278
Naši dopisi.
Iz Ljubljane — Od deželnega glavarja dr. Poklukarja dohaja nam naslednja
izjava.
Govorica raznesena po Ljubljani in potrjena v dopisih unanjih časnikov iz Ljubljane, pripoveduje o teškem žaljenji dinastičnega čutstva v ljubljanskem mestu, izrekoma v krogih tukaj bivajočih častnikov, in toži o brez-taktnosti in malomarnosti moji, ker nisem naročil razobesiti na deželnem dvorcu zastave v dan rojstnega dneva cesarjevega.
Unanji listi na podlagi tega dolženja po stari navadi grde Slovence sploh in mojo osebo še posebej in pripovedujejo, da je ta dogodba celo tukajšnjemu vojaškemu poveljniku fml. p 1. Keil-u dala povod, pritožiti se pri c. kr. deželnem predsedniku gospodu  baronu Winkler-ju.
To ravnanje političnih nasprotnikov, sumičenje in ovadanje cesarju vedno zvestega prebivalstva dežele kranjske, mi je dalo povod, na drobno poizvedavati v deželnem odboru pri uradnikih in slugih, ki so že tukaj v službi po 10 do 20 let in katerem mora navada, glede razobešanja zastav biti dobro znana in izid teh poizvedb je naslednji:
1.    Velike zastave za deželni dvorec nakupile so se meseca aprila 1879. leta povodom srebrne poroke cesurjeve. (št. 3382).
2.    Niti za čas mojega neposrednjega prednika deželnega glavarja grofa Thnrn-a, niti za čas prejšnjega deželnega glava rjavite za Kaltenegger-ja, se v rojstni dan cesarjev na deželnem dvorcu nikdar niso razo bešale zastav e.
Ker toraj načiu slavljenja rojstnega dneva cesarjevega po razobešanju zastav pri deželnem odboru kranjskem nikdar ni bil navaden, zavračam tudi držeč se tega običaja odločno sumičenje glede domoljubja svojih rojakov in glede zveste udanosti njihove proti cesarju, ska-zane v dobrih in hudih časih.
Tako ničevo oprto ovadanje moje osebe pa celo mirnim srcem prepuščam onim višjim in nižjim krogom, ki mene in delovanje moje poznajo dolgo vrsto let.
V Ljubljani  dne 27. avgusta 1889.
Dr. Poklukar.
— Veliki somenj nemškntarski praznoval se je, kakor dokazuje predstoječa izjava g. deželnega glavarja v nekaterih krogih ljubljanskih in pa somišelskih jim časnikov.
Ono gospodo, ki mislijo, da imajo v najemu domoljubje in udanost za cesarja — peče globoko v srce videti, kako veličastno in presrčno so se minulo leto po vsi slovenski zemlji praznovali cesarski prazniki kletnega njegovega vladanja, v srce jih peče videti, kaka dostojno in nehlinjeno, pa tudi naravno kažejo zastopniki Slovencev v državnem zboru in v vsih deželnih in drugih zborih svojo zvestobo za vladarja in državo.
Pa po jezi sledil je za te poštenjake"* dan veselja: zasačili so deželnega glavarja, Slovenca, toliko, d a ne pri veleizdajstvu, ker na rojstni dan cesarjev na deželnem dvorcu ni dal razobesit zastave. To je bil vrisk, glejte Slovenca, taki so vsi, še za cesarja se ne brigajo, in med saboj so si klicali: „držimo ga vele-izdajico", pa takega človeka postavijo celo na prvo mesta v deželi. Navzgor pa je ta bleščeča „družba poštenjakov* zavijala oči rekoč: „sedaj se nam je posrečilo rešiti državo, toda, visoka vlada, ako še dalje trpiš, da Slovenci tako rasto in zasedajo celo odlična mesta v državi, potem ni pomoči več"!
Tako približno bilo je citati v uvodnih člankih in dopisih iz Ljubljane v dunajski „Deutsche Zeitung", v graški »Tagespost4* in v druzih ^prijateljicah našega naroda".
Povsod je bilo tudi citati, da 8e je v tej zadevi šel pritožit k g. c, kr. deželnemu pred^edniku poveljnik ljubljanske vojne posadke feldmarschallieutenant pl. K e i 1 tako, da bi vsaj nihče ne mogel dvomiti, kolika in kaka opravičena je nevolja ljubljanskih domoljubnih krogov za-rad nečuvauega breztaktnega ravnanja deželnega glavarja.
Toda, kakor vse mine, minulo je tudi prav kmalu to veselje „poštenjakov".
Kakor se nam poroča, vdeležil se je deželni glavar slovesne maše v stolni cerkvi v rojstni dan cesarjev, potem poklonil se je gospodu deželnemu predsedniku s prošnjo, da blagovoljno posreduje najsrčnejša vošila presvitlemu cesarju, s tem je rešil nalogo v praznik cesarjevega rojstva, kolikor mu jo je rešiti osebno. Da se je z grada doli streljalo v proslavo dneva, ta je skrb dotičnega deželnega urada in ako bi bila navada, razobešati zastavo ali zastave na deželni hiši, ali na vsih deželnih hišah, bila bi dolžnost skrbeti zato dotičnemu uradniku ali slugi.
In kaj je bil konec vsemu grozovitemu kriku. — Preiskava pokazala je, da do leta 1879, deželni odbor ni imel zastav, ker so se še le onega leta kupile, — dalje pa se je pokazalo, da ne eden deželnih glavarjev, izrekoma pa ne grofThurn in ne vitez Kaltenegger, na rojstni dan cesarjev nista dala razobesit zastave na deželnem dvoru.
Po taki lekciji poskrili se bodo zopet tihoma in potepeno nasprotniki  naši, — toda  motili bi  se, aka
279
bi pričakovali, da se bode kedo njih pokesal, ali da bi eden časnikov, ki jim služijo, prostovoljno preklical one grde ovadbe.
f Matej Kreč, deželnega odbora L tajnik sklenil je včeraj opoludne svoje življenje v 60. letu starosti.
Pokojni rodil se je dne 21. septembra 1829. V državno službo vstopil je dne 6. aprila 1856. leta ter prestopil v deželno službo dne 29. novembra 1868. leta, služboval je toraj deželi malo manj kot 21 let.
Pokojni bil je zvest uradnik, v pisavi bil je enako izurjen v slovenščini, kakor v nemščini. Prva gospa pokojnega bila je po srcu in po rodu Čehinja.
Druga gospa, sedaj udova, je domačinka in žaluje po pokojnem sedaj že z dvoje maloletnimi otroci.
Pogreb pokojnega bode jutri popoludne ob 4. iz hiše št. 2. v Igriških ulicah (nova Sevnikova hiša.)
Bodi zemlja lahka pokojnemu.
—  Vmeščenje župnikov. Prihodno nedeljo v me-ščena bodeta dva nova župnika blejske dekanije gosp. J.Ažman, kot župnik v G or j ah, gosp. Jak. Al j a š, kot župnik za Dovje.
Prvi pride kot naslednik znanega zlatomašnika Karola Tedeschi. drugi pa kot naslednik v Gorje premeščenega gospoda Ažman-a.
—  Preložitev ceste čez Lužarje med Velikimi La-šičami in Blokami storila je nov korak naprej. Minuli četrtek je namreč komisija deželnega in pa tamošnjega cestnega odbora in pa interesentov ogledala cesto in pa oba načrta na lici mesta in se je soglasno izrekla za načrt Koslerjev eventuelno ako bi to narekavala prevelika strmina s porabo nadgozdarskega Šavtovega alternativnega načrta.
Pričakovati je, da se ta važna preložitev prične prihodnje leto ako tudi interesenti store svoje dolžnosti.
—  Nova knjiga. V zalogi Matice slovenske prišla je ravnokar na svitlo »Slovnica" italijanskega jezika. SpisalJožef Križman, c. kr. profesor v Pazinu, natisnili J. Blasnikovi nasledniki, lična knjiga v osmerki obsegajoča 282 strani. Pripravno vredjena vsebina kaže v I oddelku: Pravila, vzgledje in vaje, v II pa:
Pogovore in pregovore, berilo in slovar. Ni nam bilo še moč knjige pregledati na drobno, sodimo pa vendar že po splošnem ogledanji, da bode rojakom jako pripravno navodilo privaditi se za nas velevažne italijanščine, toraj nam dobro došla nova knjiga!
Knjigi je cena za Ljubljano 1 gld., za deželo po pošti 1 gld. 10 kr., ter je na prodaj v pisarni Matice Slovenske na Kongresnem trgu št. 7. prvo nadstopje, vsak dan od 9—10 dopoludne.
—  Iz Aleksander Dreo ve zapuščine kupil je v ponedeljek in torek na javni dražbi; hišo št 6. na Rimski cesti trgovec J. Lininger za 22 000 gld., hišo št 4. Rimske ceste gostilničar Alojzij Zaje za 8612 gld.. vrt nasproti prve hiše g. Jos. Gorup na Reki za 8502 gld., tudi travnika sta se prodala, za veliko nekdaj Baum-gartnerjevo hišo pa ni bilo Kupca.
— Ljudskih knjižic prišlo je ravno tudi v zalogi knjigotržca J. Giontini-ja v Ljubljani petero: »Narodne pripovedke" 142 strani stanejo 36 kr., „Izanami, mala japonka" 92 strani stane 24 kr., „Izdajica domovine" 80 strani, stane 20 kr., — „Knez črni Jurij4* 68 strani, stane 20., in „Doma in na tujem", 58 strani, stane 20 kr. — Za našo mladino dobro došle knjige!