©MOV
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 42
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 20TH, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	La Salle, Illinois, je umrla Pionirka naselbine, 70 let stara Mrs. M. Jurečič, doma iz Cer-keU pri Krškem. V La Salle zapušča tri omožene hčere, v Chi-CaJ?i dva sina, in tri hčere in si-lla v Californiji. Družina Jure-
se je naselila v La Salle že Pred 40. leti in je bila peta slovenska družina, ki je dospela iz stare domovine. Njen so-Pro£ je umrl pred 5. leti.
V	Pueblo, Colorado, je preminula ena najbolj poznanih Slovenk, Mrs. Katarina Jerman, ftiati pokojnega Matt Jermana,
ki
Je bil po celi Ameriki poznan
kot izvrsten godbenik. Pokojna Katarina je bila ob svoji smrti stara 78 let. V istem mestu je tudi preminul rojak Jožef Vad-nar, star komaj 25 let. Ranjki ZaPušča starše, več bratov in se-ster v Puebli. V "Novi Dobi,' glasilu J. S.
Jednote čitamo te dni resolu-ciJ'o društva št. 6 J. S. K. Jedno-e' ki zahteva incijativo glede s^iepa zadnje konvencije omejene' Jednote, ki se je glasila, p J. S. K. Jednota zgradi svoj 'astni urad v Ely, Minn. Dru->o št. 6 prosi članstvo Jedno-e potom iniciative, da se ta sklep ovrže. Tozadevne debate ** pričnejo 19. februarja v "No-'% Dobi" in se zaključijo 20. *Mla.
Slovencev in Slovenk se je ^ tajalo v mestni bolnišnici te-^ januarja meseca v Rock ^ings, Wyo. Istotam je dru-y sv. Ane priredilo veselico v ^ slovenske cerkve, in je vejica prinesla $350.00 čistega.
^v;a slovenska fanta, Frank RuČar in Anton Starman, iz Springs, Wyomin, sta se Po^ala v armado strica Sama.
Razlike v cenah
pretekli teden so naši slovenly1 mesarji, ki oglašujejo v Ameriški Domovini" nudili od-/^alcem izvrstne sveže doma-v? klobase po 12 centov funt, do-j'.f1 smo videli v oglasih veriž-trgovin, da se sveže klobase Rajajo po 15c funt. Tako-Var)i "pot roast" se je prodajal 1J° 14 centov, dočim ste ga °venskih trgovinah dobili z ^ centov. "Brick cheese" s trgovci oglaševali po 12c I verižne trgovine po 15 cen-j. Očividno je, da naši do-,] trgovci veliko ceneje prodajo kot verižniške trgovine, eK tega, da vam dopeljejo tu-dom, dočim morate biti jj^i za težaka, ako kupite pri ž jCu; Držite se svojih, ki vam . Najboljšim blagom in ceneje ležejo.
v za so
Krasna udeležba
ruštvo "Orel" je priredilo
D
j.^v Knausovi dvorani dvoje y Reških in eno slovensko igro.
'<n!-10 se Je tudi petje in p0~ ojjjv?6 Ples. Udeležba od strani
da !nstva je bila tako ogromna,
, Je bila dvorana natlačeno pol-
IjUd.ln je moralo oditi stotine
t-pi?'^ Prav zadovoljni z vso pri-
C,ltvijo.
Lepi program
ekom nedeljskega slovenske-D^^^io programa smo slišali ske>v»1Z.Vrstno igr^nJe mandolin leg
_ Ljudje, ki so bili navzoči,
. "-vrst •eg ^ kluba iz Collinwooda, podeči pa ubrano Pet3e S-;Qto a in g. Louis Grdina. hej.^. 0 Je bil s programom sle-1 Zadovoljen.
Načrt župana Miller ja glede podpore v delu vznemirja vse republikance
Cleveland. — Kiakor prehiti brzovlak vse osebne ali tovorne vlake, tako je tudi načrt župana Millerja v Clevelandu, glasom katerega naj bi delavci delali in služili svoj denar, name-| sto, da bi prejemali miloščino od [dobrodelnih družb, silno presenetil republikanske politikarje, j katere je dobil popolnoma nepripravljene. Vse drugo delo v mestni zbornici, kjer imajo republikanci večino, je sedaj zaostalo, in ves pogovor, vsi načrti, vse debate se vršijo le radi Miller j evega načrta. Kaj se bo zgodilo z Millerjevim načrtom pri nocojšnem zasedanju mestne zbornice, je nemogoče povedati. Republikanci se še sedaj niso mogli odločiti, ali naj glasujejo za načrt ali proti njemu. Načrt za ponovno razdelitev mesta v spremenjene politične okraje, načrt za znižano vozni-no po karah, skratka, vse poslovanje mestne zbornice je ustavljeno, dokler se ne odloči usoda načrta župana Millerja.
-—o-
Miller ima nov načrt
Sinoči se je vrnil župan Miller h Washingtona, kjer je imel važne konference z vladnimi uradniki in ostalimi ameriškimi župani glede podpore in dela brezposelnim. Bil je v stikih z uradniki Rekonstrukcijske komisije glede posojila Clevelandu za brezposelne. Kot znano, zagovarja župan Miller načrt, da se brezposelnim da delo, ne pa miloščina od strani dobrodelnih družb, toda mestna zbornica, kjer imajo republikanci večino, je. pa drugega mnenja. Miller je sedaj prišel na idejo, da posodi Rekonsti'ukcijska finančna korporacija svoto $10,000,000, in dobi kot garancijo za posojilo — neplačane davke. Cleveland ima neplačanih zaostalih davkov nekako $35,000,000, in pričakuje se, da bo večina teh davkov prej ali slej plačana, župan Miller je mnenja, da če dobi $10,000,000 posojila, da bo Jah-ko mnogo več ljudi dobilo delo, in da se jim bo lahko več plačevalo kot $2.50 na dan. Miller je dejal: "Spominjate se, ko je bil Fred Kohler župan v Clevelandu, in smo imeli nekako depresijo.' Kohler je tedaj prihranil denar, par milijonov, toda ko je prišel Hopkins za ravnatelja, je teh par milijonov kmalu zginilo. Toda Hopkins ni samo potrošil milijone, ki jih je Kohler prihranil, pač pa je dobil tudi zaostale davke, ki niso bili plačani v depresiji, in tudi te je potrošil. Mi ne bomo potrebovali zaostalih davkov v dobrih časih, ki pridejo, mi potrebujemo denar takoj za brezposelne. Rekon-strukcijska finančna korporacija bi lahko posodila milijone in dobila v garancijo — zaostale davke." Tudi ta načrt Millerja bo šel pred mestno zbornico.
-o-
Boy Scouts
Matere, katerih sinovi so člani Silver Fox Tribe čete št. 250, priredijo v torek, 21. februarja, kartno partijo in ples. Vstopnina je 25c. Dobiček prireditve gre za novo opremo boy-scoutov. (Kje se vrši ta prireditev, nam r:i bilo sporočeno.)
Mrs. Vadnjal bolna
Bolna se nahaja na svojem domu Mrs. Mary Vadnjal, 9901 Prince Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Najbolj krivična postava-naturalizacijska postava
Pisec teh vrstis poučuje že zadnjih 21 let v Clevelandu v državljanski šoli, ki je oblastveno pri poznana. Tekom teh 21 let je imel priliko pomagati nekako 12,000 našim Slovencem in Slovenkam za pridobitev ameriškega državljanstva, poleg tega, da je v istem času pohajalo v isto šolo najmanj 7,000 Nemcev, Ogrov, Litvincev, Čehov, Slovakov, Francozov, Angležev, Škotov, Ircev, Švedov, Dancev, Norvežanov, Rusov ,Poljakov, Nizozemcev, Turkov, Sircev, Židov, Špancev, Portugalcev, Italijanov, Švicarjev, Ukrajincev, Ro-muncev, Bolgarov, Albancev in sploh pripadniki vsakega naroda na svetu, ki so upravičeni prositi za ameriško državljanstvo.
V lepi večini pa so posečali državljansko šolo na 55. cesti in St. Clair Ave. naši Slovenci in bratje Hrvati, in odkar postava določuje, da si morajo ženske posebej priboriti državljansko pravico, je bilo med učenkami državljanske šole tudi nekaj tisoč Slovenk in žensk in deklet drugih narodnosti. Ta šola je ves čas veljala za vzor šolo vsem drugim državljanskim šolam v mestu, po spričevanju številnih sodnikov, po spričevanju direktorja Mr. Greena in glasom izjav zveznih eksaminarjev, kon-gresmanov in senatorjev.
Pridobitev državljanske pravice je bila še pred 10. leti precej lahka stvar. Nekoliko znanja angleščine in o postavah Ze-dinjenih držav in pravilno spisana prošnja, par dolarjev in par mesecev časa, pa ste postali državljan. Toda sedanja administracija v Washingtonu je pod vodstvom zagrizenih delavskih tajnikov (Secretary of Labor) tekom zadnjih osem let uvedla tako strogo določbo za pridobi-
tev državljanstva, da lahko imenujemo dotične določbe naravnost barbarske. Ne samo, da je republikanska administracija v Washingtonu upeljala skrajno drastične odredbe za državljanstvo, pač pa je poleg tega upeljala tudi tako "visok tarif," da ga povprečni delavec skoro ne j zmore. Iz ust stotin in stotin na-jših delavcev smo slišali zadnjih j par let, da bi radi postali državljani, toda ne zmorejo stroškov. Te odredbe in visoka pristojbina, vse to je bilo upeljano od viable v Washingtonu, da se prepre-jči kolikor mogoče mnogim tuje-jzemcem, da ne postajo državljani.
Pretekle dni nas je obiskal Mr. Shockley, bivši generalni eksa-miner za državljanstvo za severno Ohio. Mr. Shockley je bil dolga leta poznan v Clevelandu kot vesten, lojalen uradnik, ki je pa obenem itudi rad postregel tujezemcem, ko so prosili za državljanstvo. Pred petimi leti pa .je resigniral iz svojega urada, rekoč, da nikakor ne more videti. kako se šikanira naše ljudi, ki prosijo državljansko pravico. Izjavil je, da se mu zdijo tozadevne določbe naturalizacijskega urada barbarske in tiranske. Povedal nam je mnogo o šikanah, diriginirah iz Washingtona na-turalizacijskim uradom po deželi, kako naj delujejo, da ustrahujejo tujce in sploh tujezemce, ki prosijo za državljanske pravice.
Kdor je imel tekom zadnjih deset let toliko opraviti z enakimi slučaji kot naše uredništvo, ta dobro ve, kakšnemu preganjanju so bili podvrženi prosilci za državljanstvo. Meseci in meseci čakanja, zaporedno potovanje v mesto v naturalizacijski urad, zguba časa, dela in denar-
ja, zaporedno zasliševanje v uradih, vse to je povzročalo, da so le najbolj vztrajni in pogumni šli stvari do dna in potrpežljivo prenesli vse šikane, pripravljene za nje. Toda stotine in stotine naših ljudi, in Bog ve koliko tisočev oseb druge narodnosti je zgubilo pogum in pustilo vse kupaj v nemar. Na eni strani so preganjali delavce v tovarnah, češ, zakaj niso državljani, po drugi strani jim je pa republikanski režim v Washingtonu stavil taka polena pred noge, da se prej omagali, predno so mogli doseči državljanstvo.
Vse to je gola, bridka resnica, katero priznavajo danes naši kongresmani in naš senator Bulkley, ki je bil med prvimi, ki se je izjavil, da se bo boril, da ?e odpravijo barbarske natura-lizacijske odredbe v Washingtonu. Več kot 99 procentov naših ljudi, ki prosijo za državljanstvo, je skrajno poštenih in lojalnih delavcev, ki bi bili v čast in ponos Zedinjenim državam, ako postanejo državljani, namesto da bi se jih šikaniralo in preganjalo. "Ameriška Domovina" ro je v zadnjih letih neprestano borila za svoje ljudi in posredovala v tisočerih slučajih in prihranila rojakom tisoče potov, dolarjev stroškov in šikan. Toda korenina zla je bila v Washingtonu, odkoder se bo republikanski režim preselil 4. marca.
