OKTOBER
1	P Remigij +
2	S Angeli varuhi
3	N Roženvenska
4	P Frančišek Aaiš,
5	T Placid
6	S Brunon
1 C Cešč. Rož. ven.
8	P Brieita	+
9	S Ludovik, Bert.
10	N 21. pobink.
11	P Mater. B. Dev.
12	T Kolumbov dan
13	S Edvard
14	C Kalist
15	P Terezija	!(!
16	S Ga]., opat
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Getlo: %a vero in narod — tfo pravico in resnico — od boja dd imagei
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JGLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Si , CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENffl DRŽAVAH.
(Official Organ of four, Slovenian Organizational
HAJSTARKjtl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILOVENSD]
LIST V! ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 190.
CHICAGO, ILL., PETEK, 1. OKTOBRA _ FRIDAY, OCTOBER 1, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Anglija se končno odločila, da bo v družbi Francije energično nastopila proti Italiji. — Mussolini pozvan na konferenco za odpoklicanje tujezemskega vojaštva iz Španije. — Grožnja, da se odpre francosko-španska meja.
London, Anglija. — Italijanski diktator Mussolini bo moral precj hitro in bistro misliti, da se bo lahko dostojanstveno in brez sramote izkopal iz kočljivega mednarodnega položaja, v katerega je zabredel s svojim velikim apetitom po tujih deželah. Še vsega omote-nega od slavospevov, ki so mu doneli na uho ob njegovem obisku v Nemčiji, ga bo čakala namreč ob njegovem prihodu domov, kamor se je odpravil iz Berlina v sredo, nota, poslana mu od obeh demokratičnih držav, Anglije in Francije, v kateri se mu izraža zahteva, da mora brezpogojno odpoklicati svoje vojaštvo iz Španije. Zahteva je sicer zavita v lepe in olikane besede, vendar pa ima značaj pravega ultimata.
Do tega odločnega stališča Anglije napram Italiji je prišlo v sredo ob zasedanju angleškega vladnega kabineta, ki je bilo prvo zasedanje po poletnih počitnicah. Sklenilo se je tukaj, da se Anglija brezpogojno pridruži Franciji in obe skupaj pozovete Italija na konfe^ renco, na kateri se bo ponovno fazmotrivalo vprašanje glede Španije. V noti se bo jasno o-menilo, da bo Francija v slučaju, da bi bila ta konferenca brezuspešna, na široko odprla svojo mejo proti Španiji in dovolila, da se tja uvažajo prostovoljci in vojni materijal za špansko vladno armado.
Francija je že dolgo grozila s tem korakom, toda sama si ga ni upala podvzeti brez odobritve Anglije; Anglija pa se je neodločena obotavljala. Kakor kaže, pa je zdaj pričela u-videvati, kaka nevarnost bi Pretila njenemu imperiju, ako bi prišla Španija pod popolno kontrolo fašističnih držav, kako bi prišla ob pomen njena trdnjava Gibraltar in bi bila s tem ogrožena vsa njena morska cesta po Sredozemlju, in bržkone jo je tudi javno mne-nje doma prisililo, da bolj čuva svoje interese; tako se je končno- odločila za energični nastop. Brez dvoma pa je imel na nJo svoj vpliv tudi sestanek rned Mussolinijem in Hitler-}em, na katerem se je povdar-Jala trdna solidarnost med obe-fašističnima državama, in tako torej ne preostaja Angliji drugega, kakor da se trdno nasloni na Francijo, ako noče izgubiti svojega prestiža. . Omenjena nota se namerava počiti Mussoliniju ta petek.
akor že rečeno, bo zavita v ^a j bol j sladke besede, da ne bo 'jttel Mussolini nobenega povo-da bi se čutil užaljenega. ludi ste Anglija in Francija zadovoljni celo s tem, da se Konferenca vrši v Rimu sa-p51*, ako Mussolini tako želi; z vseh teh sladkosti pa se čuje grenka zahteva, da se mora Konferenca na vsak način vrši-1 da mora biti uspešna, nam-G(j. da se morajo iz Španije od-Poklicati tujezemci, drugače bo-0,0 poslane tja preko francoske
UPANJE
FAŠISTOV
Vsa Evropa bo fašistična, pravi Mussolini.
Berlin, Nemčija. — Med
govorom, ki ga je imel Mussolini pretkli torek pred ogromnimi trumami nazijev, je pov-daril, da bo prej ali slej postala cela Evropa fašistična, češ, da je fašizem edina resnična demokracija na svetu. Obenem je omenil, da so si cilji nazijev in fašistov enaki. Mussolini je seveda govoril italijansko, toda, kadarkoli je napravil oddih, so mu množice ploskale, da-si ga niso razumele.
-o-
ZAKONSKI SPOR PRED
JAVNOSTJO Chicago, 111. — Na stotine zvedavih zijal se je zbasalo v sodno dvorano v okrajnem poslopju pretekli torek, da se naslajajo nad družinskim škandalom, ki se je obravnaval tamkaj med zakoncema Mr. in Mrs. McLaughlin. Ženska, bivša plesalka, toži za razporoko, češ, da je mož kruto ravnal z njo. Ker je mož bogataš, zahteva seveda od njega tudi temu primerne alimonije, namreč $1500 na mesec. Mož je v odgovoru zanikal krutost, pač pa je obdolžil ženo, da je bila do skrajnosti zapravljiva in da je šla preko njegovih dohodkov. Imata dva otroka, 12 letno deklico in osemletnega dečka. Glede razporoke se bo razprava vršila pozneje, pač pa je sodnik določil ženski začasne alimonije po $750 na mesec.
-o——
Z ZOBMI HOTEL SI KONČATI ŽIVLJENJE
Los Angeles, Cal. — Še pravočasno je policija rešila življenje 36 letnemu Johnu R. Walker ju, ki je na nenavaden način skušal izvršiti samoumor. Ko je bil obdolžen umora nad svojo ženo, si je v zaporu pre-grizel žile na zapestju in našli so ga že onesveščenega; vendar pa bo okreval.
-o-
KITAJCI ODBILI SILOVIT NAPAD
Šangaj, Kitajska. — Vseh bojnih sredstev, kar so jih imeli na razpolago, so se poslužili Japonci pri ofenzivi zadnje dni na takozvano "Hindenburgovo linijo" Kitajcev, to je bojno črto, ki se vleče od tega mesta proti severu do mesta Liuho, skušajoč jo prebiti. Kljub temu pa, da so neprestano sipali ogenj na njo, se je ta linija izborno izkazala, in pri napadu, ki so ga izvršili po bombardiranju, so bili od Kitajcev vrženi nazaj.
meje nove čete. Bržkone se Mussolini ne bo obotavljal, pristati na to konferenco; vprašanje pa je, ali bo mogel na lepem požreti to grenko pilulo in pustiti Španijo, za katero je že toliko žrtvoval.
BLACK SE VRML DOMOV
Bržkone bo potem radio dal Ameriki pojasnilo..
Norfolk, Va. — Novo-imenovani vrhovni sodnik Hugo L. Black, je to sredo priplul s svojih počitnic, iz Evrope. V pristanišču so ga čakale trume časnikarjev, dt dobe od njega kako izjavo, kako je vplival nanj vihar, ki je zadnje tedne divjal po ameriškem časopisju zaradi njega. Black pa jih ni posebno zadovoljil. Kolikor se more sklepati iz njegovih odgovorov, je le, da z gotovostjo namerava nastopiti svojo službo kot vrhovni sodnik, in pa, da bo bržkone potem radio pojasnil ameriškemu ljudstvu glede obdolžb.da je dosmrtni član organizacije Ku Klux Klanov,
--o-
SMRT iKONCALA DOLGOLETNO SPANJE
Chicago, 111. — Po dolgem spanju, k&koršnega zdravniška zgodovina še nima zabeleženega, se je 32 letna Miss Patricia Maguire v torek zvečer mirno preselila v spanje smrti; pobrala jo je pljučnica. Zadnjo nedeljo je bila dekle prepeljana v bolnico v svrho neke operacije v trebuhu. Par ur nato pa se je je polotila pljučnica, vsled česar se operacija ni mogla izvršiti, in bolezni je dekle končno podleglo. Miss Maguire je bila pred šestimi leti živahno dekle. V januarju 1932 pa se je je pričela polaščati zaspanost vedno bolj, dokler ni koncem februarja za stalno zaspala. Zdravniki od blizu in daleč so študirali nenavadni slučaj, toda najti niso znali nobene pomoči. Tako je dekle pet let in pod neprestano spalo in ves ta čas je neumorno skrbela za njo njena mati na njih malem domu, 523 So. Clarence ave., Oak Park.
-o-
ŽENSKE ODLOČILE PROTI ŽENSKI
New York, N. Y. — V torek se je vršila porotna obravnava, v kateri so prvikrat opravljale ženske porotniško službo, in takoj v tem prvem slučaju so se tudi postavile proti članici svojega spola. Skupno z moškimi porotniki so namreč odločile, da je neka Mrs. Mae Jackson v resnici kriva zakonske nezvestobe, katere jo je obtožil njen soprog.
--o-
STOLETNIKI V ILLINOISU NISO REDKI Springfield, 111. — Državni department za javno zdravstvo je izdal zadnje dni statistiko smrtnih slučajev med starejšimi osebami, iz katere se razvidi, da sto let stari ljudje niso nikaka redkost v Illinoisu. Med osebami, ki so umrle zadnje leto, je bilo 46 starih nad sto let, 24 pa v starosti od 95 do 100. Več kot 80 let starih ob smrti pa je bilo skoraj 11,000 oseb.
KONFERENCA ZA POMOČ MLADINI
Chicago, 111. — Med tukajšnjim vodstvom za vzgojo in med voditelji raznih industrijskih podjetij se je sklicala v četrtek opoldne konferenca, ki ima namen, da se najde primerna zaposlitev za učence, ki so gradurirali z višjih šol in ne nameravajo nadaljevati študij.
