7Mo o deA&gjgtu Z novo ustavo so nastale korenite spremembe v političnem sistemu. Smisel teh sprememb je, da zagotovimo vladajoči položaj delavskega razreda in delovnih ljudi sploh v uresničevanju funkcij oblasti in v upravljanju drugih družbenih zadev, kakor tudi, da se še naprej razvijajo odnosi med narodi in narodnostmi na temeljih enakopravnosti in solidarnosti ter odgovornosti sleherne republike in avtonomne pokrajine za lastni in skupni razvoj. Naj večja sprememba v političnem sistemu je vsekakor uvedba delegatskega načela na vseh področjih družbenega odločanja. Temelj delegatskega sistema je delovni človek, proizvajalec in občan, samoupravno organiziran v organizacijah združenega dela in drugih oblikah samoupravnega organiziranja delovnih ljudi, v krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Seveda pa ni še tako dobro zamišljenega sistema, ki bi že sam po sebi lahko uspešno deloval, če ga ljudje ne presajajo zavestno v življenje. Razvijanje velike ustvarjalne sile delovnih ljudi v razmerah delegatskega sistema bo predvsem odvisno od zavzetosti subjektivnih sil. Uresničevanje vsakodnevnih in dolgoročnih interesov delavskega razreda, vseh delovnih ljudi in občanov prek delegatskega sistema bo zahtevalo konkretne odgovore in sprcjomnržc ?t**M** •• smislu socialističnega razvoja. To ne bo vselej lahko. Potrebno bo premagovati razne težave. Stare navade, prakticizem, ozkosrčni interesi kot težnje, da bi zadržali dosedanje odnose ter ohranili pridobljene položaje in privilegije, bodo prve ovire v uresničevanju novega sistema. Verjetno pa se bodo pojavili še Prvič v zgodovini slovenskega gradbeništva smo tudi gradbinci v spomin na vsesplošno stavko leta 1936 prvič praznovali svoj praznik — dan gradbincev, čeprav marsikje bolj skromno, vendar dovolj svečano za ta veliki dan. Osrednja slovesnost je bila v festivalni dvorani v Ljubljani. Svečane proslave so se udeležili tudi Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit, člana sveta federacije Viktor Avbeli-Rudi in Franc Leskov-Sek-Luka, predsednik zveznega odbora zveze sindkatov Jugoslavije Vladimir Stijepovič, predsedniki odborov sindikata gradbincev Črne gore^Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Makedonije, Srbje ter avtonomne' pokrajine Kosova in še številni drugi gostje. , Na slovesnosti, na kateri je bil tudi ®°§at kulturni program, sta sprego-orila predsednik republiškega od-°ra gradbincev Lojze Cepuš in član veta federacije Viktor Avbelj. Loj-7® Cepuš je najprej orisal razmere, katerih so živeli gradbeni delavci PUd vojno, nato pa prešel na njiho-c sindikalno organiziranost, Delav. ‘v Sloveniji so bili pted vojno po-_ učno razbiti na tri sindikate, po-neje ce'o na štiri Mnogo pa jih sploh -' bilo organiziranih, ker se zaradi kšne zmešnjave in strankarsko ^cepljenega političnega dela niso našli. Partija je hotela tedaj orga-'zirati vse delavce, ne glede na njih Politično prepričanje v eno organiza-e J0 'o hkrati utrjevati ter razvijati v otnost vsega delavstva predvsem boju za gospodarske in politične lavi -j. To je partiji med gradbeni-' delavci v celoti uspelo so sindikat prevzeli komunisti E ° razpustu neodvisnih sindikatov, g dbeni delavci v Ljubljani in v je°Ven>,ii do leta 1933 niso imeli svo_ THJazredne sindikalne organizacije hi n * ustan°vljeni sindikat pa iudi , bosti pomenil vse dotlej, dokler , uarja 1936 vodstva niso prevzeli tounisti, je dejal Cepuš. Med prvi-°rganizatorji — komunisti naj-Iti"V" tudi našega Rudija Ganzitija, deiT)0r8anizat°rji — komunisti naj-žg 'e 0lT> Kopitarjem in Francem Prh- . — — * iiuuij a uniizjiuja, t>e skupaj s Tomom Brejcem, Joštom j?_ .- organiziral za takratne čase je n0 borbeni sindikat. Iz Franci-o naših gradbiščih kovali tudi novi socialistični odnosi, se kovali bratstvo in enotnost, saj je bilo skozi vsa obdobja po naših deloviščih zaposlenih največ delavcev iz bratskih. republik. S tem pa so se tudi v praksi uveljavljali novi odnosi in utrjevalo samoupravljanje Rezultati socialistične graditve v zadnjih 25 letih, mislim predvsem na vse, kar je bilo do sedaj zgrajeno, kažejo, da je bila pot in vloga naše partije vseskozi pravilna, saj je kot vodilna idejno-politična sila dobila vso podporo širokih množic. Konkretni rezultati našega skupnega dela pa so dokaz, da je prav samoupravljanje tista magična moč, ki daje naj večje optimalne rezultate. Ena izmed posebnosti razvoja gradbeništva SR Slovenije je bila izredno skokovito naraščanje obsega gradbene dejavnosti. Če primerjamo vrednost proizvodnje in vzamemo, leto 1960 za indeks 100, potem ima. leto 1953 indeks 33. leto 195.8 indeks 62, leto 1963 indeks 179. leto 1970 indeks 551 in leto 1973 indeks 1027. Seveda je treba pri tem upoštevati, vpliv inflacije.« Delegati Govornik je nato podrobno govoril o prizadevanjih za uresničevanje nove ustave, pri čemer je posebej poudaril, da se tudi v TOZD pojav. Ijajo sile, ki žele obdržati vpliv in moč v svojih rokah. Zato je treba odločno nastopiti proti poskusom, da bi se oblikovali novi centri moči, je dejal govornik. Posebej je omenil. da čez 5.500 gradbenih delavcev sodeluje v najrazličnejših organih upravljanja kot delegati TOZD v krajevnih skupnostih občinskih skupščinah in v drugih organih družbenega upravljanja. Zadnje čase so v gradbeništvu vedno boli prisotni integracijski procesi in poslovno povezovanje. Nastala so že nova poslovna združenia kot so GIPOS, ki združuje 8 gradbenih podjetij, IMOS. ki združuje 10 delovnih organizacij Koristrustor Maribor, ki je združil 3 podjetja, združujejo se zasavska in primorska podjetja. Gradis in Slovenila ceste sta imela že več konkretnih razgovorov in so pripravi tene že vse ekonomske analize združevanja in poslovnega sodelovanja, nadalie obstoja PZ projektantov CONSORCIUM in drugi. Integracijski procesi so torej pogojeni z nadaljnjim razvojem družbene produktivnosti dela. kajti zdru-še. kompleksnejše organizme, je pogoj za tra.ineiše izboli=evanie materialnih. socialnih in kulturnih razmer d'la in življenja v gradbeništvu, ževanje dela in sredstev v rnočnej- Naše perspektive Razvoj proizvajalnih sil in samoupravnih družbenih odnosov se bo seveda nadaljeval, je poudaril Čepu š. Prepričan sem, da bodo vse ak. cije in delo gradbincev in IGM v bodoče še bolj uskladene in celovite, pri tem pa bomo seveda še bolj dosledno upoštevali marksistični pristop k oblikovanju in uresničevanju naše družbene in razvojne politike v skladu z novo ustavo in dialektičnem reševanjem protislovij družbenega razvoja. V celoti se bomo pridružili akcijskemu programu za uresničitev resolucije o dolgoročnem razvoju, med katerim je zelo pomembna postavka gradnja stanovanj. V dolgoročnem programu razvoja SFRJ do leta 1985 moramo zgraditi 2,5 milijona stanovanj (naš program do konca 1975. leta 26.000 stanovanj) torej čakajo gradbince še zelo težke in odgovorne naloge Več pozornosti bomo v gradbeništvu v prihodnjem obdobju posvetili tudi planiranju na vseh toriščih našega dela ter pri tem kar se da skladno vplivali na razvoj proizvajalnih sil in družbeno-ekonOmskih odnosov, s tem pa tudi na ob- ) vladanju tržne stihije. Gradbeništvo bo v veliki meri sodelovalo tudi pri gradnji strateško pomembnih objektov, kot so energetski. dalje pri nadaljnji modernizaciji prometa, kmetijriva itd. Obsežni programi, ki .jih v prihodnjem obdobju postavlja’ pred nas naša družba, zahteva nenehno usposabljanje kadrov in uvajanje znanosti kot. izredno pomembne proizvajalne sile. doživljamo tehnološko revolucijo, in izredno pospešuje proizvodnjo Tudi gradbeno je poudaril Cepuš in takole končal svoj govor: »Delavci — gradbinci so torej v celoti zavedamo odgovornih nalog iz programa Vil. kongresa ZKS in X kongresa ZKJ V sklopu teh nalog pa bomo seveda vsi kot ederi nadaljevali 7 ufrievaniem naše socialistične družbe« Na slovesnosti je spregovoril *udi Viktor Avbelj, ki je opozoril zlasti na nekatere pomembne zgodovinske izkušnje sindikate gib mja g. ud-benih delavcev na Slovenskem. Njihov sindikat je bil ed-u prvih ki so se organizirali kot razredna organizacija gradbincev popre' organiziranih v različnih strokovnih združenjih Njihove enotne težnje na ie komunistična part*ia ž.e ob stavki le:a 1936 in v prihodnjih nekai letih povezala v skupen boj za delavske pravice. Govorimo lahko torej o prvih zametkih bodoče Osvobodilne fronte, toda tudi o nadvse dragocenih izkušnjah, ki jih dandanes s pridom uporabljamo pri dograjevanju samoupravne ureditve naše družbe- ŠIG 74 v Ljubljani Organizacijski komite SGP Pionir Novo mesto, ki organizira letošnje XXIV. športne igre gradbenih delavcev Slovenije nam je pred kratkim sporočil, da bodo letošnje igre v Ljubljani in ne v Novem mestu, kot je bilo prvotno mišljeno. Do tega zaključka je privedlo organizatorja predvsem pomanjkanje nočitvenih kapacitet v prestolnici Dolenjske. Tako bo ta največja športna manifestacija delavcev ponovno v športnem parku Kodeljevo in sicer od 22. do 24. avgusta. Glede na velik uspeh, ki smo ga lansko leto dosegli z osvojitvijo prvega mesta, upamo, da nas bodo naši športniki tudi na letošnjih igrah dostojno zastopati, tako da bomo tudi letos ponosni na njihove dobre rezultate. Istočasno je to apel za vse naše zastopnike, da v tem kratkem obdobju, ki je še pred nami, izboljšajo svojo formo. Vsem gradisovim športnikom pa želimo, da bi bili tudi na SlG 74 tako uspešni, kot zadnja leta. V kulturnem sporedu na proslavi ob dnevu gradbincev Je nastopilo tudi belokranjsko kole Lojze Cepuš Kdo ne pozna enega najstarejših članov Gradisovega kolektiva, pa ne starega po letih, marveč celo mladostnega po počutju in mladega po delovni vnemi in sposobnostih? Kdo he pozna pomočnika direktorja kadrovskosocialne službe in vodje centra za izobraževanje ter urednika Gradisovega vestnika od prvih številk dalje leta 1958? Ta naš Gradisov vestnik šteje zdaj XVII. letnikov, 194z številk, prek 2000 časopisnih strani ali 16 debelih knjig normalnega formata po 500 strani za eno knjigo ali po teži skupaj 9,75 kg za en sam izvori vseh številk; za nekaj čez 5000 izvodov vsake številke pa prek 50 ton, to je za 10 vagonov Gradisovega vestnika. To so res spoštovanja vredne številke, ki označujejo obseg našega časopisa, njegovega časopisa, časopisa glavnega urednika — »starega« gradisovca — Lojzeta Cepuša. Toda sam obseg brez ocene kakovosti ne pove vsega. Gradisov vestnik je dobil ne enkrat laskavo oceno kot enega najboljših glasil delovnih kolektivov v Sloveniji. Po strokovno opravljeni analizi v zveznem merilu pa je dobil Gradisov vestnik in s tem njegov urednik posebno priznanje, ki ga Lojze Cepuš kot urednik ni obesil ha veliki zvon, da bi zvonil tudi samemu sebi — kol je nekoč dejal v svoji skromnosti in nerodnosti in slikal samega sebe Prek »svojega« časopisa. In prav to težavo naj premaga pričujoči članek. Naš Lojze .je namreč tako dosleden, da na straneh Gradisovega vestnika ne obvesti članov kolektiva niti o tistih novicah, ki so pomembne za Gradis samo zato, ker gre za njega — urednika Lojzeta Cepuša. Poklicno