[
fmj
trnu h ;•■ l


1935

Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. C/. C/. — sekcije xa dravsko banovino v LJubljani
H«,	,,	TtMAOSlA^^	Uredništvo bt uprava l Ljubljana, Frančiškanska mliem 6/1. Rokopisov ne vrmlamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letne
jnesecna priloga »MTOSVCMlM«	tO Din mm Inosemstve SO Din. Člani sekeije J. U. U. plačajo luts članarino. Oglasi p, cenikm in dogovora, davek posebe. Polt. ček. rač. 11.113. Telefon 311t

0 pomenu in namenu organizacije
Brez dvoma je, da se je o pomenu in namenu organizacije v splošnem že mnogo pi* salo, še posebej pa se je mnogo pisalo o po* menu učitel jske organizacije. Le bežen pogled v nedavno preteklost nas privede do prepri* čanja, da se je prav to vprašanje tolikokrat načelo v našem listu," kot morda nobeno dru* go. In ni samo slučaj, da ga tudi danes ponov* no načenjamo. Nikoli ne more biti dovolj poudarjen pomen organizacije, nikoli dovolj jasno očrtan namen, dia bi ga prav vse član« stvo pravilno razumelo, razumelo tako, da bi bilo pripravljeno brezpogojno slediti skupne* mu delu in prizadevanju organizacije v korist članstva in stanu. Enotnost članstva in sta* novska povezanost sta organizaciji za uspeš* no delo nujno potrebni, toda odvisni sta od pravilnega razumevanja pomena in namena organizacije same.
Kako velikega pomena je stanovska orga* nizacija za celokupen stan, navadno posamez* nik ne občuti, kajti vprašanja, ki zadevajo celokupen stan in ki jih stanovska organiza* cija rešuje, ne prizadevajo posameznika, marveč celoto, a 'posameznik je prizadet le kot član celote in kot tak je tudi zainteresiran na pravilni irešitvi gotovega vprašanja. Vsak uči* telj(iica) se mora torej čutiti člana velike učiteljske družine in tedaj bo občutil tudi pomen enotne stanovske organizacije za stan kot celoto. To pa zadeva zgolj načelna vpra* šanja. Le ta veljajo in se tudi rešujejo za ce* lokupen stan, a skoro vsak ima kake posebne potrebe po zaščiti, nasvetu, posredovanju ali slično in takrat ve kam se obrniti, kje po v* prašati, da ubere pravo pot. V takem primeru občuti tudi posameznik pravo potrebo sta* novske organizacije, občuti, da je kot član velike, v stanovski solidarnosti povezane dru* žine, občuti, da je močan, ker ni sam, marveč zato, ker je član tako velikega občestva.
Če hočemo pravilno razumeti pomen na* šega udruženja za stan in poedinca, tedaj moramo pogledati v življenje. V nesreči se ljudje vedno bolj zbližujejo. Zakleti sovraž* niki v srečnih dneh, so si podali prijateljsko roko, ko jih je zadela nesreča, ko so se čutili prešibke da bi se na lastno pest rešili iz za* gate, — Poglejmo politično življenje po raz* nih državah ali nam ne nudi prav to dovolj jasnega dokaza, da se združujejo posamezne, prej v medsebojni borbi stoječe stranke v enotno fronto, ko hočejo premagati večjo, vladajočo skupino? Pojdimo še dalje! Ali ni* ma morda zgodovina neštetih dokazov, da so med posameznimi narodi, ali v posameznih državah takoj prenehale notranje borbe, čim se je pojavil zunanji sovražnik? Vsi so se v slogi združili v obrambo domovine, vsi so obrnili svoje orožje proti onemu sovražniku, ki je napadal njihovo domovino. Le redki so izdajalci v takih primerih, a one redke je narod obsodil in jih ohranil v sramotilen in svarilen vzgled poznim rodovom.
Prav tak, in morda le malo drugačen je pojav po posameznih stanovskih organizaci* jah, ko preti kakršnakoli nevarnost celotnemu stanu, ali pa se mu prizadene krivica. Seveda se vse to doživlja v popolnoma drugačni obli* ki nego v politiki ali pa med narodi. Prav takrat namreč, ko občuti vsak posameznik, da preti celotnemu stanu kak pretresljaj ali pa mu grozi moralna ali materialna krivica, tedaj začuti vsak posameznik, da je ven* darle član te velike družine, ki je sedaj v nevarnosti. Zaveda se, da bo tudi on prizadet, ako bo kakorkoli prizadet celoku* pen stan. Nehote občuti da bo borba proti nevarnosti, ki preti, ali proti že prizadeti kri* vici veliko uspešnejša, če posežejo vanjo prav vsi pripadniki stanu, prav vsi člani občestva. In ta občutek je pravi, kajti morala je priti nevarnost, morala je nastopiti krivica, da je marsikateri posameznik občutil, da je pripad* nik stanu, da je član te velike družine.
Toda poglejmo nekoliko natančneje okoli sebe. Ali smo res prav vsi in ni nikogar, ki je morda prav v tem trenutku občutil svojo slabost, občutil, ida je bolje čakati da se bo* rijo drugi, da bo on z večjim zamahom zgra* bil po uspehih borcev? Ali je čist in jasen ta pogled?
Take misli navdajajo vsakogar, ki se v pravem trenotiku zaveda resnega položaja, ki se zaveda pomena organizacije, takrat ko na* stopajo težji trenotki od vsakdanjih skrbi, težji od vsakodnevnega dela, a tudi težji od vseh prizadevanj za dobrobit posameznika. Kajti najtežje je tudi v bridkih urah pozabiti sebe, pa tudi svoj lastni žep in to takrat, ko gre za splošne interese celokupnega stanu, za interese vsega občestva in ne za posamezni* ka. In prav to zadnje dejstvo je najtežje pre* magljivo, mnogim najtežje razumljivo, a res* nost položaja zahteva tudi to in žrtev posa* meznika v korist celote ni bila še nikoli ni* komur v škodo. Najhuje greši oni, ki ne mo* re ali noče razumeti, da so v borbi vedno po* trebne žrtve, ki noče ali ne more razumeti, da mora prav vsak posameznik poseči v bor* bo, ko gre za skupne interese. Prav vsak član mora prispevati po svojih močeh, sodelovati,
ako ne bolj, vsaj toliko kolikor je sodeloval poprej. Odtegovati moralno ali materialno pomoč svoji lastni zajednici takrat, ko jo ta najbolj potrebuje, je isto kot škodovati sa* mernu sebi. Zelo nespameten bi bil oni, ki bi spodrezaval ono vejo na drevesu, na kateri sedi. In vendar se tudi to dogaja v življenju, a ne med pametnimi in razsodnimi ljudmi.
Jasen je vsakomur položaj, ki postaja od dne do dne resnejši. Vsaka stanovska organi* zacija stremi za tem, da vzgoji svoje članstvo talko, da bo moglo z lahkoto služiti namenu, ki ga ima organizacija začrtanega v pravilih in poslovniku. Za dosego tega namena so ji potrebna razna sredstva in tudi ustanove. Ne* katerim organizacijam manj drugim več. A prav učiteljska stanovska organizacija spada med one, ki si je s svojim širokim delokro* gom ustvarila mnoge ustanove, ki ji služijo kot sredstva za dosego namena in smotra Nezdružljiva povezanost namena in sredstev naj nam bo vsem v dokaz da je nemogoče
služiti namenu brez sredstev. In le ono član* stvo. ki razume to, more služiti skupnim ko* ristim, le ono ostane zvesto zajednici, le ono razume resnost položaja in prispeva z vsemi močmi, če je borba potrebna.
Vse, prav vse bi nas morala prevevati zavest, da smo pripadniki enega stanu, da smo vsi člani enega občestva in da smemo in moremo braniti svoje lastne, skupne inte* rese in koristi le v stanovski organizaciji. Le ta se more pravilno boriti za naše potrebe, ker jih razume, ker je to njen namen. Prispe* vati moramo k tej borbi prav vsi — in nikdo naj se ne odteguje. Pravi borec ne stopa v vrste onih, ki bi čakali le na uspehe. Vsi bo* dimo pripravljeni vsestransko sodelovati, ker le s tem pokažemo, da razumemo pomen in namen lastne organizacije, le s tem si bomo pridobili priznanje onih, ki bodo prihajali za nami, in naj ga ne bo med nami takega na kogar bi mogle poznejše generacije kazati s prezirom in zaničevanjem.	—ž.
VSEBINA:
Mladinska matica in Se kaj
Pripadniki drugih stanov nas često zavi* dajo, da si je znalo učiteljstvo navzlic svoje» mu neugodnemu materialnemu položaju ustva* riti toliko dobro uspevajočih gospodarskih ustanov, kot jih nimajo zlepa drugi, gmotno bolj podprti stanovi. Sodim, da nas je ravno skrb za obstanek in za negotovo bodočnost privedla do tega, da smo začeli že zgodaj graditi gospodarske trdnjave, ki bi nam bile v bodočnosti močna opora v našem boju.
Učiteljstvo pa pri gradnji svojih materialnih stlanovskih temeljev ni izgubilo nikoli z vidika svojega kulturnega poslanstva. Te* sno vezano na šolo in ljudstvo, je hotelo tudi tema dvema pomagati kvišku. Že zgodaj je začelo potom svoje organizacije izdajati liste za mladino in tudi odrasle, vedoč, da je naj-jačje orožje malega naroda njegov duhovni dvig, ki mu je pa treba že zelo zgodaj zaleta. In tega dobi lahko otrok z dobro knjigo ali izbranim listom, ki ga priklene nase.
Narod, ki je izgubil smisel za lepo knji* go, bi bil1 danes zapisan smrti.
Najbolj posrečena taka kulturna ustano* va je pa brezdvomno naša Mladinska matica. Zato ji tudi sekcija posveča največjo skrb in pažnjo. Ne mine skupščina, da bi se o njej ne razpravljalo in sklepalo, kako bi jo duhov* no in materialno podpirali, da bi se še bolj razvijala in donašala čimveč sadov nastopa* jočemu rodu.
