doma tudi vernost in pobožnost, velika in globoka pobožnost. Po mestih so velike in krasno cerkve, se božja služba posebno slovesno opravlja, veliko ljudi je videti pri obhajilni mizi, so vsakovrstne pobožne družbe, bratovščine in dobrodelni zavodi. Veliko lepega in dobrega se zgodi po mestih, mnogo plemenitih src se dobi po njih, mnogo se stori v božjo čast in blagor bližnjega. Pri vsem tem pa vendar nikakor ne moremo prezreti vsega slabega, kar se godi in nahaja po mestih. Pri tem mislimo seveda najprej na velika mesta; o malih mestih, kakršna so pri nas po deželi, ne relja vse to; pa tudi po teh je že dosti i tega duha in življenja. Po velikih mestih se tiskajo in najprej razširjajo slabi časniki in knjige, tukaj se kujejo načrti zoper Boga in njegovo Cerkev, tukaj ljudje žive in umirajo brez-Boga. Seveda tudi po kmetih ne žive sami svetniki. Tudi tukaj se nahajajo časih zelo žalostne prikazni pokvarjenosti in razuzdanosti; tudi v zamazani kmečki obleki tiči časih mnogo napuha in upornega duha, dnevi Gospodovi se skrunijo, nedolžnost zapeljuje itd. Tega si nikar ne prikrivajmo! Kajpada je vseh večjih nerodnosti po kmetih kriva sam6 pijača, in bi se z odpravo ali vsaj z omejitvijo pijače odpravila več kot polovica vseh pregreh in versko življenje bi se še mnogo dvignilo in zboljšalo, — kar mi vedno oznanujemo, česar pa mnogi ne-čejo slišati. To poudarjamo zaradi tega, da ne bomo sodili le enostransko. Kljub vsem tem napakam je pa vendar na kmetih vera še doma in vse življenje kolikor toliko prepojeno in preši-njeno s krščanskim duhom. Življenje na kmetih je mnogo bolj lepo, naravno in zdravo in za krščanstvo bolj ugodno kakor po mestih. Zato je le obžalovanja vredno, da na kmetih ljudje kar nočejo več živeti in vse le v mesto sili. Gospod župnik in pisatelj Finžgar je nedavno o tem Ljubljančanom govoril in predaval ter jim razlagal lepoto kmečkega dela in življenja. (Seveda zelo dvomimo, da bi bil s svojim prepričevalnim govorom kakega Ljubljančana na deželo zvabil, — razen za kak dan.) Njegov govor bi bil vreden, da bi se natiskal in dal nabiti po vseh slovenskih kmečkih in mestnih hišah. Po kmetih je sprijenost in razuzdanost bolj redka, raztresena, vera je ondi še splošno doma, — večja mesta pa so zbirališča razuzdanosti in nevere. Na tisoče, stotisoče in milijone je ondi ljudi, ki imajo malo ali nič vere, ali če jo tudi imajo, po njej ne žive; naj- bolj važnih verskih dolžnosti ne izpolnjujejo. In to je najhujša, največja in najbolj skeleča rana na telesu katoliške Cerkve: moderna velika mesta. Po teh mestih se je zaredil Bogu popolnoma odtujen rod, razpaslo se pravo pravcato moderno poganstvo. Krivoverci, turki, judje in drugi, ki žive po svoji, četudi krivi veri, so mnogo boljši od takih „katoličanov." In to razkristjanjevanje gre vedno dalje; že se dobe po velikih mestih starši — in koliko jih je! — ki svojih otrok na dado več krstiti! To odtujenje velikega dela mestnega prebivavstva Bogu in Cerkvi je največji in najtežavnejši verski problem (vprašanje) sedanjega časa. Ni bilo vedno tako; ta žalostna prikazen je prihranjena šele sedanjemu času, Nasprotno! Ravno po mestih je v prejšnjih časih vera najbolj cvetela. Apostoli in drugi oznanovavci vere so se naselili ravno po mestih, ondi zastavili svoje apostolsko delovanje, ondi so se ustanovile prve krščanske občine ali župnije; kakor nam pričaj o naprimer listi sv. Pavla, ki jih je pisal meščanom: Rimljanom, Korinčanom, Efežanom in drugim. Mesta so se prva obrnila h Kristusu, po deželi se je dalj časa potikalo malikovavstvo. O tem nam priča med drugim tudi beseda „pagan ali pogan," ki ne pomenja pravzaprav nič drugega kakor „vaščan" ali „deželan." Ker se je malikovavstvo ohranilo in skrivalo ravno po deželi, po vaseh, je beseda „pagan" ali „vaščan" dobila pomen „nevernik, malikovavec." — Tako je bilo v starem veku. Ravnotako so bila v srednjem veku mesta torišča bujno cvetočega krščanskega življenja. Vse meščansko življenje je bilo tako ali še bolj kakor dandanes kmečko življenje prepojeno s krščanskim duhom. O tem nam med drugim pričajo takoimenovani obrtni „cunfti" ali zadruge, To so bile stanovske interesne družbe obrtnikov, pa popolnoma na cerkveni podlagi. Na Kranjskem so se menda te zadruge najdalj ohranile v še vedno najbolj klerikalnem mestu, Škofji Loki. Še pred nekaj leti je stalo v mestni župni cerkvi in se nosilo pri procesijah šest ali sedem tako velikih bander kakor jih imajo podružnice; to so bilo bandera teh rokodelskih zadrug: krojačev, čevljarjev, kovačev, usnjarjev, lončarjev itd. Ko sem bil letos doma pri procesiji Sv. Telesa, teh bander ni bilo več, zob časa jih je oglodal, — ž njimi pa izginil dragocen spomin na lepše in boljše čase po naših mestih. Ta bandera in sv. maše, ki so jih zadrugarji večkrat imeli, pričajo, kako so znali prednamci vse javno življenje prepojiti s cerkvenim duhom in zvezati s cerkvenim življenjem. Kako vse drugače v teh naših časih! Kako so nele višja gospoda: uradniki, profesorji in kar je njim podobnih, ampak pogostokrat tudi navadni meščani: obrtniki, rokodelci, sploh srednji stanovi prepojeni z liberalnim duhom, polni nadutosti in oholosti; in četudi še kaj vere imajo, jo slabo izpolnjujejo: ena tiha sv. maša v nedeljo, to je vse njih krščanstvo, časih pa morda še ta odpade. In ne le to! Najnižje ljudstvo, doslej navadno vedno vdano Bogu, delavci — v velikih masah odtujeni Bogu in nahuj-skani proti Cerkvi kot njih največji sovražnici! Po modernih mestih in njih okolicah imate cele legijone delavcev — socialnih demokratov, ki nočejo ničesar slišati o Bogu in tolažilih sv. vere! To so, dragi moji, zelo nevesele prikazni sedanjega časa. Ta Cerkvi sovražni duh, ta velikanska izguba za Cerkev, ta milijonski odpad od Boga — to je, kakor rečeno, največje in najtežavnejše versko vprašanje sedanjega časa, katero srečno rešiti bi si morali glave beliti najboljši, najmodrejši možje. Na Slovenskem nimamo prav velikih mest. A tudi v teh, kar jih imamo, se ne manjka teh žalostnih prikazni, o katerih smo ravnokar govorili. Mesta pa so središča in stekališča cele dežele. V mesta prinašajo deželani svoje pridelke, iz mest pa nosijo domu ne samo denar, marveč tudi — slabe časnike, slabega duha, slabe navade. Zato je nas vseh dolžnost, premišljevati, kako bi se polagoma rešilo to težko vprašanje in kako bi se zamašil vir pohujševanja cele dežele. In Bogoljub", ki je z današnjo številko pričel posvečevati večjo pozornost misijonom. razkolnim in poganskim, tam zunaj naše domovine, s tem nikakor ne misli pozornosti in skrbi odtegniti domovini in domačim potrebam. Odtod tudi naš klic, ki se je že par krat razlegal po predalih Bogoljuba: „Ljubljana, — dvigni se!..." (Dalje prihodnjič.) V sveti noči. Mir svetonočni pod zvezdami plava, lahno se spušča na bele ravni, pesem najlepšo prepeva narava, pesem preblažene svete noči. Mir svetonočni na čelu deviškem, v vsakem nedolžnem pogledu je skrit; glava srebrna je v žaru svetniškem, mir svetonočni krog nje je razlit Mir svetonočni nad gozdom kraljuje, stopa po stezi, ki vodi v goro, dušo objema, ki v koči samuje, krije vso zemljo, dosega nebo. Srečna nebesa z vso srečo so svojo zemljo odela, miru ji želeč; meni pa zdi se, da v celico mojo dala miru so in sreče največ. M. Elizabeta. H PRESVETO REŠUJE TELO. |g| JL Božičnica sv. očeta Pija X. za leto 1910. O božiču (20. grudna) imamo petletnico velevažnega obhajilnega odloka, ki že kaže lepe sadove in uspehe povsod, kjer se uvažuje. Kakor se kaže preobrat v državah na podlagi demokratizma, to je v tem, da se vsi stanovi in sloji udeležujejo postavodajstva in vladanja, še celo v orientalskih državah: na Turškem, na Kitajskem, zlasti na Japonskem, — tako se razvija tudi kraljestvo sv. Cerkve v duhu najširšega prvotnega demokratizma. »V s i so bili enega duha in so bili stanovitni v molitvi z ženami in z Marijo, materjo Jezusovo.« Tako opisuje »apostolsko dejanje« krščanski demokra-tizem prve Cerkve. Ta doba je bila najslavnejša v sveti katoliški Cerkvi. Edinost duha, srca, molitve, lomljenja kruha, je bila temelj tega skoz in skoz demokratičnega, vseljudskega cerkvenega kraljestva. Zato pa je izšla kot čila in sveža zmagovavka iz besnega boja deseterih preganjanj. Najsvetejši Zakrament je delal prve kristjane nepremagljive. Triletni Kvirik je neprenehoma klical: »Kristjan sem!«, dokler ga ni pogan razbil ob stopnicah. Sv. otrok Ciril se ni ustrašil pekočega ognja. Boga hvaleč je daroval svoje mlado življenje troedinemu Bogu. Sv. Kristina, llletna devica - mučenica, je premagala tri poganske sodnike. Sv. Neža je bila po besedah sv. Ambrozija stara 12 let. Kolika ljubezen do Jezusa, do devištva in kako lepo nebeško modrost je razodevala pri svojem mučeništvu! Ta slavna doba pa je otemnela v isti meri, v kakršni so kristjani začeli zanemarjati »edinost duha, srca, molitve in lomljenja kruha.« Z zanemarjanjem sv. obhajila so se vse slavne pridobitve zopet izgubile. Cele države in narodi so odpadli od svete Cerkve, ko so jim odvzeli najsvetejšo daritev in sveto obhajilo. Tako je bilo na Nemškem, Angleškem, Skandinavskem itd. Tu povzdigne sveta Cerkev svoj glas na slavnem tridentskem cerkvenem zboru ter vabi, prosi in roti vernike, da naj prejemajo sv. obhajilo tolikokrat, ko-likorkrat so pri sveti maši! Sv. Karol Boromej, katerega tristoletnica, da je bil med svetnike prištet, se je vršila 1. novembra 1910, se je prvi odzval temu klicu in določilu sv. cerkvenega zbora. Strogo je zaukazal duhovnikom, pridigovati o pogostem, milostipolnem prejemanju svetega obhajila. Ako bi kdo nasprotoval tej njegovi odredbi, je naročil, dotičnemu prepovedati pridigovanje. Znano je, kako lepo je pripravil sv. Karol sv. Alojzija za prvo sveto obhajilo in kako angelsko lepega svetnika je vzgojil iž njega s pomočjo najsvetejšega Zakramenta. Ena najvažnejših točk tridentskega zbora je bila gotovo ona glede pogostega sv. obhajila. Bila je tako jasna, da je bilo nemogoče ta nauk zavijati. Da je to satana neizmerno jezilo, je umljivo. Kaj si zmisli zdaj ta peklenska butica?- Najsvetejši zakrament je nekaj tako vzvišenega, da ga mladi, nevedni, premalo popolni in sveti kristjani nikakor ne smejo prejemati! Pa kako so se tega satanovega nauka poprijeli vsi krščanski sloji! Znani so nam žalostni časi francoskega janze-nizma. Pa Bog sam vedi, kako se je mogel ta nesrečni Janzenij prikupiti tudi nam Slovencem? Nismo tega toliko krivi mi Slovenci sami, ampak takoimenovani jo- žefinizem, imenovan po cesarju Jožefu II., ki se je preveč vtikal v cerkvene zadeve v njeno škodo. Bes je, da so ta jožefinizem izpodkopavali goreči škofje, duhovniki in misijonarji, pa se le ni dal iztrebiti. Satan je imel toliko Janzenijev in Jožefov v svoji službi, da so bili vsi dobri glasovi preslišani. Posledica temu je oropanje papeževe državice, kulturni ali verski boj na Nemškem, preganjanje sv. Cerkve na Francoskem, delovanje in rovanje frama-sonstva po celem svetu, bojni klic: »Proč od Bima!« v naši Avstriji itd. To je bil res prav peklenski ples, ki se je podil po celem svetu! Katera moč naj ga ustavi? Prišel je »goreči ogenj«, kakor se imenuje papež Pij X. s svojim znanim geslom: »Vse prenoviti v Kristusu!« Izdal je pred petimi leti znani obhajilni odlok. Tu pa se je enkrat peklenšček ukanil. On in njegovi privrženci so se precej mirno zadržali. Podobnih rimskih odlokov so že davno navajeni. Znana je satanu tudi četrta cerkvena zapoved. Pa kljub temu ima dosti privržencev, ki še enkrat na leto ne prejemajo svetih zakramentov. Satan in vsi sovražniki svete Cerkve so si pač mislili: »No, to je pač ogenj prve gorečnosti, ki se bo kmalu ohladil.« A Bog Sveti Duh je enkrat vse temeljito obrnil. Sveti oče so izdajali odlok za odlokom. Organizirali so »duhovniško ligo ali zvezo« z velikanskimi predpravicami. Izdali so odlok glede evharističnili tridnevnic. Olajšali so bolnikom prejem sv. obhajila. Podelili so skrajne olajšave glede sv. spovedi, ki se sme odložiti tudi na 14 dni ali celo na mesec, ako je le obhajanec v stanu posvečujoče milosti. S tem so pokazali sveti oče, da ne odnehajo od zapo-čete poti niti za las. V tem znamenju mora biti zmaga popolna! — No, lepa zmaga s temi starimi grešniki, ki se držijo kakor železna srajca svoje stare grešne navade! Tako je računal peklenšček. Tu pa so sveti oče udarili na dan z novim odlokom, da se je kar pekel stresel. Izdali so odlok o prvem svetem ob- hajilu. Nobena strela, nobena bomba, nima takega učinka. Nimam nobene druge primere za ta presenečenja in razočaranja kakor dogodke v Kafarnavmu o priliki, ko je Jezus obljubil postaviti najsvetejši Zakrament. Sv. Janez Evangelist pripoveduje v šestem poglavju, da so Judje godrnjali nad Jezusovimi besedami, da so se prepirali med seboj, da je celo veliko njegovih učencev odstopilo in niso več hodili z Jezusom. Tudi apostoli so bili zelo začudeni. Zato jih vpraša Kristus: »Hočete tudi vi proč iti?« Lep je bil odgovor sv. Petra: »Gospod! h komu hočemo iti? Ti imaš besede večnega življenja!« Nikakor ne smemo prezreti Jezusovega odgovora: »Ali vas nisem dvanajst izvolil? In eden med vami je hudič. Menil je pa Judeža Simonovega, Iškarjota. Zakaj ta ga je potlej izdal, akoravno je bil eden iz dvanajsterih.« (Jan. 6, 71, 72.) Kakor Jezusove besede, tako je tudi papežev prvi obhajilni odlok zadel v živo. Kakor je bilo pred petimi leti vse mirno, ta,ko pa je sedaj vse na svoje ilnate noge poskočilo, vse, katerim je sicer sveta vera deveta briga. Toliko godrnjanja, prepira in žuganja z odstopom v celem nasprotnem taboru, kakor v Kafarnavmu. Pustimo jih! Kristus sam jih je imenoval hudiče! Naši nasledniki apostolov:, škofje in njihovi duhovniki pa se veselijo nad srečo, ki se zopet odpira naši mladini, kakor v prvih časih krščanstva. K temu prvo-obhajilnemu odloku sv. očeta nimamo drugih besed, kakor one sv. Petra: »Gospod! h komu hočemo iti — z našo ljubljeno mladino? — Ti imaš besede večnega življenja!« Katera določila pa obsega prvoobha-jilni odlok? Opira se na obhajilni odlok z dne 20. decembra 1905 ter določuje: 1. Da naj velja za prvo spoved in prvo sveto obhajilo čas, kmalu ko otrok k pameti pride. 2. Za prvo spoved in prvo sv. obhajilo se ne zahteva popolno znanje krščanskega nauka. 3. Za pripravo na prvo sveto obhajilo se zahtevajo najpotrebnejše verske resnice, razločevanje sv. obhajila od navadne hrane in otrokom primerna pobožnost. 4. Odgovorni oskrbniki otrok naj skrbijo, da bodo otroci po prvem sv. obhajilu pogosto prejemali najsvetejši Zakrament. 