KRIŽEM SVETA
—	Dessau, Nemčija. — Na zadnji poizkusni polet je bii tukaj postavljen v torek največji trgovski aeroplan, kar jih je še bilo zgrajenih v Nemčiji. Letalo ima štiri motorje in doseže lahko hitrost 225 milj na uro.
—	Pariz, Francija. — Min. predsednik Chautemps je zadnji torek naroČil bankam, naj omeje prodajo tujezem-skih valut le na trgovske in potovalne potrebe, da se s tem zaustavji Išlpekuliranje proti franku.
—	Moskva, Rusija. — Kakor se poroča, je zadnji torek v raznih krajih Rusije izvršila smrtna obsodba nad i 31 osebamj', obdolženimi, da so vršili razdiralno delo v 'poljedelstvu in uničevali žito.
-o-
ADVOKATI ZAGOVARJALI VLADO
Kansas City, Mo. — Med tem, ko se na tukajšnji letni konvenciji ameriške advokatske zveze ni slišalo v ponedeljek drugega kakor udrihanje po vladi, so pa nasprotno drugi dan nastopili advokati, ki so zagovarjali vladni program. Nasprotniki vlade so doživeli mali poraz tudi s tem, ko je; pri volitvah za predsednika zveze propadel dosedanji predsednik R. W. Pharr in bil na njegovo mesto izvoljen W. Vernon iz New Yorka. Pharr je svoječasno najprej podpiral predsednikov predlog glede vrhovnega sodišča, a se je pozneje premislil in nastopil proti njemu.
OBSOJA EKSTREMNOST
V svoji verski encikliki je papež izrazil besede graje za komunizem in fašizem.
Rim, Italija. — Papež Pij je to sredo izdal novo encikliko, ki je sicer predvsem verskega značaja, vendar pa je v njej tudi v jasnih besedah izražena obsodba proti obema ekstrem-nima strujama, komunizmu, in enako tudi fašizmu.
Enciklika nosi naslov "Rož-nivenec blažene Device Marije" in je namenjena škofom, katerim se priporoča, naj pospešujejo rožnivensko pobožnost v oktobru,, da se dvigne svet iz sedanje moralne in duhovne krize, ter nadaljuje:
"Na eni strani se dviga komunizem s svojim zanikanjem celo pravice do privatne lastnine. Na drugi strani pa kult države in želja, da se zatre komunizem, vodi ljudi, da pozabijo modrost evangelija in da spravljajo na svetlo poganske zmote in nauke."	*
Ni sicer izrecno omenjena niti Nemčija, niti Italija, vendar je očitno, da se zadnji stavek glede kulta ali oboževanja države nanaša na nju.
NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ ČASNIKARJA
Old Orchard, Me. — Da bo lahko fotografiral pokrajino,se je dal časnikar Al Mingalone pretekli torek dvigniti v zrak s pomočjo 30 velikih balonov. Pri tem pa se je utrgala vrv, s katero je bil pritrjen na zemljo, na kar ga je zaneslo kvišku v višino 2000 čevljev. 13 milj daleč ga je nesel veter v tem neprijetnem položaju in rešili so ga na ta način, da so s streli iz puške razstrelili večino balonov, na kar je imel časnikar trd pristanek na nekem koruznem polju.
—o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
ŠPANEC OBISKAL NEMČIJO
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Mz Jug oslarij m
Veliko deževje zopet grozi z uničenjem po Dravski dolini. En most je že postal žrtev in tudi človeška življenja so ogrožena. — Smrtna kosa. — Se druge novice o nezgodah in nesrečah iz domovine.
Nicolas Franco (na levi\ brat vo ditelja španskih nacijonalistov, generala Franca, ko je nedavno prišel na obisk v Nemčijo.
Vode spet delajo škodo
Maribor, 11. sept. — Deževje, ki je zadnje dni nastopilo, spet resno ogroža kraje, ki so običajno izpostavljeni nevarnosti poplav. Drava silno narašča in iz Dravske doline je prišlo poročilo o katastrofi, ki je doletela most med Muto in Vuzeni-co. Dravinja pa ogroža polja in travnike in grozi prestopiti bregove. Ob Mravljakovem pristanu v Vuzenici se je odtrgal splav in Drava ga je odnesla naprej da je obtičal v sredini mostu, ki veže Vuzenico s trgom Muto, katerega baš popravljajo. Velika nevarnost je bila očitna. Vest, da Drava o-groža most, se je naglo raznesla in že v zgodnjih jutrnjih. urah se je zbralo na obeh bregovih Drave mnogo ljudi, ki so z zanimanjem zasledovali reševanje mostu. Vodni mojster Engelbert Figner se je pogumno podal na sredo mostu ter splezal po stebrovju na splav, ki ga je hotel razbiti ali vsaj razdreti, a vse njegovo prizadevanje je bilo zaman.
Ob 8.15 most nI več zdržal silnega pritiska vodnih mas ter se s silnim hruščem in truščem podrl.
Ves srednji del mostu se je zrušil v Dravo, ki ga je takoj odplavila. V trenutku katastrofe je bil Figner na splavu in s strahom so ljudje opazili, kako se je srednji del mostu zrušil in je izginil tudi vodni mojster. Voda je odplavila 24 m dolg del srednjega mostu, od njega štrli sedaj iz vode samo še nekaj stebrovja. Za ponesrečenim Fignerjem, ki je tudi izginil v vodi, so naglo organizirali reševalno akcijo. Drava je seveda tudi odplavila splav, na katerem je bil Figner. Splavarjem, ki so pohiteli na splavih na pomoč, se je posrečilo, da so okrog 9. dopoldne blizu Zgornje Vižinge splav potegnili na breg. Med tramovi je bil zagozden Figner. Nesrečnež je dobil hude poškodbe po vsem telsu in po glavi in je bil nezavesten. Figner ju so takoj nudili zdravniško pomoč, kljub temu je pa njegovo stanje resno. Mož je star 45 let.
--o-
Posledice vasovanja
Na vasovanju je bil neke noči 24 letni Jakob Strucl iz Bu-dine pri Ptuju. V družbi z njim je bil tudi neki H. F., s katerim sta se nekaj ^prla. V jezi je H. F. potegnil nož in Strucla dvakrat nevarno zabodel, da je moral iskati pomoči v bolnici.
-o-
Plaz kamenja
V	ljubljansko bolnico je bil pripeljan iz Polšnika Ivan Ir-šek, katerega je v kamnolomu zasul plaz kamenja in mu pri-zadjal nevarne poškodbe.
-o-
Smrtna kosa
V	Mariboru je umrl dr. Hugo Robič, primarij mariborske splošne bolnice star 51 let. —
V celjski bolnici je umrla! Frančiška Tavčar, postrežnica iz Lupinice pri Cirknem stara' 26 let.
Pod avtom
Pod avtomobil je padla 21' letna Slavka Mohar iz Viča pri Ljubljani, ko se je nekega dne peljala s kolesom in ji je nena-doma postalo slabo, da je zgubila oblast nad kolesom in za-vozila na sredo ceste, kjer jo je za njo vozeči avto podrl na
tla. |	_,
-o-
Nesreča
Z višine kakih 30 čevljev, j0 v Ljubljani padla lopata na glavo 25 letnemu stavb, delavcu Janezu Zelenjaku in ga smrt-nonevarno poškodovala. Žele-njak je bil zaposlen pri podiranju starodavnega in mnogim znanega hotela "Slon", katerega! so podrli in bodo na omenjenem mestu postavili modernq palačo.
Nova maša
V Ljubljani pri Sv.* Petru j0 v sredo 8. septembra imel novo mašo g. Stanko Natlačen, kateremu je knezoškof dr. Gre-. gorij Rožman v privatni škofovski kapeli podelil zakrament sv. mašniškega posvečenja. -o-
Dve nesreči	^
Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice sta bila pripeljana' 48 letni sodni oficial Anton Ko-gej iz Mokronoga in 14 letni Josip Fric iz Trbovelj. Kogej je tako nesrečno padel po stopnicah, da si je pretresel možgane, mladi Fric je pa doma pri pospravljanju drv padel I pod voz, da mu je šel ves težki tovor čez trebuh. Stanje obeh" ponesrečencev je prav resno.
i	-o-
Obsojena
Mali senat mariborskega o-j krožnega sodišča je obsodil 23 J letnega Josipa Zemljiča na 2 leti robi je in njegovega brata Tomaža iz Sv. Benedikta na 5 mesecev strogega zapora. Oba sta v okolici Voličine, Petrinja in Žitarcev izvršila nič manj kot 23 tatvin in vlomov.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'*

DENAR V STARI KRAJ
io Sil jamo po dnevnem kuizu. Včeraj bo bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za: $ 2.55 $ 5.00 , $ 7.20 $11.65 $23.00 . $45.00
Din: „ 100 . 200 - 300 . 500 .1000 ..2000
v Italijo:
Za:
$ 6.50 $ 12.25 $ 30.00
Liri 100
200 500
$ 57.00 __1000
$112.50 $167.50
..2000 ..3000
Pri večjih svotah poseben popust,
Za izplačila, v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.8?. — $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.

Stran 2
AMERIKANSKI SLO VENEC'
Petek, 1. oktobra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1349 W. Cerrnak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Ze. celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...............................*..... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .................1........ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
4	Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............-...................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas d:> četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879._
Kitajci in Japonci
Svet je nemiren. Podoben je ognjeniku, ki zdaj tu, zdaj tam predre površje in v večjem ali manjšem ognjenem zublju išče izhoda svojim eksplozivnim snovem. Zgodovina zadnjih 40 let je zgodovina zaporednih vojn in revolucij, ki se v prvi polovici kopičijo do izbruha svetovne vojne, nato nekoliko poležejo, da se komaj deset let po svetovni vojni pojavijo v še večjem številu, morda napovedujoč nov, še večji svetovni požar. Tako je človeštvo bolnik, čigar telo se vije v krčih, v bojih zdrave narave proti prodirajočim in razkrajajočim bolezenskim klicam.