Mi smo prepričani, da bo demokratska uprava ne samo olajšala določbe za pridobitev državljanstva, da bodo v doglgd-r.em času odpravljene šikane in predvsem, da se odpravi "visoki tarif," ki je danes .položen na pridobitev državljanstva in ki kaže, da je pridobitev državljanstva bolj kupčij ska zadeva kot pa zadeva lojalnosti.
IVemški diktator Hitler obi- Francija je poslala Avstriji šče laškega diktatorja ultimatum radi pošilja-
Mussolinija v Rimu
Berlin, 18. februarja. Adolf Hitler, kancler nemške republike in vodja nemških fašistov, namerava obiskati Benito Mus-solinija, laškega diktatorja, takoj ko bodo končane nemške dr-žavnozborske volitve 5. marca. To bo prvi sestanek med vodi-teljima nemških in laških fašistov. Namen sestanka obeh fa-šistovskih voditeljev je utrditi laško-nemško prijateljstvo in se definitivno pomeniti o idealih fašizma, kot prevladujejo bodisi v Nemčiji ali v Italiji. Odkar je Hitler postal kancler nemške republike so ostale evropske države z nekako resnostjo zrle na nemško-laški sporazum, ki ne pomeni nič dobrega za sosede. Prihodnji sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem je važen dovolj, po mnenju Francozov, da je postal predmet precej obširne debate v francoskem parlamentu. Bivši ministerski predsednik Herriot se je izjavil, da bi bila Francija brezpametna, če ne bi v pravem trenutku videla nevarnost, ki jo nudi nem-ško-italijanska sveža in prijateljstvo.
Naši novi državljani
Pretekli petek se je vršilo zaslišanje za ameriško državljanstvo na zvezni sodni ji v Clevelandu in sledeči naši ljudje so dobili ameriško državljansko pravico: Anton Baron, Frank Veger, John Ahlin, Tom Modrič, Joseph Močnik, Frances Gornik, Al. Ogrinič, Jak. Borčič, Geo. Komenda, skupaj 9 novih državljanov. V januarju smo jih izkazali 9, danes 9, skupaj 18 novih državljanov v letošnjem letu. Vsem prav iskreno čestitamo !
Hrvatski radio program
Bratom Hrvatom kot tudi Slovencem javlja Hrvatski Radio Klub, da je slednji zopet začel poslovati. Pokretniki programa so oni, ki so se udeleževali prvega hrvatskega radio programa v Clevelandu. Hrvatski Radio Klub nastopa že zadnjih par nedelj in pošilja j ako lepe radio programe v javnost. Tudi oznanjevanje je izvrstno. Hrvatski radio program sledi takoj za slovenskim. Kdor želi podrobnosti, naj se obrne na blagajnika Mr. N. N. Popp, 6702 St. Clair Ave.
Hčerka umrla
Staršem Andrej in Mary Blatnik, 3553 E. 81st St., je preminula 7 let stara hčerka Elisabeth za škrlatinko. Bila je učenka I. razreda šole sv. Lovrenca. Pogreb se vrši danes zjutraj pod vodstvom Louis, L. Ferfolia. Naše s o ž a 1 j e prizadetim staršem !
Umetniško delo
Pretekli teden je naš slovenski slikarski umetnik Mr. Anthony Plut dovršil krasen napis na velikem pročelnem oknu novega poslopja "Ameriške Domovine." Napis je natančen posnetek, v črkah in reliefu, glave prve strani dnevnika "Ameriška Domovina." Delo je tako spretno in umetniško narejeno, da mnogo ljudi dnevno postoji pred uradom in si ogleduje krasni napis. Slika ameriškega orla, ki se nahaja v sredini napisa med besedama "Ameriška Domovina" je nekaj umetniško dovršenega. Prav gotovo dela vso čast mojstru Plutu. Napis in delo je originalna idea Mr. Pluta samega. Ne moremo drugače, kot da ,se Mr. Plutu za umetniško delo, ki ni drago, prav lepo zahvalimo in ga z največjim veseljem priporočamo vsem našim trgovcem za enaka naročila.
Glede davkov
Državna davčna komisija je dovolila, da se raztegne čas, ko se lahko plačajo davki, do 15. marca. Ta dan se bo nepreklicno prenehalo s pobiranjem davkov, brez ozira, koliko je plačanega. Do sobote je okrajni blagajnik nabral $11,000,000, dočim bi moralo že 20. decembra biti plačanih $34,000,000. Manjka torej še $23,000,000 neplačanih davkov samo za ta termin.
Bi rad šel v Washington
Mali Johnie Verbič, 983 E. 76th St., bi na vsak način rad šel v Washington, da bi videl, kako bo Roosevelt zaprisežen. Časopis "Press" mu je to obljubil, ako dobi gotovo število novih naročnikov. Johnnie sedaj pobira naročnino. Ako hoče kdo naročiti in pomagati fantiču, naj pokliče HEnderson 2322.
Smrt rojakinje
Po kratki bolezni je umrla Mary Čerček, rojena Preveč, stara 55 let. V Ameriki je bivala 32 let. Doma je bila iz vasi Vrhnika pri Starem trgu pri Rakeku. V Clevelandu zapušča žalujočega moža, štiri sinove in tri hčere. Ranjka je bila članica društva Srca Marije (staro). Pogreb se vrši v torek ob 8:30 iz hiše žalosti na 1265 E. 169th St. v cerkev sv. Jeronima pod vodstvom Frank Zakrajšek. Ranjki želimo večni mir in pokoj, preostali družini pa globo-iko sožalje!
K molitvi in pogrebu
Članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da se udeležijo v pondeljek, 20. februarja skupne molitve za pokojno Članico Mary Čerček, 1263 E. 169th St., in sicer ob 8 uri zvečer, v torek zjutraj pa pogreba
Ne bo lista
V sredo, 22. februarja, praznujemo dan George Washingtona, prvega predsednika Zedi-njenih držav. Ker je ta dan postavni praznik, "Ameriška Domovina" istega dne ne bo izšla.
Danes bo glasovanje
Washington, 19. f e b r u arja. Mokri in suhi so se zbrali v glavnem mestu, da so navzoči, ko bo kongres zapisal zadnjo besedo glede usode 18. amendmenta. Poslanska zbornica bo namreč v pondeljek glasovala glede odprave 18. amendmenta. Nepričakovano, nagloma in skoro dramatično je senatna zbornica pretekli teden odglasovala za preklic 18. amendmenta, dasi je bilo znano, da imajo večino suhači v senatu. In v pondeljek pa bo glasovala ..poslanska zbornica. Pričakuje se, cla bo tudi v poslanski zbornici prohibicija z dvetretinsko večino poražena. In Hoover niti vetirati ne more takega predloga, ki je sprejet z dvetretinsko večino, dasi bi ga rad. Suhači imajo v Washingtonu zbrane vse svoje voditelje, p. enako so prišli tudi voditelji j mokrih. Ko bo 18. amendment uradno odpravljen po kongresu, pa gre dotični predlog na vse države Unije, in odobren mora biti od 36 posameznih držav. Državna postavodaja države Ohio je pripravljena, da nemudoma, ko kongres odglasuje proti pro-hibiciji, tudi ona glasuje enako in bo tako prva država, ki je zavrgla 18. amendment.
—,-o-
Darovi
Za Slovensko šolo na Holmes Ave., je daroval Mr. Frank Vesel $2.00, društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ $5.00 in glavni urad Slovenske Dobrodelne Zveze $5.00. V imenu šole se iskreno zahvaljuje—Ivan Kapelj, tajnik.
Skupni sestanek
V sredo, 22. februarja, se vrši sestanek vseh društvenih odbornikov, ki zborujejo v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Važna točka na programu bo glede varnosti za pobiranje društvenih asesmentov.
Demokratski ples
Ženski demokratski klub 23. varde priredi George Washing-tunov ples, v S. N. Domu, v torek, 21. februarja. Eddie Simm-sov orkester bo igral pri plesu. Rojaki so prijazno vabljeni.
* Papež bo imenoval te dni 6 novih kardinalov.
nja orožja Ogrom
Rim, 18. februarja, časopis Giornale d'ltalia, ki je uraden j časopis laške vlade in fašizma, j priobčuje včeraj besedilo note, ! katero je poslala Francija av-[sirijski vladi, in katero besedilo ;e popolnoma podobno ultimatu-. mu. Francija zapoveduje v tej .noti napram avstrijski republiki, da se nemudoma znebi utiho-tapljenega orožja in municije, ki je bilo poslano v avstrijsko republiko tekom zadnjih mese-icev, ker je to kršitev pogodbe, kot je bila podpisana od Avstrije tekom mirovnih dogovorov. Francoska nota naslovljena na avstrijsko republiko, pravi Giornale d'ltalia, je bila tako ostra, da je niso niti francoski listi priobčili. V glavnem .je francoska vlada v tej noti zahtevala od Avstrije točnega pojasnila, zakaj Avstrija dopusti, da se izvaža iz-Italije preko avstrijskega ozemlja, ogromne množine topov, zrakoplovov in municije? Tekom zadnjih treh mesecev so Italijani poslali na Ogrsko 40,000 pušk in nekako ;H>n strojnih pušk. Ko je pred tremi meseci francoska vlada zahtevala od Italije pojasnila, kaj se pošilja preko Avstrije toliko orožja na Ogrsko, je Italija odgovorila, da je to orožje avstrijska lastnina. Avstrijci da so baje svoje puške poslali y Italijo, da se popravijo, nakar so jih Italijani zopet vrnili Avstriji. To je bilo očividno norčevanje avstrijske vlade, nakar je Francija 11. februarja zahtevala sledeča pojasnila: 1. Avstrij-ja mora poslati vse orožje, ki je prišlo v državo, tja, odkoder je prišlo. 2. Ako stranka, ki je poslala orožje, neče slednjega sprejeti, ga mora avstrijska vlada uničiti. 3. Avstrijska vlada mora dati francoski in angleški vladi zapriseženo izjavo, da je vrnila orožje ali ga uničila. 4. Avstrijska vlada mora natančno poročati, koliko orožja je poslala na Ogrsko. Dva tedna ima avstrijska vlada čas odgovoriti na ta ultimatum.
Čermaku gre na bolje
Chicago, 19. februarja. Zdravniki poročajo, da se obrača zdravje županu Antonu čermaku na bolje. Kroglja morilca, ki je zadela čermaka, dasi je bila namenjena novemu predsedniku Rooseveltu, ne bo torej uspešna. Roosevelt pošilja dnevno telegrame v Miami, da pozve, kako je z županom, župan čermak sam je dobil tisoče brzojavov cd vseh strani sveta. Trije zdravniki so okoli njega. Roosevelt se je tudi danes javno zahvalil ameriškemu narodu za silne simpatije. Nad 100,000 brzojavov je dospelo na naslov Roosevelta, v katerih se izraža hvaležnost, ker je pobegnil krogi j i morilca-
-—o-
Šolski odbor
V pondeljek, 20. februarja, se vrši seja šolskega odbora v Slov. Domu na Holmes Ave. želeti je, da so navzoči stari in novi odborniki in direktorji. Vabljeni so tudi člani šolskega društva, ker se vršijo volitve odborov.
Bolnica za jetične
Novo poslopje za jetične, ki je prizidava sedanje mestne bolnice, ne bo odprto pred 1. junijem. V novi bolnici bo prostora za na-daljnih 300 oseb, ki bolehajo na j etiki.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalclh: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 ,	Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 42, Mon., Feb. 20th, 1933
vse življenje. To je bil edini slučaj, da je George Washing-Ion zapustil mejo tedanjih trinajstih kolonij.