5. Otrokom, ki se zavedajo pameti, se ne sme braniti sv. popotnica in sveto poslednje olje. Pokopati se imajo po istem obredu, kakor odrasli. (Dalje prih.) Župnik Aloizij šoba. Moj Betlehem si ti — oltar Skrivnostno bajna sveta noč objela je pozemske trate, ves verni svet se pevajoč zamaknil je v višave zlate. O, kolik kras, o, kolik čar v svetišču božjem se razgrinfa, iz jaslic sije večni Žar, ob niih se večna luč utrinja. Oltar — ti betlehemski hlev, o jaslice nebeško-mile! Kako nocoj iz zemskih rev me dvigajo nevidne sile! In v jaslih sam mogočni Bog v ljubezni biva do človeka, in moli ga ves zemski krog, pred njim vesoljstvo v prah pokleka. Približam v duhu se potrt, da molim v jaslih Dete sveto; o čudo, raj zazrem odprt in trumo angelov nešteto! Mir oznanujejo ljudem, v akordih rajske melodije doni: O, srečni Betlehem, zdaj novo ti življenje vsklije! Moj Betlehem si ti — oltar, in tabernakel — jasli svete, Ljubezen večna — rajski žar, pastirčki — vernih trume vnete. Iz jaslic dete se smehlja in svoje zveste blagoslavlja, v bližini svojega Srca nam večno srečo zagotavlja. O, božje Dote, ti nas glej, da vstrajamo le v eni želji: v ljubezni svoji nas ogrej in v večno blaženost pripeljii J. U. Lmbarski. O Grinjonovi „pravi pobožnosti do Marije". Pred 2 (JO leti je poslala božja previdnost človeštvu svetega moža, vsega prevzetega od božje ljubezni, ki je z rožnim pencem v roki in Marijinim sladkim ime- „Gotovo je, da pride Kristusovo kraljestvo na svet. Ravno-tako gotovo in potrebno pa je, da pride poprej kraljestvo Marijino. Kakor je bila vprvič Marija zečetnica kraljestva Kristusovega na svetu, tako mu bo pripomogla drugič k slavi. Ta čas bo prišel, ko bodo spoznali in izvrševali tisto pobožnost do preblažene Device, ki jo jaz oznjanujem. Da pride kraljestvo Kristusovo, naj pride prej kraljestvo Marijino. (BI. Ludovik Marija Grinjon Montfortski.) nom na ustnih čudovito vplival na srca grešnikov, pravične pa vodil do najvišje popolnosti. Bog mu je razodel skrivnost, kako se morejo duše najtesneje združiti z Jezusom in Marijo, katero skrivnost je izvrševal sam, učil jo je, pa tudi izvrševati druge. Ta sveti mož, bi. Ludovik Marija Grinjon Montfortski, katerega življenje smo v lanskem letniku „Bogoljuba" ob kratkem opisali, je živel na zemlji le nekaj let. Njegov duh pa živi še in bo živel v neumrljivem spisu, ki ga je spisala in nam zapustila njegova roka. Ime temu spisu je: „Prava pobožnost do preblažene Device". Majhen je sicer ta spis, vendar se mi zdi podoben zakladnici, polni draguljev in biserov najiskrenejše ljubezni do Marije. V njej govori sv. pisatelj o češčenju Marijinem v poslednjih časih in o prihodu kraljestva Jezusovega, ki se bo približalo takrat, ko bo Marija zagospodovala nad srci. Ta spis ni sad človeškega duha, pač pa je visoka pesem, ki jo je sestavil Sv. Duh na svojo brezmadežno, zvesto nevesto Marijo, na vedno čisto Devico in Mater božjo. Iz vsake strani spisa se zrcali hrepenenje, kako bi sveti apostol, ko bi mogel, rad cel svet pritegnil k najiskrenejši ljubezni do Matere božje. Gustav Perziani, knjižničar kongregacije sv. obredov, piše: „Blaženi nam je zapustil malo delo, ki je pa tako vzvišeno in prijetno, da bo še najpoz-nejša stoletja napolnjevalo z ljubeznijo do sv. Device." S preroškim duhom je napovedoval sv. misijonar na več krajih svojega spisa, da se bo v poslednjih časih izredno pomnožila ljubezen do Marije in njeno češčenje: „Bog hoče, da naj njegovo sv. Mater bolj spoznavajo, bolj časte in bolj ljubijo, kot se je to doslej godilo." Prerokoval je pa blaženi Grinjon tudi čudno usodo tega spisa: „Vidim naprej, da se bodo srdite živali raztogotile, da bi s svojimi satanskimi zobmi raztrgale ta mali spis in tistega, katerega se je Sv. Duh za njegovo spisovanje posluževal, ali pa, da bi vsaj ta mali spis zakopale v skrinjo, da bi ne prišel v tisk. Preganjale bodo tudi tiste, ki ga bodo brali in širili ter izvrševali. Toda vse zastonj J Tem bolje! Spodbuja me zavest, da upam velikih uspehov, t. j. izurila se bo velika armada hrabrih in izbornih vojščakov Kristusovih in Marijinih." To prerokovanje se je dobesedno uresničilo. Sv. pisatelj je umrl 1.1716. in šele 1. 1842. je našel omenjeni spis redovnik Marijinega tovarištva pod kupom raztrganih knjig. 18. decembra 1842. je spis začasno potrdil škof iz Lucona, in Rim se je dne 12. maja 1853. izrazil, da nauk tega spisa soglaša s katoliškim nazi-ranjem ter je to delo priporočil „pobož-nosti vernikov" ter „proučevanju apo-stolskih mož". Kot prerok gleda sv. misijonar v bodoče čase ter zre v duhu izredne sadove te prave pobožnosti do Marije: „Ah, kdaj bo napočila tista srečna doba, ko bo postala Marija gospa in kraljica src, da jih bo popolnoma podvrgla gospodstvu svojega, edinega Jezusa. Kdaj bodo duše tako dihale ljubezen do Marije, kot dihajo telesa zrak? Takrat se bodo na zemlji dogajale čudne stvari, ko se bo Sv. Duh, videč podobo svoje drage neveste v dušah, v svoji polnosti v nje razlil, da jih bo napolnil s svojimi da-rinami, posebno še z nebeško modrostjo, in godila se bodo v dušah čuda milosti. Kdaj bo napočil ta srečni čas in doba Marijina, ko bodo postale duše, pozabivši same nase in sebe zatajujoč, žive podobe Marijine, da bodo Jezusa Kristusa ljubile in poveličevale ? Ta čas bo šele takrat napočil, bo bodo poznali in izvrševali pobožnost, katero jaz učim: Da pride kraljestvo Kristusovo, naj pride preje kraljestvo Marijino! Ta čas bo torej prišel, ko bo knjiga o pravi pobožnosti do Marije razširjena ter njen nebeški nauk razglašen." Dozdeva se nam, da se bliža čas, ko se bo začelo uresničevati prerokovanje bi. Grinjona. Z veliko naglico se širi Grinjonova prava pobožnost do Marije, Duševni velikan oče Faber je trdil, „ da bo ta nauk mogočno uplival na razvoj cerkve in napredek duš v bodočnosti. Ta pobožnost se je že udomačila na Angleškem, v Ameriki, Afriki, na Francoskem in Nemškem in celo v Avstraliji. Na stotisoče izvodov Grinjonovega spisa v francoskem in angleškem jeziku je razširjenih. Na stotine samostanov izvršuje to pobožnost. Škofje v Avstraliji in angleški Indiji in nad 1200 misijonarjev si je prisvojilo to pobožnost ter jo priporoča vernikom. Bogat Amerikanec, izreden častivec Marijin, je za razširjenje te knjige daroval veliko vsoto. Drug apostol te pobožnosti, oče Lavallee v Kanadi, je sklenil, da bo o priliki 50letnice raz-glašenja Marijinega brezmadežnega Spočetja v slavo Brezmadežni razširil v raznih jezikih 130.000 izvodov tega spisa; prirejal je zbirke, da bi to „zlato knjigo" mogel revnejšim vernikom brezplačno izročevati. Spis blaženega Grinjona je že prestavljen v arabski, malajski in flam-ski jezik. Na Francoskem je bila lansko leto tiskana že 30. izdaja v 10.000 izvodih. Laška izdaja knjige iz 1. 1908., ki jo je potrdil sam sv. oče. pravi v predgovoru: „Čudovito naglo se širi ta prava pobožnost bi. Montforta. Številne kongregacije so si jo izbrale kot vodnico v duševnem življenju. Mnogi škofje nosijo to knjigo vedno pri sebi ter jo vsak dan prebirajo z velikim pridom. Kardinal Vaughan i. dr. so jo priporočili svoji duhovščini za branje in širjenje; ta kardinal je spisu tudi dal častni naslov: „Zlata knjiga". Pa tudi bogoslovci se pečajo s to knjigo. Abbe Didiot, sloveči francoski bogoslovec, je sam priredil izdajo z opombami. O. Lapicier, profesor na propagandi v Rimu, izredno slavi to pobožnost v svojem delu „De B. M. Virgine". Mari-janski kongresi v Friburgu, Einsiedelnu, Saragossi ter Solnogradu so z veliko vnemo priporočali to „pravo pobožnost". Resolucija kongresa v Einsiedelnu pravi, da je pobožnost eden glavnih pomočkov za vzgojo v družinah, šolah in zavodih. Druga resolucija tega kongresa pravi: „Naj pisatelji to pravo pobožnost do Marije razglašajo in med ljudstvom širijo; ta po- božnost bo dala Marijinemu češčenju novo moč, novo življenje." Še več! Sv. rimska stolica je govorila. L. 1899. je Leo XIII. potrdil bratovščino Marije, kraljice src, ter jo obdaril z odpustki; ta bratovščina ima namen, širiti pravo pobožnost do Marije ter jo izvrševati. Razširjena je že po mnogih deželah ter lepo napreduje. Po končanem kongresu v Einsiedelnu se je ustanovila „Zveza duhovnikov Marije, kraljice src", ki namerava spodbujati posebno duhovnike, da izvršujejo to pobožnost in jo širijo. Pij X. sam se je vpisal v to zvezo dne 27. decembra, na praznik sv. Janeza Ev. 1. 1908. Tako Stoji ta pobožnost naravnost pod varstvom svetega očeta Pija X. Pa še več! Sveti Oče je razpravo o pravi pobožnosti pazno prebral, predno je svojo okrožnico o brezmadežnem Spočetju 1. 1904. izdal; v okrožnici najdemo mnogo misli in izrekov bi. Grinjona. Pij X. je celo dal vsem čitateljem te „Zlate knjige" apostolski blagoslov. Kaka naklonjenost! Je li še katera knjiga, ki bi jo sv. Oče na tak način potrdil, da bi dal vsakemu čitatelju apostolski blagoslov? Jaz je ne poznam. In kaj naj je sklep ta razprave ? Zares, zadnji čas je, da tudi med Slovenci, ki hočemo biti v prvih vrstah med Marijinimi častivci, začnemo z vnemo širiti pravo pobožnost Grinjonovo. Že je precej znana v Slovenskem Štajerju, posebno okrog Celja, kjer jo vneto priporočajo gg. lazaristi, ki so dosegli že krasne uspehe s to pobožnostjo. Tudi je v Celju že vpeljana bratovščina Marije, kraljice src. Naj se kmalu loti kak francoščine vešč pisatelj lepega dela, da Grinjonovo zlato knjigo s tako potrebnim molitve-nikom iz francoskega izvirnika preloži, „Bogoljub" bo začel v prihodnji številki prinašati v posnetku ta spis Grinjonov, ki ga naj dragi čitatelji naši pridno prebirajo. Kar smo sklenili v navdušenju na solnograškem marijanskem kongresu, to hočemo in moramo tudi izpeljati! Spodbujajo naj nas lepe besede kardinala Vaughana: „Jaz mislim, da ga na svetu ni boljšega dela, kot širiti zlato razpravo bi. Grinjona o pravi pobožnosti do Marije!" Naj vzklije ta lepa in tako koristna pobožnost do Marije tudi med slovenskimi rojaki; naj raste in cvete ter močno okrepi versko življenje med našim ljudstvom ter v naših srcih vedno bolj in bolj podžiga iskreno ljubezen do Jezusa in Marijel Teotim. Vzornemu duhovniku v blag spomin. Č. g. Rihardu Smoleju, kaplanu v Komendi, f 6. grudna. Tužno pesem poj o zdajle zvonovi v Komendi pri Kamniku, — tužno je tudi v mojem srcu; solza mi sili v oko. Globoko me je užalostila novica: Rihard Smolej — umrl! Tako mlad, tako delaven, tako zgleden, tako blag gospod — umrl... Pa zdaj, ko delavcev tako manjka! Kolika škoda! Pred dobrim tednom sva še govorila v Ljubljani. Pripovedoval mi je z veseljem, kako lep misijon so ravnokar imeli. Dopis v tej številki Bogoljuba je še izpod njegovega peresa. In danes mu že poj o zvonovi... Nisva se poznala iz mladih let, bil je več let za menoj, — sorodnost v mišljenju in stremljenju naju je zbližala in močno sprijatljila. Kadar naju je pot skupaj pripeljala, mi je govoril o Marijini družbi, o Bogoljubu, o treznosti, o Orlih, sploh o napredku in ovirah krščanskega življenja. Bil je vnet za vse dobro. On je bil, ki je lani v svoji župniji spravil število Bogoljubov od 40 na 104. Živel je ves za svoj poklic. Živel in delal pridno, za svoje šibke moči pre-pridno. Bil je delaven vsestranski. Delal in vodil je stvari, ki so bolj svetnega značaja, ki so pa v sedanjem času duhovniku tudi potrebne, kakor so posojilnica, društvo, telovadni odsek; toda pri vsem tem se je dobro zavedal, da je to le sredstvo k namenu, ki je — izveličanje duš; ni se zgubil v zunanjostih, prva in glavna mu je bila notranjost, pristno dušno pastirsko delo, delo za krščansko življenje, za izveličanje duš, za čast božjo. Vodil je vneto obe Marijini družbi in družbo treznosti. V zadnjem misijonu je baje spovedoval po 10, 12 ur na dani Čudili smo se vedno, da — bolehen na pljučih od mladosti — pri tolikem naporu tako dobro izhaja. Kar naenkrat pa se pretrga nit tako delavnega življenja!.., Huda pljučnica ali oslabljenje pljuč ga je spravilo v enem tednu. Padel je kakor vojak na bojišču, ugasnil kakor sveča, ki sama sebe použije do konca ... Gospod Rihard je bil meščanskega rodu. Njegov pokojni oče je bil uradnik; gospa mati je bivala pri njem. Pa v njem ni bilo nobene visokosti, nobene izbirč-nosti; bil je ponižen in preprost, ljubil je kmeta in večkrat je rekel, da želi — četudi rojen Ljubljančan — le na kmetih živeti in delati. Bil je kaplan v Dolu pod Ljubljano, v Železnikih in Komendi — vsega skupaj dobrih osem let. Po človeških mislih veliko premalo, po božji sodbi je moralo biti dovolj. Človeška modrost bi modrovala: Zakaj se je tako gnal, zakaj se ni bolj varoval? — Duh božji pa o njem, če o katerem, govori: Zgodaj je končal, pa izpolnil veliko število let... Zemeljski njegovi ostanki bodo prepeljani in pokopani v Ljubljani. Bog Ti daj, dobri in zvesti hlapec, zvestobi in gorečnosti Tvoji primerno plačilo; vinogradu Gospodovemu pa mnogo Tebi podobnih delavcev! V Ljubljani, 6. grudna. Urednik. Novoletne misli. Končan jc zopet leta tek, odbila ura je slovesa; spet zginil je v brezkončni vek -o, tja ne seže vid očesa v neskončno morje večnosti. Pač urno časa se vrte kolesa! Nam marsikako kruto bol in ran skelečih je povzročil; tu cvčl je v blesku lirib in dol, tam ljud premnog je solze točil ter čakal, da iz večnih dalj bo boljši dan prihodnosti napočil. Nastal je dan, nebo žari in zastor časa se odgrne, in novo leto se rodi, ž njim nade zvezdice srebrne. A. vrh planinskih skalnih sten Dvijajo obnebje megle črne. In kdo naj megle razprši, ki vid ovirajo v daljavo? Kdaj li obzorje se zdani, zašije zarija v nižavo? O, vekov ti nesmrtni Kralj, ti vodi nas in varuj pred zmotnjavo! Če ti boš vodil nas, Gospod, če zvesti bodo ti rodovi, ni treba bati se nezgod, ne starejo nas zli okovi. Napoči zmagoslavja dan in srečni naši bodo spet domovi. Le ti nam bodi gospodar, ti luč, življenje in resnica In kadar mine čas prevar, nas milo sodi, o Pravica. Naj tvoja roka vlada svet, in vera sveta bodi mu vodnica! J. U. Limbarski. Družba sv. Rafaela za izseljence opozarja vnovič vsa društva S. K. S. Z. na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Koroškem, da ustanovijo takoj „Izselni-š k e odsek e." Posebno je to potrebno v krajih, kjer se ljudje mnogo izseljujejo v tujino, zlasti v Ameriko. Rafaelova družba je v začetku oktobra t. 1. poslala v štiri liste navodila za izseljence in obenem naznanila prijavljene izselniške odseke; ostala društva pa opozorila, da ustanove tudi ona enake odseke. Danes opozarjamo vnovič: Ustanavljajte društvene odseke za izseljence! — Ob tej priliki Vam tudi toplo priporočamo naročanje slovenskega izselniškega lista „Ave Marija", ki izhaja mesečno v New-Yorku, naroča se pa v naši pisarni in stane letno KI.—, pod pogojem, ako se ga naroči vsaj 3 iztise skupaj (enega za duhovnega voditelja, enega za knjižnico in enega za odsek sv. Rafaela.) Posamezniki ga dobe po K 1.50. — List prinaša razne novosti širne Amerike, tičoče se slovenskih izseljencev. Prečastiti duhovščini se priporoča, da navaja izseljence, ki na vsak način hočejo v tujino, zlasti v Ameriko, da se zglašajo pred odpotovanjem pri družbi sv. Rafaela. Vsak izseljenec naj bi prišel, ko pride v Ljubljano, najprvo v našo pisarno in ne šele potem, ko se je z agentom že pogodil, da se mu tu svetuje glede proge, po kateri se hoče voziti ter ugodi njegovim željam. Naša družba dobi za izseljence tudi popust vseh potovalnih pisarn (agentur) in ta popust dobi vsak potnik, ki se zglasi v naši pisarni. Dalje se dobi družbeni znak, „Priporočilni list" in Kažipot," kar je velikega pomena za vsakega potnika, osobito pa za ženske. Ako ima družbeni znak in priporočilni list, je obvarovana vseh neprilik ter se na celiJ progi ž njo lepo ravna, v slučaju nevar-: nosti ali potrebe se pa lahko obrne s: priporočilnim listom do zastopnikov Rafaelove družbe, ki so na razpolago po vseh pristaniških mestih; njih naslovi so naznanjeni na priporočilnem listu. Vsak zaupnik takoj svetuje oziroma ukrene vse potrebno za potnika in to brez-nlačno. Vsak izseljenec naj se torej posluži te pisarne, ki ima tako blag in koristen namen, kar izprevidi in prizna marsikdo šele na daljnem potu v tujini, o čemer pričajo razna zahvalna pisma izseljencev. V pojasnilo še pripomnimo, da želi ,,Rafaelova družba", naj ostanejo Slovenci na svoji rodni zemlji. Njen namen ni po- speševanje izselništva, ampak naloga njena je varovati one, ki se hočejo na vsak način izseliti, pred časno in duševno škodo pred začetkom potovanja ter na potovanju do končnega cilja. Družba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, v hiši „Zadružne zveze". F. R. Srečno zmagal. (Zgodba). Bilo je nekaj dni po maturi na gimnaziji v B., ko potrka na vrata profesorja veronauka osemnajstleten mladenič. Duhovni gospod je opravljal ravno svoj brevir. S presrčnim veseljem sprejme svojega najboljšega učenca Cirila Pečnika, ter mu veli sesti. Prišel je po slovo ker Be je drugo jutro imel odpeljati domu na počitnice. Dolgo sta se razgovarjala in učenec je pripovedoval učitelju veronauka, kako težko se loči od dijaških let, četudi je bila marsikatera ura v teh letih prav prav britka. Posebno se je vselej veselil ure veronauka, kajti profesor veronauka si je znal z svojim razlaganjem in pri-kupljivim govorjenjem pridobiti vse zaupanje svojih učencev. Nato mu odgovori častiti gospod: „Vidim, da ste res blaga duša in druzega vam ne morem na srce položiti, kakor to, da ostanete tudi v burnem svetu vedno pošten kristjan." „Ali morete o tem dvomiti, gospod profesor?" mu odvrne mladenič. „Ne, prijatelj moj," mu resno odgovori profesor, „nad vami ne morem dvomiti. Vendar je pa dandanes vse mogoče. Med tako hrupnim svetom zabrede lahko tudi najboljši človek na slaba pota. In vi ste še mlad in neizkušen mladenič, ki imate še celo življenje pred seboj. Zato vas kot vaš dober prijatelj prosim, da bodite oprezni in ne dajte se zaneliati po slabi tovaršiii!'' Molče je zrl blagi, nepokvarjeni mladenič predse. Nato poda roko svojemu očetovskemu prijatelju, ter mu z resnim glasom reče: „Gospod profesor, kjerkoli bom hodil po svetu, vedno se bom spominjal te ure najine ločitve in vašib besed." „Naj vas spremlja Bog po potih vašega življenja," pravi gospod, in iz bre-virja vzame majhno podobico presvetega Srca Jezusoveg-a, ter mu jo podari z besedami: „Za spomin na to uro najine ločitve!" Leta so tekla. V sodni palači v D. sedi za svojo mizo sodni uradnik Pečnik, pred kupom papirjev. Naenkrat mu prekine delo sodni sluga, ki mu je prinesel majhno pismo. Hitro odpre pisemce in z njegovega obraza se je bralo — iznenadenje ... Vabilo k predsedniku! Čudno! Tukaj mi je dana prilika, si misli sam pri sebi približati se njegovi hčerki ... To je nekaj izvanrednega; komaj šest tednov sem tu v službi, pa me doleti ta čast! Toda rodbina predsednikova je protestantske vere. No, pa to nič ne dene... Ciril Pečnik je bil na besede, katere mu je pred več leti profesor veronauka na srce polagal, že čisto pozabil. Bil je še kristjan, toda v cerkev že dolgo ni več redno zahajal. „Gospod Pečnik, gospod predsednik vas kliče!" se oglasi med vrati sodni sluga „Takoj pridem!" mu odgovori mladi uradnik in v par minutah je stal pred gospodom predsednikom, kateri je mladega, lepo vzraslega moža ogledoval od nog do glave. „Rad bi z vami govoril o zadnji porotni obravnavi," mu pravi predsednik. „Vaš nastop in vaše izvajanje te obravnave mi je jako dopadlo." Ciril Pečnik se zadovoljno nasmehne) ter začne na dolgo in široko razkladati predsedniku tek razprave. ..