Abesinija še davno ni pomirjena. Španija še vedno krvavi in že se nudi na svetovnem odru nov, še strašnejši prizor: štiristomilijonski kitajski narod se obupno upira grabežljivim japonskim rokam, ki segajo po njegovi zemlji in jo skušajo razkosati na male drobce. Svet je nenadno postal majhen, daljni, skrajni vzhod vstaja pred nami, kot bi bil čez noč postal kos našega sveta. Mnogo, zelo mnogo se iz najnovejših' dogodkov na vzliodno-azijski celini lahko razlaga v naši besedi in po naših pojmih, ostane pa še neprimerno več, kar nam bo zakrito in neumljivo. Eajti svet je vendarle velik in človeška volja v svoji strasti vendarle skrivnost.
Leta 1914 je Kitajska postala republika. Tristoletna dinastija Mandžuko se je umaknila pred nevoljo južnih in osrednjih provinc. Dežele izven velikega kitajskega zidu, Mandžurija, Mongolija, Tibet, Turkestan, so zrahljale svoje vezi z materno državo, pridružilo se je notranje trenje Kitajcev, vplivanih po ruskem boljševizmu, in kitajsko nacionalno vlado v Nankingu. Spretno so needinost kitajskega velikana izrabile zunanje sile in odtrgale od Kitajske vsa obrobna ozemlja. Mandžukuo je postalo samostojno cesarstvo. Jehol se je osamosvojil, notranja Mongolija rahlja svoje vezi. Pred leti šele se je v ljudstvu, varovanem po silnem obmejnem zidu začel prerod, čigar oče ja maršal Cangkajšek. Medtem ko se je Evropa bavila s svojimi zadevami, Se je Kitajska pod Cankajškom ojačila, ustvarila moderno vojsko in se pripravila na boj proti dednemu sovražniku, Japoncem. "Sedanji spor z Japonsko je utrdil in ojačii edinost kitajskega naroda proti neusmiljenemu Sovražniku, ki prezira vsa mednarodna načela. Kitajska odklanja ravnanje Japonske in se bo znala braniti," tako je nedavno izjavil Cangkajšek dopisniku angleške poročevalske družbe.
Japonske čete so minuli teden zasedle vrh, ki kraljuje nad notranjo Mongolijo, ciljem japonskega napada. Japonske, tega malega, pred kitajsko celino ležečega otoka z njegovimi 100 milijoni prebivalstva ni podcenjevati. Japonci so najmanj 25 let pred Kitajci, tako spretno so izra-rabili kitajsko neslogo in needinost. Njihovo gospodarstvo ne zaostaja v ničemer za modernim, kapitalističnim gospodarstvom Evrope in Amerike, njihova vojska se ponaša z najmodernejšim orožjem in z nenavadno disciplino, japonski narod sam pa je prežet po želji gospodovanja nad drugimi. Morda je celo nekoliko resnice v tem, da hočejo Japonci se ubraniti boljševizma, prehajajočega k njim preko kitajske zemlje in kitajskega ljudstva, ki pozna samo male in velike ubožce. Gospodarsko je Kitajska v veliki meri zavisna od japonske podjetnosti in japonskega kapitala. Trgovina v kitajskih obmorskih mestih je prehajala vedno bolj v japonske roke, tako da se je japonske gospodarske ekspanzivnosti začela bati celo Anglija, prva trgovinska dežela na svetu. Sedanji japonski#vojaški prodor na kitajsko celino pa naj razvoj, ki se je doslej vršil na bolj miren način, pospeši, odtrga od kitajske države vso notranjo Mongolijo in morda še severno Kitajsko, ki bosta sijajno oporišče za nadaljne japonske zavojevalne cilje.
Za svoj vojaški pohod je Japonska spretno porabila čas, ko ima razdvojena Evropa opravka s seboj in se Amerika v skrbi za lastno bodočnost odmika zunanjemu svetu. Ce računajo Japonci, da se bodo ob njihovem vojaškem pohodu ponovili prizori okoli Abesinije in Španije, se ne bodo uračunili. Res so danes simpatije sveta bolj na strani napadene in ogrožene Kitajske, a te simpatije narekuje šele Anglija, katere vzhodni imperij je z japonskimi izpadi še neprimerno bolj ogrožen, kot z nedavnim italijanskim po-
hodom v Abesinijo. Med Kitajsko in Rusijo sklenjeni pakt o nenapadanju zna dovesti do delitve evropskih interesov na skrajnem vzhodu. Italijanske simpatije se že približujejo Japonski, nemški listi posvečajo svoje pažnje z rastočo pozornostjo japonskemu vojnemu napredovanju in skušajo opravičevati japonske cilje. Tako bo svet v doglednem času priča iste razdvojenosti velesil, kakor ob abesinskem in španskem sporu. To pa je očividno v računu Japoncev, ki že danes slovijo, da so med najboljšimi diplomati na svetu. Če imajo prorokovanja o vojnem izidu sploh kak pomen, potem bi si upali trditi, da se končni izid kitajsko-japonske vojne v ničemer ne bo razlikoval od izida v Abesiniji in sedaj Španiji. Japonskemu fašizmu se bo ob njegovi disciplini, sijajnih sredstvih in še brezobzirnosti najbrže posrečilo, da odtrga od Kitajske zemljo, ki meri pol Evrope in bo tretja japonska provinca na azijski celini. Sila bo triumfirala v tretjič.
VSI DOBRODOŠLI IN PRISRČNO VABLJENI
Lemont, 111.
Prihodnjo nedeljo, 3. oktobra na medeni piknik na farmo č. o. frančiškanov v Lemontu. Obeta se nam popoldan, prijetne domače zabave. Pokažimo z obilno udeležbo, da nam je pri srcu ta Kolegij in svetišče Marijino, kamor rade volje pohitimo, ob gotovih prilikah. S to nedeljo bo-demo zaključili letošnjo sezono shodov, kdor le more,naj bo torej navzoč pri tem domačem sestanku.
Ker bo skoro gotovo ta in. oni prihitel v Lemont že dopoldne, se za to naznanja, da se bo za te služila sv. maša ob pol dvanajsti (11:30) dopoldne, da se jim s tem da prilika zadostiti nedeljski dolžnosti.
Večernice popoldan ob 2. uri, takoj za tem se pa odpre velika zaloga —, pa kaj bom pisal o tem, pridi prijatelj, poglej in pokusi, ne bo ti žal.
Na svidenje!
Lemontski romar
-o-
KAJ NOVEGA NA CALU-METU IN OKOLICI
Calumet, Mich.
Kakor znano imamo v bakrenem okrožju vsako zimo veliko snega. Država drži vse ceste odprte za avtomobilski promet celo zimo. To pa veliko stane. Komisar Van Wagoner je ravnokar izdal poročilo iz katerega vidimo, da je država lani potrošila 164 dolarjev za vsako miljo cest, da so se lahko vozniki pretekali po cestah. Skupno je lansko zimo država izdala blizu 990,000 dolarjev za oranje snega, kar je že precejšna svotica. Kljub temu bodo pa tudi za naprej držali vsa pota odprta.
Kaj bodo to zimo z ljudmi, kateri se nahajajo na relifu, je veliko vprašanje. Pred kratkim se je vršila volitev, da bi se davki nekoliko zvišali v ta namen, toda predlog je propadel. Dobil je sicer večino oddanih glasov, toda potreboval je dvetretinsko večino, katere pa ni dobil. Sedaj supervisorji ne vedo kaj začeti. Okraj nima denarja, država pa da samo toliko, da pride na vsako družino komaj povprečno po 10 dolarjev mesečno. Očividno
je," da s tem ne more nobena družina izhajati. Zdaj si belijo glave in premišljujejo kaj narediti.
Dosedaj so sprejemali v CCC kempe samo mlade fante od 18. do 25. leta starosti, sedaj pa bodo dovolili sprejem tudi vojnim veteranom, kateri so bili častno odpuščeni iz službe, brez razlike starosti. Okrog 600 veteranov bodo sprejeli v mesecu oktobru v Michiganu. Kateri so bi-ezpo-selni, oziroma jih veseli življenje v kempah, imajo sedaj priliko priti tam.
Marko Shute iz Ahmeeka je bil pripeljan pred mirovnega sodnika, Richardsa, na Ahmee-ku, obtožen, da je vozil svoj avto v pijanem stanju. Ko je šel namreč v nedeljo večer skozi mesto, je zadel v nek drugi avto, kateri je stal na strani ceste, in v katerem so se nahajale dve ženski in trije otroci. Voznik, kateri ni mogel pognati motorja, je skušal istega pognati z ročnim kavljem ter je ravno stal pred avtojem, ko se je Shute zaletel v njega ter voznika podrl pod avto. K sreči ni bil nihče nevarno poškodovan. Obsojen je bil na •50 dolarjev kazni in stroške.
Predzadnji teden se je mudil na Calumetu poročnik Ferdinand Lamut, sin Mr. in Mrs. John Lamuta iz Calumet Ave., Raymbaultown. Ž njim je prišla tudi njegova sestra Mary, omo-žena Kloepfer, ki živi v Chicagi, z njenima dvema otrokoma, in Frank Svetich, isto iz Chicage. Poročnik Lamut je graduiral lani iz državnega kolegija Michigan College of Mines and Technology za električnega inženirja. Potem se je upisal za eno leto kot armadni častnik z redom poročnika. Letos je bil nastavljen v Fort Logan. Po pardnev-nem bivanju tukaj je zopet odpotoval nazaj.
Calumet so obiskali tudi Mrs. Math Samida iz Detroita ter njena dva sina Joseph in Frank. Mrs. Samida, kateri je soprog umrl pred petimi leti, rada večkrat obišče svoj stari Calumet, da se pomeni z starimi znankami in prijateljicami. Pred leti so imeli grocerijsko trgovino na Laurium ,toda so se preselili že pred več leti v Detroit. Tako je obiskala Calumet tudi Miss Ma-
ry Srebernak, hči Mr. Louis Srebernaka iz Detroita.
Med porotnik za okrožno sodišče na Houghton, katerega zasedanje se je odprlo v torek, 28. septembra, sta bila izbrana tudi dva naša rojaka in sicer John Mukavec in Roy Sti-mac.