Tekom prihodnjih dvajsetih let po smrti svojega polbrata Lawrenca je bil George Washington gospodar obširnih posestev, katera je nadziral. Jahal je po cele ure po svojih farmah, vsak dan, zvečer se je pa rad zabaval v družbi ljubkih gospodičen. Njegova hiša v Mount Vernon je bila znana kot shajališče najboljše gospode.
Oče ameriške domovine George Washington
Ameriško časopisje, pa tudi naše slovensko časopisje v Ameriki prinaša vsako leto ob priliki obletnice rojstva prvega ameriškega predsednika — George Washingtona vsakovrstne visoko doneče vrstice, katere ljudje z večjim ali manjšim zanimanjem čitajo. Enaki članki o George Wash-ingtonu se ponavljajo vsako leto, brez vsake spremembe, enolično, in ideja vseh teh člankov je, da je bil George Washington prvi predsednik Zedinjenih držav, torej največji junak ameriškega naroda.
O velikih možeh, najsibo kateregakoli naroda, se najraje pišejo le dobre strani, in mnogo dobrega smo čitali in slišali že o George Washingtonu, ki je dobil častni pridevek — oče svoje domovine. Ni pa znano ogromni veČini našega naroda kaj bolj podrobnega, osebnega, karakterističnega iz življenja George Washingtona. Zgodbe o življenju in delovanju George Washingtona bi napolnile cele knjižnice. Mnogo teh spisov je nepopolnih, mnogo preveč patriotičnih, mnogo nezanesljivih.
Eno najboljših in najbolj zanesljivih zgodb iz življenja George Washingtona prinaša veliki demokratični predsednik Woodrow Wilson, ki ni bil samo predsednik Zedinjenih držav v dobi najbolj resnih zgodovinskih dogodkov sveta, pač pa je poznan kot eden najboljših zgodovinarjev Zedinjenih držav, katerega dela so brez vsakega dvoma pri-poznana tako na vseučiliščih Evrope kot Amerike kot najbolj verodostojna.
Uredništvo "Ameriške Domovine" je posnelo iz Wil-sonovih knjig "The History of American People" nekaj jako zanimivih dogodkov iz zgodovine prvega predsednika ameriške republike, katerega slika veliki Wilson tako poljudno, domače, prijazno, toda značajno in resnično, z vsemi dobrinami, pa tudi z vsemi napakami, kot ga ni slikal še noben zgodovinar pred njim ali za njim. Poleg črtic, ki smo jih posneli iz Wilsonove knjige za te članke, smo posneli nekaj podatkov iz knjig ameriškega zgodovinarja Worthing-ton C. Ford in deloma po zgodovinarju Jared Sparks, po zgodovinarju Washington Irving, Norman Hapgood, Rupert Hughes, Shelby Little in Anne Hollingsworth Wharton.
Naši naročniki niso imeli še nikdar prej prilike citati toliko zanimivih podatkov in značajnega opisa o George Washingtonu, prvem predsedniku ameriške republike, kot jih bo podala "Ameriška Domovina" iz virov najboljših, najbolj resnih ameriških zgodovinarjev. Dobro je, da poznamo naše velike može od vseh strani, da jih tozadevno-toliko laglje spoštujemo in tudi sodimo. Saj smo dovolj dolgo v Ameriki, da se z njimi podrobno seznanimo. Washingtona se je skušalo zadnje čase primerjati z dr. Korošcem od strani onih, ki niso nikdar poznali ameriške zgodovine, kot nam jo je tako živo in resnično napisal veliki Woodrow Wilson.
George Washington, general, državnik in prvi predsednik Zedinjenih držav, je bil rojen 11. februarja, po starem koledarju, in 22. februarja, po novem koledarju, in sicer v vasici Bridges Creek, Westmoreland okraj, država Virginia. Njegov stari oče, John Washington, je dospel kot naseljenec v tedanjo ameriško kolonijo v letu 1657, in se je naselil v Bridges Creek, Virginia. Malo je znano o zgodovini prednikov George Washingtfena, in šele z očetom Georga, Augustinom, se pričenja zgodovina "očeta ameriške domovine" — George Washingtona.
Oče prvega predsednika Zedinjenih držav, se je pisal Augustine Washington, ki je bil znan kot mož poln energije, lastnik železnih rudnikov in topilnic, bogat in vpliven mož. Oče George Washingtona je bil poročen dvakrat, in v prvem zakonu je imel štiri otroke, v drugem pa šest — in prvi otrok v drugem zakonu je bil — George Washington.
Kar se tiče vzgoje je George Washington ni imel preveč. Dobil jo je pa največ z občevanjem s sosedi, v praktičnem življenju in opazovanju. Zlasti ga je zanimalo računstvo. V šolo je hodil jako neredno. Njegov oče je poleg omenjenih rudnikov in topilnic lastoval tudi šest obširnih farm, kjer se je George v svojih mladih letih jako rad gibal, nadziral sužnje, ki so delali za očeta. Pri nadziranju posestev svojega očeta je praktično postal zemljemerec, kot je bilo v onih časih pač mogoče meriti zemljo. Oče George Washingtona je umrl, ko je bil George star 11 let. V svojem testamentu je Augustine Washington določil, da naj bo George pod nadzorstvom svojega pol-brata Lawrence, kateremu je zaeno z otroci iz prvega zakona zapustil vse premoženje. Pod vodstvom lorda Fairfak, ki se je preselil iz Anglije v Ameriko, v državo Virginijo, kjer je lastoval 5 milijonov akrov deviške zemlje, je Washington postal zemljemerec. Kot tak je bil pošiljan v Pennsylvanijo in v Ohio, kjer so bili tedaj še jako divji kraji.
V tem poslu se je Washington privadil vztrajnosti, potrpežljivosti. Njegov značaj je nekako okamenel. Leto 1752 pa je popolnoma spremenilo življenje Washingtona, kajti v tem letu je umrl njegov pol-brat Lawrence na jetiki. Lawrence je zapustil vse premoženje Georgu, za slučaj, da bi hči Lawrenca — Mildred — umrla brez otrok, kar se je tudi zgodilo deset let pozneje. Torej je bil George Washington komaj 20 let star, ko je postal lastnik obširnih plantaž in silnega premoženja za one čase. Leto prej je George spremljal svojega polbrata na Barbados otoke, kjer se je nalezel bolezni — koze —, kar se mu je pozneje videlo na obrazu
Lorain, O. — Kako je v Lo-rainu? Oh, slabo, slabo — tak odgovor dobiš povsod, ker v resnici vsak občuti to nesrečno depresijo, ki stoka in gleda okrog vsakega ogala in bi ji bil že čas, da se kam izmufa. Da pa malo pozabimo na te nadloge, smo sklenili, da priredimo ženitev. To bo "Carlijeva ženi-tev," ki jo uprizorijo člani in članice čitalnice S. N. Doma na pustni torek, 28. februarja, pod vodstvom Mr. Louis Šemeta. In ker so vloge v rokah pravih mojstrov na odru, se nam obeta obilo zabave in smeha, tako da se noben ne bo kesal, da je potrošil tisti kvoderček za vstopnico. Ako si jo kupi poprej pri članih, bo pa še en nikelj prihranil. Zato le napolnite dvorano S. N. Doma na 28. februarja, ne bo vam žal. Za lačne, žejne in plesaželjne bo dobro preskrbljeno. F. B.
telje. Društvo Srca Marije je znano, da vselej napravi izvrstno zabavo, tako se tudi sedaj trudi, da napravi zopet nekaj izvanrednega. Obeta se nam zopet en prav prijazen večer.
Frank Tomšič orkester bo skrbel, da si bomo dobro pete brusili, naše kuharice in pa kel-narji bodo pa skrbeli, da ne bo treba nikomur biti lačen in žejen. Torej kakor vidite, bomo z vsem dobro preskrbljeni. Na svidenje na pustno soboto večer v dvorani društva Domovina. Pozdrav vsem bralcem Ameriške Domovine.
G. Rupert, 152 N. W. 15th St.
Če veijamete aP pa ne.
Jaz sem vedno trdil, da se mi ne moremo kosati z New-burčani. Tam so ti ga tiči!
na svidenje v nedeljo 26. februarja popoldne in zvečer.
Za publicijski odbor, vaš pevec in igralec Frank Snyder. -o-
Še o skupnih pevskih nastopih
Lorain, O. — V zadnjem dopisu sem dovolj pojasnil, kakšen pomen naj ima skupni pevski nastop. Tudi sem pojasnil, zakaj nam so potrebni taki nastopi. Sem pa patetično proti, da bi se takim skupnim pevskim nastopom nadalo ime kakšne politične ali verske manifestacije.
Tako, mislim, sleherni želi, da ri domovini zaostali v tem ozi-ostaneta namen in pesem čista, ru za precejšno dobo, kajti tudi
tam so skupine istotako, a kadar gre za pesem, je ono na strani. Ako bomo priključili
grizenost, ki omejuje sodelovati z nesorodno skupino v pesmi, potem me je g., Kogoj docela prepričal, da ne bomo štrli oreha. S tem pa tudi dovolj doka-žemo, da smo od rojakov v sta-
Barberton, O. — Ne vem kako je to, da se iz naše naselbine tako dolgo nihče ne oglasi, razen jagrovskega poročevalca, v Ameriški Domovini s kakšnim dopisom. Mislim, da vzrok je ta, ker vsak rajši dopise bere kot pa piše. Časa vem, da ima vsak dovolj na razpolago za pisanje, ker tega nam je že davno preskrbel Mr. Hoover.
Po par tednih strašnega mraza imamo zopet vreme nekoliko milejše. Zadnji teden smo imeli tudi velik požar v našem mestu. Pogorel je skoro cel blok v trgovskem delu mesta, kjer so bile razne trgovine ter razni doktorski in odvetniški uradi. Prizadet je tudi naš slovenski odvetnik Mr. V. Presto.
Najhujši mraz, ki je bil ravno ta večer, je gasilce zelo oviral pri gašenju, ker jim je voda sproti zmrzovala. Skupno škodo cenijo nad 250 tisoč do larjev.
Sicer je že malo pozno, pa vendar ne še prepozno, da malo poročam, kako smo se imeli zadnjič, ko smo se z busom odpeljali v Euclid, O. na prire ditev dramskega društva "Na ša Zvezda," ki je priredilo zelo krasno igro "Turški križ." Do Clevelanda smo se prav dobro vozili, naprej pa tudi, saj smo imeli polno vodnikov, tako da smo se še precej daleč naprej odpeljali. Voznik ni vedel, ka terega naj posluša: eden mu je rekel "na desno zavij," drugi zopet da na levo, tretji, da naj vozi kar naravnost itd. No; končno smo pa le prav prišli. Prijazni Euclidčani so nas kar najprijaznejše sprejeli ter nam ves večer vljudno stregli, tako da se kar nismo mogli posloviti od njih. Šele ob zgodnji jutranji uri smo zopet zasedli naš bus in se v veseli družbi odpeljali nazaj proti Barbertonu. Med potjo so seveda odmevale lepe slovenske pesmi iz naše kočije, tako da smo bili še prehitro doma. Dopadlo se nam je vsem, ker vsak se je izrazil, da bi še šel na tak izlet v taki družbi.