Še nekaj vas imam vprašati," pristavi predsednik, „ali bi ne hoteli vi pristopiti v našo zvezo...? Vidim, da ste mož. kakoršnih potrebujemo.Danes zvečer imamo sejo in vi me lahko tja spremljate." ..Najprisrčnejša zahvala gospod predsednik, za preprijazno povabilo, in po seji vas pridem zopet počakat, da vas spremim domov." ..To me bo veselilo," mu odvrne predsednik; „toda še nekaj vam imam povedati, namreč iz ministerstva je prišlo zadnjič vprašanje, če imamo kakšnega sposobnega uradnika za v ministersko pisarno, in jaz sem takoj mislil na vas. No, pa o tem bomo že še drugič govorili. Z Bogom, gospod Pečnik!" Dobre pol ure je sedel Ciril Pečnik pri svoji pisalni mizi, ter premišljeval, kakšna sreča ga je doletela. On — ljubljenec gospoda predsednika, čegar hči je ena najodličnejših deklet v celem mestu! Pomožni uradnik v minis-terstvu! Teh misli se ni mogel znebiti... Naenkrat pa postane mladi mož resen, kajti spomnil se je, da če hoče vse to doseči, postati bi moral — prostozidar ... Nervozno skoči raz svoj sedež ter hodi po sobi gor in dol. Zakaj zahteva predsednik ravno to! Malomarno se zopet vsede k svoji pisalni mizi, ter seže po mali knjižici v predal. Pri tem pa mu pade košček papirja, ki je ležal med knjigami na tla. Ciril Pečnik se pripogne ter pobere papir; pogleda ga in pri tem ga polije rdečica. Dolgo vrsto let niso videle njegove oči podobice presvetega Srca Jezusovega, katero je dobil od nekdanjega profesorja veronauka za spomin. In ravno danes mu je morala priti ta podobica v roke ... Dolgo časa je sedel na svojem stolu podpirajoč si glavo z rokami in bil j® duševni boj. Ni se mogel odločiti ali naj sprejme ponudbo svojega gospoda predsednika, ali naj ostane zvest svojemu prepričanju. V tem premišljevanju čuje notranji glas: „Vse na svetu mine, le eno ostane in to je neumrljiva duša ..." Le še en pogled na podobico presvetega Srca Jezusovega, ki je stala pred njim na mizi — in sklep je storjen. Proti večeru istega dne dobi predsednik pismo, v katerem odpove Ciril sodno službo. Do tega koraka ga je privedlo njegovo versko prepričanje. Ko predsednik prečita pismo, za-mrmra: „Klerikalci so v svojem prepričanju trdi in neomahljivi!" Ciril Pečnik ni prišel k ministerstvu, kakor mu je bilo obljubljeno, vendar pa je postal razumen in pravičen odvetnik, obenem pa velika opora katoliškemu življenju mesta, kjer je služboval. Na njegovi pisalni mizi pa je stala poleg slike njegove pobožne žene in otrok, vedno tudi mala podobica presv. Srca Jezusovega. Domači misijon. V pomoč dijakom I Občutno pritiska zima, pa še občutnejši ščan, uradnik, pred vsem pa tudi — dijak. Časi njena spremljevavka kruta draginja. Kdo je ne so minuli, ko so se dijaku samo zato, ker j a pozna kdo ne občuti? Kmetovalec, obrtnik,me- bil dijak, gostoljubno odpirale mnoge hiše v Ljubljani, ko mu je dijaška mati za skromno mesečnino rezala kruh in dijaška kuhinja brezplačno ali za nekaj novcev oskrbljevala vsakdanjo hrano. Živila so se v zadnjem času neverjetno podražila in nenavadno visoko je tudi poskočilo število dijakov. Invendar imamo še dokaj dobrih dijakov. V najhujših rezmerah — rekli bi čudežno ohranjeni — ostanejo dobri, vestni, bogabo-ječi. Veliko žrtvujejo vtem oziru. Pa prevelika bi bila žrtev, ko bi zahtevali od mladih ljudi, da ohranijo svoje verske vzore skozi vsa leta dijaškega življenja ob vednem gladu in pomanjkanju. Dolžni smo zato svojemu naraščaju, da ne pozabimo nanj v dnevih stiske in draginje Res je, imamo društvo dobrodelnih gospa v pomoč dijakom v Ljubljani, imamo dijaško kuhinjo, ki hvalevredno deluje. A res je tudi, da vkljub višjemu številu dijakov niso narasli sorazmerno prispevki . . . Obračamo se do vseh rodoljubnih in mladinoljubnih src s prošnjo: „Na pomoč dijakom!" Vsak najmanjši dar hvaležno sprejmemo z zahvalo „Bog plačaj." Mladinoljub. Nekaj o odpustkih. Neskončno usmiljen je Bog; vedno je pripravljen odpustiti nam grehe in jih tudi vselej odpusti skesanemu grešniku. Nauk svete cerkve pa je bil vedno, da z grehom vred Bog pač vselej odpusti večne kazni, časnih kazni pa večinoma ne vseh, ampak le deloma. Te časne kazni, ki nam še ostanejo po odpuščenem grehu, bi morali prestati na tem svetu ali na onem v vicah. Pa božje usmiljenje je ponudilo človeku dvoje sredstev, s katerimi si more zbrisati vse časne kazni. Prvo sredstvo so spokorna dela, ki jih opravljamo kot pokoro za svoje grehe; drugo sredstvo pa so odpustki. Odpustki so jako imeniten pripomoček, da dosežemo odpuščenje časnih kazni potem, ko nam je greh že odpuščen; kolikor časa nam pa greh ni odpuščen, toliko časa Bog tudi kazni za tisti greh ne more odpustiti. Cerkev ponuja odpustke vernikom iz svoje zakladnice v tako obilni meri, da ji ne bomo nikdar dovolj hvaležni za to neprecenljivo dobroto. Dobri kristjani vedo ceniti odpustke in pridno porabijo vsako priložnost pridobivati si odpustkov, še tembolj, ker morejo velikokrat ž njimi pomagati ubogim dušam v vicah, ki si same tudi za tre-notek ne morejo okrajšati strašnega trpljenja. Vendar prav glede odpustkov so mnogokrat tudi sicer dobri ljudje na ne- ] jasnem. Ker ne izpolnijo vseh pogojev, ki se zahtevajo, ne postanejo deležni odpustka; mnogo je tudi popolnih odpustkov, za katere ne vedo, ki bi si jih željno in lahko pridobili in ž njimi okoristili sebe in verne duše v vicah. Zato naj sledi tukaj nekaj splošnih opazk o odpustkih in pogojih za njih pridobivanje, potem hočemo pa opozoriti na popolni odpustek, ki ga lahko vselej dobimo po sv. obhajilu in izpregovoriti nekaj besedi o junaškem dejanju ljubezni za verne duše v vicah. 1. V starih časih so delali grešniki javno pokoro, ki je bila za večje grehe silno stroga. Kdor je n. pr. stariše preklinjal, se je moral 40 dni postiti ob kruhu in vodi. Kdor je opravljal kako nedeljo ali praznik hlapčevsko delo, je moral isto pokoro delati 3 dni; kdor je prelomil cerkveno postno zapoved, isto pokoro 20 dni. Prostovoljni uboj so kaznovali tako, da ubijavec vse življenje ni smel v cerkev, ampak je moral stati pred cerkvijo in so mu šele ob smrti podelili sv. obhajilo. Če je grešnik skesano opravljal naloženo pokoro, je umljivo, da je s tem zadostil za mnogo kazni, morda tudi za vse, ki bi jih sicer moral pretrpeti v vicah. Naravno je tudi, da je tem več zadostil božji pravici, čim bolj skesano in pobožno je opravljal pokoro S to prvotno krščansko navado so v zvezi nepopolni odpustki, s katerimi se nam odpusti del časnih kazni. Na primer odpustek 40 dni pomeni: kdor dobi tak odpustek, se mu odpusti toliko časnih kazni, kolikor bi se mu jih odpustilo, če bi v starih časih delal pokoro 40 dni. Z odpustkom enega leta se mu jih odpusti toliko, kakor če bi delal tako pokoro eno leto. Še veliko strožja je bila pokora ob štiridesetdanskem postu in se je imenovala kvadragena. Iz tega se da lahko posneti, kaj pomeni odpustek 7 let in 7 kvadragen. Toliko se odpusti ž njim časnih kazni, kakor če bi delali pokoro 7 let in sedemkrat v postu ono še bolj strogo pokoro. Koliko si s temi nepopolnimi odpustki skrajšamo trpljenjo v vi-cah, tega ne moremo vedeti. S popolnim odpustkom pa zadobimo odpuščenje vseh časnih kazni za tiste grehe, ki so nam že odpuščeni, ako pogoje natančno opravimo. Že iz tega sledi, da ni vseeno, s kakšnim duhom opravljamo molitve, ki se zahtevajo v zadobitev odpustka. Kakor je bilo nekdaj odvisno od spokornikove gorečnosti, da mu je bilo odpuščenih več ali manj kazni, ravnotako je z odpustki. S čim večjo pobožnostjo opravljamo predpisane molitve, tem več koristi imamo od odpustka. Tako postane deležen vsega odpustka le tisti, ki prav pobožno in skesano opravi pogoje. Čim bolj smo pa površni in mlačni, tem manj se nam odpusti kazni. Zato je tudi tukaj v prvi vrsti gledati na pobožnost. Rajši manj, pa tisto dobro! Lahko se zgodi, da kdo skoro brez pomisleka zmoli dolgo vrsto molitvic, obdarovanih z odpustki, pa nima toliko koristi od tega kot drugi, ki eno samo zmoli v pravem duhu pobožnosti in skesanosti. Dalje. Paziti je treba natančno na pogoje, ki jih zahteva papežev odlok za odpustek, ki si ga hočemo pridobiti. Če enemu teh pogojev ne zadostimo, večinoma odpustka ne postanemo deležni. Recimo: predpisano je, da se mora molitev opraviti kleče; če jo opravimo stoje. odpustka ne dobimo, če ni dana kaka izjema. Ali če se zahteva, da opravimo do-tično molitev v cerkvi, odpustka ne dobimo, če jo opravimo doma. Lahko jo pa opravimo tudi doma, ako ni izrečno rečeno, da jo moramo opraviti v cerkvi. Biti moramo kajpada v posvečujoči milosti božji, sicer ne moremo zase dobiti niti enega odpustka. Pač uče nekateri, da se to ne zahteva, če hočemo darovati odpustek dušamvvicah, vendar je ta nauk zelo negotov. Za popolni odpustek je malone vedno pogoj: spoved in sv. obhajilo. Na kaj je tukaj paziti? Kdor hodi vsak teden k spovedi, lahko postane deležen vseh odpustkov med tednom, ne da bi mu bilo treba posebej hoditi k spovedi. V nekaterih škofijah n. pr. ljubljanski velja celo spoved na 14 dni. Sedanji papež so pa dali še to olajšavo: Vsi, ki prejemajo vsak dan sv. obhajilo, četudi ga enkrat ali dvakrat v tednu opuste, morejo zado-biti vse odpustke, ne da bi jim bilo treba opraviti tedensko spoved. Kaj pa velja za tiste, ki prejemajo redkeje svete zakramente, kakor nekateri ob gotovih priložnostih n. pr. ob večjih praznikih, prvo nedeljo v mescu itd.? Tudi tem je najnovejši čas nekoliko olajšana spoved. Spoved se namreč m$pe opraviti že dva dni pred praznikom, za katerega je odpustek dovoljen. Ako je postavim odpustek določen za nedeljo, ga lahko vsakdo postane deležen, če opravi spoved v petek ali soboto pred to nedeljo. Če pa je odpustek tak, da se more isti dan prejeti večkrat (n. pr. por-cijunkulski odpustek), velja spoved opravljena tri dni pred tem praznikom; torej v našem slučaju bi zadostovala spoved opravljena že v četrtek. Vsi drugi pogoji seveda se morajo izpolniti na določen dan kakor: sv. obhajilo in molitev po namenu svetega očeta. Molitev lahko opravimo po sv. obhajilu ali pred sv. obhajilom, na tem ni nič ležeče. Kdor mora dolgo čakati na spoved, ali se mu mudi domov po svetem obhajilu, naj prej zmoli, kar se zahteva in ko prejme sv. obhajilo, postane deležen odpustka. Pravtako velja, če molitev opravi pozneje čez dan. Ker so nekateri odpustki dani samo do solnčnega zahoda dotičnega praznika, zato je najpametneje, da se -vselej izpolnijo pogoji vsaj do tega časa, da morda ne izgubimo odpustka. Pri popolnih odpustkih je kot pogoj skoro vselej pristavljeno: moliti po namenu sv. očeta. Namen sv. očeta je razširjanje in procvit katoliške Cerkve, izpre-obrnenje grešnikov, krivovercev, poganov, splošne potrebe krščanstva itd. Nikjer ni določeno, koliko se ravno mora moliti v ta namen; splošno pa uče, da zadostuje pet očenašev in pet češčenamarij ali kake druge molitve približno tako dolge. Odločuje pa tudi tukaj bolj pobožnost, s katero molimo, kakor pa, kako dolgo molimo. Molitev mora biti ustna, to se pravi: izgovarjati moramo besede, nele v srcu mbliti. Samo notranja molitev nikakor 'rite zadostuje. Ako je mogoče isti dan dobiti še več popolnih odpustkov (posebno ab večjih praznikih, kakor jih navaja .,Bogoljub" za vsak mesec posebej na koncu vsake številke), moramo to molitev tolikokrat opraviti, kolikorkrat hočemo dobiti popolen odpustek. Isto velja o dru- gili pogojih n. pr. obiskanju cekve, če se zahteva. Izvzeta je samo spoved in sveto obhajilo, ker se isti dan nc more. ponoviti ali vsaj ni navada. Kdor pa je že itak pod grehom dolžan opraviti kake molitve (n. pr. duhovnik brevir), s temi molitvami ne zadobi odpustka, ampak mora vrhu tega opraviti še druge, katerih ni dolžan moliti, razun če je posebej določeno, da tega ni treba. Danes je odpustkov silno veliko; skoro z vsakim dobrim delom je združen kak odpustek. Posebno udje raznih bratovščin imajo navadno določeno: za vsako dobro delo odpustek 60 dni ali 100 ali 300 dni. Toliko jih je, da je nemogoče, za vse dobro vedeti. Ali naj jih pa vsled tega ne postanemo deležni? To bi bila prevelika škoda. Toda tudi tukaj nam je dano kaj priprosto sredstvo, da se lahko udeležimo vseh odpustkov. Treba je le obuditi namen, da hočemo dobiti vse odpustke, ki so združeni z deli, ki jih bomo opravljali. Zelo koristno je, da vsak dan ponovimo ta namen, da s tem večjo gorečnostjo opravljamo dobra dela, vendar pa ni potrebno. Niti tega ni treba vedeti, ali je s tem delom združen odpustek ali ne, oziroma kako velik je tisti odpustek. Zadostuje splošen namen. (Dalje prihodnjič.) Glejte, tako umira pravični! One 24. oktobra je umrl v Mekinjah veljaven mož, posestnik in kovač Jože Hočevar, bivši ključar pri župni cerkvi in mnogoletni župan. Bil je to mož stare korenine, poln krščanskega prepričanja, zgleden gospodar svoje hiše, v javnem življenji odločen pristaš katoliške stranke. Svojim 12 otrokom je bil skrben oče; njegovi sinovi so zgledni mladeniči, vneti za vse dobro. Dobri mož je bolehal že nekaj časa. Ko je čutil, da se bliža njegovo življenje zatonu, je z veliko ljubeznijo prejel sv. zakramente. Ko sem ga opomnil, naj se priporoči tolažniku Sv. Duhu, je nekako veselo ponavljal: da, Sv. Duh nam je potreben, brez njega nismo nič. Natančno je uredil svojo zapuščino; določil je vse po- drobnosti svojega pogreba. Smrti je mirno zrl v obraz. Trpel je hude muke; sredi bolečin je molil z ljubim Jezusom: „Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja od mene; toda ne moja, ampak tvoja volja se zgodi!" Milo se mi je storilo, ko sem ga čul že umirajočega govoriti v pretrganih stavkih o nebesih in o nebeški svatovščini; povabljeni so vsi, toda priti nočejo vsi . . . Naravnost pretresljivo je bilo njegovo slovo od otrok. Že poprej mi je rekel: Dal bom zadnji očetovski blagoslov otrokom, predno umrjem; zakaj — je pristavil — očetovski blagoslov zida hiše, materina kletev jih podira. Bilo je 1/24 zjutraj, par dni pred smrtjo. Nahajal se je mož v smrtnih težavah. Vseh 12 otrok je bilo zbranih pri smrtni postelji očetovi. Umirajoči vpraša naenkrat: „Ali so vsi moji otroci tukaj ?" Ko smo mu odgovorili, da so, je velel: Pridite otroci sem k meni, dal vam bom svoj očetovski blagoslov. Sinovi in hčere stoje ihteč krog postelje. Umirajoči se poskuša z veliko težavo skloniti po konci; vsi mu branimo: nikari, ste preslabi. Toda mož odgovori trdo in odločno: „Moram!" Naposled sede s pomočjo sinov na posteljo ter začne v pretrganih stavkih dajati otrokom svoje poslednje nauke: „Umrl bom. Prosim vas, ljubite se med seboj; bodite si prijatelji; vselej sem bil žalosten, ako ste se med seboj prepirali. Svojo mater ubogajte. Boga ne pozabite, Marijo ljubite!" Otroci solzni poslušajo besede skrbnega očeta, katerih pač nikdar ne bodo mogli pozabiti. In naslednji ganljiv prizor, kakršnemu še nisem bil priča! „Dajte mi blagoslovljeno vodo!" S tresočo roko prime zelen vršiček, ga pomoči v blagoslovljeno vodo ter začne škropiti jokajoče sinove in hčere: »Blagoslavljam vas v imenu križanega Jezusa, našega Odrešenika, in v imenu njegove Matere Marije." Kamen bi moral imeti namesto srca, kogar bi ta prizor ne ginil do solz! Tudi mene so posilile solze in mislil sem si: „0 ko bi imela Slovenija mnogo takih očetov . . .!" Po tem slovesu od otrok je trpel bolnik še nekaj časa vdano. Dne 24. oktobra po polnoči so mu moči hitro pešale. Ura je kazala na i/24. Videlo se je, da se bliža konec. Umirajoči skuša prekrižati se ter šepeče z molečimi. Pričujoči otroci in prijatelji molijo litanije Jezusovega presvetega Srca; pri vs-kliku: „Sv. Srce Jezusovo, upanje v tebi umi' rajočih", izdihne blagi mož svojo dušo. Glejte, tako umira pravični! Kako dragocena v očeh Gospodovih je smrt njegovih svetih! Ne želiš li tudi ti tako umreti? Nili največja sreča Bogu se v življenju popolnoma izročiti? Bogato plačilo za