Lahko rečemo, da je šele M. M. pokazala naši mladinski književnosti ono pot, ki jo mora hoditi prava mladinska književnost, to je pot resnične umetnosti in ne diletantskih poizkusov. To ji priznavajo po vrsti odlični kritiki po naših in tujih revijah. Saj so med njenimi sotrudniki mnoga imena, ki že bleste v naši književnosti. Ti bi že zaradi svojega literarnega ugleda ne dali iz rok del brez traj* ne vrednosti.
Redki so slučaji, da bi se dela naše mladinske književnosti prevajala na druge jezike. M. M. pa je že ponovno doživela to čast. Tu* di nove knjige za srednje šole, ki so priznane za najboljše, kar jih je kdaj bilo, imajo že sestavke iz publikacij M. M. To je gotovo znak prave umetnine.
Te misli me navdajiajo, ko prebiram poro* čilo sekcije, da letos število naročnikov M. M. pada.
Taki padci so usodni. Usodni za nas, za našo mladino in za edino bogastvo malega, siromašnega naroda: Za njegovo »belo kri* zantemo«. Del cveta te »bele krizanteme«, na* še umetnosti, pa je tudi naša mladinska knjiga.
Rešitev te zadeve pa leži v nas samih. Vemo sicer, da je gospodarska stiska močna protisila našemu hotenju, a nepremagljiva ni. Vemo tudi, da se število naročnikov na naše publikacije ni vedno ujemalo z gospodarsko močjo raznih krajev, ampak, da so bile rev* nejše plasti naroda navadno bolj dovzetne za knjigo, kot one, ki jim že življenje nudi večje ugodnosti.
Tudi naše duševno razpoloženje v zadnjih časih je imelo gotovo svoj neblagodejen vpliv pri vsem našem delu. A ravno zaradi razočaranj, ki jih je učiteljstvo že toliko do* živelo, bi morali tem bolj skrbeti za ono, kar je posebno naše.
Še je čas, da popravimo, kar smo zamu* dili. Pa ne samo nekateri, temveč prav vsi.
Lansko leto smo pregledovali statistiko naročnikov M. M. po srezih in ugotovili: Še je nekaj šol, ki nimajo niti enega izvoda M. M. Zelo je človek radoveden, s čim pol* nijo te šole svoje knjižnice in v kake namene gre denar, ki je uradno točno določen za knjižnice. Mnoge večrazrednice imajo le po par izvodov. To priča, da na teh šolah ni vse v redu. Kako bi se sicer tako važna kulturna zadeva omalovaževala. Zelo bi človeka tudi zanimalo, kaj rabijo take šole za razredno čtivo, ki ga naravnost predpisuje novi učni načrt poleg obveznih čitank. — Samotne eno* razrednice s siromašnim prebivalstvom v mnogih slučajih visoko nadkriljujejo višje organizirane šole.
Ne odobravam kake sile ali pritiska. Vsak naj bi izvršil samo svojo stanovsko dolžnost, pa nam je uspeh zagotovljen.
L—r.
Misli o evropski prosveti
Zadnjih pet let se nahaja Evropa v polo* žaju, ki ga je v zgodovini težko primerjati s kakršnokoli časovno formacijo. Problemi, ki so se nagrmadili na ramena posameznih držav, tišče k tlom s tako silo, da vsak, ki zasleduje in prisluškuje najrazličnejšim do« gajanjem z dneva v dan, pričakuje senzacij, ki niso več obrnjene na pozitivna upanja in dober izid, marveč so vseskozi negativna in kar utegne priti, bo prineslo pač samo eno: polom in krah starega, in negotovo bodoč* nost. Da so postala danes socialna področja, področja gospodarstva, kulture in politike, nepregledna in zamotana, da preskakujejo iz življenjskih razvojnih tirov v umetno nare* jene, je pač samo posledica popolno zgrešene usmerjenosti človekovega prizadevanja, ki se je obrnilo v povsem negativno smer.
In da se kaže ta zgrešena politika v vsej svoji resničnosti ravno najbolj otipljivo na gospodarskem področju, je vsakomur jasno. Socialno vprašanje, ki ie danes popolnoma istovetno z gospodarskim vprašanjem, zakaj kar je gospodarsko mogoče, je mogoče tudi socialno, in gospodarsko dobro, ie socialno dobro.
Pogled v razvoj šolske politike v svetu v zadnjih letih nam pač daje rezultat, ki jasno kaže kam se nagiba stavba preživele staro* evropske miselnosti. Ideja nove pedagogike, ki je nedavno, recimo pred nastopom simpto* mov zadnje krize ali v začetku tega stoletja nastopila zmagoslavno in častno pot s svojo misijo o prerojenju človeštva, je zadnja leta obolela na odjenljivosti in životarjenju. Njena pot ne gre več navzgor. Stegnila se je v Tavno črto in je pričela polagoma padati. Prizadeva*
nja posameznih držav, ki imajo v tem času srečo, da imajo na vodilnih mestih ljudi, ki imajo še razumevanja za pozitivno šolsko politiko, ki ni samo v visokih teorijah in blagozvenečih besedah, ki ni samo v moder* nih uredbah in zakonih, marveč se kaže tudi v resničnem delu in žrtvah ter pametnem pre* sojanju potreb ter nujnim zadostitvam, so zelo redka. Težko je n. pr. zaslediti državo, ki bi podprla razvoj svojega šolstva tako, kakor je to storila Španija, ki je otvorila mili* jardne kredite za dvig in napredek svojega šolstva. Nasprotno pa kažejo poročila pre* težnega števila držav (in to zapadne Evrope), ki so podvzele korake za saniranje državnih financ na škodo šolstva, bodisi z zapiranjem zavodov, z omejitvijo učiteljstva, ali pa s črtanjem in zmanjševanjem kreditov določenih za ljudsko izobraževanje. Da je vsako prizadevanje dvigniti in izpopolniti vzgojo ljudstva brez materialne opore jalovo, ni treba: še posebej poudarjati. Pa tudi posle* dice, ki bodo nastopile v najkrajšem času, bodo stvorile situacijo, ki nikakor ne bo prinesla dobrih uspehov. Toda zgrešeno bi bilo, če bi menili, da obstoja ves smisel materialne opore zgolj v tem, da se zidajo šole in name* ščajo učitelji. Nasprotno! Kaj pomagajo šole brez življenja. Življenje pa daje šoli učitelj! Toda tudi učitelju, ki mora z dneva v dan s skrbjo in neprijetno mislijo čakati nevšeč* nih trenutkov s strahom za človeka dostojno življenje v krogu družine, bo njegov poklic grenak in potreben uspeh bo izostal.
Odmev tega se jasno kaže n. pr. v Fran* ciji. Materialni oslabelosti se je pridružila tudi moralna. Učiteljstvo ni več gospodar
O pomenu in namenu organizacije. Mladinska matica in še kaj. Misli o evropski prosveti. t Jovo Jovanovič. f Ivan Lobe — učiteljski veteran, t Karel Pestevšek.
Učiteljski praktični kmetij, tečaj na Grmu. LISTEK: Iz kronike podeželske učiteljice. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učitel jska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija. — Inozemsko šolstvo.
svojega dela in tudi ne urejevalec svojega vzgajanja. Razkroju ni iskati vzrokov toliko v pojavih, da so pričeli posegati v učiteljev delokrog nepoklicani, ki nimajo najmanjšega smisla za pravo in resnično vzgojo, kakor v samem dejstvu, da je to sploh mogoče in da je učiteljstvo to tudi dopustilo. Jasno! Mate* rialno vprašanje je življenjsko vprašanje. Čim se mu pridruži strah, pade moralni nivo in posledice so se že pokazale. Rezultati, ki jih kažeta Italija in Nemčija, pa so potrdili zgornjo misel bolj, kakor pa je bilo pričako* vati. Mi, ki živimo izven omenjenih meja, tega niti občutiti ne moremo tako, kakor ob* čutijo to učitelji v Italiji in Nemčiji na lastni koži.
Kam so se zgubile n. pr. ideje Rousseauja, kakšna je usoda življenjske tvornosti italijan* ske renesanse in vseh njenih plamtečih zago« vornikov? Kaj se je zgodilo s Kerschenstei* nerjevo ideologijo? Kako je zamrl Glocklev klic pedagoškega liberalizma in demolkratiz* ma? Pot, ki jo hodi v tem današnjem času zapadna Evropa ne oziraje se na vse neiz* črpane bogate kulturno pedagoške zaklade preteklosti in klice plamtečih zagovornikov človečanstva bodočnosti, je pot v negotovost, je pot v bodočnost, ki ji nihče ne more pro* rokovati razveseljivega konca.
Če računamo, da šteje Evropa preko 1 milijona učiteljev in da je v Evropi okrog 250.000 šol, kjer se vsak dan vrši vzgoja mla* dine v duhu napredka in lepše bodočnosti človeštva in da obiskuje vse te šole na mili* jone in milijone mladine, ki bo v bodočnosti gotovo odločala in če k temu primerjamo splošno stanje Evrope, si moramo priznati, da je vse skupaj velik nesporazum. Ali ustreza ves ta ogromni šolski vzgojni aparat svoji na* logi? Ali vrši svojo nalogo tako, da se bo čez deset, dvajset let mogel ugotoviti pozitivni rezultat tega delovanja? In kako danes kaže? To so perspektive, ki dajo mnogo misliti in na katere bi moral pomisliti vsak, ki se šteje v armado vzgojnikov in urejevalcev saj »pri* šla bo doba, ki ne bo poznala drugih misli, negoli vzgojo.« (Nietzsche.)