V cerkvi sv. Pavla na Laurium sta se poročila Mr. Mike Filip, sin Mrs. Mike Filip iz Ahmeeka in Lucile Peterman iz Allouez. Poročil ju je Rev. A. S. Lucas. Mlada dvojica bo stanovala na Allouez.
Na Mohawku sta se poročila, Joseph Klarich, sin Mr. in Mrs. Joseph Klaricha iz Red Jacket Shafta in Miss Marie Waters iz Mohawka. Poročil ju je Rev. E. W. Tink. Živela bosta na Allouez.
J. C.
-o-
DR. TRDAN ZOPET DOMA Št. Vid nad Ljubljano,
Jugoslavija
Po šestdnevni vožnji na morju in dvodnevni po suhem, sem zoget na dragih domačih tleh. Bil sem, hvala Bogu, vseskozi zdrav in čil, zato sem tudi nazaj grede mogel vsaki dan na ladji maševati. Na "Europi" sta bila še dva duovnika, benediktinski opat Koch, po rodu Bavarec, in amerikanski pater Friderik, oba izredno fina družabnika. Gospod opat, bivši profesor latinščine in grščine, je kar iz rokava stresal primerne latinske in grške citate, p. Friderik pa, ki je hkrati vojni duhovnik pri ameriški mornarici, je z njemu lastnimi gestami skrbel za vojaške dovtipe, dočim je skušala moja ribniška kri delati most med obema. Posebno žida-ne volje je bila naša troperesna deteljica na poslovilni večer. G. opat je namreč priklical na mizo, ki je bila vsa v cvetju, deset let staro "Ptičje petje", nemško "Vogelgesang". Ali je znal morebiti čarati? Prav nič! Vse se je vršilo mirno, v redu in po izrecnem naročilu. "Ptičje petje" je namreč vinska kapljica iz po-renjskih vinogradov v Nemčiji, barve cekinaste, okusa pa takega, da bi jo človek najrajši privezal na vrvico in jo po grlu gori in doli vlekel.
Po prihodu na dom sem porabil prve štiri dni za razdelitev vaših daril in pošiljk, ki jih ni bilo malo. Vašim nepozabnim sorodnikom, znancem in prijateljem sem prinesel nad 500 dolarjev v bankovcih in 20 večjih in manjših zavitkov. Lahko si predstavljate, koliko veselja in solz ganutja ste izvabili iz hvaležnih src vaših dragih domačih. Najlepši prizor pa se je odigral v Sušju, moji rojstni vasi. V nedeljo dne 5. septembra, proti večeri*, se je zbralo okrog vaške kapelice staro in mlado. Vse je hotelo videti in slišati "Mihatovega gospoda", ki bo poročal o svojih vtisih v Ameri ki. In kaj je napravil tisti večer "Mihatov gospod"? Najprej je razdelil med ondotno šolsko mladino sveženj rujavo pisanih svinčnikov. Poklonil mu jih je bil na Chisholmu v Minnesoti Mr. L. A. Ambrožič. Za manjše otroke pa je imel bombone na razpolago. Če pa je bilo nekaterim voliti med svinčnikom in cu-
Dogodki
med Slovenci po [Amgiriki
Zatvoritev jezerske razstave
Cleveland, O. — Zadnjo nedeljo zvečer je bila ob navzočnosti tisočev ljudstva uradno zatvorjena 'Velikoje-zerska razstava v tukajšnjem mestu katero si je tekom njene otvoritvene sezone ogledalo veliko število Slovencev ne samo iz Clevelanda, ampak tudi od drugod. — Vsega skupaj je v dveh letih obiskalo to razstavo skoraj sedem in pol milijona ljudi.
Himen
Wiilard, Wis. — Zadnjo sredo, 29. septembra sta bila v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Družine poročena ženin Gašper Sober in nevesta Ka-rolina Zupane, hčerka tukajšnjega slovenskega rojaka Mr. in Mrs. Frank .Zupane;. Svatba se je vršila na domu neveste in deloma tudi v farnS dvorani. — Novoporc-čencema naše častitke.
Nesreča mladeniča
Menominee, Mich. — Pred kratkim je šel 17 letni sin družine Frank Nerat na obisk k svojemu stricu Ignacu ' Nerat u. Ko se je že pozno zvečer vračal s kolesom domov, ga je cd zadaj zadel nekli avto, pr'i čemer je fant padel s kolesa in dobil težke poškodbe da so ga morali odpeljati- v 'bolnišico.
Kratke vesti iz Clevelanda
Cleveland, O. — V bolnišnico sv. Luka se je morala podati zaradi operacije Mrs. Rose Tomič, ki je operacijo
srečno prestala. — Na domu leži bolna in je pod zdravniško oskrbo Mrs. Rose Vato-vec. / — Preteklo soboto sta se v cerkvi sv. Pavla poročila Miss Karoline Kosoglav in! Mr. Anthony Stefančič.
Nesreča rojaka
Bishop, Pa. — Nesrečen je bil tukajšnji rojak John Klun, kateremu je pri delu pod zemljo zlomilo nogo in so ga morali spraviti v bolnišnico.
Lep napredek
Sheboygan, Wis. — Tukaj, znani rojak Frank Zorman, ki služi v ameriški mornarici v Norfolk; Va., rje bil pred kratkim povišan za četovodjo (sarženta). Frank služi v a-meriški mornarici ž'e 17 'let in je zopet podpisal pogodbo za nadaljnih šest let.
Novi državljani
Te dni je zopet sprejelo lepo število naših rojakov a-meriško državljanstvo ali drugi papir in sicer kar 55 po 'tevilu. Videti pa je, da so se sedaj zlasti ženske potrudile, kajti v tem številu prevladujejo moške za več kot dvakratno.
Smrtna kosa
—	V Clevelandu, O., je umrla Marija Jaksetich, rojena Sestan, v starosti 47 let. Doma je bila iz vasi Kotože-vo pri Ilirski Bistrici na Primorskem, odkoder je pred 8 leti prišla v Ameriko. Tukaj zapušča soproga, tri hčere in sina, v starem kraju pa dve hčeri.
_ V New Yorku, N. Y„ je nedavno umrl Ivan Adamich, dolgoletni pevovodja pevs. zbora Slovan v New Yorku.
—	V Wick Haven, Pa., je umrl John Bizil, v starosti 53 let. Doma je bil iz Soteske pri Moravčah.
krom, se kar niso mogli odločiti, ker jim je oboje dišalo in ugajalo. Eden izmed teh mladih junakov se je pa vendar opogumil in na vprašanje, kaj hoče rajši svinčnik ali cuker, moško odgovoril: oboje! In res je prejel oboje. Korajža Velja!
Nato je sledil dvourni govor, pa se je zbranim vaščanom. še prekratek zdel. Vsak bi bil o. svojcih najrajši izvedel vse podrobnosti : kje je, kaj dela, kako se mu godi. Ko pa je bilo te živahne debate konec, jc vsa vas pokleknila in skupno molila rožni venec in lavretanske litanije. In ko je Skončeva Mica izgovorila še invokacijo: pa še en OČe-naš in Ceščenomarijo za naše brate in sestre v Ameriki, se je zarošilo slednji oko.
In veste, s čim so se spomnile nekatere elevelandske gospe ljubljanskega škofa dr. Grego-rija Rozmana? Ne boste uganili, četudi si še tako belite glavo! Poklonile so mu velikansko, nalašč za to napravljeno cigaro, To vam je bil halo, ko sem jo s primernim uvodom prevzvišene-mu vladiku izročal. Pa je ne bo pokadil, shraniti jo hoče v hvaležen spomin.
In danes, ko to pišem, sem bil
že zopet v svoji stari domeni, v šoli. Šolska mladina, ta vam je šele radovedna! 2e prvo uro je hotela izsiliti iz svojega starega profesorja vse, kar je videl, slišal in doživel. Pa jim kar ni moglo v glavo, ko sem jim pripovedoval o ogromni razsežnosti a-meriških velmest. Sicer je pa za navadno,še nedozorelo butico res težko umljivo, da so mnoga elevelandska predmestja tako daleč od središča, kot je Ljubljana od Jesenic ali celo od Kranjske gore. In vendar je tako!
V kratkem sledi obširnejši opis moje vrnitve. Skoraj se bo iznova oglasil šolski zvonec, zdaj smo zopet kakor kolesa v uri. Popoldne popeljem svoj razred na ljubljanski velesejem, kjer bo še več suhe robe, kakor jo je bilo tedaj na cerkvenem pikniku. Da ste mi vsi .prav prisrčno pozdravljeni!
Vaš hvaležno vdani,
Dr. Franc Trdan,
Št. Vid nad Ljubljano.
P. S. Če bi se bila morebiti pri razdelitvi vaših daril in pošiljk vrinila kaka neljuba pomota, mi nemudoma sporočite na prav kar naznačeni naslov. Nehote zagrešeno bom skušal takoj popraviti.
TARZAN IN LEOPARDSKX LJUDJE
(113)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Skozi gosto zaraščeno divjo džunglo je Bobolo s svojimi vojaki in Kali Bwano stopal naprej. 2e precej časa so hodili po tej zoprni poti, katera jc postajala vedno bolj zaraščena, da so se morali slednjič globoko skloniti, če so hoteli naprej. — Bolj ko so šli naprej, bolj divja je postajala džungla.
Končno so vendar prišli na nekoliko bolj odprt prostor, kjer jili jc pa ča-kalo novo presenečenje. Najbolj ie pa bila med vsemi presenečena Kali Bwa-na. Naenkrat se je pojavil pritlikavi črnec, ki je bil oborožen z lokom in pšicami in jih ostro nagovoril: ''Kaj iščete tukaj?" v tem jc že nameril lok na Bobola.
Nekoliko smešno je izgledalo, kako se je mali pritlikavec postavil pred obilnega Bobola in mu grozil. Zlasti se je vse to smešno zdelo Kali Bvvaui, dasi ni bilo to prav nič smešnega, kajti pritlikavec je bil kljub svoji majhni postavi močan in njegova pšica, na-merjena na Bobola, jc bila pomočena v strup.