to je srečna, sladka smrt. Župnik Franc Rihar. Šola krščanske popolnosti. Drugi tečaj. vDalje.) Razglas. Preden letos in danes začnemo svoje pomenke o krščanski popolnosti, pa moram povedati, kaj se mi je nedavno primerilo. Nekdo, ki se sicer pridno hodi učit v našo šolo, pride in pravi: „1 kdo pa vendar pride v nebesa, če je treba vse tako živeti, kakor se v tej-le šoli uči in bere?" Da se torej dobro razumemo, ti povem dragi bogoljub, da se v nebesa že tudi pride brez te višje popolnosti, katero tu učimo: da si le v milosti božji ob smrti, da si le brez smrtnega greha, pa bo. Toda kdor se hoče kolikor moči dobro zavarovati, „asekurirati", da ga enkrat gotovo v nebesa vzamejo, kdor hoče priti t nebesih do kolikor mogoče velikega blaženstva, kdor hoče priti v nebesa po kolikor moči kratkih vi c a h, in kdor hoče tu na zemlji Boga tako ljubiti, da se varuje ne le smrtnih, ampak bolj in bolj tudi od-pustljivih grehov, kdor si hoče na- brati tu na zemlji čim več nebeškega bogastva krščanskih čednosti — za take je naša šola. Torej: tem goto ve je in tem višje prideš v nebesa, čim pridneje se učiš v tej šoli. — To na znanje, zdaj pa začnimo s poukom v božjem imenuJ 4. Velika vrata v naše srce. Gotovo si, dragi bogoljub, že slišal ali bral, da je človek krona stvarstva. In to je lepo in po resnici povedano. Človek je krona stvarstva že po svojem telesu. Če pa to, potem so pa kakor dva najdražja in najlepša draga kamena v tej kroni — oči. Čudovito umetno je ustvarjeno človeško oko; pa ni, da bi o tem pripovedoval, ker smo tu v šoli krščanske popolnosti, ne pa v kakšnem naravoslovskem tečaju. Le toliko rečem, da so oči čisto primerno tako lepo in umetno ustvarjene, ker so kakor lep, umeten portal, kakor prečudno modro ler>6 in umetno narejena a) velika vrata v tempelj našega srca. Sv. pismo pravi večkrat ( 1. do Kor. 3, 16; 6, 19; 2. do Kor. 6, 16,) da smo „tempelj živega Boga" in „da Duh božji prebiva v nas." Ko smo bili krščeni, je ta Duh božji začel prebivati v naši spoznavajoči duši, v našem ljubečem srcu. Dokler se nismo začeli zavedati, so bila vrata v ta tempelj nekako zaprta, t. j. oči so pač sprejemale vase podobe vidnega sveta, ali te podobe so ostajale zunaj ob vratih, v spoznavajočo dušo se ta vrata še niso odpirala. Ko smo se pa začeli zavedati, tedaj je pa Duh božji nekako odprl svoj tempelj in govoril: „Zdaj je čas! Odprite se, vrata! Vse širno božje stvarstvo je kakor veliko sv. pismo v podobah, kjer je polno lepega branja o Bogu, njegovi modrosti, njegovi ljubezni in sploh o njegovih popolnostih: naj lije in sije iz tega sv. pisma v jasnih žarkih luč spoznavanja tega Boga v ta moj tempelj in ob teh žarkih naj se ogreva srce ljubezni do Boga in se navdaja s trdnim sklepom, temu neskončno popolnemu in ljubezni vrednemu Bogu služiti z vsemi močmi!" Torej ne samo, da nam prihaja v našo dušo skozi oči spoznavanje reči, ki so nam potrebne, koristne in dobre za naše časno življenje — in od sto delov tega spoznavanja jih prihaja gotovo devetindevetdeset ravno skozi oči! — najimenitnejše spoznavanje, spoznavanje Boga in ljubezen do njega nam sije v dušo in se utrinja v srce ravno skozi ta vrata. Res, imenitna naloga! Ali prav zato, ker so oči vrata v tempelj našega srca, postanejo tudi prav lahko b) vrata v oskrunjeno svetišče našega srca. Pred 120 leti, ko je divjala po Francoskem grozna revolucija, so nekega dne podivjane tolpe vdrle v eno najlepših in največjih cerkva v Parizu, razbile križe in podobe in pometale iz cerkve vse, kar se je dalo; potem pa so ti divjaki postavili na veliki oltar neko po obrazu sicer zalo, po duši jpa umazano vlačugo in začeli plesati okoli oltarja^ češ, takim bogovom hočemo od zdaj za-naprej služiti. Taka bogokletstva in podobne grdobije so uganjali tudi po drugih cerkvah. Dragi bogoljub, glej, tak oskrunjen tempelj bo kmalu tudi tvoje srce, če ne boš zapiral vrat v srce pred vsem, kar vzbuja pohotnost. Hočeš li dokazov za to ? — Spomni se Davida, ki je postal prešestnik, ker ni znal zadosti krotiti svojih oči. — In zakaj je imenitna gospa pl. Putifar nastavljala zanjke in mreže čistemu egiptovskemu Jožefu? Nekrotene oči so jo v to zapeljale, kakor izrečno pravi sv. pismo. In zakaj je asirska ekscelenca, general Holofernes pustil svojo glavo pred Betulijo? Ker mu je pohotnost udrla skozi nezastražene oči v glavo in srce. In koliko podobnih zgledov nam še nudi zgodovina in izkušnja! Dr. Ant. Zdešar. (Dalje prih.) Šola krščanske omike. Z novim letom odpremo zopet našo šolo z malo izpremembo. Na mesto »šole svetega pisma" bomo postavili „šolo krščanske omike". Za to izpremembo smo se odločili iz več razlogov. Najprej mislimo našo šolo nekoliko razširiti, da bomo poleg sv. pisma ra* bili še druge vire krščanske vede. Potem ima »Bogoljub" že v svojih predalih eno prelepo urejeno šolo, ta je: »Šola krščanske popolnosti". Nadaljevanje te šole naj bi bila naša „šola krščanske omike". Tega nadaljevanja pa ne smemo umeti kot neko višjo stopinjo popolnosti, marveč ima naša šola namen to, kar uči „šola krščanske popolnosti", ponesti vun v življenje, za porabo v družbi, v javnosti. To zunanjo stran našega življenja in delovanja bomo izkušali proučiti, in poka- zati, kako se mora človek vesti, kako nastopati, kako delati v javnosti, da izpolni svoje dolžnosti kot dober kristjan, da pokaže svojo krščansko omiko; z drugo besedo povedano: držati mora krščansko disciplino. Prvi in glavni pogoj za krščansko omiko (disciplino) je ta, da drži človek samega sebe v redu, da zna samega sebe prav vladati, da ima vse čednosti in jih tudi vestno izvršuje, kar (vse) skupaj dela podlago krščanske popolnosti. Za vse to mora poskrbeti vsakdo sam, ker ima opraviti naravnost z Gospodom svojim Bogom, ko se gre za izveličanje njegove duše. Pri tem važnem delu ga krepko podpira „šola krščanske popolnosti"; zato ostanemo tudi v bodočem letu pridni učenci te dobre šole. Ako ima kristjan svoje notranje zadeve v redu, potem zamore tudi na zunaj prav nastopati, vendar je zato treba posebne spretnosti in znanja, kar si bomo v „šoli krščanske omike" skušali pridobiti. Vabimo torej vse »Bogoljubove" naročnike in prijatelje, da se nam pridružijo in krepko pomagajo pri snovanju krščanske omike in discipline. 1. vadba. Sv. Janez, apostol in evangelist. Preberite pazno, kar je o njem zapisano v „Zgodbah sv. pisma", II. del, stran 16. in drugod. Potem naj odgovori vsakdo na tale vprašanja: 1. Kateri prizori iz življenja sv. Janeza evangelista v družbi Jezusovi se zde meni najlepši? 2. Katere spise nam je zapustil ta apostol? 3. V katerih čednostih se sv. Janez posebno odlikuje? 4. Kolikega pomena je njegov izgled nam za osnovo krščanske omike? Opomba. Odgovori naj bodo kratki pa jasni. Najprej treba dobro premisliti in potem razločno zapisati. Pisma z odgovori naj se pošiljajo na uredništvo „Bogoljuba" s pristavkom: (Šola) v oklepaju. Slovenci prvič v Sveti deželi. (Piše urednik. — Dalje.) Bilo je tedaj v petek, 2. septembra. Moralo je biti okolu enajste ure dopoldne. Pričakovani, od počasnega turškega konzula podpisani potni listi so končno vendar srečno došli; Tržačani, ki so nas spremili prav na ladjo, so jo doli pobrali; most, po katerem smo z obrežja prišli na ladjo, so odstranili, in orjak, ki nas je nosil, »Tirolska«, se je začel prav počasi — tako, da mnogi še zapazili niso kdaj — gibati in odstranjati od obrežja. Precej časa traja, preden se velika ladja spravi na široko morje in spusti v tek. Naši pevci so začeli prepevati razne pesmi, naši ljubi tržaški spremljevavci pa se od nas poslavljati. Klobuki, robci so mahljali po zraku, »zbogom, adijo, srečno, živio, molite za nas!« se je slišalo vsevprek. Najstanovit-nejši so ostali na bregu, dokler jih nismo popolnoma zgubili izpred oči. Menda se je ta dan marsikaka tržaška signora (gospa, gospodinja) doma pri ognjišču jezila, ker je morala sama kuhati, ako je hotela imeti kosilo, ker njeno slovensko kuharico je srce gnalo danes na morsko obrežje in jo pridrža-valo tam tako dolgo, dokler ji ni izginila ladja s slovenskimi romarji izpred oči. Ravno taka je bila pa na dan, ko smo prišli nazaj v Trst. To sta bila dva kritična dneva za tržaške gospe in kuharice. Če se je kaj bliskalo in treskalo po kuhinjah, se z ladje ni dalo dobro opazovati. Vsa čast slovenskim kuharicam tržaškim; one store svojo dolžnost v kuhinji, toda kadar jih domovina kliče na »molo«, se pa zavedajo tudi svoje domovinske dolžnosti, so takoj na mestu in vztrajajo do konca! Mi smo jo pa tedaj z našo Tirolko zavili iz tržaškega pristana tje na širno Adrijo. Vedno bolj se ji je jelo odsedati, dokler se ni popolnoma zasukala, si uravnala svoj tek in se spustila v beg. Takrat je bil pač pravi čas, da smo zapeli našo staro domačo: Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo. Oj, le naprej, oj, le naprej, dokler je še vetra kaj! Da nevarnost ne obleti, zročimo se devic' Marij'! Oj, le naprej, oj, le naprej, da pridemo v nebeški r&j! Res, to niso bile samo besede, — izročili smo se Devic' Marij'. Ze pred odhodom smo hiteli postavljat glavni oltar, nanjga postavili naš kip Matere božje prečistega Srca, in kmalu ko se je jela ladja gibati, so začeli škof pri njem sveto mašo. Vsi romarji so se zbrali na krovu okrog tistega oltarja in se zatopili v molitev. Ladja se je izpremenila v cerkev, — plavajoča cerkev sredi širnega morja... Pevci naši so zapeli, zvonček je skrivnostno zvončkljal, v našo sredo je prišel večni Bog, naše molitve za srečno romanje so se pomnožile, — v varstvu Marijinem, Boga v naši sredi, čutili smo se sredi širokih in globokih vodS. — varne . . . Zdaj se je začelo petdnevno življenje v tej veliki plavajoči hiši, ki se je vsako jutro in vsako popoldne izpremenila v cerkev. In zdaj bi bilo treba popisovati to življenje na ladji; a to življenje je tako mnogovrstno, da ne vem, kje bi začel, kje zagrabil, in kako pridem do konca, ako hočem vse vsaj površno popisati. Ali naj popisujem ladjo samo, Naši romarji gredo v Trstu s kolodvora na ladjo. ali morje, ki nas obdaja, ali kraje, mimo katerih se vozimo? Ali naj vam predstavim in opisujem naše romarje, to pisano družbo, ki se je nabrala skupaj iz vseh krajev Slovenije in deloma celo s Hrvaškega? Ali naj pripovedujem, kaki so bili naši oltarji, naša služba božja, govori in pridige, ki smo jih vsak dan imeli? Ali naj opisujem, kdaj in kako smo spali, jedli, s čim se vseh pet, oziroma deset dni motili, zabavali, dolg čas preganjali? Ali naj govorim, kako nas je morska bolezen zmagovala in sukala, kako smo ležali po ladji vse križem kot snopje po polji požeto, kot kralja Matjaža vojska, ki spi pod zemljo? O vsem tem bi se dalo povedati toliko, da bi se napolnila cela knjiga. Zato mi je mogoče vzeti iz vsega tega mnogovrstnega gradiva samo nekaj, oziroma opisati vse to samo površno. Že med sveto mašo so začeli strežniki, katerih je bilo cel regiment, napravljati za kosdo, ropotati s krožniki in žlicami. In takoj po končani sveti maši — bila je že 12. ura — je bilo kosilo za III. razred. Druge dneve pa je bilo kosilo III. razreda že ob 11., za II. in I. razred ob 12.; večerja III. razreda ob 6., II. in I. razreda ob 7. Popoldne ob pol štirih pa za malico kava, kar je bilo posebno všeč našim romaricam kot posebnim prijateljicam ljubega kofeta; no, — tudi možakarji se ga nismo branili. Po malci takoj popoldanska služba božja, ki je obstajala v nagovoru in petih litanijah. Prvi dan popoldne pa so najprej škof blagoslovili Marijin kip in našo romarsko zastavo. Jeruzalem od jugozahodne strani s cerkvijo na Sijonu. To zastavo je izdelala gdč. Sattnerjeva v Ljubljani za 600 K, botra ji je bila pa gospa soproga našega dragega in čislanega romarja gosp. tovarnarja Karola Polaka, katerega ne manjka pri nobeni dobri stvari in ki se je tudi našemu romanju s posebnim veseljem in navdušenjem pridružil. Kakor sta bila svoj čas samo dva iz »višjih krogov«, ki se nista sramovala Kristusa križanega, tako je bil tudi g. Polak edini mož svoje vrste, ki si ni pod čast štel pridružiti se romarjem, katerih večina je bila priprostega stanu. On je repre-zentiral med nami Jožefa Arimatejca ali pa Nikodema. Toda stoj, Nikodem on ni! Ne, on ni med tistimi, ki se boje pri belem dnevu pokazati se kristjana; on vsakemu pove in pokaže, če treba, kakšne barve da je! Ko bi takih mož kaj več imeli! Pa išči jih z laterno pri belem dnevu, ne boš jih našel! — No, pa naj bo dosti, našemu Korlnu bo že najbrž preveč; pa prevzel se menda vendar ne bo! — Torej njegova gospa je bila botra ali kumica naši romarski zastavi in ji podarila svilen trobojni trak. Ker je pa ona, medtem ko je ni en mož po svetu romal, dom varovala, jo je nadomestovala dična ljubljanska gospodična Ana Kušarjeva, ki je zastavi trak privezala. Zanimivo bi bilo zdaj pogledati malo po naši romarski trumi, kakšni ljudje in odkod vse smo se skupaj nabrali. A nekatere teh romarjev smo vam že predstavili. Bili smo pa, četudi iz vseh raznih krajev naše domovine, ena sama velika družina, katere ude je oklepala medsebojna ljubezen in prijateljstvo. Oče in glava te družine pa je bil romar številka 1, načelnik našega romanja, naš presvetli knezoškof. Vsi romarji smo se srečne šteli, da smo imeli v svoji sredi škofa. Navzočnost škofova daje romanju in romarjem večji ugled in sijaj. Povsod sprejmejo romarje z večjo častjo in prijaznostjo, povsod se jim vrata rajši odpirajo, če imajo s seboj škofa. Toda ne samo to, da smo škofa.imeli, je veselilo romarje, ampak posebe še ponižnost in prijaznost knezoškofova, domače veselo občevanje, to je bilo, kar je napravljalo na romarje najprijetnejši vtisk. Škof so bili veseli, če so bili ljudje dobre volje: »le kakšno domačo povejte, da se bodo ljudje malo smejali,« — in kadar je kakšna za smeh priletela med množico, smejali smo se vsi skupaj, tudi škof so pomagali. To je ljudem dopa-dlo. Nismo vedeli, kdaj nam je pet dni minulo. Svete maše so se pričele vsak dan ob štirih in so trajale do osmih. Na krovu je stalo osem oltarjev drug poleg drugega. Seveda si ne smete pri tem misliti oltarjev, kakor jih vidite po cerkvah, časih take, da se dvigajo do stropa in so pod stropom še malo sem naprej zaviti, ker ne morejo več v višavo: cele skladovnice stebrov, svetnikov na njih pa za pol pratike. To, mislijo ljudje, da je šele pravi oltar, pri tem pa pozabljajo, kaj je pravzaprav oltar; namreč miza, na kateri se daruje, v katero morajo biti vdelane svetinje svetnikov in na kateri mora stati križ in svečniki. In taki za silo-oltarji, na katerih so bile samo bistveno potrebne reči, so bili naši oltarji na ladji. Cel oltar je bil podolgovat zaboj ček, ki se je lahko z vsemi potrebščinami vred zaprl in prenesel, v potrebi pa odprl in postavil na navadno mizo. Tu se je na njem opravila sveta daritev. Ob pol devetih je bila pridiga in velika sveta maša, ki je bila parkrat tudi z leviti. Na nekoliko vzvišenem prostoru je stal harmonij, ki je lastnina ladje same, okoli njega so se postavili pevci, pridigar pa se je postavil pred njega in od tam govoril. Torej priž-nica in kor — vse skupaj. Med povzdigovanjem in zauživanjem pri veliki maši so vselej sprožili mal kanon. Na Kranjskem zdaj še o največjih praznikih ne smemo sprožiti enega možnarja. Ta prepoved je z ozirom na številne nesreče, ki so se godile pri streljanju, opravičena; vendar je pa mogočno streljanje cerkvene slovesnosti zelo povzdignilo, in tega zdaj pogrešamo. Dali bi se pa menda dobiti kaki drugi topiči, ki niso nevarni; in če se taki dobe, bi bilo prav, da bi se vpeljali. Na Brezjah smo pri mladeniškem shodu streljali z neke vrste nedolžnimi kanončki, ki so na samostanskem dvorišču krepko pokali; v Gorici pa prodaja neki trgovec, če se nemotim se piše Makuc, topiče iz popirja, ki tudi precej dobro počijo. Vse-kako strel, z lepim zvonjenjem pomešan, povzdiga cerkvene slavnosti. — Zvonov na ladji nismo imeli, da bi bili ž njimi vabili k službi božji. Zato smo si pa pred odhodom iz Ljubljane izposodili trobento, trobento, ki jo rabijo naši Orli. To trobento na rdeči vrvici sem si jaz obesil okoli ramen in pridno nanjo trobil. Služila nam je prav izvrstno; brez nje bi bili težko izhajali. Poredni ljudje so pa rekli, da sem avanziral — za postiljona. * * * Naznanilo jeruzalemskim romarjem. Umrl je prvi romar: Valentin Žontar. ud Marijine družbe v Ljubljani. Pokopali so ga v soboto, 10. decembra. Pogreba se je udeležilo mnogo ljubljanskih romarjev in roma-ric z romarskimi znaki, tudi g. župnik Barle. ki ga je pokopaval, je nosil znak. Pokojnika priporočamo romarjem v molitev. Fotografije tudi do danes še niso prišle. Vse kaže, da bi nas fotograf rad ogoljufičil. Pa posrečilo se mu ne bo. Obrnili smo se na avstrijskega konzula. — Ker pa sem v veliki gneči, ko smo zapuščali ladjo, zgubil listek, na katerem so bili zapisani oni, ki so fotografije naročili, moram prositi, da mi (uredništvu »Bogoljuba«) sporoče na dopisnici vsi oni, ki so fotografijo naročili, in sicer ali veliko za 4 K ali malo za 2 K. Pa glejte, da se kdo, ki je naročil malo, ne zmoti, da bi zahteval veliko! Jeruzalem in križarji današnjih dni. »Ako tebe pozabim, o Jeruzalem, bodi pozabljena moja desnica!