In v čem je rešitev iz te zagate, iz tega zakletega gradu brez oken in vrat, ki se mu pravi »Kriza?« Črnogledost je tej irešitvi naj* hujši sovražnik. Kriza ima v njej najboljšega varuha in zaščitnika. Zakaj? Onemogoča j a* sen, resničen in pravičen pogled na dejansko stanje, ubija razsodnost in utira pot hlapcev* stvu. Onemogoča kritiko in zagovor ter zavi* ra urejevanje. Plamteč in neustrašen optimi* zem je tu na mestu bolj kot kjerkoli, zakaj bolj kot kdajkoli je potrebno danes neustra* šeno zagovarjati pravice in bičati krivice. Bolj kot^v katerikolih oblikah življenja, bodisi v gospodarskih, kulturnih ali političnih, je treba danes neustrašenih zagovornikov v vzgojstvu, ki s svojimi življenjskimi koreninami posega v vse omenjene oblike življenja. Čim bolj bo učitelj zagovarjal upravičenost svojega dela in ga tudi dokazoval, večjega uspeha se mu je nadejati. Ta optimizem pa je tudi ona sila in moč, ki je edina zmožna razgnati zidovje prokletega gradu, ki mu pravimo »Kriza«. Mladina bo oproščena okovov in spon in bo šla svobodna v novo življenje.
* IZDAJE ZVEZE POLJSKEGA UČITELJSTVA: 1. Tednik »Glos nauczycielski«, mesečniki: 2. »Šolsko delo«, »Polski arhiv psihologije«, 4. »Pedagoško kretanje«, 5. »Specialna šola«,, 6. »Risanje in praktični pouk«, 7. »Spremljevalec socialnega dela«. 8. »Šolsko petje«, 9. »Telesna vzgoja v šoli«, 10. »Zaključna obrtna šola«, 11. »Predšolnik«, 12. »Delo v manjrazrednih šolah«, 13. »Gimnazija«, 14. »Mesečnik literarni in umetni«, 15. »Jezikovni svetovalec«, 16. »Šolsko gledališče«, 17. »Obrtno šolstvo«.
Vse to časopisje vzdržuje in čita poljsko učiteljstvo. Imajo enotno naročnino: 8 zlotov letno, ali člani saveza poljskega učiteljstva imajo znatni popust. Učitelji plačajo letno članarine 24 zlotov. Mesečno 2 zlota. Za to prejemajo tednik »Glos« in še mesečnik po izbiri. Ostale časopise lahko naročajo po lastni izbiri za polovično ceno. Če pa kdo naroči poleg cmenienih še dva časopisa, plača zanje letno samo 3 zlote.
V Varšavi bo tudi kmalu zgrajena učiteljska tiskarna, v kateri se bodo poleg omenjenih časopisov tiskali tudi učiteljski koledarji, mladinski listi itd.
t Jovo Jovanovič
Znani srbslki pedagog Jovo P. Jovanovič je umrl 24. oktobra t. 1. v Beogradu in sicer v bolnici na Dedinju.
Pokojni Jovanovič je dobro znan v uči* teljskih krogih, in tudi mi slovenski učitelji ga smemo z vso pravico prištevati med od* lične svoje prijatelje. Že zdavnaj pred vojno je gojil zveze s slovenskim učiteljstvom, kajti I. 1905. je prišel k odkrit ju Prešernovega spo* menika v Ljubljano in je ob tej priliki vzpo* stavil prve zveze srbskega in slovenskega uči* teljstva. Plod te zveze se je kaj kmalu po» kazal. Že 1. 1906. je organiziral prihod šesto* rice voditeljev slovenskega učiteljstva v Beo* grad, a leta 1907. je že pripeljal voditelje srbi* janskega učiteljstva na občni zbor »Zaveze« v Radovljico. Ob 25 letnici smo pozdravili Jova P. Jovanoviča v Ljubljani, kamor je pri* spel z večjim številom srbskega učiteljstva. Zelo se je zanimal za razvoj slovenskega šol* stva in prav zaradi proučevanja tega, je prihajal vsako leto v Slovenijo in se zelo dobro naučil slovenščine, čeprav brez vsake tuje pomoči. -— Proučeval je poleg osnovnega tudi naše nadaljevalno šolstvo, za katerega je po* kazal še posebno zanimanje. V založbi »Uči* teljske tiskarne« je izdal »Zgodovino Jugo* slovanov« za osnovne šole.
Jovo P. Jovanovič se je temeljito bavil s prosvetnimi problemi. Leta 1925. je izdal
delo »Naša prosvetna politika v pogledu ure* d'itve narodnih šol«. Pri reševanju problemov narodnega izobraževanja je sodeloval zelo aktivno in je bil tudi član posebnega odbora, ki se je bavil s tem vprašanjem. Toda ne sa* mo to, bavil se je z raznimi pedagoškimi pro* blemi in posvečal svoje posebno zanimanje vprašanju začetnega čitanja in pisanja, _glo* balni metodi, vprašanju učnih knjig, držav* ljanskega pouka, vzgoje itd. Napisal je več učnih knjig in to čitank ter zgodovinskih učnih knjig. Sodeloval je pri učiteljskih sta* novskih in pedagoških listih. V Kragujevcu je osnoval list »Prosveta«, ki ga je urejeval devet let. V Beogradu pa je 1. 1903. osnoval list »Porodica«, ki je bil namenjen za domačo vzgojo in je izhajal leto dni.
V učiteljskih vrstah je užival velik ugled in je bil več let član izvršnega in glavnega odbora. Ko se je predsedstvo na naših skup* ščinah še volilo, je bil izvoljen za predsed* nika. Imel je prav tesne zveze z vsem slovan* skim učiteljstvom, tako s Cehi, Poljaki in Bolgari in je zelo dobro poznal vse slovansko šolstvo. Kot samouk se je privadil slovanskih jezikov, da je mogel izkoriščati njihova izku* stva. Poleg tega je obvladal nemščino in espe* ranto.
Tudi politično se je udejstvoval in je bil kot soliden delavec dvakrat izvoljen za žu* pana v Kragujevcu in to na radikalski listi. Občini je načeloval osem let.
Pokojni Jovanovič je dovršil osnovno, šolo v Kragujevcu ter je pripadal prvi gene* raciji, ki je izšla iz učiteljišča v Nišu. Zaradi svojih velikih zaslug za šolstvo in prosveto je bil ponovno odlikovan z visokimi redi, a zaradi svojih sposobnosti je bil nameščen kot referent ministrstva prosvete in oblastni šol* ski nadzornik še pred uedinjenjem. V mini* strstvu g. Miše Trifunoviča je bil šef kabi* neta in njegov svetovalec.
Odkar je tov. Ivan Dimnik predsednik JUU, ga je pokojnik večkrat posečal, raz* glabljal z njim razne prosvetne probleme in se še posebej zanimal za slovensko šolstvo in učiteljstvo.
Prijatelj Slovencev, še posebej pa prijatelj slovenskega šolstva in učiteljstva naj v miru počiva!
Ivan Lobe — učiteljski veteran
Krška dolina je silno ljubka, kdor je bil vsaj enkrat tam, pa jo vzljubi za zmeraj. Na eni strani ravnica, na drugi pa je naslonjena na griče, čez katere pelje serpentinasta cesta; ž nje imaš krasen pogled na Videm, središče prijaznega krškega kraja, ki ima šolo še iz časov cesarja Napoleona.
V	tem mičnem kotičku se je zbralo oni dan ob krasnem jesenskem sončnem dopol* dnevu obilo ljudi: stari okoličani, vsi v črnini, v šolo so hiteli šolarji, ki so se zbirali okrog šolske zastave ovite v črn flor. Takisto so tudi gasilci hiteli k svojemu domu, raz katerega je visela žalna zastava. Krka pa je dobila zaradi mnogih tujih obrazov, prav poseb* no lice. »Učitelji so to,« so si šepetali ljudje. »Prišli so iz vseh krajev, da pospremijo na* šega nadučitelja Ivana Lobeta na poslednjo pot« ...
Med cvetjem in svečami pa je spal1 čestiti mož Ivan Lobe, ki je pritisnil tej tihi dolini pečat gospodarskega in prosvetnega naprod* ka. Siva brada mu je valovila preko prsi, mir* ne črte v obrazu so pričale, da se je preselil spokojen v Večnost. Najstarejšemu učitelju v Dravski banovini, pa so se klanjale v po* slednje slovo številne množice. Ob njegovi krsti so poklekafi upognjeni starčki in sivo* lase ženice, njegovi bivši učenci in učenke in se v tihi molitvi spominjali davnih dni.
V	92. letu je zamahnila smrt po njem. Le kak teden je bolehal, bil je še do poslednjih dni ves priseben in pretehtanih besed, ko se je poslavljal za vedno od svojih domačih, s
katerimi so ga do kasnih življenjskih dni oklepale prisrčne stanovske vezi.
Prav posebno pestra in poučna je bila Lo* betova življenjska pot. Rodil se je 22. decembra 1843. v Hinjah pri Žužemberku, kjer je bil njegov oče organist in cerkovnik. Težave go* spodarskega značaja niso dovolile, da bi mo* gel Ivan v šole, kamor si je tako srčno želel. Kot samouk se je naučil čitanja in pisanja, nato pa se je izobraževal tudi nadalje le z lastno pridnostjo: hotel je postati učitelj, in srčna želja se mu je tudi uresničila leta 1861., ko je bil nastavljen na prvo službeno mesto v Arnbrus v Krški dolini. Tudi drugo služ* beno mesto je dobil v novomeškem srezu v Poljanah. Že po nekaj mesecih pa je dobil dekret za definitivnega učitelja na Krko, ka* mor je prišel leta 1878.
Njegovo življenje je pisana knjiga težav borca iz učiteljskih vrst, ki so se mu stavile mnoge ovire. Že v Ambrusu je imel silne te* žave zaradi vpeljave šolske obveznosti. Na Krki se je lotil zlasti sadjarstva. Razen šol* skega vrta je vzel v sadjarske namene tudi cerkveno njivo, koder je vzgajal mlada dre* vesca.
Lobe se je boril, delal, pa tudi zmagoval kakor svetal lik Cankarjevega učitelja. Nje* gova družina je štela 11 članov, v hišo pa je prihajala le majhna plača. Kljub vsem dnevnim tegobam ni zapustil svojega ljudstva. Kdo bi preštel številne prošnje, ki jih je se* stavi} Lobe za Krčane in okoličane. Bil je iz* borno podkovan v nemščini in je bil res zmo*
žen biti v vseh ozirih svetovalec svojega ljudstva.
