Za zadovoljevanje večine skupnostnlb potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Žebot
sLovensKA
FOR A.FREE SLOVENIA
NovejSi družbeni in politični razvoj v Jugo slavijl se giblje v smeri naraščujočega pri tiska za uveljavljenje izvirne suverenosti re publik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospo darskega izkoriščanja in zapostavljanja po sebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žeboi
LETNIK XXV. — VOLUME XXV. Oktober-November 1974 Published monthly by; Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 10 & 11 Number 10 & 11
DVE OBLETNICI
V oktobru obhajamo za Slovence dve važni obletnici. Spominjamo se dneva, ko so se Slovenci dne 29. okt. 1918 otresli avstrijskega jarma in izpovedali, da hočejo biti na svoji zemlji svoj gospod. Korajžno dejanje za tisto dobo. Upali so, da bodo uspeli v svoji pravični zahtevi. Osnovali so prvo slovensko narodno vlado, a so kmalu spoznali, da so intrige velikih politikov: Angežev, Amerikancev, Francozov, Lahov itd. tako grde, da nimajo para v zgodovini. Zanesli so se, da jim bo "južni brat" pomagal. Delno že, a ne dovolj odločno. Več je bila vredna ena srbska vas kakor vsa slovenska Koroška, kakor slovensko Primorje. Izdani smo bili. Zavezniki, ki so toliko govorili o "samoodločbi", so nas prevarali. A vendar, ne smemo pozabiti, da je bil to velik zgodovinski dogodek. Morda bo kdaj š e prilika, da bo slovenski narod, bolj odločen, bol složen, stri verige tudi sedanjego rdečega suženjstva in proglasil svobodno slovensko državo kot enakopravno z vsemi drugimi narodi in se na en aii drug način povezal kol suveren narod v kako večjo skupnost v obrambo svojih meja.
10. oktober 1920 je drugi važen mejnik v zgodovini slovenstva. Pri plebiscitu, ki nam je bil vsiljen od brezvestnih državnikov, ki so poteptali vse dane obljube, smo Izgubili velik del slovenske Koroške. Tiste Koroške, kjer so Slovenci svobodno volili svojega voditelja in mu na gosposvets-kem polju slovesno izročali oblast, da vlada nad njimi, da ščiti in deli pravico, da varuje reveže in jih brani pred nasiljem, da ščiti tudi versko svobodo. Gospo-svetsko polje je priča slovenske državanosti in je umestitev slovenskih vojvod odjeknila celo v ameriško zgodovino. Kako je danes tam, kjer je bila zibeljka slovenske kulture? Tam kjer je škof A. M. Slomšek položil temelje Mohorjeve družbe, tam, kjer so koroški slovenski rodoljubi: Matija Majer Einspilcr, Anton Janežič, dr. Jakob Sket, začeli velik narodni podvig, iso-brazba in narodna zavest slovenskega ljudstva. Ne Ljubljana, ne Maribor, ampak Celovec jc bil lisi a-točka od koder je izžarevalo slovenstvo. Tam danes Slovenci bijejo težek boj za svoj obstanek. Boj z nacizmom Hitlerjevega kova. Vse akcijc astrijskih strank vključno takozv "katoliške" Ljudske stranke, nudija videz iztrebiti za vsako ceno slovenstvo iz Koroške. Ali bodo uspeli? Upamo, da nc bodo, Potomci Miklove Zale, Slocenci iz Ziljske doline, Podune in Roža nam jamči jo da bo prej naših konec nasprotnikov kakor	pa
slovenstva, ki ima svoje korenine globoke pognane v zemljo slovenskih svobonjakov, ki so svo bodno izbirali svoje vladarje. Pevci zbora Gallus so nam žive priče, da slovenstvo ne bo uzu-mrlo. Prosimo ob teh dveh važnih slovenkih obletnicah Vsemogočnega, in Marijo kraljico Slovence .katero je slovenski narod vedno častil kot svojo zavetnico, na Koroškem pri Gospasveti, in drugih slovenskih božjih potih na slovenskem Koroškem, da ohrani živo slovensko zavest in slovensko besedo, da obmolknejo tiste zlokobne nemške želje ki napovedujejejo, da Slovencev tam kmal več ne bo, ampak da bo tam Slovenec užival popolno narodno svobodo, ki mu pripada po vseh božjih in naravnih zakonih, na slovenskem Koroškem in tudi v Sloveniji, ki ječi pod rdečim komunističnim jarmom. Vstrajaj-mo vsi! Oni doma v Sloveniji. Slovenci na na potujčeni zemlji
OB 25-LETNICI NAŠEGA LISTA
i
Onlario
The Premier of Ontario
Partlament BulIdlngB QuMn's Park Toronto Ontario
Oktobra, 1974
V imenu Vlade in prebivalstva v Ontario me veseli, da morem poslati Čestitke uredniku in sodelavcem lista Slovenska Država ob priliki 25 Le obletnice izdajanja Vašega lista v Torontu.
Slovenska Država se je četrt stoletja odlikovala ko je služila interesom slovenske skupnosti, ontario kot provinca ceni kulture priseljencev različnih oorekel, in jaz sam visoko cenim važno vlogo Vašega lista kot posrednika za prebivalstvo Kanade slovenskega porekla.
Naj povzamem to priliko, da izrazim svoje najtoplejše osebne dobre želje Vašim bralcem, in da Vam želim dober uspeh tudi v bodoče.

cuirtst
William G. Daviš, Ministerski Predsednik v Ontario.
The Premier ot Ontario
Partiament Bulldlngs Queen's ParK Toronto Ontario
oetober, 1974.
On behalf of the Government and the people of Ontario, I am pleased to extend congratulations to the editor and staff of Slovenska Država, on the occasion of the 25th anniversary of your publication in Toronto.
For a quarter of a century, the Slovenska Država has distinguished itself in serving the Slovenian community. Ontario as a Provinco is dedicated to multiculturism, and I can appreciate that your publication has ;n important role to play as a medium for Slovenian Cariadians.
May I take this opportunity to express my warmest personal good wishes to your readers, and to wish you continued success.
/O-M

Hilliam G. Daviš, Premier of Ontario.
PRIME MINISTER PREMIER MINISTRE
It is with pleasure that I extend greetings on the occasion of the Twenty-fifth Anniversary of "Slovenska Država".
We are fortunata in Canada to be a country of many cultures and traditions, each adding its unigueness to the colour and richness of Canadian life.
My congratulations to the staff ^nd readers of "Slovenska Država" for the part that you play in making Canada a more beautiful plače.
PIERRE ELLIOTT TRUDEAU
L L a -.,-
19 7 4
Z veseljen izražam pozdrave ob priliki petindvajsete obletnice Slovenske države.
V Kanadi smo srečni, da smo dežela mnogih kultur m izročil, od katerih dodaja vsaka svojo svojskost barvitosti in bogastvu kanadskega življenja. Moje čestitke sodelaivcem in bralcem Slovenske države za vlogo, ki jo igrate pri gradnji lepše Kanade.
Rt. Hon. Pierre Ellioti Trudeau Prime Minister ot canada
OB SREBRNEM JUBILEJU...
na Koroškem, in oni, ki si sluzjo krili v tujini, ker jim ga domovina (rdeča oblast) dati noče. In mi ki v zdomstvu uživamo svobodo. Vstrajnost, odpor in navdušenje za ideale, ki imajo temelje v slovenski zgodovini, bodo rodili ob priliki svoj sad. Bog daj, da bi se to zgodilo kmalu, čimprej!
t.-č.
• Vatikanski radio je komentirale o jugoslovanskem "dokumentarnem" filmu o pok. kardi-nadu A. Stepincu, ki ga film označi za nacistično-fašistične-ga kooperatorja. Komentator je izjavil, da film ni presenetil samo hrvatske vernike, marveč tudi mednarodne opazovalce. Komentator je tudi izjavil, da je čudno, da so film izdelali prav v času, ko si Jugoslavija in sv. Stolica prizadevati izboljšati medsebojne odnose.
Skoraj n e emorem verjeti, da je že 25 let mimo, ko sem postal urednik "Slovenske Države", prvega mesečnika, ki si je drznil slovenskemu svetu v zdomstvu in domovini povedati, da slovenski narod noče biti več suženj južnemu bratu, ki si je lastil vso pravico odločati o usodi in bodočnosti tega naroda, in da hoče biti gospod na svoji lastni zemlji v lastni suvereni državi.
L. 1949 sem prišel iz špital-skega taborišča v Združene države po zaslugi in dobroti bivšega dobrepoljskega župnika Antona Merkuna. Moje prvo mesto je bilo v Barbertonu, Ohio. Župnik Merkun, gost pri nečaku preč. Matiju Jagru mi jc kmalu povedal: "Če hočemo uspešno širiti slovensko državno idejo moramo imeti svoje glasilo "Pritrdil sem mu. Tiste brošure, ki jih je izdajal pod imenom "Bishop Baraga Relief", niso dosti pomenile. Niti niso dovolj povdarile slovenske zahteve po lastni državnosti. Pa že te so povzročile odpor pri krogu	slovenskih "na-
rodnih voditeljev". Župnika Merkuna so cclo tožili pri škofijskem ordinarijatu v Clevelandu. Slovenci seveda od S.N.O. Moral se je zagovarjati zaradi brošur: "Borba malega naro- j da", "Trst, žarišče Evrope", "Edvard Kardelj morivec". Obtožba ni zalegla. Župnika Merkuna je zaslišal Msgr. John Kroll, sedanji nadškof in "kardinal v Philalephiji. Tožitelji
so dobili brco v nos.....
Decebra 1949 je izšla 1. številka mimeografiranega mesečnika "Slovenska Pravica". Vin-jete je narisal prijatelj župnika Merkuna č.g. Jože Kapus, ki se je nekaj let pozneje v Kansasu smrtno ponesrečil. Seveda je bilo spet vznemirjenje. Nekdo je pozneje povedal, da celo škof dr. Rožman vso noč mi mogel spati....
V februarju 1950, ko je bilo jasno, da ni mesta za mene v Barbertonu, mi je g. župnik Ja-
ger pred cerkvijo rekel: "Kako dolgo še boste pomagali našemu Merkunu? Ali ne veste, da tega ne mara ne prezv. škof dr. Rožman, ne dr. Miha Krek in ne Slov. Narodni odbor?". Moj odgovor je bil kratek: "To me prav nič na briga. Grem svojo pot brez ozira na to, kar ti gospodje mislijo".
Ob koncu aprila sem se preselil v Chicago. Po dobroti p. Kazimirja Zakrajška. Komaj sem našel zaposlitev, sem že mislil, kako nadaljevati z delom. Z Merkunom sva imela dogovor, da nadaljujem z izdajanjem mesečnika "Slovenska Pravica". V Chicagu sta izšli le dve številki. Aprilska in junijska. Komaj sem se malo znašel, sem spoznal nekaj dobrih prijateljev, pripadnikov slovenske državne ideje. Naj omenim le dr. Štefana Faleža in Dušana Humarja: Domenili smo se, da nam je potreben tiskan mesečnik. Bilo jc več predlogov za ime. Odločil sem se za naslov "Slovenska Država". že ime naj pove, zakaj gre. Nobene nejasnosti več. Dr. Falež je napisal kratko poročilo o spremembi: "Z današnjo številko "Slovenska Pravica" postaja "Slovenska Država". čeprav majhen, ima slovenski narod pravico do popolne narodne samostojnosti. Najpopolnejša oblika narodne samobitnosti, ja pa lastna narodna država. Karkoli hočemo, za karkoli se borimo in s komurkoli sodelujemo, mora imeti svojo podlago v naši najosnovnejši pravici: v lastni državni samostojnosti. Lastna slovenska državnost je naša parvica; naša dolžnost je, da se za to našo narodno pravico borimo. "Slovenska Država' 'naj bo zato izraz volje vseh zavednih Slovencev doma in v tujini, izraz volje vseh, ki se zavedajo, da mora slovenski narod biti "na svoji zemlji svoj gospod". "Slovenska Država" naj bo nosilec naše narodne volje in naše narodne zavesti, naj bo temelj za podvige vseh.
ki slovensko mislijo, čutijo in govore, naj bo neustrašen bori-telj za neokrnjenost in politično neodvisnost slovenskega ozemlja. Obenem pa naj bo vzpodbuda njim, ki se za to pravico že borijo, naj bo bodrilo njim, ki to pravico žele; in predvsem opozorilo vsem, ki na to osnovno pravico pozabljajo in jo zapostavljajo".
Vseh 25 let izhajanja je "Slovenska Država" ta program izvajala, ga zagovarjala in branila proti vsem, ki so še vedno videli rešitev v neki Jugoslaviji. Naš list so dloočeni krogi okrog SNO smatrali kot "izdajstvo", kot neko megalomanijo. Očitali so nam zanešenjašvo ni "sa-moslovenstvo" in ne vem, kaj še vse. Toda čas je storil svoje. V 25 letih obstoja našega mesečnika "Slovenska Država" s ponosom ugotavljamo, da se je slovenska državna zavest razmahnila pognala globoke korenine kljub temu, da še nekateri na skrivaj upajo, da se bodo le morda še kdaj senčili v milosti Beograda....
Spominjam se, da so v Buenos airesu označili 'Slovensko Državo" kot muho enodnevnico in ji zmerili obseg celo v milimetrih. Kdo ve, če ni bil kdo od da-našnega "Sija" med temi. Ko sem bil urednik, sem imel dopisnika iz Trsta. Njegovo "dopisovanje" je bilo v napadanju slovenskih duhovnikov in drugih zavednih Slovencev kot da so Ofarji. Niti enkrat ni mož napisal ene same besede v prid slovenskega državnega gibanja. In danes inož napada naš list....
Kako je bilo, ko si začel izdajati 'Slovensko Državo", bo
kdo vprašal. Ko sem pričel v Chicago, sem imel v žepu le $36.00. Prva številka je izšla 25. julija 1950. Le nekaj naslovov sem prinesel iz Barbertona. Na prvem sestanku, ki je bil v župnišču Sv. Jurija v Južnu Chicagu, smo zbrali nekaj za začetek. Od župnika Merkuna ni bilo nič več prispevkov kljub dogovoru, ker mož ni bil zado-valjen s premembo naslova. Vse je bilo več ali manj odvisno od dobre volje posemeznikov. "Slovensko Državo" je ves čas tiskala tiskarna hrvaških očetov frančiš kanov na 4851 S. Drexel Blvd. Prvo številko je lastnoročno natisnil takratni provincial fr. dr. Vendelin Vasilij. Pri Hrvatih je list našel zaslombo. Seveda smo kmalu zašli v stisko. Stroški niso bili majhni. Tiskarna, poštnina itd. Moral sem skoraj vsak mesec seči v lastni žep ... Prvo leto jc bilo obupno. Nisem imel prostora. Spalnica 5x6 čevljev, to je bil moj "urad". Iz dela v tiskarno, od tam domov, pripravljati naslove, jih lepiti na kuvarte, zlagati list (tiskarna tega ni delala, da prihranimo stroške). Lepiti znamke. Pozneje so mi nekoliko pomagali drugi. Pa kljub temu ni bilo razumevanja. "Ah, kaj pa to! Dobiš članke, jih nese v tiskarno, tam ti natisnejo, potem pa raz-pošlješ".... V dnevniuk, ki ga stalno vodim, je mnogo takih "dogodviščin"— V Chicagu sem imel malo sodelavcev, dopisnikov. Naj omenim :le: p. Kazimirja Zakrajška, p. Kalista, dr. Bogdana Novaka, dr. Cirila Ze-bota. Iz Kanada pa dr. R. Ču-ješa. Eno odbro navado poleg štajerske trme pa sem le imel: Nobeno pismo ni ostalo nere-(Dalje Na 2. strani)
... POPRAVEK: Tiskovni škrat je v zadnji številki na prvi strani zamešal besedilo pod slikami. Vsled pomanjkanja prostota je izpadla ena slika. Tiskovni škrat je povzročil, da je lomilec odstranil pravilno besedilo in pustil napačnega. Pri sliki, za katero pravi tekst:.... "slika na desin: pesmi je povezoval in jih po koroške "zabelil"..." Pravilno besedilo pod sliko bi se moralo glasiti: "NA LEVI NA SLIKI Č.G. PETER STIKER, PREDSEDNIK GALLUSA GOVORI PRED KONCERTOM V TORONTU. "Prosim, popravite in—oprostite!