« (Ps. 136, 5.) Našim slovenskim romarjem bi delali krivico, ako bi trdili, da je kateri izmed njih že pozabil Jeruzalema in njegovih svetišč! To pač ni mogoče, saj smo pustili svoje srce tam, ko smo se poslovili od sijonskega mesta. Kako naj si pač drugače razlagam mnogoštevilna pisma, ki jih dobivam od vseh strani naše lepe domovine od romarjev, ki žele vedeti, kam naj se obrnejo, da dobe spominkov iz svete dežele, ker so jim že davno pošli, kar so jih s seboj prinesli, ki izprašujejo, komu naj izroče miloščino za sveto deželo, da se skažejo hvaležne varhom svetih krajev, ki so s toliko ljubeznijo skrbeli za nas za časa našega bivanja v Jeruzalemu; ki izprašujejo, je-li bi bilo mogoče, da bi se brala za te in one njihove dušne in telesne potrebe sv. maša na svetih krajih našega odrešenja. Težko, da ne rečem, nemogoče mi je odgovarjati na vsako pismo posebej. Opozoriti pa hočem v odgovor na mnoga tozadevna vprašanja na »Armado sv. križa«, bratovščino, ustanovljeno leta 1894 na Dunaju, potrjeno in priporočeno od papeža Leona XIII. Namen te bratovščine je, spominjati ljudi na skrivnosti našega odrešenja, pospeševati v njih krščansko mišljenje in podpirati ohranjevanje in spoštovanje svetih krajev, nadaljevati poslanstvo G. N. J. Kristusa, namreč razširjati našo sveto vero po sve- ti deželi z misijoni in šolami ter podpirati reveže, vdove in sirote v sveti deželi; obenem pa tudi skrbeti za varnost in postrežbo romarjem, ki prihajajo v sveto deželo. V ta namen udje te armade nosijo na prsih pod obleko blagoslovljen križec; ko spat gredo in vstanejo, poljubijo pobožno ta križ in govore: Molimo te, o Kristus in te hvalimo, ker si s svojim sv. križem svet odrešil, ter podele vsako leto kak milodar za potrebe svete dežele. Po 12 udov skupaj je ena skupina, kateri je na čelu pospeševavec ali po-speševavka. Ti pošiljajo nabranih udov ime, priimek, stan in stanovanje ter nabrano miloščino poverjeništvu svete dežele za Slovence na naslov: Č. g. P. Je-ronim Knobleliar, frančiškan v Ljubljani. Njega je kustodija svete dežele z dekretom z dne 16. oktobra 1910 imenovala za glavnega pospeševavca »Armade svetega križa« med Slovenci. Vsaka skupina dobiva brezplačno in poštnine prosto list »Bogoljub«, ki bo odslej tudi glasilo bratovščine »Armade svetega križa«. Sprejemanje in pogoje ter duhovne dobrote te bratovščine so natančno označeni v sprejemni knjižici, ki jo dobi vsak ud iz rok pospeševavca svoje skupine. »Bogoljub« bo odslej prinašal vedno kake znamenitosti iz svetih krajev Palestine, obenem pa tudi objavljal imena umrlih udov »Armade sv. križa« in jih s tem priporočal v molitev. P. J. K. Razširjajte Bogoljuba! O Priporočajte ga! $ T Hgitirajte zanj! f CERKVENI RAZGLED. RBIB3SMI Bernardka Soubirous. Nadškof Ricard, ki ima kot metropolit v svoji oskrbi tudi tarb-sko škofijo, v kateri je lurška božja pot, je vložil na sveto stolico v Rim prošnjo, da bi se započela svetniška obravnava v zadevi lurške pastirice Bernardke. Shod katoliških Indijancev. Z vso slovesnostjo so priredili Indijanci v mestu Fort Tates (Združene države sev. Amerike) svoj katoliški shod. 3000 rdečekožcev je pazljivo poslušalo navodila raznih katoliških škofov in drugih odličnih katoličanov. Navzoč je bil tudi nadškof Ireland. Bo treba tndi pri nas. V Paderbornu na Nemškem so imeli- mladeniči, ki so bili potrjeni za vojake, poseben tečaj imenovan »Pripravljalni tečaj za vojake-novince«. Trajal je od 12. do 15. septembra. Mladeniči so v teh dneh dobili obilo varnostnih in praktičnih navodil za življenje v vojašnici. Odlični in izkušeni vojaki, zdravniki in vojaški duhovniki so imeli zelo podučna predavanja, kakor n. pr.: vojak in verske dolžnosti; vojak in nevarnost nezmernosti in nenravnosti; vojak in njegovo razmerje do predstojnikov in tovarišev. Pri nas bi se tak tečaj nadomestil s primernimi predavanji v Marijinih družbah in izobraževalnih društvih. Združene države v sev. Ameriki. Na praznem stavbišču v Chicago, zadaj za hišo, kjer je carinski urad, so sežgali 100.000 podob in 300 knjig, ki so bile naročene iz inozemstva, pa jih je oblastvo zaplenilo kot nenravne in škodljive. — Take grmade bi bilo treba napraviti tudi po evropskih mestih, kajti nesramnih knjig in podob prihaja vedno več na trg! Žal, da se pri nas oblastva premalo menijo, da bi preprečila javno pohujšanje. New - York, Dne 5. oktobra je bila posvečena nova škofijska cerkev sv. Patrika v New - Yorku. To svetišče, sezidano z darežlji-vostjo ameriških katoličanov, je največje na svetu ter presega po prostornini celo cerkev sv. Petra v Rimu. Prepovedani romarski vlaki. Radi preteče kolere je italijansko ministrstvo odredilo, da se za gotovo dobo ne dovolijo posebni romarski vlaki v Rim. Sveti oče Pij X. so lastnoročno pisali sedemletnemu dečku. Kakor znano, so sveti oče Pij X. določili, da se ne sme več zahtevati gotova starost, kakor je bila navada dosedaj za prvo sveto obhajilo. Za to določilo se jim je zahvalil kar sam iz sebe sedemleten francoski deček Gerard Vendebrult iz Padekale. — Sveti oče so mu lastnoročno odgovorili: »Ljubi mi Gerard! Tvoje pisemce me je resnično potolažilo, ker po psalmistovih besedah se peva iz otroških in dojenčkov ust polna hvala Gospodu, ker On sam razvozlia njih jezik; torej Bog sam je bil, kateri je hotel določbo radi prvega svetega obhajila otrok. Zahvalim se ti za to tolažbo in še bolj za molitve, katere boš za mene daroval dobremu Jezusu, katerega boš prejel v bodočih dneh pri prvem svetem obhajilu. Hvaležen ti pošljem mal spominek k temu slavlju. Tudi jaz bom zate molil, da ostaneš tudi v bodoče priden, kakor ta dan, kar bo v tolažbo vseh tvojih dragih domačih. Podelim tebi, ljubi Gerard, tvojim ljubim starišem, tvojemu dobremu bratu in vsem otrokom Francoske s posebno ljubeznijo apostolski blagoslov, da bodo sledili tvojemu zgledu, zgodaj prejemali sveta obhajilo in kazali ljubezen do Jezusa. — V Vatikanu, dno 2. septembra 1910. — Papež Pij X. — Svf oče so dečku odposlali srebrno svetinjo s pouobo Jezusovo in sv. Janeza. Duhovne vaje pri sv. Jožefu v Celju za dekleta bodo dvakrat: Prve se začno 21. januarja zvečer (sobota), druge pa 20. februarja zvečer ponedeljek. V Belatincih med ogrskimi Slovenci sc imeli nedavno gg. lazaristi sv. misijon. Poleg treh misijonarjev je spovedovalo še devel drugih spovednikov. 8 do 9 tisoč ljudi je bilo obhajanih. Po vseh slovenskih župnij ah na Ogrsk em b i m o r a 1 i imeti večkrat sveti misijon. Bilo bi v vsakem oziru koristno. Sv. misijon v Št. Ferjanu. Pretečeni mesec od 13. do 20. novembra so imeli v Št. Ferjanu sv. misijon. Ob tej priliki so občinarji pokazali, da je v njih srcih verski čut globoko ukoreninjen. Peščica zastopnikov proti-verskega liberalizma se zaman trudi zasejati med ljudstvo liberalnega duha. To nam je jasno pokazala naravnost ogromna udeležba pri svetem misijonu. Ob sklepu so pristopili skoro vsi občinarji k skupnemu svetemu obhajilu. Na čelu vsem so stali bratje Orli, ki sc bili prvi obhajani. Popoldne je bila procesija Db ogromni udeležbi. Tudi tu je bilo lepo gledati na vrle Orle, ki so korakali pred Najsvetejšim v vzornem redu. Zvečer je priredilo domače društvo £č. gg. misijonarjem serena-do. Po končanem petju so se vršili razni nagovori, med katerimi sta zlasti ona, brata načelnika Terčiča in delavnega organista omembe vredna. Solznih oči se je nato ljudstvo ločilo od čč. gg. misijonarjev. Smrtna kosa. Veleč. g. Andrej Mesar, vikar v pokoju v Lokavcu, je umrl 30. novembra po dolgi bolezni v 59. letu svoje starosti. Bil je vzgleden duhovnik in blag značaj. Bog ga je poklical k sebi ravno na njegov ?od. V Zaloščah na Goriškem je umrl 29. novembra dr. Ferdinand R o j i c , res pravi jgled krščanskega zdravnika. Bil je v 70. letu svoje starosti in neporočen. Na vseučilišču je bil vedno odličnjak, tako da ga je vlada poslala po končanih študijah na inozemska vseučilišča. Služboval je na več krajih, v Gorici, Nabrežini itd., a srce ga je vleklo le na dom. In res večjidel svojega življenja je prebil v svoji rojstni vasi. Kot zdravnik je bil selo natančen in vesten; radi tega so se mno- gi bali, češ, da jih preveč straši, a kdor se je ravnal po njegovih navodilih, gotovo mu je bil hvaležen. Dasi je bil izvrsten zdravnik, vendar ni čutil zadovoljnosti v svojem stanu, ker je že iz mladosti želel biti duhovnik, a zabranili so mu. Dasi pa ni bil duhovnik, živel je vendarle kot duhovnik. Svoje molitve je natančno opravljal vsak dan; podnevu, če je le imel kaj časa, je šel v cerkev, kjer je po cele ure preklečal pred Najsvetejšim. Da, vsak, ki ga je poznal, je občudoval njegovo živo in trdno versko prepričanje. Umrl je vsled starosti in njegova smrt se more imenovati blažena. Obilno ljudstva pri pogrebu je pričalo, kako zelo so ga spoštovali. Darovi. Iz Drašič pri Metliki. Dne 6. novembra prenesel se je preprasen kip kraljice sv. rožnega venca v prav lično izdelano novo kapelico na Krmačne. Nosilo je 12 fantov, katere je spremljala kljub slabemu vremenu velikanska množica ljudstva in dekliška Marijina družba. Nepozaben ostane navzočim ta dan, zlasti tistemu hvalevrednemu možu, ki je vse moči zastavil, da je vse to skupaj spravil. Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju. Spisal Anton Kržič. Ta prelepa knjiga živo opisuje najimenitnejši predmet v Človeškem življenju: našo srečo. Saj si pač nihče izmed nas nobene reči bolj ne želi, nego sreče. Knjiga je spisana na zanesljivi podlagi: Zemeljsko srečo si pridobi le oni, ki tako živi, da si služi večno srečo v nebesih, ker je ista pot do časne in večne sreče. Torej je to delo hkrati nekakšna preprosto pisana apo-logetika. To ime zasluži še tembolj, ker najnevarnejša krivoverstva nove dobe slone ravno na napačnem umevanju človeške sreče. Naslov: „Osmero blagrov" je opravičen v tem, ker je vsa tvarina zasnovana in razprede-Ijena na podlagi onih čednosti, ki jih je Jezus posebno poveličeval. Knjiga je precej obširna in se je še nekoliko povekšala v novi izdaji. Pisatelj je namreč hotel temeljito rešiti ta problem ter se ozirati kar moč na vse, kar se mu je zdelo bistveno potrebno v pojasnilo tega predmeta. Hkrati je pa obravnava tudi zato bolj obširna, ker se nakratko ne da dovolj mikavno pisati. „Sreča" in „ve-selje" pa se pač mora obravnavati v bolj veseli in prikupni obliki. V to svrho so zlasti dobro došli mnogi zgledi in razne primere, ki blagodejno prepletajo teoretiške opise. Obravnavajo se v knjigi zlasti te-le reči: V uvodu: Kaj je sreča in kako se da pridobiti. I. Bo-gatstvo in uboštvo, delo in počitek ter šted-ljivost. II. Napuh in ponižnost; zdravila zoper jezo. III. Trojni vzrok naše žalosti: kes, nadloge in skrbi, — zdravilo zoper to trojno zlo. IV. Krotenje strasti sreča bogoljubnosti. V. Plemenito vedenje do bližnjika v mišljenju, govorjenju in dejanju donaša obilno sreče. VI. Čistost je najboljši vir naše sreče. VII. Mir z Bogom, z ljudmi in s seboj donaša zado-voljnost — srečo. VIII. Če ostane še kaj bridkosti, jo odvrne nauk o izredno veliki koristi trpljenja. Konec: Kako nauke o sreči izvrševati in si v prid obračati. — Radi pritrdimo besedam, ki jih je zapisal pisatelj v priporočilo drugi izdaji: „Ta knjiga ni, kakor mnoge druge, da bi jo čitatelj kot kako po-vestico, kar slastno prebravši vrgel'v kot ter se nikdar več ne zmenil zanjo. Želim, da bi bila nekakšna družinska knjiga, ki naj se opetovano čita iz nje skupno in posamič, ker šola zemeljske sreče je pač šola, ki se konča šele z zadnjo uro." Knjiga se dobi v .,Katoliški bukvami" in stane 1 K 60 vin. broširana, 2 K v Blatno vezana, za pošto 20 v. več. Nove naloge Marijinih družb. Marijina družba ne sme počivati. Počitek — to je njena bolezen, marazmus. Gibati mora! Življenje mora imeti in ga kazati! Apostolsko delo in odseki — to vse ostane in velja, kakor je »Bogoljub« že večkrat pisal in naročal. V apostolskem delu se razodeva življenje. Marsikje v tem oziru pridno gibljejo, marsikje pa še vedno ne znajo ali se nočejo lotiti. O tem bomo še večkrat pisali. Pa danes ne. Danes nekaj drugega. Staro moramo držati, časih mora pa še kaj novega zraven priti. Ker so nekateri že večkrat izrazili željo, naj bi se »Šola sv. pisma« nadaljevala, smo sklenili letos, ko imamo malo več prostora v listu, ž njo zopet začeti; in smo res začeli pod nekoliko izpremenje-nim imenom »Šola krščanske omike«. To šolo vodi poseben učitelj, učen in moder gospod, profesor bogoslovja. In ta gospod je s svojo »Šolo« vred nam poslal tudi te-le želje ali migljaje: SI. uredništvo! V oklic za Marijine družbe, pi'osim, da sprejmete nekako te-le misli: 1. Naj goji vsaka Marijina družba redno (vsaj enkrat na mesec) branje i n razlaganje sv. pisma, življenja svetnikov in člankov iz »Šole krščanske popolnosti«. Naj si nabavi vsaka družba potrebnih knjig v ta namen! — Ako se iz ene družbe več članov pismeno udeleži rešitve »Bogoljubovih« nalog in vadb, naj vsi t i, kolikor mogoče, skupno v enem ovitku dopošiljajo uredništvu, ker se prihrani na poštnini in na delu. 2. Naj (vsaka družba) odbor sestavi v teku leta načrt krščanske discipline za svoj okraj, da se bo videlo, kaj je dobrega v fari in kaj slabega. Katere razvade so posebno nevarne, ki jih treba pred vsemi drugimi odpraviti. 3. Naj uredništvo priporoča krepko disciplino tudi v tem oziru, da bodo družbe in posamezni člani točno in ročno reagirali na »Bogoljubove« parole. Tako gospod učitelj krščanske omike. Uredništvo te migljaje z veseljem sprejme, jih družbam sporoča in v izpolnjevanje priporoča. Vse tri točke so kakor nalašč za Marijine družbe. Prvič : Svetnike na poseben način častiti, je od nekdaj v navadi pri Marijinih družbah. Najboljši način je pa ta, da^ se njih življenje prebira in posnema. To* življenje pa je življenje krščanske popolnosti, zato spada šola popolnosti prav dobro k življenju svetnikov, ravno tako pa tudi sv. pismo. — Najbolje je, če dela to cela družba, voditi pa utegne to čas-niški odsek, ki med letom nima mnogo drugega dela. Drugič : Načrt krščanske discipline za domači kraj! Ali razumete, kaj se to pravi: disciplina? Slovensko se da to težko kratko in dobro povedati, ravno zato se pa rabi latinska beseda. Disciplina pomeni pokorščino, red, poštenje, redno pošteno življenje. Razvade v fari! O tem govori mnogo »Vodnik marijanski« in ne moremo drugega, kakor to tukaj še enkrat vsem družbam toplo priporočiti. Tretjič : »Točno in ročno reagirati na »Bogoljubove« parole.« Tega pa večina gotovo ne razumete. To se pravi po slovensko: Točno in ročno ubogati in izpolnovati (odzivati se na to), kar »Bogoljub« družbam naroča in priporoča! In sicer cele d r u ž e kakor posamezni udje. I seveda je to tudi naša želja in pa potrebno. Potrebno je to zaradi tega, ker kar zadeva vse družbe, mora izhajati iz enega središča, sicer bi povsod po svoje, torej povsod drugače ravnali. To središče je pa družbeno glasilo »Bogoljub«, čegar uredništvo je obenem osrednje vodstvo Marijinih družb. Seveda sredstva pa osrednje vodstvo nima, da bi moglo primorati družbe, da njega navodila morajo izpolnovati. To je odvisno od dobre volje in dobrega duha. Kjer imajo tako dobro voljo, bodo z veseljem pozdravili in takorekoč pograbili za vse, kar jim vodstvo družb, oziroma »Bogoljub« priporoča ali naroča. In take družbe so dobre! Želimo, da bi bile vse družbe take. Dobro ste povedali, gospod profesor — učitelj krščanske ohmike, — ve, družbe in vi, družabniki, pa to storite! Vodstvo Marijinih družb. Marijini družabniki ne smejo igrati iger z mešanimi vlogami". Na škofijsko vodstvo Marijinih družb je prišla pritožba: „Naši fantje (Orli) so hoteli igrati igro z mešanimi vlogami, Marijine hčere naj bi prevzele ženske vloge. Prepovedal sem igro; a fantje so rekli": če te ne, pa nobene druge, štraj-kali so. Pregovorili so pa tudi dve dekleti iz družbe, in štrajkali sta še te dve. Izgovarjajo se: zakaj pa tam in tam igrajo, pri nas pa ne smemo! Kaj storiti?" Odgovor: 1. Štrajk kakor vsako nepokorščino v družbi je treba zlomiti z vso odločnostjo. Ali se ukloniti ali iz družbe iti! Druge poti ni. Štrajkovcev in upornic v Marijinih družbah ne moremo rabiti. Če se na zelenem lesu to godi, kaj naj pričakujemo od suhega? 