In v šoli? Še zdaj ga pomnijo stari ljudje kot strogega a dobrega učitelja. Spočetka je bil na šoli sam, poučeval je tedaj okrog 300 otrok. Seveda v tistih časih ni bilo tako ob* veznega pouka, kakor dandanes. Ko je opra* vil otrok »nauk«, pa je ostal lahko doma. Še le šest 1'et pred upokojitvijo je dobil na šolo pomoč, drugo učno moč.
Šoli je žrtvoval 42 polnih let, od tega vzgoji krške mladine polno četrt stoletja. Le« ta 1903. je stopil v zasluženi pokoj, s tem pa se ni odpovedal skrbi za ljudski blagor. Še nadalje se je udejstvoval v sadjarstvu, in je prejel za to časten naziv oče sadjarstva v krški dolini. Takisto je tudi neumorno čebe* laril. Še do svojih poslednjih let je bil njegov najpriljubljenejšii oddih pri uljnaku. Gasilci so ga imenovali svojega ustanovitelja, občina pa ga je zaradi obilice zaslug domačemu kra* ju izvolila za svojega častnega občana. V božjo čast pa je vodil cerkveno petje 50 let.
Tak je bil njegov življenjski lik. Vsestransko neumorni učitelj - javni delavec.
Na proslavi Lobetove 90 * letnice v pomladi 1. 1934.
Jubilant v krogu stanovskih tovarišev in predstavnikov oblastev.
Lansko pomlad — zaradi zime so presta* vili proslavo Lobetovega 90. rojstnega dne na kasnejšo pomlad — je bil velik praznik za vso dolino. Takrat se je zbralo na Kriki ljudstva, kakor ga v teh krajih redko pomnijo. V slav* nostnem sprevodu so peljali v cerkev česti* tega gospoda nadučitelja, ki mu je dala »Pa* šičeva« brada videz uglajenosti in popolnosti. Po svečani službi božji se je zgnetla vsa šte* villna množica na prostoru pred cerkvijo. Ves bogat program, pri katerem je neumorno sodelovalo domače učiteljstvo. je dokazal, kako zna ceniti naše ljudstvo svoje učitelje. Ob petju, deklamacijah, godbenih točkah in go« vorih je potekla vsa lepa slavnost. Sreski na* čelnik g. Podboj pa je pripel jubilantu red sv. Save. Ob isti priliki so se zgrnili na Krko tudi učitelji odi blizu in daleč, da počaste sivo* lasega stanovskega vzornika. JUU — sresko društvo v Litiji pa je poklonilo svojemu ne* storju krasno praktično darilo.
Res, proslava Lobetovega 90. jubileja je bil velik iskren praznik hvaležnosti...
In oni četrtek letošnjega oktobra je bila Krka spet polna ljudstva od blizu in daleč. Učiteljstvo iz litijskega in sosednjega žužem* berškega okraja.
Z Lobetovine na Vidmu se je razvila dob ga povorka tja gori k cerkvi. Po obrednih mo* litvah domačega župnika se je poslovil ob od* prtem grobu v imenu Krčanov domači šolski upravitelj tov. Lojze Intihar, ki je prikazal Lobeta kot neumornega delavca za dobrobit Krke in ljudstva. Predsednik JUU sreskega društva za litijski srez tov. Jože Župančič se je poslovil od pokojnika v imenu učiteljstva in je poveličal pokojnika kot svetlega vzor* nika, narodnega učitelja in graditelja ljudske prosvete. Šmihelski župnik g. Zupane, krški rojak, pa se je poslovil od blagega pokojnika
Za jesen in zimo !
Tople volnene tkanine za plašče, kostume, obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno blago si preskrbite pri znani tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Ogromna zaloga najboljših kvalitet Vam nudi bogato izbiro trpežnega blaga, finih vzorcev in barv ter najsolidnejših cen.
Cenjenemu učiteljstvu popust!
v imenu bivših učencev, ki so verno in zvesto sledili učiteljevim naukom.
Po žalostinkah, ki so jih zapeli domači pevci, so se vsule na grpb našega najstarej* šega prosvetnega pijonirja grude tiste zemlje, ki jo je tako ljubil in se ji je ves žrtvoval.
Slava narodnemu učitelju in našemu svet* lemu vzorniku!
t Karel Pestevšek
Umrl je mož, a njegov duh je med nami!
Dne 17. oktobra 1935. je ob pol 12. uri preminul v Mariboru upokojeni šolski upravitelj Kari Pestevšek. Trpko nas je dirnila nepričakovana vest, dia nas je po osemdeset* letni starosti za vedno zapustil priljubljen to* variš Karel. Rodil se je dne 30. dec. 1855. v Žrečah piri Konjicah, kjer je bil njegov oče učitelj. Leta 1874. je dovršil višjo realko v Ljubljani in dne 7. julija 1875. enoletni peda* goški tečaj v Gradcu. Prvo učiteljsko mesto je nastopil istega leta v Slivnici pri Mariboru. Služboval je nato v Krčevini pri Mariboru, v Laškem in Žalcu teir od 1. IV. 1883. zopet v Slivnici pri Mariboru do upokojitve dne 1. oktobra 1924. Leta 1885. je prevzel upravi* teljstvo slivniške šole. Prvič je bil poročen s Frančiško, hčerko pok. Jožefa Trobnika, upra* vitelja slivniške šole. Iz tega zakona sta sino* va Karel, policijski svetnik v Ljubljani in Ri* ko. sreski šolski nadzornik v Celju. Drugi za* kon ga je vezal z gospo Ano roj. Kapus.
Pokojnik je bil markantna in odlična osebnost v učiteljskih vrstah. V 42 letnem delovanju v Slivnici je vzgojil celo vrsto na* rodino zavednih intelektualcev, ki službujejo danes na vidnih in vodilnih mestih. Kot izvr* sten pedagog in gospodarstvenik je globoko vrezal brazde na vseh kulturnih poljih. Novo šolsko poslopje dovršeno leta 1900. in zraven lep šolski vrt s telovadiščem sta tudi plod njegovega prizadevanja. Mnogo let je bil tudi sotrudnik »Popotnika«.
Ob stoletnici obstoja slivniške šole t. j. 1. 1914., je spisal vzorno urejeno šolsko kro* niko, v kateri navaja po autentičnih virih ir^z« ne stvarne in zanimive podatke o razvoju šol* stva v slivniški dekani ji odi 1. 1812. dalje. Častno in imogostransko je bilo njegovo iz* venšolsko delovanje. Mnolo dobrega je sto* ril za dvig sadjarstva in čebelarstva v svojem okolišu. Od- leta 1885. je bil polnih 25 let pe* vovodja cerkvenega zbora. Leta 1907. je bil soustanovitelj bralnega društva ter nekaj let njegov podpredsednik in tajnik. Kot član na* čelstva pri posojilnici in hranilnici je deloval od njenega začetka leta 1908. Ljudstvo mu je neomajeno zaupalo zaradi njegove marljivo* sti, nepristranosti, nesebičnosti in vzornega delovanja. Zaradi velikih zaslug na šolskem polju je bil odlikovan s kolajno za štirideset*
Iz kronike podeželske učiteljice
Od Boga in ljudi pozabljena gorska vas naše Dolenjske je dobila novo učiteljico. Njen nadzornik, ki se je pri njem ob nasto* pu zglasila, je v svoji uvidevnosti napisal upravitelju v njeni bližini pismo s tole vse* bino: Priporočam Ti to mlado, takoj na prvi pogled nepokvarjeno in neizkušeno dušo v varstvo. Bodi ji v vseh ozirih pomočnik, zla* sti prve čase. Škoda bi bilo, če bi jo razmere ubile. — Tako dobri nadzornik.
V	kraju, kjer je bila nameščena ni mogel nihče ostati. Navadno so pošiljali tja hudo obtožene grešnike. Do železniške postaje je bilo nekako 20 km, največ po strmih gorskih stezah in kolovozih. Pošta je prihajala dva* krat na teden. Pozimi le po možnosti. Hrane ni bilo mogoče dobiti v vasi. Treba je bilo pol ure navzdol in zopet pol ure navzgor do najbližje vaške kramarije.
V	šoli so pred nedblgim časom še mu* kale kravice in skakali telički. Ker se je last* nik izselil, je ostal hlev prazen. Kupili so ga in prenaredili za šolo. Po sredi so naredili vežo s starodavnim ognjiščem, na južno stran šolsko sobo, na severno pa stanovanje z eno sobo in tako majhno kuhinjo, da si moral pri obračanju biti skrajno previden. Soba je bila tako vlažna, da je teklo po ste* nah ob vseh letnih časih. Uradna komisija je ugotovila, da je celotno poslopje popolnoma neprimerno za človeško bivališče.
A kdo naj v tem zapuščenem in siromaš* nem kraju začne z zidanjem nove šole?
Prvih par let se je popolnoma posvetila zanemarjeni šoli. Otroci so začeli pripovedo* vati doma, kako je sedaj prijetno pri pouku in niso hoteli, več zamujati učnega časa s pa* šo. Zvečer so prihajala v šolo dekleta. Učila so se tu prepotrebnih praktičnih ročnih del pod vodstvom učiteljice. Vedno večja je bila ta družba, tako da v mali stanovanjski so* bici že ni bilo več prostora za vse. Treba se je bilo preseliti v šolsko sobo. Začele so pri* hajati celo take, ki so se gibale najrajše tam, kjer je hreščala harmonika. V par letih je že šel glas po fari, da so si nekatera dekleta že naredile kar celo balo.
Do tedaj je prihajalo v vas samo nekaj zakotnih tednikov. Nova učiteljica je ob roč* nem delu čitala prisotnim večkrat sestavke iz različnih drugih listov, ki je imela naro* čene. V kratkem so tudi dekleta naročila več ženskih listov.
Starši in vsi pametni ljudje so bili s ta* kim izvenšolskim delovanjem učiteljice iz* redno zadovoljni. V svoji skromnosti tovari* šica ni nikoli obešala svojega delovanja na veliki zvon. Niti šolske oblasti niso vedele za uspehe te tihe delavke. Nadzornik je ko« maj pri sosednjih tovariših izvedel o vsem tem in ker je našel tudi v šoli velikansko izpremembo, je dobila tovarišica tudi zaslu* ženo pohvalo.