—Urednik
sLovenska
AVA
o <"L«
»01 AMU ilOVUU
7-.
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthlv by Slovenian National Federation of Canada
____, . _ „ _	646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva In
izdajatelja.
Toronlo
•	Misijonska tombola pri
Mariji Pomagaj. Vsako leto jo prireja tamkajšnji misijonski krožek in tako zbere precej denarne pomoči slovenskim misijonarjem; krožku predseduje g. Janez Marentič. Ta misijonska tombola je menda edina tombola, ki jo prirejamo Slovenci. Domovina svojim sinovom na misijonskih poljanah ne more gmotno kaj prida pomagati, ker dela jugoslovanski državni sistem Cerkvi tudi v tem pogledu velike težave. Zato se jih vsako leto na misijonsko nedeljo posebej in radodarno spominjamo Slovenci, ki živimo izven domovine. Na Misijonsko nedeljo 20. oktobra popoldne sta se torej obe dvorani pri Mariji Pomagaj napolnile z misijonskimi sodelavci. Bilo je prijetno in zelo živahno.
•	Obisk ljubljanskega pomožnega škofa dr. S. Leniča. V naše mesto je prispel v petek 25. ^Vtobra.^v.spremstvu msgr. Melhiorja Goloba, župnika pri sv. Petru v- Ljubljani. Na letališču v Maltonu je oba gosta sprejela slovenska duhovščina iz Toronta.
Skof Lenič je predstavnik slovenskega episkopata, ker ima on od vseh slovenskih škofov glavno skrb za izseljence po svetu. To pot je posvetil svoj obisk našim ljudem v Ontariu in poleg Toronta obiskal še Ha-milton, Kitchener, London in VVindsor. V cerkvi Brezmadežne v Nevv TorOntu je v nedeljo 27. oktobra podelil zakrament sv. birme 80 slovenskim otrokom. Gospod škyf, hvala vam za blagohotno pozornost !
vsi že tu rojeni Slovenci in Slovenke. Predsednik in umetniški vodja skupine je g. Marjan Ulčar iz Nevv Toronta.
Chicago
Slovenski moški zbor v Oshavvi, pri nastopu zadnjega meseca junija. Zbor vodi g. Peter Čekuta. Pevci se zbirajo vsako nedeljo zvečer. Na zadnjem koncertu so peli devet slovenskih narodnih. Koncerta se je udeležilo okrog 100 ljudi. Večer je bil združen z zaključkom slovenske šole.
HAMILTON
• V nedeljo 20. oktobra ob 3
popoldne je gledališka skupina Mladi glas iz Toronta priredila na odru sv. Gregorija Velikega pravljično igro Bedak Pavlek; udeležilo se je je lepo število naših rojakov.
Mladi glas je nova igralska družina, ki so jo nedavno ustanovili mladi v Torontu, skoraj
OB SREBRNEM JUBILEJU
(nadaljevanje s 1. strani) šeno 24 ur. Za vsako naročnino takojšnja zahvala.
V letu 1954 sem izpregel. Pretežko je. bilo za enega brez širšega sodelovanja. Hvaležen sem vsem, ki so nadaljevali v Kanadi to, kar sem v letu 1950 pričel. Predvsem urednikoma dr. Rudolfu Cuješu in g. Vladimiru Maukii Veliko delo sta izvršila v teh letih. Nihče ne ve, koliko truda je vloženo v izdajanje takega lista, ki je odvisen predvsme od idealizma posameznikov.
"Muha enodnevnica" slavi srbni jubilej. Bog daj, da bi "Slovenska Država", ta skromen list v zdomstvu dočakal prelepi dan, ko se bo ves slovenski narod veselil pristne narodne svobbde v lastni svobodni slovenski državi in ko bo iz slovenske narodne zastave izginila komunistična rdeča zvezda. Bog daj, cja bi to bilo kmalu! Mirko Geraiič prvi urednik SD.
•	Nove luči smo dobili v slovenski soseski, prav tako tudi v širši okolici. So tipa Sodium in so dvakrat bolj svetle kot so bile prejšnje. Tudi manj stanejo. Slovesni pričetek je bil pred našo cerkvijo Sv. Štefana. Udeležil je ga je tudi župan Daley, ki je spregovoril tudi Bilo je še več drugih odličnih gostov, n. pr. policijski šef Rochoford. Začetno moli tev je opravil župnik slovenske fare p .Tomaž Hoge. V imenu slovenske soseske je govoril tudi predsednik Heart of Chicago dr. Ludvik Leskovar.
•	Slovenska sobotna šola je pričela s poukom v soboto 5. oktobra. V nedeljo 29. septembra je bila prva mladinska maša. Udeležba tako otrok kakor tudi starišev je bila zelo lepa.
•	Dela pri polaganju cevi za
električne kable gredo proti koncu. Skoro dva meseca je bil v slovenski soseski velik hrup strojev, ki so kopali kanale. Vsa dela bodo stala 12 miljonov dolarjev. Gradi jih Com-monvvealth Edison Co. Seveda bodo tudi vsi, ki bodo deležni eletrike, morali seči v žep.
•	Drage bolnišnice. Poročajo, da stane zdravljenje bolnika v Cook County bolnišnici dnevno $171.00. Ali ni to preveliko?
SLOVENSKI NARODNI ZVEZI IN UREDNIŠTVU SLOVENSKA DRŽAVA
čestitamo ob 25 letnici in želimo še nadaljnega uspeha pri neutrudljivem delu med Slovenci v Kanadi
Odbor Društva Slovencev Oshawa
K 25 letnici obstoja mesečnika "Slovenska Država"
izreka čestitke Slovenska radijska ura
v Chicagu in družina Ludvik in Corinne Leskovar
K 25 letnici mesečnika "SLOVENSKA DRŽAVA'
iskreno čestita njen prvi urednik
Mirko Geratič, Chicago, III.
Cleveland
•	28 septembra je nastopila
slovenska plesna skupina Kres v dvorani slovenskega Avditorija na St. Clairju. Preko 1300 rojakov je navdušeno ploskalo odličnemu ivzajanju plesalcev, ki so brezhibno predvajali narodne plese. Velik aplavz je žela skupina najmlajših, ki je brezhibno izvedla svoje plese. Na-top je spremljal orkester sestavljen iz več slovenskih ansamblov s katerim sta pela gdč. Martina Kosnik in g. Milan Gorenšek. Vsa prireditev je pod vodstvom ge. Bernarde Ovse-nik nadvse odlično izpadla.
•	5 oktobra se je poslovil od slovenske publike nadvse poznani in priljubljeni orkester Johna Pecona in Lou Trebarja. Zadnji večer je bila 25 obletnica, ki so jo praznovali Katoliški vojni veterani Sv. Vida. Ned večerom je g. Albin Lipold podaril Janezu plaketo za dolgo dobo igranja med Slovenci s posvetilom: "Good Luck John! Cleveland's alltime Polka Prince, start and ends on St. Clair Ave".
•	5. oktobra je priredil svoj
jesenski koncert zbor Slovenski Fantje v dvorani Sv. Vida. Velika število rojakov je pridno ploskalo nastopu tega izvrstnega moškega (zbora.
•	12 oktobra je bila vsakoletna prireditev Slovenskega doma na St. Clairju "Night in Slovenia". Na razprodani prireditve je bil kratek spored, na katerem so nastopili orkester "Nepoznani" ter pevci June Priče, Dolores Mihelich, Blanke
Roko v roki sta sodelovala pri utrjevanju slovenske državne ideje mesečnik Slovenska Država, ki je pričel izhajati julija 1950 v Chicagu in Slovenska Narodna Zveza. Iskrene čestitke ob srebrnam jubileju Odbor SNZ v Chicagu
K srebrnemu jubileju "SLOVENSKE DRŽAVE" iskren čestita družina Armin Kurbus, Fairfield, Conn.
Pevska skupina "ZVON" iz FAIRFIELD, CONN. se pridružuje čestitkam k srebrnemu jubileju.
Tonkli, Cvetka Rihtar ter King Edi Kenik. Po sporedu je sledila zabava s plesom, za katerega so igrali Veseli Slovenci.
•	19. oktobra je priredilo va-koletno jesensko zabavo društvo slovenskih protikomunis-tičnih borcev "Tabor" v slovenskem domu na Holmes Avenue. Igral je orkester Veseli Slovenci.
•	20. oktobra je bila prireditev kluba Ljubljana v slovenskem domu na Rehar Aveniji z večerjo in plesom.
•	Isti večer je priredi svoj jesenski koncert pevski zbor J Glasbene Matice v slovenskem j domu na St. Clairju.
•	27. oktobra je nastopila v farni dvorani pri Sv. Vidu igralska skupina iz Toronta z igro "Bedak Pavlek" pod vodstvom g. M. Ulčarja.
Ob srebrnem jubileju
izhajanja prvoborca
za siovensko državno
idejo — naš mesečnik
"Slovenska Država"
iskreno čestitajo
somišljniki in čitatelji iz Milvvaukee, Wisc.
Na sliki vidimo del mladine, ki je obiskovala slovensko • šolo v Oshavvi. (Mesto Oshavva: 110.000 prebivalcev, —45 milj vzhodno od Toronta). V slovensko šolo, ki se bo tudi letos nadaljevala, je bilo v lanskemo šolskem letu vpisanih 23 otrok.	, j
ČESTITKE
BLAŽ KOROŠEC, M.D.
Radiologija in nuklearna medicina
514 27th Street E. Moline, Iti. 61244, U.S.A.
Izredne ČESTITKE ob priliki 25. LETNICE
izhajanja "SLOVENSKE DRŽAVE" pošilja
»SLOVENSKA PRISTAVA INCORP."
Cleveland — Ohio — U.S.A.
• Ne Bledu, v Sloveniji, je
bil od 19, do 24, septembra letos 15. mednarodni exlibris kongres. Predavatelji iz Slovaške, Avstrije, Kanade, Češke, Švice, Poljske, Nemčije, Francije, Španije, Madžarske in Portugalske so predavali v Festivalni dvorani na Bledu o starejših exlibrisih.
Na dan otvoritve je prof. dr. Valter Bohinc prikazal, z barvnimi diapozitivi in predavanjem v nemščini, Slovenijo deželo mnogoternih lepot. V veži Festivalne dvorane je bilo razstavljenih čez 1400 exlibrisov iz 17 različnih dežel. Kongress je bil poživljen z nastopom mladega akademskega okteta, z Akademsko folklorno skupino "France Marolt" in z informativnimi izleti v Bohinj, cerkvi sv. Janeza, na Blejski otok, kjer so slovenski arheologi odkrili ostanke celotnega stavbnega razvoja današnje cerkvice, nadalje v Kranj, Crng-j rob, Škofjo Loko, v Ljubljansko stolnico in Semeniško knjižnico. Pokongresna ekskurzija ljubiteljev exlibrisa je bila pod geslom "Alpe — Jadran" čez Vršič v dolino Soče do Gorice nato čez Kras v Lipico, Postojnsko jamo, Predjamski grad, HrastoVlje in do Jadranskega morja pri Kopru.
Prireditelj kongresa je bil odbor mednarodne organizacije • FISAE z domačim društvom Exlibris Sloveniae. Kongresa se je udeležilo čev 200 članov.
Čestitke ob 25 letnici lista pošilja
HOTEL "BLED"
in Rome — ltaly
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (Italy) — Tel. (06) 7771702
Lastnik: Vinko A. Levstik
• Kanada podpira številne
projekte, ki naj bi koristili ženam zlasti v deželah razvoja: Dopango Center za poučevanje v gospodinjstvu v Togu, center za vzgojo žena v župniji Bobo, center za oskrbo žena in otrok v Gourcy, podporo kanadskemu komiteji UNICEFa za delo v Senegalu ter centrom za otroke, in za razdeljevanja hrane in mleka v Dominiki, St. Luciji, St. Vincentu in Grenadi.
• Da bi se mogle uveljaviti
v tekmovanju z mednardonimi gospodarskimi kolosi, pripra-ljajo zadružne organivacije švedske. Finske in Danske ustanovitev mednarodne "holding" družbe, ki bo ščitila predvsem interese članov zadružnih organizacij v teh deželah, bo pa verjetno posredno koristila ( zadružništvu preko lastnih mej.

ONTARIO
(»ovenimont Information
Nedavno tega je bilo urejeno, da je lahko skupina indijanskih otrok obiskovala ljudsko šolo v nekem severnem ontarijskem kraju.
Nadučitelj šole v tem kraju je vedel, da so krajevni učenci večkrat delali indijanskim otrokom težave. Da bi napravil konec tem težavam, je poklical svetovalca odbora za človečanske pravice ("Human Rights Com-mission counsellor"), da ta gorovi z otroci. Svetovalec je vprašal otroke, če se je kateri izmed njih kdaj preselil v novo šolo, in kaj mislijo, kakšen občutek bodo imeli, če se bodo počutili kot nepoznanci. Na ta način jim je dal in pomagal razumeti, kako so čutili indijanski otroci, ko so prišli v šolo. Na ta način se je "združitve" obeh skupin izboljšala.
Občestveno posvetovanje je ena najvažnejših nalog Ontarijskega odbora člove-čanskih pravic. Prirejamo učne tečaje in razgovore s policijo v kraju kjer obstojajo obveševalne zapreke med njimi in manjšinskimi skupinami, v pomoč razbremc-
TEŽAVE PREBIVALCEV SO LAHKO VELIKE TEŽAVE
Tu so stvari, ki jih nudi Ontario, da iste razrešuje v naprej.
nitve napetosti in za povspe-ševanje skupnega razumevanja. Obiskujemo sestanke priseljencev in tukaj rojenih manjšinskih skupin, na katerih jim obojim obrazložimo njihove pravice po ustavi ter dolžnosti, ki jih imajo kot državljani te Province.
Pomagamo tudi ljudem priti v stik s krajevnimi društvi kot so "Šola-in-dom", občestvena in vladna zastopstva in cerkve, ki so na razpolago za pomoč, za katere pa celo mnogi ljudje ne vedo, da obstojajo. Kjerkoli obstojajo težave osnovane na resi; jeziku, barvi ali veri, je odbor človečanskih pravic na razpolago, da vpostavi razgovor in da da ljudem povod ža razvoj razumevanja in spoštovanja prepričanja drugih.
Naše delo je pomagati pripeljati ljudi skupaj in pov-speševati bolj zdravo stanje med skupinami.