"Prišli smo," jc začel slovesno govoriti Bobolo, "da obiščemo vašega poglavarja Rebego." — "Če je tako, pojdite za menoj," je rekel pritlikavec. "Vsi boste dobrodošli, če prinašate hrano." — Po teh besedah se je 7. nasmeškom obrnil proti beli deklici. Po njegovih zobeh se je poznalo, da je ljudožre.
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
rZedinjenih Državah Qorfo^« loll A* II! tnkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. MvUCZ. JVilCl, lil. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, III
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St.. Chicago, III.	^
Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wads worth ave., Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Šthikel, 1101 — Sth St., La Salle, Illinois.	\
Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. ^
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec."", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do IS. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
FRANCIJA ZASTOPANA NA KONVENCIJI
NA DELO ZA DRUŽBO SV. DRUŽINE!

Joliet, III.
Deseta redna konvencija Družbe sv. Družine je za na-frii. Z zanimanjem smo sledili važnim in pomembnim sklepom te konvencije, ki je položila res zdrave in trdne temelje za bodočnost naši dični in vsa hvale vredni organizaciji Družbi sv. Družine. To kar je storila naša organizacija na zadnji konvenciji bo Prej ali slej primorana storiti vsaka slovenska organizacija v Ameriki, ako bo hotela zadoščati in ustrezati strogim državnim zakonom.
Ne morem, da ne bi čestital našim vrlim glavnim uradnikom, zlasti kot našemu delavnemu in agilnemu glavnem mu predsedniku sobratu Mr. Georgu Stonichu, ki se vedno trudi in dela za našo vrlo organizacijo, kjerkoli potreba. Naš delavni in skrbni glavni tajnik sobrat Mr. Frank We-t'ic, pa je neprestano na delu in študira noč in dan, kaj bi kje iztaknil za našo Družbo sv. Družine, da bi bila še na boljši podlagi in da bi še bolj
napredovala. Dokler bomo imeli tako skrbne gospodarje pri naši DSD, smo lahko gotovi, da bo naša druz?-ba lepo napredovala, in jadrala po zanesljivi in prcizkuše-poti naprej k večjim in večjim napredkom.
Zda i. ko so nam naši delavni in agilni glavni odborniki ter modri in fzkušeni so-bratje d.elegatje in delegati-nJe postavili tako lepo pod-
lago za bodočnost, zdaj, dragi bratje Družbe sv. Družine, pa se podajmo v slogi in 'ljubezni do naše družbe vsi na delo in ji pridobivajmo novega članstva. Apeliram na vse katoliške rojake, da se vpišejo v našo organizacijo. Apeliram na vseslovenske čč. gg. župnike, da bi priporočili našo vrlo organizacijo svojemu vernemu ljudstvu za pristop. Dajmo razširimo jo, da bo velika in močna.
Zelo sem vesel, da. je naša dična in vse hvalevredna organizacija storila tudi nekaj, kar druge organizacije še nimajo. Izvolila si je na zadnji konvenciji načelnika propa-gandega dela in to v osebo č. g. župnika iz Chicage Rev, Fathra Alexandra Urankarja, ki je še mlad in poln ognja in zelo delaven kulturni delavec, ki je že mnogo pisal za naše publikacije.Father Uran-kar, mi člani DSD. Vas po-, zdravljamo in Vam želimo mnogo in veliko uspeha. Le naudušeno naprej in kazite nam smernice, mi pa bomo Vam udano sledilil kot našemu poveljniku pri agitaciji za našo slavno in dično organizacijo. To mi daje upanje, da bo naša slavna organizacija v bodoče napredovala in cve+"'". Zato le korajžno na delo.
Pozdravljam vse člane in članice naše slavne organizacije in želim vsem obilo uspeha pri delu za našo DSD.
Clan dr. sv. Družine, št, 1.
Tudi francoski vojni veterani so poslali svoje zastopstvo na konvencijo Ameriške legije, ki se je pred kratkimi vršila v New Yorku. Legija je bila ustanovljena na francoskih tleh malo pred koncem svetovne vojne.
o m. — Predsednica Mary Kremesec. 2323 So. Winchester Avenue, tajnica Amalia Anzelc, 1858 W. Cermak Rd.; blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako Jrugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, £11.: — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar Street, tajnik Frank Less, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu v prostorih sobr. Frank Less ob pol S. uri zvečer.
Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau-Kegan, 111.: — Predsednik Anton Ma-rincic, North Chicago, 111., tajnik Joseph L. Drašler ml., 925 Wadsworth Ave., Waukegan, 111.; blagajnik Joseph Drašler st., 519 — 10th St., North Chicago, 111. — Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu ob pol osmi uri do preklica v novi šolski dvorani na Tenth St.
Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111. — Preds. Martin Žagar, 600 Moen Ave., tajnik in blagajnik Mihael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkve-se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Ivatherine Danyun, 1011 Pine Street. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv.
Družine.
Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th >.n Laure St. ' Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena Ave.; blag. Rose Be-nich, 216 N. Arizona Ave. Vsi v Butte, Montana. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave.
No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: —
Pres. and Sec'y- Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St.
No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. President Emery Subar, 1612 Elizabeth St.; Secretary John Rolih, 702 Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1309 Elizabeth St. — Lodge meets every second Sunday at Slovenia Hall 803 N. Chicago St.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po. društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
žanje Črncev.
Taki prepiri so bili brezkončni in v enem trenotku se je položaj zdel brezupen. Proti koncu maja je bil predložen konvenciji takozvani "Virginia Plan", ki je poglavitno bil izum Madisona Določal je troje različnih panog vlade: zakonodajno, eksekutivno in pravosodno. Garantiral je vsaki državi republikansko obliko vlade, ali prepuščal je vsaki državi samostojnost v svojih notranjih zadevah. Ta plan je bil končno sprejet kot osnovni načrt ustave. Konstitucija, kot je bila končno predložena posamez nim državnim konvencijam a odobrenje, je bila rezultat kompromisa med raznimi strujami in pokrajinami. Kritikov je bilo mnogo, toliko- s strani konservativnih, kolikor liberalnih elementov.
Konstitucija je bila ratificirana od dveh tretin držav meseca junija 1788. V aprilu 1789 je bila organizirana prva federalna vlada pod Konstitucijo, ko je bil George Washington ustoličen kot prvi Predsednik. Ivmalu potem je prvi Kongres predložil državam 10 amendmentov h Konstituciji, ki skupaj tvorijo takozvano Bill of Rights — carter državljanskih svobod. Te spremembe so bile hitro ratificirane in tako je bil odpravljen poglavitni ugovor proti Konstituciji s strani liberalnih elementov.
TO IN ONO
SOUTHCHICAŽANI BOMBARDIRAJO NAPREJ

150LETNICA AMERIŠKE USTAVE
Društvo sv,. Družine, Joliet,
§t. 1.
11. — Predsednik Louis Martincirh, j;10 N. Center St.; taj. John Barbie, J03 Vine St.; blagajnik Joseph Ger-401 Hutchinson St. Vsi v Joliet, i- Seja se vrši vsako četrto nedelo v mesecu ob 1:30 popol. v stari Bolj sv. Jožefa.
»t 2. Društvo sv. Dtcžine, Mount . *ye> 111.: — Predsednik Mike Golda-!en> tajnik in blagajnik Sam Golda-oj. ' P- O. Box 656. Vsi v Mount 'Ve> HI. Seja se vrši vsako druge "edeljo v mtsecu.
y. "t. 3. Društvo sv. Družine, La Salle,
Sth lJrcds- Anton Strukcl- 1101 ~~
. , St., tajnik Anthony Kastigar Jr., 7th St. Vsi v J.a Salte, 111. Seja sc ysako, drugo nedeljo v mesecu, v , ki dvorani sv. Roka, ob 1. uri poldne.
^t. 4. Društvo sv. Družine, Bradley,
IU.: -
B
Predsednik George Krall, P.O. 462, tajnik John Zaje, P. O. Box ?. blagajnica Anna Jamnick, Box 368. 111 dvorani
St. 10. Dnuštvo sv. Družine, South *-"icago, m.: — Predsednik in blazinic Frank Chcrne, 2672 E. 79th , t-. tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue ^ • Vsi v South Chicago, 111. Seja
6 vrši vsako četrto nedeljo v mesecu,
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pitta-
burgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St.. Sharpsburg, Pa.; tajnik Joseph Widina, 5113 Poe Way, Pittsburgh, Pa., blagajnik George Weselich, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v K. S. Domu, 57. cesta.
Št. 12. Društvo sv. Cecerije, Joliet, 111.: — Predsednica Anna Jerislra, 806 N. Broadway Street, tajnica Rose Bailor, 1219 N. Center St., blagajni-čarka Jennie Krall, 1515 N. Hickory str. Vse v Joliet, 111. — Seja se vrši rsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. iri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111. — Preds. Andrew Glavach, 1784 W. 21st St.; tajnik John Densa, 2730 Arthington St.; blagajnik Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place, Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa. — Preds. Joseph Pav-akovich, 308 North ave; taj. Michael Kelly, 612 Sycamore St., blagajnik Nickolas Pavlakovich, 309 Beech St. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 6. uri zvečer, na domu sobrata Michael Kelly, 12 Sycamore St.
Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chica
Dne 17. septembra je bilo ravno 150 let, odkar je bila sprejeta ustava ali konstitucija Združenih držav. Dne 17. septembra so člani ustavotvorne konvencije podpisali osnovni zakon Zdr. držav — Konstitucijo.