V takem razpoloženju se je mlada tova* rišica lotila najtežje naloge — zidanja nove šole.
Kdor je imel kdaj s tem opravilo, bo ve* del. kakšne žrtve so potrebne za to. V pre* govor je že prišlo: Ako si sezidal šolo, glej da jo hitro odkuriš drugam. Ce ti ni treba, je to znamenje, da si odličen učitelj in ugled* na osebnost.
informirala pri izkušenem in postrežljivem sosedu o celem postopku in začela. Prošnje sem, prošnje tja. Osebna priporočila pri po* slancu in kot je že to navada. Šlo je kar po sreči. Od države nenavadno visoka podpora, kar je dalo ljudem pogum. Večer za večerom seje, pisari je in potov nič koliko, a brez pot* nin, vse na svoje stroške, kot delajo vsi idealisti.
V teku par let je bila lepa stavba priprav* ljena, da sprejme vase mladino in da prime* ren kotiček učiteljici, ki si je v nehigienskem brlogu že nakopala bridkih spominov za vse življenje. In kar je za zadovoljnost ljudstva kot balzam — stavba je bila že slkoro pla* čana.
A zdaj se začne drugo poglavje.
Ugled skromne učiteljice je silno nara* sel. To pa je šlo na živce vaškemu mogočnja* ku in njegovi častihlepni ženi. Začela sta spletkariti proti učiteljici. Najprej, da je pri vsem svojem delovanju »politično pobarva* na«. Ker sta menda ovaduha sama sprevidela, da to ne bo držalo in da bo učiteljica lahko dobila za svojo nepristranost prič kolikor bo hotela, sta s pomočjo sosednjih veljakov usta* novila nekako novo društvo za kmetsko iz* obrazbo. Vanjo so vstopali ljudje, ki niso imeli čiste preteklosti in jim je bilo kaj malo mar za izobrazbo. Vse njihovo delovanje se je sukalo okrog gostilne. Glavno besedo pa je imel vaški mogočnež. Manjkalo pa je tej družbi človeka, ki bi znal sestaviti kak dopis in voditi tajniške in vse druge posle povrh. Poslali so tedaj kategoričen poziv učiteljici, da vstopi v novo društvo in sicer prav tisti ljudje, ki so jo že po krivem dolžili politične pristranosti in ji s tem prizadeli mnogo du* ševnih muk in celo tiho opozorilo nadzor* nika, ki je bil pa seveda prepričan, da je to le zlobno podtikanje.
Pod častjo vsakega poštenega človeka bi bilo, da bi stopal v stike z ljudmi, ki bi se ne dali več prevzgojiti v poštene državljane. Tovarišica je seveda odklonila vstop v to družbo že zaradi ugleda. Kako naj bi se paj* dašila z ljudmi, o katerih so se razširjale zelo nečastne stvari.
Kljub temu, da ta organizacija ni bila državna ustanova, so jo hoteli prisiliti, da vstopi vanjo in dela gotovim ljudem tlako ter jim pomaga do kakih »podpor«.
Prav malo je manjkalo, da ni šla vzorna učiteljica zaradi svojega odločnega odpora po službeni potrebi (kako se ta potreba da zlo* rahljati!) bogve v katero južnejšo banovino. Ze je imel v rokah vso stvar gospod poslanec in da niso nanj vplivali razsodnejši njegovi pristaši, bi bil gospod zastopnik ljudstva go* t ov o šel na limanice svojemu hribovskemu eksponentu.
Povrhu vsega tega se je še izvedelo, da preži kot iz zasede na to novo šolo »tovariš« iz soseščine, ki se je z dušo in telesom udi* njal vaškim veličinam in se jim vnaprej po« nudil, da bodo skupno »delovali«.
Tovarišici, ki je svoja najlepša leta po* kopala v delu in trpljenju v teh pozabljenih hribih, se je vse to zastudilo, da je sklenila zapustiti kraj, ki mu je žrtvovala toliko mladih moči.
Kdaj pride že čas, ko postane učitelj svoboden v vsem svojem delovanju, kot mo* rata biti svobodna samo sodnik in vzgojitelj, pokorna edinole zakonu in vesti!
Dokler ne bo tega, ne govoričimo o vzgoji in črtajmo vsa tista poročila o samozavesti učencev, ko pa samozavesti niti njihov vzgo* jitelj po nazorih nekaterih ljudi ne sme imeti.

čokolada ^¿Bi^ kakao
bonboni
letno vestno delovanje. Za zasluge na narodnem in gospodarskem polju sta ga občini Orehova vas leta 1906. ob njegovi 25 letnici in Slivnica leta 1915. ob 40 letnici imenovali častnim občanom.
Dne 9. aprila 1927. ga je Nj. Vel. blago* pokojni Viteški kralj Aleksander I. z najviš* jim ukazom odlikoval z redom sv. Save V. stopnje. Zadružna zveza v Ljubljani pa mu je izročila pismeno čestitko k odlikovanju, podeljeno kot priznanje za vztrajno in nese* bično zadružno delo tekom polnih 20 let.
Predragi1 tovariš, skromne so moje be* sede o Tvojem bogatem življenju. Zapustil
si ljubljeno rodbino in nas ter odšel na pot, na katero Ti bomo vsi sledili. Zakrila Te je jugoslovanska zemlja, za katero si se toliko žrtvoval in jo ljubil s polnim žarom ljubezni. Ob večerni zarji, ko se je sdlnce nagibalo za zelenim, Tebi tako priljubljenim Pohorjem, smo se s solznimi očmi poslavljali od Tebe mnogobrojni učenci slivniške šole, prijatelji, znanci in tovariši. Tebi, nepozabni Karel, je zablestela zarja onega velikega dne, ki nas bo združila s Teboj nad zvezdami v večnosti!
Slava Tvojemu spominu!
R. M.
Učiteljski praktični kmetijski tečaj
na Grmu
Le 24 se nas je zbralo tam, z vseh delov banovine, da tako širom nje gremo z novimi pridobitvami in izkustvi na delo jesenskih in zimskih večerov, ki se v kratkem prično. Ko smo z vodjo tečaja g. svetnikom Krošlom iz* stopili v Novem mestu, smo se kar nekam precej spoznali, eni iz tega, drugi iz drugega tečaja. V tečaj so se sprejeli namreč v prvi vrsti oni, ki že vodijo ali vsaj poučujejo na kmetsko*nad. šolah ter oni, kjer bi bilo nujno potrebno te šole ustanoviti, a nima nobena učna moč praktičnega tečaja. Na ta način sem zlezel tudi sam vanj.
ništvo in živinoreja, razen tega še mlekar* stvo, organizacija, a tov. Gosak nam je po* dal primer, kako se naj podaja snov v teh šolah, da bodo predmeti med sabo povezani tesno, v zaokroženi celoti in podani le za po* trebe kmetskega človeka.
Tamkajšnji gojenci šole so tiste dneve ravno vozili grozdje iz vinogradov ter ga sti* skali. Slišati je bilo, da zavodi letos ni mogel sprejeti vseh prosilcev. Ni li to znak, da je naš kmet začutil potrebo po širšem strokov* nem znanju, a istočasno tudi opozorilo, da moramo ta zdrav razmah podpreti z vsem?
Udeleženci tečaja z gg. predavatelji in ravnateljem g. ing. Zupaničem.
Dnevi, ki smo jih preživeli tam doli na našem lepem Dolenjskem, nam ostanejo v najlepšem spominu. V najboljšem tovarištvu in dobrem razpoloženju je teklo življenje od 7. do 12. oktobra na Grmu. Predavanja so se vršila dnevno od četrt na 8 do 12 in od pol 3 do šeste. Ogledali smo si v tem času tudi gospodarska poslopja šole same, razen tega pa še nekaj vzornih kmetij okolice, ka* terih gospodarji so večinoma absolventi tam* kajšnje kmetijske šole. Predavatelji gg. ing. Peternel, ing. Kotlovšek, sres. kmet. referent Malasek, ban. svetnik in vodja tečaja Krošl ter šolski upravitelj Gosak so se z največjo vnemo potrudili, da so nam v tem kratkem času podali strokovnih smernic, kolikor je bilo pač mogoče Glavni temi sta bili trav*
Mi pa, ki nam mora biti ležeče na tem, da se bodo našemu kmetu razmere izboljšale, pod» primo ga vsaj s tem, da mu nudimo v kmet* sko nadaljevalnih šolah vse tisto, kar mu mo* re pomagati iz današnjega položaja, ki po* staja že nevzdržen. In da bo učakal življenje, ki bo tega res vredno, mu bo dala lastna zemlja in nihče drugi. Ona rodi zanj in on živi zanjo, glejmo, da ne izgubi zaupanja vanjo!
Naj povem še to, da nam je ravnatelj* stvo bilo zelo naklonjeno ter nam nudilo, kar nam je pač nuditi moglo. Želja vseh tečajni* kov pa je bila, da se naj podoben, le nekoliko daljši tečaj vrši v pozni pomladi, ko bi mogla priti praktika travništva bolj do veljave.
S. Ljubo.
Splošne i;esii
—	Uprava JUU — sekcija Ljubljana je priložila 1. letošnji številki »Popotnik a« položnice in prosi vsa šol. upravitelj stva, da se jih poslužijo in čim prej nakažejo dolžni znesek na naročnini. Nekateri krajevni šol. odbori dolgujejo naročnino že par let in s tem povzročajo nered v gospodarskem pošlo* vanju JUU. Če bo vsak (*a) upravitelj (=ica) storil (=a) v tem pogledu svojo dolžnost, ima uprava tekom meseca Din 100.000,— na raz* polago za kritje svojih obveznosti. napram upnikom. ■— Blagajnik.
—	Popravek. Na naš ponatis iz »Domo* ljuba« nam sporoča tov. Marija Aljančič gle* de njene prestave v Tirebelno, da je bila v Trebelno prestavljena po službeni potrebi, in da so neprilike bile zaradi škofovega spre* jema v Trebelnem, ne v Mokronogu. S tem popravljamo netočnost prejšnjega poročila.