2. Glede iger pravi „Vodnik Mari-janski" (str. 79): „Igre naj se izberejo le dobre, blažilne in vzgojevalne, in take, ki so samo za en spol; pri drugačnih naj Marijini otroci sploh ne sodelujejo." S tem je vprašanje rešeno. „Vodnik mari-janski" je naš pravni kodeks, in njegove določbe je treba vzeti prav zares. — Če sepa te določbe še prezirajo in prestopajo, potem bodi tukaj še enkrat povedano: take igre so Marijinim družabnikom prepovedane. In to velja ne samo o igrah, ki jih družba sama napravlja, ampak o vseh igrah, pri katerih sodelujejo dru- žabniki. Pri vseh shodih vodnikov Marijinih družb se je to načelo soglasno sprejelo. Torej to velja in pri tem ostane! Če se začejo izjeme delati, potem ni konca, in izgovarjajo se drug na drugega: če tam in tam, zakaj pa pri nas ne? — Pamet sama nam tako veleva. Treba je poznati mlade ljudi in mlado kri. Najboljši lahko pade, ako se mu nastavi lepa priložnost. V nekem kraju je eden igral Jožefa, ena pa Marijo, tedaj najsvetejši vlogi, potem pa tega „Jožefa" in „Marije" ni bilo mogoče narazen spraviti. — Ako se ugovarja, da to ni naravno, ker v življenju nastopata oba spola skupaj, odgovorimo na to: nam se pri igrah ne gre toliko za „umetnost" kakor za kaj drugega. Če je rekel neki sv. oče o govorih: ,,Bolje, da nas slovni-čarji grajajo kakor da bi nas ljudje ne razumeli", lahko rečemo tudi tukaj: „Bolje, da nas grajajo dramatiki, kakor da bi nedolžnost kaj trpela." S tem je ta stvar rešena. Ob tej priliki pa prosimo in opozarjamo tudi druge, da če imajo kake podobne želje, dvome ali pritožbe, da naj se obračajo na osrednje vodstvo oziroma naše uredništvo za pojasnila in odgovore. Ne pišite samo poročil, pošiljajte nam tudi nraktične nasvete! Vodstvo M. D. Pismo slov. Marijinega sina vodniku Marijine družbe. . . . Saj veste, kaj je svet. Med svetom mora človek tudi mnogo slabega prestati. Posebno v teh krajih, kjer se ljudje tako malo brigajo za Boga in svojo dušo. Jaz se spominjem na vas večkrat, ko ste nas tako lepo učili in nam dajali toliko lepih naukov v cerkvi in pri družbenih shodih, to mi zdaj pride vse v spomin, ko vidim, kako so ljudje tukaj malomarni za Boga. Toliko rečem, da na Kranjskem še ljudje spoznavajo Boga, če že ne vsi, vsaj večina. Tukaj pa, če vidijo človeka, da rad moli in v cerkev hodi, se mu rogajo in ga zaničujejo. Tukaj jim ni druzega mar, kot da se razveseljujejo pri polni mizi vina in na plesih, ker tega se tukaj ne manjka. Ne smete pa misliti, da bi jaz zašel na slabo pot, če sem med slabimi ljudmi. Jaz se držim naše vere in naukov, katere sem si od vas zapomnil. Grem ob nedeljah k sv. maši in popoldne k blagoslovu, kakor doma; tudi prejemam sv. zakramente. Želim tudi v Marijini družbi ostati še zana-prej, saj spolnujem družbena pravila, priporočam se Mariji in angelu varihu vsak dan, preden grem na delo in zvečer, preden grem počivat; želel bi se udeleževati družbenih shodov ali prevelika oddaljenost mi ne dopušča; bomo pa potem zopet skupaj, ko se vrnem v domovino . . . Pošljem vam tudi 20 kron za naš društveni dom; ko bi bil bogat, bi seveda več dal. Kako se gibljejo „Orli" in kako raste društveni dom? ... Sporočite mi kaj! Končam svoje slabo pisanje in vas v duhu v imenu Jezusa in Marije pozdravim ter ostanem še zanaprej zvest Jezusu i Mariji. Pozdravim tudi vse „Orle" posebno načelnika L. in kličem veseli na zdar vsem skupaj. Iv. P. To pismo je živa priča, kako učinkuje Marijina družba na srce slovenskega fanta tudi v tujini med spridenim svetnrn. Pogrebi Marijinih družabnikov. Vse »Bogoljube« od začetka do zdaj sem prejela in brala z veseljem. Veliko, veliko lepega, podučnega, tudi v šaljivi obliki nam je donašal, tako, da se mi je zelo prikupil. Le eno mi ni všeč. Večinoma v vsakem »Bogoljubu« je več ali manj opisanih pogrebov članic Marijine družbe, ki so pa vsi in povsod enaki, vedno eno in isto: ta in ta je umrla, članice so prišle k pogrebu in prinesle ji vence, ji zapele par žalostink itd. Edino izjemo sem dobila v zadnjem listu, kjer se vendar pravi, da je nekje prišlo na misel članicam, da so na dan pogreba pristopile k mizi Gospodovi in darovale sv. obhajilo za rajno. Tega sem že davno pričakovala. Oh čemu pri vseh toliko zunanjosti in vrišča, od katerega pa nimajo koristi ne živi ne mrtvi. Nasprotno, venci stanejo mnogo težko prisluženih kronic, ki bi se lahko v boljši namen porabile. Naj bi mela vsaka fara (ne vsaka vas), torej cela družba, kakor eno zastavo, envenec, kteri naj bi se rabil ob pogrebih v znamenje, da nas vez ljubezni, kakor v venec veže ne le do — ampak tudi še onstran groba. In za tistim vencem naj bi šla dekleta lepo v parih in molile na glas rožni venec, v cerkvi med opravilom pa naj bi vse pristopile k sv. obhajilu in ga darovale za pokoj umrle sestre. Ta bi bilo nekaj res lepega, ganljivo in gotovo — tudi koristno živim in mrtvim. Dodatek uredništva: Tako piše neka prednica Marijine družbe. Mi se ž njo popolnoma zlagamo. Pač naj le bodo pogrebi Marijinih družabnikov lepi, vendar ne predragi. En venec zadostuje. Vendar samo z vnanjo lepoto se nikar zadovoljiti, marveč za dušo umrlega prav dobro poskrbeti. V »Bogoljuba« pa, kar je bilo že večkrat povedano, naj se o pogrebih nikar ne piše, če ni kaj posebnega, kakor sploh v takih rečeh ne, ki so povsod enake, kar že vsi vemo. Kako se gibljemo. Sv. Ilj v Slovenskih goricah. Prazničen in radosten dan je bil za nas obmejne Slovenke 13. listopad 1910. Članice Marijine družbe so si omislile zal družbeni kip Brezmadežne, ki je bil slovesno blagoslovljen. Znani mladi-noljub in sloveči govornik g. dr. Hohnjec je v prepričevalni in ljubeznjivi besedi v cerkvenem govoru pojasnjeval dekletom dolžnosti do njih Zaščitnice. Praznik 8. grudna je Marijina družba zopet slavila kolikormoč častno. Dekleta v belih oblačilih in vdanost-nih src so ponovno obetale zvestobo Mariji. Na novo jih je bilo sprejetih 12. Upamo, da bode v kratkem tudi že- zaplapolala družbena zastava. Predno sklenem, naznanjam še družbam spodnještajerskim: Sile na meji so velike. Molite! Vedno v večjih trumah se naseljujejo krivoverci k nam, onečaščajo nedelje in praznike z delom in grdim življenjem. V šulfereinskili šolah se trga iz nedolžnih src mladine, od verne slovenske matere vcepljena ljubezen do Boga, Marije in slovenske domovine. Pridi s to mojo željo zarja tistega dneva, ko bodo združena dekleta vzorna vsa in bodo v vročih molitvah prosile za zmago Št. Ilja in ohranjenje sv. vere. Ljubezen do svoje Zavetnice ter ljubezni polna skrb in tleča navdušenost v požrtvovalnem srcu duhovnega voditelja, bo nas ohranila zveste in boreče se tukaj na meji. Geslo naše se glasi: Če ropa nam sovražnik te svetinje, domovje naše si lasti, me veri, domovini zveste, ostale bodemo vse dni! Komenda. Letos smo obhajali 400-letnico ustanovitve tukajšnje fare s sv. misijonom, ki so ga vodili celjski gg. misijonarji iz družbe sv. Vincencija Pavlanskega od 13. do 20. novembra. »Takega misij ona še ni bilo v fari,« tako govore vsi, ki dobro pomnijo še prejšnja dva. Cerkev ie bila ves teden pri vseh pridigah natlačeno polna, ves čas so bile spovednice oblegane od spovedancev od ranega jutra do poznega večera, da, mnogi so kar vso noč prečuli v cerkvi, da so prišli na vrsto. Obhajalo se je vsaki dan sproti in dvakrat skupno: slovesno v nedeljo, ponedeljek pa vernim dušam v prid. Tako so po večini farani prejeli trikrat sv. obhajilo, tudi možje in mladeniči; tu se že kaže moč papeževega dekreta o pogostnem in vsakdanjem svetem obhajilu. Svetih obhajil je bilo do 3400. Veličastna je bila sklepna procesija, ki jo je vodil kamniški č. g. dekan Lavrenčič. Več tisoč vernikov (tudi iz bližnjih fara) je spremilo božjega Zveličarja, da se mu javno zahvali za izredne milosti, podeljene ob svetem misi-jonu. Za Marijino družbo, katero so posebno vneto priporočali gg. misijonarji, se je oglasilo že mnogo deklet in fantov, število priobčimo drugič. — Dekleta Marijine družbe so še pred misijonom začele izvrševati takozvano vsakdanje zadostilno sv. obhajilo. — »Bogoljub«, ki ga v faro prihaja nad 100 izvodov, zelo ugaja. Marijina družba se bo potrudila, da število naročnikov za prihodnje leto še poskoči. Marija na Žili. (Marijina družba.) Ob priliki sv. misijona, ki je trajal v tuk. farni cerkvi od 30. oktobra do 6. novembra 1910 in ki sta ga vodila čč. gg. Fr. Kitak in V. Krivec, je dobila naša Marijina družba svileno novo zastavo s slikama Vnebovzetja Marijinega in sv. Alojzija. Ob sklepu svetega misijona, 6. novembra, so č. g. Kitak zastavo slovesno blagoslovili in sprejeli v Marijino družbo 12 novih Marijinih hčerk. Dal Bog, da ostanejo vse tako vnete in goreče, kakor so bile ob času svetega misijona! Poljane nad škofjo Loko. Pri nas smo praznovali dne 13. novembra slovesno dvestoletnico posvečenja naše župne cerkve svetega Martina. Hvala Bogu za lepo vreme, ki je napravilo, da se je izvršila slovesnost kar naj-veličastneje. Od blizu in daleč, zlasti še iz sosednjih fara: Javorje, Leskovica, Stara Oselica, Trata in Lučne, ki so nekdaj kot hčere-župnije pripadale poljanski materi-župniji in kot take veliko pripomogle pri gradnji naše župne cerkve sv. Martina, je prihitela nešteta množica vernega ljudstva. Dolžnost je, da se zahvalimo vlč. gg. dr. Frančišku in Alešu Ušeničnikoma, ki sta kot tukajšnja rojaka prisostvovala temu slavlju, zlasti še prvemu za krasen cerkveni govor, dalje vsem drugim sosednjim gg. duhovnikom, ki so se rade volie odzvali vabilu in prišli počastit svetega Martina. — Pozabiti ne smemo tudi deklet tukajšnje Marijine družbe, ki so imele s snaženjem in okrašenjem cerkve veliko dela in truda, kakor tudi g. orga-nista Lukmana in marljivih pevk, ki so krasno prepevale pri sv. maši. Črnuče. Dne 5. novembra je po dolgotrajni mučni bolezni izdihnila čisto svojo dušo Ivana Drešar. Pogreb je bil zares veličasten. Dekleta so ji zapele tri žalostinke v slovo. Naj v miru počiva in plačilo nebeško uživa! — Dne 16. novembra pa se je poročila na Črnučah članica naše družbe Katarina Gusič s posestnikom in podobarjem gosp. Antonom Radej. «0 draga sestra, bodi srečna! Naj sreča bo ti tudi večna!« Prihova. Abel je daroval najboljše jagnje Bogu, naši mladeniči in dekleta Marijine družbe pa najboljše, kar imajo, to je posvetili po Bogu in Mariji svoja mlada leta. Le nekaterim še ne gori srce za sveto stvar. Bili (bile) bi radi(e) na pol pobožni(e), na pol posvetni^). zato niso zanesljivi(e). Ker pa spoznavajo nevarnost in imajo pravo voljo, zato z veseljem pričakujemo njihovega poboljšan j a. Priložnosti imajo dovolj. Slabo čtivo izpodriva katoliško berilo, lepih zgledov ne manjka in vedno prejemanje sv. zakramentov se bode pospešilo med udi z vpeljanimi lističi. Tudi »ahtelc« se naj opusti, ali pa nadomesti z drugo pijačo. — Lepe nauke in opomine smo slišali na shodih dne 13. novembra (za dekleta) in dne 20. novembra (za fante). Tudi nam je opisal org. Klajžar kmečke upore, g. voditelj pa nas je navdušil za Kmečko zvezo in km. himno. Slišali smo krasno pesniško pismo, ki nam ga je pisal družabnik-vojak iz Pulje. Nahaja se, žal, med vojaki, ki so socialni demokrati; a pozna jih iz čitanja in iz predavanj v družbi in se jih varuje. Ko zvečer luč ugasne, tedaj on moli. Mi pa za njega molimo, da bi ostal dober in nepokvarjen. Ribno pri Bledu. Dekliška Marijina družba je imela v tekočem letu 11 shodov, dva skupna sveta obhajila, prostovoljnih pa še več, bodisi mesečno ali pa še večkratno. Nekaj se jih je udeležilo tudi skupnega romanja h Gospej Sveti na Koroškem. Med letom je bilo sprejetih 19 novih udov; družba šteje 45 udov, izmed katerih so se tri omožile, ena bila pa izključena. »Bogoljub« je premalo razširjen. Dekleta Marijine družbe se bodo prizadevale za okrašenje cerkve, agitacijo dobrih knjig in časopisov ter abstinenco. Reteče pri Škof ji Loki. Dne 28. oktobra je preteklo deset let, odkar se je pri nas ustanovila dekliška Marijina družba. Praznovali smo slovesno ta spomin s skupnim svetim obhajilom in slovesnim shodom. Dne 27. nov. pa so nas dekleta povodom desetletnice presenetile z uprizoritvijo igrokaza »Dve materi«. To je druga vprizoritev tekom enega leta. Koncem posta so namreč igrale »Sv. Nežo«. Morda vas bo zanimala kratka statistika o gibanju v Marijini družbi tekom desetih let. Prvič je bilo sprejetih 73, izmed teh je bilo do sedaj izbrisanih 40, torej nad polovico. Veliko poklicanih, malo izvoljenih. Vseh skupaj je bilo sprejetih 132, ostalo jih je v družbi 60, omožilo se 13, letos dve, obe sta prejele med poročno sveto mašo sveto obhajilo, umrlo jih je 5, izstopilo 54. Upamo, da je kriza v Marijini družbi srečno dokončana in da se bode Marijina družba v prihodnjih letih z boji za vzori krepko razvijala, četudi ne toliko na zunaj po številu, pa tem bolj na znotraj po vzornem življenju. — Snujemo mladeniško Marijino družbo. Iz Gor. Branice. Dve lepi slovesnosti doživela je konec preteklega leta naša duliov-nija. Do 20. novembra bilo je prvo sveto obhajilo. 17 deklic in 8 dečkov pristopilo je ta dan prvikrat k mizi Gospodovi. — Popoldan istega dne imela je Marijina družba svoj mesečni shod. Ob tej priložnosti sprejete so bile prvoobhajanke v družbo na poskušnjo, zraven pa še 4 dorasle deklice kot kandidatinje. Naša Marijina družba, kljub vsem napadom od strani nasprotnih mogočnežev vrlo napreduje in šteje danes 34 rednih članic. Na dan prvega sv. obhajila, prejelo je pa razun Marijinih hčerk tudi veliko dobrih mater sveto obhajilo in se tako udeležilo sreče svojih otročičev. —• Drug prelepi dan bil je 25. november, dan cerkvenega shoda v Katarine. Pri prvi sveti maši pristopile so Marijine hčerke in otročiči od prvega svetega obhajila, kakor tudi mnogo pobožnih Braničarjev k sv. obhajilu. Tako skušamo počasi priti do vsakdanjega svetega obhajila. Drugo slovesno sveto opravilo imel pa je P. Bonaventura iz Križa, ob asistenci vseh preč. gg. sosedov. ' Komaj je bilo začelo »vabiti«, zaslišali so se rogovi naših Orlov. Ta dan imeli so namreč prvič nastopiti v kroju. A ne samo naši branilki Orli bili so ta dan v povzdigo slavnosti, prihiteli so tudi Orli iz Vel. Žabelj in Št. Vida, da se udeleže tega slovesnega praznovanja. Lepo in spodbudno obnašanje Orlov pri sv. maši, pri kateri sta dva stregla v kroju, pridobilo je takoj srca dobrega ljudstva. Posebno lep bil je pa njihov nastop v procesiji z Najsvetejšim, kot častna straža. Orli le kvi-ško k solncu Resnice! Iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Prav lepo smo obhajali družbeni praznik. 8. decembra smo imeli skupno sveto obhajilo, popoldne pa sprejem novih udov v Marijino družbo in sicer 45 deklet in 10 mladeničev. Metlika. Petega decembra imeli smo tukaj celodnevno češčenje sv. R. T. Dekleta so začele duhovne vaje pred praznikom brezmadežnega Spočetja. Imeli smo vsak dan po dva govora. Na praznik Brezmadežne Device smo skupno prejele sveto obhajilo. Koliko veselje je bilo gledati nad štiristo deklet skupno pristopiti k mizi Gospodovi, vse kakor ena družina! Nato smo imele slovesni shod, pri katerem je bilo devet deklet na novo sprejetih v družbo. Trst. V naši družbi smo ustanovile razne odseke. Čez leto smo pridno delovale in tudi nekaterim družbam smo pri njih slovesnostih mc povzdignile sijaj slovesnosti s tem, da smo pohitele z zastavo v Rojan, Divačo, Zvonik in Jeruzalem. V Marijinem domu smo si pa kratkočasile nedeljske popoldneve s tombolo, deklamacijami in igrami. Čez teden se vrši pouk v šivanju, vezenju, likanju in kuhanju. Kamnje na Vipavskem. Naša Marijina družba je obhajala S. decembra glavni družbeni praznik prav z veseljem. Pripravljale smo se za praznik z devetdnevnico. Zjutraj pred sveto mašo smo imele skupno sveto obhajilo. Pred svetim obhajilom je bil kratek govor. Popoldne smo se zbrala vsa dekleta v belih oblekah pred družbenim oltarjem. Pri slovesnosti je bil navzoč tudi preč. P. Cele-3tin iz Sv. Križa. Že čez štiri leta je, kar na-domestuje službo kaplana v naši fari. Potem smo se podale v sobo izobraževalnega društva, kjer smo se prav pošteno veselile. Kaj pa je z odseki? bo morda prašal gospod urednik. No, s temi gre zelo počasi. »Bogoljub« prihaja k nam v 36. iztisih, malo je. Družbe-nice, moramo agitirati! No, in abstinenca? Tudi tukaj je nekaj deklet vpisanih v popolno stopinjo. Čast jim! Ali še več bi jih lahko bilo, ker je precej deklet, ki ne pijejo opojnih pijač, samo korajže jim manjka. Vsako nedeljo imamo tedenslse shode v cerkvi pred družbenim oltarjem. Tudi mladeniči ne spijo, ampak se zbujajo vedno bolj. Na praznik so prišli vsi udje telovadnega odseka Orel k svetemu obhajilu. Spodnja Idrija. Krasen in vesel dan je bil za našo Marijino družbo na dan Brezmadežnega spočetja. Zjutraj pri sveti maši smo po-pevale Marijine hčere. Po sveti maši pa smo pristopile skupno k mizi Gospodovi. Popoldne smo se zbrale v družbeni sobi in od tam se napotile v cerkev Marijino z zastavo in svetinjami med potrkavanjem zvonov. Potem je sledil krasen govor. Na to so sprejeli naš častiti g. voditelj Ivan Mrak 18 novih deklet v Marijino družbo. Po končani slovesnosti smo se podale v sprevodu med potrkavanjem nazaj v družbeno sobo. Nabirale smo tudi naročnice za »Bogoljiiba«. Št. Ferjan pri Gorici. Dne 12. novembra imeli smo pri nas sveti misijon, katerega so vodili preč. oo. iz družbe svetega Vincenca. Pavlanskega. Ta dan smo imeli prvo sveto obhajilo, pri katerem je bilo obhajanih nad šestdeset otrok. Nad vse slovesen dan smo imeli dne 20. novembra. Imeli smo procesijo z Najsvetejšim. Pred najsvetejšim so korakali naši Orli, za nebom pa zastopniki starešinstva ter dekliška Marijina družba s svojo zastavo. Potem pa velika množica ljudstva. 8. decembra je bilo sprejetih 24 deklic v Marijino družbo. Tako je naša družba že precej močna ter šteje nad sto članic. Z Vrhnike. Koncem mesca, novembra in v početku decembra smo imeli za celo župnijo sv. misijon, ki so ga vodili oo. frančiškani. Dekleta so se ga prav pridno udeleževale in napravile tako nekako duhovne vaje o priliki družbine desetletnice, ki je bila 2. decembra minulega leta. Slovesno pa se je praznovala ta desetletnica 8. decembra, ko je glavni praznik dekliške Marijine družbe. Ta dan so imele članice skupno sveto obhajilo, popoldan slovesen shod ter sprejem novih članic. Sprejetih je bilo ta dan po preč. g. dekanu Gantarju 42 deklet, tako, da šteje danes naša družba 271 deklet. Ob desetletnici družbeni moramo odkrito pohvaliti naša dekleta, ki kažejo, osobito zadnji čas, vedno več veselja za Marijino družbo. Od 8. decembra 1. 1909 pa do istega dne 1. 1910, je vstopilo v družbo nič manj kot 113 deklet in — hvala Bogu — drže se po veliki večini zelo dobro. Minuli sveti misijon pa naj jih še bolj utrdi v dobrih sklepih in sveti stanovitnosti. Prijatelji sv. treznosti! Naročajte „ Zlato Dobo", glasilo družbe treznosti! Vsak duhovnik, Marijina družba, vsako katoliško društvo, vsaka zavedna in napredna krščanska hiša naj bi jo imela J Stane na leto 3 K. Naroča se pri upravništvu „Zlate Dobe" Ljubljana, Alojzišče. f SLOVENSKI MISIJONAR! Čemu pa to? Kadar se napove kaj novega, ljudje vprašujejo in imajo tudi pravico vprašati : Zakaj to ? Čemu pa to ? In če začenjamo z novim oddelkom v »Bogoljubu«, z oddelkom misijonskim, imate tudi pravico vprašati: Čemu to? Med našimi bravci je gotovo mnogo misijonskih prijateljev, ki bodo ta novi oddelek, »Slovenskega misijonarja«, z veseljem pozdravili. Utegne pa biti med njimi tudi kak tak, ki ne more prav uvideti potrebe misijonskega glasila in potrebe, da bi mi za misijone kaj več delali. On si misli: ko imamo doma toliko potreb! Zato naj nekolika opravičimo našo skrb za misijone. m 1. Slovenci smo se pred desetletji **bolj zanimali za misijone, kakor zadnje čase. Slavna naša rojaka Baraga in Knoblehar sta to zanimanje vzbudila, Luka Jeran je pa v svoji »Danici« to zanimanje gojil. Zadnje čase smo pa misijone nekoliko izpred oči zgubili; vso skrb smo obrnili le na domače potrebe. Boj z liberalci, politična, socialna, gospodarska in cerkvena organizacija našega ljudstva, povzdiga krščanskega življenja med nami samimi je zahtevala vse naše skrbi, vse naše trude in žrtve. Zdaj ko smo si doma že precej opomogli, ko smo si ustvarili marsikaj lepega, česar pred leti nismo imeli, zdaj je pa prav, da svoje misli zopet nekoliko obrnemo ven čez meje naše domovine v dežele, ki so zakrite še v temo nevere, krive vere ali razkola. — Seveda doma še nismo vsega podelali; vse polno dela imamo še pred seboj. In mi, ko začenjamo Vašo pozornost bolj obračati na misijone, Vas nikakor ne želimo odtegniti skrbi in delu za dom. Ta skrb nam mora biti vedno prva, ker sam sebi je človek najbližji. Ko bi pa nasprotno hoteli čakati, da doma vse podelamo, tedaj bi pa misijoni ne prišli na vrsto nikdar, ker doma ne bo nikoli podelano vse. In ko bi vsi katoličani tako mislili, bi nikdo za misijone nič ne storil, ker tudi Francozi, Nemci, Italijani in drugi imajo domačih potreb dosti. Potem bi se pa tudi katoliška Cerkev nikoli za korak naprej ne pomaknila. Zaradi tega je treba »eno storiti, a drugega ne opustiti«. Katoliški narodi imajo brez dvoma dolžnost širiti vero katoliško tam, kjer je še ne poznajo. To zahteva od njih hvaležnost do Boga za to, da sami pravo vero imajo. Ko bi jim je ne bili prinesli drugi, bi bili še sedaj malikovavci. Kakor so jo oni prejeli od drugih, tako so jo dolžni tudi oni zopet naprej širiti med take, ki te sreče še ne uživajo. Kdo bo širil vero, kako bo šla drugače naprej, ako ne bodo tega storili narodi, ki jo že imajo? Kakor je bogatin dolžan od svojega izobilja nekaj podeliti revežem, rav-notako smo mi dolžni od svojega duševnega bogastva deliti takim, ki stradajo duhovnega kruha. Če smo sploh dolžni vršiti telesna in duhovna dela usmiljenja, in nas bo Bog pri poslednji sodbi po teh delih sodil — »lačen sem bil in ste mi dali (ali pa: mi niste dali) jesti«... — tedaj ielo za misijone gotovo spada med ta pre-potrebna telesna in duhovna dela usmiljenja, kajti ubogi neverniki in divjaki so pač največji reveži in usmiljenja najbolj vredni. Pa Gospod nam je to tudi naravnost in izrečno ukazal. »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode!« tako je govoril apostolom. Mi si navadno mislimo, da je bilo to naročilo dano samo apostolom. A to je zmota. Apostoli niso prišli do vseh narodov. Kakor besede »to delajte v moj spomin« in druge take niso veljale samo apostolom, ampak vsem njih naslednikom, tako tudi naročilo, iti po svetu in učiti vse narode, ni veljalo samo apostolom, ampak tudi nam, ki v poznejših časih živimo, ker vsi narodi še davno niso in ne bodo še kmalu izpreobrnjeni k pravi veri. Iz tega že nekoliko spoznate potrebo in upravičenost, da se bolj brigamo za misijone. Ker imamo prostora malo, moramo za danes skleniti. Prihodnjič hočemo opravičiti in podpreti naše ravnanje še z nadaljnimi razlogi. Božič pri Bolgarih leta 1860. O Božiču se veselimo in tudi drugim voščimo vesele praznike. Tudi „Slovenski misijonar" z veseljem pozdravlja božične praznike kot prave misijonske praznike, ker nam poživljajo upanje, da bodo enkrat vsi narodi, razkolniki in neverniki, spoznali pravo vero ter se z nami vred pridružili pastircem z betlehemskih poljan in sv. trem Kraljem z Jutrovega, da skupaj kot udje prave Cerkve počastimo božje Dete Jezusa. V tem duhu so si leta 1860. vesele božične praznike voščili katoliški misijonarji na Jutro vem in razkolni Bolgari. V onem času je bolgarsko ljudstvo še vzdihovalo v dvojni sužnosti, v suž-uosti turškega svetnega gospodstva in grške razkolne cerkvene oblasti. Grki so Bolgarom nekdaj obetali srečo in prostost. če se ločijo od Rima in združijo z razkolnimi Grki. Neizkušeni in v veri še malo utrjeni Bolgari so se dali zapeljati v razkol, a namesto sreče in prostosti so zašli v dvojno nesrečo in sužnost. Grška razkolna Cerkev se je zvezala s turško vlado in prav po turško zatirala Bolgare; iz cerkve je izganjala staroslovenski in bolgarski jezik, preganjala domače duhovnike in povsod nastavljala grško raz-kolno duhovščino. Ko se je leta 1860., torej ravno pred petdesetimi leti, po katoliških cer- kvah razlegala angelska božična pesem: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji," takrat so se zastopniki bolgarskega naroda v Carigradu posvetovali, kako bi mogli svojemu ljudstvu pripraviti vesele in srečne božične praznike. Spoznali so, da je grški razkol največja nesreča za Bolgare. Zato so sklenili, da se hočejo ločiti od grške razkolne cerkve in se spraviti s katoliško Cerkvijo, ki je dobra mati vsem narodom. V nedeljo po Božiču, dne 30. decembra leta 1860., je okoli 2000 Bolgarov prišlo pred stanovanje papeževega zastopnika škofa Brunonija; tam je bilo že zbranih nekoliko katoliških duhovnikov, med njimi armenski katoliški nadškof Hasun. Bolgarski voditelji, opat Jožef Sokolski, pisatelj Cankov in zdravnik dr. Mirkovič so papeževemu zastopniku izročili pisano izjavo bolgarskega ljudstva. Bolgarsko ljudstvo v tej izjavi izraža željo, da bi ga sprejeli v katoliško Cerkev in prosi papeža, da bi Bolgarom pustili njih cerkvene navade in obrede ter jim dali bolgarske duhovnike in škofe. Nadškof Hasun je v imenu papeževega zastopnika odgovoril, da so Bolgari sprejeti v katoliško Cerkev in da bodo od svetega očeta papeža prejeli vse, kar želijo. Potem so šli vsi v katoliško stolno cerkev v Carigradu, kjer so molili katoliško vero v bolgarskem jeziku ter se slovesno zedi-nili s katoliško Cerkvijo. Carigrajski Bolgari so s svojo duhovščino kot katoličani vzhodnega obreda zelo slovesno in veselo praznovali božične praznike, ki jih vzhodna cerkev praznuje kakih 14 dni pozneje kakor pri nas. Po novem letu je katoliška bolgarska občina prejela iz Rima od svetega očeta ljubezni polno pismo, ki Bolgare zagotavlja očetovske ljubezni rimskega papeža in potrjuje njih stare cerkvene obrede. Papeževo pismo je Bolgare močno ravzeselilo; velika množica Bolgarov se je pridružila katoliški bolgarski cerkveni občini. Za Veliko noč leta 1861. so sveti oče Bolgarom pripravili še novo veselje. Bolgarskega opata Jožefa Sokolskega so v Rimu slovesno posvetili za bolgarskega nadškofa. Zadnje dni meseca aprila se je nadškof Sokolski vrnil v Carigrad, kjer je bil od Bolgarov najslovesnejše sprejet. Po vseh bolgarskih pokrajinah, ob snežnih gorah balkanskih in v rodovitnih dolinah reke Marice, se je razlegalo veliko veselje. Ko je kopnel sneg in se tajal led na balkanskih gorah, takrat se je začela tajati tudi ledena skorja grškega razkola. Bolgarske vasi in mesta so se združevala s katoliško Cerkvijo; število katoliških Bolgarov je bilo že nad 60.000 duš. Turška vlada je dne 1. junija leta 1861. priznala versko samostojnost katoliških Bolgarov in jim obljubila svoje varstvo. Nove množice Bolgarov so se pridruževale katoliški Cerkvi v veselem upanju, da bodo po katoliški Cerkvi dosegli tudi osvoboditev izpod turškega j arma. Ako bi bila katoliška Cerkev tako napredovala kakor v prvih mescih leta 1861, bi bila sedaj večina Bolgarov (vseh Bolgarov je 4 milijone) zedinjenih s katoliško Cerkvijo. A kaj mislite, koliko Bolgarov vzhodnega obreda je sedaj združenih s katoliško Cerkvijo? Komaj okoli 20.000. Kako je to mogoče? Kdor pozna verske in cerkvene razmere na Jutrovem. temu je to umevno. Bolgari in Grki so bili že več stoletij zelo zanemarjeni v verskih stvareh. Krščansko vero so poznali le bolj po zunanjih obredih in navadah; v verskih resnicah so bili le toliko poučeni, da so se ločili od Turkov. Verskega življenja in pobožnosti niso poznali. Tudi tisti bolgarski duhovniki, ki so se združili s katoliško cerkvijo niso bili veliko boljši; saj jih ni imel kdo poučiti v veri in v verskem življenju, Katoliški misijonarji so imeli težavno delo. Bolgare, ki so se zedinili s katoliško Cerkvijo, je bilo treba poučiti v najpotrebnejših verskih resnicah in jih privaditi pravega verskege življenja. Tudi novoizpreobrnjene duhovnike je bilo treba bolje poučiti in utrditi v krščanskem življ enju. Dokler je bilo vse mirno, dokler so bili Bolgari navdušeni za katoliško Cerkev, je še šlo. Toda to navdušenje je trajalo le nekoliko mescev. Že leta 1861. so začeli razkolni agitatorji, podpirani od ruske vlade, in protestantovski od Angležev plačani hujskači razburjati katoliške Bolgare, češ da jim je katoliška Cerkev samo zato dovolila bolgarske duhovnike in obrede, da bi jih lažje preslepila; katoliška Cerkev, tako se se lagali, ni bila ,še nikoli pravična nasproti vzhodnim narodom, in še veliko različnih laži so razširjali. Bolgarsko ljudstvo še ni imelo zadosti dušnih pastirjev, ki bi ga bili mogli braniti; domači duhovniki so bili premalo poučeni in premalo utrjeni. Nekateri so se dali od hujskačev pregovoriti, drugi podkupiti; kakor piš-kavo sadje z drevja tako so odpadali od katoliške Cerkve in z njimi so odpadale tudi cele trume slabo poučenih vernikov. Katoliških misijonarjev pa je bilo premalo in še ti so bili sami tujci (večinoma Francozi), ki večidel niso znali niti besedice bolgarsko. Velik* škoda je bila, da so bili ti misij oni od nas zapuščeni. Le majhno število Bolgarov je ostalo zvestih katoliški Cerkvi. Polagoma se se ostanki bolgarskih katoličanov začeli zopet množiti. Toda leta 1894 se je zopet začelo veliko preganjanje in hujskanje proti bolgarskim katoličanom; le še kakih 10.000 je ostalo zvestih pravi veri. Od tega časa dalje pa katoliška Cerkev med Bolgari sicer počasi, pa zanesljivo napreduje. Katoliški misijonarji so izprevideli, da bodo mogli le domaČi bolgarski misijonarji z uspehom razširjati pravo vero med svojim ljudstvom. Zato so ustanovili med Bolgari katoliška misij o-tiišea, kjer bolgarske dečke že od prve kaj storili v ta namen. Radi bi vedeli, kako bi mogli kaj pomagati. O vsak izmed vas lahko pospeši misijonsko dele med Bolgari z molitvijo in miloščino! Če bodo Bolgari izvedeli, da sc med Slovani tako goreči katoličani, če bodo katoliško vero med Bolgari razširjali ne samo tuji francoski misijonarji, ampak bratski slovanski misijonarji, potem bode katoliška vera med Bolgari vse hitrejše napredovala. Bolgari so pokazali, da so pripravljeni sprejeti kato- Pater Puntigam s svi mladosti vzgajajo v katoliški veri in pripravljajo za misijonski poklic. Le na ta način se dajo vzgojiti dobri in goreči domači misijonarji. Seveda stane to veliko denarja in truda; katoliška stvar sicer zanesljivo, a vendar le počasi napreduje. Dragi verni Slovenci! Vi bi gotovo radi videli, da bi katoličanstvo med Bolgari hitrejše napredovalo: gotovo bi radi jimi sirotami v Bosni. liško vero; treba je le še več pouka in podpore. Zato torej radi pristopajte k bratovščini sv. Cirila in Metoda" in „Apo-stolstvu sv. Cirila in Metoda," ki z molitvijo in milošCino podpira katoliške misijone na Jutrovem. Radi podpirajte katoliške misijone, ki jili priporoča ..Slo venski misiionar." Marijini otroci (Božična razs Glejte jih, naše najmlajše bratce v Bosni, kako so se vsedli krog svojega dobrega očeta P. Puntigama ter nas prišli pozdravljat v »Bogoljubu«. Nekateri so pa tako majčkeni, da še sami hoditi ne morejo. Zato so jih dobre sestre, ki jih imenujejo »Sestre božjega Deteta«, lepo povile v pleničke in prinesle v naročju k nam. Pa tudi ti najmanjši se nič ne jočejo, ampak pogumno se drže in nas gledajo rekoč: »Pozdravljamo Vas in se Vam zahvaljujemo za Vašo ljubezen in dobroto. Nimamo ne očeta, ne mamice, oče Punti-gam je naš oče, te sestre so naše matere. Za nas se trudijo, za nas stradajo, za nas prosijo.« Nismo bili zastonj v Solnogradu, že se giblje tudi pri nas za našo Bosno. Kon-gregacija gospodičen pri čč. oo. jezuitih v Ljubljani je začela z veliko vnemo delovanje v prid našim bratom in sestricam v Bosni. Čas je bil kratek, a vendar se je našivalo in nabralo toliko darov, da je bilo mogoče prirediti celo božično razstavo za Bosno. Ker vem, da je tudi srce naših braveev »Bogoljuba« gorko vneto za Bosno, hočem poročati o tej razstavi. Mala knjižnica pri čč. oo: jezuitih v Ljubljani je bila dne 11. decembra spremenjena v razstavno dvoranico. Ves dan so prihajali ljudje in gledali. V sredi je stala lepa monštranca v gotskem slogu, potem kan. tablice, blazinice za oltar, osem masnih plaščev, dva lepa antipendija, mnogo rutic za kelih in več kipov Matere božje. Krog ljubkega Deteta Jezuščka, ki je ležal v jaslicah, je bilo nadevano polno otroškega perila in obleke, pa tudi zglavniki, posteljno perilo in brisavke si videl tam. Mali obiskovalci razstave so se najbolj di-vili punčkam in konjičkom in drugim igračam, ki so čakale malih bosenskih igravcev. Tudi lepih knjig za dijake in otroških knjig s podobami, jaslicami in vojaki, raznih sekiric za glasovir in gosli tudi ni manjkalo. Na klinih in žebljih so in naša Bosna. iva za Bosno.) pa visele hlačice in suknjiče za dečke. Razstava je bila okrašena z lepimi slikami iz Bosne in Hercegovine. Videl si tam srditega turčina in zagrnjeno moha-medanko, prijazno Bosanko, pa tudi slike lepih pokrajin naše misijonske dežele Bosne. Obiskovavci so si tudi kupovali razglednice s sliko naših bosenskih sirot in s tem pa tudi z malimi darovi podpirali naše delo za Bosno. Razstavo so tudi počastili naš presvitli vladika A. B. Jeglič ter se pohvalno izrazili o delu Marijinih otrok. Razstava je končana in stvari so odposlane; na sv. večer se jih bodo radovali naši bratci in naše sestrice v Bosni in gotovo tudi molili za dobrotnike na Kranjskem. - r A s tem delom še nismo končali delovanja za Bosno, ampak smo ga šele začeli. Kongregacija gospodičen v Ljubljani bo nadaljevala svoja dela za katoliške otroke v Bosni in se nadeja, da bodo sledile kmalu vse ljubljanske, potem pa vse kranjske in štajerske kongregacije. Dela je veliko, kajti naša sličica nam kaže le najmanjše naše bratce v Serajevem. Na naše vprašanje nam odgovori oče Punti-gam tako-le: V sirotišnici »Betlehem« je 70 do 80 deklic od 4. do 18. leta; za manjše še dobimo kaj, za velike pa nič in so zelo potrebne. Dečki so v sirotišnici »Egipt«, okoli 30 jih je od 3. do 12. leta. (Glej naša slika.) Imam pa še krog 100 rokodelskih vajencev, zelo revnih in 200 dijakov od 12. do 20. leta, večina silno revnih. V posebnem konviktu je še -40 najrevnejših dijakov od 12. do 16. leta. Marijini otroci! To so naši bratci, naše sestrice, ki so ubogi zavoljo svoje vere. Nas je cela legija po slovenskih deželah; združimo se, ne dajmo se osramotiti od nemških Marijinih otrok, ki na Dunaju in celo v Nemčiji delajo, šivajo in pobirajo za katoliško mladino v Bosni. Srečni preobrat v Ricmanjah. Ricmanje sicer ne stoje v kaki misijon. deželi. A še bolj kakor spreobrnenjenevernikov nas veseli poboljšanje domačih zmotencev. [z poganstva, ki se je grozilo tam naseliti, se obeta razviti cvetoča krščanska občina. To je prav božično naznanilo vsem katoliškim Slovencem! Poročilo glasi: V Ricmanjih so imeli v nedeljo 20. m.m. kaj slovesen dan. Iz posebne prijaznosti je prišel prevzvišeni gospod knez in nadškof goriški birmovat ricmanjske otroke. Prevzišeni vla-dika se je pripeljal v Ricmanje z vlakom ob deveti uri in pol. Na postajici so ga pričakovali domači župni upravitelj,' starešinstvo in nešteto ljudstva. Prevzvišenega je pozdravil najprej veleč. g. župni upravitelj Iv. Zega, za njim pa domači vaški načelnik Iv. Berdon. Mala deklica je poklonila nadškofu s primerno deklamacijo šopek cvetlic. Nato se je pomikal sprevod s prevzvišenim knezonad-škofom in mnogobrojno duhovščino ter vernim ljudstvom skozi slavoloke med slovesnim pritrkovanjem zvonov in streljanem topičev v župnišče, od koder se je odpravil nadškof ob deseti uri v cerkev. Tu je imel najprej nagovor v natlačeno polni cerkvi. Govoril je o katoliški cerkvi, ki je božja ustanova in ob enem naša dobra mati. Po pridigi je daroval prevzvišeni sv. mašo, med katero je domači pevski zbor prav dobro prepeval. Po sv. maši je bilo birmovanih 156 otrok, med temi jih je bilo 13 istega dne zjutraj krščenih. Birmanih je bilo tudi nekaj odraslih fantov in deklet. Vsa slovesnost se je zvršila v najlepšem redu. Popoldne ob treh je obiskal prevzvišeni še enkrat ricmanjsko cerkev, ki mu je zelo ugajala in se nato odpravil proti postaji, da se je s prvim popoldanskim vlakom odpeljal nazaj proti Trstu. Tudi sedaj ga je kakor zjutraj spremljalo slovesno pritrkovanje zvonov in gromenje topičev. Ko je pa stopil prevzvišeni v vlak in se je začel isti pomikati, ni bilo ne konca ne kraja živahnega pozdravljanja in navdušenih živio-klicev. — Pri slavnosti je bilo navzočih 18 duhovnikov. Z vsemi, kakor tudi s priprostim ljudstvom se je nadškof prav ljubeznjivo razgovarjal. Bog daj, da bi darovi sv. Duha, ki jih je delil prevzvišeni, storili iz ricmanjske mladine trdne in odločne kristjane, ki bodo ljubili katoliško cerkev tako, da se ne povrnejo v Ricmanje nikdar več oni žalostni časi, ki so sedaj, hvala Bogu, srečno premagani. Drobtine. Novi misijonarji. 29. septembra je pomožni nadškof dunajski dr. Nagi posvetil 57 misijonskih bogoslovcev, ki so se vzgojevali v semenišču St. Gabriel pri Modlingu. Prvo sveto mašo so opravili gg. misijonarji na roŽ-novenško nedeljo. Katoliška Cerkev na Ruskem. Rusi imajo med vsemi razkolniki še največ verskega duha in pobožnosti. Zato upamo, da se bodo dali polagoma pridobiti za katoliško Cerkev. V zadnjih petih letih se je zgodilo marsikaj, kar nas navdaja z novim upanjem. H katoliški Cerkvi je pristopilo okoli 250.000 vernikov na Ruskem, med njimi mnogo pravih Rusov. V Petrogradu in Moskvi so se vpeljale katoliške pridige v ruskem jeziku. Iz-preobrnilo se je več ruskih duhovnikov, ki sedaj v Petrogradu in Moskvi opravljajo katoliško službo po ruskem obredu. V Moskvi in Petrogradu zbirajo darove za zgradbo katoliških cerkva za katoličane ruske narod- nosti. V Petrogradu izhaja vsak mesec ruski katoliški časopis „Vera in Življenje"; ima nad 4000 naročnikov. Misijonarji z Jutrovega med Slovenci. Leta 1910. so Slovence obiskali trije misijonarji, ki delajo za katoliško Cerkev med Bolgari. Dva sta prišla v Ljubljano na praznik sv. Cirila in Metoda (5. julija), eden pa dne 9. septembra. Z velikim veseljem so pripovedovali, da jim je bila podpora vernih Slovencev v veliko tolažbo in pomoč. V zadnjem letu je dosegla katoliška Cerkev nepričakovane uspehe med Bolgari; te uspehe pripisujejo misijonarji posebno združeni molitvi in miloščini vernih Slovencev. Zato se misijonarji ob koncu leta 1910. prav prisrčno zahvaljujejo vsem vernim Slovencem, ki so z molitvijo in miloščino podpirali misijone na Jutrovem. Prihodnjič bodemo povedali ?e prav zanimive stvari, ki nam jih sporočajo misijonarji. Urejuje: Janez Ev. Kalan. „Brezmadežna" je knjižica, ki obsega devetdnevnico in večinoma z odpustki obdarovanih molitev. Ta mali molitvenik toplo priporočamo. Naroča se v Katol. bukvami po 20 vinarjev. Pojasnilo. Znižanje cen za »Bogoljuba«, ki je bilo priobčeno v oklicu 12. številke, »Bogoljuba«, velja samo' za tiste skupne naročnike, ki bodo prejemali list v paketu s poštno s p r e m n i c o. Za one p. n. naročnike, ki prejemajo list v križnih zavitki h s časniškimi znamkami, ne moremo dovoliti n i k a k e g a znižanja, ker tam tudi mi nimamo nobenega popusta. Upravništvo. Listnica uredništva: Dopisi so danes precej skrajšani, sicer bi jih ne bilo nikamor spraviti. Tako bomo ravnali vedno. Kdor ne zna sam kratko napraviti, mora biti pripravljen, da mu tukaj pomagamo. — Par daljših [lopisov je moralo.počakati.— Prav slabi dopisi se sploh ne morejo porabiti. — Poročila o smrti in pogrebih se ne sprejemajo, ako ni kaj posebnega. — Dopisi in spisi brez podpisa se ne vpoštevajo. — Sv. Tomaž pri Ormožu: Vam bi radi ustregli, a dopis je mnogo preobširen in se da težko okrajšati. — R. R. v Bark. in več drugih dopisnikov: Zahvaljujemo se za prijazna pisma in veseli nas, če Vam »Bogoljub« tako ugaja. Skrbeli bomo, da to leto ne bo slabši. — Gorak pozdrav vsem našim prijateljem, vesele praznike, srečno novo leto! V molitev se priporočajo: Javne zadeve: Sv. oče in vsi škofje katoliške Cerkve. — Tržaška škofija, da bi dobila apostolskega škofa. — Krško-celovška škofija. — Katoliško gibanje na Hrvaškem in V Dalmaciji. — Žalostne razmere med katoličani v Bosni. — Zedinjenje razkolnikov s katoliško Cerkvijo. — Krščansko življenje po mestih. — Vzgoja mladeničev v krščanske može. — Katoliški misijoni, spreobrnenje ne-vernikov in krivovercev. Zasebne zadeve: Mlad duhovnik za zdravje. — Neka Marijina hči za zdravje, — Neka družina za mir in edinost. — Neka družabnica za vdanost v voljo božjo in milost stanovitnosti. — Vse že priporočene, a še ne izpolnjene zadeve. Zahvale. Za razne od Boga prejete milosti se zahvaljujejo: A. M., Mariji Pomočnici za dobljeno zdravje. — K, Simončič za zdravje. — A. Simončič za uslišano molitev. — Neka Marijina hči presvetemu Srcu in Materi božji. — M. P. s Pešate. — A. Čolnar iz Orešja. — M. Z. iz Središča. — S. I. iz Trsta s pristav-kom. »Obljubila sem, da se zahvalim v Bogoljubu in sklenila ogibati se najbolj tistega greha, ki mi je prišel v navado. (To je najboljša zahvala! Ur.) A. N. Jez. Srcu, M. b., sv. Jožefu, sv. Frančišku Ser. in sv. Antonu. — F. Hrastnik lurški M. b., sv. Jožefu in sv. Antonu za sre-če^i izid v neki časni zadevi in srečno pre-stano operacijo. Darovi: Za bolgarski m i s i j o n : Po m. g, proštu J. Sajovicu 350 K; po dr. A. Merharju 45 K; prof. dr. J. Janežič 25 K; Ivana Perhar 20 K (vsakdanji kruh). — Neimenovan 28 K.— Neimenovana 100 K za vsakdanji kruh sv. Antona Za poganske otroke: Mar. Logon-er 9 K 80 v; iz Št. Jurja ob T. 20 K. Za v ar i h e božjega groba: iz Polhovega graclca 30 K. Za sestre rož ne ga venca v Jeruzalemu: 10 K. Za D e t in s t v o : Šolarji iz Radovljice 25 K. Za Bosno: G. 4 K. Za afriške misijo n e : K. Kuhelj 1 K 84 v. Za novo cerkev Srca Jezusove g a n a Beneškem : Iv. Križman 5 K. Za g o b o v c e : Iz Št. Jurija ob Taboru 20 kron. Za najpotrebnejšo kitajsko cerkev: od ravnotam 20 K. (A to bo težko določiti, katera je najpotrebnejša.) Za bratovščino presvetega R. Telesa do 15. decembra 1910. — Srednja vas v Bohinju 224 K. — Moravče 210 K. — Zagradec 100 K. — Šmartin pri Krškem 100 K. — Predoslje 120 K. — Dobrova 100 K. — Sv. Peter, Ljubljana 156 K 20 v. — Sodražica 110 K. — Št: Lovrenc 130 K. — Št. Rupert 110 K. — Kranj 145 K. — Polhov Gradec 141 K 34 v. — Stari trg pri Ložu 100 K. — Dolenja vas 100 K. — Bohinjska Bistrica 145 K 30 v. — Zapoge 43 K. — Vinica 49 K. — Sava 30 K. — Mekinje 50 K. — Suhor 88 K 20 v. — Dražgoše 80 K. — Struge 87 K. — Oberskril 10 K. — Košana 40 K. — Logatec 60 K. — Mirna peč 48 K 50 v. — Čatež p. Zapl. 70 K. — Troje 34 K 40 v. — Vreme 20 K. — Stopiče 70 K. — Podgrad 23 K 71 v. — Sv. Trojica pri Mokronogu 53 K 47 v. — Polšnik 50 K. — Suhorija 34 K 40 v. — Mavčiče 70 K. — Postojna 60 K. — Koprivnik 28 K 30 v. — Črnuče 51 K. — Nova Oselica 24 K. — Cešnjice 40 K. — Žalina 82 K. — Trebelno 37 K. — Hrenovice 70 K. — Št. Janž 15 K. — Trstenik 7 K. — Šmarjeta 70 K. — Stranje 50 K 80 V. — Hrenovice 12 K. — Dole pri Litiji 68 K. — Hotič 23 K. — Vojsko 71 Iv 60 v. — Nadanje Selo 50 K. — Vodice 92 K 30 v. — Trebelno 37 K. — Blagovica 45 K 20 v. — Sv. Helena 50 K. — Toplice 72 K. — Orehek 35 K; po čč. Uršulinkah 121 K. — Rupnik M. 3 K. — Modic Mar. 2 K. — Berce Mar. 2 K. — Bezjak Jožefa 1 K. — Novak Ana 2 K. — Fani Bevec 2 K. — Nežika Pavline 1 K. — Č. g. Zaplotnik 2 K. — Terezija M. 1 K. — Neža Kraljič 1 K. — Marija 1 K. — Delavke tobačne tovarne 17 K 20 v. — Neimenovan 7 K. Prebavo pospešuje, tek vzbuja, milo odvaja slovito sredstvo za negovanje želodca dr. Rose balsam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. V vseh lekarnah. 3079 Pristen le s to varstveno znamko. fj^Jjff^ ^ Steklenica 2 in 1 krono. ■ IIIIIII ■■— IMMMHaMBBMKigBftjjM m m .......mil......................................................................... i Biioii in topolovi hlodi v dolžini do 2'/2 in močni 30 cm in več, v vsaki množini se kupijo. Ponudbe s ceno od bližnje želez- niške postaje proti takojšnjemu plačilu na S. M. Rii-bner, veletrgovina z lesom, Dunaj 11/2, Kaiser josefstr. 39 ■■■■mini......................................................................................... I'I i lllHH1IW^——IIM^^MIIlif 3350 Kdor rabi dobre in pristnobarvne zimske barbente, flanele za srajce in drugo perilo lanene in bombažaste kanafase, cefire, platno, inlet, brisače, rjube, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na krščansko trvdko: Jaroslav Marek, ročna tkalnica št.45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko). V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanel, kanafasa itd. in razpošiljam po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franke po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje sc slovensko. m o «S Prodajam 2000 kosov močnih posteljnih ode! «5 «š> jam. «E> T — —— radi opustitve izdelovanja!!! Komad 125 cmX200 cm samo K 2'40, komad posebno težke 1000 gr. K 3'20, komad potne odeje zelo fine 140X200 cm K U 90. 40 m kanefasa za posteljne preproge I< 17-—. 40-45 m ostankov blaga K 17' .6 kosov platnenih rjuh 150X220 cm = 12 m K 13'—. Vzorce lanenega in bombažastega 3484 blaga pošilja franko 5 tkalnica JOSIP SOUČEK, Nachod, (Češko). - Pošilja se franko in po povzetju. -- Svoji k SVOjilll! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu ur, verižic in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 186 Ljubljana. Kopitarjeva ulica 4. L. lfilhar, lirar. Najstarejša slovenska tvrdHa te strohe. Obstoji že nad 38 let. Jlna <3iof6amr imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodj Ljubljana, Wolfova ul. 4 Boli lajšajoče, hladilno, zdravljenje pospešujoče Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragncr-ja Praga Dobi se v vseh lekarnah Pristno le po 70 vin. in s to varstveno znamko. 5079a Priložnostni nakup! Lepa žepna nra z verižico K 3 50. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo (ne 12 ur) „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švlc. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali po- ____________srebr. verižico natančno idočo le za K K 350. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švlc. uro s pozlač. verižico za K 5. Triletno pism eno lamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kohane, razpo-šiijaintca Švicarskih ur, Krakov št. 78. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 105 Pri nakupu gvantnega blaga v Ljubljani najdete veliko zalogo za moške in žens e obleke, kakor tudi peril-nega blaga, novosti v rutah in šerpah, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago v doli imenovanih trgovinah kjer je vsakdo dobro in prijazno postrežen R. Niklauc Stritarjeva (Spitalska) ulica št. 5 Pri Škofu Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev Pri Miklavžu medena ulica zraven loterije 2682 15 Družinska Pratika se dobiua povsod po 24 ui-narjeu izood. Razširjajte jo! Najslgurnejša prilika za štedenje! Vzajemno podp. društvo v Ljubljani registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19 sprejema vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 Vlo to Je i daj« za 100 K 4 K 75 v na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama. 3£t58 Kanonik Kalan Andrej, 1. r., predsednik Kanonik Sušnlk Janez 1. r., podpredsednik. Dr. Franc Dolšak, zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. j Katoliška Bukvama v Ljubljani | priporoča cerkvenim pevskim zborom: Cantica sacra. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor, četveroglasno' S I Cena K 2'40. Priredil* Anton Foerster. . Nov popravljen in splošno zaželjen natis I. dela, katerega so že dolgo vrsto let občutno pogrešali naši cerkveni pevski zbori; posebno zavodi, Marijine družbe in sploh društva, ki razpolagajo s samoženskimi ali samomoškimi glasovi. Vsi bodo gotovo z veseljem K segli po krasni zbirki, ki jim za mal denar nudi celo vrsto najboljših cerkvenih skladb. — ISS Missa in hon. s. Cacciliae. Ant, Foerster. ■ Part. K 2' — , posamezni glasovi po K —'30, in ' Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije za mešani .zbor in samospeve z orglami, Anton Foerster. Op. 82. Part. K V20. To sta dve najbolj priljubljeni Foersterjevi maši, ki jih moramo uvrstiti med naše najpoljudnejše cerkvenoglasbene skladbe. Sestero Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri ^ tudi za en glas) z orglami. Ant. Foerster. Op. 100. Part. K 1'80, posamezni glasovi po K — :4Qf Tudi ta zbirka je namenjena samomoškim ali samoženskim zborom in se })ode. gotovo po svoji milodoneči, v srce segajoči glasbi kmalu priljubila v vseh pevskih krogih'. Rihar renatus. Franc Kimovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partij K 3'—, posamezni glasovi po K —'40. Pesmi so posvečene v prvi vrsti našemu Odrešeniku ter prirejene za razne praz- SI nike cfelega cerkvenega leta. Splošno so znane in nadvse priljubljene Riharjeve skladbe, a naš domači glasbenik Kimovec jih je še tako mojsterski preuredil, da morajo ugajati tudi najbolj razvajenim ušesom. | Nagrobnice. Frančišek Marolt. Lično vezano K 2'40. Zbirka obsega 24 slovenskih, glasbeno dovršenih in globoko občutenih nagrobnih | spevov. Poleg že znanih, v srce segajočih žalostink, kakor: »Blagor mu«, »Človek, glej!«. »Usliši nas, Gospod!« itd., nam nudi zbirka še izredno število novih lepih nagrobnic. Nakupujoči oblačilno blago za ženske in moške obleke, blagovolite se ozirati na priporočljivo trgovino JANKO ČEŠNIK Ljubljana :: :: Stritarjeva - Lingarjeva ulica Popolna oprema za neveste. - Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platnu v poljubni širokosti. - Različne preproge, linoleji, zastori, garniture itd. itd. Cene nizke. Stroga solidna postrežba.