Svečano podpisan je Ustave, kot predlagane od konvencije, je bil zares dogodek velikanske važnosti: končala je s tem resna borba med 55 člani ustavo-tvorne konvencije, tekom katere je prišlo do spopadov in se je večkrat zdelo, da se prizadevanje ustvariti vrsto osnovnih zakonov za novo-ustvarjene ameriške republike ne bo posrečilo. Bilo je tedaj trinajst takih republik — držav, vsaka izmed katerih je bila ljubosumna na svojo lastno suvereniteto. Centralne vlade takorekoč ni bilo, dočim je bil Kongres brez moči v stvareh narodnih financ in trgovine. Vsaka država je izdajala svoj lastni papirnati denar,ki je kmalu postal takorekoč brez vrednosti. Vsled gospodarske zmede, nastale po revoluciji, karkoli je bilo industrij je bilo paralizirano in dežela je bila brez vsakega kredita. Razpust federalne zveze se je zdel gotova stvar, ko so voditelji, ki so se borili za neodvisnost, odločili sklicati konvencijo trinajstorice držav, da se ustvari centralna vlada, ki naj dovede do mnogo boljše enotnosti.
"Konstitucijonalna konvencija" je bila organizirana dne 25. maja 1787 in zborovala je štiri mesece. Naziranja med delegati so bila tako nasprotna in razpravljanja so se vodila s toliko strastjo in ogorčenostjo, da so voditelji smatrali umestnim zborovati za zaprtimi duri. Še le 1.
1819 je bil obelodanjen zapisnik o razpravah ustavotvorne konvencije.
Da poj mimo raznoterost vladnih oblik, priporočanih konvenciji, naj le omenimo, da je Alexander Hamilton, kasnejši za-kladniški tajnik v Washingtono-vem kabinetu, predlagal, da bi se Predsednik in senatorji Združenih držav izvolili dosmrtno in da bi se tudi državni guvernerji imenovali do smrti s pravico odklanjati vsak sklep državnih le-gislatur. Po Hamiltonovem načrtu bi tudi Predsednik imel pravico vetirati vsak zakon, sklenjen od Kongresa in imel dejanski pravice izvoljenega kralja. Hamilton je bil naziranja, da so republike preveč dovzetne za korupcijo in intrige.
Na drugi strani, neka skupina delegatov, ki je bila za to, da se "razširijo uspehi revolucije", je nasprotovala sami ideji centralne vlade, ki bi dajala povelja državam. Hotela je nadaljevanja prejšnje zveze na podlagi "Articles of Confederation" ob neznatnih spremembah in trdila, da si vsaka država mora sama poiskati svojo rešitev.Večina teh delegatov je simpatizirala s ta-kozvanim Shaysovim uporom, ki je bil naperjen proti velikim lastninskim interesom, in se je bala, da bi ustvaritev federalne vlade dovedla do ustanovitve ameriške aristokracije.
Manjše države so se borile proti proporcionalnemu zastopstvu v Kongresu, kar je končno dovedlo do kompromisa: enako zastopstvo v Senatu in proporcijonalno v Reprezenta-cijski zbornici. Kar se tiče vpra sanja suženjstva, so delegati iz Juga zagovarjali svobodno uva-
ZAKAJ KADIMO?
i
Neki holanski raziskovalec je dolge mesece raziskoval učinke tobaka na naš organizem. V ta namen se je obrnil s posebno okrožnico na tisoče kadilcev, da bi mu - povedali, kakšne občutke imajo med kajo in zakaj sploh kadijo. Iz številnih odgovorov, ki jih je prejel, ni mogoče izluščiti pojasnila, zakaj se kadilci veselijo smotke, cigarete ali pipe. Nekateri vprašanci pa so odgovorili, da jih dim živčno zelo pomirja. Mnogi so le nejasno opisali svoje občutke med kajenjem, drugi so spet izjavili, da sploh ne vedo, zakaj kadijo tako radi. Gotovo je le to, da bi se rajši odpovedali mnogih življenjsko nujnih reči nego kajenju.
-o-
Današnje poročilo o novih ustanovnikih in naročnikih za novi list mesečnik vam pokaže, kako v vrli slovenski naselbini sv. Jurija v South Chicagi junaško bombardirajo naprej za novi list mesečnik. Tako se dela! Southchicažani naj bodo drugim za vzgled. Ce bomo samo stali pa gledali ob strani, ne bo nič! Treba je na delo, na agitacijo! Zlasti pa vsak zaveden slovenski katoličan, kdor le more se'naj sam priglasi in naj pomaga dokler je čas.
Kaj pravite na to živahno agitacijo druge naselbine po Ameriki? Ali bi se drugje v drugih naselbinah ne dalo tudi nekaj napraviti, če se odločite in stopite na agitacijo? Zastopniki (ce), prijatelji in somišljeniki katoliškega tiska, zavihajte rokave in pokažite, da imate katoličani tudi nekaj zavednosti in da je vam mnogo na tem, da se med nami katoliški tisk ojači in pomnoži.
To novo bombo so vrgli na pozorišče sledeči Southchicažani:
MR. JOSEPH GRADISHAR, eden izmed prvih
naseljencev in pijonir v South Chicagi....................$5.00
MR. JOHN LIKOVICH, zn&ni delavec na društvenem
polju in naudušen Slovenec v So. Chicagi................$5.00
MR. LOUIS MERGOLE, eden izmed starih naseljencev
in pijonirjev v So. Chicagi........................................$5.00
MR. ANTON BAKŠE, slovenski trgovec in naudušen zastopnik "Am. Slov." v So. Chicagi......................
MR. JOHN NOVAK, naudušen Slovenec in velik
prijatelj katoliškega tiska v So. Chicagi..................$3.00
MR. JOHN KOŠIR, naudušen prijatelj in somišljenik
katol. tiska v South Chicagi ....................................$2.00
MR. ANTON PUCELJ, naudušen Slovenec
in somišljenik v South Chicagi................................$2.00
MRS. CAROLINA LAJlC-BACH, znana zavedna Slovenka, bivša Chicažanka, sedaj dolgo let že v South Chicagi ......................................................$2.00
MR. JOHN KUClC, sin znane zavedne slovenske družine Mr. in Mrs. John Kučič v So. Chicagi............$2.00
MRS. FRANCES LUZOVlC, zavedna Slovenka
v South Chicagi........................................................$2.00
MR. FRANK SALIHAR, znan rojak in somišljenik
v South Chicagi........................................................$2.00
MR. ANTON GLACH, zaveden Slovenec in naudušen
somišljenik v Pueblo, Colo.......................................$2.00
MR. JOHN GERM, znani naudušeni Slovenec in
neumorni kulturni delavec v Pueblo, Colo.................$5.00
Tako so torej prijatelji katoliškega tiska krepko na delu za novi list — mesečnik. Kaj pa v drugih naselbinah?
Na delo in pomagaj vsak! KDOR HITRO POMAGA — DVAKRAT POMAGA! NE POZABI TEGA!
.$5.00
VOLIVA RAZŠIRJA SVOJ DELOKIROG
Zion, 111. — Generalni nadzornik tukajšnje krščansko katoliške apostolske verske sekte, W. G. Voliva, ki je znan po j>Vojih trditvah, da je zemlja ploščata,in po svojih prerokovanjih o koncu sveta, ustanavlja v Floridi
podobno versko občino, kakor jo ima tiu. Za to si je izbral mesto Coral jGablesj, Fla. *
KANARČKI NA PRODAJ
Na prodaj imam mlade kanarčke, vzrejene doma. Anton Banich, 1904 W. Cermak, Rd. Chicago.
KOLIKO PAPIRJA SO PORABILI SLOVENCI
74 milijonov 939.515 kg papirja so porabili Slovenci za svoje liste v 140 letih, od Vodnika do leta 1936. Ce bi to množino hoteli natovoriti na vagone, bi potrebovali 9570 vagonov dolg vlak. Za predelavo tega papirja je moralo pasti 3 milijone 708.-370 kv. m smrekovega in jelove-ga lesa. Kako obsežen gozd je to, priča dejstvo, da bi potrebovali za natovorjenje lesa vlak, ki bi segal od Ljubljane do Skopi j a in nazaj! Novinarska razstava v Ljubljani je ponazorila na poseben način to ogromno premoženje. Tam se je videlo, kako naglo se je v primeri z dobo pred vojno dvigala poraba časopisnega papirja v svobodi. Vsi izvodi Vodnikovih Novic so pred 140 leti tehtali dobrih 60 kg, na kraju 19. stoletja so naši listi požrli že poldrug milijon kg papirja v treh letih! To pa ni še nič v primeri z 18 leti v svobodi, ko so rotacije in drugi stroji naših revij pretiskali nad 56 milijonov kg papirja!
Naročila za stenski
za L 1938
bomo sprejemali do 1. novembra 1937.
Veliko veselje
naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938.
Da bo mogoče ustreči vsem, zato oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej.
Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937. a A
Koledar stane s poštnino vred ^^^ kar pošljite v znamkah ali v gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
PIJTE SLOVEČE
M0HARCI PIVO......
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje j	VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
SfrHlSr*^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 1. oktobra 1937 5fl


"Dušica"
8
ROMAN "%.
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu*
Z najlepšimi upi je prišla sem, — pa do tega trenutka še ni mogla niti s prstom geniti za Percyja. Drugega ni mogla storiti, ko da je poslušala in da je opazovala, kako se pogubna zanka tesneje in tesneje ovija krog njega, ki ga je tako zelo ljubila. Vedno jasneje se je zavedala, da je vse zaman. Le eden up je še imela, eno željo, — da bi umrla z njim.
Trenutno pa se je zdelo, da se ji niti ta želja ne bo izpolnila. Bog vedi, ali bo vobče še kedaj videla svojega Percyja —.
Pa eno bo storila, in če tiidi za ceno svojega življenja. Tesno blizu njegovih sovražnikov bo ostala. Kjer je bil Chauve-lin, tam Percy ni mogel biti daleč. Zato Chauvelina ne bo izgubila iz oči. Morebiti — morebiti, da še enkrat vidi Percyja, vsaj izgubljeno še ni bilo vse, dokler ga je še zalezoval ta njegov sovražnik. —
Slabe volje in ves nepotrpežljiv je stopal Chauvelin gorindol po sobi. Videti mu je bilo da se ga loteva nezaupnost. Vsaj tako miren in samozavesten ni bil več kakor prej. Nedvomno je čutil, da je predrzni Anglež kratkomalo vsega zmožen, da se mu utegne izmuzniti še v zadnjem trenutku. Sam in neposredno bo moral voditi in nadzorovati lov na "Dušico".