—	Opozarjamo tovariše upravitelje, da bo v kratkem razposlana šolam mladinska povest Adama Milkoviča »Potepuhi«, ki je izšla v samozaložbi. Naj ne bo šole, ki bi to knjigo priznanega našega tovariša zavrnila.
—	Šola. ki ima v zalogi stare Widrove I. čitanke, se naproša, da jih blagovoli poslati proti primerni odkupnini na naslov: Narodna šola v Št. Vidu pri Planini, p. Sievnica.
—	Praktični učiteljski izpiti na drž, uči* tejski šoli v Ljubljani so se vršili v dneh od 18. do 25. oktobra t. 1. pred izpitnim odborom za osnovne in njim sorodne šole, ki mu je predsedoval direktor zavoda Marolt Nande in končali s sledečim uspehom: 1. Z odličnim uspehom: Andolšek Marija s. Hozana, učite* ljica v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani.
2. S prav dobrim uspehom: Debelak Rudolf, učitelj, Šenčur, srez Kranj; Opeka Frančiška, Šmihel, srez Novo mesto; Rožman Frančiška, Zgornji Tuhinj, srez Kamnik; Šorli Elizabeta, Sinji vrh, srez Črnomelj; Tomažič Marija s. Balbina, Marijanišče v Ljubljani. 3. Z do* brim uspehom: Gerdol Ivan, Begunje, srez Logatec; Korče * Velepič Milana. Borovnica, srez Ljubljana okolica; Mervič Metod, Gor* nje Otave, srez Logatec; Ras polič Štefanija, Dragatuš, srez Črnomelj; Spine Mihajlo, Sta* ra Lipa, srez Črnomelj in Zornada Romana, Bela cerkev, srez Novo mesto. Praktični iz* pit za otroške vrtnarice pa sta napravila s prav dobrim uspehom Breznikar Frančiška in Hudolin s. M. Anuncijata, vrtnarici na zaseb* ni narodni šoli v Šmihelu pri Novem mestu. V tem izpitnem roku ni bil nihče reprobiran.
Izpitni odbor.
V kratkem izide epohalna knjiga
A B E S I N I J A
nerešeni problem Afrike
Cena broš. knjigi Din 30'—, vez. Din 40"— Naročila sprejema založba „Dom", Ljubljana
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Osebne zzadeve
—i Prevedeni so v uradniško skupino uči* telji(*ce): Pohar Anton iz Kapele, Fabian Ju* lija, zabavilja iz Mute; Dobaja Janez iz Sto* govcev.
—i Napredoval je v VII. skupino: Žehelj Alfred iz Gornjega grada.
Učiteljski pravnik
—§ Priznanice za zneslke iz prejšnjih let je pisati na pol pole papirja v gornji polovici, tako da je na spodnji polovici dovolj pro* štora za uradne navedbe.
—§ Vprašanje N. J. v Št. J. Dne 1. apri* la 1933. se mi je priznal prvi periodični po* višek IX. položajne skupine, ker sem prebila v omenjeni skupini dne 9. marca 1933. efek* tivna 3 leta.
Medtem sefn napredovala 28. dec. 1934. v VIII. položajno skupino.
Kdaj prosim za drugi periodični povišek in kdaj za VII. skupino?
Odgovor. Ker ste napredovali v VIII. skupino 28. dec. 1934., Vam pripada od 28. decembra 1937. prvi preiodski povišek in dne 27. dec. 1937. lahko zaprosite za napredova* nje v VII. skupino. — Ker ste v VIII. sku* pini, je možno doseči le periodske poviške te skupine.
Naša gospo$ar&M& organisacija
—g Članom Učit. samopomoči. V teh
dneh smo Vam razposlali položnice za 357. d'o 360. smrtni primer in sicer: Gorazd Katin* ka. Ljubljana; Mihelič Marija, Sv. Jurij ob Ščavnici; Pestevšek Karel, Maribor in Potoč* nik Marjana, Ljubljana. Položnicam smo pri* ložill važno pojasnilo (samo za Vas!), katero prečkajte in uvažujte! Poštnina je zdaj — zaprta pisma — Din 2.50, zaračunala se Vam je Din 2.—, ostanek 50 paira za člana (skupno okrog Din 1000.—) plača zadruga sama. V pri* hodnje boste prejemali prazne položnice v odprtem pismu (znamka a 25 para) za navad* no poštnino Din 1.—. — Združujte se po več* jih zavodih v skupine (od 3 oseb dalje) in na*
kazujte članski: prispevek skupno na eni po* ložraici. Prihranili si boste na poštnini! Do zdaj imamo okrog 300 članov združenih V skunine, kjer nakazuje prispevke za vse člane v skupini samo en poverjenik. — Pri zadnji ekspediciji položnic iin opominov .se je poka* zalo, d)a ima blagajna US dobiti od članov: za povrnjene 4 posmrtnine Din 51.000.—, za za* ostanke v zadnjih dveh mesecih Din 25.000.—-in za opomine okroglo Din 12.000.—; skupna vsota okroglo Din 90.000.—. Vračila za podporni sklad tudi niso vedno točna. Če želite in zahtevate točna in takojšnja izplačila po* smrtnin in podpor od zadružne uprave, mo* rate i Vi redno in točno vplačevati predpisane prispevke. Zastoj na en strani, povzroči za* mudo na drugi strani. Prosimo blagohotnega vpoštevanja!
Uprava US.
—g Ne tiskarski, ampak oni škrat, ki za» menjava imena, je v zadnji štev. Učit. tov.« poslal med mrtve našega tovariša Mejovška iz Slivnice pri Mariboru, mesto- resnično pre* minulega tov. Pestevška, ki je bil prednik Me* jovškov ravno tam. Tov. Mejovšek je še tov. Pestevšku govoril posmrtnico ob grobu. Po* znavalci razmer so itak že popravili pomoto, a popraviti jo moram tudi jaz, ki sem jo zagrešil, 'ker škrat sam takih stvari ne poprav* lja, ampak se takim primerom le zafrkljivo reži.	A. H.
Učiteljska
tiskarna
—t Zemljevid Abesinije (Freytag & Berndt, Wien) Merilo 1 :5 Mil. (Poleg karta Afrike) V barvah! Velikost 48/52 cm. Cena 11 Din.
—t Zemljevid Abesinije (V. Sazonov, Beograd) Merilo 1 :5,125.000. (Poleg karta Afrike.) V barvah! Velikost 48/62 cm. Cena 10 Din.
—t Knaurs Weltatlas, nova ljudska izdaja za 1. 1936. 53 barvanih zemljevidov. Cena 45 Din.
—t Knaurs Konversations Leksikon, no*
va izdaja za 1. 1936. 1900 strani, 2600 slik med tekstom, ter 75 eno- in večbarvnih slik. Cena 55 Din.
Naročila sprejema Knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
MladinsUa matica
—mm Ekspedicija »Našega roda« se je
izvršila povečini v ponedeljek, 28. oktobra. Naročniki, ki še niso prejeli prve številke, naj jo reklamirajo.
—mm Od mnogih šol je prejela uprava še naknadna naročila na »Naš rod«, kljub temu pa število naročnikov še ni doseglo 15.000, kar pomeni proti lanskemu letu silen padec. Tovariši, tovarišice! Agitirajte za list. Omogočite, da bo izhajal list neokrnjen in v istem obsegu in prav tako bogato ilustriran kot doslej!
ŠE NEKAj STATISTIKE.
Naročnikov na »Naš rod« so izkazali:
Dev. Mar. v Brezju	1
Dob pri Domžalah Dobrava pri Jesenicah Dobrava pri Kropi Dobrava pri Ljubljani Dol pri Hrastniku Domžale Dovje Dravograd Dražgoše Sv. Duh na St. g. Sv. Ema p. Pristavi' Fram
Frankolovo
Gaberk p. Škof j i Loki Gederovci Gomilsko Gcfriče Gornji grad Grosuplje Guštanj Horjul Hrastnik
—mm Naknadna naročila prejmejo šole v nekaj dneh, najkasneje v teku enega tedna.
—mm V oceni o knjigah Mladinske ma* tiče piše med drugim »Mladika« št. 1—2, ki je izšla te dni: Kaj zmore smotrena organiza* cija tudi na književnem polju, nam je poleg naše Mohorjeve družbe zgled Mladinska ma* tica, ki kljub vsej gospodarski stiski, v ka* teri živimo, le leto za letom uspeva in izdaja svoje publikacije vedno v rekordni višini pre* ko 20.000, kar pomeni za naše mladinsko slov* stvo razmah kakršnega še pred nedavnimi leti največji optimist ne bi pričakoval. Letos je M. M. poleg »Našega roda«, o katerem mo* remo reči, da je res lepo urejevan in da po svoji vsebini zadovoljuje šolsko mladino, po* klonila zopet štiri knjige, in sicer »Kresnice«, z zgodovinskimi in zemljepisnimi prispevki, ki so tako raznovrstni in prijetno pisani, da so jih bili mladi naročniki gotovo veseli, zla* sti ker vse ponazorujejo še številne slike. France Bevk, ki ga matičarji že dobro po* znajo, jim je letos napisal povest »Pastirci«, katero je lepo ilustriral N. Pirnat. Kakor prejšnja leta tudi letos najmlajši niso pri*
39	letos 44	
41		37
26		18
43		39
21		23
29	»»	18
70		72
49		40
20	»»	20
20		4
15		7
—		2
22		34
17	»»	13
4 '		9
24		23
21		14
3	»»	7
21		22
22		16
44		18
23	»»	24
69	»»	84
krajšani. Bambič jim je živo naslikal Ribi» čičevo čudežno zgodbo »Kralj Honolulu«. V četrti knjigi pa vodi znani in priznani pozna* valeč naših krajev dr. R. Andrejka vedoželj* no mladino »Po lepi Sloveniji« in se mudi to pot v Ljubljani in Mariboru. Želeti bi bilo, da bi avtor nadaljeval tako lepo započeto delo, ker je v knjigi za mladino potrebno.