bi ga morali ošteti zaradi pomanjkljivega informiranja, in to pri vseh priznanjih. Zakaj? Lani na primer je spravil v predal (v uredniški koš) članek, ki je želel obvestiti člane kolektiva o posebnem priznanju Lojzetu Ce-Pušu. Zupan mesta Ostrava na Češkoslovaškem (prek 350.000 prebivalcev) v katerem deluje eno največjih čeških gradbenih podjetij Bytostav (prek 7000 zaposlenih) in s katerim sodelujemo na nekaterih področjih (izmenjava vajencev), je Cepušu na čast priredi! posebno slavnostno večerjo, na kateri mu je izroči! priznanje za nenehno sodelovanje in krepitev prijateljskih vezi med Češkoslovaško in .Jugoslavijo, ki se niso pretrgale niti v času, ko so sovjetske čete zasedle ČSSR. Neumorni Lojze Cepuš ima poleg neštetih delovnih nalog čas tudi za politično delo v Gradisu, saj je vsa ta Gradisova leta član — formalno ali neformalno — najožjega vodstva sindikata v Gradisu, član je delavskega sveta podjetja, sodeluje kot član ali drugače tudi v drugih samoupravnih telesih; do nedavnega je bil večletni predsednik sveta skupnih služb (nekakšnega DS centrale). Vodi ali je aktiven član vodstva krajevne skupnosti Vodmat v Ljubljani, kjer stanuie Kdo se ne spomni televizijskega prispevka, ki je posredoval ''njegovo« krajevno skupnost kot eno najuspešnejših! Da se naši bralci ne bodo upehali — bomo posredovali le še najvažnejše njegove zadolžitve zunaj Gradisa. Je član najožjega vodstva slovenskih sindikatov, predsedstva sveta ZSS. Pred tedni pa si je na svoja ramena naložil še eno zelo odgovorno in težavno funk-ciio — izvoljen je bil za predsednika republiškega odbora — našega . gradbenega sindikata, in to kot volonter, kar predstavlja veliko dolžnost poleg vseh naštetih in nenaštetih (tudi družinskih in drugih) dolžnosti. Prav zadnje dni je vodil akcijo praznovanja prvega dneva gradbincev Slovenije — nemajhna naloga! In za konec ali za nameček še dejstvo, da Lojze Cepuš izredno študira drugo stopnjo visoke šole zelo intenzivno in uspešno! Težko je izbirati med besedami, toda naj mi bo oproščeno za morebiten ponesrečen izbor, če napišem, da Lojze gori v delu (in skoraj nič ne pazi na svoje zdravje) Zato pred Lojzetom dva klobuka dol in da ne pozabimo: Lojzetu iskrene čestitke k izvolitvi za Predsednika republiškega odbora! Za sebe mu ostaja malo ali nič časa. Povabite ga v soboto ali hedeljo na izlet! Malo upanja, da ga boste pridobili. Lojzetu, ki se razdaja za druge, pa smo dolžni tudi mi zahvalo m skrb, da si ne bo naložil še kakšnega težkega bremena ter hkrati skrb, da bo dobil zasluženo najvišje jugoslovansko družbeno priznanj® — odlikovanje, ki ga je dobil kakšen gradisovec doslej, STANE UHAN == Pregledoval sem časopise. Pa, saj to je vendar naš Mile, sem dejal sam sebi. Ker je Mile Zrnič, predsednik Gradisove mladine, mi tovariš Dolničar, ki je vodil pomenek z delegatom X, kongresa ZKJ, prav gotovo ne bo zameril, če ponatisnemo nekaj njegovih misli. Mile Zrnič je kvalificiran tesar. Star je sedemindvajset let, poročen in oče dveh deklic. Zaposlena je tudi žena. Dela ob tekočem traku ene od Iskrinih tovarn. Mile zasluži takole 250 do 300 tisoč starih dinarjev, žena okroglih 220 tisočakov. Imajo fič-ka. Na Jesenice je prišel pred devetimi leti. iz BIH, natančneje — iz vasice Grbovci v okolici Bosanske Gradiške, Mile je le eden od trosov, ki jih je izpod kape devetčlanske družine razneslo na vse konce Jugoslavije, dva pa celo v ZRN. »Navajen sem prijeti za vsakršno delo, zato se tudi nisem bal prihoda v neznani kraj. o katerem so mi prijatelji vedeli povedati le to, da je tam železarna, starejši brat pa me je popeljal v tukajšnjo Gradisovo temeljno organizacijo združenega dela, v kateri sem začel delali kot nekva-ificiran gradbeni delavec, pozneje končal tečaj za tesarja letos pa (pravil še izpit za skupinovodjo, .kratka izšolal sem se potom centra la izobraževanje v Gradisu. Mileta Zrniča je od nekdaj vleklo med ljudi. Rad dela z njimi in med njimi. V njegovi delovni organizaciji je bilo in je veliko mladih ljudi. Ko je odslužil vojaščino in se naposled zatrdno odločil, da ne bo menjal .niti gradbeniškega poklica, niti Jesenic, je začel gledati okoli sebe. Najbolj ga je motilo da so njegovi vrstniki, mladi delavci, po končanem šihtu, živeli kar tjavendan. docela brezciljno »Kakih trideset.sem jih nagovoril, naj pridejo na sestanek. Prišli so. Zmenili smo se, da bomo ustanovili mladinsko organizacijo. In smo jo. Nekaj mesecev pozneje. A ne le ustanovili. Začeli smo delati in vedno več mladih se nam je priključilo.« Mile Zrnič je zdaj predsednik aktiva mladih delavcev v svoji temeljni organizaciji združenega dela, predsednik konference mladih delavcev vseh devetnajstih Gradisovih TOZD, predsednik jeseniške občinske konference mladih delavcev. Svojo družbenopolitično dejavnost je razpel na mnoge konce. Morda kar preštevilne? »Kje pa, za take reči mlademu človeku ne sme biti nikoli škoda časa, ki ga porabi. Sicer pa 'o sploh ni poraba, marveč naložba, dobra naložba.« Tesar Miie je eden od 31 članov osnovne organizacije zveze komunistov delovnega kolektiva s 630 zaposlenimi. Član ZK je tri leta. Ne, tega. da bi ga starejši komunisti podcenjevali zaradi starosti m ne ravno bogatih izkušenj, ni doživel. Zgodilo pa se je da je s posamezniki prišel navzkriž zato, ker se je zavzemal za pomlajevanje njihove osnovne organizacije. »Nekateri starejši tovariši so nenehno ponavljali, da je delo v zvezi komunistov odgovorna stvar, ki ji današnji dvajsetletniki verjetno ne bi bili kos. Prav jezen sem bil. kot da je sedanji rod mladih delavcev tako zelo drugačen od tistih izpred 30 ali 35 let. Časi niso isti. razum divo. boriti pa se je še zmeraj treba — in se ho tudi še treba. Pojasni! sem jim. L> je navsezadnje tudi nd niih, oziroma od organizacije ZK ’ odvisno, kako pripravljeni — za odgovorno delo' — bodo novi člani Vstopali v to avantgardno organizacijo « Uspel je Mile meni, da je glavna zavora v razvoju samoupravljanja še zmeraj nepoučenost delavcev. V ustavo in statute smo sicer jasno zapisali, kakšne so naše pravice in dolžnosti-in kako naj bi jih izvajali V praksi, na delovnem mestu, pa je tega še sve premalo. Zato se mu zdi zelo Proslave ob dnevu gradbincev so se udeležili tudi znani družbenopolitični delavci. Na slikah od zgoraj navzdol: Viktor Avbel* je spregovoril o delu sindikata tudi Franc Leskov-šek-Luka je ob vhodu dobil nagelj in značko gradbincev, Franc Popit ie bil vesel povabila, izmenjava mnenj r. enim prvih sindikalistov Francem Berdajsom. važno, da se bolj razgledani in usposobljeni ljudje v delovnih organizacijah, predvsem strokovnjaki in vodilni delavci, posebej pa seveda komunisti, pogosteje srečujejo s člani kolektiva in jim pojasnjujejo dileme in nejasnosti. Občasni sestanki in seminarji niso zadosti, »Iz svojih izkušenj vem, da so veliko uspešnejši osebni stiki in prijateljski pogovori; Za take reči pa navadno zmanjka časa!« Mile Zrnič je bil edini Gradisov delegat na X. kongresu ZKJ, na kar smo še posebno ponosni. C. Mile Zrnič Pogovor z Valterjem Mastenom, VKV strojnim ključavničarjem iz mariborskih kovinskih obratov, ki je bil na VII. kongresu ZK Slovenije izvoljen v centralni komite ZKS Sedmi kongres ZKS, ki je bil aprila letos v Ljubljani, in X. kongres jugoslovanskih komunistov v Beogradu sta še vedno v središču pozornosti slovenske politične javnosti zaradi izredno pomembnih sklepov, sprejetih na obeh kongresih. Stališča sprejetih resolucij pomenijo nadaljnjo afirmacijo vloge ZK in njenega vpliva na vsa pomembna dogajanja v naši socialistični samoupravni družbi. Kongresa sta ponovno potrdila pripravljenost celotnega članstva vztrajati na stališčih Pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ter odločilno vplivati na razvoj samoupravnih socialističnih odnosov na vseh ravneh. Na kongresu slovenskih komunistov je kot delegat mariborskih komunistov sodeloval tudi član našega kolektiva Valter MASTEN, ki je bil za svoje uspešno delovanje v organizaciji ZK deležen izrednega priznanja s tem, da je bil izvoljen za člana CK ZKS. Prav gotovo pomeni ta izvolitev priznanje tudi za komuniste »GRADISA« in celotnega kolektiva. Po izvolitvi za člana CK ZKS smo ga poprosili, da za bralce »Gradisovega vestnika« odgovori na nekaj vprašanj. Biti izvoljen za člana CK pomeni nedvomno velik dogodek v tvoji dosedanji politični aktivnosti v vrstah ZK. Kaj osebno čutiš ob zaupanju tako odgovorne politične naloge in kateri so bili po tvojem mnenju bistveni momenti, ki so pogojevali predlog za tvojo kandidaturo? T-,ai ob začetku poudarim, da sem si v vseh lf svojega političnega in samoupravnega udejstvovanja prizadeval doseči tisto stopnjo, ki bi me neposredno povezovala z okoljem, v katerem delam To se je neposredno odražalo tudi v mojih stališčih, ki sem jih zastopal in jih ob vsakem trenutku tudi bil pripravljen zagovarjati Ob vsem tem naj bi moja izvolitev v CK pomenila tudi konkreten rezultat teh prizadevanj. Verjetno to zveni dovolj neskromno, vendar menim, da je prav moja dosedanja aktivnost pomenila tisti moment, verjetno odločilni, za mojo kandidiranje in izvolitev Vendar velja ob tem omeniti tudi bistvene premike, ki so bili prisotni tudi v usmeritvi ZI< v smislu utrjevanja razrednega odnosa do vseh vprašanj neposrednega udejstvovanja delovnega človeka tako na področju samoupravljanja kot širše družbene vloge delavskega razreda. Nedvomen dokaz takšne usmeritve ZK pomenijo tudi zvezna in republiške ustave, ki dokončno postavljajo delovnega človeka v ospredje vseh družbenoekonomskih tokov naše družbe, ki naj po tej poti postane resnično družba svobodnih in enakopravnih proizvajalcev. Seveda postaja oh vsem tem jasno, da je moja aktivnost bila samo začetna stopnjo v mojih prizadevanjih za uveljavljanje delovnega človeka v sk noupravnem m družbenem razvoju in je pred mano v tem trenutku še mnogo nalog. Osebno čutim za svoje naj večjo nalogo, približati, ali bolje rečeno vcepiti delovnemu človeku samoupravljanje v njegov »vsakdan«, da bo edina alternativa njegovega nadaljnjega uveljavljanja samo resnično in najširše samoupravno odločanje! Na VII. kongresu si aktivno sodeloval v komisiji za družbenoekonomska vprašanja in politični sistem. O čem si razpravljal in kako je bil tvoj prispevek kongresu sprejet? Težko je ocenjevati kvaliteto moje razprave v komisiji za družbeno ekonomska vprašanja in politični sistem Zavoljo velikega števila prijavljenih razpravljaleev sem razpravo, ki sem jo imel pripravljeno, oddal pismeno in. tako težko govorim o odmevih, ki bi bili oce-na kvalitete moje razprave v smislu neposrednega vključevanja mnenja iz moje sredine v razpravo b tako pomembni problematiki' prav za sredino, kateri neposredno pripadam V svoji razpravi sem namreč govoril o stanovanjih za delavce ali. kot jih jaz rale imenujem, solidarnostnih stanovanjih. V razpravi sem predvsem omenial solidarnostne sklade in uporabo le-teh Ob tem naj poudarim. da so prav deljena mnenja in razlage o pporabi teh skladov osrednie v moji razpravi. Moram reči. da smo tudi v naši TOZD temu posvetili premalo pozornosti in s površnimi razlagami tudi odvračali nazornost samoupravnih organov, od možnosti - ki. nam i h v Mariboru solidarnostni sklad nonuia Mislim, naj bj končno oceno mole -razprave dale prav konkretne akcije na področju stanovanjske politike, katera ho v naših aktivnostih morala zavzemati eno od osrednjih mest. Prispevek kongresa k uveljavljanju odločilnega vpliva ZK na vseh področjih našega družbenopolitičnega razvoja je nedvomno izrednega pomena. Zaključki kongresa ZKS in kongresa ZKJ obvezujejo celotno članstvo, da se v konkretnih primerih in svojih sredinah, brezkompromisno borijo za njihovo uresničitev. Katerim nalogam bo potrebno posvetiti največ pozornosti in kakšna oblika akcij zagotavlja popolno afirmacijo stališč ZK sprejetih na obeh kongresih? Kes je, da je VII. kongres ZKS pokazal veliko enotnost slovenskih komunistov ob reševanju najaktualnejših družbenih m ekonomskih vprašanj Nedvomno lahko enako ocenimo tudi delo X kongresa ZKJ Prav gotovo, so sprejeta stališča in sklepi velika obveznost za vse članstvo. Popolnoma se strinjam z ugotovitvijo, da bo prav uveljavljanje stališč in sklepov obeh kongresov v konkretnih sredinah in situacijah osrednja in seveda najtežja naioga komunistov v obdobju, ki je pred nami. Če rečem najtežja, mislim tako predvsem zaradi mnogih primerov, ki so kazali zelo jasen in odkrit odpor stališčem in. prizadevanjem ZK za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v naši družbi. Ti so bili in tudi ostajajo osrednja bitka, ki jo bije ZK. Nadaljnja in nič mani pomembna je nalo- . ga komunistov, da samoupravljanje privedemo v vsako delovno sredino, da ga odtrgamo od tistih struktur, ki so si ga mnogokrat prisvajale samo zase in za zadovoljevanje interesov, ki niso pomenili neposrednega interesa delovnih ljudi, tistih v neposredni proizvodnji, katerim je bil samoupravni proces doslej najbolj odmaknjen. Za izvrševanje tako pomembnih in odgovornih nalog pa moramo komunisti najti takšno pot, ki ne bo vodila mimo interesov delavskega razreda in tako tudi ne pod vpliv tistih sil, ki so tudi doslej predstavljale oviro razvoju samoupravljanja kot temeljnemu odnosu v naši družbi. Med zaključki kongresov najdemo tudi pomembno zahtevo: zagotoviti popolno prisotnost odločanja neposrednih proizvajalcev. Ali to pomeni, da v dosedanjem obdobju ta vpliv ni bil prisoten oziroma dovolj učinkovit in če je temu tako, kateri so bili po tvojem itmeirio poglavitni vzroki za takšno stanje in kakšni ukrepi bodo potrebni za zagotovitev te ustavne pravice vsakega neposrednega proizvajalca? Zagotoviti prisotnost neposrednih proizvajalcev v procesih odločanja, je eden osrednjih poudarkov, ki so bili izrečeni na republiškem in zveznem kongresu Res pa je pri tem tudi, da v preteklosti nismo uspeli v zadostni meri pritegniti neposrednega proizvajalca k. aktivnemu delu na. tistih področjih ki so kot dejavnost izven proizvodnje, če jo tako imenujem, po mnenju mnogih neprimerna ali celo ne dovolj zanimiva področja za delovnega človeka v proizvodnji Mislim, da se je neposredni proizvajalec mnogokrat postavljal v neprimerne opozicije napram ostalim strukturam in družbi Ta opozicija pa gik-jezdila k iskanju drugačnih pogledov.na' konkretna dogajanja v delovni organizaciji in družbi kot celoti Vse to pa ga je odtujevalo od samoupravljanja, soodločanja in aktivnega vključe- vanja v proces podružbijanja oblasti, ki smo ga sedaj konkretizirali tudi v ustavah. Ustanavljanje TOZD in vzpostavljanje novih samoupravnih odnosov znotraj združenega dela, kakor tudi odnosov med tem in družbenimi dejavnostmi, posebej pa še uveljavljanje delegatskega sistema, pomenijo tiste konkretne akcije, ld naj bi tudi delavca — neposrednega proizvajalca privedla na pozicije neposrednega odločanja. Nedvomno ima pri tem odločilno vlogo ZK, ki naj predvsem s svojo delavsko večino zagotovi tudi v aktivnosti ZK razredno usmeritev, v kateri delavski razred zavzema osrednje mesto. Kot član CK in hkrati član kolektiva »GRADIS« boš verjetno v situacijah, ko bo tekla razprava o gradbeništvu. Za kakšne odnose v panogi, ki ima precej specifičen družbeni pomen, se boš zavzemal? Težko je napovedati vzroke, ki bi terjali obravnavo v GK, zato tudi težko govorim o stališčih v trenutkih, ko bi beseda tekla o odnosih v gradbeništvu. Menim, da je gradbeništvo napram nekaterim drugim panogam gospodarstva v dovolj neugodnem položaju. Tu mislim predvsem na odločilen vpliv visoke stopnje inflacije , na uspešnost poslovanja z ozirom na to, da so dela v gradbeništvu v največji meri dolgotrajnejšega značaja Ob tej priliki velja omeniti primer našega kolektiva. ki je na zadnji seji DSP vodil široko razpravo v zvezi s problemi, ki izhajajo iz zgoraj omenjenega, na avtocesti, kar najbrž predstavlja odnose, ki ne pomenijo spoštovanja dobrih poslovnih obmaiev in pomenijo tudi del sistema, ki delovnim ljudem ne vliva zaupanja in jih sili v opozicije, o katerih sem prej govoril. Mislim, da je to samo del odgovora, ki se nanaša predvsem na odnose kakršni ne bi smeli vladati ne samo v gradbeništvu ampak v gospodarstvu in družbi nasploh. Ce dovoliš, bi se nekoliko pomudila pri delovanju komunistov v Gradisu. Za kolektiv, kakršen je naš, ki že vseskozi velja za »barometer« slovenskega gradbeništva, je nedvomno organizacija ZK pomemben nosilec prizadevanj za uresničitev socialističnih samoupravnih odnosov. Katere so po tvojem mnenju poglavitne naloge komunistov Gradisa v tem obdobju in kakšna naj bi bila njih organiziranost, da bo kos vsem nalogam, posebno če imamo v mislih sistem dogovarjanja? Gre za zelo kompleksno vprašanje, pa naj bi bil takšen tudi odgovor, vendar nisem prepričan. da ga bom v celoti uspel dati Ocenjujem, da je bil prispevek komunistov Gradisa b uvajanju in utrjevanju novih samoupravnih odnosov, ki so sledili po letu 1971 s, sprejetjem ustavnih dopolnil, odločilen. V fnisiih imam predvsem delo komun.s ov na nivoju podjetja; to je v konferenci ZK Gradis. To delo je bilo uspešno, čeprav včas h ne najprimerneje zastavljeno Zato menim, naj bi delo komunistov na ravni podjetja potekalo bolj usklajeno, čeprav so posamezne organizacije vezane na svoje občinske komiteje, bo potrebno izboljšati dogovarjanje na ravni sveta ZK Gradisa Mislim, ds bi svet moral odigrati aktivnejšo vlogo pri tem, čeprav velja omeniti dejstvo, da smo bili v Gradisu z organiziranjem stalne konference ZK pred nekaj leti za korak pred Ostalimi po organiziranosti podobnih podjetij, pa je statutarna opredelitev sveta ZK na ravni podjetja vendarle drugačna in zahteva.'kot že rečeno, njegovo aktivnejšo vlcgo. Usmeritev v tem smi- Delegati in delovno predsedstvo na VIL kongresu ZKS med govorom Franca Popita Valter Masten se je rodil 27. 6. 1944. V ZK je bil sprejet leta 1936, Od leta 1966 aktivno deluje v organizaciji ZK saj je bil med drugim v tem obdobju sekretar OZK v KO Maribor, sekretar OZK Gradis Maribor, sodeloval v organih samoupravljanja. Je nredseJ-ik DS TOZD KO Maribor, delegat DS podjetja, član mestne konference in član komiteja mestne konference, bil je delegat IV. konference ZKJ. slu bi v mnogočem bila v veliko pomoč organizacijam v TOZD pri njihovem delu. Tega bo nedvomno veliko, se pa po posameznih organizacijah prav gotovo ne razlikuje v taki meri, da bi lahko govorili o bistvenih specifičnostih, saj smo člani ene partije, imamo pred seboj enoten program in enotne cilje. Naj naštejem samo nekaj nalog, ki so po mojem mnenju za komuniste v Gradisu primarnega značaja: v sieherni TOZD se je potrebno angažirano, brezkopromisno zavzemati za takšne samoupravne odnose, ki bodo vsem članom kolektiva omogočali resnične in aktivno uveljavljanje v samoupravnem procesu. Odločanje moramo v praksi prenesti na delavca, nenehno utrjevati vlogo zbora delovnih ljudi kot temeljne in najširše oblike samoupravljanja. Posebno mesto med nalogami zavzema tudi zagotovitev odločujočega vpliva delavskega razreda na področju, ki je zelo občutljivo za razne negativne pojave: sistem delitve dohodka in osebnega dohodka. Prav tukaj po nepotrebnem velikokrat daie-mo premalo poudarka osnovnim načelom delitve po delu in se kaj. radi zatekamo k subjektivnim merilom Nič manj pomembno ni področje usposabljanja in izobraževanja komunistov, ki morajo s svojim znanjem nenehno slediti dinamičnemu razvoju svoie organizacije ker bodo le v tem primeru lahko v prvih Vrsta’: v boju za uresničitev odgovornih nalog, ki so ali pa še bodo Dostavljene pred ZK in ne nazadnje; naloga primerne organiziranosti komunistov v Gradisu Prav na tem področni naj svet ZK Gradis kot najvišji organ ZK na ravni podjetja odigra odločujočo vlogo. Doslej jc bilo veliko pripomb na povezavo vodilnih funkcionarjev družbenopolitičnih organizacij s članstvom. Tudi neugodnih. Kako si zamišljaš stike s članstvom zelo obsežnega področja, katerega predstavljaš v CK? Mislim, da je takšna ocena za obdobje nekaj let nazaj objektivna Vendar se sedaj to vprašanje obravnava bistveno drugače Za primer naj navedem, kakšne so možnosti povezave v Mariboru, kjer je predvsem pri povezovanju mestnega vodstva ZK in članstva storjenega veliko Pri tem naj omenim, da je v Mariboru pnek sto organizacij ZK in je neposredno povezavo mestnega vodstva z organizacijami težko doseči v najbolj idealnem smislu. Možnosti povezave skušamo zagotoviti po nekaj relacijah Te predstavljajo v prvi vr : sekretarji organizacij ki so za delo organizacij ZK neposredno odgovorni mestnemu vodstvu, nadalje je ze’o dobra povezava prek člana mestnega komiteja, ki ie za konkretno organizacijo zadolžen, in vez. ki se je pokazala za zelo usnešne sestank in posvetovanja s sekretarji organizacii ir aktivov ZK Objektivno ocenjujem našteto načine povezave. da nudijo dovoli mo-^osti so'4**f n va-nja med bazo in vodstvom in tako tudi za neposredno povezavo med slehernim elanom in vodilnimi predstavniki mestnega knmiteia oziroma člani CK iz na?eea nbmnčta Vsekakor bodo maji stiki s članstvom potekali po omenjenih relacijah. mh ™ _ isel je kot utrinek na avgustovskem % /§ nebu. V hipu zasveti, malce pošto ji vsaj zdi se tako — pusti za seboj žarečo sled in potem vse ugasne. Tudi taka možnost obstaja ... Na jubilejnem desetem kongresu jugoslovanskih komunistov so bile povedane tudi drugačne misli — take, ki ne ugašajo, ki ostajajo in se družijo v zakladnici človekovega spoznanja o sebi, o družbi, o napredku. Socializem lobina družbenih preobrazb z mno-m ' gimi zapletenimi protislovji, ki so \ značilna za sodobni svet, potrjuje, da je človeštvo zagotovo na eni izmed najpomembnejših prelomnic v svoji zgodovini. Na eni strani srečujemo močno prebujanje politične zavesti in samozavesti številnih narodov in družbenih gibanj, ki ne želijo in ne morejo več živeti v starih političnih in ekonomskih odnosih, po drugi strani pa srečujemo nesiuten razmah proizvajalnih sil v zvezi s sedanjo znanstveno-tehnološko revolucijo. Stare družbene strukture in preživeli družbeni odnosi ne ustrezajo več dinamičnemu razvoju proizvajalnih sil in družbene zavesti. Nezadržno prodirajo v različnih oblikah in na različne načine novi, v bistvu socialistični družbeni odnosi v mnogih državah sveta Vse to potrjuje, da se socializem prebija skozi razne pore sodobne človeške družbe, celo tudi v manj razvitih oblikah družbenega in državnega življenja ... Socializem se je razvil v svetovni proces (Tito). Samoupra vij anje sprejetjem nove ustave, katere po-^^glavitni smisel je zagotovitev odio-^Jčiine vloge delavskega razreda in združenega dela v vseh družbenih zadevah, stopamo v novo obdobje našega boja za socializem. Bistvo in poglavitni cilj tega boja je, da se oblast v imenu delavskega razreda spremeni v oblast samega razreda in vseh delovnih ljudi, da delavci v združenem delu neposredno odločajo o sredstvih, pogojih in sadovih svojega dela in družbenem življenju sploh. Socialistično samoupravljanje — ki je prve praktične korake začelo že pred sto leti, v prvi proletarski revoluciji — pariški komuni — in ki je svojo teoretično zasnovanost dobilo v delih Marxa, Engelsa in Lenina — postaja v naši državi celovit družbeni sistem. Stopamo h graditvi svobodne skupnosti proizvajalcev — brezrazredne komunistične družbe (Tito). Neuvrščenost r»ntiif3 neuvrščenosti se je od vsega | Bzačetka upirala tendenci, naj se svet razdeli na vojaške in politične bloke, oziroma naj bi se mednarodna vprašanja in spori razreševali v konfrontacijah med blokoma, Vendar to ni bila poglavitna in ne edina vsebina neuvrščenosti. To je bila pravzaprav bolj nujna konsekvenca te Politike kakor pa njena prava vsebina. Toda v resnici ta skupni interes, ki je začel aktivirati, združevati, zedinjevati čedalje večje število držav na poti politike neuvrščenosti in ki je bil od vsega začetka njena najgloblja, dejal bi objektivno pogojena, prava vsebina te politike, je bil prav njihov skupni odpor Proti sistemu ekonomskih in političnih odnosov med narodi, odpor, ki se je začel v obdobju imperializma in ki temelji na polkoio-nialističnih oblikah odvisnosti, na boju za hegemonijo med narodi kot tudi na raznih drugih oblikah politične in ekonomske podrejenosti narodov, zatiranju njihovih pravic in napadov na njihove pravice do samoodločbe In neodvisnosti. Zato za nas nikoli ni bilo sporno, ali je podtika neuvrščenosti protiimperialistična ali ni, ker je po svoji najgiebji vsebini usmerjena proti vsem oblikam političnega in ekonomskega zatiranja in podrejenosti ljudstva jn je potemtakem od vsega začetka po svojem bistvu protiimperialistična ... Za nas jugoslovanske komuniste je jasno, da je boj neuvrščenih držav samo ena oblika enotnega družbeno progresivnega in revolucionarnega procesa, ki je značilen za našo ePoho, to je boja proti vsem oblikam razredna in nacionalnega zatiranja, izkoriščanja ln podrejanja. Za uspeh tega boja mora biti z®interesiran predvsem delavski razred... (Edvard Kardelj) Avantgarda v* -j-aše izhodišče in temeljno merilo mo-ra biti tudi vnaprej odnos Zveze ko-j_ munistov do delavskega razreda in , , njegovega družbenega položaja, do Tja za uresničevanje neposrednih in dolgo-®čnih interesov. Izkušnja je pokazala, da to 1 akademsko, temveč konkretno idejno in Politično vprašanje o vlogi in delovanju revo-cionarne avantgarde v družbi. Gre skratka sposobnost ZK, da v duhu programa ZKJ Vn s®danji stopnji revolucije spozna in osvetli Pfašanja in začrta poti nadaljnjega družbe- noekonomskega in političnega razvoja in v tej smeri naloge in akcije vseh organiziranih socialističnih sil... Nikakor ni naključje, da so naši delovni ljudje v minulem obdobju odločno rekli ne nosilcem poskusov, da bi Zvezo komunistov potisnili ob stran in tako politično razorožili delavski razred Jugoslavije. Z novo močjo so ponovno uveljavili davno komunistično načelo, da je osvoboditev delavskega razreda lahko in da mora biti samo njegovo delo in da tega dela ni mogoče opraviti brez partije kot organizirane politične sile delavskega razreda. Zato so naši delovni ljudje v celoti sprejeli smer krepitve idejnopolitične, akcijske in organizacijske sposobnosti in odgovornosti svoje avantgarde — Zveze komunistov Jugoslavije. — (Stane Dolanc) Jedro _ _ repitev delavskega jedra, oblikovali nje delavske večine v ZK je rezultat I\ revolucionarne preobrazbe družbe in še posebej razred nejše usmeritve same Zveze komunistov .. . Dva sta poglavitna vzroka za tako preusmeritev. Prvi je v premiku družbene in materialne moči, ki definitivno prehaja v roke delavskega razreda in delovnih ljudi. Drugi razlog pa je v naslednji izkušnji: kjer so organizacije in vodstva izbojevale bitko ter postale revolucionarni subjekt, kjer niso podlegale trenutnim prevladujočim silam, se niso zraščale s tehnokratskimi in birokratskimi sestavami, kjer so se borile za resnične interese delavskega razreda in delavcev nosebei, tam so se krepila delavska jedra ZK, tam se je krepila partija . . (Marinko Grujič) Medtem ko smo prejšnja leta v Sloveniji s Skrbjo opazovali počasno naraščanje števila članstva ZK ter slabšanje njene starostne in socialne sestave, zdaj ugotavljamo, da je spopad ZKS s tehnokratskimi, nacionalističnimi, centralističnimi in anarholiberalističnimi silami že pripeljali do pomembnih sprememb. V zadnjih dveh letih je stopilo v ZK Slovenije 12.000 članov — petina članstva — med njimi je skoraj polovica iz vrst delavcev Tolikšnega števila novih članov v tako kratkem času nismo zabeležili v vej zgodovini ZK Slovenije. (Franc Popit) Zelo jasno se je pokazala, da je naš samoupravni socialistični razvoj v prvi vrsti odvisen od tega, ali Zveza komunistov nenehno in konkretno deluje kot organizacija revolucionarne akcije. Zato je tudi naša poglavitna in trajna naloga, da gradimo Zvezo komunistov kot idejnopolitično organizacijo, ki je nenehno in organizirano v akciji Tehnokratske, liberalistične, nacionalistične in druge protisocialistične sile in tendence so se pojavljale in prehajale v napad prav tedaj in prav tam. kjer Zveza komunistov ni delovala kot organizacija revolucionarne akriie . . . Organizacije zveze komunistov ne smejo čakati na to. kdaj se bodo člani sami pojavljati, in to naključno, komunisti se porajajo v revolucionarnih akcijah, v njih se ljudje kale, si pridobivajo izkušnje, prepričujejo se v vrednost idej in politike ter se potrjujejo v njih ... (Stevan Doronj ski) Dohodek — reba je vendarle reči. da je dohodek I vsake temeljne organizacije združe-I nega dela hkrati tudi družbeni dohodek, saj noben delavec ne more trditi, da je dohodek, ki ga ustvarja, odvisen le od njega samega Medsebojna odvisnost združenega dela oziroma podružbljanja dela postaja iz dneva v dan čedalje večje Potemtakem postaja tudi dohodek čedalje bolj družbeni dohodek V boju za samoupi avne odnose se mora gospodarnost samoupravljavcev tudi materialno izraziti. Toda nihče delavcu dohodka ne sme vzeti ali razpolagati z njim brez njegovega soglasja. V tem je realni položaj delavca, v tem je perspektiva^ polne osvoboditve dela in podružbljanja dohodka. (Kiro Gligorov) Medsebojna povezanost vseh oblik proizvodnega in poslovnega procesa je izredno kompleksen organizem, v katerem delavec v združenem delu prek svojih neposrednih odločitev, različnih oblik združevanja in samoupravnega sporazumevanja vse bolj oblikuje, usmerja in kontrolira tako blagovne kot denarne tokove in s tem preprečuje tudi odtujevanje ustvarjenega dohodka. Vsi dejavniki, ki deluiejo v mehanizmih blagovnih in denarnih tokov, se morajo torej vključevati v samoupravni sistem in svoje odločitve podrejati odločitvam, interesom in kontroli združenega dela. To je tudi proces, pogojno rečeno, »odmiranja« trga in transformacije njegovih funkcij, proces, v katerem bodo odnose prek trga in na trgu vse bolj nadomeščali neposredno odnosi povezovanja, kooperacije in integracije živega in minulega dela. Teh sprememb ni mogoče zagotoviti z dekretom, kajti njegova intenzivnost, globina in usmeritev' so objektivno nogo j ene z razvojem proizvajalnih sil in produktivnosti družbenega dela ter s stopnjo organiziranosti in usposobljenosti zavestnih dejavnikov (Zvone Dragan). Dohodek je spodbuda za ustvarjalnost, saj se iz nje krijejo vse potrebe družbe in proizvajalcev .. .ustvarja se z delom vsakega po- Delegati na X. kongresu med govorom tovariša Tita sameznega proizvajalca, toda ne more biti privatiziran, ne more postati skupinska lastnina Dohodek je družben in mora spodbujati povezovanje temeljnih organizacij združenega dela, tako integracijo gospodarstva kot družbe. Potemtakem je dohodek pobudnik medsebojnega povezovanja delavcev (Jure Bilič). Demokratični centralizem _ _ eeina komunistov ni nikoli spodbija-% / ia načela demokratičnega čentraliz-y ma. Spodbijali so ga tisti iz vodstva, ki so takrat, ko je v ZK prihajalo do idejnega omahovanja in ko so vanjo prodirate socializmu tuje ideje, začeli razglašati, da je zastarel in nesodoben. V pojmovanju demokracije so zahajali v skrajnost, kar se je kazalo v miselnosti, pa tudi v praksi, po kateri je v partiji dovoljena koeksistenca najrazličnejših stališč pa čeprav so v nasprotju s programom m s politiko Zveze komunistov. Takšni bi hoteli vsak dan znova preverjati idejne in politične konstante Zveze komunistov, celo tiste, ki so že postale živo tkivo v milijonih naših ljudi in v naši družbi. Zato so razumeli boj mnenj kot nekaj, kar poteka neodvisno od interesov in prizadevanj ljudi. Toda v boju mnenj se skriva bistvo nesoglasij, ki jih je treba razčiščevati in konkretizirati, da bi dosegli maksimalno enotnost. Kdor v boju mnenj svoje načelno idejno nesoglasje prekriva z demokracijo in z nekakšno abstraktno svobodo, je prišel v partijo po pomoti ali prezgodaj. Zato naj ne velja pravica, da bi ob glasovanju ostal v manjšini .. Ne bi smeli fetišizirati tudi formalnega glasovanja. Demokracije ni mogoče izčrpati le s tem. V prvi vrsti so pomembni argumenti, ne le glasovi. Partija, ki gradi svoj program in svojo politiko na marksizmu, bo razvijala takšno demokracijo bolje rečeno takšno vsebino demokracije, ki bo omogočala uveljavitev zares naprednih stališč. Torej ni treba, da bi bila enotnost izraz trenutnega razpoloženja ali površnega poznavanja stvari, ki se skriva za formalnim glasovanjem, pa čep, je formalna potrditev nujna, marveč mora skrbeti za poglobljeno teoretično -tipološko delo in oblikovati prepričanje, zasnovano ne samo na razpoloženjih, temveč predvsem na poznavanju stvari. (Franc Šetinc) Izobraževanje nrimn se za take socialistične samo-1 1 upravne odnose, v katerih bosta delo jjpin dejanski delovn prispevek človeka določata njegov družbenoekonomski položaj in mesto v družbi. Zato se Zveza komunistov zavzema za izobraževalni sistem, ki bo usmerjen na usposabljanje za delo ter da s tem odločno presežemo razdvojenost izobraževanja in deta, da se mladi ljudje čimbolj zgodaj vključijo v proces proizvodnje, v družbenoekonomsko življenje in samoupravne odnose v organizacijah združenega dela, da se pri delu nadalte izobražujejo, oziroma se spet vrnejo na šolanje, da permanentno izobraževanje v delovnem procesu, in to v vsej delovni dobi, postane poglavitna značilnost izobraževalnega sistema. Odločna usmeritev na to terja temeljito reformo celotnega izobraževalnega sistema, kakor tudi korenite spremembe v programski usmeritvi, vsebini, organizmom in metodah izobraževanja ... (Budisiav Soškid) Vlado Jarc Rogat kulturni spored se na proslavi ob dnevu gradbincev z zanimanjem vsi gostje spremljali Izdelava armaturne mreže na OBI V Peku so zmontirali halo delavci TOZD GE Maribor v 4 dneh o osebnih varovalnih sredstvih in opremi 1. člen Osebe, ki so med delom izpostavljene posameznim nevarnostim in škodljivostim, morajo imeti na razpolago in uporabljati sredstva za osebno varstvo (v nadaljnjem besedilu: sredstva), oziroma osebno varstveno opremo (v nadaljnjem besedilu: oprema), da lahko zavarujejo organizem in dele telesa, če nevarnosti s tehničnimi, zdravstvenimi in drugimi ukrepi ni mogoče odvrniti, kot jih narekuje potek tehnološkega procesa. Sredstva in opremo daje delavcem na razpolago brezplačno TOZD v kateri delavec dela. Sredstva in oprema morajo ustrezati JUS standardom, imeti morajo atest ali pa strokovno oceno pooblaščenega zavoda za varstvo pri delu. 2. člen V smislu temeljnega zakona o varstvu pri delu, Pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi (UL SFRJ, št. 35/69) ter v skladu s pravilnikom o varstvu pri delu podjetja Gradis, se s tem pravilnikom določa pri katerih delih, na katerih delovnih mestih in katera sredstva ter opremo se uporablja za preprečevanje učinka stalnih nevarnosti in škodljivosti ter odvračanje in varstvo pred njihovimi nenadnimi, občasnimi ali kratkotrajnimi učinki, odvisno od vrste in stopnja nevarnosti in škodljivosti. 3. člen s m Pravico in dolžnost do uporabe sredstev za osebno varstvo imajo vsi delavci pri delih in na delovnih mestih, ki jih določa ta pravilnik. 4. člen Delavec je dolžan uporabljati sredstva in opremo pri tistih delih, pri katerih je uporaba sredstev in opreme potrebna. Delavec, ki se je pri opravljanju delovnih dolžnosti poškodoval, ker ni uporabljal razpoložljivih sredstev in opreme za osebno varstvo, odgovarja za nastale posledice, odgovoren pa je tudi neposredni vodja del, če je tako ravnanje delavcu dopuščal. Mariborska TOZD nadaljuje z uspešno montažo tipiziranih Gra- disovih hal. Tokrat smo jih obiskali v Tržiču, kjer so za tovarno obutve Peko in SGP Tržič zmontirali dve hali GH-4 in sicer so za vsako porabili le 4 dni. Najprej smo odšli na gradbišče v Peko, kjer je že stala celotna konstrukcija pa tako nismo napravili drugega kot nekaj posnetkov že zmontirane hale Na drugem gradbišču v Tržiču je bilo bolj živahno. Gradisov Lorain ie ravno dvigoval element za. elementom tako da so monlerji s svojimi »e ustaljenimi gibi in kretnjami se<' o ljnli skeletno konstrukcijo kot otroci hiše i? snck. Da, prav lahko bi primerjali to montažo z igro, ki pa le ni tako nedolž- na, kot daje pogled slučajnemu obiskovalcu. Delo na višini nekaj ten težki elementi spreminjajo naše mišljenje. Ko opazujemo te -vrvi,hodce- na že zmontiranem delu lahko samo ugotovimo da so mojstri svmeea poklica V majhni ekipi kut ie ta, mora vsak otrsameznik o a lan ko poznati svoje delo In tukaj ie lako. 2 Z'daria 3 tesarii in I delavec skupaj z delovodjem in vodjem gradVeS^a predstavljajo ekipo ki je izvedla Med montažo hale za SGP Tržič omenjeni montaži. Ko posnamemo nekaj uetajiov uiooh-ize, sKUsamo navezat: pogovor z ue.o,vodjem .Jožetom JarizeKum, ki nam je povedal osnovne podatke o ze zmontirani hali v Peku in o montaži za SGP Tržič naslednje: »Takoj ko so tovornjaki vlačilci pripeljali iz Pobrežja o.a obe gradbišči vse elemente za montažo in smo dobili od SGP Tržič sporočilo da lahko začnemo z montažo, je naša 6-članska ekipa skupaj z vodjem gradbišča Danilom' Habutihom in menoj odpotovala v Tržič, da začnemo z montažo hale. SGP Tržič je napravilo že kletne prostore ter zabetoniralo ploščo, na katero smo začeli montirati. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in delo smo končali v štirih dneh!., kar za halo s tlorisno površino 42 x 12 m res ni sabo Ko smo končali v Peku. smo za splošno gradbeno putiietje Tržič začeli z montažo druge hale, za Katero tudi ne bomo potrebovali v--‘č kot štiri dni pa čeprav je po tlorisni površini nekoliko večja: 36 x 15 m,- je povedal delovodja Jože Janšek Iti v kakšne namene bosta služili ti dve hali?, smo bili nadalje radovedni: »Hala v Peku bo služila kot skla-> dišče medtem ko- bo SGP Tržič napravilo v njej delavnice.- Kakšen pa je kaj zaslužek pri tem? »Za obe hali je investicijska vrednost. približno ista in sicer 150 000 ,din Seveda je naše delo pri lem le montaža in zalivanje elementov Vsa ostala rieia tako zapiranje zunanjih sten, cokrivanie objekta in vse instalacije izvaja SGP Tržič za obe hali « <~>b pisanju o montaži v Tržiču se nam podzavestno vsiljuje znan grški izrek, ki ga uporabi>ajo predvsem športniki' prišel v;del. zmagal Le-teza bi /norp),- 7a mariborske rnon-tene le, dnino spremeniti in sicer: P H Šli zmontirali o^šh Njihove delovne iic—nhp pa hi lahko or-merjali z rtnenoanjem rekordnih športnih rezultatov mk Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. — Izhaja me- sečno == 5. člen == Hm Sredstva in opremo se dodeljuje delavcem v stalno in občasno m uporabo. m§ Z ozirom na naravo dela so stalna — osnovna sredstva na- === slednja, delovna obleka, čevlji, čelada, rokavice in očala. Ta se HH dodeljujejo v ustrezni velikosti — po meri ob razporeditvi na delo. HH Občasna sredstva se dodeljujejo po potrebi. 6 člen |gg Delavcem je treba dodeljevati tudi druga sredstva in opremo, H= ki niso navedena v tem pravilniku, če so za zavarovanje pri delu ||g potrebna. IH O tem, če so za zavarovanje potrebna tudi druga sredstva in HH oprema, odloča šef gradnje — obrata, po predhodnem posvetu z |H delavcem odd za varstvo pri delu. Za posebna — specifična dela, gg kakor so dela na vodi, montažna in podobna dela je treba že pred :v pričetkom takih del določiti sredstva in opremo za varno delo. IHI Podrobnosti št. 6 glej v dodatku, ki je sestavni del tega pra- ski vilnika. HI 7. člen mi 1 Delavci morajo uporabljati sredstva in opremo po namenu in §§§| to tako, kot to zahteva delovni postopek ter jo redno vzdrževati. HH Za vzdrževanje morajo biti na razpolago potrebna sredstva. Kon- =g trolo nad vzdrževanjem dodeljene stalne-osnovne opreme vodi §H neposredni vodja dela. Za vzdrževanje in brezhibnost ostalih sred- gm štev in opreme v uporabi in v skladišču pa skrbi skladiščnik. === 8. člen EU Sredstva in opremo, katero uporablja več oseb, je treba po g|g vsaki uporabi razkužiti. Nerazkuženih in nečistih sredstev se ne Ul sme izdajati v uporabo. gl 9. člen s== Poškodovano, uničeno ali dotrajano sredstvo in opremo je tre- ba zamenjati takoj, ko se ugotovi njegova neuporabnost. V upo-= rabo delavcem se sme dajati le brezhibna sredstva in oprema. -- Škodo na sredstvih in opremi, ki je bila povzročena po grobi ==! malomarnosti in namenom mora povrniti povzročitelj. 0|g 10. člen gg| Delavci morajo biti poučeni o namenu in načinu uporabe sred- lg štev in opreme, zlasti pa še novi delavci. O tem jih mora poučiti gH neposredni vodja dela takoj ob delitvi sredstev in opreme. == v |g 11. člen Za hrambo stalnih-osnovnih sredstev in opreme ter obleke ~ mora imeti vsak delavec garderobno omarico v za to urejenem prostoru. V občasno uporabo dodeljena sredstva in opremo pa je treba dnevno vračati v skladišče. jjg 12. člen Da se za vsako gradbišče, objekt, obrat in delavnico pravo-= časno nabavlja in je na razpolago potrebna oprema in sredstva §Hp za varstvo pri delu, je odgovoren direktor temeljne organizacije |g združenega dela §jg Odgovorni vodja del (šef gradnje, obratovodja) mora pravo- == časno pismeno sporočiti potrebe po opremi in sredstvih za varstvo gg pri delu nabavnemu oddelku temeljne organizacije združenega gg dela in skrbeti, da je na objektu in v delavnici vedno na razpo- — lago dovolj sredstev in opreme. 13. člen HI Nabavo sredstev in opreme za varstvo pri delu planirajo letno g§§ posamezne TOZD Plane uskladi strokovna služba in jih predloži g! v obravnavo Odboru za varstvo pri delu. Odbor usklajene predlo-=P Se predlaga DS v potrditev. Zaradi enotnosti se sredstva nabavljajo centralno. Nabava g sredstev se izvrši na osnovi predloženih vzorcev, ki jih predhodno odobri odd. za varstvo pri delu. Oblačila in pokrivala, morajo biti označena z emblemom podjetja Gradis. 14. člen Projektant tehnološkega postopka in priprava dela morata določiti tudi potrebna sredstva in opremo ža varno d-elo. 15, člen V seznamu, ki je sestavni del tega pravilnika je navedena doba trajanja za posamezna sredstva in opremo v mesecih ter pri' padajoča sredstva in oprema pri delu na posameznih delovnih mestih. 16. člen S tem pravilnikom morajo biti na primeren način seznanjeni vsi delavci temeljnih organizacij združenega dela. • 17. člen ■ - ■ Pravilnik velja, ko.ga potrdi DS organizacije združenega dela.. Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o osebnih zaščitnih sredstvih podjetja Gradis, ki ga je sprejel DSP dne 6. 6. 1964. - : .... .......... V gradbeništvu je že od začetka uporabljanja cementa obstajal problem, kako priskrbeti dovolj količin tega gradbenega materiala. Večina gradbenih podjetij je v svoj način dela vedno bolj vpeijavaia uporabo cementa, posebno pa se je razširila njegova potrošnja v zadnjih letih, saj si je v gradbeništvu zelo utrdila mesto montažna gradnja, ki je v večini vezana na surovino cement. Tako. kot se je uveljavljala upo-r8ba betona, tako so tudi rasle tovarne cementa, vendar vseeno ne dovolj hitro in tudi ne v dovolj veliko Proizvodnjo, da bi zadostile vsem Potrebam. Tako je vedno obstajal strah med gradbinci, da bodo morali tu in tam prenehati z gradnjo, Ta Problem nas tudi letos ni zapustil, Posebno pa nas je prizadel tudi. za-r°di hudega pomanjkanja gradbenega železa. Saj pravijo da nesreča ne Pride nikoli sama. Hoteli smo videti, kako se s temi težavami otepajo v našem obratu Sradbenih polizdelkov v Ljubljani. Tam nam je ing. Boris Pečenko po-vedal o težavah naslednje: “V tem času smo morali proizvod-' Pio zelo zelo zmanjšati, ker nam primanjkuje cementa. Tudi če t,u in tam dobimo kakšen kamion, nam zaleže le kratek čas, saj porabimo na leto toliko cementa kot ga. porabijo Slovenija ceste za svojo celotno proizvodnjo. To pa ni malo. Tako se bojimo tudi za izpolnitev' letošnjega plana, kajti proizvodnja je zmanjšana, cen pa tudi ne moremo zviševati, ker smo pod nadzorstvom Zavoda za cene « Kljub temu, da morajo vedno trepetati pred pomanjkanjem cemenia, zato ne zapuščajo modernizacije proizvodnje. Tako so letos dobili nekaj novih strojev. Eden izmed nj:h izdeluje robnike raznih vrst. tlakovce, travne plošče itd Lahko bi delal že s polno paro, če bi imeli dovolj cementa. Te dni preizkušajo stroj za izdelavo betonskih cevi Montaža lega je bila precej zahtevna, zato je 'Si®'''""''- -•V mm • ■ • ■ ■ v:.y.;. v.;.;.; Armatura za vinogradniške drogove je pripravljena beto narna v OOP trajala tudi dalj časa. Ko se bo stroj že dobro vtekel, bodo izdelali na njem 750 cevi z drobnim profilom na dan, toliko, kot so prej naredili na vseh strojih. Računajo, da bo tako letošnja proizvodnja betonskih cevi približno 200.000 kosov. V obratu pripravljajo tudi novo betonarno, Z montažo ne hitijo, želijo, da bo urejeno vse do zadnje podrobnosti in čim bolje, saj so zelo zahtevni glede kvalitete betona, ki ga naj bi dajala betonarna. Naj mimogrede omenimo; da delajo Kovinski obrati eno tako betonarno tudi z.a SGP Gorico. 1 Pisali smo že o tem da se kar lepo uveljavlja v gradnji VELO-sistem. V obratu gradbenih polizdelkov pripravljajo novo halo za proizvodnjo elementov VELO-sistema. Napenjalna steza naj bi bila končana 'uiija. Sedaj delajo na provizorični progi in proizvodnja je že stekla. Pri tem nimajo kakšnih večjih problemov. Ko sn proučevali kvaliteto tu pridobljenih izdelkov, so ugotoviti, da so boljši, kot pa so pričakovali. Julija bodo začeli graditi še eno halo. Dcbili so tudi novo avtodvigalo in stroi za krivljenje, ki pa ga na žalost izkorišča samo obrat gradbenih nohVdelkov r*° oa tud* ost.al^ TOZD. V eni uri izdala 500 stremen s toč-nosto do 2'mm. V obratu si želijo, da bi ostale TOZD bolj sodelovale z njimi. Ce pogledamo samo smer prodaje, lahko vidimo, da kupujejo več zunanja podjetja kot naše TOZD. Tako na primer lahko najdemo robnike, ki jih izdeluje OGP, na gradbišču Pionirja v Zakopanih na Poljskem. Dan OGP Prejšnji mesec smo praznovali prvič dan gradbincev, istega meseca pa praznujejo svoj dan tudi v našem OGP, To je postala že kar močna tradicija. Sicer ne praznujejo vedno na isti dan (in včasih tudi ne ravno v juniju ampak združijo ta dan z Gradisovim praznikom oktobra), vendar se enkrat na leto le zberejo skupaj in si pripravijo majhno praznovanje z interno proslavo, na kateri podelijo priznanja najzaslužnejšim, Praznovanje naj bi bilo na dan ko so leta 1B55 prevzeli bivšo tovarno gradbenih polizdelkov in je nastal OGP. V tej bivši tovarni je bilo zaposlenih približno 100 ljudi, danes pa jih je 200 Pravijo, da je to kar končna številka saj bodo raje izboljšali strukturo zaooslenih kot pa zviševali število delavcev. Nai omenimo še en primerjalni podatek: v letu 1053 šo norabiti 3J0 ake razdrobljenosti pa ni mogoče izvesti kake hitre akcije, zalo se zatekamo bolj k umirjenim in za delavce koristnim akcijam Kaj je napraviliu OOS v znanem primeru nepriznavanja cen na viaduktih na AC? V zvezi z nepriznavanjem razlik za že opravljeno delo s strani investitorja je naša OOS skupaj z organizacijo ZK in mladinsko organizacijo sprožila akcijo in poslala zahtevo za priznavanje razlik. Za rezultat naše akcije še ne vem, zato vam ne bi mogel povedati nič določenega. Kaj vas teži pri vašem delu? Mene kot predsednika in tudi ostale člane sindikata najbolj razburja inflacija. Mislim, da bi se moral jugoslovanski sindikat s svojimi organizacijami po republikah in nato v OZD boli zavzeti in se boriti (Nadaljevanje' na 12. str.) Wir terne« O e ut sc h 61 l.cktiim Adjektiva mit dem Genitiv Ich bin mir keiner Schuld bewusst Es gibt einige Adjektiva, die man mit dem Genitiv verbindeB kann. Doch ist diese Amvendung in der taglichen Sprache setien. Hierzu gehdren: bewusst, bediirftig, cingedenk, fahig, gewiss, kun-dig, miide, schuldig, sicher, Beanworten Sie folgende Fragen: 1. Wessen ist die Mutter bediirftig? (Ruhe und Pflege). Die Mutter ist der Kuhe und der Pflege bediirftig. 2. Wessen ist der gute Mensch unfahig? (Verbre-chen). 3. VVessen ist der Angeklagte verdiichtig? (Diebstahl in der Bank). 4. VVessen war der Sanger gewiss? (grosser Erfolg). 5. VVessen ist die Frau in dem grossen walde unkundig? (jeder VVeg). 6. VVessen ist der Seemann in allen Gefahren sicher? (treue Hiife der Kameraden). 7. VVessen ist der dankbare Sohn immer eingedenk? (Muhe und Arbeit der Eltern). 8. VVessen ist sich der fleissige Študent bewusst? (Pflicht fleissig zu arbeiten). 9. VVessen ist das Madchen sicher? 1pnih nnsphnn čn tio+a v; _______ ste lahko brali par novic o Obratu betonskih iz-to proizvodnjo prikazali sicer videti zamšv- ,----7 ^ --- 1 “duiaiu precej novosti, ki leti - ve.cino zaposlenih. Posebno še tiste, ki te izdelke ne more- Pri sami uporabi na gradbiščih. v5S"ne Stene za nosilne komore za tovarno elektrofiitrskih zidakov *,.arriatnre za montažne elemente je zahtevno delo, saj je « milimetrska natančnost Planiranje razvoja in samoupravna graditev skupne razvojne politike sta obveznost in ena poglavitnih neposrednih funkcij združenega dela Ena izmed glavnih točk dnevnega reda, na prihodnjem zasedanju družbenopolitičnega zbora skupščine SRS dne 2. 7. 1974 bo prav gotovo obravnava »Osnove pristopa in načrt izdelave družbenega plana SR Slovenije 1976—1980«, ki ga je pripravil Zavod za planiranje SRS. Ker je gradivo izredno pomembno tudi za Gradis, objavljamo nekatere misij in osnovne značilnosti pristopa k izdelavi družbenega načrta SR Slovenije za leto 1976—1980. Skladno z določili ustave je celoten sistem družbenega planiranja zasnovan na načeiu, da so temeljni nosilci planiranja delavci v TOZD, ki samostojno sprejemajo svoje programe in plane razvoja zaradi razvijanja materialne podlage svojega dela. izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev ter izvajanja širših samoupravnih in družbeno dogovorjenih nalog. Pri tem pa so TOZD kot temeljna ' oblika združevanja dela in "sredstev, osnova procesa širše integracije združenega dela, kjer so na podlagi samoupravnih sporazumov uresničujejo skupni interesi. Samoupravno reševanje skupnega pomena, je torej po ustavi obveznost združenega dela. Ko bomo v prihodnje planirali in usklajevali skupne interese, morajo priti do izraza tako interesi vseh subjektov planiranja, kot interesi družbe kot celote, zato bo moral postopek izdelave plana na samoupravnih osnovah zagotoviti: — opredeljevanje skupnih interesov na vseh ravneh združevanja dela in sredstev ter usklajevanje posameznih interesov temeljnih organizacij združenega dela s tako. ugotovljenimi skupnimi interesi, — opredeljevanje specifičnih skupnih interesov v razvojni politiki med asociacijami, sorodnimi ali komplementarnimi delovnimi organizacijam; na podlagi poslovnega interesa ter usklajevanje planov vseh udeležencev v procesu v tistih elementih plana, ki izražajo te skupne interese, — uveljavljanje samoupravnih sporazumov kot metode usklajevanja planov in kot temeljnega instrumenta, s katerim temeljne organizacije združenega dela zagotavljajo spoštovanje in uresničevanje medsebojnih skupnih interesov v razvojih in poslovni politiki in — uveljavljanje družbenih dogovorov, ki so skupaj s samoupravnimi sporazumi podlaga družbenih planov in omogočajo obvladovanje temeljnih proporcev razvoja proizvajalnih sil družbe. S samoupravnimi sporazumi se torej določajo skupni razvojni interesi, na različnih ravneh in oblikah združevanja delovnih organizacij oziroma združevanja njihovih sredstev. PLAN TOZD MORA ODRAŽATI CELOTO INTERESOV IN POTREB DELAVCEV Koncept planiranja v temeljnih organizacijah združenega dela izhaja iz načela, da mora njihov plan odražati celoto interesov in potreb delavcev. Torej ne gre za klasični podjetniški plan, ki se je omejeval na proizvodno in poslovno orientacijo, temveč za kompleksno planiranje proizvajalnih sil oziroma produktivnosti dela, ki mu je izhodišče in cilj izboljšanje delovnih pogojev dela in življenja delavcev. Plan mora vsebovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz združevanja dela in sredstev, samoupravnega povezovanja na osnovi skupnih potrgb in interesov ter iz smernic družbenih dogovorov. Plan temeljne organizacije združenega dela sprejme delavski svet oziroma drugi ustrezni samoupravni organi temeljne organizacije združenega dela po javni razpravi v delovnem kolektivu. Plan izdela poslovodni organ s strokovnimi službam; v temeljni organizaciji združenega dela oziroma s po-moč.jo,, strokovnih služb v organizaciji združenega "dela " Izhodiščni del piana bo torej obsegal celovito skrb za pogoje zaposlenih upoštevajoč številčno, stanje zaposlenih v mesecu aprilu t. 1, v tistih TOZD, kjer je bil program izvajan Med delovnim časom je bil program izvajan na 5 krajih s skupno udeležbo 433 ljudi, povprečno 87 ljudi, na 15 krajih po delovnem času s skupno udeležbo 1132 ljudi, povprečno 75 ljudi, delno med delovnim in prostim časom pa na 7 krajih s skupno udele-bn 733 ljudi povprečno 103 ljudi. V posameznih TOZD je bila udeležba naslednja: TOZD Zaposlenih Udeležilo »/o Celje 569 318 56 Jesenice 645 191 30 Koper 217 25 11 Ljubljana 606 205 34 Ljubljana-okolica 445 26 6 Maribor 889 392 44 Ravne 469 192 41 Nizke gradnje 466 190 41 KO Ljubljana 218 138 63 KO Maribor 218 178 82 LIO Škofja Loka 254 177 70 OGP Ljubljana 352 77 33 SPO Ljubljana 356 57 16 Zelezokrivnica 104 37 36 vajenci — 69 inštruktorji — 16 — 5688 2288 40 Če pogledamo udeležbo po posameznih TOZD vidimo, da ni bila povsod zadovoljiva, če upoštevamo, da so predavanja zajemala podrobne podatke o poškodbah in boleznih in da so bili podani predlogi, kako zmanjšati pogostost poškodb in obolenj. Nujno je. da so s takimi podatki seznanjeni vsi člani kolektiva, če hočemo, da se bomo vsaj nekoliko približali cilju, ki ga z organiziranjem meseca varnosti hočemo doseči. V mesecu varnosti bi morali pokazati več aktivnosti tudi vodstveni kadri — organizatorji dela. Skupaj z delavci bi morali gledati, da v podjetju ne bi bilo toliko poškodovanih in bolnih, kar bi lahko dosegli, če bi se zavestno vključili v to akcijo. Ugotavljamo tudi, da na večjih deloviščih delavci niso bili pravočasno obveščeni kdaj in kje bo za njihovo delovišče izvajan program meseca varnosti, da se lahko temu času prilagode Nekateri so bili o tem obveščeni pol ure prej oz. pol ure pred koncem delovnega časa, čeravno so delali v podaljšanem delovnem času Na enem delovišču je ekipa, ki je izvajala program meseca varnosti zato prišla na prazno, delavci pa zaradi tega niso dobili važnih in potrebnih informacij. Če bomo tudi v bodoče sledili željam članov kolektiva in organizirali take akcije kot je mesec varnosti, bo treba več zavestnega sodelovanja tistih delavcev, kj lahko vplivajo na večjo udeležbo. Kljub temu, da udeležba ni bilo povsod zadovoljiva, lahko rečemo, da je mesec varnosti uspel, saj so povsod po korčanem programu delavci rekli, da je prav, da jih seznanjamo s lakirni podatki in dajemo predloge in navodila za zmanjšanje pogostosti nezgod, ker vedo, kaj pomenijo težke poškodbe, zlasti tiste, ki puščajo invalidnost. Predsednik odbora: Ludvik Šnajder Ali smo varni v avtu pred strelo? V spomladanskih in poletnih nevihtah se ljudje velikokrat sprašujejo, ali so med nevihto v avtu varni pred strelo ali ne. Če v avto .udari strela, se potnikom v avtomobilu ne more nič zgoditi, kajti pločevinasta karoserija je zaščita pred stieln Ki, strela udari v avlo, steče tok po zunanji strani avtomobila m po vlažnih gumah v zemljo Potnikov strela torej ne bi zadela in '.o tudi takrat 'ne, če. se ,potniki dotikajo karoserije na notranji strani. Potniki sicer čutiio določene potencialne razlije, vendar so le-te zelo majhne Pred strelo so varni tudi avtomobili s premično streho in odprli avtomobili Jeklene premične strehe su sestavni del kovinske kamst-t to in tu skoraj ni nobene nevarn ■ Tudi pri premičnih strehah iz h -ali umetne mase nevarnost ni ve -ka, ker je v okvirih vedno zadosti kovinskih delov. V avtomobilih z odprto streho je nevarnost seveda večja, pa tudi tu so kovinske op« te, ki bi v primeru nevarnosti ulovile strelo. Nevarnost se povečuje z velikostjo površine, ki je ne pokriva kovina. Večja nevarnost v primeru udara strele pa je, če skozi nevihto vozimo z izvlečeno avtomobilsko anteno Če strela trešči v avtomobilsko anteno, lahko steče tok do radia in od radia k potniku, če le-ta sedi blizu radia. Avtomobilska antena je torej edini vir nevarnosti ob nevihti. Praviloma je treba anteno pravočasno zložiti, Dokler se vozimo po drevoredu, je malo možnosti, da bi treščilo v avto, kadar pa se vozimo po odprti cesti, na primer po avtomobilski cesti, moramo anteno čim. prej spraviti. Seveda pa antene ne smemo zložiti, če smo sredi nevihte, ker je izstopanje ali vstopanje iz avtomobila lahko smrtno nevarno. Če bi se uvi.ctK.iirn dVi-uiuvuiia v trenutku. ko bi vanj udarila strela, bi utegnili umreti; celo če strela udari v bližini, lahko nastane nevarno visoka napetost med avtom in zemljo. Iz vsega tega je razvidno, da je avtomobil ob nevihti naiholiše zaklonišče Vsakemu, ki ga nevilva preseneti na polju bi svetoval ta ne he-i v kak jarek, ampak naj skuša pravočasno sesti v kak avto. Če ležemo v jarek, preži namreč nevarnost, da nas ubije strela, če le- ta udari v našo bližino, Denimo, da udari strela 30 m od jarka. Električni lok se po zemlji razprši na vse strani in nas lahko v jarku ubije Seveda, če nas nevihta preseneti na polju pa v bližini ni nobenega avto-ci-'bi|a ie še zmeraj bolje da ležerno v jarek kol pa, da stojimo na prostem ali pa pod kakšnim samotama drevesom Gumijasti pasovi, ki jih mnogi vozniki obesijo spodaj na avto. so sposobni odvesti električno napetost ki nastaja zaradi trenja gum, toda kot strelovodi ne morejo delovati Slabo počutje potnikov v av. torne bi lu ki naj bi nastalo zaradi električnih polj v njem pa zavoljo teh trakov tudi ne bo nič boljše, kajti morebitna statična elektrika na karoseriji ne vpliva na notranjost avtomobila, B S. Ali smo v avtu res varni, če strela udaril v naš avto? Naša TOZD na Jesenicah je spet začela z enim velikim gradbiščem, ki ji bo prinesel precej denarja V železarni na Koroški Beli so namreč začeli graditi valjarno — hladne obt ate Za ta dela so sklenili pogodbo v višini 3,6 milijard S din, v njih pa so mišljeni izkopi, vsi temelji za halo, skratka celotna hala brez železne konstrukcije in brez temeljev za stroje v njej, Dela potekajo zaenkrat še po planu, vendar je prestavitev ceste Ljubljana—Jesenice na tem mestu v zamudi. Obljubljeno je bilo, da bodo ta dela gotova petnajstega aprila, potem je bilo prestavljeno na 15. maj in sedaj naj bi bil ta datum 28. junij, Želijo si, da bi se ta prestavitev ceste prvega reda čimprej izvršila, saj je za to že zadnji čas. Do tega časa bodo naši delavci naredili temelje hale in ostale izkope. Po 28. juniju pa bi radi začeli zadnji odsek izkopov, ki pa segajo preko sedanje ceste in zato ie prestavitev tudi tako nujna. V tem času bodo gotova tudi zemeljska dela za postavitev cisterne ob akumulacijskem jezeru Elektrarne Moste. Sedaj je na gradbišču približno 40 delavcev, nameravajo pa zaposliti še nadaljnih 40, za kar bodo morali pridobiti nova dela na tem območju, Potrebno bo skleniti pogodbo za postavitev temeljev za stroje v novi hali železarne tu na Koroški Beli. (Mimogrede naj omenimo, da bo imela hala površino 35 002,5 m2.) -Na gradbišču je v pomoč ljudem precej gradbene mehanizacije, predvsem so to stroji za izkope, 6 trinajst kubičnih dimpatlov ter ostali stroji in težka vozila za izkop in nakladanje materiala Pričeli so tudi z gradnjo druge polovice novogradnje cevovoda 0 150 cm za 4, agregat v Mostah, To je prvi del gradnje za postavitev 4. agregata, ki bo dograjen do vključno leta 1976. Na Bledu pa že gradijo drsali5^1 ki £k> zaenkrat odprto, kasneje * bo dobilo tudi streho. Velikost objekta v tlorisu je 3600 m2. Z de bodo končali že letos, pokritje dfS lišča pa bo verjetno izvršeno v le 1975. Ko že omenjamo ta nova de1' moramo povedati, da bodo začel' j Kranju z gradnjo kotlovnice, ki p $ bi bila že v tem letu gotova, n)e\ vrednost pa bo približno 1 staro 1,1 lijardo din. lij. KOPER — V tej TOZD so sklejV da bodo na delavskem svetu le,T ^ ljito obravnavali vsak objekt, dela z izgubo Objekte bo pred D® la delavska kontrola. JESENICE — Delavski svet J,, sklenil, da je potrebno takoj z gradnjo stanovanjskega stolP^, R-16 s 16 stanovanji za potrebe ,g. lavcev TOZD, ki nimajo stanova* SAMSKI DOM, KOŽELJEVA % — V tem domu so sklenili, da b. , pregradili jedilnico in pridobi1’ tem televizijsko dvorano FRANKFURT - V tej naši e"g(, bodo ustanovili oddelek osnovne « ganizacije ZK Načelen PristiL1 a- K t v )j i» i, > i r (i I- t t t !' >■ 0 s li X i v Nezgode nas opozarjajo V mesecu aprilu 1974 se je pri delu Poškodovalo 55 delavcev, na poti na delo ln f- dela pa so se poškodovali 4 delavci. Poškodoval se je vsak 112 delavec, ka-eri Pa je povprečno ooloval 16 dni V c m času je izgubi,lenih 7384 dni tpoškod-* bolezni) ali 6.51 odstotkov od te-Vr§enih delovnih dni v tem ‘fnsseeu. — Smajič Ramiz. PK železokrivec — avto, ki je pripeljal železo na Jesenice, je imel defekt. Imenovani je bil odrejen za pomoč. Ko je bilo delo opravljeno, se je ta dvignil izpod avtomobila^ iz gfov-e mu je padla Čelada ter se je udaril z glavo v tablico z» dovoljeno hitrost avtomobila ter se ranil. ToZd Celje (5 nezgod) r Bašič Nedžib PK železokrivec — pri OfjVnan,U betonske^a železa (J) ti je palica ir Sk°čila m udarila imenovanega nad oko — čelo Cvij el Kovič Stanirnir, PU zidar — tevo ^eij, Midi en<>vani je razo pa že val piramidni te- Pri tem se je s sekiro udaril po n<-‘u desne toke in si ga poškodoval Preu Iniamovtč Mu jo. NK delavec — pri °Su malte v vedru je nerodno stopil 11 PadeL Prj tem ga je zabolelo v gJež-nju leve noge, rvIurk Stefan, PK delavec — po fcon-em clelu ob H uri se je z gradbišča lai i avto-kombijem ki se ie vračal naaj ^avri v mesto, Pri vožnji je šofer naglo imenovani se je držal v kombiju ^ oster rob ki mu je zaradi sunka za-v mesi o. Pri vožnlt je šofer naglo la« ^*var Vehbija. PK tesar — ko je nadel' nosilec na kamion s še tremi kodVC1* prekma,u izpustil nosilec, ta-c^a mu je pade na palec desne noge. i u Jesenice (7 nezgod) Vrančič Ljubo. KV strojnik llanju mreže za frakcijo 16—31.5 na diont div s^u ie menovani zabi jal > k)a- sha >n ^esieno 7®Gozdo ob rob mreže in je da le-to pritrdi na ležišče. Prt lem 28tešil in udaril s kladivom po me-‘ncu leve roke. Cobič Slobodan. PK zidar — pri pre-^ ležečih jeklenih stebrov so hj *>°V* sode,avei prehitro izpustili r,a drž^°Vem kra-iu- Sam jekla ni tnoge) ?a-pp^v"1 tako da so prstanec in sredinec dov * °leri ležeče lekl° ter mu pošle o-a^a Prst leve roke. Prj Muharemovič šalih, PK signalfst — rierr)Diklran;fu betona z vrtalno pištolo je b0le;fjno st°Pil- tako da ga je močno za-v gležnju desne noge. bi j^ubašič Safed, KV tesar — imeneva-brl opaženju neprevidno stopil, se hj ^ nil in udaril s komolcem ob opaž-diateriai. b}ja,^C,i(5 Mustafa. PU tesar — ko je za-8 pajŽebelJ v letev, pri tem ga le držal ^ebe)Cem ’n kazalcem leve roke, še je i?krivil. tako da se je udari s °m po palcu in ga poškodoval. TOZD Koper <3 nezgode) — Stefančič Brunu KV zidar — pri dostopu z delovnega poda se je zlomila podpora in imenovani si je poškodoval levo roko, — Pa vlek Duro KV tesar — pri nakladanju opažnih elementov je le-ta /drsni 1 in zadel imenovanega v palec leve roke. — Andrejašič Jože. NK delavec — z motorjem je padel zaradi spolzke ceste, ko mu je pešec prečkal cestišče. TOZD Ljubljana (13 nezgod) — Seiiič Zaim. KV tesar — imenovani je stopil z levo nogo na rob ploha na plošči, ker mu je noga zdrsnila, si je poškodoval levo nogo nad členkom. — Sučič Jozoe PK tesar — pri praznjenju samokolnice je nepremišljeno st* pil korak nazaj m pn tem stopil v prazno ter omahnil v poglobitveno jamo globine 1J0 cm, — Stevanovič Nedeljko, PK delavec — imenovani se je ob končani montaži YU nosilcev na opaž za stene spuščal element iz vertikalnega položaja v horizontalni položaj, ker pa m pravočasno odmaknil leve noge, mu je opažni Hement posnel kožo izpod kolena na nogi. — Simič Ilija. PK železokrivec — imenovanemu je padlo orooje iz roke v globino 1 m, Pri pobiranju orodja je nepazljivo stopil na ploh in pri tem padel, — Pomovič Momčilo. PK delavec — pri pritrditvi opažnih ključavn c ie sodelavec Gavramovič Raumo zamahnil s Kladivom po ključavnici Kladivo mu ie spodrsnilo in je zato zadel po glavi n žje stoječega sodelavca, ki pa je bil brez čelade. — Pestič Tomislav, PK delavec — pri montaži cevnega fasadnega odra se je imenovani po neprevidnosti udaril s plohom v koleno leve noge. ■— Perkovič Marko. NK delavec — zaradi neprevidnosti ie stopil na žebelj, ki mu je skozi podplat čevlja ranil desno nogo. — Mahič Zuhrija, PK strojnik — pri kopanju kanata je udaril s krampom po kamnu, kamen se je odbil in mu poškodoval levo nogo. — Kaj man Sla vko. KV tesar — pri opiranju zaopaženih nosilcev izpod plošče se je v tesnem delovnem prostoru udaril s kladivom po palcu leve roke. — Dokič Cedo, PK zidar — delavec je transportiral le« Iz kleti v kateri ie bito nekaj vode_ zaradi česar je nosil gumi škornje Pri tem je stopil na Žič n/k in se obodel v desno nogo, — Cufiberk Luka., NK delavec — pri vstopanju v gradbeno jamo po lestvi mu je spodrsnilo tako da je padel in si zvil levo roko. — Banjač Mi mi tir, NK delavec — pri pospravljanju armature ea je železo oplazilo po palcu desne roke. — Hasan Bašič. NK delavec — pri raz-opaževanju odprtin v zidu si je oo nepazljivosti izpustil sekač na prst leve noge, TOZD Lj. — okolica (4 poškodbe) — Dragičevič Franjo, KV tesar — poškodovani ie zabijal v strop stropne letve Pri tem mu ie v oko padel drobec železa ki se mu je zapičil v zenico. — Bečirovič Sahahud m p<>m>»ž, elektr. — pri premikanju mešalca je premočno potisnil in pri tem začutil bolečine v hrbtenici, — Dedič Ras m KV strojnik, pri predelavi železnih vrat mu je žofevni opilek pade! v oko. —- Savič Nedeljko. NK delavec — pri mešanju malte z mešalcem mu je" padla malta v oči. TOZD GE Maribor (5 poškodb) — Polanec Franc, KV tesar — imenovani je pri delu na gradbišču stopil na kamen tako nerodno, da sl je poškodoval nogo v gležnju. — Horvat Stefan^ KV tesar — pri nalaganju betonskih plošč s portalnim žerjavom je imenovanemu veriga za obešanje bremen stisnila palec desne roke. — Paitak Srečko. NK delavec — ko je vezal podložne kocke na armaturo za balkone v opažu. k’ je bil dvignjen od tal je pri sestopu stopil na železno cev. tako da mu je spodrsnilo, pri tem pa je z levo nogo udaril oh opaž in si jo poškodoval v gležnju. — Novak Branko, KV tesar — pri pripravi strešnih leg se je vrezal v d-=snc nogo nad kolenom z ročno krožno žago. — Zeienjak Matija, NK delavec — med nakladanjem moralov 7 viličarjem na kamion je eden od moralov zdrsnil « ka«i miona in mu poškodoval desno nogo. TOZD GE Ravne (2 poškodbi) — Bojič Safed PK tesar — pri razopa-Zevanju betonskega sidra, mu je nena- doma popustil moral, ki ga je nameraval odtrgati o dopaža, ter mu poškodoval palec desne noge. — Stankovič Ljubiša NK delavec — pri zlaganju lesa in opažnega materija mu je pn dviganju zdrknil motal iz roke in ga udari) z robom po trebuhu. TOZD Niz. gradnje Maribor (1 poškodba) — Pavlica Mirko. KV strugar — pri ravnanju pa) e betonskega žele/a na kovaškem nakovalu mti je drobec od kladiva poškodoval oko. TOZD KO Ljubljana (1 poškodba) — Kos Ludvik. KV ključavničar — pri prenašan>u železnega podesta v delavnico je enemu spodletelo, pn tern oa je imenovanemu stisnilo mezinec desne toke. TOZD KO Maribor (4 poškodbe) — Saranovič Gernai učenec str. stroke — imenovan: je brusil v primož vpeti komad. Pri tem je z nogo zadel ob zvite ploščato železo, ki je bilo prislonjeno k zidu, zatadt česat mu )e to zdrsnilo in padlo Da n.igo, Ne da bi stro) ustavil ali se umakn.l, je hotel z nogo odstraniti omenjeno železo, pri čemet sc ie sklonil oz. dvignil desno nogo in si jo pri tem z brusilnim strojem poškodoval. — Stotnik Slavko, stavbni klepar — imenovani le letal na strehi žlebove s plinskim gorilnikom, ko je nenadoma počila cev tik pri gorilniku Plamen je 6ir.il imenovanemu v obraz, tako da je dobil lažje opekline po obrazu in desni roki. — Senekovič Peter, str. ključ. — imenovani je hotel pritrditi ročaj brusilnega stroja. Zaradi tega je stroj izklopil, vendar je pričel s popravilom prej, Kot se je ta popolnoma ustavil. Pri tem mu je vrteča se rezilna plošča poškodovala desno roko. —• Senveter Bogomir, sir. ključ. — imenovani je sodeloval pri naklddaniu sušilnega bobna. Ko je istega viličar in hitel -zvleči, je sušilni boben zdrknil ter mu pri tem poškodoval mezinec leve roke. TOZD LIO S k. L o k a (2 poškodbi) — Jesenko Ciril, KV mizar — pri usmerjanju viličarja se je bočno umikal in nepričakovano stopi) v betonski jašek. — Mrak Rajko, KP oolavec — ori odmikanju prizem z dvigalom je mehani- zem oz. čeljust popustila in mu ranil prst. TOZD OGP Ljubljana (3 poškodbe) — Ilič Pečiša. NK delavec — pri razopa-ževanju modela za peronske L elemente ie imenovanemu padla stranica od modela leže ca, 30 kg z višine 10 cm na stopalo desne noge. pri čemer mu je poškodovala 4 prste na nogi. — H oslička Peter PK betoner — imenovani je bil na poti od doma v službo. Pri prehodu čez cesto ie iznenada v levem kolenu začutil ostro bolečino, ki mu tudi tekom rineva m popustila. — Rodič Milan NK delavec — imenovani je r><>maeal zamenjavati model r»a stroju za SHUNT elemente, pri tem si je poškodoval kazalec na desni roki. TOZD SPO Ljubljana (6 poškodb) — Javor n.K Ivan, KV strojnik — pri prevozu malice za sodelavce je padel z motornim kolesom. — Bregar Jože. elektroteh. — iz pisarne je imenovani odhitel v delavnico, pri tem pa na stopnicah nesrečno stopil na kamenček, tako da je padel in si poškodoval nogo. , — Kaspcr Jože, KV strojnik — pri nakladanju kompresorja na kamion je imenovani sodeloval tako. da je stal ra kamionu, ko so kompresor naložili, mu je spodrsnilo, noga mu je prišla pod kompresor in si jo je poškodoval. — Kapš Jože, KV strojnik — pri polnjenju rezervoarja za gorivo je imenovani stopil na mastni del pločevine, pri tem mu je spodrsnilo in si zvil levo nogo v kolenu. — Vinko Ivan, KV žerjavar — pri zlaganju pragov za žerjave mu je padci prag na prst leve roke in mu ga poškodoval. — Predojevič Vid, KV strojnik «— pri skladiščenju maziva je pri dviganju sodov začutil ostro bolečino v križu. TOZD Žeiezokrivnica (2 poškodbi) — Rosič Živko, PK železokrivec — pri montaži nosilcev manjšega prereza je ravnal in vodil železno palico v opažu nosilca, pn čemer si je odrgnil palec desne roke. — Kalajdija Spiro, NK delavec — poškodovani je s sodelavci zlagal palice železa (J> 32 na voziček, pri tem mu je stisnilo sredinec leve roke. Bojan Bambič Upokojenci, bivši sodelavci TOZD GE Ravne so se srečali Že nekaj let zapovrstjo je bilo v proračunu izdatkov osnovne organizacije zaslediti postavko »Srečanje upokojencev«. Toda vse do letošnjega leta je ostalo le pri predvidevanjih v proračunu z rezerviranimi finančnimi sredstvi za ta namen. Zakaj do organizacije srečanja z bivšimi sodelavci ni prišlo prej, je upoštevati več vzrokov. Sedež gradbene enote Ravne je na skrajni severni meji Slovenije, tako tudi prometne zveze niso najbolj ugodne. Ob jubilejnih zgodovinskih dneh pomembnih za GRADIS, kot so, ustanovitev podjetja, ki ga proslavimo ob dnevu republike 29. novembra ter ob zaključku poslovnega leta — silvestrovanje smo ugotovili, da zimske vremenske prilike iz zdravstvenih razlogov starejših oseb niso ustrezale tako načrtovanem srečanju z bivšimi sodelavci. Ko pa je nastopila pomlad in z njo oživela gradbena sezona, pa smo Ravenčani vsak po svoje pozabili na vse, le plan proizvodnje in njegovo realizacijo smo imeli pred seboj pa ne, da bi se hvalili ali grajali, taka je bila dosedanja ugotovitev. Po sprejetju nove zvezne in republiške ustave, kjet se omenja mi, nulo delo ter v drugih splošnih aktih o solidarnosti, so se naši organi upravljanja na čelu osnovne sindikalne organizacije dogovorili, da je potrebno minulemu delu posvetiti večjo pozornost kot doslej, in ga v bodoče bolj negovati, zato so sprejeli sklep, da se vsake leto v mesecu mladosti — maju. solidarno spomnimo naših upokojencev — bivših sodelavcev. Za letošnje leto smo v mesecu aprilu vsem upokojenim bivšim sodelavcem razposlali vabila za enodnevni obisk na Ravnah in hkrati ogled vseh minulih in sedanjih gradbišč — delovišč v kokoški regiji, določili na petek dne 24 maja s prihodom na Ravne na Koroškem do 9 ure Od skupno 44 upokojencev, kolikor jih ima kadrovska služba GE v evidenci. se je vabilu srečanja odzvalo 39 udeležencev Pismeno oziroma ustmeno so se opravičili trije od vabljenih dva zaradi bolezni in eden zaradi odhoda na izlet v inozemstvo Iz poslanega vabila je bilo razvidno da bo pokrovitelj srečanja povrnil vse stroške prevoza in eventuelne stroške nastanitve in prehrane na Ravnah za vse tiste, ki zaradi prometnih zvez morajo priti na Ravne dan prej Zbirališče vseh udeležencev je bilo dolne. no v sejni sobi samskega doma III v Dobji vasi, kjer so naša mlada dekleta vsakemu pripela rdeči nagelj na prša. Po vnaprej določenem protokolu je bila nekaj minut po 9. uri svečana otvoritev srečanja. Direktor TOZD GE Ravne je vsem udeležencem zaželel dobrodošlico ter nate spregovoril nekaj spodbudnih besed v prid minulega dela. Na kratko je orisal novo začrtano pot v delavskem samoupravljanju kakor tudi nove naloge in pravice na delovnem mestu, novo tehnologijo v proizvodnji in nove naloge v oskrbi za delovnega človeka Nemogoče je opisati, kako zvesto in zav. žeto čeprav molfe so sodelovali udeleženci lega srečanja, saj skoraj ni bilo očesa, da se ne bi orosilo in ne obraza ki bi ne kazal velikega spo-štovania do kolektiva ki mu je služil Po končanih besedah svečane otvoritve direktorja TOZD, se je v imenu vseh udeležencev srečanja ur-okoiencev za orisrčen sprejem in vabilo na Ravne zahvalil tov. Leopold Uršič, gradbeni delovodja v pokoju Pokrovitelj — osnovna sindikalna podružnica je za vse navzoče udeležence priskrbela obilen zajtrk, med katerim so se vsi seznanili s protokolom tega dne. Križem po gradbiščih Po končanem zajtrku so vsi udeleženci v spremstvu predsednika os. novne sindikalne organizacije, sekretarja OOZK, najstarejšega gradbenega delovodje in GF pomočnika direktorja TOZD vstopili v avtobus. W je po protokolu imel določene relacije Ravne—Prevalje—Mežica -Črna in nazaj do Raven Na tej relaciji so bili seznanjeni z vsemi objekti, ki jih je zgradila naša gradbena enota Večina udeležence- ie sodelovala pri gradnji objektov za investitorja Rudnika svinca in topilnica Mežica, zato so obujali spomine na tiste čase Nekaj udeležencev je sodelovalo tudi pri gradnji objektov v Črni. zate smo v hotelu, ki ga je zgradila naša enota napravili kratek postanek Tu so po gradbeni tradiciji »ta žeini« izpraznili nekaj raznovrstnih gostinskih merskih enot. seveda vsak na svoje stroške. ker pokrovitelj tega stroška v protokolu ni predvidel Ob povratku na Ravne smo si ogledali posledice pustošenja gozdnega požara na področju kraievne skupnosti Črna ki je trajal od 18 do 25 aprila Ta požar se krotili tudi naši fantje, saj so opravili pri gašenju 2109 ur poleg tega pa smo KS Črna posodili še 40 lopat in 52 kra npov ter opravili 404 km prevozov delavcev. orodja in prehrane Protokol nam je narekoval pot do naših zvestih graditeljev v Slovenjem Gradcu kar je za starejše upokojence povsem novo gradbeno področje, saj smo pričeli z gradnjo Ekonomskega šolskega centra šele v letu 1972. V Slovenjem Gradcu smo zatem razširili našo gradbeno dejavnost še na tovarno usnja VIA-TOR, posebne šole za Temeljno izobraževalno skupnost Slovenj Gradec in na trgovsko hišo za trgovsko podjetje NAMA iz Ljubljane Tu je bilo srečanje z znanci — bivšimi sodelavci in delovodji res prisrčno, enkratno in nepozabno Težko se je bilo posloviti od vseh vendar čas m prizanašal in že je avtobus odbrzel proti mostu in na most preko Drave v Dravogradu, katerega je tudi zgradila naša gradbena enota Most je na najstarejše udeležence napravil močan vtis. sai pred leti Ravenčani nismo *utili snosobnnsti zgraditi tak objekt Zaradi oddabennsti in kratko odmerjenega časa v prCnkolu ni bilo možno predvideti ogleda novozgrajenih objektov kemične industrije v Cinkarni Celje, lepo zgrajenega objekta tovornega skladišča za naročnika Transportno združeno že-lejn:škn podjetje v Celju in trenutno naše.-a najbolj oddaljenega delovišča na avtocesti" Hoče—Levec kjer naši fantje gradijo most v Dramliah in most v Zepini Zato smo sp ned razgovori in vtisi že znašli med našimi graditelji stanovanjske gradnje na Javorniku na Ravnah, od koder smo si najprej ogledali dolino pod seboj, zgrajene industrijske ob. jekte železarne Ravne Rot sadove pridnih rok naših delavcev, kakšen obseg m širino so ti objekti že zavzeli od časa ki ga posamezni udeleženci pomnijo od takrat ko so zapuščali Ravne zaradi odhoda v pokoj Takoj nato smo si ogledali stanovanjsko izgradnjo na Javorniku, katere hkrati največji kupec Železarna Ravne in za katerega smo se tako rekoč zakleli da bomo spoštovali zahteve sprejetega samoupravnega sporazuma o stanovanjski izgradnji na Javorniku, predvsem pa, da se bomo oridrževaii dogovorjenih rokov gradnje, sice> se bomo morali spoprijel, s konkurenčnim izvaialcem in deliti z njim tisto kar lahvn zmoremo sami 5'anovanjska gradnja na Javorniku predvideva 8f>0 st-anovaniskih enot in je zrcalna slika stanovanjske gradnje na nasprotnem pobočju to je na Čečov. ju na katerem ie na