Pet minut je minilo.
Glasovi so se začuli, koraki so prihajali. Desgas je vstopil in z njim staruhast Žid v umazanem kaftanu.
Njegovi rdečkasti lasje so bili že močno pomešani z belimi, za ušesi so mu viseli zaviti, šesticam podobni kodri, značilna "moda" poljskih Židov, njegova brada je bila zanemarjena, lica so bila umazana in zaraščena. Sključeno je hodil in ponižno, kakor običajno ljudje njegovega plemena, ki se še niso prerili do neodvisnosti in bogastva. Z drsaj očimi koraki je stopal za Desgasom — živa slika židovskega trgovca in barantača, kakršne pozna vsa srednja Evropa še dandanes. ■
Zaničljivo mu je Chauvelin namignil, naj mu ne pride preblizu. Kakor vsi Francozi, je imel tudi on nepremagljive predsodke zoper osovraženo, prezirano "izvoljeno ljudstvo".
Žid se je ustavil sredi sobe, prav pod zakajeno svetiljko, in Margareta ga je dobro videla iz svojega skrivališča.
"To je tisti človek?" je vprašal Chauvelin.
"Ne, državljan! Rubena nismo našli. Najbrž se je že odpeljal s tujcem. Pa tale človek se zdi da nekaj ve in da bi bil pripravljen prodati svojo skrivnost za primerno odškodnino."
"Ah —!" Z neprijetnim gnusom se je Chauvelin obrnil v stran od osovraženega izvržka človeštva.
Ponižno in potrpežljivo je stal Zid pred. njim, se naslanjal na debelo grčavo palico in čakal, da bi ga visoki gospod počastil z vprašanjem. Široki klobuk mu je skoraj popolnoma zakrival umazano lice.
"Državljan tule," je začel Chauvelin rezko in kratko, "m pravi, da poznaš mojega prijatelja, nekega dolgega Angleža, ki ga že dolgo pričakujem. — Vraga, ne pridi mi preblizu!" se je zadri, ko je Žid hlastno stopil korak bliže.
"Da, ekscelenca," je odgovoril s tistim posebnim šepetajočim glasom, ki je lasten
orientalcem, "da, jaz in Ruben Goldstein sva srečala tistega visokega Angleža, pred par urami je bilo, zunaj na cesti smo se srečali, nedaleč odtod."
"Si govoril z njim?"
"On je govoril z nama, ekscelenca! Po-praševal je, kje bi dobil voz in konja. Še nocoj, tako je pravil, se mora peljati nekam tja po St. Martinovi cesti."
"Kaj si mu odgovoril?"
"Nič mu nisem odgovoril," je dejal Žid užaljen. "Jaz nič! Ampak Ruben Goldstein, ta prokleti izdajalec, ta sin Belia-lov, on —."
"Nehaj s tem!" ga je prekinil Chauvelin robato. "Povej, kaj veš o Angležu!"
"On, tisti Ruben Goldstein, pravim, mi je vzel besedo iz ust, ekscelenca! Ko sem hotel ponuditi plemenitemu Angležu svoj krasni voz, da bi se bil peljal v njem, kamor bi želel, je Ruben že govoril in mu ponudil svoje napol crknjeno kljuse in svoj' polomljeni voz."
"In kaj je storil Anglež?"
"Poslušal je Rubenove lažnjive besede, ekscelenca, djal ko j na mestu roko v žep in potegnil iz njega pest zlatov ter jih pokazal temu Belcebubovemu potomcu in mu rekel, da vse to bo njegovo, če bo voz pripravljen za nocoj ob enajstih."
"In seveda, voz in konj sta bila pripravljena?"
"No — hm —! Kaj se pravi, pripravljena sta bila, ekscelenca? Rubenova mrha je šepala, izpočetka se vobče ni hotela geniti z mesta. Šele ko je dobila zadosti brc in udarcev, se je končno premaknila", je pravil Žid, krilil z rokami in se zlobno režal.
"In odšla sta?"
"Da, odšla, kakih pet minut bo temu. Sam Bog naših očetov je udaril tistega tujca s slepoto! Pa še Anglež je bil! On vsaj bi moral vedeti, da taka mrcina konjska ni za rabo!"
"Pa če ni dobil druge!"
"Kaj se pravi, ni dobil druge?" je ugovarjal Žid hripavo. "Ali mu nisem dvanajstkrat ponavljal, da je moj voz boljši in da je moj konj naglejši, ali mu nisem pravil, da se bo prijetneje vozil z menoj na mojem krasnem vozu in z mojim iskrim konjičem, nego s tisto Rubenovo podrtijo in z njegovo mrhovino! — Pa ni me poslušal. Ruben je lažnjivec, Ruben je hinavec! Premotil je tujca. Če se je tujcu mudilo, bi bil bolje naložil svoj denar, do je vzel moj voz in mojega lepega konja—!"
"Ti imaš torej tudi voz in konja?"
"Seveda ga imam, ekscelenca! Pa še kakega! In če ekscelenca morebiti potrebujete —!"
"Ali veš, kam se je odpeljal moj prijatelj z Rubenom?"
Zamišljen se je Žid popraskal za ušesom.
Margareti je tolklo srce, da ji je hotelo počiti. Ni videla Židovega obraza, klobuk ga je pokrival, pa čutila je, da ima Percyjevo usodo v svojih dolgih, koščenih rokah —
(Dalje prihodnjič)
za razvoj katoliškega Časopisja
Katoliško časopisje je eno najvažnejših pripomočkov za širjenje katoliške vere in za njeno obrambo. Vernikom se vedno bolj odp'irajo oči, 'da je dolžnost slehernega katoličana, da podpira katoliške liste. To dokazuje1 sijajni dvig pariškega lista "La Croix." Sleherna številka ima pri naslovu podobo križa. Ko so se spočetka radi tega nekateri zbali in so svetovali, naj križ odstranijo, se je število naročnikov takoj znižalo in se spet koj povečalo, ko je križ spet krasil naslovno stran.
Na Holandskem je dal neki konvertit povod za izdajanje katoliškega časopisja, ki je zdaj ondi tako na višku. List "De Tijd" je sijajno ure-jevan in je največ pripomogel, da so holandski katoličani tako zavedni. Drugo veliko holandsko katoliško glasilo "De Maasbode" je dandanes eno najboljših katoliških listov na svetu.
Katoliška Anglija ima le tednike. Vodilni kat. angleški list "The Universe'' izhaja že
v 120.000 izvodih. — Kako more biti uspešna propaganda za katoliško časopisje, pa so za zgled češk£ katoličan^, ki so za svoj praški list "Lidove listy" v 14 dneh pridobili 28.000 novih naročnikov za nedeljsko izdajo; in spet čez 14 dni je to število poskočilo na 55.000	; g
-o-
kako so iznašli frak
Pred 150 leti je neki narodni natakar z omako polil pariškega krojača Jean Jacquesa Fracasa. Ta je ves jezen stekel domov, da bi se problekel. Tedaj je videl, da mu je bila suknja le spredaj polita. Krojač je vzel škarje in odrezal sprednja dela suknji in je tako nehote iznašel svečanost-no oblačilo moškega sveta: frak. Spočetka so kaj pisano gledali to oblačilo, a slednjič je prišel v modo in je dobil imel po iznajdi-telju, krojaču Fracasu.
Seveda ni bil tedanji frak še tak kot je dandanašnji. Predvsem ni bil črn, marveč različnih barv; škrici so segali do tal. K fraku so spadale hlače — do-kolenke.
Širite in priporočajte list 'Amerikansk iSlovenec"!
'širite amer. slovenca'
I
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
zdclujc vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
«+
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT. ETC. HS-
QUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
Of Amerikanski Slovenec published daify except Sun., Mon. and the day
after holiday, at Chicago, Illinois, for October 1st, 1937, State of Illinois, County of Cook.
Before me, a Notary Public in and for the State and county aforsaid, personally appeared Albin Zakrajšek, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the Busines Manager of the Amerikanski Slovenec and that, the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management, etc, of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912 embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse this form, to wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Edinost Publishing Co., 184S West 22nd St., Chicago, 111. Editor John Jerich, 1857 W. 21st PL, Chicago, 111. Business Manager Albin Zakrajšek, 4323 Fairview Ave., Downers Grove, Illinois.
2.	That the owner is: Edinost Publ. Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Share holders:
Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn. — Rev. J. Cherne, New Jersey St., Sheboygan, Wisconsin. — Rev. Ciril Zupan, 860 East B. Street, Pueblo, Colo. — Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland, O. — Rev. A. L. Bom-bach, 400 Center Street, Barberton, Ohio. — Rev. J. Blažič, Leckrone, Pennsylvania. — Rev. F. Turk, 245 Linden Avenue, San Francisco, California. — Rev. M. Pirnat, Butte, Montana. — Rev. A. Mlinar, Canada. — Rev. M. J. Go-lob, 450 Pine Street, Bridgeport, Conn. — Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colo.
—	Commissariat of the Holy Cross, Lemont, 111. — Sisters of St. Francis, Le-mont, 111.
Dr. sv. Jurija št. 960 Kat. Boršt, Chicago, 111 — Dr. Marije Device št. 33 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pennsylvania. — Dr. Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote, Chicago, Illinois. — Dr. Sv. Družine, št. 11, D. S. D., Pittsburgh, Pennsylvania. — Dr. Sv. Genovefe, št. 108, K. S. K. J., Joliet, 111. — Dr. Sv. Vida, št. 25. KSKJ., Cleveland, O.—Dr. Sv. Ane, št. 123 KSKJ., Bridgeport, O. — Dr. Sv. Srca Marijnega št. 111 KSKJ., Barberton, Ohio. — Dr. Kraljica Majnika, št. 157 KSKJ., Sheboygan, Wis. — Dvor Baraga št. 1317 GOF., Cleveland, O.—Dr. Sv. Ane, št. 127 KSKJ., Waukegan, 111.—Dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 144 KSKJ., Shebobygan, Wis.—Dr. Sv. Alojzija, št. 52 KS-K.J., Indianapolis, Ind.—Dr. Sv. Jožefa, št. 53 KSKJ., No. Chicago, 111.—Dr. Sv. Ane, št. 134 KSKJ., Indianapolis, Ind. — Dr. Sv. Družine, št. 6 DSD., No. Chicago, 111. — Dr. Presv. Imena, No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Petra in Pavla, št. 62 KSKJ., Bradley, 111. — Dr. Sv, Alojzija št. 47 KSKJ., Chicago, 111 — Dr. Sv. Jožefa št. 21. KSKJ., Presto, Pa. — Dr. Sv. Imena, Newburg, Cleveland, Ohio. — Dr. Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ., Waukegan, 111. — Dr. Sv. Jožefa St. 103 KSKJ., W. Allis, Wis. — Vitezi Sv. Florijana št. 44 KSKJ., So. Chicago, 111. — Dr. Sv. Anton Pad. št. 185 KSKJ., So. Burgetts-town, Ta. — St. Cyril Church, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. — Slov. Dram. Klub. Zdr. Kat. Društev, No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Ane, št. 156 KSKJ., Chisholm, Minn. — Dr. Sv. Družine, št. 136 KSKJ, Willard, Wis. — Dr. Sv. Jurija (samostojno), Waukegan, 111 — Dr. Sv. Družine št. 1., Joliet, 111. — Cerkv. dr. sv. Ane, Pueblo, Colo., — Dr. sv. Jožefa št. 169, KSKJ., Cleveland, O. — Dr. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ., Cleveland, O. — Dr. Marije Cist. Spoč. št. 85, KSKJ., Lorain, Ohio. — Dr. sv. Jožefa, št. 110 KSKJ., Barberton, O. — Dr. sv. Ane, št. 150 KSKJ., Cleveland, O. — Cerkveno pev. dr. Zarja, South Chicago, 111.
Anton Gfdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. — John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. — Albin Zakrajšek, 4523 Fairview Ave., Downers Grove, 111. — Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland. O. — Uršula Zakrajšek, 302 E. 72nd St., New York, N. Y. — Kattie Triller, So. Chicago, 111. — Dr. James Seliškar, Cleveland, O. — Josep Lekšan, Barberton, O. — Anna Jerich, Chicago, 111. — Frank Merlak, Chicago, 111. — John Gornik, Cleveland, O. — Mrs. J. Muhich, Cleveland, O. — Martin Cesnik, Indianapolis, Ind. — Joseph Lesjak, Braddock, Pa. — Anton Krainitz, Barberton, O. — Joseph Podpeč-nik, Barberton, Ohio. — Clara Yeglic, New York, N. Y. •— John Bižal, Kansas City, Kans.—Anton Ovnik, La Salle, 111.—Mary Hoge, Bridgeport, O.—Jožef Ponikvar, Forest City, Pa. — Jos. Zalar, Joliet, 111. — Ant. Hočevar, Bridgeport, O. — Joseph J. Kameen Jr., Forest City, Pa.—John Krek, Presto, Pa. — Kat. Pavlic, New York, N. Y.—Val. Pavlic, New York, N. Y.—Joe; Slapničar, Joliet, 111. — Joseph Drašler, North Chicago, 111. •— Mike Trinlco, Chicago, 111.
—	Martin Kremesec, Chicago, 111. — Johana Hochevar, Bridgeport, Ohio. — John Verbiščar, Chicago, 111. — John Gorsich, Pueblo, Colo. ^ Mary Zaletel, Oregon City, Oregon. — George Loparec, Joliet, Illinois. — Amalia Ve-ranth, Ely, Minn. — Frank Veranth, Ely, Minn. — Frank Perovšek, Willard, Wis. — Michael Hochevar, Joliet, 111. — Simon Šetina, Joliet, Illinois. — Math Flajnik, Cleveland, O. — Miss J. Mikš, St. Michael, Minn. — John Do-brauc, Franklin, Kansas. — John D. Butkovich, Pueblo, Colorado. — .Frank Kokalj, Cleveland, O. — Mary Blažič, Leckrone, Pa. — A. J. Zuzek, Cleveland, O. — Frank Kužnik, Cleveland, O. — Louis Gerčar, Cleveland, O.
—	Frank Owen, Forest City, Penna. — Math Kremesec, Chicago, Illinois.
—	Leo Jurjovec, Chicago, 111. — Frank Opeka, North Chicago, 111. — Frank Anžlovar, Forest City, Pennsylvania. — Anna Bambich, Fredonia, Kansas. — Lena Patrick, San Francisco, California. — Martin Kirn, Cleveland, Ohio. — Gertrude Virant, Lorain, Ohio. — Andrew Košir, Waukegan, 111. — Mr. and Mrs. Kučič, So. Chicago, 111. — Michael Tomšič, Houstan, Pa. — Mary Plan-tan, West Linn, Oregon. — J. Udovich, Sheboygan, Wis.
3.	That the known bondholders, mortgages owning or holding 1 per tent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners,stockholders, contain not .only the list of stockholders as they appear and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or cor-ioration has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or othei vhotn su«.n trustee is actiinr, is given; also that the said two paragraphs •otitain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to tiir •ircunistances and conditions under which stockholders and security holders vho do not appear upon the books of the company as trustees, hold stocV .n any other fiduciary relation, the name of the person or corporation foi or security holder appears upon the books of the companiy as trustee oj securities than as so stated by him.
5.	That the average number of copies of each issue of publication sold Dr distributed, through mails or otherwise, to paid subscribers during the six ,months preceding the date showing above is 5910.
Albin Zakrajšek, Business Manager.
Sworn to and subscribed before me this 29th day of September, 1937.
(Seal)	John Petrovič, Notary Public.
(My Commission expires Sept. 17th, 1940.)
Pisan® polje
J. M. Truuk
Nordijski šajn.
Znano je, da so Angleži velika mešanica. Nekaj Keltov, nekaj Rimljanov, več Saksoncev in še več Norma' nov, ki so prišli najprej na Francosko in odtod na Angleško. Vse to se je pomešalo, pa morda res nordijski eleU ment prevladuje. Nordijci so tudi Germanci, Nemci, Švedi, Danci, Holandci. Irci so bolj Kelti, še bolj Francozi, Spanci, Italijani, kjer prevladuje romanski element. Slovani smo tudi pomešani, pa le precej pristno ljudstvo.
V novejši dobi se kuje nordijska rasa v nebo. Ima svoje vrline. To poudarjanje nordijskih vrlin pa izgleda, kakor bi idrugti ne imeli ničesar. Imajo norcfijcl vrline, nihče jih ne more tajiti. Kako so prišli do teh, je druga zadeva. Bogastvo, gospodarski, politični napredek ceni svet. Ali mu gre tudi na dno? Res so Angleži napredovali, ker so imeli sredstva. Ali se svet zmeni, da dišijo ta sredstva po človeški krvi, ko je trgovina s sužnji silno nesla?
Precej pa je pri tem hvali-sanju tudi foekjaj vrlo ple-hastega šajna. Priznam, da se drži tudi Francozov precej takega šajna. V Parizu sem imel opravka v zadevah ki so se tikale raznih krajev, toraj zemljepisja. ' Debelo sem gledal, ko so popraševali in razodevali, da ne vejo, kar ve celo pri Slovencih vsak šolarček. Vse je bilo: "C'est chez vous —" to je tam pri vas, dasi je zadelo kraje v Galiciji ali celo v Rus®. Pisal sem nekaj za angelše magazine o narodnih šegah med Slovenci na Koroškem. Bogami, daje bilo težko temu Angležu dopovedati, kje je Koroška, o Slovencih še sploh ni čul.
Na račun tega — šajna vidim hud poper. Sicer popra Francoz, no — naj popopra malo Angleže. Ferrere pripoveduje : Vprašal sem belgijskega kralja (Alberta), če ni velikemu delu evropejskih težav kriVo tzemljepfeno neznanje različnih soudeležencev pri versajski pogodbi. "Različnih?" jenaglasil kralj Albert posmehljivo^ "Recite rajši, vseh! Pomislite, nekdo, ki je prišel od onstran Kanala, je govoril z menoj o Eupen — Malmedyju in rekel dobesedno: Vašemu Veličanstvu smo že priznali Verviers
BR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenini telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
na desnem bregu Rena". (Verviers je na levem bregu Rena v Belgiji, bolje na desnem bregu Maase).
Zemljepisno neznanje angleških državnikov I je že večkrat želo presenečenje. William Martin poroča, da Edvard Grey (zunanji minister na Angleškem, ko je izbruhnila vojska) v enournem pogovoru z nekim inozemskim diplomatom ni mogel priti do] zaključka. Končno si je ino* zemec prišel na jasno, da j& Str Edvard Grey zamenjal Perzejski zaliv z Rdečim morjem. Poleg tega je bil angleški zunanji minister dalje časa mnenja, da izliv Rena leži v Nemčiji (ne na Nizozemskem!). Glej: Mladika. . Da o nas Slovanih svet nima bogve kakšnega visokega mnenja, si res ne moremo pomagati. Svet nas je videl bolj v kaki vojski, in vojska ne razodeva vrlin. Veljamo za precej divje. Morda smo.: Sami si še nismo mogli gladiti pota v svet, ker smo bili večinoma pod jarmom ; tujcev, in poleg tega smo imeli borbe z najbolj divjimi Turki in Mongoli. Zdaj smo prišli pod boljševizem, ali vsaj občutimo njegov vpliv. Za bolj skrite slovanske vrline se svet ne zmeni, saj jih niti ne vidi. Morda se svetu polagoma malo razodenemo, ampalc kakega plehastega — šajna prav nič ne potrebujemo.
——o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Izšel je
KOLEDAR
"AYE MARIA"
za leto 1938.
STANE 50c.
Dobi se pri zastopnikih lista "Ave Maria" ali pa direktno od:
AVE MARIA Lemont, 111.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar žeHte o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v VBeh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
, SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
. Ni jih krajev in goric, kakor jih ima
"DOLENJSKA"
Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi slikami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo
$1.00
dokler zaloga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven poSljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois