/3ralcem IDiharmUa želimo srečno nooo leio 1982 Uredniški odbor Gospodarjenje v devetih mesecih Devetmesečne rezultate poslovanja ste v temeljnih organizacijah že obravnavali in potrdili, obravnavala jih je tudi konferenca sindikata Lesne za celotno delovno organizacijo in sprejela cel kup sklepov za izboljšanje poslovnih rezultatov, ki se naj bi do konca leta čim bolj približali planskim obveznostim. Od vseh TOZD lesarske dejavnosti so v devetih mesecih izvršili količinski plan proizvodnje edino v TOZD TP Prevalje in z minimalnim zaostankom v TOZD Nova oprema. Vsi ostali tozdi lesarske dejavnosti niso dosegli planiranih rezultatov. Približno enomesečni zaostanki so bili v TOZD žaga Otiški vrh, žaga Vuhred in TP Pameče, več kot enomesečni zaostanek beležimo pri TOZD TSP Radlje-Podvelka, pri ostalih TOZD lesarstva pa so zaostanki ca. poimesečni. Žagarski tozdi bi se v mesecih novembru in decembru z maksimalnimi napori lahko približali letnemu planu. Izpade v proizvodnji bo potrebno nadoknaditi z delom v prostih sobotah. Rešiti bo potrebno pereč problem pomanjkanja delavcev žagarskih TOZD Otiški vrh, Mušenik in Mislinja. Konferenca sindikata Lesne je sprejela sklep, naj se te temeljne organizacije dogovorijo s temeljnimi organizacijami gozdarstva o pomoči gozdnih delavcev žagarjem. Skoraj kronično pomanjkanje lepila (uree) pesti proizvodnjo v tovarni ivernih plošč že dalj časa. Nemogoče bo doseči proizvodni plan kljub temu, da bi delali tudi ob prostih dneh in praznikih. V TP Pameče je sicer zaradi spremenjene strukture izdelkov nasproti planu izdelanih nekaterih artiklov več, vendar pa zaradi zahtevnejše proizvodnje pri podbojih plana ne bo možno doseči in bo izvršen le v višini največ 98 %>. Zaradi tega je potrebno spremeniti način spremljave podatkov količinske proizvodnje. Proizvodnja v TOZD TP Prevalje in Nova oprema bo dosežena. Predvidevamo lahko celo presežek plana v TP Prevalje, če bo oskrba s surovinami in repro-materiali normalno potekala. Izvajanje sanacijskega programa v TOZD TSP Radlje-Podvelka sicer teče ugodno in se proizvodnja izboljšuje. Ukrepi, ki so bili sprejeti, ugodno vplivajo na proizvodnjo in je bila v mesecu septembru in oktobru že dosežena, v novembru in decembru pa predvidevamo, da bo proizvodnja celo iznad plana in bodo tako kompenzirani izpadi meseca julija in avgusta. Ukrepi, ki imajo dolgoročen značaj, so prav tako v izvajanju. Proizvodnja in prodaja gozdarskih temeljnih organizacij je kljub povečanemu planu na dinamiki letnega plana. Letni količinski plan v panogi pridobivanja lesa je bil izvršen s 77%, v panogi gojenja in varstva gozdov pa z 78 %>. Za ca. enomesečno proizvodnjo zaostajajo TOZD gozdarstvo Radlje in TOZD gradnje, za ca. pol-mesečno proizvodnjo pa TOK gozdarstvo Slovenj Gradec in Dravograd. Gozdarji predvidevajo, da bo plan do konca leta dosežen. Pri tem pa bo potrebna stalna spremljava oddaje v družbenem in zasebnem sektorju po posameznih TOZD in TOK gozdarstva in zagotovitev planiranih rezervnih delov in opreme. V zasebnem sektorju pa bomo morali povečani plan proizvodnje razgraditi na posamezne revirje in gozdne posestnike. Na TOZD CLS je skladiščna manipulacija izvršena s 73%, realizacija tramičev s 63%, sekancev z 89%, to je skupno predelava tramičev s 76 %. Vrednostna realizacija je na CLS za 1 % nad letno dinamiko. Transportna dejavnost je vrednostno dosegla plan s 76 %, proizvodnja žičnic je bila dosežena z 82 %, prodaja pa le s 53 %, to pa zato, ker je odprema izvedena šele po plačilu. Predvidevamo, da bo plan proizvodnje in prodaje žičnic do konca leta opravljen. Z doslednim upoštevanjem in izvrševanjem sklepov konference sindikata bomo do konca leta lahko še marsikaj storili za izboljšanje poslovanja Lesne. Vsi TOZD, ki niso izpolnili fizičnega obsega plana, morajo izdelati operativne plane proizvodnje in jih dosledno spremljati. Po vseh TOZD je potrebno analizirati zaloge surovin in materialov, kakor tudi rezervnih delov in materialov v medfazni proizvodnji in le-te zmanjšati na minimum oz. jih uskladiti s planom. Vsi TOZD morajo pripraviti analize nabave repro-materialov in rezervnih delov iz uvoza in na osnovi teh preusmeriti nabave omenjenih materialov na domačem tržišču. Na vseh področjih je potrebno uvesti varčevalne ukrepe, tudi pri trošenju sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje. Posebno pozornost pa moramo posvetiti oskrbi s surovino in strogo upoštevati razporede surovin znotraj delovne organizacije in dosledno izvrševati dobave med TOZD. Zaradi zahtev po kvalitetni surovini je potrebno skrb posvetiti tudi kvaliteti hlodovine in glede na zaostrene tržne pogoje in konkurenčnost skrbeti za kvaliteto izdelkov. Potrebno bo tudi okrepiti prodajno mrežo naših izdelkov tako, da bomo prisotni na celotnem jugoslovanskem tržišču, naše programe pa uskladiti in dokomple-tirati tako, da bomo lahko povečali tudi prodajo. Ekonomski ukrepi za izboljšanje rezultatov poslovanja do konca leta Iz ukrepov za pospešitev proizvodnje in prodaje v zadnjih mesecih pri TOZD, ki zaostajajo z izvršitvijo dinamike plana, se morajo ustvariti tudi najmanj letno planirani vrednostni cilji po posameznih TOZD in s tem tudi za vso Lesno: — celotni prihodek, — dohodek, — masa planiranih osebnih dohodkov, — ostanek čistega dohodka. Temeljni organizaciji, ki sta poslovali z izgubo (Gostinstvo in turizem, TSP Radlje-Podvelka), se morata dosledno držati predsanacijskih programov. Ob koncu leta izgube ne smejo biti višje, kot so predvidene v predsanacijskih programih. Vse temeljne organizacije je konferenca sindikata zadolžila, da pripravijo konkretne varčevalne ukrepe za zmanjšanje vseh vrst stroškov za najmanj 2 % od planiranih in jih samoupravno sprejmejo. Učinek teh varčevalnih ukrepov bo povečan dohodek temeljnih organizacij, ki ga bodo z zaključnim računom namenile za: — ustvaritev planirane minimalne amortizacije in pospešene amortizacije pri TOZD, kjer je ta izpod plana, — nadomestitev ostanka dohodka ali rezervnega sklada za pokrivanje izgub po predsanacijskih programih, — ustvaritev takega ostanka čistega dohodka, ki bo zagotovil tudi pokritje sprejetih obveznosti za posojila SIS materialne proizvodnje (ŽTP, luški promet, nerazvite itd.), — doseg večje mase osebnih dohodkov, da se izognemo kršitvam družbenega dogovora in dosežemo vsaj planirane poprečne osebne dohodke, — formiranje večjega poslovnega sklada za obratne namene, vsaj za del nadomestitve letošnje inflacijske stopnje, ki se izražajo v večjih potrebah denarja za enostavno reprodukcijo. Ukrepi za vzdrževanje likvidnosti Analiza zalog interne banke je pokazala, da so se zaloge surovin in repromaterialov ter rezervnih delov v zadnjem trimesečju izredno povečale (brez predhodnega pokritja z viri sredstev) za din 84,000/m (kompenzirano z znižanimi zalogami nekaterih TOZD). Tako zvišanje zalog je nevzdržno za obvladovanje dnevne likvidnosti. TOZD Blagovni promet, prizadeti TOZD, ki imajo zvišane zaloge in interna banka morajo do podrobnosti izvršiti analizo odstopanj zalog po posameznih vrstah zalog in predlagati ukrepe za znižanje na planirani nivo v mesecu novembru in decembru, a letos kljub temu, da se strinjamo, da je dobro imeti rezervne zaloge za leto 1982, ni mogoče nobenih takih rezervnih zalog sofinancirati ob naši situaciji nelikvidnosti. — Brezpogojno je treba znižati plačane avanse dobaviteljem na planirani nivo do konca leta. Nalogo mora opraviti nabavna služba in TOZD Blagovni promet in interna banka. Prav tako mora blagovni promet vztrajati na dogovorjenih plačilnih pogojih za kupce. — Tehnični sektorji in tehnične službe TOZD Blagovni promet naj odslej sproti usklajujejo proizvodnjo in prodajo tako, da se planirane zaloge gotovih izdelkov v okviru celotne delovne organizacije ne bodo povečale, ker bi to še povzročalo probleme likvidnosti. — Obdržati moramo viške investicijskih sredstev v primerjavi s porabo investicijskih sredstev tudi do konca leta. — Interna banka naj še naprej skrbi za dogovorjeno združevanje vseh začasno prostih sredstev med TOZD v Lesni in kljub problematiki likvidnosti banke skrbi za dosego čim hitrejšega vnovčenja vseh došlih menic z in-dosiranjem in eskontiranjem ter tudi s tem rešuje dnevno problematiko likvidnosti. Na osnovi teh ukrepov in predlogov konference sindikatov so bili TOZD zadolženi pripraviti svoje predloge varčevalnih ukrepov in jih sprejeti. Vir: gradivo za konferenco sindikata Lesne I. R. Smučarska sezona je pred vrati. Na Kopah je vse pripravljeno za prijetno smuko in druge usluge za prijetno počutje obiskovalcev. Pripravljen in sprejet pa je tudi cenik za zimsko sezono 1981/82. Cenik - zimska sezona 1981/82 GORSKI TURISTIČNI CENTER KOPE VLEČNICE GTC KOPE * osvetljeno smučišče Partizanski dom (1450 m) Grmovškov dom (1380 m) Telefon: (062) 842-391, 842-561 POLNI PENZION: Glavna sezona: 15. XII,—15. III. Pred in posezona: 1. XII,—14. XII. 16. III.—31. III 86 50 ležišč ležišč Po osebi na dan V sobi z 1—2 ležišči V sobi s 3—4 ležišči 480 380 380 430 330 330 280 Vlečnica Dolžina m Višinska Kapaciteta razlika smuč./uro V sobi s 5 >OT -g Cena za g gl vožnjo 1 * (din) A N in več Kaštivnik 1420 480 1010 1490 25 ležišči Mala Kopa* 340 42 1020 1525 5 Kopnik 731 228 900 1525 15 Pahernik 671 200 900 1533 15 380 Velika Kopa 257 37 600 1540 5 Pungart* 1100 171 900 1540 20 280 Sedlo* 270 35 600 1417 5 (Nadaljevanje na 4. strani) POLPENZION: Glavna sezona: 15. XII,—15. III. 410 360 310 Pred in posezona: 1. XII,—14. XII. 310 260 210 16. III,—31. III. 310 260 210 NOČNINA Z ZAJTRKOM: 320 260 200 Popusti — Otroci do 7. leta starosti imajo 30%> popust na penzionske cene. — Otroci do 7. leta starosti, ki ne koristijo svojega ležišča, imajo 50'°/o popust na penzionske cene. — Otroci od 2. do 7. leta starosti, ki ne koristijo svojega ležišča, niti hrane, plačajo 50 din na dan. Popusti za agencije — Provizija 5®/o — Na 40 oseb v skupini 1 gratis penzion — Na 10 smučarjev v vrsti 1 gratis vozovnica Turistična taksa 1,50 din, zavarovanje 3 in enkratna prijava 10 se doplača. Pungart žJL:- DOLINSKE VLEČNICE Cena za Vlečnica CtJ .S >N O P Višinska razlika Kapacite smuč./ur Nadm. vi zg. post. odrasli otroci do 14 let Rahtel I* 780 272 1010 670 15 9 (Sl. Gradec) Rahtel II 221 31 513 670 5 3 (Sl. Gradec) Mislinja 440 90 720 692 10 5 ROKOVNE VOZOVNICE uspeli sanirati izgube in s tem zagotoviti obratovanje smučarskega sistema Kope. Ker so vsi delavci Lesne veliko prispevali k sanaciji, jim TOZD Gostinstvo in turizem nudi posebne popuste pri nakupu sezonskih vozovnic, in sicer: za vse člane OO sindikata Lesne in njihove nepreskrbljene družinske člane bo znižana cena sezonske vozovnice za odrasle 2000 din za otroke do 14 let 1500 din. Prodaja vozovnic bo organizirana samo prek osnovnih organizacij sindikata TOZD Lesne, ki bodo dobili vozovnice na TOZD Gostinstvo in turizem, Glavni trg 41, Slovenj Gradec vsak dan od 10. do 13. ure. Pri naročilu sezonskih kart je potrebno dostaviti: — potrjen seznam z letnico rojstva — fotografijo (na hrbtni strani mora biti izpisano ime, naslov, leto rojstva) — potrdilo o šolanju za otroke, ki se šolajo — dokazilo za nepreskrbljene in nezaposlene družinske člane. Odrasli Otroci do 14. leta starosti Dnevna vozovnica 200 130 Poldnevna vozovnica 130 90 Nočna vozovnica 130 — Penzionska vozovnica 130 130 Sezonska vozovnica 3500 2500 Smučarski paket 150 50 točk 50 Smučarski paket (dnevna vozovnica in enolončnica) velja samo ob delavnikih od ponedeljka do petka. Koristijo ga lahko skupine najmanj 30 oseb. Velja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. IZPOSOJNINA: — za smuči 60 din dnevno — za palice 15 din dnevno — za smučarske čevlje 25 din dnevno — za sanke 25 din dnevno Cenik je bil potrjen na zboru delavcev TOZD Gostinstvo in turizem 15. 9. 1981. Vsi smo bili seznanjeni s težavami TOZD Gostinstvo in turizem. S pomočjo širše družbene skupnosti smo Ob naročilu sezonskih kart je potrebno prinesti s seboj naročilnico ali plačati z gotovino. Prav tako bodo imeli popust pri nakupu sezonskih vozovnic člani OO sindikata ostalih delovnih organizacij, ki so kakorkoli pomagali pri sanaciji TOZD Gostinstvu in turizem. Za te bodo cene naslednje: sezonska vozovnica za odrasle 2500 din sezonska vozovnica za otroke do 14 let: 1800 din in morajo dostaviti enaka dokazila in potrdila kot delavci Lesne. V letošnji sezoni bo organiziran tudi avtobusni prevoz na Kope. Redni avtobus bo vozil od 25. 12. 1981 do 28. 2. 1981 vsak dan izpred hotela Pohorje: ob 8. uri, 9.30, 13. uri, in 15.30. V sredo, petek in soboto pa še dodatno ob 19. uri. Povratek iz Grmovškovega doma: ob 8.45, 12. uri, 14.30 in 16.30. V sredo, petek in soboto pa še dodatno ob 20. uri. Skozi vso sezono bodo za strežbo na prostem odprti bifeji na zgornji in spodnji postaji Kaštivnika in kontejner na Grmovškovem domu. Tam bodo postregli s čajem, kavo, sendviči, hot-dog, kranjskimi klobasami, pomfrijem in žganimi pijačami. Prijetno smuko vam želi TOZD Gostinstvo in turizem. I. R. Kadrovske vesti PRIŠLI V TOZD (oktober 1981)_______________________________ Priimek in ime — Datum nastopa dela — Prof. poki. po dej. izobrazbi — Profil poki. po del. mestu — Organizacija iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Svečko Lenart, 15. 10. 1981, KV-sekar, KV- sekač, TOZD gozd. Črna TOZD GOZDARSTVO RADLJE Encli Jože, 13. 10. 81, KV-gozd. delavec, KV-gozd. del., prva zaposlitev Mernik Milan, 9. 10. 81, KV-gozd. delavec, KV-gozd. del., prva zaposlitev TOK GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC Mirkac Albert, 19. 10. 1981, SS-gozd. tehnik, SS-gozd. tehnik, iz JNA TOZD ŽAGA MISLINJA Založnik Marijan, 12. 10. 1981, PK-delavec, PK-delavec TOZD ŽAGA VUHRED Škerget Ivan, 28. 10. 81, NK-delavec, NK-delavec, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Kotnik Marija, 12. 10. 81, KV-delavka, PK-delavka, Ojstrica Dravograd Čebule Marija, 13. 10. 81, NK-delavka, PK-delavka, prva zaposlitev Bahač Štefanija, 1. 9. 81, NK-delavka, PK-delavka, Železarna Ravne Pečovnik Jože, 15. 10. 81, NK-delavec, KV-delavec, Železarna Ravne Krajnc Jakob, 15. 10. 81, NK-delavec, KV-delavec, Železarna Ravne Savič Vidoslava, 16. 10. 81, NK-delavka, PK-delavka, Tovarna papirja Prevalje Rejak Jožica, 20. 10. 1981, NK-delavka, PK-delavka, Gostišče Prevalje TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Omerovič Meta, 5. 10. 1981, PK-delavec, PK-pom. pri stroju, iz JLA Šavc Olga, 1. 10. 81, PK-delavka, KV-embal. oblog., Kolinska Slov. Gradec Kolar Ivanka, 19. 10. 81, PK-delavka, PK-pomoč. lak. in luž. Tovarna lepenke Prevalje Knežar Vinko, 20. 10. 81, KV-elektrikar, KV-elektro vzdrž., Sle-menik Srečko Založnik Antonija, 22. 10. 81, KV-prodajalka, PK-pomoč. pri stroju, — Poberžnik Ana, 22. 10. 81, KV-kem. procesničar, PK-pomoč. pri stroju, — Horvat Marija, 26. 10. 81, SS-ekonom. tehnik, SS-obračun OD, TOZD gostinstvo TOZD TSP RADLJE — PODVELKA Maksutaj Hadji, 1. 10. 81, NK-delavec, PK-delavec, zasebni obrtnik Gašper Radlje Par Jože, 1.10. 81, NK-delavec, KV-delavec, prva zaposlitev TOZD TOVARNA IVERNIH PLOSC OTIŠKI VRH Šmon Viktor, 1. 10. 81, KV-delavec, KV-delavec, zasebni obrtnik Lužnik Igor, 9. 10. 1981, KV-delavec, KV-delavec, prva zaposlitev Kobovc Pavel, 12. 10. 81, KV-delavec, KV-delavec, Kom. podj. Prevalje TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Mahnič Ibro, 1. 10. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Bukič Drago, 1. 10. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Jelič Jožo, 6. 10. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Mevkič Ismet, 13. 10. 81, NK-delavec, PK-delavec, — TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Gostenčnik Miran, 7. 10. 81, NK-delave, NK-delavec, — Čuješ Krisd, 8. 10. 81, NK-delavec, NK-delavec, — Rogač Robert, 8. 10. 81, NK-delavec, NK-delavec, — Oder Miran, 16. 10. 81, NK-delavec, NK-delaevc, — Došenovič Milanko, 16. 10. 81, NK-delavec, NK-delavec ,— Vocovnik Anton, 22. 10. 81, PK-delavec, KV-delavec, — Lipovec Robert, 20. 10. 81, KV-delavec, NK-delavec, Nešič Ranko Ljubinje Jeromel Peter, 19. 10. 81, KV- delavec, KV-delavec, — TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM SLOVENJ GRADEC Markota Gordana, 10. 10. 81, SS-gimn. maturant, SS-delavec, Blagovni promet Jamnik Jana, 12. 10. 81, SS-ekonom. tehnik, SS-delavec, DSSP TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Bokan Borislav, 1. 10. 81, SS-delavec, SS-delavec, priv. Muhič Karlo Dolenc Sergej, 20. 10. 81, SS-gimn. maturant, SS-pripravnik, prva zaposlitev DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Kunej Tomaž, 1. 10. 81, VS-dipl. inž. les., VS-pripravnik, prva zaposlitev INTERNA BANKA SLOVENJ GRADEC Rebernik Ljudmila, 12. 10. 81, SS-ekonomski tehnik, SS-delavec, Gorenje Koprivnikar Ana, 15. 10. 81, VSŠ-ekonomist, VSŠ-delavka, TUS Slov. Gradec ODŠLI IZ TOZD (oktober 1981)_____________________________ Priimek in ime — Datum prenehanja — Prof. poki. po dej. izobrazbi — Prof. poki. po del. mestu — Organizacija v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Pungartnik Pavel, 30. 9. 1981, KV-cestar, KV-cestar, inv. upokojen Založnik Rudolf, 30. 9. 81, KV-merilec, KV-merilec, star. upokojitev TOZD GOZDARSTVO ČRNA Svečko Lenart, 14. 10. 81, KV-gozd. delavec, KV-gozd. delavec, TOZD gozd. Mislinja TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Slatinek Ivan, 1. 10. 81, VK-del., SS-rev. vodja, inv. upokojitev TOK GOZDARSTVA RADLJE OB DRAVI Brezovnik Vili, 30. 9. 81, SS-gozd. tehnik, SS-pripravnik, v JLA TOK GOZDARSTVO RAVNE NA KOROŠKEM Garbus Gvido, 1. 10. 81, SS-gozd. tehnik, SS-pripravnik, v JLA TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Rupreht Ivan, 14. 10. 81, KV-delavec, KV-delavec, inv. upokojitev TOZD ŽAGA MUŠENIK Herman Gabrijel, 4. 8. 81, PK-delavec, PK-delavec, — Kodrun Marjan, 7. 10. 81, SS-les. tehnik, SS-les. tehnik, v JLA TOZD ŽAGA VUHRED Gros Branko, 30, 9. 81, SS-delavec, PK-delavec, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Štavdeker Ludvik, 2. 10. 81, KV-delavec, KV-delavec, v JLA Kotnik Robert, 2. 10. 81, SS-les. tehnik, SS-pripravnik, v JLA Perič Dragan, 17. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, — TSP RADLJE — PODVELKA Vajs Feliks, 1. 10. 81, NK-delavec. KV-delavec, umrl Pušnik Andrej, 3. 10. 81, NK-delavec, PK-delavec, Kumer Stanko Radlje TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Kontrec Boris, 7. 10. 81, KV-delavec, PK-delavec, v JLA Planšak Franc, 19. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, umrl Ternik Marjan, 19. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, Stroj Radlje Naglič Konrad, 4. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Koprivnikar Janko, 31. 10. 81, KV-delavec, KV-delavec, Uprava jav. v. TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Čurkovič Ivo, 9. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Bulič Fehin, 19. 10. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Beklič Reso, 9. 10. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Rogovič Rasim, 22. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Kraljevič Slavko, 9. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, — Martinaš Zlatko, 25. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, — TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Granda Ivan, 18. 8. 81, KO-ključavničar, KV-ključavničar, — TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Šmigoc Anton, 8. 8. 81, NK-delavec, NK-delavec, — TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM SLOVENJ GRADEC Horvat Marica, 24. 10. 81, SS-ekonom. tehnik, SS-knjig. OD, TP Pameče TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Logar Bogdan, 1. 10. 81, SS-ekonom. tehnik, SS-pripravnik, v JLA Markota Gordana, 9. 10. 81, SS-gimn. mat., SS-delavka, TOZD turizem Šuler Malčka, 31. 10. 81, SS-delavka, SS-delavka, TOZD Turizem Štancl Krešimir, 31. 10. 81, SS-delavec, SS-delavec, — DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Jamnik Jana, 11. 10. 1981, SS-ekonomski tehnik, SS-ref. za samo-upr. postop., TOZD Gostinstvo Skobir Marjan, 5. 10. 81, NK-delavec, NK-delavec pri urejanju — v JLA INTERNA BANKA SLOVENJ GRADEC Gros Silvo, 7. 10. 81, SS-ekonomski tehnik, SS-opr. dolžn. up. razm., — TOZD M Ž Skupaj Gozdarstvo Slovenj Gradec 41 3 44 Gozdarstvo Mislinja 51 3 54 Gozdarstvo Cma 140 11 151 Gozdarstvo Radlje 134 23 157 TOK gozd. Slov. Gradec 38 2 40 TOK gozd. Radlje 33 5 38 TOK gozd. Ravne 29 6 35 TOK gozd. Dravograd 17 3 20 Žaga Mislinja 47 6 53 Žaga Otiški vrh 55 14 69 Žaga Mušenik 37 7 44 Žaga Vuhred 74 7 81 Tovarna pohištva Prevalje 78 140 218 Tovarna pohištva Pameče 168 186 354 TSP Radlje — Podvelka 169 157 326 Tovarna ivernih plošč Otiški vrh 206 25 231 Gradnje Slovenj Gradec 77 8 85 Transport in servisi Pameče 135 13 148 Centralno les .sklad. Otiški vrh 39 5 44 Nova oprema Slovenj Gradec 158 131 289 Delovna skupnost 76 118 194 Gostinstvo Slovenj Gradec 8 10 18 Blagovni promet Slovenj Gradec 78 61 139 Interna Banka Slovenj Gradec 4 30 34 SKUPAJ 1892 974 2866 V kadrovskih vesteh za mesec avgust je bil objavljen napačen podatek pri tov. Pirtovšek Faniki, in sicer, da je NK-delavka. Pravilno NS-delavka. Tov. Pirtovškovi se za napako opravičujem. Darinka Urbanci Božični in novoletni prazniki bodo marsikateri mladi smrekci vzeli življenje. Prav je, da gojimo stare običaje, ni pa prav, da posekamo tako gozdno mladje, ki bi z leti zraslo v lepo, kvalitetno in dragoceno drevo. Po vseh večjih krajih našega gozdnogospodarskega območja smo organizirali prodajo novoletnih jelk, ki so jih za posek strokovno določili gozdarji. Ce pa se nam zdijo na trgu le predrage in smo se odločili, da jo skrivaj posekamo sami, potem izberimo tisto, ki jo bomo zares odnesli domov. Pogosto jih posekamo več, potem izberemo najlepšo, ostale pa zavržemo. Po zakonskih predpisih mora biti pred posekom in med prenašanjem vsako novoletno drevesce označeno z gozdarsko plombo, sicer nas bo sodnik za prekrške povprašal, kje smo jo dobili. Tako vprašanje pa nas bo nekaj stalo. MOGOČNA VIHARNISKA DREVESA IN OSTANKI PRAKRAJINE MED RADUHO IN PECO Naravna dediščina v rokah gozdarjev Na skrajnem vzhodnem delu Karavank, v kotu, ki ga omejujejo tri priljubljene koroške planine nedaleč od Uršlje gore (1698 m), med Pogorjem Smrekovca (1695 m), Bele peči z Raduho (2062 m) do Olševe (1929 m) na eni ter Pece (2126 m) na drugi strani, se razprostirajo bogati iglasti gozdovi smreke in macesna, oziroma mešani gozdovi s primesjo bukve, gorskega javorja in mestoma bresta. Z gozdovi gospodari DO Lesna Slovenj Gradec, TOZD gozdarstvo Črna in TOK gozdarstvo Ravne na Koroškem. Od skalnih in zaobljenih grebenov, ki v obliki podkve zaokrožujejo približno 9000 ha gozdov z nekaj kmetijami, se vode prek strmih pobočij v bistrih studencih zbirajo v dolinah potokov Bistre in Meže v Koprivni. Trde magmatske kamenine se pokažejo na površju izpod dobro razvite plasti svežih rjavih tal le redko, največ na grebenih in v jarkih potokov. Bolj vpadajoča so skalna pobočja in stene dolomitov ter apnencev v Beli peči, Raduhi, Olševi in Peci, ki prek melišč prehajajo v strma pobočja s skalnimi skoki. Tla so tukaj bolj suha in manj vodnata. Kot otok med dolinami Bistre in Koprivne pa se strmo dviga nekoliko nižji, mestoma skalnat prakameninski hrbet Orožije ter višje pod Peco Mravljije s Čofatijo. Geografska lega, hude zime, neprehodnost in težko spravilo lesa so ohranile te razgibane, skupinsko raznodobne, mešane gozdove v svoji dokaj naravni obliki vse do danes. Posegi človeka vanje niso bili nikoli tako močni, da bi bistveno spremenili njihov osnovni življenjski utrip, kljub znanemu načinu pospeševanja smreke s fratarjenjem. Visoke lesne zaloge na boljših tleh so se dolgo ohranjale. Pod gozdno mejo in pred drugimi neprehodnimi predeli se je vpliv človeka še vedno zaustavil ali izgubil. Ponekod so se še ohranili sestoji, ki so nastajali in se oblikovali v stoletni borbi z naravo. Njihova oblika in najrazličnejše oblike posameznih starih dreves nižje v gospodarskem gozdu, kažejo na sebi sledove neizprosne borbe z viharji in snegom, v kateri so se ohranili le najvitalnejši. V zavetju teh temnih, težko prehodnih gozdov, se kot v oazah miru, daleč od hrupa civilizacije in mest ohranjajo stabilne populacije nekaterih naših najbolj ogroženih, avtohtonih živalskih vrst, ki jih ta gozd kot ostalo divjad brez škode sprejema. Med starimi bukvami in smrekami prhutajo in klepljejo divji petelini, se spreletavajo jerebi, pod njimi rukajo jeleni, v skalovju piskajo gamsi, v vratičju zelene jelše, kjer gozd s smreko ali macesnom vrzelasto prehaja v ruševje in travnate goličave nad gozdno mejo, sledimo belega zajca, višje ruševca in ponekod tudi belko. Kot varuh nad vsem, kar se je prepletlo in obdržalo v mnogih letih med temi grebeni in pobočji pa jadra planinski orel in se oglašajo krokarji. Prvobitnost gozdov, strmi vrhovi, mogočnost starih viharniških dreves in vsega živega, kar si je izbojevalo svoj prostor v tej divjini, bogatijo človeka in ga navdajajo z zanosom — zavedajočega se njegove majhnosti. Potrebe družbe po lesu in zahteve v zaostrenih gospodarskih razmerah pa nas ženejo, da s vse popolnejšo mehanizacijo vse bolj prodiramo v ta prostor. Nekoč bogati gozdovi so vse bolj preredčeni. Samo razumno, celovito vrednotenje tega gozda, kot občutljivega eko sistema, ga lahko varuje pred izničenjem in ohrani njegovo identiteto in izročilo preteklosti. Ne goloseki, ampak skrbno gojitveno in sečno spravilno načrtovanje ter ukrepanje bo ob vlaganjih v primerno tehnologijo in v gozdne prometnice na primernih mestih zadovoljevalo potrebe gospodarstva in družbe, ne da bi odpovedalo zahtevam narave. Tako bo poleg trajnosti donosov lesne mase ohranjena tudi naravna dediščina, krajina in življenjsko ravnovesje v tem prostoru. Takšen predel tega območja je tudi Jelenov greben^ v Medvedjeku poleg prav tako naravnih Ježevih repov s pestro floro in favno pod severno steno Raduhe. Dobrih dvajset minut hoje od gozdarsko-lovske koče na Ježevem, blizu prehoda panoramske-gozdne ceste s Koroške na Štajersko stran v Savinjsko dolino, nas strma gozdarska steza pripelje skozi raz-nodoben smrekov gozd do zaobljenega pobočnega grebena pri nadmorski višini 1350 m. Tukaj opazimo ob stezi vse več debelih, močno razvejanih smrek. Prevzame nas pogled na prvo debelejšo smreko (PICEA obies) s premerom 139 cm in višino 26 m, ki ima pri višini 1,30 rn močno, stransko izraslo vejo s premerom 42 cm, kar je zavidljiva debelina že za prosto rastoče drevo. Glavno deblo, ki pri dveh metrih višine preide v močno razvejano krošnjo, je pri višini 12 m odlomljeno. Od tod naprej pa kot, da odganja proti nebu iz močnih stranskih vej »nov sestoj« dvanajst mlajših smrek — vrhov, od 4—14 m visokih. Življenjska moč smreke je že v upadanju, posamezni vrhovi že kažejo znake sušenja. Nekaj deset metrov naprej obnemimo ob pogledu na dve mogočni, skupaj rastoči smreki, ravne rasti in gostih vej s premeroma 113 cm in 135 cm, katerih krošnji sta se v odmaknjenosti 2 m zrasli in oblikovali v enotno krošnjo, visoko okoli 29 m. Veje segajo od 3 m višine naprej. Vitalnost drevesa pada, debelejša smreka je suha že do polovice. Najzanimivejša pa je smreka 15 m nižje. Od višine 1 m nad tlemi se deblo s preme- Orjaška smreka ravne rasti in gostib vej — d = 135 cm — foto: M. Čas rom 139 cm in s skupno višino 29 m razveja v številne, stranske med sabo prepletene veje s premeri od 15—25 in več cm, ki tvorijo enotno krošnjo s premerom približno 15 m. Osnovno deblo — vrh je od višine 6 m naprej suho. Do te višine so nagnetene tudi vse žive veje. Iz teh močnih, stranskih vej poganja proti nebu še 16 živih vrhov — krošenj, od katerih je eden 7, drugi pa 8 debelinske stopnje, z višinama okoli 27 m. Vitalnost smreke v zadnjem letu močno upada, od prej je suhih že pet vrhov. Opisana smreka je prav gotovo eno od najzanimivejših dreves Slovenije, ki je nastala v neizprosni borbi in v igri z naravo. Škoda je, da je ne moremo ohraniti, ker se je začela pospešeno sušiti. Vmes naletimo še na druge smreke s premeri od 80—120 cm. Na kratki poti okoli 200 m smo obhodili že 11 zanimivih smrek velikank. Če se s poti spustimo še 100 m nižje proti jarku, pridemo do najdebelejše smreke s premerom 156 cm in višino 37 m (fotografija 4). Smreka je popolnoma zdrava, le sam vrh (80 cm) je suh, — verjetno od strele, Ob korenu debla se še opazi trohneče deblo, nekoč so ra-stle smreke — z bujnim smrekovim podmladkom, katerega je ožgala in podrla strela. Po približno 400 m dolgi krožni poti se znajdemo ob zadnjem orjaku .macesnu (La-rix europea) sredi jase na grebenu. Deblo z močno razvejano krošnjo ima premer 104 cm in višino 26 m ter je verjetno najdebelejše drevo te vrste na Koroškem. Ta zanimiva skupina trinajstih mogočnih, viharniških dreves na Jelenovem grebenu je verjetno ostanek bolj ali manj samotnih dreves na davno zaraščenem pašniku. Zaradi svoje zanimivosti in izročila preteklosti jih zdaj obravnavamo in varujemo kot naravno dediščino Slovenije. Takšne ostanke prakrajine pa srečamo tudi drugod v tem kotu in na Koroškem, kot še ponekod drugod po Sloveniji. Tudi na mnogo bolj dostopnih mestih, tam kjer so bili ljudje dovolj osveščeni, so se ohranili podobni pomniki narave vse do danes. TEŽAVNA GRADNJA GOZDNE CESTE Na tem območju je ohranjeno najdebelejše drevo v Sloveniji. Na lepi razgledni točki blizu Pudgarskega pod Smrekovcem, raste ob sončni kmetiji Najevnik, sredi smrekovih gozdov lipovec (Tilia cordata) z obsegom 11,24 m — to je s premerom 358 cm ter višino 24 m. Zaradi starosti se z oboda votlega, iz več lip zraslega drevesa od časa do časa že odkrhne kakšna veja ali vrh. Izgled lipe blizu starega kužnega znamenja tik ob gozdu pa zato ni nič manj privlačen. Na valoviti, sončni planoti na Pudgarskem raste ob gozdarski koči z dolgo tradicijo alpski bor — cemprin (Pinus cembra) s temno zeleno, jajčasto oblikovano krošnjo. Prsni premer debla je 48 cm, višina 11 m. Drevo je enkratna zanimivost v slovenskem prostoru, saj takšnega osebka te vrste, ki se je nekoč pojavljal tudi v našem višinskem gozdu, drugod v Sloveniji ne najdemo. Zato je drevo tudi ponos gozdarjev, zlasti pa Pudgarskega Adija — gozdarskega delovodje in lovskega čuvaja, ki z ženo že prek 20 let živi v tej koči, prav tako samorastniško v teh planinah, z dolgimi in hudimi zimami kot cemprin. Še so zanimiva drevesa in ostanki prakra-jine, bolj ali manj poznana in nevsakdanja, ki jih moramo znati ohranjati zase, za našo stroko in za naše zanamce. Takšna je na primer tisa (Taxus baccata) pri Mihevu v Podpeci s premerom 58 cm in višino 11 m, stara prek 300 let; jesen (Fra-xinus exelsior) sredi gozda ob stari, podrti brunarici v Hudejevem v Orožiji, — s premerom 152 cm in višino 27 m, v katerega votlino bi lahko zlezlo 6 odraslih ljudi. Nevsakdanja je Bošnikova smreka pri Slovenj Gradcu, ki je s premerom 177 cm in višino 28 m le za 3 cm »tanjša« od najdebelejše smreke v Sloveniji v občini Mozirje; v Črne-čah pri Dravogradu raste najdebelejše prosto rastoči jesen v naši ožji domovini — s premerom 175 cm; pri Sgermu na Orlici na Pohorju raste najvišja in najlepša smreka v Sloveniji z višino 51 m; na Smrekovcu raste pri nenavadno visoki nadmorski višini okoli 1300 m alpski negnoj (Laburnum alpinum) s premerom okoli 35 cm. Takšna je bila tudi Burjakova smreka v Topli s premerom 106 cm in višino 49 m, ki Gozdna cesta v Peci ima tipičen gorski karakter. Trasa poteka po strmih, za katere so značilna plitka tla, pod katerimi najdemo čist, trd apnenec. Z gradnjo gozdne ceste v tem terenu smo dejansko ugriznili v trši oreh, kot smo mislili takrat, ko smo cesto načrtovali, strasirali in pripravili traso za pričetek del. Severo-zahodno pobočje Pece je bilo premalo odprto za smotrno izkoriščanje in gojenje bogatih smrekovih in macesnovih gozdov. Obstoječi cesti Črna—Podpeca—Štenge—Mihev—Črna in Štenge—Mežica sta odprli le spodnji del obsežnega pobočja Pece do nadmorske višine okrog 1000 m. Višja pobočja pa so ostala neodprta, prepuščena dragemu, nevarnemu in za gozd škodljivemu ročnemu spravilu lesa. Pričetek gozdne ceste Terčovo—Jakobe—Mala Peca začne z odcepom s jo je letos spomladi podrl veter in bo zdaj s svojim mogočnim deblom, kot vaška klop, krasila Črno. Tudi alpske dolince in planjave, kjer se je v borbi z naravo daleč od človeka oblikovala in ohranila edinstvena prakrajina in življenjske združbe, kot je npr. Grohot (!), Ježevi repi, mestoma Smrekovec ali Peca, se lahko danes obvarujejo v svoji naravnosti s smotrnim načrtovanjem pred hudimi ranami in motnjami, ki jih ustvarjajo trušč in grobo izpeljane ceste ali vlake. Enako pozornost zasluži tudi naravna krajina z vso kulturno dediščino, ki so jo nekoč v teh planinah, v borbi za svoj kos kruha, oblikovali naši dedje. Zapisal: Miran Čas, dipl. inž. gozd. TOZD gozdarstvo Črna na Koroškem Pri zbiranju podatkov je sodeloval Gorazd Mlinšek, dipl. inž. gozdarstva ter Milan Žaže — gozdarski tehnik. ceste Mihev—štenge nekaj sto metrov pred karavlo. Od tu se peljemo po urejeni, gladki cesti proti slikovitemu »Plazu«, ga v podnožju prečkamo in se nato vedno hitreje dvigamo. Ta del trase teče po krušljivih dolomitih in deloma apnenčastih tleh. Tu tudi sa- V tako navrtane luknje vložijo mine, ki se vžigajo v kratkih presledkih, zaradi česar kamenje ne leti naokrog in ne poškoduje drevja — foto: A. Šertel ma gradnja ni potekala s prevelikimi zastoji. Višje ko gremo, več je apnenca in tudi sam teren je vedno bolj strm. Tu je tudi gradnja gozdne ceste zastala, saj bi z obstoječo tehniko miniranja skal in kasnejšim odrivom materiala pod traso, povzročili prevelike škode na stoječem drevju. Potrebno si je bilo priskrbeti poseben projekt miniranja in dele trase, kjer so stroški gradnje največji, de-taljno zakoličiti. Sam projekt miniranja so naredili pri rudniku Mežica, saj imajo prav tu najbolj razvite teorije o miniranju in podkrepljene z bogatimi izkušnjami. Izbrali so »švedsko metodo paralelnega zaloma«. Ta metoda zajema vrtanje paralelnih vrtin določenega razmaka, ki je odvisen od vrste in trdote skal in usmerjen, strogo določen časovni raspored samega miniranja. S tem je dosežen za nas najvažnejši cilj — zmanjšane ali povsem odpravljene so poškodbe obstoječega drevja. Pri samem miniranju ni razmetavanja kamenja po sestoju in pod traso, saj ves material ostane na samem mestu miniranja. S pravilno in premišljeno gostoto vrtin ter ustreznim polnjenjem razstreliva pa se približamo še željni strukturi drobljenega materiala. To pa je zelo pomembno, saj kasnejše (Nadaljevanje na 8. strani) Vrtalni stroj na lafeti olajša vrtalcu težavno delo — foto: A. Šertel odrivanje ne povzroči občutne škode sestoju pod traso. Veliko truda in dela je bilo vloženega v samo pripravo trase pred pričetkom gradbenih del. Na večjih strminah, kjer je obstajala nevarnost, da bi se odrinjeni material kotalil po pobočju navzdol, pri tem obtolkel obstoječe drevje in tako povzročil gmotno škodo širšemu gozdnemu pasu, smo spodnje robove nasipne brežine primerno zavarovali. Na nekaterih mestih so bile narejene lesene barikade. Pri tem je bil uporabljen les, ki je ostal na trasi. Predvsem so bili to vrhovi prej posekanega drevja, veje in drugi odpadki, pa tudi podrta tanjša drevesa, ki so se pojavljala ob sami trasi. Drugod, kjer obstaja nevarnost, da bi te lesene zaloge sčasoma popustile, kar bi lahko povzročilo udore nasipnega materiala, so bili ročno narejeni kameni suhi zidovi. Na zelo strmem mestu, kjer samo zalaganje in zaščita drevja ne pride v poštev, je bil odminiran material odvožen. Vse to delo, vključno z novim miniranjem, zelo povečuje stroške gradnje take ceste. Obstoječa tehnologija in prilagojena tehnika dela v tem trenutku ne dajeta cenejših rešitev. Vse to pa še vseeno ne pretehta varovanja okolja in gozdarjevega truda, da ohrani zdrave in nepoškodovane sestoje. Kodela Janez ; dipl. ing. gozd. Poslovanje servisa iz Pameč V zadnjem času se je lahko tudi širša slovenska javnost seznanila z vsebino člankov o nesolidnem poslovanju TOZD TIS Pameče, še posebej so negodovali kmeti kooperanti, ki najčešče koristijo naše usluge. Razveseljivo je, da o problematiki nabave rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo pišejo tudi časopisi, kot je Delavska enotnost in Kmečki glas, ni pa prav, da se kakšen primer v teh občilih prikaže le enostransko in si tako bralec ne more ustvariti realne slike, ker vseh dejstev ne pozna. V »Viharniku« je bil pred časom objavljen članek »Kaj žuli kmeta« in opisan postopek pri nabavi drobnih delov za motorno žago. Ugotovitve prizadetega kmeta so resnične. Procedura pri takšni nabavi, pa naj je to še tako droben del kot je kolešček in zagonska vrvica, je pač takšna, kajti naš TOZD predstavlja servisno dejavnost, kjer se deli, če jih imamo, vgrajujejo, ne pa samo prodajajo. V tem je bistvo nesporazumov med servisom in porabniki naših uslug. Postopek pri nabavi je enak postopkom v vseh servisih v Sloveniji, ki niso registrirani za prodajo rezervnih delov, če le-teh tudi ne vgradijo. Ekonomski center Maribor nam je izdelal pravila in način poslovanja, kar smo delavci našega TOZD s svojimi samoupravnimi organi tudi sprejeli. Servis sam je grajen tako, kot so to tehnologi za naše potrebe predvideli. Nam se zdi funkcionalen s tem, da je sprejemna pisarna v pritličju in jo od servisa motornih žag loči le okence, skladišče pa ima prostor med halo nove proizvodnje in popravljalnico vozil, kar je za oboje naj-prikladnejše. Zgoraj v nadstropju, ločeno od večjega ropota, so pisarne. Najbližje je pisarna blagajne, pa tudi obračunska ni daleč. Do sem se mora pač vsaka stranka potruditi, kadar išče usluge in ne sme pozabiti, da mi nismo trgovina, kjer lahko že v izložbi vidiš ali imajo željeno blago, katerega največkrat ista oseba proda in obračuna. Tu torej spora ne more biti, vprašljiv je le čas, ki ga je ser-visant porabil za izpolnjevanje obrazca. Če je za obrazec, ki se ne izpolnjuje s strojem, za tistih nekaj besed potreboval res 20 minut, se opravičujemo, v bodoče pa bomo te zamude odpravili. Zaradi lažjega poslovanja, predvsem pa zaradi hitrega spreminjanja cen na tržišču, se poslužujemo planskih cen, katere občasno korigiramo in so včasih zaradi tega pri prodaji naših delov celo nižje od trenutno veljavnih na trgu. Tako je bilo tudi v primeru nakupa kolesca za motorno žago, ki je bilo nabavljeno po ceni 197,50 din, prodano pa za 189,50 din in zagonske vrvice, nabavljene za 28,38 din, kooperantu pa prodane za 24,70 din. Na te cene so vezani seveda še predpisani davki. Za vse to obstaja uradna dokumentacija, o čemer se lahko vsakdo prepriča. Ko smo preverili od kot taka razlika v ceni med našim servisom in trgovino KZ Prevalje na Ravnah, smo ugotovili, da so tam prodajali zagonsko vrvico, ki je pletena iz padalske svile in zato manj kvalitetna kot naša, ki je originalna iz najlona. Od tod tudi razlika v ceni, medtem ko je prodajalec s podpisom potrdil, da kolesce za motorno žago znamke »Husquama« tam nikoli niso prodajali. Nesolidnost v poslovanju med kooperanti in našim TOZD naj v tem primeru bralec presodi sam. Dobronamerna kritika je vedno dobrodošla. Kritika, kjer pa je bralcu predstavljena le ena plat, pa do prizadetega ni poštena. Če bi v Delavski enotnosti pisalo poleg tega, da naši kooperanti s poslovanjem našega TOZD niso zadovoljni, še to, da je prišel kmet na naš TOZD kupit kolesce in vrvico za motorno žago, da se je tam zamudil toliko in toliko časa, da je željeno dobil po ceni, ki je bila za toliko in toliko višja od cene za enake dele v trgovino KZ Prevalje na Ravnah, bi lahko bralci prej omenjenih časopisov sami ocenili nepravilnost o našem poslovanju, tako pa leži madež le na naših delavcih. Noben servis, ki ni registriran tudi za prodajo rezervnih delov, teh ne sme prodajati, če jih tudi ne vgradi, to pa v navedenem primeru ni bilo mogoče, ker kmet motorne žage za naš servis sploh ni dostavil. Če servis kljub temu stori uslugo, mora kršiti predpise s tem, da izda delovni nalog in na njem pokaže vsaj nekaj minut dela, pa čeprav ga ni opravil. Med te kršitelje spada tudi naš servis, toda le v dobro kmetov kooperantov, ki drugače svojih strojev ne morejo usposobiti. To pa je problem, o katerem bi morali pisati tudi drugi časopisi in s tem seznanjati najširši krog ljudi, kajti na koncu je le kmetijstvo tisto, ki skrbi za našo prehrano, od katere smo vsi odvisni. Da je v naši regiji potrebna trgovina rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo že dolgo vemo, ne more biti pa to problem našega TOZD, ampak se morajo za to zavzeti tako koroške občine, kot LESNA s svojimi TOK in ne nazadnje kmetijska zadruga. To pojasnilo smo dolžni podati, ker nam ne more biti vseeno, kaj pišejo o nas drugi in kako predstavljajo prej opisane probleme naši javnosti. Ne moremo si pridobivati slovesa s časopisno polemiko, ker si ga lahko pridobimo le z vestnim delom, upamo pa si trditi, da smo v dolgih letih našega obstoja to že večkrat dokazali. Morda bi lahko to potrdil tudi kakšen naš kooperant. Marjan Čuješ Čuvarja Misli našega upokojenca V novembrski številki Viharnika je bil objavljen sestavek »Nekaj misli o upokojencih in upokojitvah« podpisana V. Gerl. Ne vem za motiv, ki je vodil Geirlovo, da je objavila to svojo misel, mislim pa, da je izpovedala, žal, resnico, katera se dogaja nekje več, nekje manj na splošno in le malokje obstojajo vezi pristne s svojim nekdanjim kolektivom. Tudi če je bilo ob slovesu upokojenca izrečeno nekaj vljudnih in zahvalnih besed, so pa bile te kar hitro pozabljene in upokojenci ostajajo z občutkom pozabljenosti pa tudi, če so morda delali 30 ali še več let v istem kolektivu. Današnji tempo dela je resnično tak, da čas kon-taktiranja z bivšimi sodelavci tega veliko ne dopušča. Dovolj pa je tudi, če se ob srečanju vsaj za nekaj trenutkov ustavi korak in izmenja besedo ali dve za bežen pogovor, kar za tega, nekdanjega sodelavca, pomeni več kot pa vsaka druga nagrada. Generacija, ki je že odšla in sedaj odhaja, je tista iz povojnih let, ki je bila težke boje v vseh povojnih letih obnove na vsakem delovnem mestu. Nehate se vsiljuje misel, kako malo se danes vsi ti težki pogoji vrednotijo, ko je bilo potrebno marsičemu se odpovedati, ko ni bilo nobenih ugodnosti, samo delo in to ali nadurno ali nedeljsko tudi se ni spraševalo za plačilo. Res je, da se staro mora umakniti novemu. Naravno je to in tudi prav je tako, da se delovni pogoji izboljšujejo. Tega se veselijo prav vsi nekdanji delavci, ki tudi spremljajo vsak napredek v svoji bivši delovni organizaciji. Mislim, da je zelo prav povedala tov. Gerl, da bi morali še naprej obstojati tisti medsebojni človeški in prijateljski stiki med delovno organizacijo in tistimi, ki so dokončali svojo delovno dobo in, da bi ne bilo teh grenkih občutkov, da pravzaprav v svoji delovni organizaciji nisi ničesar pomenil — ničesar doprinesel. M. Verdnik Koristen predlog Delavec TOZD TRANSPORT IN SERVISI Pameče, PLEVNIK Franc, po poklicu kovač, je predlagal in izdelal nosilno ohišje za montažo dvobobenske vitle, tipa IGLAND 5000 na traktor IMT 560. Ker bo naš TOZD odslej pri izvlaki lesa uporabljal traktorje tega tipa in s tem uporabljal pri montaži vitel njegovo izvedbo, se je delavski svet na svoji 22. redni seji odločil, da ga glede na samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti nagradi. Tovariš PLEVNIK Franc je član našega kolektiva od leta 1973. Ves čas je delal kovaška dela pri izdelavah in popravilih nadgradenj avtomobilov in traktorjev za prevoz in spravilo gozdnih sortimentov. Vedno je iskal nove rešitve, kako izboljšati posamezne faze dela in s tem prihraniti na materialu in času. Svoje izkušnje ne skriva ljubosumno, ampak jih prenaša na mlajše, manj izkušene sodelavce. Želeli bi še več takšnih koristnih predlogov iz neposredne proizvodnje. ing. Pogorevc Drago SPOMINSKI ZARIS IZ DOLINE TOPLE (Nadaljevanje iz številke 9/10) Borci I. Štajerskega bataljona zaslužijo spomin in častno priznanje, ker so sredi poletja 1942 na hribovskem področju okoli Črne prižgali prvo baklo uipora in osvobodilnega boja v Mežiški dolini. Eno izmed starih orožniških poročil iz Črne sporoča, da so se od 13. do 18. julija- 1942 pojavile »bande neznanih ljudi«, ki so se oborožene gibale od Slemena do Kramariče in pod Smrekovcem. Policija je šla za njimi iin jih hajkala, zasledovanje pa je bilo brez uspeha. Eden od prvih partizanskih kurirjev Ivan Magu-Marko, iz Braslovč doma, je med vojno po skrivnih stezah prenašal važna vojaška sporočila in drugo pošto s štajerske strani med koroške partizane. Ni se ustrašil nobene strmine, ne še tako slabega vremena, nobenih snežnih zametov in pretečih se zased. Borcem Savinjske čete se je pridružil proti koncu meseca maja 1942 na Dobrovljah. Udeležil se je številnih vo- jaških akcij in si pridobil mnogo izkušenj, potrebnih dobremu partizanu. Ko je obujal nepozabne spomine, se je razživel in pripovedoval, da so se meseca avgusta 1942 na štajersko-koroški meji pod Smrekovcem sešle Šaleška, Savinjska in Revirska partizanska četa, ki so tvorile I. Štajerski bataljon. Komandant bataljona Rudi Knez-Silas in politkomisar Boris Čiž-mek-Bor sta seznanila borce z novim operativno strateškim terenom na Koroškem, kamor so se takrat usmerili. Prvo taborišče so si uredili pod Komnom, bilo pa je kmalu odkrito. Sovražnik ga je pričel neke noči obkoljevati in si urejevati položaje, da bi ga napadel. Borci pa so nevarnost pravočasno opazili in ko jim je bilo izdano povelje, naj se previdno umaknejo preko Travnika proti Beli peči. Bataljon je neopaženo in brez borbe zapustil ogroženo taborišče. Čez dobro uro, ko je bil (Nadaljevanje na 10. strani) že izven nevarnosti, je policija izvedla oster napad v prazno. Olga Kasteličeva-Marjetka, ki je bila takrat bataljonska bolničarka, je o prvih doživetjih v taborišču napisala z zanosnim navdušenjem leposlovno črtico, ki jo v nadaljevanju dobesedno navajam. »Avgusta 1942 smo taborili pod Kamnom, v gozdovih Smrekovca. Skoro sami revirci smo bili in nekaj Savinjčanov. Bataljon borcev, prepojenih z vročo ljubeznijo do svoje zemlje in naroda ter brezmejnim sovraštvom do tistih, ki so nam to najsvetejše poteptali. Bataljon, čigar geslo je bilo: neizprosna borba in cilj — svoboda. Bataljon borcev, katerih premnogi so s temi mislimi tudi umirali, zadeti od sovražnikovih svinčenk. Ponoči smo šli na vrh. Tam smo najprej vadili in se izpolnjevali v vojaških spretnostih. Nato smo posedli po tleh. Oglasila se je pesem, sprva tiho in drhte, nato pa vse močneje in bolj mogočno. Vsa srca so ji prisluhnila, bila so je polna. Pred nami se je dvigala Peca, veličastna in spokojna je žarela v mesečini. Nekdo je zaklical: »Servac, glej Peco, tam spi Matjaž... Zapoj koroški.« Servac je začel z zvonkim in čistim glasom. Potem smo peli vsi za njim, Gor čez jezero! Koroška, naša Koroška! Solze so skrivaj polzele po obrazih, ožganih od sonca in vetra. Sramovali smo se jih drug pred drugim. Servac je nenadoma umolknil, kakor da ga je obšla zla slutnja. Takrat smo tiho sklenili: »Tja gremo, do Pece in preko nje, na vse strani, koder bivajo naši ljudje.« Iz drugega taborišča pod Travnikom na koroški strani se je odpravila v Črno izvidnica štirih borcev. Preoblečeni v kmečke obleke, da bi se prikrili in ne bi vzbujali pozornosti. Odšli so poizvedovat o položaju v kraju in po dolini. Poskusili naj bi bili poiskati stike z zaupnimi ljudmi, ki so zanje zvedeli. Zbrali naj bi pa tudi vojaška in druga, zanje potrebna in važna obvestila. Izvidnica zaradi izdajstva ni opravila uspešno svojega poslanstva. Prva dvojka, v kateri sta bila komandant Rudi Knez-Silar in borka Ema, se je spričo težavnih razmer komaj rešila iz pasti. Žandarji pa so v vaški gostilni pri Štuierju ustrelili Rudija Arama iz Šoštanja, hudo ranjenega Ferda Zajca-Servaca iz Dobriča so na pobegu ujeli in odpeljali v bolnišnico, nato v celovški zapor, kjer se je končala tudi njegova življenjska pot. 11. avgusta 1942 sta tako v boju za svobodo sredi Črne omahnila prva dva partizana in njuna kri je prepojila prvič našo zemljo. Kmalu potem se je med prebivalstvom razširila še druga žalostna vest: 15. avgusta 1942 je bil v Celju ustreljen kot talec Jakob Keber, sin zavedne družine Hedovnik iz Koprivne. Okupator je z brezmejnim nasiljem prizadeval ljudem trpljenje, strah in grozo. Vrstile so se aretacije zavednih pripadnikov osvobodilnega gibanja, ki je prikrito tlelo in se razgorevalo, sledilo jim je streljanje talcev. Posamezniki in cele družine so ječale v zaporih. S strahom se je vzbujal spomin na prve selitve. Povsod so se širile stiske in preizkušnje, povsod negotovost in obup. Glavni štab NOV in PO Slovenije je spomladi Burjakova domačija v Topli 1942 ustanovil na Dolenjskem II. grupo odredov in ji poveril nalogo, naj bi preko Save udarila na Štajersko. V severni Šloveniji naj bi znova utrdila partijsko organizacijo in dopolnila obstoječe, razredčene partizanske borbene enote. Ker prehod čez Savo ni uspel, se je štab II. grupe odredov odločil za daljšo pot preko Gorenjske. Enote so se v začetku junija 1942 podale na pot. Na Gorenjskem naj bi sprožile skupno s I. grupo odredov splošno ljudsko vstajo, nato pa odšle na Štajersko. Ko so prispele v Poljansko dolino, so po načrtu napadle številne kraje. Zaradi njihovega nenadnega prihoda je zaskrbljen sovražnik z veliko premočjo svojih sil pričel veliko hajko in obkolil območje Škofja Loka—Kranj—Kropa. Položaj je postal zelo nevaren, zato se je II. grupa odredov odločila za prehod čez Kamniške planine in Gornji grad. Samo tretjini vseh borcev se je posrečilo doseči predviden cilj. hiranjčev bataljon, ki je bil v sklopu II. grupe, se je prebijal čez Karavanke in po Koroškem. Po silnih naporih in bojih, ki so trajali skoraj dolge tri mesece, je vihral skozi zasede in razganjal hajke. Sovražnikov pritisk nanj ni popustil niti na Koroški strani. 27. avgusta 1942 je po prehodu nekdanje avstrijsko-jugoslovanske meje padel v zasedo na Lužah in v Koprivni. Ko so jo pregnali, so borci nadaljevali pot v dolini pod Sv. Jakobom, potem pa so skrenili v strmine pod Raduho. 28. avgusta 1942 so iz bataljona odposlali kurirje na javko v Šmiklavž pod Graško goro. 31. avgusta 1942 se je Kranjčev bataljon naključno srečal na Beli peči z borci I. Štajerskega bataljona. Združili so svoje moči, si nekoliko odpočili, potem pa odšli proti Smrekovcu in Kramariči. Sovražnik jih je zasledoval in napadal s pomnoženimi silami, iki so pritiskale za njimi z vseh strani: iz Črne, Mozirja, Ljubnega in Luč. Po hudih bojih so se prebili na Smrekovec. Med drugimi je tam gori padel tedanji sekretar KPS za celjsko okrožje Jože Letonja-Kmet. Kranjčev bataljon je nadaljeval pot na Pohorje, I. Štajerski bataljon pa je krenil na Dobrovlje, kjer so se na poziv štaba II. grupe odredov zbrale skoraj vse partizanske enote iz severne Slovenije. Komandant II. grupe Franc Rozman-Stane in politkomisar Tomaž Kveder-Dušan sta opravila porazdelitev enot in sta- novo urejene bataljone poslala na položaje. Vzhodna Koroška je ta čas, vse do začetka novembra 1942, ostala brez partizanov. Aleš Mrdavšič (Se nadaljuje) 10 ■ V I H A > M I K Nesreča na delu Dne 3. 11. 1981 se je pred poslovno stavbo delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena zgodila huda nesreča, v kateri je izgubil življenje sodelavec, hišnik Polde LIPNIK, hudo pa je bil ranjen JEROMEL Tone, kurir. Z roba ostrešnega dela zgradbe, ki se renovira, se je nenadoma odtrgal napušč v dolžini 17 m in se zrušil na zaščitni tunel, ki je bil iz montažne železne konstrukcije ter pokrit z 5 cm deskami. Napušč je bil sezidan iz opeke in večjih kamnov in se je zrušil iz višine 9,5 m na zaščitni hodnik ob zgradbi, ki je bil visok 3 m. Zaradi teže materiala se je hodnik zrušil, popustile in polomile so se deske, zrušila železna konstrukcija tako, da je ves material padel in zasul Poldeta in Toneta. Ponesrečenca je prvi začel reševati tov. MARIN Ivan, varnostni ing. Lesne, ki je bil v (trenutku nesreče v neposredni bližini. Na pomoč so prihiteli tudi delavci Graditelja in ostali delavci Lesne. Oba so prepeljali v slovenjegraško bolnišnico, kjer je Polde podlegel poškodbam, Tone pa je že izven življenjske nevarnosti. I. R. ^alcLiju. £ipniku a Sp6imn Kam odšel si, Poldi, dragi! Tako mlad od nas si vzel slovo ... Zapustil ženo in otroka, staršem, bratu, sestri, ženi podal roko. Temine groba si izbral si... med cvetjem tvoje srce spi, ugasnila tebi luč je dneva odslej v spominu nam živiš! Bil si dober, odkritega srca vsakemu prijazno si besedo dal, med delavci Lesne ... tovariš dober si postal! Slehernemu je bilo čuječe tvoje srce. Veš, Poldi sedaj v tugi nam oči rose... Strta tvoja je mladost, prehitro venil ti let je cvet, star komaj 21 let si moral slovo vzet. Nikoli več ne bova podajala si rok, Vem, Poldi! Obuditi te ne morejo, vzdihi, pretočene solze ... Prekruto narava je storila, da je družini očeta umorila. Odslej bomo romali na gomilo, prižgali svečko v tvoj spomin ... In poklicali v srce si — tvoj obraz iz globočin! Viktor Levovik POLDE LIPNIK (1960—1981) Delavci Lesne smo 3. novembra izgubili svojega delavca Poldeta Lipnika, po poklicu elektrotehnika, ki je od novembra 1980 opravljal posle hišnika v upravnih stavbah skupnih služb. Rodil se je na Ptuju in potem s starši prišel v Slovenj Gradec. Bil je dve leti poročen, oče šestnajstmesečne Barbike in petmesečnega Boštjana. Tako je nenadoma zapustil svojo ženo Zdenko, svoja dva otroka, svojega očeta in mater, brata in sestro. Pri obnovi hiše blagovnega prometa se je nenadoma zmšil star zidan napušč. Saj je bila skrbno varovana pot do te hiše, vendar ni vzdržala slučajnega bremena. Vsak od nas je to pot prehodil večkrat in vsakemu od nas bi se lahko pripetilo enako. Usoda je izbrala Poldeta, v trenutku mu je zaustavila korak, uničila mladega moža, ki je nosil v sebi polno življenjskih načrtov. Veselo in lepo jesensko jutro je rodilo črn dan za vse nas, ki smo pri Lesni in najbolj dramatičen v življenju njegovih svojcev. Običajno »Dobro jutro!«, ki smo si ga voščili tistega dne, je postalo hladna fraza. »Nasvidenje!« ob koncu delavnika mu nismo mogli več reči. Ponesli smo mu venec spletenih iz rož in naše grenke bolečine, povezan z mislimi nanj. Ko smo ga zagrebli, nas je bilo veliko. Sleherni se je videl v njegovi krsti, vsak je v tistem trenutku izbrskal svojih enaindvajset let in dogodke v njem in po njih: vesele, žalostne, uspešne in radostne pa morda tudi trpke. Poldijevi so se vsi končali tako nenadno. — Ravno takrat je zašlo sonce. Uršlja gora je vrgla svojo dolgo senco dol do Slovenj Gradca. Bila je globoka in črna, segala je v grob. Vsi smo se naenkrat znašli v senci in odnesli smo jo s seboj domov. Bila je žalostna večerka. Iskreno sožalje vsem Poldijevim svojcem od vseh delavcev pri Lesni TEREZIJA MLINAR (1908—1981) Rodila se je v Matvozovi družini nad Črno, kjer je bilo šest otrok. Šest otrok je rodila tudi Terezija pri Petku v Podpeci, kamor se je z enaindvajsetimi leti poročila. Bila je dobra žena svojemu možu Andreju in pridna gospodinja na težavnem Petkovem gruntu. Petkove njive niso v ravnini in brez pridnih rok niso rodovitne. Pa sta jih znala z možem obdelati tako, da so dajale dovolj dobrega kruha za njuno številno družino. Terezija si je oprtala koš, ko je šla na polje in spet si ga je oprtala, polnega, ko je šla s polja. »Bog pomagaj!« so rekli včasih. Enim se pač v življenju prirase koš na hrbet. In Tereziji se je. Pa ni nikoli tožila nad težo koša, še manj pa nad težo življenja. Zdravo srce, zagnanost za delom in velika materinska ljubezen do svoje družine so ji lajšali njene vsakodnevne kmečke opravke in ji vlivali veselja do njenega dela. Tako zavzeta za gospodarjenje pa se ni zavrtala samo v težavno delo. Skrbno je znala vzgojiti svojih pet hčera in sina Andreja, ki je po smrti svojega očeta leta 1961 zagospodaril naprej. Ko je bilo treba, si je znala dan podaljšati v noč, iz dveh korakov narediti enega. Petkova domačija na višini devetsto metrov je sončna kot nalašč za rast in cvetenje. Daleč naokrog se vidi iz njihovega grunta, iz njihove hiše pa nikamor, vsa okna so polna rož. Z veliko vnemo jih je gojila, to je bila njena strast, edina, ki je nik dar ni mogla zatajiti. Rože pa tudi niso znale zatajiti nje, tudi na njenem grobu ne. Kakor na vse domačije so partizani prihajali že od vsega začetka tudi k Petku. Takrat je pri njih še tekla zibelka. Ko jim je ponoči kuhala, so ji medtem zibali najmlajšo, Roziko. Posebno eden, pravijo, jo je zelo rad zibal, ker je imel tudi sam doma otroke. Pa ni prihajal dolgo, pravijo, da je čez tri tedne padel. Letos, na dan mrtvih popoldne, jo je med grobovi izdalo zdravje. Pri svojih triinsedemdesetih je zadnjikrat zalila svoje rože. Koš je odložila že pred leti, otroci so ji odrasli. Kot da je vse postorila in uredila v svojem življenju. Hvala vam. Petkova mama, v miru se spočijte! Znanci in sosedje OBISK GOZDARSKIH STROKOVNJAKOV IZ AVSTRIJE LESNA Slovenj Gradec se že nekaj časa pripravlja na uvedbo nove tehnologije pri gradnji gozdnih cest na težkih skalnatih terenih, ki jo bomo v eni izmed prihodnjih številk podrobneje predstavili. Pri tem se uporablja srednje težak bager kot osnovni stroj in vrtalna naprava, ki omogoča drugačen način miniranja od dosedanjega. Bistvo te nove »čistejše« tehnologije je gradnje gozdnih cest na težkih skalnatih terenih brez škod za okoliške sestoje, posebno za tiste pod cesto, ki smo jih z dosedanjim načinom dela često močno poškodovali. Omenjeno tehnologijo so med prvimi uporabili v Švici nato pa še v Avstriji. Tu jo je v celoti osvojil in nenehno razvijal, nove dosežke pa tudi sproti objavljal v gozdarskih strokovnih revijah dipl. inž. Bruno NEU-BER iz Unterzeiringa v Avstriji. Z novim načinom gradnje gozdnih cest smo se pred leti seznanili in s posredovanjem magistra Andreja DOBRETA — profesorja za gozdne gradnje na VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti — navezali stike z inž. Brunom NEUBERJEM. Skupina gozdarskih strokovnjakov LESNE si je nov način gradnje gozdnih cest ogledala prvič lansko leto in drugič letos septembra na gradbiščih inž. NEU-BERJA. Na osnovi teh izkušenj bomo že prihodnje leto v našem območju gradili gozdne ceste po »novem« — za začetek z eno skupino strojev. Konec preteklega meseca, tj. 24., 25. in 26. oktobra so nam na naše povabilo vrnili obisk: dipl. inž. Bruno NEUBER, dipl. inž. Lothar MAH-RER, gozdarski inšpektor gozdnega območja Bruck/ Muri, dipl. inž. Rolf BERNOT — direktor Gozdarskega obrata Gutenstein v Spodnji Avstriji. Prvi dan smo naše goste seznanili z gozdno gospodarskim območjem Slovenj Gradec in delovno organizacijo LESNO Slovenj Gradec. Naslednji dan so bili gostje TOZD Gozdarstvo Mislinja, kjer smo jih seznanili s cilji gospodarjenja z gozdovi in gozdno gojitvenimi problemi pri postopni premeni smrekovih monokultur v naravne, mešane rastiščem prilagojene stabilne gospodarske gozdove. Zadnji dan so naši gostje obiskali TOK gozdarstvo Radlje, kjer smo obravnavali vprašanja kompleksnega gospodarjenja na kmetijah in še posebej probleme gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Ogledali smo si tudi revir Pernice in obiskali kmetijo Enci, kjer so nas seznanili z vprašanji celovitega razvoja kmetije na gozdarskem, kmetijskem in turističnem področju. Gostje so se v ponedeljek zvečer polni novih spoznanj o Jugoslaviji ter zanimivih in lepih vtisov vrnili domov v Avstrijo. H. Dolinšek, dipl. inž. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Poldeta Lipnika se zahvaljujem delavcem Lesne Slovenj Gradec za izkazano pomoč, darovano cvetje, godbo in spremstvo na zadnji poti. Posebej se še zahvaljujem govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete ža-lostinke. Žalujoča žena ter otroka Barbara in Boštjan ZAHVALA Za izredno kakovostne gostinske usluge dne 7. 11. 1981 na Partizanki se najlepše zahvaljujemo kolektivu TOZD Gostinstvo in turizem. Istočasno želimo uspešno zimsko turistično sezono 1981/82 ter srečno novo leto 1982. Predlagamo, da spremenimo naslov iz zadnje številke VIHARNIKA: tako: »Stečaja ne bo!« Saj ga ne sme biti! Svatje HUMOR KAJ BODO STORILI? Pri obravnavi devetmesečnih rezultatov DSSP smo ugotovili, da je poleg nekaterih sektorjev posloval z izgubo tudi naš štiričlanski kolegijski poslovodni odbor. Verjetno imajo za pokrivanje izgube že izdelan predsa-nacijski program, katerega vsebina pa še ni znana. Predvidevamo, da bodo v program dosledno vključili tudi stabilizacijske ukrepe. Na letnem zboru Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva 20. 11. 1981 na Bledu sta dva naša sodelavca prejela častna priznanja: Hubert Dolinšek, dipl. inž. gozd. je prejel priznanje častnega člana ZIT, Franja Jurjec, varnostni inženir pa priznanje zaslužnega člana ZIT. Sodelavci čestitamo! ODGOVORNOST ZA NEODGOVORNOST Odgovorni mi je naložil nalogo, ki spada v moj delokrog. Iz vzrokov, ki jih še danes ne morem pojasniti, naloge nisem opravil, čakal sem in čakal, da me bo odgovorni poklical na odgovornost za neodgovorno ravnanje. Pa ni bilo nič. Odgovorni je verjetno (iz neznanih vzrokov) pozabil na svojo odgovornost. Morda, pa nima več komu odgovarjati in tako se je ta zadeva zaenkrat še kar srečno končala. STABILIZACIJA DSSP Pred leti je prihajalo na TOZD gozdarstva v zvezi s planiranjem za prihodnje leto po tri do pet delavcev 12 m VIHARNIK DSSP — letos je to opravil v dveh urah — eden sam! Storilnost se je torej dvignila za 300 do 500 »U. So ptički že potrkali na vaša okna? Zima jih pesti, mrčes se je zaril globoko, redilno seme je pospravljeno. Kam? V bližino človeških bivališč, na dvorišča, pred vrata, pod okna, okrog hleva, tudi med kokoši, če so kaj spregledale. Krmilnice so redke, pa še tiste so največkrat prazne. Ljudje jih postavijo bolj za okras in da jih vidijo sosedje, kako so dobri z naravo. Še sreča, da niso vsi takšni. Nekateri pa jim le redno pokladajo prgišče zrna, neslane mesne odpadke, sadne peške in podobno. Čeprav nimajo načičkanih krmilnic, jim nastavijo hrano v zaveten in suh kot, kamor nimajo dostopa požrešne mačke. A. Šertel Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Ludvik Mori, Oto Pisnik, Hedvika Janše, Nada Černič, Marjan Čuješ, Vida Vrh- _:.1_ a t • x « - - — - Študijska knjižnica DZ 05 I UlMARNIK 1 1981 |§ ni cZ 070.489 C 497.19 Sl ovenj Gr 'adecž