Če želite več podrobnosti ali pomoč, stopite v stik z Odborom za človečanske pravice ("Human Rights Commission") v katerem koli kraju z naslovom, ki ga tu navajamo:
KITCHENER 824 King Street West Postal Zone N2G 1G1 Telephone 744-5211 OTTAVVA
2197 Riverside Drive Postal Zone K1H 7X3 Telephone 731-7200 SUDBURY
1538 LaSalle Boulevard Postal Zone P3A 1Z7 Telephone 566-3071 TORONTO
400 University Avenue Postal Zone M7A 1V7 Telephone 965-5251 KENORA
808 Robertson Street Postal Zone P9N 1X9 Telephone 468-3128 LONDON
362 Dundas Street Postal Zone N6B 1V8 Telephone 438-7291 SAULT STE. MARIE 125 Brock Street Postal Zone P6A 3B6 Tčlephone 949-3331 THUNDER BAY 235 Bay. Street Postal Station P Telephone 345-2101 VVINDSOR
500 Ouellette Avenue Postal Zone N9A 1^3 Telephone 256-8278
HAMILTON 1 West Avenue South Postal Zone LSN 2R9 Telephone 527-4501
Government of Ontario
Williarn G. Daviš, Premier
K PETINDVAJSETLETNIH
Poslanska Zbornica Kanada "Slovenska Država"	Ottaua K1A 0M5
646. Euclid Ave., Toronto, Ont.	23. oktobra 1974.
Dear Mr. Mauko:
Izdajatelji Slovenkse države imajo vso pravico biti ponosni na uspehe s slavjem 25-letnice slovenskega mesečnika. Neumorno delo ustanoviteljev in urednikov preko 25 let je veliko pripomoglo k vraščanju slovenskih vseljencev v glavni tok kanadskega življenja in za soudeležbo močnega in dinamičnega slovenskega občestva v Kanadi.
Kot odgovorni minister za večkulturnost, želim čestitati izdajateljem, urednikom in podpornikov Slovenske države na njihovih uspehih. Niso mnogi, ki vedo za težave, ki jih mora v Kanadi premostiti etnični tisk, ako hoče živeti in izhajati redno. Vtej luči, je 25 obletnica Slovenske države in njen stalni obstoj dokaz pametne uredniške zasnove te publikacije, vodenj iste po pravi: lih trgovanja ter verna podpora njenih čitateljev. Hočem tudi uporabiti to priliko in se zahvaliti izdajateljem in -urednikom za široko-srčno podporo dano večkulturni politiki, ki jo je izvedla vlada sem od oktobra 1971.
V upanju da bo 25-obletnica dala nov zagon za nadaljni obstoi te dobre kanadsko slovenske publikacije.	Zares vaš
John Munro, Minister odgovoren za večkulturnost.
Ob jubilejih se radi ozremo nazaj in ugotavljamo z večjim ali manjšim zadoščenjem dosežene uspehe in prestale težave. Da tudi težave in krize so važne, saj nam zavest, da smo jih srečno prebredli, daje novih moči za bodoče delo. Gotovo bo-
drčave. Omenil pa bi rad nekaj misli o nastanku in prvih letih lista.
Tukanj velja posebna zahvala prvemu uredniku gospodu Mirku Geratiču. Lahko rečemo, da bi brez njega danes ne bilo Slovenske države. Leta 1949 je
do vse to opisali drugi, ki bolje ' začel izdajati cilklostiliran list poznajo zgodovino Slovenske' "Slovenska pravica" v Barber-
HOUSE OF COMMONS
CANADA
OTTAWA K1A 0M5 October 23, 1974
Dragi g. Mauko!	Okt. 4. 1974
Ob priliki petindvajsete obletnice Slovenske države, mesečne publikacije Slovenske narodne zveze v Kanadi, izražam z velikim vesel j svoje najbol jše žel je za nadal jni uspeh tega prizadevanja izdajatelju, njegovim sodelavcem in bralcem.
Slovenska država, ki prinaša, novice in informacije pribliuno Štiri tisoč Kanadčanom slovenskega porekla ali izvora in ki ima bralce in naročnike v vseh desetih provincah Kanade kot tudi v Angliji, Združenih državah Severne Amerike in drugih deželah, zasluiii pohvalo za svoj številne pobude in napore za pospeševanje interesov večkulturnosti v Kanadi in za pomoč pri ohranjanju ponosa, ki ga morejo imeti državljani te države v svoji slovenski dediščini.
Hugh Faulkner Državni tajnik
Mr. V. Mauko,
Editor and Business Manager, "Slovenska Država",
Slovenian National Federation of Canada, 6 46 Euclid Avenue, Toronto, Ontario.
Dear Mr. Mauko:
The publishers of Slovenska Država have every reason to be proud of their achievements by celebrating the 25th Anniversary of this Slovenian monthly. The untiring work of its founders and editors over the past twenty-five years has contributed greatly to the inte-gration of Slovenian immigrants into the mainstream of Canadian life and to the evolvement of a strong and dynamic Slovene community in Canada.
As Minister responsible for Multiculturalism, I would like to congratulate the publishers, the editors and the supporters of Slovenska Država on their achievements. Not too many people are aware of the tfcfemendous difficulties which the ethnic press in Canada haš to overcome in order to survive and appear regularly. In this light, the 25th Anniversary of Slovenska Država and its continuous existence, is a proof of this publications wise editorial policy, business-like management, and faithful support of its readers. X worild also like to take this opportunity to thank the publishers and the editors for the whoie-hearted support given to the multicultural policy, implemented by the Government since October 1971.
I trust that the 25th Anniversary wili be another stimulus to the further existence of this fine Canadian Slovene periodical.
CANADA
Dragi g. Mauko!	Okt. 4. 1974
Vesel sem priložnosti, da morem čestitati ob priliki 25 letnice Slovenske Države.
Ljudje"' rnnfigfR' dežel So "izbrali Kanado za svoj dom in z njihovimi doprinosi je postala Kanada dežela snovnega blagostanja, osebne svobode in kulturne mnogoličnosti. Ta mnogoličnost ni samo tolerirana, marveč celo Vzpodbujana. Združena z našimi edinstvenimi demokratičnimi ustanovami bo gotovo naredila Kanadčane najbolj srečne na svetu. Take publikacije kot je Slovenska država doprinašajo veliko k ohranitvi in krepitvi kanadskih kulturnih skupin in želim ji nepretrgan Uspeh v prihodnjih letih.
Vaš
.......... .......... ...........................................................Mitchell Sharp |
tonu, Ohio. Ko pa se je preselil v Chicago, Illinois, je 25. julija 1950 izdal prvo Številko Slovenske države, ki naj bi povezala vse pristaše slovenskih razumnikov in le nekaj duhovnikov. Med zadnjimi moramo omeniti posebno rajnega patra Kazimirja Zakrajška. Vendar glavno delo je ostalo na Mirkovih ramenih. Mnogokrat, ko ni bilo denarja, za plačilo tiska za tekočo številko, ja gospod Geratič sam posegel v žep in poravnal račun iz svojih skromnih dohodkov. Majhen je bil takrat krog, ki je podpiral slovensko državno idejo. Še manjše pa je bilo število, ki je finančno podprlo novi list. Med pristaši ni bilo mecenov, in mnogi, ki se danes s ponosom prištevajo k slovenski državni ideji, so takrat s pomilovanjem zrli na novi listič, če niso celo pripadali večini, ki ga je označila za muho enodnevnico. Ozki krog sodelavcev in podpornikov, posebno pa Mirko Geratič, niso nikoli podvomili v končno zmago slovenske državne ideje. Zato se je tudi Mirko Geratič ves posvetil listu in neomejno vstrajal ob njem tako, da je lahko prebredel težave prvih let. Zato je pa srebrni jubilej Slovenske države tudi jubilej spoštljivega priznanja Gera-tičeve požrtvovalnosti.
To je le nekaj skromnih misli napisanih za srebrni jubilej Slovenske države v spomin na osebe, ki so igrale zgodovinsko vlogo ob njenem nastanku. Slovenski drčavi in sedanjemu uredniku Vladimirju Maukotu pa kličemb še na mnoga leta.
B.C. Novak
OB 25-LETNICI LISTA SLOVENSKA DRŽAVA
izrazaio
WASHINKTONSKI PRIJATELJI
tega najstarejšega in doslednega glasnika slovenske državne misli
ISKRENE ČESTITKE IN NAJBOLJŠE ŽELJE!
Munro,
^♦fnister responsjble for -''Multiculturalism.
The Secretary of State fo External Affairs Dragi g. Mauko!	Okt. 3. 1974
Z veseljem izražam svoje čestitke sodelavcem in bralcem Slo-vesnke države ob priliki 25 obletnice njenega obstoja na področju tiska. Zanimanje, ki ga kažete v ohranitvi svoje kulturne dediščine, razvidno iz izdajanja Slovenske države, bo prav gotovo nadaljevalo doprinašati k obogatitvi našega skupnega kulturnega okolja.
Vaš
Allan J. MacEachen
Slovenska Država
646 Euclid Ave., Toronto
Dragi g. Mauko!	Ottavva, 10 Okt. 1974
Ob priliki 25 letnice Vam poštjam čestitke in najboljše želje za nadaljni uspeh.
Vaš vdani Donald S. MacDonald Minister
Čestitke K. 25 letnici!
Neimenovani — Toronto
Voščila za 25. letnico!
Neimenovani — Toronto
Za 25 obletnico Izhajanja
mesečnika "SLOVENSKA DRŽAVA"
izreka čestitke čitaieljem in sodelavcem ALOIS ILIJA iz VENEZUELE
T1 ,	Minister of Manpovver and Immigration
Urednikom in čitateljem Slovenske Države!
Čestitke k 25 obletnici Slovenske države. Želim pohvali Vaš and Vaše sodelavce, Vašo nesebično predanost temu etničnemu listu za tako dolgo dobo in za nudenje take službe Vašim bralcem. Dajali ste jim neprecenljive informacije o Kanadi v njih lastnem jeziku in ste jim tako olajšali razurrieti njihovo novo domovino — zlasti v prvih letih njihovega bivanja tu. Veseli me da imam priložnost poslati svoje najboljše želje ob tej priliki uredniku in bralcem Slovenske države.
,	S spoštovanjem
Robert Andras
Vodja opozicije
Dragi g. Mauko!	Okt. 4. 1974
Kot voditelj opozicije in Progressivne konservativne stranke si štejem v čast, da morem izreči čestitke Slovenski državi k tej 25 obletnici njenega izhajanja.
Napori prečastitega Friderika Barage, enega prvih Slovencev, za katerega vemo, da je prišel v Kanado v 1830-ih, za objavo slovnice in slovarja očipve jezika so mu prinesli zasluženi naslov "očeta indijanskega jezika"; taka pohvala je simbol dragocenih prispevkov, ki so jih in jih še dajejo Slovenci družbenemu in kulturnemu napredku Kanade. Nobenega dvoma ni. da so igrali Slovenci važno vlogo pri razvoju in napredku Kanade kot države. Prizadevali ste si deliti svoje običaje, vere, jezik in slovstvo z vsemi Kanadčani. Ohranitev ter obogatitev teh prispevkov pomeni veliko službo nam vsem.
Moje najboljše želje slovenski skupnosti ob tej zelo važni in spomina vredni priliki.
S spoštovanjem Vaš Robert L. Stanfield
K. SREBRNEMU jubileju "SLOVENSKE DRŽAVE"
izkreno čestitajo društvo
in
"DOM"
uredništvo ter lista
uprava
SMER V SLOVENSKO DRŽAVO"
iz. BUENOS AIRESA
Argentina
ONTARIO
Ministry of Community and Social Services Dragi g. Mauko!	Okt. 7. 1974
Tistim, ki so prišli v deželo, katere jezik, družbena struktura in vrednote se znatno razlikujejo, je bil etnični tisk v Kanadi vodnik, učitelj in prijatelj pri njihovih prvih poskusnih stopinjah v tujem okolju.
Razen tega je omogočal novim Kanadčanom ohranjati stare vezi in obenem krepiti nove, ko prispevajo svoje talente in sposobnosti za dobrobit vseh Kanadčanov.
Napori Ministrstva za občestva ter družbene služnosti streme — enako kol vaši — za obogatitvijo in izobljšanjem kakovosti življenja za vse ljudi v Ontariju. V tem duhu toplo pozdravljam Vas, Vaše pomočnike in Vase bralce.
S spoštovanjem Rene Brunelle Minister
BimiiiiiiiiM
ONTAftIO
Provincial Secretary for Resources Dcvelopment Dragi g. Mauko!	Okt. 4. 1974
Z velikim veseljem izrekam prisrčne čestitke ob priliki 25. obletnice izhajanja Slovenske države.
Vaš časopis je prinašal zanimive novice in članke, ki so poravnali ražna področja, za svoje številne bralce v dobi 25. let.
Želim Vam, da nadaljujete z uspešnim izdajahjetn Slovenske države tudi v bodočnosti.
Vse najaclje!
S spoštovanjem Allan Grossman, Minister
CANAO*
POSLANSKA ZBORNICA Dragi g. Mauko!	Okt. 11. 1974
V večkulturni kanadski družbi je vloga etničnega tiska zelo važna vez med celotno kanadsko družbo in poedinimi etnično-kulturnimi skupinami.
Da je opravljala to vlogo v Kanadi 25 let Slovenska država, je vredno našega občudovanja.
v Ob srebrnem jubileju izihajanja se z velikim veseljem pridružujem mnogim prijateljem in bralcem z izrazi najbolj prisrčnih čestitk ob Vaši obletnici. Ko Vam izrekam priznanje za Vaše preteklo dejavnost, želim obenem izraziti svojo željo, da bi Vam bilo dano nuditi še mnoga leta svojo požrtvovalno službo skupnosti.
Vaš vdani
Hon. Stanley Haidasz, M.P., M.D.
Toronto—Parkdale
Poslanska zbornica
Svoje tople čestitke izražam Slovenski državi ob obletnici njenega /5 letnega izhajanja.
Kakovost tega lista, njeaova služba bralcem ter doprinos, ki ga je nudil k graditvi boljše Kanade, so mu že zaslužili sloves spoštovanja, ki si ga je res zaslužil.
Vam in po Vas Vašim bralcem izražam moje glboko spoštovanje in najboljše želje.
Rt. Hon. John G. Diefenbaber. P.C., O.C„ M.P. ■HHjHTjflElBiBHNHHnflltlfniHllllinilUIinilUUlUllllIlUlIMIINIIIIIHUlinniilllfllllHIltllUlIlfll^	IIIIIIUlIHIIUlUtLttlllllttllllllllllEtlntllltlllllltllltlllllllllltHlItlllttllltllin
r -
@
%ift» r
Dragi g. Mauko!	Okt. 11. 1974
Poslanska zbornica. Urad voditelja N.D.P.
Veselilo me je, da ste se oglasili po srečanju v Oshawi in z velikim veseljen pošiljam čestitke za 25 letnico Vašega lista.
Pišem, da izrazim prisrčne čestitke izdajateljem in piscem Slovenske dražve od 25 letnici Vaše važne publikacije. Kanada je srečna, da sprejema ljudi od vseh koncev sveta. Naša dežela nudi vsem kulturnim občestvom svobodo in priložnost, da obogate Kanado z ohranitvijo svojega jezika in ix>nosa na svoje korenine. Vaša publikacija je veliko doprinesla k temu procesu in upam, da bo mogla nadaljevati to tudi v bodočnosti.
Z najboljšimi željami » J E. Broadbent.. M P.
Naročni in čitatelji
"Slovenske Države'
in somišljeniki
slovenske državne
ideje Jolietu, III. čestitajo k srebrnemu jubileju.
Ministry of Industry and Tourism Ministrovo sporočilo "Slovenski Državi".
