NASE GOSPODflRSTVO Gibanje investicij v kmetijstvu Gibanje »vestlcij ˇ kmetijstvo fcaže r prrih 7 jneseciii ietošnjega tea, da nckaj ni t redu, čt^piranr je skupni ofaseg rnvesticij znatno večjj kakor v prvih 7 mesecih !a-ni. Ze več Jet poudarjarao, kako je r spdožnem interesu, da pospe-žimo napredek kmetijsfcra, da bi otfpravili osnovne dfe,proparce, ki so nastali z njegovim zaostam-janjem aa našim skupnim gospo-darslkim razTOJem- KI>db vsemu temu pa ni biilo t zadmrfih treh 4etih investiran© v kmetijstvo več kakur 7 odstotkov Skjupnih inve-stiosj. Za to raizdoibie -ni mogoče teotitij da kjoetijGikim orgajiizaci-¦jam sredstva niso bila na raz-polago. 2vez.ni oano odtArena. V za&ttšu lan^tftra \etx jc bilo Qdo-breoo le 3.500 milijonov dinarjcv. Nezadosfno izkoriSčanfe sredstev. V za^etku letošaiega iota ie bi-5o kmetijitm organizacijam n-a razpolago nad 11.000 molinav oJobu-enih sredsfev samo iz zvoz-nega investidpkega dclada. Mcd 16 odstorttov za objekte dodelave ali 30 odstoskov za nasade ali 32 odstotfcov za kmetijska gospodar-stra itd. V zveznem Lnvesticij-Aem sk!adoi ic bi!o v za?etik,u 1c-ta kmetijskim orgamizaciiaim na raizpolago trik.rat več sredstev, v prvih 7 mcsccih pa je bilo pora-bljeno satno 3,5 odsto*ka več ka-kor v istem razdobiu lani, mod-tern ko je poraiba sredstev iz re-ipnifoliSvifo in« lokalnih skbdov, ka-kor tudii rz la^tnih srods»ev večia le za 4 odsta&e kakor v prej-šnjem razJofcju. Če opaizuj«no raapored sredster po inštrtucijah, vidino Ja so kmettjska poscstva Ietos poraiSIla za 40 odstodkovveČ takor lani, km«*Srskc zadrusc in lunoSte oUklavalne ia4ruge za 44 odstotikov veL, me!k*racijske arganizacije pa za 22 odsto&ov. Če pa si pcngledaino tefenično strukturo Lnvestici>, bora videli, da je oprema v priaierjari z lan-sfeim letom porasla za oJtrog 200 odstotiiov, kac otirno govori o zao«ltajanjiu vstAi drugiih Lnvesrti-cij v vseh.d.rug!h organizajci}ali. Kakor je razvidno, lctos sred-stva niso bila odobrena pozno. Kljub temu jiatpreduje poraba teli aredstev počasi, in to prav v ti-stcm področju, za katero ima sicupnost inrereSi da sc v njo ra-cioina!ino vlaga čim več in čimi hitrejc, da bi se presk-rbela s ltnuio cirn prej iz-boljšaila. Za nas je ned"voinno zelo vazno, da se ugotovijo objciktivm in subjektiv-ni T2.ro(ki takih pojavov ki da se ¦režijo problenii zaostajanja inve-scici.j v kmetijstvu, Gotovo je, da sredstva določena od aJiiipnosii za aapredok kmetijstva v letošnjom letu ne bodo pora/bliena, potrebno pa je pravočasno utkjeipati, da se to ne bo zgodilo tudii prihodnjc leto. Vzrcki počasnega trošenja sredstev Po naši cejii tičiy vzroki poča-sae poraibe investicijskili sredstev v nezagotovirvi sroditev za de-lež, ker so biLi plani ptmno spre-jeti in je dotok sredstev v sklade, te katerih je mogoče plačati de-lež, precej počasen. Doliu) so to povzroali tildi kltmatski ipo^oji v prvem polictju, bistvo |>a je drug-je. Kiiietijske organiizacijc, posebno aadruine zveze, kmetijske abof-nice, združenja po&estc-v. i,n zvoze vodivih skupnosti niso orgainir/i-rale zadostno Scevilo birojev za izdelavo investicijskih elaboratov. da bi mogli invtstilorii dobiti pra-vočasno giavne načrte, aili da bi mogli izkoristiti sredstva in izva-jati dela. GraAena operativa ]c neučinkovita, dcia sc začenjajo brez zadostne;ja materiala, melia-ntzacije, delovne srle in podobno in zato uuil po&sf napredajoisi. Na pos%rctovanjiu ' o fckočih pro-bloniih invcsticij v kniirti|st'vu — ki je bilo v Zvezi kmcmjsfco — gazdarskih zbornic z rei^ubliškirai glavnimi zvezami, zbttrnKami, zvezami vodnili skupnosti in zdru-žcnjem posestev — se Je ugotovi-lo, da te organizacije sploh ne poznajo investicii pri srojt^ orga-nizacijah članicah, ne poznajo prablcmov in potemtakem nc mo-rejo niti nuditi pomoči, kii ;e tu-kaj šc posebno potrobna, Izjemi sta Vojvodina in Malkodionii.a, ie-prav nici ta-ra ni iniclativa pnšla iz kmetipkih organizacrj, temvec! tz Izv.pSnih svetov. Izvršni svet Vojvodine je v začetku tulija ofeiskal vse cfcrajc, raapi-avijal o iprofclemih investicij in nud«! po-moč kmetijsikim argamEacijam. I« rezultati so očitni. Do kpnca fu-li;a Je bilo v Vojvodini od nrBpo-ložljivHh k.reditov, razen meiio-racii, iZikoriščeno ofi.ro» 70 odstot-kov. Čc bo v kmetijskili orgaiuzaci- jah ostal tak odnos do investicij, se postavlja vprašanje, ali bodo sredstva, ki jih dajemo za dvig proizvodnte v ktnetijstvu učmko-vito u^orabljetia. Bančni meha-m-zetn nc more reiiti vseh probie-mov avtomatično z odotbntvtjo kredita. Kijuib največji vestnosli je tu mogoče mnago manj poma-gati investitcrju pri pravilneni od>mer;an.Ju racionalnositi investicij v primeni s tisttm, kar laJiko k termi prispeva dobra služba v kmetijskih or^anizacijaili že pn i7jdetavi prograoira. Zaradii socia'isti ra-cionalno izkoristiti razpoknžlji-vih sretfctcs1. Inž. Milan Ivanovič