Učiteljski pevski stfhor JUU
—pev Datum sklicanja seje upravnega odbora UPZ pomotoma najavljena v zadnjem »Učit. tovarišu« na dan 3. oktobra t. 1. ob 10. uri, se mora glasiti pravilno 3. novembra t. 1. ob 10. uri. Člane upravnega odboira pro* simo, da se te važne seje polnoštevilno ude* leže. — Na povpraševanja kako je z dopu* sti ob priliki pevskih tečajev, sporočamo članstvu, da je dopust dovoljen z odlokoma ministrstva prosvete ON'br. 82.968 z dne 31.
dec. 1925. in ON br. 30.282 z dne 16. apr. 1931. >
Šol siki radio
—ir VI. teden. V torek dne 5. novembra bo govoril gosp. prof. Adamič Emil: »Jesen v glasbi«. K temu predavanju je podal sle* deče misli,:
Človek v svoji pesmi opeva vse. kar mu sega v dušo in srce. Radost, veselje, bolest in tugo. Največ pobude za svojo pesem pa za* jema iz prirode same. Ob pogledu na prvo pomladansko cvetko zapoje, veseli se ptičje* ga žgolenja, opeva srebrne ribice v potoku, poje, ko obdeluje njivo in polje, ko sadi, se* je. žanje, ko mlati zlato žito, trepeče pred nevihto, hodi prepevaje po gozdu, se iraduje izprememb v letnih časih. Vsak letni čas mu je narekoval svoje melodije, svoje pesmi. A ni ga morda zanj bolj poetičnega letnega ča* sa, kot je jesen.
Vse zori, vsa narava obsiplje človeka s svojimi darovi. Jabolka, hruške rumene, trta daje sladek sok. polni vozovi vozijo v shram* be, lovec trobi in hodi za divjačino, živina se pase po travnikih. Narava počasi odmira. Človek se spominja na dan vseh mrtvih svo* jih dragih ranjkih. Slana pada, veter vije, sneži. Vse to se zrcali v glasbi in jesensko glasbo bomo slišali v našem šolskem radiju.
V ptetek dne 8. novembra bo predaval g. Jagodic Vojko: »Dan miru«. Vsebina tega predavanja je: 11. novembra 1918. leta je bilo podpisano premirje. Konec svetovne morije je sprejelo vse človeštvo z veseljem in žalostjo. Z veseljem, da se je zaključila najstrašnejša vojna, kar jih pozna zgodovina, z žalostjo ob pogledu na neštete žrtve, ki jim nikakor ni bilo mogoče dati zadoščenja. Ves smisel dne* va miru pa je v pozivu, ki so ga poslali otroci
angleške pokrajine Wales ob obletnici mirov* ne konference v Haa^ii dne 18. maja 1922. po radiju deci vsega sveta in Iki se glasi: »Mi, otroci iz Walesa, pošiljamo deci vseh dežel prisrčen pozdrav. Ali nočete tudi vi, milijoni tovarišev, podpirati z vso mladostno navdu* šenostjo ljudi vseh narodov in plemen, ki se z vso močjo zavzemajo za to, da bi se v bo* doče poravnali vsii prepiri brez prelivanja krvi? In če se naša želja uresniči, bo prišel dan, ko bomo lahko kot odrasli ljudje po* nosni na svojo očetnjavo, ne da bi zato druge sovražili in ubijali.«
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 3. novembra ob 7.30 govoril dr. Schauer Dol* fe: »O kmetski zaščiti«.
Stanovska organizacija JI/I/ Iz društev:
Vabila
— JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITI=
JI, ki še ni dobilo od gospoda ministra pro* svete rešitve na vlogo za dovoljenje o raz* pravljanju o uredbi znižanja plač še nikake rešitve, je odpovedalo po okrožnici na vse šole zborovanje določeno za 26. oktobra 1935. Zborovanje pa se bo vršilo v soboto dne 9. novembra 1935. ob 9. uri pri Miikliču v Ljubljani. K prvemu letošnjemu zborovanju vabimo tudi vse tovarišice in tovariše, ki do* slej še niso vstopili v naše stanovske vrste. Pred pričetkom zborovanja bo sprejemal to* variš blagajnik novo prijavljene. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO zboruje in izvede izredni občni zbor tokrat v Zidanem mostu dne 9. novembra 1935. ob 8. uri dopoldne. — Dnevni red: 1. Zanimivo predavanje. 2. Zapisnik. 3. Stanovske zadeve. 4. Dopisi. 5. Obravnava uredbe. 6. Učiteljska tiskarna (tov. Bučar — situacija). 7. Slučajno* sti. 8. Izredni občni zbor: Volitev častnega razsodišča. — Radi važnosti zbora prosimo čim številnejše udeležbe. — Uprave šol opo* zarjamo, da javijo izpremembo članstva; če pa kdo še ni uravnal svojih finančnih odno* šajev napram društvenemu blagajniku, ga to* variško prosimo, da stori to čim bo dana prilika! — Čuvajmo Jugoslavijo! — Odbor.
Poroflla i
+ JUU — SRESKO DRUŠVO LAŠKO
je imelo svoj redni letni občni zbor dne 5. t. m. ob 8. uri v prostorih mestne šole v Celju, s sledečim razpravnim redom: 1. Zapisnik. 2. Poživi j en je stanovskih zborovanj. 3. Poročila tajnika, blagajnika in revizorjev. 4. Proračun za novo posl. leto. 5. Poročili o banovinski in glavni skupščini. 6. Važni dpisi. 7. Eventua-iije. — Ob določeni uri otvori tov. predsed* nik zbor, pozdravi 77 navzočih članov, posebno toplo še tov. nadzornika Potočnika. Njegove uvodne besede so posvečene bridki uredbi od 17. septembra. — Nato se overovi zapisnik zadnjega zborovanja in občnega zbo* ra. — Tov. Kotnik je povzel nato besedo ter poročal, da bomo zborovali tudi odslej po oibičajnih zborovskih normah! Ikajti odseki se ne bi obnesli,: Tov. Sojnik pripominja, da bo naše društvo v celoti nastopalo ob priliki zborovanj kot »stanovsko politični odsek« ter bo posvečalo baš tej prevažni panogi vso po* zornost. Odslej bo vedno druga točka dnev* nega reda »Stanovska politika«. Tovariši, go* vorite in vprašujte!
Po debati poda tajnik izčrpno letno po* ročilo, prav tako blagajnik, nadzor pa predlaga za vestnost razrešnico in odobri se pro* račun za 1. 1935.*36. Članarina ostane ista, ker jo je popolnoma izključeno znižati. Poročilo o banovinski skupščini poda tov. Mahkota. O glavni skupščini je v zabavni obliki poročal tov. Lebar. Oboje se sprejme z odobravanjem.
Dopisov je mnogo, priobčijo se prisotnim v izvlečku le najvažnejši, posebno oni iz zad* njih dni.
Slučajnosti so bile slučajno burne. Ni, da bi govoril o njih. Za konec je bil sprejet predlog tov. Hofbauerja, da nakaže društvo Učiteljskemu domu Din 500.— kot dar. To pa ni slučajna odobritev, saj je znano, da smo Laščani dobri ljudje in solidarni z osta* limi srezi, če gire za pravo stvar. Lebar, predsednik.	Mahkota, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V BRE== ŽICAH je imelo svoj občni zbor dne 5. ok* tobra 1935. ob pol desetih v narodni šoli v Brežicah. Navzočih je bilo 68 tov.
I.	G. banovinski svetnik prof. J. Krošelj je opisal splošen gospodarski položaj kmeta, posebej še v našem srezu in izvajal iz tega nujnost snovanja kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Treba je kmeta tudi du* hovno kultivirati. Očrtal je delo v teh šo* lah, ki naj bo povezano z delom doma, prav tako kot že ves pouk v višji narodni šoli. Važna je priprava učiteljev na to delo v te* čajih. Vabil je vse učiteljstvo. da se teh te* čajev udeleže, saj tako dobi njihovo delo šele pravi globlji smisel.
Društvo prevzame inicijativo za dvo* dnevni tečaj na Vidmu.
II.	Tov. predsednik je prečital odlok sreskega načelstva, s katerim prepoveduje drugo točko dnevnega reda (redukcija pre* jemkov). Ker se je članstvo na to sporočilo dvignilo in odhajalo, je tov. predsednik za* ključil zborovanje.
Janko Knapič, preds. Svetinova, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ
je zborovalo dne 5. oktobra v Kranju. Zboro* vanje je imelo komemorativen značaj po bla* gopokojnem kralju. Zato je napovedano pre* davanje odpadlo in so se po žalnem govoru obravnavale samo strogo stanovske zadeve. V lepih, pesniških besedah je tov. Rape VI. orisal lik pok. Viteškega kralja. Njegove občutene besede so vsakomur globoko segle v srce. Zopet je bila v naših srcih obnovljena največja bolest, ki jo je doživel in občutil naš narod in ki ne bo nikdar izbrisana, dokler bo stal jugoslovanski rod. Učiteljstvo pa je zno* va obljubilo, da hoče zvesto varovati njegovo oporoko.
Nato so se nad poldrugo uro obravnavale stanovske zadeve. Največ časa smo posvetili redukciji naših plač. Stvarno, resno in brez strasti se je z vseh strani osvetlil naš mate* rialni položaj po redukcijah. Napravili so se važni sklepi. Nelkaj pa moramo pribiti: Ako hočemo, da bodo naše zahteve rodile uspeh, naj se dobro premisli po kateri poti moramo iti. Tudi ni prav, da se pri važnem glasova* nju, ko naj pokaže vsak svoje mnenje, od* strani ena tretjina članstva, kot 9e je to zgo* dilo ob priliki tega zborovanja.
Predsednik:	Tajnik:
Josip Lapajne.	Rape Vlad.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ
je zborovalo in imelo svoj re*dni občni zbor 5. oktobra letos v Ivanjkovcih.
Od 60 članov je bilo navzočih 46, t. j. 80 odstotkov.
Tov. predsednik otvori zborovanje ter se uvodoma spomni žalostne obletnice smrti ve* likega kralja Aleksandra I. Tolažimo se nad nenadomestljivo izgubo v zavesti, da smo se vsi zvesto in z globokim prepričanjem odzvali klicu umirajočega kralja, da naj čuvamo Ju* goSlavijo! Volja, da ohranimo to državo in preko vseh viharjev varno z združenimi sila* mi čuvamo njeno rast v miru in napredku, pa da ne dopustimo, da bi jo kdo motil, je tako neomajana, kakor je vedno bila. Nesmrtna slava spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Bog čuvaj kralja Petra II., da bi Jugoslavija pod njim vzcvetela še v večji moči in sreči.
Po obravnavi dopisov je podal tov. pred* sednik izčrpno poročilo o predsedniškem zboru, na katerem se je razpravljalo o zniža* nju naših plač. Dobiro nas je seznanil z vzro* ki, ki so dovedli do znanih sklepov. Graja to* variše (*ice), ki so iz razloga štednje izstopili iz društva, mesto da bi se organizacije še tes* neje oprijeli. Le močna, strnjena organizacija bi zamogla, da se naš položaj izboljša, posa* meznik nikdar ne.
Sprejet je bil tudi naslednji Sklep: Skliče naj se predsedniški zbor, ki naj razpravlja o znižanju organizacijskih prispevkov, o orne* jitvi izdatkov za stanovske časopise in revije ter o črtanju prispevkov za učit. naraščaj in pevski zbor.
Sledilo je poročilo o glavni in banovinski skupščini. Obe poročili je podal tov. pred* sednik na zanimiv način z vpletanjem zemlje* pisnih in zgodovinskih črtic in popotnih do* življajev. Poudaril je tovariško rešitev spora v sekciji za Savsko banovino in zahteve in želje izražene v resoluciji, ki je bila enodušno sprejeta. Obe poročili sta bili sprejeti z odo* bravanjem brez debate.
Prinašamo
veliko izbiro blaga za datnske plašče in obleke
Nato je poročal tov. Vlado Klemenčič o anketah za predelavo učnih knjig, ki sta se vršili v Ptuju in Ljubljani ter podal svoje mnenje, kako naj se učne knjige urede. Najboljši bi bil šolski list.
Po zborovanju se je vršil občni zbor.
Tajniško poročilo je bilo sprejeto brez debate, ravno tako poročilo našega vrlega blagajnika tov. Pintariča, ki nam gospodari tako, da imamo vedno čedne preostanke, letos 1961 dinarjev 50 par. Predsednik nadzornega od*
bora tov. Vadnjal je poročal', da so knjige v najlepšem redu ter predlaga absolutorij, kar je bilo tudi sprejeto.
Članarina za leto 1935.*36. znaša mesečno Din 17.—, z učitelji poročene učiteljice Din 9.—, oboje brez Slov. šol. Matice. — Proračun je bil sprejet.
Prihodnje zborovanje bo meseca decem* bra v Ormožu.
Belšak Ljudevit.
t. č. predsednik.
Biftenc Rado,
t. č. tajnik.
Inoszemsteo šolstvo in učiteljstvo
*	OTROŠKI ZAVOD V HARKOVU. Ko
je bilo v oktobru 1934 določeno, da se ukrajinska vlada preseli iz Harkova v Kijev, so odločili, da krasno in razsežno poslopje ukrajinske vlade preurede v otroško palačo. — V teh dneh je bil izročen vsemu učiteljstvu prvi zavod za mlade začetnike in bodoče življenjske pionirje. Iniciatorji tega zanimivega pedagoškega instituta so stavili v program, da mora zavod posedovati vse, karkoli bi zani* malo otroka, da bi zadovoljilo njegovo zvedavost, poglobilo in razširilo njegovo obzorje v znanstvenem in umetnostnem pogledu, budilo v njem vedoželjnost in mu nudilo zdravo in prijetno zabavo.
Z upravo vred ustreza zavod povsem svojemu namenu, radi katerega je bil tudi ustanovljen. V 232 prostranih sobanah, v katerih se lahko razgleduje do 10.000 ljudi, najdejo otroci vse, kar si morejo poželeti. Mladi tehniki, prijatelji prirode, športniki glasbeniki, slikarji in šahisti se morejo tukaj posvetiti študiju ne da bi utrpeli na razvedrilu in žaba* vah. — Skupina mladih tehnikov in pod jedel* cev dela v mnogih laboratorijih, študijih in delavnicah. — Mladi prijatelji prirode imajo svoje lastne oddelke z volierami, akvariji in kletke S tujerodnimi ptiči in rastlinami.
Skupina mladih umetnikov se deli na sekcije: godbeno, gledališko, slikarsko in literarno. Učilnice so polne vsega, kar naj bi jih za* dovoljilo. — Knjižni oddelek je bogato zaseden z otroško zabavno in poučno literaturo.
V neki dvorani vidimo miniaturno mesto. Stavbe iz lepenke tvorijo ulice, po njih vozi cestna železnica, avti in avtobusi. Na križiščih ulic tega liliputanskega mesta stoje mali stražniki in urejajo promet.
Zanimiv je končni oddelek, tisti za najmlajše, za cicibanov rod, ki je založen z igračkami in vsem, po čemer se toži našim malčkom.
*	KRIZA BELGIJSKEGA ŠOLSTVA.
Belgijsko šolstvo ni bilo nikoli na višini, ki mu po socialni, politični in gospodarski stru,k* turi zemlje pripada. (V sosednji Holandski in ne mnogo oddaljeni Danski so šolske razmere v vsakem pogledu mnogo lepše.) Razlogov za to je bilo mnogo. Treba se je nekoliko pozanimati zanje, da nam bodo razumljivi in očitni.
Je samoobsebi razumljivo, da je svetovna gospodarska kriza, ki je zajela, razen Sovjetske zveze, vse države, najbolj seveda pretežno industrijske, zajela tudi Belgijo. In tako se je vsem mogočim drugim vzrokom nizkega stanja belgijskega šolstva pridružila še ta, ki je gotovo najučinkovitejša. Toda, kakor vedno ii povsod se je treba ozirati predvsem na kulturo.
Proračun belgijskega prosvetnega ministra je znašal še pred devalzacijo belgijskega franka 106 milij., v šolskem letu 1934-35 pa se je znižal na 73 in pol milij. frankov, čeprav se je število šoloobveznih otrok zvišalo. Posledice: V 1. 1930. je bilo v razredu približno 20 otrok, v letu 1935-36 jih je okrog 50. Radi tega je število brezposelnih učiteljev otroških vrtcev in narodnih šol ter profesorjev naraslo na o-bupno število 10.000. Po drugi strani pripada na 1000 vojakov en general in en častnik na 10 mož. Dijak osnovne šole stane državo letno
670 frankov, dijak vojne šole pa 10.000 frankov.
Poleg vsega tega so bile znižane tudi plače.
V	letu 1931. za okroglo 30%. Poslednje znižanje (1. januarja t. 1.: 5%. Vlada je sicer obljubila znižanje cen življenjskim potrebam, toda do tega ni prišlo. Nadaljnje posledice je prinesla tudi devalvacija franka. Ko je prišla vlada »narodnega preporoda« s svojim pro* gramom, je izvršila nov naskok na gmoten in pravni položaj učiteljstva, pri čemer je bila močno prizadeta mlajša učiteljska generacija in žene.
Je pa tu še drug vzrok, ki dela učitelje negotove in odvisne. Od 2673 belgijskih občin je okrog 2000 katoliških, kar je znamenje, da je večina šol v katoliških konfesionalnih rokah.
V	kolonijah (Kongu) je državno šolstvo samo na papirju. Vsa vzgoja je v katoliških rokah in učitelj*lajik sem sploh ni pripuščen.
Toda, kakor je nizek duševni nivo otrok, tako je ledeno tudi njihovo telo. V nekaterih industrijskih središčih je preko polovice otrok jetičnih. Po številu otroške umrljivosti je Belgija na 23 mestu. Tu umira n. pr. 60% več otrok, ko na Švedskem. Tudi sama uradna statistika priznava, da je 40% preiskancev telesno nesposobnih.
Napredno učiteljstvo vidi v kakšni brezposelnosti in obupnem položaju se nahaja svobodna šola, njene pravice in njene postave. V tem letu spomladi se je sestala delegacija dveh belgijskih učiteljskih organizacij, da bi izvolili stalni odbor, ki bi podvzel akcijo za obrambo šole in učiteljstva.
Novosti na knjižnem trgu
—k Moj pogled na svet, od univ. prof. dr. ing. Milana Vidmarja, stane Din 120.— in ne Din 60.— kot je bilo v prejšnji številki pomotoma navedeno.
—k Telesno vaspitanje jugoslovenske školske omladine priobčuje v 1. štev. III. letnika: Život i rad g. Mirka Komnenoviča Ministra fizičkog vaspitanja naroda. — Idemo dalje. — Mesec septembar i telesno vežbanje u školama. — Zborovanje dece osnovnih škola sreza krapinskog. — Hrvatski mornar. — IV.-ti tečaj u Crikvenici. Uredništvo in uprava lista je v Zagrebu, Šinkovičeva ul. 6.
Mali oglasi
Mili Ofltti, ki slutijo ? posred»»tlnt in socialne atattt OilnstTe t»at» heaedt 5C par Ntiataj.il intaek Din » -
FRAN IGLIČ
krojaški atelje za dame in gospode
LJUBLJANA Pražakova ulica 10
Solidna moderna izdelava ter brezhibno, strokovno dovršeno delo
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, Ačipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin» in srebrnine. Ceniki brezplačno.
AKO MORETE
mesečno točno odplačevati Din 100.—, dobite lahko privatno posojilo do 3000 dinarjev brez garancije. Informacije daje Ž. Berenj, urednik, Zagreb, Neznane Ju* nakinje ulica 1, če mu dopošljete nase adresirano kuverto z znamko 50 p.
Na željo pošljemo vzorce
Vele manufaktura
A. & E. Skaberne
Ljubljana
Stenski zemljevid
kraljevine Jugoslavije
(Dr. A. Franovič-Gavazzi) — Fizična karta z razdelbo na banovine — III. izdajo priredil prof. Ivo Juras — Merilo 1 : 600.000 — Velikost 128/152 cm — Cena nalepljenemu zemljevidu na platnu in palicah 320 Din
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
registrovane zadruge z o m e eno zavezo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6