Z velikim veseljem se pridružujem kot minister za industrijo in turizem ostalim kolegom, da Vam izrazim v imenu province Ontario čestitke za 25 letno službo Vašim bralcem. ,
Kot mesečna publikacija Slovenske narodne zveze v Kanadi je prispevala Slovenska država zelo veliko h kulturni obogatitvi življenja v Ontariju ter s tem krepila našo kanadsko svojstvenost.
Ob tej pomembni priliki, ko slavite plodno četrt stoletje na področju publicistike, izražam osebne poezdrave vsem Vašim bralcem in Vam želim polnega uspeha prt izpolnjevanju te zahtevne vloge.
Claude Bennett, Minister
ONTARIO
Zakonodajna Zbornica
7. oktobra 1974.
Slovenska Država,
1115. Bay St., Toronto, Ont.
SlVeseHa'me, da lahko izrečem čestitke Slovenski Državi ob 25-
letnici izhajanja.	.	,
Skozi večino tega časa sem imel osebno možnost čitati njene strani in izrekam vsem, ki so povezani z izdajanjem iste, da je to res dober list. Uredniku g. Valdimirja Mauko pa izrekam
osebne čestitke.	.	c.___„_„,,-
Želim izreči vsem, ki so povezani na ta ah oni način s blovensKO Državo, vse najboljše še za leta v bodočnosti.
Vaš vdani, John Yaremko, Q.C.
M.P.P. Bellwoods Okrožje
• Katoliški dnevnik Ya, ki
izhaja v Madridu, je postavil zahtevo po sestavi ustavnega demokratičnega reda še za Časa Francovega življenja. Katoliška delavska organizacija pa je izjavila, da so sedaj Španci samo gledalci, ki nimajo nika-kega vpliva na politične oalo-
Zakonodajni Zbornica Dragi g. Mauko!	0kt" 1 1974
Čestitke k Vašemu obveščevanju svoje skupnosti v dobi 25 let! Vem da je to zahtevalo mnogo dolgih ur trdega dela.
Izrekam svoje najboljše želje k Vašemu nadalinemu uspehu. Vaše prizadevanje naj ustvari nadaljnih 25 let službe Vaš. skupnosti. Najlepša hVala in najboljše Želje vsem Vašim bralcem. George A. Nixon, M.P.P., Dovercourt.
Vaš
George A. Nixon, M.P.M., Dovercourt
=fc=
SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO — CANADA
Ttt""
Naslednji sestavek je govor prof. Vinka Logarja, predsednika SDG v Argentini na sestanku članov in prijateljev SDG v Buenos Airesu. Objavljamo ga, kot je bil tiskan v Smeri v slovensko državo, 1. 10. st. 51.
Uredništvo
Slovenski narod kot skupnost je imel vedno jasen cilj; hotel je biti svoboden in neodvisen, hotel je biti na svoji zmelji sam svoj gospodar. Obstal je po več kot tisočletnem odporu potujčevanju v borbi za svobodo. Ostal je zvest svoji veri in narodnosti. Nerazdruž-ljiva sta mu bila vernost in slovenstvo. V veri je slovenska beseda dobila svojo moč, v krščanski omiki so se prepletale slovenske misli in slovenska kultura, v krščanstvu se je koval slovenski značaj.
S spoštovanjem gledamo na naše prednike in zgodovinske mejnike, ki jasno kažejo rast narodne zavesti, katere logičen zaljuček in cilj jc popolna narodna svoboda. Te si pa po vseh žalostnih izkužnjah ne moremo predstavljati brez svoje lastne države. Slovenci v svoji lastni državi, to je tista čista slovenska zamisel, ki bi morala biti last vsakega Slovenca, vsake slovenske skupnosti, vsake organizacije. Cas in z njim izkušnje .so izkovali druge zahteve, druge ideje za samostojnost in nič "več hlapcevanja drugim. Gledati in delati moramo vsi pdenim vidikom: ena, t.j. Ze-dinjena Slovenija in to rčs slovenska, svobodna in neodvisna.
Ta čista slovenska zamisel pa ni privilegijo Slov. Drž. Gibanja in SDG ni v nasprotstvu, ne v
opoziciji nobeni organizaciji in nomeni politični stranki, ki gre po poti za ciljem popolne svobode slovenskega naroda v slovenski državi.
Gotovo bodo tudi na tej poti varijante in "a priori" ne smemo odbiti in izključiti nobene. Vsako varijanto, vsako stališče pa moramo gledati iz svojega kota in to z ljubeznijo in razumevanjem. Gotovo je, da nerazumevanja, nesporazumi Judi niso neizogibni. Bodo pa precej omiljeni, to je tudi naša zgodovinska skušnja, če 'se ne bomo oddaljili od temeljev krščanskih nazorov. Gotovo pa so nepotrebna in za naše delo škodljiva trpka, cinična napadanja, izlivanje žolča in strupa pri izražanju svojega mnenja ali nesoglasja. Koliko krivih sumni-čenj in obrekovanj sc izliva iz bujnih poltičnih fantazij, ki so skupnemu delu samo v škodo, mnogokrat nepopravljivo. Konstruktivna kritika nc ruši, ne cepi, ampak gradi.
Gotovo je, da je večina nas zdomcev podvržena asimilaciji tujine že zaradi dela in borbe za vsakdanji kruh. Ne pa samo delo, ampak še bolj življenjski materializem in duh potrošništva nas odtrgava od dela , v skupnosti in za skupnost ter nas vodita v racepljenost, ki izvira predvsem iz zapostavljanja in podcenjevanja verskih in
kulturnih vrednot v našem vsakdanjem življenju. Pri vsem tem je gotovo potrebno več ali manj napora, da se ohranijo vezi s slovensko skupnostjo. Tudi za duhovne dobrine in ideale se je treba boriti, jc treba žrtvovati.
In kaj naj storimo, kaj naj dosežemo zdomski Slovenci z našim skupnim delom? Povezani po vsem svetu, vsak s svojim delom in nastopom moramo biti zdomski Slovenci ka-žiprst na naše brate v domovini, na domačih tleh, katerih junaštvo pod nasiljem brezbožnega komunizma občudujemo. Oni, ki so nosilci verskih in kulturnih idealov slovenskega naroda bodo kovali bodočnost svobode v svoji lastni državi. Svet, vse države jih pa morajo videti in poznati. Zato morajo biti vse potrebne zveze, ki si jih more emigracija, ki si jih morejo zdomski Slovenci nabrati v vseh državah, usmerjene in vpletene v težnje našega naroda, naše domovine. Ni na mestu malodušjc, v katerega nas vodi misel, da smo pač igrače velesil. Ravno odočujoče velesile morajo poznati nas in naše težnje, ki sovpadajo v njihovo lastno korist. In kako nas bodo poznale, če mi sami ne bomo vpli, če mi, ki živimo v svobodnem svetu, ne bomo dvignili glasu? Naš glas v svobodnem svetu nas mora zdomske Slovence rešiti morebitne odgovornosti zamude, ki bi mogla biti usodna za narod. Preživljamo velike in nagle spremembe. Bodimo trezni in
pripravljeni, da bomo po pameti mogli uporabiti prilike" in danosti da bomo mogli pravilno presojati razvoj ob danem trenutku.
Ne samo naša domovina, ves svet je danes poklican, da bije neizprosni boj proti največjemu zlu modernega časa, proti brezbožnemu komunizmu in to ne z zvenečimi gesli in z neodgovornim govorjenjem in pisanjem, temveč temeljito in premišljeno. Temeljitost in vztrajnosti zahteva ta borba, ker je tudi zlo, s katerim je prežet nasprotnik, temeljito in vztrajno. Ravno v tem boju je slovenski narod dokazal, da je zrel. Našo zrelost pa moramo dokazati z nadaljevanjem istega boja, čeprav v tujini in z drugimi sredstvi, ker istega sovražnika sre-čavamo na vsakem koraku.
Neločeno in istočasno, vzporedno s to borbo gre borba za slovenstvo kot razumsko ute-. meljeno dejstvo. V porazu zla ima tudi narod obstanek. Gre za resno delo in borbo, ker svoboda se ne poklanja nego se izbojuje. Razcelpjeni smo nekoristni svoji domovini. In če sami nismo prežeti po čutenju in mišljenju s slovensko zavestjo, naš glas ne bo imel odmeva. Ne dopustimo, da naše slovenstvo hromi v nas samih. Tihi klici trpinov iz zasužjene domovine nas kličejo in drami-jo, da se streznimo in ne pozabimo narodnih svetij. Pre-dramljeni, prebujeni in duhovno močni bomo
t Č.g. Janko Mernik
....V Argentine je upirl č.g. Janko Mernik, salezijanski duhovnik, ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj Slovencem ' • dobro znanega Atena Don Bosco v Ra mos Mejia. Bil je velik prijatelj našega gibaja, ki je svoje sestanke imelo najprej v salezi-janskem zavodu, še pod predsedstvom rajnage prof. Jožeta Keslerja, pozeje pa v Merniko-vem Ateneu.
Bližnji rojak velikega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca, se je g. Mernik oklenil ideje slovenske države, ko je ta pričela poganjati korenine med Slovenci. Po večletnem zdravljenju doma se je že popolnoma slep in hrom vrnil v svojo novo domovino, (kjer je pred meseci v krogu prijateljev obhajal svojo šestdesetlenico. Kmalu potem ga je Stvarnik rešil trpljenja in ga poklical v večno domovino. Vse svoje življenje je zvesto služil svojemu stanu in slovenskim zdomcem v Argentini. Za njegovo delo naj ga Bog bogato poplača in naj ,mu bo lahka tuja zemlja, ki je sprejela njegovo izmučeno telo.
OB 25. OBLETNICI
širjenja ideje slovenske samostojnosti
DR. JOŽE PLANNINŠIČ IN DRUŽINA
pošiljajo najiskrenčjša voščila in želja za še nadaljno uspešno delovanje za uresničenje naše državne samobitnosti, naših suverenih
"Nebes pod Triglavom"
ISKRENE ČESTITKE K 25 LETNICI USPEŠNEGA KULTURNO — POLITIČNEGA DELA ZA SUVERENOST SLOVENSKEGA NARODA
Peter Urbane, Javni Notar Dr. Karel Žužek
KOMPAS EXPRESS Potniška Agencija 635 Bloor St. W. Toronto M6G 1 K8 Tel. 534-8891
• V svoji vsakoletin čestitki
kanadski centrali kreditnih zvez NACCU je predsednik vla-, de Pierre Elliott Trudeau na-glasil, da igrajo kreditne zveze važno vlogo zlasti v dobi inflacije ne samo doma, marveč tudi v deželah razvoja, ker navajajo ljudi na samopomoč. Samopomoč v teh deželah je mnogo bolj važna kot pa omejena po-
moč, ki jo morejo nuditi nepo-imeli dovolj po- j sredno industrializirane države.
guma in volje storiti, kar narod doma od nas pričakuje.
Mednarodni dan kreditnih zvez se letos praznuje 17. oktobra.
PRED NOVIMI NAPADI NA CERKEV?:
„SPET SE RAZRAŠČA PLEVEL KLERIKALIZMA"
"Delo", uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, kot se imenuje mnocična organizacija Zveze komunistov SR Slovenije je 10. septembra 1974 objavilo » m,, pod gornjim naslovom govor predsednika republiške konference Socialistične zveze Slovenije Mitje Ribičiča, ki ga je hnel na "zborovanju aktivistov OF" na Stavbah pri Litiji.
Govor jc vreden temeljitega branja, ker odkriva, kako se komunisti še vedno ne čutijo trdne po skoraj 30 letih svoje vlade v Sloveniji. "Klerikalizein" jim ne da mira, boje se, da jim bo "klerikalni zmaj" počrl pridobitve osvobodilnega boja". Takole je Mitja Ribičič besedoval: (Objavljamo ponatis tega Ribičičevega govora).
"Med velike pridobitve naše revolucije in pozitivno izkušnjo, ki je dala dragocene rezultate tudi na bivšem litijskem okrožju lahko štejemo dejstvo, da smo v času narodno-osvobodil-ne borbe uspeli vključiti v Osvobodilno fronto delovne ljudi in občane ne glede na njihov svetovni nazor, da šo tudi verniki znotraj Osvobodilne fronte požrtvovalne izvrševali skupno zastavljene naloge in akcije. To je skozi ves čas okupacije preprečevalo, da bi sc kakorkoli mogel razmahniti v teh krajih belogardizem, ta največja plesen na družbenem telesu naroda, povzročujoč večjo škodo in žrtve kot sovračne ofenzive okupatorja. Iz moravškega primera pred koncem vojne pa sc tudi čiiimo, da lahko v hipu, zaradi naše politične odsotnosti in nebudnosti,, zbega in zavede za kratek čas, sicer naše partizan-stvu predano prebivalstvo tuja in sovražna belogardistična pro-pabanda, združena z nasilno teroristično akcijo Okupatorja in njegovih hlapcev.
O tem govorim vsled tega, ker jc na naši njivi ponovno pričel razraščati plevel najraz-ličnešjih sort klerikalizma ter imamo celo nekaj primerov
listične družbe do verske svobode kot osebne svobode posameznika, pa tudi do ločitve cerkve od države in šole, so bila izoblikovana že v narodnoosvobodilni borbi, zapisana pa so tudi v novi ustavi in o njih jasno govorijo dokumenti zveze komunistov, še zlasti pa Socialistične zveze, ki vključuje veliko število vernikov med svoje aktivne člane in aktiviste. Klerikalizem pa nima prav nobene zveze z versko svobodo, svobodo verskega izpovedovanja ter svobodnega delovanja cerkve v verskih in cerkvenih stvareh. Klerikalizem pomeni ustvarjati organizirano moč nad ljudmi, sredstva odtujene družbene moči, pomeni ustvarjati v naši samoupravni družbi —dostopni vsem delovnim ljudem — drugačno družbo, razcepljeno na neresničnem in nebistvenem, pomeni navsezadnje omejevanje vere in verske svobode. Klerikalizem hoče s pomočjo verskih čustev in z močjo cerkvenega prestiža potiskati vernike v reakcionarne politične vode proti socializmu in napredku.
Ne gre le za težnje po posebnem organizicanju vernikov za zadeve, ki nimajo nobene zveze z verovanjem in verskimi
ožviljanja belogardistične de- obredi, organiziranje raznih diščine. Nič ninamo proti temu, ločenih humanitarnih, social-
da vzporedno z gospodarskim in kulturnim napredkom slovenske družbe, tudi rimo-kato-liška cerkev prenavlja versko aktivnots ali modernizira svoje versko delo. Pri nas sta cerkev in vernik svobodna. Njuna svo-bod& je kot svoboda vseh insti-tudj in delovnih ljudi v naši družbi omejena le z enakimi
nih, športnih in drugih akcij na verski podlagi, vsiljivo propagiranje katoliških nazorov /. nestrpnim odnosom do ljudi dragačnega verovanja ali neve-rovanja, postavljene katoliške socialne, politične, kulturne in ekonomske doktrine kot edino možne "pravične" družbene ureditve in kot protiutež so- i
pravicami in svobodščinami cialističnemu samoupravljanju, dr^ih ter z interesi socialistič- prilaščanje pravice odločati v ne-skupnosti,, ki so opredeljeni imenu ljudi, poskušanje dife-z ustavo.	| renciacije delovnih ljudi na pod-
Takšna stališča noše soda- lagi verskega prepričanja in po-
dobno. Gre za to, da se v zadnjem času povečuje politična aktivnost reakcionarnega dela katoliške cerkve, tistega dela, ki se nikakor ne more in ne želi sprijazniti z družbenimi spremembami pri nas, predvsem ne z dejstvom, da socialistično samoupravljanje jemlje —ne le tehnokratom in birokratom vseh vrst, ampak tudi cerkvi — možnosti, da bi odločala namesto človeka, da bi ga obvladovala iu omejevala v njegovem svobodnem odločanju, ker je to njegova neodtujljiva samoupravna pravica in odgovornost. To je tisti del slovenske cerkve, ki zapira oči pred današjo resničnosto in se z nostalgijo zazira v preteklost, v kateri je skupaj z domačim ali tujim svetnih gospodom pisala sodbo slovenskemu človeku.
V takem delovanju proti vrednotam socializma in proti samoupravnemu sistemu je še posebej sumljvo tako imenovano ognjiščarsko gibanje, vzpostavljanje nekakšne katoliške akcije, elitne laične organizacije stražarjev in mladcev, ki jih dobro pobnamo iz Rož-manove preteklosti kot šole, iz katere so ras t! i s pomočjo okupatorja klerofašistični zaupniki, tvorci in kvas bele garde. Povedati moramo na današnjemu zboru, da takšne aktivnosti ne bomo dovolili.
Z vsemi sredstvi bomo preprečili, da bi sc v socialistični samoupravni družbi pojavil in organiziral kakršenkoli samostojen center političnega odločanja v imenu ljudi. Tudi cerkev tu ne more imeti nobenih privilegijev. To lahko rečemo z mirno vestjo, saj tudi partija in država pri nas ne moreta odločati izven ter v imenu sa-mopravno organiziranega delovnega ljudstva.
Prepričani smo, da se bo večina poštenih duhovnikov, selot-no slovensko duhovniško društvo ter velika večina religioznih delovnih ljudi uprla takim težnjam in poskusom klerikalne dejavnosti v prepričanju, da škoduje svobodnemu verskemu življenju in temeljnim verskim interesom cerkve same.
Osvobodilna fronta in narodnoosvobodilna fronta je bila praktičen dokaz, da religioznost ne more biti ovira za sodelovanje v boju za narodov obstoj in njegovo socialno osvoboditev. Celotna graditev socialistične samoupravne družbe z velikimi napori in odpovedovati-1
jem delovnih ljudi je samo trajno potrdila to resnico in hkrati pokazala, kje je razlog za poraz tistih, ki so v želji za
gospodovanjem ali pa v svoji ideološki slepoti sami prerezali vezi s svojim ljudstvom in pristali na tleh nacionalne izdaje".
UBA TRADING CO. LTD.
VVholcsale Grocers, Tobacconists, Confectionery mn n : » ^ & Foreign Importers 300 Dwight Ave. Toronto 14, Ont. Phone 252-224«, 252-2247
Toronto Oct. 1, 1974
ll^^.National Federation Of Canada SLOVENSKA DRŽAVA 1115 Bay St Toronto 5, Ont. Att. Mr. V. Mauko — Editor
Dear Mr. Mauko: We are pleased to extend our sincere congratulations on the
pape^SLOVENSKA E^žAVA^1^ °f ^ PUblkati°n °f >™r Would vou be so kind as to convey to the Editors, Pub-hsher and vour readers the warmešt wishes of success and the reahzation of tdeals of yours, vour ethnocultural group m Canada and Slovenian Nation in Slovenia. t d i	Sincerelv vours
V Bovko	I W~elvhors!V
Assistant Gen. Manager	General Manager
'---- MlJ-tUl Iti
BUYNEW
CANADA SAVINGS
<»93i%«i
* - *ji§
za dobo 9 let
•	POPOLNOMA ZAVAROVANI
•	PLAČAJO DOBRE PROCENTE
PO KANADSKI VLADI
LETO ZA LETOM
• VNOVČLJIVI VSAK ČAS ZA POLNO LIČNO VREDNOST S PROCENTI


■IfUJiff!
— — — The Federal Government considers Multiculturalism an integral part of Canadian society and therefore a cornestone of real and lasting Canadian unity based on mutual respect and understandlng. Our Government nat-uraliv believes that Multiculturalism can operate fully vvithin the context of billngualism and both are part and parcel of t£e„ reality of Canada. To remove Multiculturalism as a government policy vvould be akin to removing
language retention as a prlority of Ukrainian-Canadians--
--- — I vvas fortunate to grovv up in a community vvhich
is rich in cuitural and lingulstic diversity. The riding of Hamilton—East, vvhich I am proud to represent, Is composed heavily of people vvho came here from many lands. From the time I vvas an Alderman an lawyer. through my eurrent role as Member of Parilament and Cabinet Minister, I liave (aken a deep personal interest In the rights and vvelfare of Canada's cuitural groups. Perhaps this is a primary reason why I pcrceive sueh vvide horizons in my Multlcult-ural mandate. — — —
---The strueture of the Multlcultural Programme
has been under study since my appolntment as Minister. Because of the inter-relationships involved in the Department of the Secretary of State, together vvith a regional support staff, it vvould be vvasteful t omove the Multiculturalism Programme from vvhere it is presently located. Culture as a mediuin is indivisible and being fully cognizant of the reallty that the Department of the Secretary of State is the federal cuitural agency — then ti vvould be counter produetive to physically relocate the Programme. Therefore. Multiculturalism vvlll remaln. attaehed. to the Sec-retarv of State Department... In., this.. arrangement, I am satisfied that the necessary co-operation and vvorking part-nership required to carry out the programme vvill be pre-sent. Both the Ilonourable Hugh Faulkncr and myself are
convinced that this vvill vvork.---
--- — Finally, I vvant o make it clear that I am proud
to be the Minister of Multiculturalism in a country vvhich today, perhaps aš no other, is an example to the vvorld of
many living, vvorking democracies in one nation.---
From the address by Hon. John Munro, Minister Responsible for Multiculturalism to the Ukrainian Canadian Com-mittee Congress in VVinnipeg (Man.) Oct. 12. 1974.
SEKRETAR DRŽAVE NAZNANJA VELIKE SPREMEMBE V ZAKONU ZA DRŽAVLJANSTVO
OTTAVVA. — Sekretar Države i živeli v tej deželi za dobo enega
če sa ali niso Britanski podloini-ki. S tem bo zakon varoval pra-
Slovak VVorld Congress 4. King St., West, Toronto, Ont. . ,. ,. ... . . Dragi Vladimir!	Okt. 1.^74
vice m prednosti, ki jin imajo K.er se zavedam žrtev, iddealizma in trdega dela, ki je potrebno
SOVJETSKA STRATEGIJA NA BALKANU
Dvojna številka revije Problems of Commmiism (julij—avgust 1974) prinaša članek Johna C. Campbella: Sovjetska strategija na Balkanu. John C. Campbell jc "senior research fellovv" Sveta za zunanje zadeve v Nevv York City ter je napisal knjigi: American Policy Tovvard Eastern Europe (1965) ter Tito's Separate Road: America and Vugoslavia in World Politics (1967). Avtor oriše najprej splošne razmere na Balkanu, kamor šteje Romanijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Albanijo, Grčijo in Turčijo, nato pa komentira za vsako državo posebej.
SSSR — JUGOSLAVIJA
J. Hugh Faulkncr je danes v Parlamentu uvedel zakonski predlog s katerim bo zakonodaja državljanstvu bolj pravična, logična in združljiva. Po novem zaikonu bodo kandidati za državljanstvo obravnavani brez razlike na spol ali rojstno dompvino.
Po novem zakonu je tudi doba usposobljenja za prijavljanje za državljanstvo skrajšana od pet let na tri leta. To velja za vse kandidate ne glede na zakonski odnos z kakim državljanom. Državljanstvo se lahko prekliče samo v slučajih kjer je bilo državljanstvo preskrbljeno po nepoštenem potu, au-tomatično pa ga izgubita po-pridobitvi tujega državljanstva.
Novi zakon daje tudi sodnikom za državljanstvo odgovornost za overovitev vseh prošenj za dobitev, zadrževanje, obnovo ali odpoved državljanstva. Minister, ali pa prosilec, pa lahko vloži pri Federalnem Sodišču priziv proti odločitvi sodnika za državljanstvo.
Sodniki tudi lahko priporočijo Ministru ali pa Guverner-skemu Svetu da napravi izjeme. Na primer, v novem zakonu ni oprostitve glede znanja jezika za ženo ali za starejše osebe, vendar minister lahko izpusti to zahtevo iz sočustva. Slična obzirnosti se lahko izkaže v zvezi z zahtevo za znanje o državi.
Guvernerski Svet ima absolutno razsodnost dati državljanstvo za razlog olajšanja bremena ali pa v nagrado za službo Kanadi.
Pod novi zakonodajo imajo pravico, da obnovijo državljanstvo bivši državljani, -ki so bili sprejeti za stalno bivanje in so
leta. Žene, ki so izgubile državljanstvo pred letom 1947, ga zopet lahko dobijo automatično, ako to željo sporoče Ministru. Ta pristavek . se tiče onih žena, ki so poročile tuje državljane pred letom 1947, ko je bil Zakon o Državljanstvu proglašen.
Otroci, ki sc rodijo zunaj dežele, če so zakonski ali nezakonski, imajo pravico do državljanstva od enega ali drugega od roditeljev. Za prvo genera-1 cijo je državljanstvo automa-1 tično, za drugo generacijo se pa ! zahteva samo izjava, pred 28 letom starosti, za zadrževanje državljanstva in dokaz bistve-; nega stika z Kanado.
Novi zakon priznava stanje "Komolvelskega državljana" vsem državljanom dragih dežel Komonvelta, ne glede na to
podložniki ali državljani Komonvelta po federalnih in pro-vincijalnih zakonih.
Po predloženem zakonu je polnoletna starost znižana od 21 na 18 let, kar je starost federalne osamosvojitve. Ta ukrep dopušča mladim vseljen-' cem, 18 ali več let starim, da zaprosijo za državljanstvo neodvisno od svojih staršev.
Z odstranjenjem mnogih krivic in ovir; ki so obstojale pod j prejšnjo zakonodajo, novi zakon bo gotovo spodbujal pridobitev državljanstva. Ta spodbuda je nadaljevanje politike "rasprostrenja", ki jo vodi Sekretariat za Državo in preko katerega so bile prejšnjo leto razširjene službe in postopki izven sodišča, odprti novi uradi | v stilu trgovin z izložbo, ki so oprti izven uradnih ur, in ! ustanovitev premičnih skupin1 za registracijo kandidatov v krajih kjer živijo in kjer so za-posljeni.
za izdajanje in urejevanje etničnega lista, uporabljam 25 obleEhfco Slovenske državne, da Varn izrazim ne samo običajna vo&Sjla, marveč tudi občudovanje Vaše vztrajnosti, patriotizma in predanosti borbi Slovencev za svobodo, demokracijo in neodvisnost.
Redko kdo drugi kot Slovaki, ki so sorodni Slovencem po krvi, izročilu in kulturi in so zapleteni s podobne borbe, more bolj iskreno ceniti Vaše napore in napore drugih Kanadčanov slovenskega izvora, ki so Vam pomagali četrt stoletja urejevati in izdajan Slovensko državo. Čeprav današnja mednarodni položaj ni naklonjen aspiracijam narodov, ki trpe pod kumunizom, se mora nadaljevali borba za svobodo. Moralna dolžnost Kanadčanov, katerih rodne dežele so zasužnjene, je da opominjajo ostale Kanadčane, da je svoboda nedeljiva, in da jo bodo ohranili za Kanado le, če jo bodo branili tudi za Slovenijo.
Prepričan sem, da Vam nikake zapreke ne bodo vzele poguma in želim Vam, Vašim sodelavcem in bralcem mnogo uspehov v bodočnosti.
Vaš vdani Dr. Joseph M. Kirschbauni Vicc-Prcsidcnt, Slovak VVorld Congress
Dragi g. Mauko!
KAJ MORA PLAČATI SLOVENIJA DRŽAVNI VLADI V BEOGRADU
Iz rednih proračunskih sredstev bo Slovenija morala plačati 340 milijard dinarjev.
Izven proračuna pa bo morala prispevati: Za odplačilo inozemskih dolgov Narodne banke Jugoslavije 21. milijard dinarjev; za odplačilo dolgov Jugoslovanske investicijske banke 4 milijarde 800 milijonov dinarjev! stroške eža najetja posojila 100 milijonov dolarjev ki bodo znašali 720 milijonov dinarjev, za posojilo jrandjo proge Belgrad — Bar in jadransko magistralo 1 milijardo, 100 milijonov dinarjev. Poleg tega bo plačala tudi za naclaljne prekoračene stroške "proge Belgard
Kot osnovno potezo odnosa Sovjetov do Jugoslavije označi avtor — čakanje. Zgodovinski potek medsebojnih odnosov po prelomu med Stalinom in Titom 1. 1948 označi, kot sam pravi, poenostavljeno, pa ne netočno, kot nihanje med skraj-nostima popolnega sodelovanja in popolnega nasprotovanja, ne da bi dejanske razmere dosegle bodisi prvo bodisi drugo skrajnost. Posebno sovjetski vpad na Ceško-slovaško je povzročil v Jugoslaviji veliko razočaranje nad sovjetskim komunizmom, povdarjeno stališče neodvisnosti, pa tudi zijboljanje zvez v Zapadom (Nixonov obisk Jugoslavije in Titov obisk ZDA).
Ker so Sovjeti poudarjali mirno sožitje in so si prizadevali za sporazum z Zapadno Nemčijo, so raje izbrali taktiko popuščanja namesto direktnega pritisko na Jugoslavijo. Brežnev je "neuradno" obiskal Jugoslavijo septembra 1971. Ob tej priliki je v skupni izjavi s Ttiom potrdil veljavnost bcl-grajske deklaracije (Tito in Hruščev 1955) in izjave 1966 v
nističnih voditeljev po ostalih republikah. Da bi preprečil podobne "deviacije" v bodoče, je začel reorganizirati Ligo komunistov samo—tako njeno vlogo v državi (od "učitelja" in "prepričevalva" do dejanskega oblastnika) kot tudi njeno organizacijo (še večji "demokratični centralizem"), obenem pa je dodelil večjo vlogo tudi vojski. Avtor se sprašuje, če bodo te mere zadostne za kontrolo ljudskih aspiracij. Glede možnosti oz. verjetnosti direktne sovjetske intervencije v Jugoslaviji je pisec mnenja, da ni verjetna, dokler je Tito živ — in seveda pod pogojem, da kriza ne preseže mer v preteklosti. Tudi sc mu zdi, da trenutno nimajo izdelanih podrobnih načrtov za možnosti, ki bi se pojavile, ko bo Tito končno umrl. Zdi se mu, da so pripravljeni čakati in opazovati. Sovjeti so bili že leta v zadregi, kako reagirati na razne poteze "samostojne" poti Jugoslavije v komunizem — ali ostro napasti vsako deviacijo, ali pa omalovaževati te pojave ter poudarjati skupne širše cilje.
1974. Nove smeri sicer ni istovetiti s pre-stalinistično diktaturo, vendar je jasno, da je v Jugoslaviji minula doba eksperimentiranja z bolj demokratičnimi oblikami komunizma.
Sovjeti so očitno mnonja, da je najboljša pot podpirati "reformiranega" Tita in tiste, ki bi jim on izročil vodstvo države po smrti.. Če bi prehod ne bil miren, jim je še vedno odprta možnost direktne intervencije. Kljub temu, da vztraja uradna politika Jugoslavije na svoji interni ideološki neodvisnosti kot tudi na neodvisnosti v zunanji politiki, se večajo napadi na Zapad. Osebe, ki so bile izpostavljene vzgoji ali dip-
lomatski službi na Zapadu, so bile v mnogih primerih potisnjene v ozadje. Tito sam je spustil več tirad proti gostoljubnosti, ki jo uživajo na Zapadu protisocialistične sile, kot tudi proti obveščcevalnim sredstvom, čes da potvarjajo dogodke v Jugoslaviji (n. pr. reakcija zapadnih intelektualcev proti omejevanju svoboščin v Jugoslaviji). Avtor pa jc mnenja, so imeli Sovjeti dovolj slabih izkuženj v preteklosti, da tega naklona v njihovo smer močnje ne izkoriščajo, ker se boje, da bi mogla kaka preočitna pohvala ali podpora vzbuditi prav nasprotno rekcijo.
—Bar 4 milijarde 600 milijonov dinarjev. Srbija sama bo plačala skupno z Vojvodino in pokrajino Kosovo le 10 milijard dinarjev iz tega naslova, čeprav bo imela edino ona korist.
Slovenija pa mora iz lastnih sredstev graditi jedrsko elektrarno v Krškem, iz lastnih sredstev, je gradila vse termo in hidroelektrarne, sama je iz lastnih stroškov zgradila progo na Koper in tudi iz lastnih sredstev zgradila pristanjšče. Kadar se kaj gradi v Srbiji pa morajo prispevati vse republike. Tako n. pr. hidroelektrarno v Djerdapu in sedaj progo Belgrad — Bar. Tipičen primer srbske nesposobnotsi in nesramnosti.
Nevv Canadian Publications 2003 Yonge St., Toronto, Ont.
Sept. 27. 1974 Vaš
Lech Mokrzyeki President
Ob priliki 25 obletnice Slovenske države želimo izraziti najboljše želje Vašemu listu, Slovenski narodni zvezi in Vam osebno. Vesel sem, da sem bil povezan z Vami ne samo v Vašem svOjst-vu kot urednikom Slovenske države, ampak tudi v Vaši dejavnosti kot predsednikom Ontarijske zveze etničnega tiska in Kanadske zveze etničnega tiska. Mnogi med nami smo Vam globoko hvaležni za Vaše napore za razumevanje, medsebojno sodelovanje in 'enotnost vseh etničnih časopisov in vseh etničnih skupin.
Vašemu listu želim še nadaljnih uspehov pri službi Vašim bralcem slovenskega izvora v naši na novo adoptirani deželi.
Vaš vdani Lech Mokrzvcki Predsednik
Canadian Scene, 2 College St., Toronto Dragi g. Mauko!	Okt. 4. 1974
Člani sveta direktorjev Canadian Scene žele izra/iti ob priliki 25 obletnice Slovenske države svoje priznan je ža Vašo neprecenljivo prispevanje kanadskemu občestvu.
Prepričani smo, da bo Vaš list igral z bodočnosti veliko vlogo v posDeševanju vzpodbudnega koncepta večkulturnosti po vsej
Kanadi.	.. ...
T.I'. Hamill
_ President
• Cilji Mednadornega leta
žena v Kanadi so: pospeševati enakost med moškimi in ženskami; informirati in vzgajati splošno publiko o spreminjajočih sc pogledih na vlogo žen v družbi; j končati zapostavljanje žen na vseh področjih življenja; opozarjati žene v Kanadi na možnosti poklica, ki so jim dane;
povečati število žen, ki zavzemajo važne položaje v vladi in gospodarstvu;
priznanje odgovornosti žen za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Kanade.
Moskvi), ki priznavati Jugosla-1 Vsekakor jim niso prijale razne viji pravico do lastne poti v novotarije kot n. pr. zmanjša-
komunizem.
Po obisku so ponehali medsebojni naradi v tisku in drugih obveščevalnih sredstvih in povečala se je gospodarska izmenjava s Sovjeti in z drugimi sovjetskimi sateliti. Kriza na laga Marksa, Srednjem Vzhodu je znova na-1 Gospodarske in "naciona-glasila sovjetski-jugoslovan-; listične" težave v Jugoslaviji sko edinost v potpori Arabcev so tolmačili v Moskvi kot do-
na vloga partije v državi, omilitev cenzure, teorija in praksa "tržnega" ' socializma, samoupravljanje, večja odprtost Zapadu in trditev, da edino Jugoslavija pravilno razume ter raz-
proti ZDA, ki podpirajo Izrael. Tito je po mnenju pisca tudi upal, da mu bo istovetenje s Sovjeti v zunanji politiki ohranilo svobodne roke doma, kjer je imel mnogo težav v gospodarstvu, na ustavnem področju in v komunistični stranki sami. V zadržanju voditeljev komunistične stranke na Hrvatskem je videl nevarnost tako za kontrolo stranke nad državo kot tudi za enotnost države. Tako jih je odstranil kot "nacionaliste", postopoma pa je odpravil tudi mnogo drugih koinu-
kaz, da je bila revizionistična smer v Jugoslaviji zmotna. Z zadovoljstvom so tudi opazovali, kako je začel Tito "revi-zionirati", t.j. vzpostavljati bolj ortodoksno marsistično (v moskovski interpretaciji) stališče o vlogi partije v državi (Tito je izjavil, da ni soglašal s sklepom partije 1. 1952, ki je določil partiji prvenstveno vzgojo naloga v družbi), kar je dobilo izraza tako v novi reviziji ustave januarja 1974 in v sklepih 10. kongresa Lige komunistov Jugoslavije junija
ONTARIO
Government In fto r m a ti on
Za mnoge ljudi je most med nekdanjim in novim domom "Ontario VVelcome House" ("Ontarijski dom do-brodošlosti"), poseben mno-go-jezični center, ki nudi najrazličnejše uslužnosti priseljencem in popotnikom.
Uradno odprt od decembra 1973, ta način vaše On-tarijsko vlade daje možnost, da je čim več uslužnosti pod eno streho, ki lahko pomagajo vseljcncem, ki prispejo v metropolo Toronto.
"Welcome House ("dom dobrodošlosti") nudi vključno vladne posvetovalne organe, kakor tudi zasebne in prostovoljniške organizacije, ki skupno nudijo informacije o vseh obstoječih vladnih in privatnih usluž-nostih, ki so na razpolago novo naseljencem.
Uslužnosti "Ontario 'VVelcome House" vključujejo:, iskanje zaposlitve, pripravljanje vsebin, prevodov in ovrednotenje diplom in obrtnih dokumentov, pomoč pri
Novonaseljenci večkrat hočejo pomoč pri iskanju dela, nakupu hiše in potrebi po prijateljih.
Tu so stvari, ki jih nudimo v Ontario, da ti vse to najdejo.
izpolnitvi tiskovin za zdravstveno zavarovanje, družinske doklade, številko socialnega zavarovanja, vselitvene obrazce za pripeljanje vaših sorodnikov v Kanado in kakršnekoli druge probleme, ki stoje nasproti novo-naseljencu vključno naselitev in hišna naselitev.
Dnevno učenje angleščine (na razpolago je soba za majhne otroke staršev — "nursery", — ki se uče angleščine v domu dobrodošlosti), brezplačna oblačila dobe tisti, ki jih potrebujejo.
Nastav^jenci "Doma dobro-dožlosti" govore skupno 21 jezikov in nudijo uslužnosti približno 400 osebam na' teden. Veseli bodo, če vam lahko nudijo pomoč, ali pa komu, ki ga vi poznate. To je vzrok, zakaj so tam.
Če se napotiš v "dom do-brodošlost" (VVelcome House), vzemi t Spadina auto-bus (via Queen's Quay 77) proti jugu in izstopi, na York ulici. Če pa pridete s
podzemeljsko, izstopite na Union postaji in prestopite na Spadina (Queen's Quay 7J) autobus na oglu Bay in gront ulice. Izstopite na 8. York ulici pri Harbour ulici. Lahko pa tudi greste peš od union postaje proti zahodu do York ulice in po njej proti jugu.
Odpr.to od ponedeljka do petka od 9 dopoldne do 9 zvečer, "Open House" ("Odprta hiša") z vročo kavo ob sobotah od 10 dopoldne do 5 popoldne v večji jedilnici. Vsi dobrodošli. Tel.: 965-3021.
Mmistry of Com.munJty and Social Services Citizenship Branch Rene Brunelle—Minister
Government of Ontario
William G. Daviš, Premier
SPOROCIO: Tik ob zaključku te številke, jc urednik dobil tipkano voščilo, — ne podpisano, — le tipkano z imenom nepoznanca, s poštnim iigom iz Kleinburga, kraja severno od Toronta. Vsled Izvirnosti in anonimnosti ga objavljamo! —Urednik.
OB OBLETNICI "SLOVENSKE DRŽAVE"
Iskrene čestitke, k 25. letnici, o no; to je vse premalo. Za našo Slovensko državo, za naš novi dom, za naš novi svobodni rojstni kraj so takšna voščila preskromna.
Imamo vero, imamo upanje in tudi ljubezen. Vse to je veliko, a pravijo, da je največja—ljubezen.
Ljubezen, — kdo se jo nc spominja.
Ljubezen do matere, staršev, družine. Ljubezen do vere, do Boga,—ali naše prve ljubezni do sočloveka. Kaj pomeni, ko imaš tako čuden občutek v svoji notranjosti, ko se ti prijazno dekle nasmeji. Kako lepa ja ljubezen, ko fant le od daleč ogleduje dekle, je zaljubljen' dO'Smrti,—nedolžna ljubezen, polna sanj, sladka in grenka, prijetna in boleča. Nikoli nc spregovoriš z dekletom in si tudi ne želiš tega. Vse kar delaš je v tvoji duši, polniš jo s svojo domišljijo, s svojo ljubeznijo.	»
In potem se zaljubiš in ljubezen se vrača. Vse toplota, — na tisoče besed izgovorjenih, — delaš načrte, ustvarjaš si nov svet. Odmikaš se — in post avl j as si svoje zavetišče. Zavarovati si liočeč vso lepoto. Svojo bodočnost hočeš imeti mirno. Govoriš ii: poslušaš, — deliš in sprejemaš. Svetlejše postane življenje vse bolj razumljivo! Ljubezen Spremeni ljudi! Ljubezen naredi i/, deklice lepotivo, — govor spremeni v petje,—težave v veselje!
In vso to ljubezen bi rad poklonil za našo mlado Slovensko državo.
Naj vedo sosedje, da jo ljubimo, da si jo bomo zgradili, jo ogradili in varovali! Naj vedo vsi, da je to naša ljubezen, ki bo vedno rastla in trajala večno! Ljubezen bo tudi premagala vse težave! Naša država bo naš dom!—Mladi dom!
Delali bomo,—ustvarjali, kot si ustvarjata dva, ki se imata rada! Preko vseh težav bomo šli z veseljem, saj bomo delali za sebe,—za naše bodoče,—za ponos!
In zdaj naj voščim: Vso ljubezen za našo "Slovensko Državo". Ob tej priliki še: Bog daj našemu uredniku Slovenske Države g. Vladimir Mauku še mongo let v plačilo za vso požrtvovalnost, delo in trud, ki ga vlaga dan za dnem,— leto za letom v ta list,—v to idejo.	—Jože
DR*Gl G. JOŽE (NEZNANEC)! Ilvala Vam za tople besede, ki bi gotovo vsakemu uredniku pomenile več, kot kakršnokoli plačilo. Isto pomenijo tudi meni. Rad bi Vam segel v roko in se zahvali! Naj te besede na tem mestu opravijo to delo!
Bog plačaj! Vaš hvaležni V.M.—Urednik
OB 25. LETNICI čestita
VAPAA SANA PRESS LTD'
400. Queen Street West Toronto, Ont. M5V 2A6
CARL VIPAVEC
čestita.	SLOVENSKI ODVETNIK
IN NOTAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
insciam*r --1 +■ 'MfT's;
"Slovenija" Neat and Delicatessen
2409 Dundas St. W., Toronto LE. 5-8946
Se še nadalje priporoča lastnica J. Zalar
DERMASTJA
—Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaje-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino
itd. — Dostavlja brezplačno - Trgovina z živili! Prostor
za parkiranje! — Se priporogamo! Sprejemamo naročila iž cele Kanade in pošiljamo C.O.D.
192—194 Augusta Ave., Toronto 2B, Ont. 366-2165
Mesto Toronto
Dragi g. Mauko! Letos bo slavila Slovenska narodna zveza
Okt. 4. 1974
srebrno obletnico
izdajanja svojega glasila Slovenska država. To je gotovo ponosen trenutek tako za Zvezo in posebej za njenega urednika in poslovodjo. Kot priseljenec priseljenih staršev dobro cenim vlogo, ki jo igrajo etnični časopisi pri omogočanju priseljencem, da poženejo močne in zdrave korenine v adoptiranih deželah. Zelo dvomim, da bi nam priseljencem uspelo vključiti se tako dobro v Kanado, kot smo se v večini, če ne bi bilo etničnih organizacij in etničnih časopisov, ki so zrasli, da nas pozdravijo in nam pomagajo v naši novi domovini. Vaš časopis in Zveza sta bila še posebej usepešna pri nalogi voditi in pomagati Slovencem vseh verskih in političnih prepričanj v tej deželi. Z velikim veseljem Vam zato čestitam ob 25 letnici Vašega obstoja in upam, da boste doživeli v bodočnosti še mnogo uspešnih let.
Vaš George Ben Alderman Ward 4
Metro licence No. 176
20 Doddington Dr. Toronto 18 Tel. 255-6019 255-6406
('■mi
ilSIIII
Mesto Toronto
Bralcem Slovenske države in vsem, ki so pomagali pri njenem izdajanju in razpošiljanju v teh 25 letih, ki so pripeljala do te obletnice, želim izraziti najboljše želje za nadaljni uspeh ter ishkreno priznanje za pomemben prispevek, ki ste ga Vi vsi doprinesli slovenskemu občestvu in skupnosti celotne Kanade.
Vaš vdani VVilliam l. Archer Alderman
PODJETJE
EUROPEAN NATURAL PRODUCTS
51 Devondale Ave. Willowdale, Ont. — Telef. 221-6166
(blizu Bathurst & Finch)
vam prinaša iz Evrope naravna in važna HRANILNA DOPOl.NILA in ZDRAVILA: CVETLIČNI PRAH, MATIČNO MLEČKO (ROYAt. JELLY), NARAVNA ZDRAVILA za razne bolezni, kot so revmati-zem, išias, rhinitis, sinusitis, hay-fever, ledvične, jetrne in žolčne ter želodčne bolezni itd. — Rastlinske čaje — Tonika — Ext-rakte: ginsenga, omela, gloga itd. SEDISPORAL za pomirjen je živcev iz baldrijana kava-kava, vit. B itd. MALTOFERROCHIN (železno vino) — in mnogo drugega. GOVORIMO SLOVENSKI Pišite nam za cenik in prospekte.
ZA SREBRNI JUBILEJ ČESTITA Mesarija in klobasičarna

Za 25 obletnico izdajanja lista
"Slovenska Država" čestita
_The City of Toronto
David Crornbie, Mtyor
October 15, 1974.
Mr. V. Mauko,
Editor and Business Manager,
Slovenian National Federation of Canada,
"Slovenska Država",
1115 Bay Street,
Toronto, Ontario.
Dear Mr. Mauko:-
I v/ould like to take this opportunity to congratulate you and your staff on the 25th Anniversary of vour Publication "Slovenska Država".
I am veli aware of the contribution your Publication has raade to its tnany readers throughout the Citv of Toronto.	--
I v/ould like to extend best wishes to you, your staff and your readers. Wishing you many more successful years of continued service to the community, I am
Sincerely yours,
Ciry Hali, Toronto Mr>H 2N2, Canada. (416) 367-7001
_ .	Mesto Toronto
Dragi g. Mauko!	Okt. 7. 1974
Z veseljem uporabljam to priliko, da čestitam Vam in Vašim sodelavcem k 25 obletnici Vašega lista Slovenska država.
Dobro se zavedam, koliko je prispeval Vaš list svojim številnim bralcem v mestu Toronto.
Želim izraziti svoje najboljše želje Vam, Vašim sodelavcem in Vašim bralcem. Žefeč Vam še mnogo let nepretrgane službe skupnosti, ostajam Vaš vdani.
Vaš vdani David Crombie
.............................. Mayor
Mesto Toronto
Dragi g. Mauko!	Sept. 27. 1974
Dejansko je velik uspeh, na katerega morejo biti urednik in njegovi sodelavci upravičeno ponosni, kadar doseže kak list svojo petindvajsetletnico kot je to dočakala Slovenska država.
Želim čestitati uredniku, g. Mauku, kot tudi vsem njegovim sodelavcem, k njihovim odličnim naporom in storilnosti, ki so jih vložili v napredek in rast Slovenske države.
Toda zasluga za dolgo življenje Slovenske države ne pripada samo ljudem, ki jo izdajajo. Zasluga velja tudi sredini, ki je zvesto podpirala Slovensko državo. Petindvajsetletnica lista dokazuje zgovorno, da Slovenci kot celota spoštujejo in ohranjajo svojo slovensko dediščino. Kanada potrebuje take vrste ponos, kakor ga kažejo Slovenci do svojih navad in izročil, ker ta bogatijo In poglabljajo značaj Kanade. To prispeva k raznolikosti, ki zopet dodaje k slovesu Kanade kot zanimivi mešanici kultur. Tako želim ponovno izraziti svoja prisrčna in iskrena voščila Slovenski državi. Naj izhaja še prihodnjih 25 let in več.
S spoštovanjem VVilliam Bovtchuk Aldenhan VVard 1
IZ PAVLIHE
Lista za .... in proti
Ker v našem podjetju ne vemo, kdo pije in kdo plača, sem se napil, da se vsaj nekaj ve! Oče je imel tri sinove: dva sta bila pametna, tretji pa je delal z glavo.
Nekateri mečejo namesto peska v oči kar besede. Vsak si kuje svoje srečo najraje na glavi najbližnjega. Z užitkom bi poslali kaj k hudiču, če bi vedeli, kaj je pravzaprav največji hudič. V razpravi z močnejšim je bolje menjati temo kot zobe. Iz obupa nad človekom smo se spravili na urejanje okolja. Iz leta v leto se veča potrošnja kave in s tem naša budnost. Zakaj pri Vas tako proslavljate prvi april? Zato, ker je to edini dan v letu. ko se lahko postavimo, da delamo z dobičkom. Ustavna pravica naj ne bo več odvisna od strica. Nekateri zato nič nimajo, ker razsipavajo, da bi dokazali, koliko imajo.
Nekateri ostajajo večno mladi: do pozne starosti ponavljajo mladostne napake. Zaradi peska, ki mi ga nekateri mečejo v oči, vedno jasneje vidim.
Boril se je za prostor na soncu in postavili so ga na cesto. Sivi lasje so lahko tudi posledica pogostega pranja možganov.
Moti me, da se bolje plačani rezultati dela še vedno ne dajo meriti.
Ce želiš dobro službo, moraš poznati dva tuja jezika ali enega direktorja.
Odmiranje države je odvisno tudi od požrešnosti posameznikov.	t # ^ Motil ga je vestni hrup, zato' je odprl radio na ves glas. Kdor hoče biti velik, mora biti pogosto tudi precej nizek. Dobrih gorovnikov je vse več, dobrih poslušalcev pa vse manj. Naj le .vsakdo odloča, tod/ vsaka sprememba v našem predlogu, je nemogoča! Poznam ljudi, ki so se zaradi svojega dobrega položaja poslabšali.
Tudi b"rici lahko vsakogar potegnejo za nos in so za svoje delo plačani.
Ne hvali osla, da vleče kakor koj, ker bo sicer postal domišljav kot svinja.
• Kanadska pošta bo izdala
v letu 1975 znamko s sliko Alfonza Desjardinesa, ki je ustanovil pred 75 leti prvo kreditno zadrugo na severno-ameriškem kontinentu — 6. decembra 1900 v Levisu, ki je sedaj predmestje mesta Ouebec;. Njegova kredit-
Ce že veš, v katerem grmu tiči zajec, še ne veš, če ni morda zaščiten.
Mnogi gostinci nam pripravljajo topel sprejem — to se pozna predvsem pri pivu. Slepci se najhitreje zaljubijo na prvi pogled.
Od obleke dela človeka samo globok žep.
Če hočeš zlesti na konja, moraš najprej jahati ljudi. Pisatelji in govorniki uporabljajo besede. Je da morajo biti pisatelji obvezno pismeni. Nekateri bi radi plačilo za minulo delo, čeprav so dozdaj samo govorili.
Sodeč po vožnji zapirajo sedaj norce namesto v norišnice kar v avtomobile.
Preganjamo negativne družbene pojave, tatovi pa kar naprej kradejo.
Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega, ljudem pa nekaj bolj človeškega. Zgodovina je neizčrpna: vsak si vzame svojo resnico, pa jih ima še vedno cel kup na zalogi. Priznavamo napake — ne priznamo pa, da smo jih zakrivili. Umazanca spoznaš po tem, da vsa čistilna sredstva porabi za druge.
Če v veliki glavi manjka kolešček, potem je to velika luknja.
Manjši je človek, večje kompromise mora delati. Ljudje so čudni: pozimi si želijo vročiner'poleti hladovine— vedno pa čimveš zavetja. Vsak upravičeni bogataš svoj vikend hvali, vsak neupravičeni bogataš pa svojega kritizira. Ni vedno nujno, da bi moralo biti samo drugače — moralo bi biti tudi boljše.
Pri narodnih pesmih in političnih tovarnah nikoli ne vemo. kdo je avtor.
Mnogi razpisi za službe so kot poroke: objavljajo jih, ko je že vse urejeno.
Ljudje tulijo, cene pa gredo svojo pot.
O delitvi dohodka odloča večina — zato ni čudno, da imajo ponekod najboljše dohodke v administraciji.
Višek sreče je, če nimaš tistega, česar nošeš.
Namesto tečajne liste valut bi bila zanimiva tudi lista novih cen.
Saj ne živimo dražje, ampak bolj kvalitetno.
Kdor je pri delitvi zadnji, je gotovo nekje drugje prvi. Ne hvali boga pred vragom.
na zveza, ali kakor jih imenujejo v Quebecu "caisse popu-laire"—ljudska banka, še vedno deluje, ima pa seveda novo stavbo in njene vloge so že dolgo presegle milijon dolarjev.
■!l!!lB:illlB!ll!IB!!IIIBIII|[BlliimilllB!!lini|||IHI|!IHIIIIte>.
ZA 25. LETNICO ČESTITA
PLATNAR BROS.
PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD
CARE Canada, Dept. 4,63 Spdrks St, Ottawa KlP 5A6
i. --.	«■	I—	I I........- II	..,.,
CARE's nutritious meals help 25 million children of ali colours to a brighter healthiet futtlre. Send your dollars to .'..
ANT0N'S MEAT MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci".
Če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo.
Na zalogi bučno olje in Radenska slatina.
Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. NA VOGALU OAKVVOODA, TONRONTO, ONTARIO TEL. 783-0423 in 783-0312


ZA 25. OBLETNICO LISTA ČESTITA
SLOVENSKI DAN V CHICAGU
Msgr. dr. Jožef Jagodic
V soboto dne 2. novembra se bo vršil v veliki sveto-štefanski dvorani, 1835 W. 22nd Plac.e, tradicijonalni Slovenski Dan v proslavo 24 letnice slovenskih oddaj na radiju in 56 letnice slovenske neodvisnosti izpod Austrije dne 29. oktobra 1918.
Cikaški župan Richard J. Da-ley in ilinoiski guverner Walker sta proglasila Slovenski dan za mesto in državo. Mestna zbornica je soglasno odobrila resolucijo, katero je predložil naš svetnik alderman Marzullo. Kongresnica sedmega okrožja, kamor spada osrednja slovenska naselbina, Hon. Cardiss Collins je v CONGRESSIONAL RECORDS, dne 16. oktobra na strani E6558 objavila njene pripombe v ameriškem kongresu v zvezi s to proslavo. Kongresnica omenja težko zgodovino Slovencev in njihovo trdno voljo do obstanka. Povdarila je, da so Slovenci mnogo doprinesli k ameriški in svetovni zgodovini in napredku. Omenja, da smo Slovenci imeli prvo tiskano knjigo od vseh slovanskih narodov, dalje omenja rojaka Marka Kapu-a, ki je obvestil Evropo, da Californija ni otok, kakor so takrat splošno mislili. Dalje svetovno znanega matematika 18-tega stoletja Jurija Cega in izumitelja poštne znamke Lovrenca Koširja.
Daljši paragraf posveča apostolu Indijancev, Frideriki Baraga ter omenja vse tri slovenske kongresnike: Johna Blatnika (Minn.), Filipa Ruppe (Mich.) in Joe Skubitza (Kans.) (Mich.) in Joe Skubisza (Kans.), kakor tudi biv. guv. in senatorja Franka Lavšeka ter Ludvika Andolška, poverjenika za civil service. Kongresnica nato imenuje vse odbornike in direktorje Slovenskega Radio Kluba in jim čestita k njihovemu važnemu delovanju. ,
Večer slovenskega slavja se bo pričel ob osmi uri s ameriško in slovensko himno, naga dne, ljubka Cathy Kamer
prečitala županovo proklama-, cijo. Letošnje slovensko odlikovanje bo prejel poznani Ba-ragoslovec, Joseph Gregorič, ki si je stekel orgomno zaslug za | publiciranje Baragovega dela med angleško govorečimi in je gotovo med pionirje čikaške slovenske naselbine, saj je bil med prvimi ministranti slov. fare Sv. Štefana. Inž. Grego-rich je tudi so-ustanovitelj Baragove Zveze. Odlikovanje mu bo izročil g. Fred Orehek od čikaške Tribune.
Za plesno razvedrilo bo igral priljubljeni slovenski orkester Joe Cvek in njegov ansambel, ki se je proslavil, ne samo kot odlični predvajalec naših domačih viž, ampak je tudi po-
umrl
18 sept. t.l. je v bolnišnici v Lienzu ob Dravi na Tirolskem umrl msgr. dr. Jožef Jagodic. Julija meseca ga je zadela težka kap kateri je tudi podlegel. Pokopan je bil 20. sept. v žup- j ni ji Leisach kjer je bil župnik, j Pokopal ga je ljubljanski po- j možni škof dr. Stanislav Lenič, j Pokojnik je bil tajnik nadškofa dr. A.B. Jegliča. Napisal je spo- j minsko knjigo o življenju tega velikega slovenskega škofa. Za časa škofovanja dr. Gregorija Rožmana je bil škofijski kancler. Lani je objajal zlato- j znan kot menda prvi orkester,1 mašni jubilej. Ko je nešteto slo-( ki igra slovensko ljudsko mašo1 venskih protikomunistov mora-in je tako doprinesel novi pri- lo zapustiti slovensko zemljo, stni slovenski ljudski element j bil dr. Jože Jagodic imeno-v slovensko cerkveno glasbo. 1 van za papeževega delegata. Tega večera bodo naše narodne Njemu so bili rodrejeni pesmi peli z njim tudi pevci iz vsi katoliški duhovniki Eveleth, Minn.
Ob 25 letnici naše čestitke
ALBION GLASS CO. LTD.
1770 Albion Rd. Rexdale 749-2777
SLOVENSKA STEKLARNA
, ŽELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM Lastnik : Frank Vlahovič
Hrvaii v ZDA so poživili politično aktivnost za Neodvisno Hratsko
Domačega prigrizka tudi ne bo manjkalo ter bo to prilika,
begunci v Astriji. Obiskoval je begunska taborišča in tam delil duhovno tolažbo in
,	. , . , ,. , , v i birmoral otroke. Ko sem pričel
da se roiaki od blizu in daleč; , , ... n	. r>	,
taborišču Peggez ob Dravi o ok-
zbremo v prijetni slovenski družbi in obnovimo stara prijateljstva ter navežemo nova. Lepo vabljeni!
Dr. Ludvik' Leskovar
• V zadručnih trgovinah
COPRIX v Ouebecu so uvedli posebno službo ža člane — informacijsko službo, ki opozarja kupce, v kateri kombinaciji prevelike zmešnjave zavojev in škatelj dobe največ blaga samega za svoj denar. V enem primeru so opozorili n. pr., da gre 43c od cene za plastično posodo, v drugem na dejstvo, da sta imela dva zaboja, ki sta bila enako velika, dokaj različno težo vsebine: eden je bil skoraj enkrat lažji. Čeprav je bila cena nekoliko nižja, bi kupec vendar plačal znatno več za isto vsebino kot v drugem zaboju, ki je bil mnogo težji zaradi večje količine blaga.
virju Kmetijske šole na pobudo učencev samih izdajati mesečnik "Lepša bodočnost" in pozneje v Spittalu ob Dravi mesečnik "V nove zarje", me je g. msgr. Jagodic vzpodbujal, ko je videl, da so bili nekateri pri takozv. "Vodstvu" proti. "Ne smete popustiti', mi je rekel ob neki priliki. In pozneje, ko me je sedaj že tudi pokojni msgr. Skrbeč pri vhodu v taborišče v Spittlau grdo napadel, ker nisem vedno soglašal z metodami dološenih krgov, me je vzel v zaščito. Od župnika Jerneja Hafnerja je zvedel za dogodek. Zahteval je od msgr. škerbca, da so opraviči. Ta se je res "opravičil" tako, da je v zadnjem stavku pisma dodal: "Pazite, da tudi Vi ne boste enkrat sedeli na zatožni klopi pred narodnim sodiščem".... Naj blagi msgr. Jagodic počiva v tuji zemlji v miru
Titova leta ter znatni pritisk Sovjetov na sedanje razmere v Jugoslaviji, ki je usmerjen na zagotovitev, da ne bi prišlo po Titovi smrti do zmage neorto-doksnih marksistov, so. povzročili večjo dejavnost hrvatskih politikov v ZDA. Njihova teza je, da bi mogle ZDA preprečiti vojno v Jugoslaviji, če bi javno izjavile, da podpirajo stremljenja po ustanovitvi Neodvisne Hrvatske in bi Sovjeti zaradi, političnih razlogov (predvsem za dostop do severno-ameriške tehnike, za katero so n. pr. pri-
stali na neovirano izseljevanje iz SSSR 60.000 oseb letos, prvenstveno Judov) ne upali odločneje intervenirati. Vlada ZDA je seveda gluha za take predloge, toda Hrvatom je uspelo je, da so prišli njihovi predlogi v javnost. Kljub nasprotnim izjavam vladnih predstavnikov hrvatski politiki še niso obupali, da jim bo uspelo prepričati predsednika Forda in Kissingerja, da je Neodvisna Hrvatska v najboljšem interesu ZDA samih.

3 SEPARATE CHORCHES
BUILT CLOSE TOGETHER NEAR
Bischcfsmais, Bavaria, AND ALL DFDICATED TO ST. HERMAN. Wf BUILT BY 3 BROTHERS NAMED HERMAN WH0 COULD NOT AGREE ON THE BIST DESIGN
aclocK-
in England m 1691,
divideo
THE DAV AND NI6HT IHTO tO HOURC BACH
1-16
EMPEROR KAO TSU H
of China SURVIVED COUNTLESS ENEM/ ATTACKS IN BATTLE, ONLV TO, DIET IN A PAROX/SM OF PAG? OVER AM INSL1LT FROM KING LEAO OF THE TARTARS CONTAIMED IN A LETTER ;■.<« >.
Za srebrni jubilej čestita zdravnica
DR. IVA PR1PR0TNIK-MIHIČ
15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156
(blizu križišča Queen St.)
Tel.: 535-4659.
Ob 25 letnici lista čestita
JOŽE P0GAČAR - REALTOR
Member of Toronto Real Estate Board 57 Anderson Ave. Toronto 7, Ont. 489-8331
Ob 25 letnici lista čestita
T I R O L E R
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije, in taverna
ČESTITKE K SREBRNEMU JUBILEJU
SESAR STUDIO
ATELJE ZA UMETNIŠKO FOTOGRAFIJO
__-Se toplo priporoča za vaš obisk
524 BLOOR ST. \V., TORONTO	Tel: 535-7926
$LOVtN$KA MfAVA'
TOI6NTO — CANAB*
November
HRUŠČOV SE SPOMINJA - TESTAMENT)» »*'
(Objavljamo nadaljevanje In konec Spominov, ki jih je Nikita Hruščov pred svojo smrtjo diktiral na magnetofonski trak. . .)
Brlacc bo v Hruščevih spominih zaman iskal objektivne in kelotne zgodovine sovjetskih zui anjepoli ličnih odnosov po dn(gi svetovni vojni. Pač pa Hrjiščov precej pove o svojem stališču in stališču dragih sovjetskih voditeljev do zunanje poetike. Sovjetska politika do Poljske je en tak primer. "Rečeno je bilo — pripoveduje Hrjiščov v svojih spominih— da je biJ začasni komite, predhodnik povojne poljske vlade, ustanovljen na pobudo poljskega naroda; v resnici pa je sestavo komiteja odobrilo naše vodstvo, se pravi Stalin, ker je bil ustanovljen na našem ozemlju in bi bil brez naše pomoči popolnoma brez moči."—Hruščov navaja običajne sovjetske razloge za čakanje sovjetskih čet pred Varšavo, medtem ko so nacisti pobijali poljske borce za svobodo v mestu. Vendar pa brez olepšavanja opisuje ozadje volitev, poslužujoč sc takratnega poljskega dovtipa: "Kakšna volilna skrinjica pa je to? Notri vržeš Mikolajczy-ka in ven pride Gomulka". In smisel tega dovtipa — pripoveduje Hruščov — je odsevala rcsnico, se pravi, da volitve niso bile objektivne.
Glebe Jugoslavije pa Hruščov pravi, da je popolnoma prepričan, da bi Stalin v času, ko se je Tito uprl zahtevam Moskve, vojaško interveniral, če bi Sovjetska zveza mejila na Jugoslavijo. — Hruščovove izjave o odnosih Moskve z Gomulko so tudi zanimive. Po njegovem je Gomulka padel v nemilost pri stalinistih, ker ni hotel organizirati kolektivnih kmetij. "In mislim, pravi Hruščov. da je Gomulka ukrepal, pravilno, ker | je danes poljsko kmetijstvo v dobrem stanju",—-Ko ko Poljaki leta 1956 vrnili oblast Gomulki,1 jim je sovjetsko vodstvo zagrozilo z vojaško akcijo ."Ce da- j nes pogledam nazaj — pravi
Hruščov — se mi zdi, da smo bili preveč vročekrvni". In kako spretno zna Hruščov zatajiti resnico postane jasno, ko se mu je Gomulka pritožil, da sc Sovjetske čete pomikajo proti Varšavi. "Jasno—pripoveduje Hruščov v svojih spominih — da sem se moral izogniti direktnemu odgovoru. Rekel sem, da mora biti napaka, da je prejel napačne informacije". Pač pa pokojni sovjetski voditelj trdi, da je v letih ki so sledila prišel do zaključka, da bi morale biti sovjetske čete umaknjene iz vseh tujih držav. "Mi-navaja Hruščov — ne moremo voditi propagande za miroljubno sožitje in nevmešavanje istočasno pa pošiljati oborožene sile v druge države. Na tako propagando utegne svet gledati z nezaupanjem". — Urednik Hruščovovih spominov meni, da jc to jasno kritiziranje Leo-nida Brežnjeva in sovjetske zasedbe Češkoslovaške leta 1968. —Nikita Hruščov tudi ne kaže veliko potrpljenja s kitajsko kulturno revolucijo in z vodstvom Mao T se Tunga. "Kar se mene tiče—pravi — ni na Mao Tse Tungu ničesar nadnaravnega; Obnaša se kot lunatik in obrača vso državo na glavo". — Hruščov sicer ni povedal veliko novega o sovjetsko-kitajskem mejnem konfliktu in zaostritvi odnosov med obema državama pač pa trdi, da v času njegovega vodstva ni ne ena ne druga stran dovolila pranja umazanega perila v javnosti. Za vojno na Bližnjem vzhodu leta 1967 pa Hruščov pripisuje znaten del krivde Sovjetski zvezi. "Z ozirom na naš vpliv na Nasser-ja, in našo zmogljivost pritiska na Egipt, bi morali Egipčanom prepričiti njihovo boja željnost. Menim, da ima za to več krivde naša vojska, kot pa naša diplomacija". — Hruščovovo mnenje o ameriških voditeljih je prav tako zgovorno. Za pred-1
popadkih ...
V Jugoslaviji so odkrili snovanje podtalne komunistične stranke, ki je bila pod direktno kontrolo Moskve in se je pripravljala na prevzem oblasti po Titovi smrti. Tito sam je zahteval "exemplarično kazen". 32 oseb v Srbiji in Črni gori so sicer obsodili, toda najstrožja kazen je bila 14 let zapora. Vse grožnje proti sovjetskim, češko-slovaškim in madžarskim diplomatom, ki so bili zapleteni v zadevo, pa so splahnele v nič. Pač pa so zopet zaprli Mihajlova. Ta mora biti Sovjetom trn v peti, ker mora vedno znova v ječo, kadar hoče Tito pomiriti Sovjete.
sednika Trumana pravi, da je bil agresiven mož, za Esihen-hovverja, da je bil preveč pod vplivom svojega zunanjega ministra Johna Fosterja Dullesa, ki je bil agresiven človek ter imel "telesen odpor" do Sovjetske zveze. Za bivšega predsednika Nixona pravi, da je mož reakcionarnih naziranj, toda Nixonov obisk v času upokojitve ga je zelo ganil. Pač pa Hruščovova verzija vrhunskega sestanka s predsednikom Kennedyjem na Dunaju, problema Berlina in kubanske krize, ostaja nespremenjena. Hruščov nikjer ne prizna, da so rakete, ki jih je poslal na Kubo in jih moral umakniti, prispevale k njegovemu padcu. Vendar pa Kenedyja opisuje kot "bolj inteligentnega, kot so bili predsedniki pred njim" ter. pravi, da je imel pravilno ra-zumavanjen svetovnega položaja in resničen odpor do vojne. —Ob zaključku svojih spominov Hruščov ne more zatajiti praznine zadnjih dni. "Po letih viharne politične dejavnosti je življenje upokojenca često turobno in včasih—pravi pokojni Nikita Hruščov — ne veni, kaj bi počel s samin seboj".
Akademska mMi
v ' ■ t; NIL'
? JngosUriji
CAUT Bulletin, glasilo kanadske zveze univerzitetnih učiteljev je ponatisnil v oktobrski številki članek, The Repres-sion at Beigrade Unlver9ity, ki so ga napisali izvedenci,: ki so po izjavi profesorjev Noama Chomskega (M.I.T.) in Roberta. Cohena (Boston U.) dobro poučeni o razmerah na beogj-ajski univerzi in je bil najprej objavljen v The Nevv York Revievv of Books.
Članek nudi precej podroben pregled razvoja humanističnega in praktično orientiranega dela intelektualcev v Jugoslaviji. Posebno močna skupina se je oblikovala na filozofski fakulteti v Beogradu: Mihajlo Markovič, Ljubomir Tadič, Svetozar Stojanovič, Žaga Pesič, Miladin Zivotič, Dra-goljub Mičunovič, Nebojsa Popov in Triva Indij ič. Po uvedbi strožjega režima, ki je okrnil mnoge prejšnje svoboščine ter odstavil monogo vodilnih komunistov, med njimi tudi voditelja Lige komunistiv v Srbiji Marka Nekežiča, je partija zahtevala, da odstavi fakulteta teh osem profesorjev (petim so odvzeli potne liste; na fakulteti so našli skrite mikrofone; deli že objavljenih del so bili konfiscirani; več sotrudnikov revije Praxis je bilo obsojenih na zaporne kazni). Ker so se zavzeli zanje mnogi svetovni znanstveniki, je organizirala partija drugačen napad: Izpo-slovala je spremembe v vseu-čiliški zakonodaji. Profesorji, sedaj potrebuje poleg strokovne ' kvalifikacije še> politično zanes-1 ljivost. Spremenili so tudi sestavo univerzitetnih svetov i —prej so bili člani samo profesorji in študentje, sedanji "dogovor samupravljanja" pa določa, da imenuje člane sveta tudi republiška vlada. Sprva so se vse fakultete upirale kriteriju, da mora vseučilišči profesor sprejeti marksizem in aktivno podpirati politiko Lige komunistov v sVojih predavan-
NOVI BOŽIČNE VOŠČILNICE
Liga Slovenskih Amerikancev Inc. je izdala 7 različnih božičnih voščilnic: Podoba slovenskih jaslic iz 18. stoletja, Slovenski šopek. Božična zveda, Mati in dete, Slovenska krajina s cerkvijo, Mir in Marija z Jezusom.
K bogati izbiri so prispevali slovenski slikarji in umetniki: Bogdan Grom, Zdravko Pfei-fer, dr Hugo Velker, Jože Vod-lan, George Žebot in Mirko Zupančič.
Prepričani smo, da tako svojskih in motivov bogatih slovenskih božičnih voščilnic še niste imeli v rokah. Priporočamo Vam, da si jih nabavite čimprej!
V prodaji so pri Mariji Pomagaj na Manning ulici in pri Brezmadežni v Nevv Torontu, (12 kom. v škatli za $3.-—.)
•	Ce hočete vedeti, kako skušajo in le prepogosto tudi uspejo varati potrošnike, berite pravkar izdano knjigo: VValter Stevvard, Hard to Svvallovv. V Kanadi lahko zahtevate od krajevne javne knjižnice, da knjigo naroči in si jo potem lahko izposodite.
•	Leto 1975 je bilo razglašeno za mednarodno leto žena. Kanada bo gostila mednarodni seminar, ki ga bo organizirala OZN od 4. do 17. septembra 1975 v Ottavvi in na katerem bo sodelovala po dosedanjih prijavah 31 držav.
jih in publikacijah, toda pod pritiskom so sprejeli ta določila vsi, razen filozofske fakultete. Z grožnjami, da ji bo vlada odrekla vse finančne vire, se je končno tudi filozofska fakulteta uklonila. Članek konča s pozivom svetovni javnosti, zlasti znanstvenikom, naj podpro borbo za akademsko svobodo na beograjski filozofski fakulteti s protesti in apeli na politično vodstvo Jugoslavije, ki je s temi ukrepi pokopalo svojo lastno ideologijo o samoupravljanju in socialistični demokraciji.
Iskrene čestitke "Slovenski Državi" ob njeni 25 letnici želi
DR. SLAVA BRATINA
ZAHVALA UREDNIKA
Ob srebrnem jubileju "S.D." se zahvaljujem vsem podpornikom in sodelavcem za sodelovanje s prošnjo, da listu stoje še v naprej ob strani. Dopisniki iz krajevnih naselbin opravljajo važno nalogo, ko za zanamce zapisujejo posamezne dogodke, ki so že šli mimo nas. Morda se kdaj najde zgodovinar tu med nami, ali tam preko morja, ki bo s pozitivnimi načrti brskal po zapiskih, arhivi in listih, ko bo študiral begunsko in izse-ljeniško Slovenijo. Hvala vsem!
Posebna zahvala gre piscem člankov in študij, brez katerih list ne bi bil zanimiv. Tudi njim prisrčna zahvala s prošnjo, da tudi v bodoče sodelujejo in da stoje listu trdno ob strani.
Zahvala pa gre tudi oglaševalcem in naročnikom, brez katerih lista, lahko rečemo, ne bi bilo. Rad bi se zahvalil še posebej vsem tistim sodelav- ' cem, ki Vsa leta, ob izidu lista, po večerih, brezplačno oprav-Ijaja delo listovega expedita— zavijanje in naslavljanje lista za pošto. Tega tihega in važnega dela skoraj ni opaziti, pa list toliko zavisi od njihove dobre volje in dela.
Rad bi ob tem važnem mejniku popisal vse, kar so posamezni uredniki storili in žrtvovali za izboljšanje in življenje lista, pa nam prostor žal tega ne dopušča. Vsaj omeniti mi je vse mogoče. Začetne ledine je oral neutrudljivi prvi urednik v Ghicagu g. Mirko Geratič, in pred preselitvijo v Toronto sta bila še gg. polkovnik Palčič in dr. Lujo Leskovar. V Kanadi pa je dolga leta nosil levji de-
lež in se njegova roka pozna še danes v vseh številkah prvotni glavni urednik prof. dr. Rudolf čuješ iz Antigonisha (N.Sc.) ter urednika dr. A. Kuk in g. Janez Cerar. Prav tako gre zalivala obstoječemu uredniškemu obdoru. Ob pogledu na opravljenno delo, vsem — prisrčna zahvala!
O težavah, ki so zvezane z izdajanjem vsakega manjšega etničnega lista v Kanadi nočem govoriti. Niso malenkostne in— polno jih je. Rad bi pribil le eno dejstvo. Bilo bi prav, da bi se prav vsi Slovenci in Slovenke v Kanadi — in širšem svetu — zavedali, da je obstoj lista prav tako važen, kot obstoj kake prepotrebne organi-vije. Za tak obstoj pa—normalno — samo idealizem ni dovolj! Zavedati se moramo prav vsi, da bi s pomočjo nas vseh list res lahko postal večji, zanimivejši in lepši. Saj ne opravlja samo kulturno—političnega dela!
Zavedati se moramo, da je list vez med nami, in da kot tak zavisi od podpore vseh — v obliki naročnine. Seveda, samo naročnina ni dovolj.
Zato kličem vsem, ki prav razumejo tc besede, da darujejo ob tem srebrnem jubileju v tiskovni sklad S.D. ,— in da s tem nadaljujejo tudi v bodoče. Tako bomo vsi soudeleženi pri delu za ohranjanje naše materine besede v tujem svetu in tako tudi na svojski način pomagali bratom in sestram tam preko morja . . v nebesih pod Triglavom"!	V.M.
urednik
v
Za 25. letnico Usta čestita
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
Janeza E. Kreka,
ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod ugodnješimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
V'SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon: 532-4746
Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure)
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
(v sesterki hiši poleg cerkve)