Zadnji teden sem brala v Ameriški Domovini dopis izpod peresa J. M., član društva "Naša zvezda," v katerem tudi omenja, da so barbertonski fantje vsa euelidska dekleta pobrali za ples, sami so morali pa od strani gledati. Well, fantje iz
Cleveland, O. — Prosim, če bi priobčili te vrstice, ker bi se rada javno zahvalila Mrs. Margaret Poznič, ki je nabrala okrog svojih prijateljic vsoto $4.55 ter me presenetila s tem darom v bolnišnici sv. Aleša, kjer se še vedno nahajam. Vsem darovalkam iskrena hvala in Bog plačaj! Mrs. Poklar me je tudi obiskala; hvala za dar. Mrs. John Pezdirc me je ponovno obiskala z lepim darilom. Lepa hvala! Iskrena hvala Mrs. Videnšek, ker je obdarovala moje otroke. Zahvaljujem se East End Social klubu; Mrs. Agnes Krall je prinesla veliko obleke za moje otročiče. Bog ji povrni. Mrs. Mary Se-dej pa še posebno, ker ta dobra gospa nam je že veliko dobrega storila. Tudi Mrs. Po točnik se zahvalim za obisk ter Mr. in Mrs. Jakšetiču. Pazdrav-ljam vse in molim zanje ter želim vsem ljubo zdravje. Mrs. H. Koželj je napravila mojim hčerkam krasna krila. Bog ji povrni! Še enkrat: iskrena hvala vsem! Mary Jakšetič.
Skupni nastopi naših pevskih društev naj bodo edino: skupni nastopi, kjer se poveličuje naša slovenska pesem in nič dru-1splošno jugoslovanske zbore, je gega.
Ako je pa ta ali ona skupina
pa moje skromno mnenje, da ne razmotrivamo, dokler ne bo strt različnih nazorov, kar je procesi prvi oreh.
življenja, ne sme pesem obču-1 Pozdrav vsem, ki se trudijo titi to. Ako pa še vedno pre- j za procvit naše slovenske pes-vladuje ona, vedno škodljiva za-j mi.	Šeme.
RESNA BESEDA V RESNEM ČASU
Cleveland (Nevvburg), O.—
Ker je več ali manj nespora-zumljenje radi igre "Teta na konju" od strani direktorija S. N. Doma, se mi zdi umestno, da na tem mestu stvar nekoliko pojasnim. Na letni seji, ki se vrši vsako leto 30. februarja (!), je članstvo dramskega društva "Krka" sklenilo položiti $100.00 na United R.F.C. Bank na vogalu Euclid in West 49. cesta, da če v slučaju "Teta na konju" povzroči kako škodo na odru ali izven odra S. N. Doma, da dom vseeno škodo ne bo trpel.
Pred kratkim sem bral v listu Ameriška Domovina v nekem dopisu, da ni moč spraviti konja na newburški oder. Were you there, Challie? Še več kot enega konja bo videti na našem odru. Videli boste vojake, oficirje (poročnike in majorje), elegantne dame, komplicirane situacije, skrajno smešne prizore, tri dejanja, nič spreminje-vanja, nič čakanja in nič laganja.
Ni čuda, da je že nad 300 vstopnic "razdanih." Vloge imajo pa: Mary Smrdel, Angela Winter in Mrs. Mary Mauer. Seveda nastopijo tudi štirje mušketirji: Jos. Smrdel, Frank Snyder, Jos. Jerič in pa Tomaž Mrvar ml. Father Slapšak bo pa režiral igro.
Ker bo to ena izmed najboljših iger, kar ste jih še kdaj videli na našem odru, si ne morem drugače misliti in pred-
Cleveland (Collinwood), O.— Depresija, beda ter pomanjkanje bi moralo biti nam delavcem v korist v tem, da pričnemo bolj bratsko misliti ter se ljubiti med seboj. Kot izgleda je pa ravno narobe. Vzemimo naše slovenske liste. Ravno v teh časih so naši časopisi najhujše prizadeti in skoro gotovo je, da prej ko bo kriza minila, se bo moral eden za drugim, ako ne prenehati, pa vsaj preiti iz dnevnika v tednik. Je to res žalostno, toda naše ljudstvo ni temu krivo, krive so razmere, v katerih se ne zasluži niti za najpotrebnejše reči, da celo strada se v mnogih družinah.
Sedaj pa nastane vprašanje, katere liste se bo izgubilo? In kateri listi se bodo obdržali najdlje med slovenskim narodom v naši novi domovini Ameriki? Odgovor na to je kaj lahak: tisti, ki povzročajo zdražbo med nami, se poštenemu Slovencu najhitreje zamerijo in ker je treznomislečih ter moških in poštenih Slovencev velika večina, je razumljivo, da se bo ta večina oprijela lista, kateri piše samo v korist, napredek ter v pravem bratskem duhu našega naroda.
Nekateri naši listi so pričeli že občutno tarnati in nekateri teh menda že kar iz navade, nekateri pa tudi iz pravega vzroka — naročnikov ni. Pro-sveta je že svojo obliko skrčila ter izhaja samo petkrat na teden, torej ni več niti dnevnik. Amerikanski Slovenec tudi petkrat na teden izhaja, pa zadnje čase vodstvo grozi in svari javnost, da bo prisiljeno na skrajšano izdajo, ako se naroč-
Euclida lahko sedaj to našim 'stavljati, kakor da bo nabito fantom vrnejo. V soboto 25.1 polna dvorana. Collimvwoodca-februarja bo društvo Srca Ma- nje imajo že precejšno število
rije št. Ill KSKJ priredilo veliko balloon-maškeradno veselico, na katero prav vljudno in prijazno vabijo vse starejše in mlajše, bližnje in daljne prija-
sedežev rezerviranih, drugi pa: "Last come first serve" ali kako se že glasi ta pesem.
Ves preostanek je namenjen za cerkev sv. Lovrenca, zato pa
niki ne odzovejo s plačevanjem naročnine. Enakopravnosti že tudi trda prede in sedaj delajo že zadnje poizkuse, da bi se obdržali na tem stališču.
Nasprotno pa izmed vseh časopisov Ameriška Domovina še najmanj jamra, celo list so povečali in sedaj izhaja dvakrat na teden na šestih straneh. To je dokaz, da bo ta list obstal najdelj med nami. Iz tega se lahko razvidi, da je list Ameriška Domovina najbolj všeč povprečnemu Slovencu in Slovenki. V tem listu ni prepirov, kot v fanatičnih, brezverskih, verskih ali enakopravnih. Urednik temeljito pregleda dopise in članke in ako pride kdo s svojo srboritostjo ter fanatiko, se mu vrže dopis v koš. Tako je tudi prav. Kajti čitatelj je nevoljen, ako čita same oslarije, napade in sramotenje v listu, katerega že itak težko plačuje.
Uredništvu Ameriške Domovine svetujem, ako hoče biti med našim narodom še naprej priljubljen list, naj le tako naprej piše, v pravem demokratskem duhu in naš rod bo list Ameriško Domovino ohranil, dokler se ne potopimo v ameri-kanizem. In lahko še potem, ako bo znal ohraniti našo mladino v pravi zavesti na verskem, kulturnem in socijalnem potu. Listi pa, kateri želite ter pišete prepire in proteste ter priporočate nemir v naših miroljubnih družinah, ti listi se bostč sami uničili. Veliko mesto Jeruzalem so razdejale same židovske stranke med seboj.
Pa recite, če ni to vse res!
Zato se pa tudi bojim iti tje, ker vselej, kadar grem in me dobe v roke tisti gadje: Andreje, Majk, Joža, Joe, Rudy, Lojzek in drugi, se moram zares skregat, predno me puste domov. Zato pa, kadar grem, vzamem ginljivo slovo od mojih dragih, ki so trdno prepričani, da me ne bodo videli zopet tako kmalu.
In kaj so se zopet sedaj zmi-slili? Saj skoro verjeli ne boste, kakor jaz ne verjamem, ampak če trdijo, da je res, je treba vsaj v toliko verjeti, kolikor je zapisanega. Torej kar naenkrat so vrgli v strmeči svet novico, da bodo deli na oder neko teto. No, radi mene naj jo denejo kamor hočejo, ker je čisto vseeno, če je teta na odru ali na strehi, ampak poleg tete so še dodali, da bodo deli teto na konja in oboje pa na oder.
O, križana gora! Saj bi človek verjel, da bodo spravili teto na oder, pa naj bo še tako debela, ampak če Newburčani mislijo, da bodo mene potegnili, ko pravijo, da bodo spravili konja na oder v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti, tega pa niti moja kolona ne prenese,_ ki se že ne ustraši vsake potegavščine.
Ampak z vso resnostjo trdijo, da bo prišla v nedeljo večer, 26. februarja na oder teta na konju, zato me je že začelo skrbeti: kaj pa če bi bilo res kaj resnice na tem. Zato sem sklenil, da bom šel tisto nedeljo k prvi maši k sv. Lovrenci' in potem bom pa oprezava' okrog narodnega doma, da se bom na lastne oči prepričal, kako bodo vlekli konja na odet; Videl bi rad, če ga bodo rini'1 skozi vrata, ali ga bodo potegnili na škrpcu skozi okno, k o1 so v Šebreljah vlekli bika ^ zvonik, da bi jim travo pojed^ gori v zelenih linah. En vam imajo pa tudi skozi klet in I ga bodo tam skozi nagovarjal bi bilo meni jako ustreženo, k^ bi tam ložje čakal pri Andreji
fli
Kritik.
St. Clair Rifle and Hunting Club
Piše A. G.
Naznanjam članom St. Clair Rifle kluba, da je naš klub z veseljem sprejel vabilo na tekmo, katera se bo vršila 21. februarja. To naznanilo naj velja tudi našim fantom, ker želja našega nadlovca je, da se polnošte-vilno udeležimo tekme ter s tem dokažemo, da smo složni vsaj kar se tiče streljanja. Če bo pa kaj za "predihat," bo pa seveda vsak zase.
Opozarjam naše fante, da se dobro pripravijo za to tekmo ter da se nikakor ne zanašajo na naše zmage v lanskem poletju. Kajti streljanje v dvorani je vse kaj drugega, kot pa na leteče golobe.
Naš Stanko, posestnik puške "two by four," strasten lovec ter krotilec coonov, fazanov in domačih zajcev, je član obeh klubov, toda je obljubil, da bo z nami držal pri prihodnji tekmi ter nam pomagal do zmage (če ne bo dežja).
Torej še enkrat: vsi na tekmo v torek 21. t. m., katera se vrši v Slovenskem domu na Holmes
Ave. ob sedmih zvečer.
Takole smo streljali 16. februarja :
Pirnat ..........128
Peterka.......... 136
Susel............ 155
Turšič............ 149
Lolenc..........150
Urankar A....... 110
Papesh............ 136
Kren.............. 133
Penosa V. ........ 148
Urankar J......... 142
Podpadec.......... 139
Kavčnik.......... 121
-o-
Liga narodov prosi Ameriko za posredovanje
Geneva, 18. februarja. Potom urada Lige narodov je bil danes razposlan report Lige narodov glede njenega zadržaja napram japonski politiki v Mandžuriji, vsem narodom sveta. V poročilu se pozivlje vlada Zedinjenih držav kot tudi Rusija, da pomagajo rešiti zapleteno mandžur-sko vprašanje.
Se reče, saj nemogoče spraviti konja na oder. Spom1' njam se še dobro, ko sem šelv Ljubljani gledat Martina Krp*1' na in so spravili za Toneta V^ rovška, ki je Krpana igral me' sarja Anžiča Luco. Takrat sm° študentje napravili Luci velik" ovacije in kričali živijo, ker S® je tako krepko uprla z vsem' štirimi, ko jo je Krpan zajah"1 in ni niti z enim očesom trenj' la pod orjaškim telesom ranJ' kega Verovška. Kobilica je k1' la precej pri tleh, vendar je nl poskušal Krpan prestavljati P° odru kot kako mačko, kot slT1° brali v povesti o Martinu Kr' panu. Po predstavi smo s; zbrali študentje zadej za gle^1' ščem, kjer so zrinili Luco vej1' nakar smo jo z veliko čas«0 spremili domov na Poljansk0 cesto.
Torej tudi tukaj ni nemog0' če, da ne bi Newburcani imeli
"grifu" kako tako Luco, ki
bi
šla proti nagradi enega peha1' j a ovsa na oder. Ampak v £
vo mi ne gre, zakaj mora k'1' ravno teta na konju. Zakaj P ne stric ali ujec, ali pa Žagarji Andreje, ali pa Majk, ki bi s znali prav vsesti na konja. kako se bo pa ta teta spi"aV na konja, posebno če bo še
konH
do'1.
kiklji (mislim teta ne To bi že razumel, kako bo
prišla, ker v tej zadevi ^ „
rlav' f
tudi jaz skušnje, ampak 1
na stvar je priti gori. Na vS^
način si bo treba to stvar ofcr ^
dat, da vidimo v koliko so
burčani že prekosili Ribnica11''
c«'
taKc
V
ker slednjim bi se nič ne dil, da bi se lotili kake stvari. Torej kdor ima ča^ nedeljo 26. februarja, naj v Newburg na 80. cesto i'1
let' n«' W
ravnost v narodni dom, da mo videli, kako bodo to stj' . izpeljali. Svetujem pa jim, ^ dober poznavalec konj, n*' sti dan ne dajo konju nič ^ lija, da ne bo na odru kake mote.
1933 FEB. 1933
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
William T. Hornuclay :
SLIKE IZ INDIJE
FEBRUAR
21—ženski	demokratski klub 23. warde, ples v spodnji korani S. N. Doma.
22—ženski	klub fare sv. Vida priredi card party.
23.—Baseball Yankee Club, Plesna veselica v Grdinovi dvorani.
25.—Gospodinjski odsek Slomške Zadružne Zveze, zaba-v Slovenskem Društvenem fromu, Recher Ave.
25—Društvo sv. Katarine "tta maškeradno veselico v Mer-vai'jevi dvorani.
25—ženski	klub Slovenskega doma, maškeradna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25.—Društvo	sv. Pavla št. KSKJ, veselica v Knausovi
korani.
•25.—Društvo Pioneers HBZ, Ples v spodnji dvorani S. N. ^oma.
26.—Ženski	odsek Hrvatske lobode, ples v S. D. Domu.
26.—Dramsko društvo Ivan Cankar; predstava v SND in Ples v spodnji dvorani.
26.—Skupne podružnice Slo-Venske ženske Zveze prirede veselico v Slovenskem Domu na Polities Ave.
26—Skupna	društva fare sv. 'da priredijo veliko plesno ve-
Selico v Grdinovi dvorani.
28. —Ženski odsek S. D. Do-^a, maškeradna veselica v S. Domu.
28.—Klub društev SND; raa-^eradna veselica v obeh dvo-f|nah SND.
MARC
.4.—Društvo Progressives št.
SNPJ, zabava v'Slovencem društvenem domu na Re-c|)er Ave.
4—Skupna društva SSPZ, ^esna veselica v spodnji dvora-1)1 S. N. Doma.
4.-5—Društvo Abraševič feredi dvodnevni bazar v Gr-^tiovi dvorani.
H—Gay Fellows Club, ples ; sPodnji dvorani S. N. Doma.
12—Clevelandska federaci-Ja društev SNPJ, popoldne prodam in plesna veselica zvečer ^°beh dvoranah S. N. Doma na ^ Clair Ave.
12—St. Joseph Sports "min-stl'el show" v Slovenskem Do-11111 na Holmes Ave.
15.-—Društvo Svobodomiselne Slovenke, card party v spod-*7—32d Ward Democratic 'Llb, ples v S. D. Domu.
18.	—Klub Ljubljana, zaba-!a v Slovenskem Društvenem U°mu, Recher Ave.
v 18—Društvo Napredne Slo-'e,1ke, ples v spodnji dvorani N. Doma.
19—Društvo Prijatelj št. 215 7^2, zabava in igra v Slovencem društvenem domu na Re-er Aye.
19.—Socialistična	stranka, k'1 2ar v spodnji dvorani S. N.
22—Društvo Slovenski Dom ' 6 SDZ, zabava v Slovenskem domu na Recher
cert v S. N. Domu.
20.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
22.-23.—Društvo Strugglers, proslava 6. obletnice ustanovitve društva, prireditev in ples v S. D. Domu.
22.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Kdor je že kdaj potoval po Indiji in videl veliko revščino, umazanost, nevednost in vraže-vernost ondotnega prebivalstva, se bo čudoma vprašal, zakaj se hoče prav za prav to ljudstvo osvoboditi angleške nadvlade, ki si vendar prizadeva, da bi naredila iz teh Indcev ljudi ter jih rešila njihovega propadanja.
Ko sem bil v Allahabadu, ne pozabim nikoli prizora, ki se mi je nudil v nekem bazarju, kamor sem šel s svojim vodnikom. Ko sem stal ž njim pri stojnici, kjer je prodajalec prodajal žito, kupiti sem namreč nameraval nekaj riža, se je nenadoma pojavil poleg mene neki človek, ki je bil popolnoma gol, razen
22—Društvo Pioneers HBZ. ples v spodnji dvorani S. N. j cunje, katero je imel ovito okoli Doma.	ledij, v rokah pa je držal veliko
23.—Dvor Baraga, C. O. F., j Palico. Bil je visok, slok in ko-priredi plesno veselico v Grdi-; ščen; njegova brada, ki mu je novi dvorani.	j segala nizko na poraščene prsi,
26.—Ženski klub fare sv. Vi- ie bila razmršena in polna blata da priredi card partv.	;in nesnage, prav tako umazani
29.—Društvo Orel Baseball :lasje Pa so mu viseli v nepočesa-Club, plesna zabava v Grdinovi ,nih štrenah na pleča, dvorani.	"Kakšna žival pa je to?" sem
29.—Klever Kids Klub, ples i vprašal svojega vodnika, v S D. Domu	sve^ Hindov, sa-
29.—Jolly Boys, ples v avdi- hib'". mi ^ odvrnil. vodnik- "0n toriju S. N. Doma.
kon-
se nikoli ne umije."
30—Društvo Jadran, kon- j Fakir J'e šel od sto-)nice do cert v S D Domu	stojnice ter pobiral denar od
30.—Društvo Blaue Donau,j p™dajalc?.v- Rekel '^nikomur koncert v avditoriju S. N. Do-ma
MAJ
7.—Slovenska šola S. D. Doma, koncert v S. D. Domu.
14.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani.
14.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, slovesno blagoslovljenje in razvitje društvene zastave. Blagoslovljenje zastave ob 2. j popoldne v novi cerkvi sv. Vi- j da, razvitje zastave v S. N. Domu, in zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
21.—Podružnica št. 41 S. Zveze priredi razvitje zastave j v Slovenskem Delavskem Domu.
niti besedice, temveč šel mirno okoli, držeč v roki lupino koko-: sovega oreha, v katero so mu i ljudje metali denar. Hodil je z gesto hišnega gospodarja, ki pobira pri strankah najemnino. To je bil torej eden onih fakir-jev (pravijo, da je vseh skupaj , skoraj devetdeset tisoč), čigar umazane cunje in noge polju-bujejo ljudje, ki mislijo, da so to živi svetniki! Ubogo Ijud-i stvo!
Hindi obožujejo in molijo živali. Brahminski biki, krave, pavi, opice, krokodili, kače kobre in drugi reptili,.so jim svete Toda mi jim še odpustimo, če obožujejo take živali, da pa obožujejo tudi take degradi-
živali.
rane, umazane, smrdeče, nage in 28, ~~Društv0 Progressives i nečigte zveri> kakor je ta fakirj
st. 641 SNPJ, zabava v Sloven- katerega sem pravkar videl, to skem društvenem domu na Re- pa presega naše pojme. indski chei Ave.	bogovi in boginje so krvoločne in
28.—Piknik Slovenskega Na- krute pošasti, krivi nečistosti in rodnega Doma v Maple Heights prešestovanja, in nekateri obre-na prostorih fare sv. Lovrenca di> s katerim obožujejo Hindi ta
v Maple Gardens.
28—Jugoslovanski Pasijon ski Klub, predstava v S. N. Do mu.
JUNIJ
svoja božanstva, so tako spolzki in obsceni, da se jih ne more opisati.
Oboževanje Indcev do živali gre v nekaterih krajih tako da-4.—Peta obletnica "Ljubija- ieč, da Indci hitijo z večerjo pred ne," skupna društva v Sloven- mrakom, da jim ni treba pri-
b*
^štvenem
k dv
25.-
-Društvo Složne Sestre
l20 SSPZ, veselica v spodnji
. °rani S. N. Doma na St. Clair Ay®.
29-~Ženski klub fare sv. Vi-Priredi card party. APRIL Društvo Blejsko Jezero
da
2.
^ .27 SDZ, 10-letnica obstanka, Slovenskem Delavskem Domu a Waterloo Rd.
k —Jugoslovanski Pasi jonski predstava v S. N. Domu 9—Društvo Verovšek, igra D. Domu. ,,, 6—A. D. K. društvo priredi veselico v Grdinovi dvo-
auj
16..—Samostojna Zarja, kon-
skem društvenem domu na Re-[žgat luč, ker se boje, da bi se na cher Ave.	plamenu sveče ne osmodila kaka
4—Skupna društva fare sv. | vešča ali kak drug podoben mr-Vida priredijo velik piknik na | češ. Oni ne ubijejo niti komarja Špelkotovih farmah.	1 niti bolhe, ki jih mučita, in če
11—Ženski odsek Slovenske najdejo uši na svoji glavi ali v Zadružne Zveze, piknik. i svoji obleki, jo puste tam, kjer 11.—Pevsko društvo Zvon, je, ali pa jo primejo ter varno piknik pri Anton Gorišku na; polože na glavo svojega bližnja-Green Rd.	j ga. Kakšen paradiž je torej In-
18.—Društvo Collinwoodske Idija za uši in ostal mrčes, si lah-Slovenke št. 22 SDZ priredi i ko torej vsak sam predstavlja, piknik na Močilnikarjevi far-) Na Juma reki sem opazil trumi.	! plo nekega mrtvega moškega, ki 25.—Clevelandski Sokol, ve-: je popolnoma nago plavalo po re-selica in telovadba na vrtu Slo- ki. Moški in ženske so se kopa-venskega Društvenega Doma li v reki komaj deset jardov od na Recher Ave. trupla, ne da bi se niti zmenili JULIJ za pajav; eden njih je ribaril 16—Slovenska Zadružna jedva dva jarda od kraja, kjer Zveza, praznovanje 20-letnice. -ie priplavalo truplo. Vprašal 16—Društvo sv. Jožefa št.: *em čolnarja, ki me je vozil:
169 KSKJ, piknik na Pintarje- "Ali Je ta voda Pitna?" vih farmah.	"Seveda, sahib," mi je odvr-
nil čolnar, "vsi jo pijejo," in pokazal je na ženske, ki so prišle s prstenimi vrči po vodo, da jo odnesejo domov. Na (visokem
,,.. .. „, . XT bregu reke sem opazil velikega 3—Piknik Slovenskega Na-:	w je ž .yo gleda]
rodnega Doma v Maple Heights na ^^ toda kgr je bU<) y bU.
AVGUST
6.—Skupna društva fare sv. ' Vida priredijo velik piknik na-' špelkotovih farmah.
prostorih na
priredi
žini preveč kopalcev, se ni drznil sesti nanj.
Ob bregovih te reke sn;o vi-
na Goriškovih Green Rd.
OKTOBER
21.—Društvo Orel plesno veselico v Grdinovi dvo- SDZ praznuje dvajsetletnico rani.	I obstanka z veliko veselico v S.
28.	— Društvo Progressives N. Domu.
št. 641 SNPJ, zabava v Sloven-	NOVEMBER
skem društvenem domu na Re- 29.-—Društvo sv. Jožefa št. cher Ave.	169 KSKJ, veselica v Sloven-
29.—Društvo	Danica št. 11 skem Domu na Holmes Ave.
deli več človeških lobanj, pod Etawahom pa smo bili priča nekemu pogrebu. Pogrebna procesija je prihajala ob bregu; štela je kakih dvajset mož, pripadajočih nizki kasti, štirje izmed njih so nosili na nosilnici na svojih ramah mrliča. Vsi so bili goli in niso imeli na sebi ničesar, razen običajnega prtiča okoli ledij. Nekateri so nosili v rokah otepe slame, drugi pa male butarice drv, vsi pa so prepevali žalostinke. Ko je dospela procesija pogrebcev do nekega mesta pri starem templju, v bližini brega, kjer je bila voda globoka in močan tok, se je ustavila.
Na breg tik reke so razprostrli slamo, nanjo pa položili mrliča, ki je bil zavit v rdeče platno. Na mrliča so položili zopet slamo, nanjo pa nekoliko drv, nakar je eden sorodnikov slamo zažgal. Slama in drva so gorela kakih deset minut, nakar je kurivo zgorelo. Pogrebci, ki so čepeli okoli trupla, so zdaj vstali, zajeli iz reke vodo ter jo polili po žerjavici. Truplo — bila je ženska — je ležalo tam prav tako celo kakor prej, ko so pod njem zažgali slamo in ono malo lesa. Lasje so ji zgoreli in obraz je bil osmojen, sicer pa popolnoma cel. Na dano znamenje so pogrebci prijeli truplo ter je vrgli v reko, kamor je padlo z glasnim pljuskom. Nekaj jardov niže se je truplo pojavilo na površini, nakar ga je voda splavila dalje. Komaj deset jardov pod nami pa smo videli glavi dveh velikih krokodilov, ki sta iz reke z napetostjo zasledovala dogodke na bregu. Ker je truplo nenadoma izginilo pod vodo, smo vedeli, da je izginilo v žrelih teh dveh nestvorov.
Sežganje trupla je bilo samo navidezno. Religija je religija, zato je bilo treba ohraniti vsaj staro pogrebno formo sežiganja.
-o-
IZPITI ZA TATOVE
Uzmoviči imajo svoje posebne organizacije in predno mora postati kak dolgoprstnež član organizacije, mora prestati primeren izpit. Dve posebni točki sta, pri katerih se mora kandidat izkazati, da postane dobro stoječ član. Kot prvi izpit pride sledeča točka. Sredi sobe stoji v žensko obleko oblečena so-ha, na kateri visi vsepolno zvončkov. Kandidat mora vzeti iz žepa te "ženske" denarnico in sicer tako, da niti en zvonec ne zapoje. Pri tem mora pa stati na gugalniku in sicer samo z eno nogo, druga mu mora prosto viseti v zraku. Kandidat potegne denarnico iz žepa in če se pri tem oglasi najmanjši glas zvonca, padejo ostali člani organizacije po njem in ga pošteno pretepeno. To se ponavlja toliko časa, da kandidat izpit dobro prestane in izmakne denarnico dovolj spretno in neopaženo.
Ko je ta izpit dobro prestal, ga peljejo v kak javen prostor, najraje v kakšno cerkev. Tam mu pokažejo kako, globoko v molitev zamišljeno osebo, kateri mora izmakniti denarnico. Komaj kandidat dobi denarnico v roke, zaženo njegovi tovariši krik: "Primite tatu!" Vse se ozre v ta kraj in ljudje planejo za tatom. Njegovi tovariši pa, ki hočejo tudi navidezno prijeti tatu, se vržejo vmes v zmešnjavi in tat ima priliko zbežati. To store radi tega, da se tat privadi vsem slučajnostim, ki lahko nastanejo pri tem poslu. Ko kandidat vse to povoljno prestane, ga potrdijo, da je zrel član njih družbe in da gre lahko po svojem opravku.
-o-
imiiiiiHiiiiiiinitiiiHimiiHiiiiiniHiiiiHii
MILO URBAN:
ŽIVI BIC
Roman
ninminmniiiinnniiiiiiniiimnmiininii
Toda kjer je mogel, jih je dra-
Fotograf nima denarja
Irwin Mitchell, fotograf na 4112 Lorain Ave., je v soboto
Vojak, ki je bil podoben gar-jevernu mačku, je moral nekoč na Ronov ukaz leči v blato. Na bluzi, ravno na prsih, je prinesel domov velik, smrdeč madež.
"O, kako so te odlikovali," ga je začel dražiti Ilčik.
"Ali je to bronasta ali zlata?" "Velika zlata . . ." so pokali od smeha vojaki. "Toda počakati mora, da se posuši, ker je sicer ne more sneti."
"Kdo ti jo je pa podelil?" so se norčevali iz garjevega.
"Rona. On zna take deliti," so se smejali drugi.
"Kdo jo je pa ustanovil?" "Gotovo kak psiček." "No, temu se pač ni sanjalo, da bo njegove odpadke kdo na prsih nosil."
Tako je šlo dobre pol ure. Ka-arna je odmevala od smeha. Naslednji dan pa je bil že drugi na vrsti, četnik Rona je imel vedno svojo žrtev, ki so jo vojaki imenovali "klofutovod." Zadnji čas je to postal Ilčik. Ko so se vojaki vračali v kasarno, ga nišo pozabljali vpraševati:
"Katera pa je že danes priletela?"
"šest in dvajseta," je nekoč odgovoril Ilčik.
"On jih kar šteje," so se smejali vojaki.
"Lej ga!" je govoril nekdo, "kakor se mi vidi, bi rad dosegel rekord."
"Mogoče," je z brezbrižnim giasom odgovoril Ilčik.
"Bi se bil pa že rajši cirkusu udinjal. Tam zaušnice vsaj plačajo. Ne pa kakor tu. . ." "Le počakajte! . . ." To je dejal, ko je legal, vojaki pa ga niso dalje spraševali. V spalnici je zavladala takoj tišina. Nedokončani stavek se je v njem dvignil in zvenel z mrkim, hudim zvokom. Pomišljaj na koncu se je spremenil v grob, v neskončno brezno, ki čaka na svojo žrtev, bližajočo se že od nekod iz teme, obotavljajočo se, negotovo, nevedočo, kaj jo čaka. 'Počakajte! . . .' Ta beseda je postala vsakdanje, strašno geslo, ki je odmevalo tu in tam, podnevi in ponoči. Tisti, ki so ga izrekli, so imeli občutek, kakor bi si bili izkopali grob, kakor bi bili v žepu zgrabili orožje in uprli pogled predse.
žrtve so prihajale; počasi, toda gotovo.
Nepretrgoma so dovažali ranjene in kar naprej pohabljali zdrave. Svet je bil poln vdov. Več kakor vdov pa je bilo sirot. Gladne množice so vpile pred trgovinami, a niso dobile odgovora, ker so bila vrata gluha: tisti, ki so kaj imeli, so nosili srce v vrečici na verižici in pogledavali nanje kakor na uro, v bojazni, da bi njihov čas ne minil brez njih in bi jim ne bilo treba iti peš do svojega trebuha.
Ena sama nakaznica je bil svet; en sam krik.
V	smolnato črnih nočeh so rjuli vlaki.
Nekje so gorele vasi, mesta pa jim delala družbo.
Vojaki pa so imeli uši v perilu.
Uši!
Toda mera še ni bila polna. Krvi je bilo še premalo in premalo jam v zemlji.
Zato so nekega dne nagnali trenčinske vojake na hribe učit se kopati jarke.
Zgodilo se je to nad Trenči-nom.
V	ozkem pasu ravnine se je
vzel «$600 iz banke in spravil denar na domu. Spravil ga je tako izvrstno, da sta ga še isti dan našla dva roparja in ga odnesla. Fotograf sedaj bridko toži policiji, češ, zakaj je dvignil denar iz varne banke.
lesketal Vag, ves v ovinkih kakor cinast obroč. Bledo modro nebo je viselo ta dan v ogromni višini; zdelo se jemanj še, čudno ograjeno s še bolj čudnimi hribi, nad katerimi so blodili, beli kakor mle-
ko, kosmi jutranje megle. Majhni stolpički cerkva so štrleli v višino, rjava pobočja so prehajala v gozdnate grebene, ki so že počrneli. Sem in tja je prihitela iz njih ozka, gibka cesta, zablestela blizu proda v soln-cu, se potem dvignila in izgubila v glinastih klancih ali pa se razcepila in odhitela v stransko dolino, pod razvaline gradov, katerih prazna okna so se svetila.
Od jutra so naredili vojaki v polni opremi kakih trideset kilometrov marša. Dopoldne so se v neki dolini razdelili in Ronov oddelek se je vzpel po ozki gorski stezi na pobočje, obrobljeno zgoraj z gozdom, od strani pa s posekom, v katerem so se svetlikali še sveži štori. Druga stran je bila prosta. Tu naj bi se izvršil dozdevni napad druge čete in vaje z ročnimi granatami.
Nad dolino je vladala kamnita, gluha tišina. V vročih žarkih opoldanskega solne a so predmeti nekam odreveneli in se posušili. Nekje je zvonilo poldne. Gladni in do smrti utrujeni vojaki so čakali, kdaj jim Rona zapove razhod, ker so častniki odšli po drugi strani in je Rona sam zapovedoval četi.
Toda namesto razhoda je četnik Rona pokazal na pobočju že označeno smer in zapovedal vojakom kopati.
Neradi so prijeli vojaki za delo. Lopate so škripale v kamniti zemlji kakor jezni zobje. Duše so se razvnele in gorele z nevidnim plamenom strašne jeze. Zdelo se je, kakor bi kdo nalil vanje olja in ga prižgal: plameni so švigali, v duši je vrelo kakor v kotlu, pred očmi pa so p}esali črno rdeči obroči. Na pustem pobočju niso videli nič, samo zemljo in lopato, in niso čutili drugega, kakor glad in jezo, ki jim je stresala ude.
Roni pa to še ni bilo dosti. Kakor hudi duh je skakal okoli njih in rjovel:
"Lenuhi ničvredni samo posedali bi!"
Pri Ilčiku se je dlje časa ustavil.
"Urneje urneje! . . ." ga je priganjal.
Z Ilčika, je curkoma lil pot. Čutil je, da ima dovolj. Izpod lopate se mu je kar iskrilo, ta pa še rjove nanj. To mu je bilo dovolj. Pogledal je na Rono in z napetimi žilami na čelu skočil iz začete jame.
Nate, kopajte vi," je dejal in mu ponudil lopato. Bilo mu je že vseeno. Četnik Rona je uprl vanj oči, kakor bi ne bil mogel takoj razumeti, za kaj gre, potem pa je skočil k Ilčiku, zamahnil in ga udaril po licu. "Govedo!" je zarjul. Ilčik ni rekel niti besede. Z eno roko se je prijel za udarjeno lice, z drugo je zgrabil lopato in jo bliskovito zavihtel. Videl je, kako je četnik Rona dvignil v obrambo komolec, toda lopata je švignila čezenj, Roni ■ pa je zazijala na glavi Strašna rana. Opotekel se je, se zavrtel in zavalil kakor čepica po tleh. To je bilo vse.
Pobočje se je nekam napelo, se pordečilo, in Ilčik je videl le še nekake sive svežnje, ki so vse križem begali po njem. XXIII
Prvo, česar se je Ilčik jasneje zavedel, je bila zamrežena odprtina visoko v steni. Ozek pas svetlobe, ki je prihajal skoznjo, se je izpreminjal v celici v umazan polmrak, spomin jajoč na jesenske dni, na dež in na redko blato: predmeti so v njem dobivali poseben videz, poln za-tohlosti neprezračenih prostorov, poln neke motne zavesti greha in obžalovanih krivd, ki so padle s svojih nositeljev in se prisušile na hladne, razpra-skane in s pismenkami neznanega izvora počečkane stene. Včasih, ko je zavladala popolna tišina, so se slišali vzdihi, ki so se glasili pred leti, so se
slišali koraki sključenega človeka in okovi. Kot leta dolge ure so zamrzovale v zraku in dnevi so se vlekli v neskončnost.
'Ubil sem . . .' si je mislil Ilčik in v mozeg se mu je vrinila slika napetega pobočja, polna nenaravnih prikazni: sivi svežnji so se zavrteli, velike, začudene oči so se zlile v obroč in ga oklenile. Nekdo je vpil: kaj pa je vpil, tega se Ilčik že ni spominjal. Krik je bil brez besed ter mu je zvenel vso noč po ušesih; dolg, brez odmeva je rezal zrak in se zopet oglašal, kakor bi ga sto ljudi ponavljalo z enim in istim glasom.
Potem so ga peljali skozi mesto. Roke je imel uklenjene. Ljudje so leteli skupaj, gledali ga, toda Ilčik se, čudno, ni sramoval. Videl je služkinjo, vaško dekle, ki je vila roke; hotel ji je nekaj šaljivega zakli-cati, pa se je premagal.
V neki predsobi z okni na dvorišče je dolgo čakal. Na sosednji strehi (bilo je namreč v nadstropju) so se prepirali vrabci. Potem so ga peljali v sosednji prostor. Nekaj so ga vprašali in on je odgovoril, toda sedaj se že ni več spominjal, kaj.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Al Smith je vesel radi preklica prohibicije
New York, 18. februarja. "Zelo sem radosten, ko sem zvedel, da je senat glasoval za preklic 18. amenclmenta. To bo v korist vsej deželi in prepričan sem, da misleči državljani odobravajo nastop senata," je izjavil Alfred Smith, ko je slišal, da je senat z veliko večino odglaso-val za preklic prohibicije. -o-
Magda Lupescu je baje pobegnila iz Bukarešte
Bukarest, Romunska, 18. februarja. Magda Lupescu, ljubic ca romunskega kralja Karla, je danes baje pobegnila iz glavnega mesta, ker je prišlo med njo in med dvorom do precejšnjega spora. Poročila pravijo, da je že prešla preko meje, dočim policija neče ničesar tozadevno omeniti. V Bukarestu je prišlo včeraj do krvave bitke med delavci in policijo. Delavci so postavili celo barikade na ulicah. -o-
5,000 farmerjev je prikorakalo v Indianapolis
Indianapolis, Ind., 18. februarja. Danes je prikorakalo v Indianapolis, glavno mesto države Indiana, kakih 5000 farmerjev, ki so poslali posebno de-putacijo v kapitol, ki naj zahteva, da se pobira samo $1.00 davka od $100 obdavčene lastnine.
MALfOGLASI
Naznanilo
Kljub Ljubljana naznanja meščanom in meščankam, da se vrši februarska seja 23. februarja, ne pa 28, kajti East End Social Klub nas je -naprosil, da se je naš Klub umaknil za ta večer. Ker je ravno pustni torek, smo jim naredili uslugo, kajti oni priredijo plesno veselico za revne družine. Tudi Klub Ljubljana priporoča, da se udeležite v velikem številu, ker bo zaključek predpusta. — Frank Rupert.
Naprodaj je
konfekcijska trgovina in groce-rija na SO. cesti in Payne Ave.. Jako dobra prilika za malo družino, ki je brez dela. Se lahko dobro preživi. Prodajalna je v zelo dobri okolici. Cena je jako nizka. Rent samo $20.00 na mesec. Vprašajte na 3003 Payne Ave.	(x)
BLUE DIAMOND"" PREMOG
$6.00 tona, dostavljeno na vaš dom L. R. Miller Fuel Co.
1007 E. 61st St.
ENdicott 1030
(44)
NlllllllllllllHlinllllllllMOIIIIMIlllllllllMtllll
Mlinarjevi
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.
........................................................................................................................................................ 1111111 ■ 111111111 ■ 11 > 1111 ■ 11 ■ 1 > 1111M11 ■ 1.....11II11UJ1111111111.........111111111111111
Ozirala se je naokoli. Steza ob bajerju je bila ozka, spolzka, je vodila med gostim grmičevjem. Saj tamkaj je splav, ponos bratov. Tekla se je trudila, da bi ga splavila. Ni pa imela dovolj moči, niti toliko več, da bi vpila. Oblil jo je pot, kolena bo pričela odpovedovati, menila je, da bo srce prenehalo biti, tako blizu omedlevice se je čutila. Sedla je na vrbo, a celo tu ni mogla sedeti. Tedaj je začu-la z vode sem pljusk vesel. Pogledala je tjakaj. Nekdo nerodno vesla, voda je škropila od vesel in čoln je švigal kakor brez vodnika sem in tja. Vendar pa se je približeval, a v njem je sedela Lucija. Mahala ji je in se smejala.
"Ah, da je vsaj tu! A ta gos je bila pri njem in sedaj —,če že tako počenjata — ne sme ostati več tajno, na dan mora, kajti več ne vesta, kaj se spodobi, odtrgala sta se raz verigo, divjata."
"Tekla, Tekla, zakaj nisi ostala v postelji?" je vzkliknila Lucija.
Tekla je molčala in se polagoma okrenila. Luciji se je končno posrečilo pristati. Stekla je za opotekajočo se. "Le enkrat sem hotela pogledati na oni breg. Dolgočasno mi je bilo postalo."
Tekla jo je pogledala s svojimi mrzličavimi očmi, kakor bi nekaj iskala. "Ti si na onem bregu . . ." Zmajala je z glavo. "Nisi bila sama."
Lucija se je prešerno zasme-jala: "Kdo pa naj bi bil pri meni?"
"Lažnica, ti si bila pri njem." "Tedaj vzemi čoln in pojdi tjakaj. Le venomer me sumničiš in misliš o meni. Imam pa že Apoloni jo rajše!"
"Ona pač ne ve, kar jaz vem!" Namah se je odtrgala od sestre in prestrašena bulila vanjo. "Ti lažeš! Hudič laže sedaj iz te-ba! Kako pa izgledaš! Kako si skuštrana! In — kak krancelj-ček imaš na glavi — uvel, ki ... ti ga je Martin dal . . .ti, sedaj pa . . ."
"Sama sem si ga spletla . . . igrala sem se!" je lagala Lucija krčevito. Tekla je jokala in se opotekala proti mlinu. Zaman jo je skušala Lucija podpirati. Besno je sunila nje roko od sebe: "Obe naju spraviš v sramoto!"
Apoloni j a je medtem še pokleknila pri znamenju, kjer je prej Tekla iskala sestre. Blažena je bila nedeljske pobožno-sti in pa sladkega vonja zraku, ki je prihajal v taki obilici in tako poživljajoče, čeravno je le še malo cvetk dosedaj vscvete-lo. Ko je šla preko dvorišča, je mislila na jutršnje delo in zagledala metlo, ki jo je bil nekdo pozabil — in tam celo copat. Tekla! Taka nemarnost! Tudi jo jevjezilo, ker je bil gosji plot odprt. Kaj pa počenjati zopet dekleti! Sami ste gosi!
Pozabila pa je graje, ko je
kakor bi bila v razbeljeni peči. V groznici je venomer vpila: "Lucija, Lucija!" Apolonija, ki ji je stregla, je postala žalostna, ker le ni klicala nje. Tekla se je skušala dvigniti in je le venomer šepetala: "Glejte, le poglejte, ali se ne bojite! Padla bo v črno jamo! Pripeljite jo preko . . . tam na onem.bregu je . . . kak krancelj pa ima?"
Trepetaje se je zgrudila na vzglavje. Lucija, ki so jo bili poklicali, si je tiščala ušesa, kadar je sestra tako govorila in jo le venomer prestrašeno klicala.
"Vidiš," je dejala Apolonija nič hudega sluteč, "kako te ima rada!"
Lucija pa je sedela obupno prestrašena. Rada bi bila poslala Apoloni j o spat ter bi sama čuvala pri sestri, kajti bala se je, da bi utegnila Tekla pričeti govoriti razločneje ter celo v trenutku zavesti vse izblebetati. Koprnela je po priložnosti, da bi jo rotila, naj molči, da bi ji obljubila, da se ne bo nikdar več na skrivej z njim sestala. Srce se ji je krčevito stisnilo, ko je začula: "Martin na jelki! Lucija, padla' . . . padla sta!" Vendar pa se ni upala prevzeti odgovornosti za to življenje, ki je bilo po njeni krivdi v nevarnosti. Kajti docela brezmočna se je čutila, čim je Apolonija bolnico le za trenutek zapustila. Tedaj je le mogla sestro božati in šepetati: "Tekla, za božjo voljo, ne povej ničesar! Ne povej ničesar! Ne smeš naju izdati!"
Sestra pa je še vedno govorila v groznici: "Naj ti iztrgam zelenje iz las in vendar ne morem te godbe slišati. Trpinči me, utruja, kako naj tedaj plešem? Martin nehaj, Lucija pleše v smrt!"
Apolonija se je vrnila. Teklo so baš zasledovale besne gosi. Oče je prišel v kamro. Ves pre-paden je bil. "Moja najboljša," je tožil, "moja najpridnejša, kaj te je napadlo!" Več ni mogel.
Luciji je kar odleglo, ko ga je Apolonija na lahno zrinila ven. "Oče, bove že midve opravile. Preveč ljudi v sobi skvari zrak, pa tudi ni nič za vas. Le lepo zaupajte in spite mirno—to noč bo groznica popustila."
"Ničesar ne smem imeti rad —sicer je izgubim!"
Apolonija se je smehljala tej tožbi. Takšen je pač bil in tako bi bil gotovo dejal, ako bi bila ona ali pa kak drug otrok groz-ničav.
Lucijo je prevzela, ko je videla sestro tako zariplo in s težko hropečimi prsi borečo se za zrak, vsa grozna teža besede, katera se ji je vedno zdela kot klic po nesreči: Smrt mora biti v ljubezni !
"Ako bo umrla, tedaj skočim v vodo," je tuhtala že onemogla joka in sočutja. Pa nje moči so že bile izčrpane, nemo je sedela in kmalu jo je prevzel spanec, da je tako globoko zakimala, da bi skoro padla s stola. Apolonija je dejala: "Tudi če kliče ne-
vrnila popolna ^zavest. Spomnila se je vsega, skočila z obema nogama na pod in se prestrašila: Bila je Tekla . . . nje spomin! In kakor v vrtincu pijanosti je odmevalo v njej: "Smrt mora biti v ljubezni!" Zdela se je sama sebi zločinka in se je plazila, kakor bi zakrivila nekaj neznansko hudega, in bi jo kdo opazoval. Po prstih je šla v kamro, kjer je Tekla počivala v veliki materini postelji.
"In sedaj?" je vprašala, poželjivo.
Apolonija je položila prst preko ust: "Pst! Tiho . . . spi. Mislim, da je najhujše prestala."
Apolonija je bila baš vstala, ko je bila kar oblečena legla za kratek čas poleg bolnice. Odprla je okna, da pusti v kamro svežega jutranjega zraka. In bilo je, kakor da so vsi kosi prileteli blizu, tako močno se je glasilo njih petje. Lucija se je globoko oddahnila, kakor bi bila iz groba vstala. Sklonila, se je nad sestro, ki je spala bleda in z napol odprtimi ustmi. Nato se je okrenila k Apoloniji, ki je opravljala na poklekniku svojo jutranjo molitev. Tudi ona sama je pokleknila — na tla. Ko pa je pričela z običajnimi besedami: "O, Bog, ki si me zadnjo noč-—" tedaj se je sklonil k njenemu notranjemu očesu Martin in spomnila se je koče ob bajerju. Seveda je čez trenutek zopet nadaljevala: "Jaz ubogi grešnik—" vendar pa je klečala vsa rdeča in pekoča sladkobe. Zaprla je oči, da še enkrat uživa tiste srečne trenutke — in prevzelo jo je vso poželjenje, tako da je le premišljala, kako bi zopet prišla k njemu. "Preveč po-mišljaš!" je tožil Martin. Sedaj je vedela, da ne bo nič več po-mišljala, kakor ne pomišlja podlasica, kadar zvito in predrzno oblezuje kokoši. Nič več, nič več, kakor le — njega!
Apolonija se je dvignila. Upi-hnila je oljenico in zašepetala: "Skuhati morave čaja!"
"Le pojdi ti," je prosila Lucija. "Medtem bom jaz popazila. Potem, za ljudi bom pa seveda jaz pripravila."
Apolonija je tiho šla iz kamre, a vendar so zveneli lepi kozarci in vrči v materini prenapolnjeni stekleni omari. Lucija je stopila k oknu. Na strehi skednja so grulili golobi. Vzhod se je krasil s širokimi, svetlordečimi trakovi. On se gotovo boji, je mislila. Najbr-že misli, da je prišlo na dan. Ponosen je. Da bi le ne stopil pred očeta ... ali pa izginil v daljni svet. Grozničavo se je pojavila v njej želja, videti ga. Pogledala je bolnico. Ni še izgledalo, da se bo zbudila. Ne da bi vedela, kam, je stopila iz kamre ter šla po dolgem hodniku mimo vrat. Ko
se
je
našla Teklo v visoki mrzlici, a prestano tebe, vendar ne ve, kdo
Lucijo jokaj očo, kakor bi sestra Že umirala. Apolonija je imela neomajeno zaupanje v žajbelj in pa ovitek s skuto. "Takoj v kuhinjo in kmalu boš videla, da je to le nekaka spomladanska mrzlica! Le starcem lahko postane nevarna. Kadar pada uvelo listje raz drevje, je vedno precej nevaren čas.'?
Lucija je zakurila. Skuhale so čaj, napravile obkladek. Vendar pa se je mrzlica proti večeru povečala, tako da je moral Lovrenc po-zdravnika. Ta je prišel, bal se pljučnice in je zauka-zal mrzle obkladke okoli prs. Kljub temu pa se je Tekla pekla,
je pri njej. Pojdi sedaj spat Poklicala te bom, če bo treba. Morebiti bo ta bolezen trajala dolgo, morave najine moči čuvati in se bove morali menjati. Le pojdi sedaj, tega ne vzdržiš."
Lucija se je opotekala v svojo kamro. Legla je in kmalu pozabila nesrečo današnjega dne v globokem snu. Ko se je zbudila, je bilo še tema, a petelini so že peli. Najprej se ji je zdelo, kakor bi bil Martin vstopil kamro ter bi jo bil z lahnim dregljajem zbudil. Dvignila se je, a ko je videla, da je sama, si je želela z vsako kapljo krvi, da bi bilo tako. Nato pa se ji je
hodniku. Stopila je takoj h Tekli, kajti čula je, da so bila vrata odprla.
Tekla je še spala, a pes pričel nenadoma glasno Tekla je vzdihnila, se obrnila in gledala. "Neumni psi, ali so te zbudili?" Lucija je zaprla okno.
Nato je pokleknila ob sestri, prijela jo za trudno roko, poljubila jo in prosjačila: "Tekla, nikar ne povej! ... Za božjo voljo, nikar ne povej! . . . saj nisem več tako neumna!"
Tekla je odtegnila roko, skrila jo pod odejo ter se okrenila v drugo stran. "Pusti me — tako trudna sem!"
Lucija je zajokala. "Cast mi hočeš vzeti in očeta razjeziti. On pa ... on pa pojde sedaj že itak stran . . . gotovo se ne boš imela več pritoževati!"
Tekla je dvignila nekoliko glavo. "Cast? Cast?" je dih-nila lahno, s suhim glasom. "To je materina beseda . . . ti!"
Lucija je prosjačila: "Saj je bilo vse skup le neumnost — mala igra, skrivanje . . . ampak nikdar več se ne bo zgodilo, na smrt, nikdar več!"
Tekla je zopet zaprla oči. Ko pa je sestra še nadalje goreče silila vanjo, naj bi molčala in ne nakopavala očetu poleg ene še drugo tugo, je končno spravila težko iz sebe: "Kar je, je! Golobe je treba zapirati v go-lobnjak in psice niso niti na verigi na varnem. Ne — pri tem pač ne pomaga nobena paž-nja."
"Videla boš, da ne bo treba nobenega paznika več. In če boš videla le še en napačen korak — potem govori! Potem ti porečem sama: povej!"
Tekla se je nestrpno obrnila. "Tedaj me zaduši, da boš svoje stvari gotova. Samo nase misliš — ti si bolna — tebe teži!"
Apolonija je vstopila s ka-dečo posodo čaja. "Ali si se zbudila? Od dveh naprej si spala, prav globoko. Sedaj pa dobro jutro in hvaljen bodi Jezus Kristus!" Postavila je čaj na mizico in prekrižala Teklo kakor otroka. "Bali smo se zate! Sedaj, kaj bi rada? Gorico mleko z medom in jajcem? Potem ti pripravim dobrega čaja. Najprej pa seveda vročega mleka, da ti da moči. Potem bomo popravile postelj. Lucija, ti ji dvigni glavo — da, tako, z vzglavjem!"
Pomagala je, da je pila mleko in pri tem klepetala: "Skoro da si nisem upala k tebi, kajti le neprestano si klicala Lucijo. Ko sem jaz bila bolna, sem neprestano klicala mater, in mislim, da bom zopet, četudi bom sedemdeset let stara."
Lucija je dejala: "Sedaj pa
cem in sestrico njiju stari oče tako-le: "Vedeti morata, da če bi male deklice ne ljubile tako svojih lutk, bi mi ne imeli toliko vojakov za vojno.." V berilu je naslikana mala deklica, pod sliko pa je natisnjeno: "Bog te blagoslovi in ti daj mnogo otrok."
Fašizem si prizadeva, da postane njegova politika nekak religiozen kult. V šolskem berilu tretjega razreda je med drugim tudi opis poseta šolskih otrok v Mussolinijevem rojstnem kraju in tam je zapisano: "Bili smo v sobi, v kateri je bil Mussolini rojen, in ko smo prišli zopet ven, smo se počutili telesno in duševno močnejše."
V vsaki šolski sobi visi Mus-solinijev portret in v vsaki šolski knjigi je njegova slika. Toda Mussolini ni edini, katerega obožujejo italijanski otroci. V knjigah so tudi slike italijanskih generalov in predvsem slike mrtvih vojakov svetovne vojne. Mnogo šolskih razredov si izbere kakega mrtvega vojaka, katerega obožujejo. Otroci pišejo njegovim staršem po njegovo sliko, nakar to sliko obesijo na steno in mnogokrat postavijo pod sliko večno luč. V šolskih sobah se nahajajo napisi z raznimi fašističnimi gesli.
Ker je torej fašizem dovršen izraz vsega, kar je lepo in dobro,
mora biti seveda ambicija vsakega mladega Italijana, kakor uče te knjige, da postane član fašističnih mladinskih organizacij, član Balille ali Piccole Ita-liane.
člani Balille in Piccole Italia-ne so stari od osem do štirinajst let, nakar pridejo avtomatično v višje razrede ter postanejo dečki Avanguardisti, deklice pa Gicvanne Italiane (mlade Italijanke). Z osemnajstim letom postanejo fantje Giovanni Fašisti (mladi fašisti), z 21. letom pa člani fašistične stranke.
ga duha. Ob priliki neke atletske tekme v Rimu, so imele vse udeleženke puške in streljanje je bila glavna atrakcija tekem. Avantguardisti se trenirajo za izključno vojaško življenje.
To vojaško vežbanje pa ni brez smotra. Na dijaških kartah študentov, ki obiskujejo univerzo v Turinu, je natisnjeno: "Ne pozabite, da je Dalmacija italijanska, pa kljub temu pripada Jugoslaviji!" Duh agresivnosti in militarizma prevladuje tudi v višjih šolah.
Militaristična vzgoja italijan-
Po vzgledu armad starega Ri- ske mladine bo brezdvomno vz-
ma, so dečki porazdeljeni v legije, katerim načeljujejo šolski učitelji, ki so člani fašistične stranke ali pa častniki fašistične milice. Organizacija goji vse vrste športa, toda prevladuje vojaško vežbanje. Celo vzgo-
gojila generacijo, katere najvišja ambicija bo vojna. Težko bo modificirati to militaristično na-ziranje italijanske mladine, s katerim jo je prepojil fašizem, in če se to naziranje ne izpremenii bo Italija tvorila stalno nevar-
ja deklic je pod vplivom vojne- nost bodočih evropskih vojn.
Dr. A. L. Garbas
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
0411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10
Tel. HEnderson 0919
O
t
t O
o
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK 401 Engineers Bldg.
Mala 4126
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA patobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
EDDIE SIMMS se bo v pondeljek večer boril z Nemcem Hans Birkie. Borba se vrši v Coliseum na i6. cesti in Euclid Ave. Tisti, večer bo nastopil tudi hrvatski rokoborec Johny Rich.
•4m
Model A (tudi model B) ^ Maytag, najboljši pralni < stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalccm vode. ZNIŽAN
*26
oo
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo R«1,
KEnmore 1282

bi le sam spal!	Krepko je po-j je čas, da mislimo na ljudi. Hle-
trkala na vrata	in zbežala po var je že izpustil kokoši." »
. -o-
C. H. ABAD:
KAKO MUSSOLINI VZGAJA
"Knjiga in puška — to stori dovršenega fašista," pravi Mussolini. Toda, kakor se zdi, je puška važnejša od knjige. V šolskih knjigah drugega razreda je naslikan mali fašist, držeč v rokah pero, ki je večje kakor on sam. Fašisti pravijo, da je njihovo delo v šoli med otroci najbolj fašistično od vsega njihovega delovanja.
V vseh šolskih knjigah italijanske mladine se prepleta do-minirajoči tekst: "Italijanska dežela je od Boga blagoslovljena." Misel zavojevanja je vcepljena v dušo italijanskega otroka, ko začne komaj zlogovati berilo. Te knjige uče, da je največja čast za vsakega Italijana, če postane vojak, in da je pokorščina glavni princip vojaka. "Ko so vprašali nekega modrega moža, kaj je največja čednost," je rečeno v šolskih berilih, "je odgovoril: 'Pokorščina.' 'In druga največja čednost?' 'Pokorščina.' 'In tretja?' 'Pokorščina.' "
vojakov, to je stremljenje italijanskih žena, ali vsaj Mussolini pravi, da bi moralo biti to njihovo stremljenje. V šolskem berilu za tretji razred, poravna nesporazum med malim brat-
Debeli presiči naravnost z dežele
Vseh velikosti, živi ali osnaže-ni, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins in vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, koljemo pa vsak pondeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami.
H. F, HEINZ
Vine St., Willoughby, O.
Tel. Wickliffe 110-J-2
Da bi imele čim več sinov in .............„„„iiiiiiiiiii,im„„„„^
ZA SELITEV
IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM
JOHN KOPRIVEC
1143 Addison Rd. (zadej) HEnderson 1920 t)obra postrežba in zmerne cene
V SPOMIN
Dne 21. februarja je minulo dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče
TOM ODLAZEK
katerega se še vedno spominjamo v družinskem krogu in ga priporočamo vsem prijateljem in znancem v pobožen spomin.
Odšel si ljubljeni soprog, v daljne večne kraje. Zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. Počivaj sladko, spavaj v miru, dovolj trpel si tu, Uživaj to kar Ti obljubil Bog gospod je tu. Nebes sladkost naj bo radost za Tvoje muke-rane, Zaslužil si, vsak Ti želi, da srečnejši si v večnosti. MRS. MARY ODLAZEK, MR. in MRS. ODLAZEK
in OTROCI.

I
i f
i a i i A i a t i i i M i E A I s
VESELICA
bo popolen uspeh, ako jo
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih!