Stev. 33 (595) L.-XII Moto mesto, četrtek, 17. avgusta 1961 , DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO M E S T O ŽE LETOS POD STREHO! Za novomeškim pokopališčem v Ločni že nekaj dn: orjejo buldožerji. Na tem mestu bo namreč nov gasilski dom lani ustanovljenega okrajnega gas.lskega voda. Gradnjo finansira ObLO v Novem mestu. Kot smo zvedeli na ObLO. bodo stavbo zgradili že letos, uporabna pa bo šele prihodnje leto. •Ikrati z gradnjo tega nujnega gasilskega objekta bodo uredili cesto In napravili park za postajanje gasilskih a^iomobllov. V jeseni: 3672 hektarov žitaric za pogodbeno proizvodnjo v gospodarskem letu 1961/62 Bas miijonov ■Ogromna senca vojne še vedno poda na naš planet, vzbuja budnost in enotnost naš h miroljubnih akcij, mednarodno humanitarno vizijo in noše težnje po koeksi-stenci. ki ni izpisanr samo na naši zastavi, marveč na praporu mil Ionov ljudi z vseh celin« je v pozdravnem pismu predsedniku Titu, ki se ustanovnega kongresa Zveze združenj borcev NOV v Beogradu zaradi bo'eznj ni mogel udeležili, poudarilo okoli 1200 de'egatov ZB. ZVVI ter £,'---!*f*rii re^ervn'b rrW- c Ze zadivio smo omenili po-me* nalog, ki sa prav zdajle pred zadrugami, ljudskimi odbori, kmetovalci in političnimi organizacijami: to jesen moramo posejati v okraju v pogodbeni proizvodnji 3.672 hektarov žitaric. Samo 46 ha odpade pri tem na družbeni, sektor, t občinah pa bo treba zasejati 3626 ha žita na njivah zasebnih proizvajalcev, od tega: V Brežicah 415 ha, t Črnomlju 500 ha, t Metliki 432 ha, v Novem mestu 930 ha, v Sevnici 299 ha, v Trebnjem 400 ha in v občini Vi-dem-Krško 650 ha. V Jugoslaviji bo to Jesen posejanih z visokorodnimi vrstami pšenice p.ibl. milijon hektarov (lani: 8 (i0 000 ha). Za to so ustvarjeni vsi pogoji: kmetijske zadruge imajo dovolj traktorjev in sejalnic .dovolj pa je na voljo tudi umetnih gnojil in najboljšega semena. Naš delež v zveznem merilu je pri tem le na videz majhen, v resnici pa je pomemben: na vseh parcelah, kjer imamo od i. ne ali dobre pogoje za pridelovanje pšenice, moramo zagotoviti, da bomo sejali seme Italijanke, da bomo zemljo po navodilih strokovnjakov kar najbolje obdelali gnojili s hlevskim in z umetnim gnojem ter po potrebi dognojevali med rastjo. Od slehernega kmeta in zadruge, od vsake občine in okraja je namreč ogromno odvisno, ali bomo v p.i'iod- " ~ ■> s -1 * oa bomo tega osnovnega žita pridelali sami dovolj doma in ga začeli tudi izvažali. Pripravam za jesensko setev gre zato zdaj glavna skrb vseh naStetih činiteljev. Najnujnejše pri tem je, da zadruge hitro sklenejo pogodbe za proizvodnjo v leta 1961-62. Na okrajni zadružni zvezi v živinorejsko-veterl-narskem zavodu in na okrajni kmetijsko-gozdaraki zbornici so nam ponovno zatrdili: umetnih gnojil in semenskega žita je letos dovolj na razpolago. Dobili jih bomo, kolikor jih bomo potrebovali, vendarle samo takrat, če Jih bomo pravočasno naročili! Zadruge pa prav zdaj naročajo gnojila in seme s ..... ....... uf'k« ,i! «»»•■ « » ponosom povedala ena prvih obiralk hmelja preteklo sredo dopoldne ob cesti proti Vranovičem. Tudi letos Je hmelj v IVeli krajini dozorel prej kot v Savinjski dolini; trgati so ga začeli 10. avgusta, v Srebrničah 12. avgusta, v ponedeljek pa že skoraj povsodiv okraju. U Sevnice p„roCa kmetica zadrug, d« Ima letos odličen l,«,cl). baje enega najboljših v Sloveniji, česar smo lahko seveda samo precejšnjim oklevanjem: ne vedo namreč, koliko bodo potrebovale tega in onega, za uspeien potek jesenske setve pa je treba predvsem pravočasno zagotoviti kvalitetna umetna gnojila in najboljše seme. Ce zadruge kar najhitreje ne bodo zbrale vseh podatkov o potrebnih količinah gnojil in semen, se nam bo ponovila letošnja pomladanska napaka: manjkalo nam Je semen in gnojil! Za žitarice naj bi v letošnji jeseni porabili 3694 ton gnojil, medtem ko bomo v vsem letu 1961 porabili skupno 14.367 ton umetnih gnojil, kar je velik napredek. Brežiška zadruga je poslala vsem svojim članom pis- »■■lll!lilill«iiilWWWMIiK:iMliiMJiliW ni■......lin, ■......imu a?g Naša 595. I številka Kar smo napovedali lani 29. decembra, letos ■ 12. januarja pa popravili In se umaknili »na staro«, je danes pred vami: naša 595. številka v novi obleki in novi obliki. Sele zdaj so v tiskarna »DELO« v Ljubljani pognali oba dela sodobnega, velikega rotacijskega stroja, na katerem smo včeraj zvečer natisnili 17.000 izvodov naše letošnje 33. številke, hi je hkrati tudi 595. številka, odkar je začel Dolenjski list 17. februarja 1950 izhajati. H Stara rotacija, ki je skoraj pol stoletja zvesto služila tiskarjem, se je umaknila sodobnejšemu stroju. Njegov »izdelek« imate danes v rokah. Odločili smo se za polovičen format dnevnika DELO, ker se nam je zdelo, da bo ta oblika za tednik primernejša. Kaj zmore novi stroj, vidite že danes: »glava« Dolenjskega lista bo poslej stalno v zeleni barvi, stroj pa lahko tiska hkrati 4 barve! No, tako razkošni seveda ne bomo, saj bi bilo to le predrago, za naše skromne razmere. Zaradi dopustov in varčevanja bomo ta in prihodnji mesec izhajali povprečno na 8 straneh novega formata, kasneje pa stalno na 12. včasih tudi na 16 in več straneh. Potrudili se bomo, da boste z domačim tednikom poslej še bolj zadovoljni. Sami boste sproti oce- g ' njevali napredek ali zastoj lista, pri čemer moramo seveda podčrtati, da je nadaljnje zboljšanje vsebine in celotne notranje podobe časnika v veliki meri odvisno tudi od vseh bralcev, dopisnikov in drugih sodelavcev. Nova oblika lista terja i od nas malce drugačno tehnično urejevanje, spre- j| menili pa smo tudi vrstni red nekaterih rubrik. }g Nekaj sprememb bomo uveljavili še v jeseni, ko bomo prešli na stalnih 12 strani. Hvaležni vam bomo za nasvete in želje, ki jih imate glede nove oblike in vsebine našega tednika. V začetku bo, kakor povsod, tudi s prehodom na novi format Dolenjskega lista nekaj težav. Prosimo vas, da jih z razumevanjem upoštevate, medtem ko se bosta uredništvo in uprava tednika kar najbolj potrudila, da bo poslej naš domači tednik še uspešnejši glasnik Socialistične zveze delovnega ljudstva skupnosti komun novomeškega okraja! § ' i i ■ ■ ■■ i v I tmm 111 m.......m.....w min u iirniiim............■ i m , m iiiili »»»»i«1 mena obvestila o pogojih za letošnjo kooperacijo in že prizadevno sklepa pogodbe Kaže, da bo dosegla precej več uspehov s pogodbami kol z odlokom o agrominimumu V novomeški občini imajo te dni krajevne in vaške sestanke, kjer govorijo o pogojih za pogodbeno pridelovanje žit, hkrati pa dajejo kmetom strokovni pouk. Posebno dober sestanek je bil v Smolenji vasi. V Topliški dolini so se pogovorili o pogodbenem pridelovanju na nedavnih zborih volivcev, prav tako na območju kmetijske zadruge v Črnomlju V Beli krajini je precej zanimanja za pogoje letošnje pogodbene proizvodnje. Skupnost želi nagraditi prizadevanje za čimvečji pridelek pšenice; država j odobrila 3 dinarje posebni premije za vsak kilogram žita. S tem bodo organizatorji setve lahko krili stroške, ki jih imajo, lahko pa bodo tudi delno povišali odkupno ceno. Vse to je hkrati z u-godnostmi, ki .i i nudijo zadruge svojim pogodbenikom velika spodbuda, da bomo načrt jesenske setve v celoti izpolnili in dosegli prihodnje leto spet rekordno žetev. Tudi za Črnomelj: ATCz200 številkami! V zvezi s pripravami za sobotno in nedeljsko srečanje borcev-poštarjev v Črnomlju smo zvedeli za prijetno novico, ki bo prav gotovo zelo razveselila Belo-kranjce: kolektivi PTT podjetij v Slover.iji so sklenili, da bodo zbrali sredstva, s katerimi bodo v teku leta 1962 montirali v Črnomlju novo avtomatsko telefonsko centralo za 200 številk. Prebivalci Črnomlja in Bele krajine bodo tovari'iko darilo nekdanjih borcev-poštarjev in njihovih sedanjih kolektivov prav gotovo toplo pozdravili, saj so danes hitre poštne zveze ter usluge z modernimi tehničnimi piijomočki ne samo sodobna, temveč hkrati tudi nujno potrebna osnova za nadaljnji gospodarski razvoj. 70 metrov visoka raketa »velikanka« je ponesla sovjetsko vesoljsko ladjo »Vzhod 2« s majorjem Titovom na 25-urni »sprehod« po prostranstvu okrog Zemlje. Ves svet jo onemel ob izrednem napredku sovjetske znanosti in tehnike ter pogumu ruskih kozmonavtov. Zdaj poročajo Amerikanci, da so v Cape Canaveralu že postavili raketo »Atlas«, v kateri je kabina »Mercury«. Cez nekaj tednov jo bo odnesla na pot okoli Zemlje brez ljudi in živih bitij, pozneje pa bodo na tako pot poslali še kabino s šimpanzom. nato pa tudi š človr.' m. Okrog leta 197«, tako pravijo Američani, bodo poslali vesoljsko ladjo na Luno. Sovjeti predvidevajo. tak polet seveda že prej. saj so zdaj ponovno dokazali, da . prvi prestopajo prag vesolja. — Več o tem še na 6. strani današnje številke Na sliki: ena izmed kandidatk za sprehod po vesolji... Ribničani pripravljajo festival 11. avgusta: 33.8° C! Letošnje vreme je že marsikomu prekrižalo račune. Zlasti poletje je silno nestanovitno. Imel) pa smo kljub temu nekaj vročih dni. Meteorološka sinoptič-na postaja v Novem mestu nam je včeraj povedala, da je bilo letos najbolj vroče 11. avgusta ob 14. uri popoldne, ko se je živo srebro dvignilo kar na 33.8 stopinj Celzija. Prva stavba za PTT promet v okraju Te dni zaključujejo v novem poštnem poslopju v Črnomlju zadnja dela, v nedeljo dopoldne pa bodo novi dom izročili svojemu namenu. Na slovesnem zborovanju, ki se bo začelo ob 10. uri, bodo nekdanji borci-po-štarji počastili 20. obletnico revolucije. Otvoritev prvega poštnega poslopja v okraju, ki le bilo zgrajeno posebej za PTT službo, je nedvomno pomemben closjodek za črnomaljsko komuno in ves okraj. Od 10. do 17. septembra bodo priredili v Ribnici na Dol. prvi ribniški festival — prikaz Ribnice in njenih ljudi v preteklih in sedanjih časih. Prvi festival ribniške doline bo letos hkrati največja počastitev 20. obletnice revolucije. Odkrili bodo spomenik padlim borcem ln etnografski muzej, nekaj novih obratov in preurejen; grad V gradu bodo uredili tudi letno gledališče In kino, malo kavarno In prostore za Obrat ISKRL se je dvignil od temeljev Gradnja tskr.netga obrata v Bršljinu hitro napreduje. Vse. kaže, da bodo še letos postavili celotno konstrukcijo in objekt tudi pokrili. Včasih slabo vreme ovra delo, vendar na gradbišču zatrjujejo, da poteka gradnja s tako hitrostjo, kakršno so predvideli. etnografske zbirke. Ribniški festiVal naj bi postal po zamisli organizatorjev tradicionalna prireditev. Namen letošnjega festivala bo predvsem v dostojnem prikazu gospodarskega in kulturnega napredka ribniške komune. O festivalu v Ribnici bomo obširneje še poročali Posebno življenje najzahodnejšega dela Dolenjske nas je že od nekdaj zanimalo, zato na festivalu prav gotovo ne bo manjkalo tudi številnih obiskovalcev |z Bele krajine, osrednje Dolenjske in Spodnjega Posavja VREME OD 17.—27. AVGUSTA Približno do 21. avgusta nestalno s pogostimj padavinami, po 21. avgustu pa pretežno lepo vreme, le okrog 26. avg. se pričakujejo kratkotrajne padavine. Pozornost velja Najnovejši dogodki, posebno v Berlinu, pa tudi drugje po svetu, naravnost vpijejo po konferenci izven-blokovsMh držav. Ta konferenca ne bo prišla nič prezgodaj Človek bi skoraj dejal, da 1e škoda, da ni bila sklicana orej. Zakaj v zadnjih dneh je bilo slišat' nekam presenetljive glasove iz blokovskih vrst. sodeč po katerih beograjska konferenca lahko marsikaj prispeva k ublažitvi sedanje napetost1 v svetu. Očitno je blokovski spor zašel že v tako zagato, da tisti, ki so v njej neposredno, ne najdejo pravega izhoda in se ozirajo Po. ne_ kem pametnem predlogu, treznem, '.n nepristranskem nasvetu in modri besedi Mnogo vidnih osebnosti, ta opisnih komentatorjev in drugih ie v zadnjih dneh povedalo mnenje o beograjski konferenci -Beograjska konferenca ie pravzaprav konferenca upanja človeštva«. »Iskreno želimo' popoln uspeh konferenci«. »Svet danes čaka na Dobudo za ohranitev miru in zakaj ne bi tega storile izvenblokov-ske države*-. »Svet trepeče zaradi političnega in gospodarskega tekmovanja dveh blokov in dobrodošel je vsak trezen korak k ublažitvi napetosti- in podobne izjave so dokaz čedalje večjega zanimanja svetovne javnosti za Iconferenčo in čedalje trdnejše zavesti kai konferenca oravzaorHv Domen- v sedanjem težavnem položaju ^a svetu iVledc<-m prihajajo poročila o prijavah Dosamezn h držav in o tem. kdo bo vodil posamezne df Negacije v Beogradu Ved "trusim so sporočili da co 'ndijsko delegacijo •' )e tih splošno priznali celo tisti, ki to konferenco naoidajo s oo-vsem blokovskih pozicij. Prj tem je zanimivo, da so se v napadih znašli dejansko na Beogradu istem stališču sic« popolnoma različni elementi iz nasprotnih blokov, k" iim konferenca prav zaradi blokovske omejenosti (n sebičnih interesov ni všeč Tako so se znašli na istem sTaV-šču krogi blizu newyorške družbe »International La-tex Corporation«, to izdaja ogromne vsote denarja za cele stolpce reklame proti-socialisrične in protikomu-nistične vsebine v najbolj dragih ameriških časopisih., ih krogi blizu albanske vade ki se tudi -odlikujejo* 7 blatenjem in napacnn.iem Jugoslavije. Ameriška družba je v svojem oglasu v * VVashington Postu- »modro- označila Jzvenblokov-sko politiko kot »komunistično taktiko ustvarjanja zmede- — seveda po načelu ■Kdor ni z nami ie proti nam- Krogi pri albanski vladi pa. so oo časopisu »Zeri . i populit- izrekli -modrost-, da gre za »nevtralnost oo naročilu-s seveda v korist zahodnih im-Derialistov Od ljudi, ki trdijo, da je Jugoslavija sku-oai z Grčijo kot članico Atlantskega pakta n ameriško floto na Sredozemlju Dripravljala napad na Albanijo, skoraj ni mogoče ka:i drusega Dričakovati. Toda ta sovražna stališču so postala razmeroma redka. Pr; razumnih 'judeh v svetu ie oovsod zm •urno orepričanje. da beograjska konferenca, prvič, ne pomeri; poskus ustanoviti tretji blok. in drugič da beoarai-ska konferenca ne bo služila nobenemu drugemu '1-Iju kot resn:čnim interesom miru in to svetovnega miru V tem smjslu ie zanimiv odlok iz Komentarja britanske radi «ke postaje BBC. v katerem je rečeno-V širšem smislu se danes na Zahodu če dalje bolj uveljavlja prepričanje, da se je mogoče izogniti novim nevarnim napetostim, če privolimo v nevezanost novih držav, ne pa da tekmujemo s sovjetskim blokom za pridobivanjem teh držav v hladni vojni s pogodbami. Zgodovina Konga je živ primer, kaj se lahko zgodi i»o-"V» vz'rainti. da jim lumina ponudi sortirano blago v petih kategorijah. ■ Zanimiv dogodek preteklega tedna Je bil pristanek prvega potniškega letala DC-6B. last novega jugoslovanskega podjetja »Adria aviopromet- iz LJubljane. Le-to bo poslovalo Izključno po naročilu. Letala DC-6B bodo letela večinoma na daljših progah - v Afriko in Azijo. Pomen novega podjetja bo vsestranski: vplivalo bo na povečanje mednarodnega letalskega prometa, pospeševalo bo turizem z Inozemstvom in - kar Je tudi zelo važno -razbilo bo monopolizem doslej edinega jugoslovanskega letalskega podjetja ».IAT-. Letala DC-6B bodo, žal. lahko uporabljala za zdaj le tri jugoslovanska letališča: Zagreb, Beograd in Titograd. s katerih lahko vzletijo. H Zavod za statistiko Je nedolgo tega objavil zanimive podatke o številu zaposlenih v Jugoslaviji. Po zadnjih podatkih Je zdaj zaposlenih v družbenem sektorju več kot 3 milijone oseb. od tega samo v Industriji 1.2 milijona. Število oseb, ki so začasno Izven delovnega razmerja, se je občasno zmanjšalo v primeri z začetkom letošnjega leta, in sicer za 7(i tisoč, tako da je zdaj minimalno. Med temi je tudi 65 tisoč oseb. ki so komaj končale šolanje in bodo v kratkem v delovnem odnosu. V družbenem sektorju v Sloveti!ii Je zaposlenih 455 tisoč oseb ali kar tretjina prebivalcev Slovenije. Največ Slovencev je zaposlenih seveda v Industrij' . In sicer 19« tisoč. V zasebnem sektorju dela le še 18.660 oseb. ■ Na sedežu OZN v New Voiku potekajo priprave za sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine, ki bo obravnavala tu-nizijsko-francoski spor zaradi Blzcrte. Hkrati se širijo govorice, da bi jesenskemu rednemu zasedanju skupščine utegnili prisostvovati predsednik Kenne-dy, premier HruSčev in tudi številni poglavarji Izven-blokovskih držav. ■ Po devetletnem preganjanju In internaciji so kolonialne oblasti v Keniji Izpustile iz konriaaclje »očeta afriškega nacionalizma'« Jonu Kenljato. Ker pa je bil Kenijata v zaporu skoraj devet let, se ne bo smel politično udejstvovati, čeprav ga skoraj vsi Afričani v Keniji Imajo za tvojega glavnega voditelja. ■ Prvi namestnik predsednika ministrskega sveta ZSSB Anastaa MIkoJan je prispel na obisk v Tokio, kjer Je odprl sovjetsko trgovinsko razstavo. Ra/.go-varjal se Je tudi z Japonskim premierom Ikrdo In zunanjim ministrom Kosa-ko. ■ v Argentini je spe« prišlo do poskusa vojaškega upora. Uporniki so se menda polastili nekaj radijskih postaj In v razglasu nastopili proti »vsem tulim ideologijam, ki ogrožajo državno enotnost-. — Proti večeru pa Je upor splahnel In zdaj bodo nad sto upornikov nostavili pred sodišče. Maroške čete bodo odslej sodelovale z alžirskimi uporniki, ki so razmeščeni na maroškem ozemlju, nt maščevanja za francoske napade na maroški me.IL M Čete arabskih držav bodo v začetku septembra zamenjale britanske čete v Kuwaitu 8 porazu m v tem smislu sta podpisala generalni sekretar Arabske lige Hasuna In kuvvaltski šejk. m Predsednik zakonite luu'.kr vlade Suvana I uma Je delal, da morajo biti nevtrallstl Jedro bodoče koalicije. Resnična nevtralnost Je edina pot, po kate-' ri je-mogoT-r najll-lttiod M težavnega položaja te dežele. M Kolonialne oblasti v Severni Rodeziji so prepovedale dve množični afriški stranki. Policija razganja, ilenu u.str.ul.l,. In uno-r.iiili.i pri tem solzil ni plin, palice in strelno orožje. PISMA UREDNIŠTVU še je poštenost! Tovariš urednik! Ko sem pred letom obiskal ženine starše na Senovem, sem se spotoma oglasil v rudniški restavraciji. Mlada natakarica Milica mi je prinesla, kar sem naročil. Ne vem več, kaj je bilo. Ko sem poravnal račun, je vzela denar. Ker mi imela drobiža, me je prosila, naj počakam. Popil sem in odšel, ne da bi se spomnil na ta dolg. Prijazna natakarica pa mojega odhoda ni opazila. Letos julija tei'i spet prišel ■na Sencvo. Pri avtobusu me je pričakoval ženin oče in, kot je moška navada, sva jo mahhila v že prej omenjeno restavracijo. Poleg piva mi je natakarica prinesla še 300 dinarjev. Ko je videla moj začudeni obraz, mi je pojasnila, da mi že eno leto dolguje 500 diiarjev. Tako je poravnale dolg, na katerega sem %t U že čisto pozabil. Bil tem prijetno presenečen med tako poštenostjo. Želim, da bi bilo strežniško osebje v vseh naših lokalih tako prijazno in pošteno! Frido Gradišnik, železarna Store Bil sem prijetno presenečen Tovariš urednik! Bil sem prijetno presenečen, ko sem v melbourn-skem glasilu »Sun« bral pohvalo o Jugoslaviji, ki jo je izrekel sydneyski župan mr. A. H. Jensen, ko se je vrnil z 28-dnevnega potovanja po Evropi in je bil 11 dni tudi v Jugoslaviji. Izjavil je, da se Avstralija lahko od socialistične Jugoslavije marsikaj nauči. Povedal je, da je našel tam, čeprav je v Jugoslaviji skoraj vse podržavljeno in upravljano po zadrugah, med podjetji bolj napeto tekmovanje kot tu, kjer je kapitalistični sistem. Po mojem je to tudi pravilno. Cim večja bo proizvodnja, tem cenejši bodo izdelki. S tem bo narasla kupna moč delavcev in življenjska raven se bo zvišala. Prosil bi še, če bi list prtmašal čimveč kratkih novic in sicer takih, kot je bila na primer tista, da bo letos prišlo na trg 65 tisoč motornih koles znamke »Pretiš*. Lahko bi še opisali, koliko kubični so in kakšna je cena; ali pa, da bodo v Litostroju začeli iz- delovati bagre in podobno. Ker je že tako malo slovenskega tiska tukaj, preberem vse, kar je v listu, zato bi želel veliko dobrih novic o tovarnah, novih podjetjih, kaj izdelujejo, za kakšno ceno in koliko izdelajo. Hočem to povedati, da drugače marsikoga ne morem prepričati, če mu ne preberem iz časopisa. Mefbournski Slovenec Kje so ostali nakupovale, konj? Tovariš urednik! Kmetijska zadruga v Kostanjevici na Krki je v nedeljo, S. avgusta, z javnimi razglasi obvestila ljudi po vseh krajih: jutri, 7. avgusta, bomo odkupovali konje v Kostanjevici! Iz vseh bližnjih in daljnih krajev so kmetje res prignali svoje fcil'ije in tja do 2. ure popoldne v vročini čakali kupce. Teh pa ni bilo od nikoder. Seveda je bilo zaradi tega veliko godrnjanja, češ: »Odkup ste organizirali, kupcev pa ne!. Dvomim, če je taka potegavščina primerna. Prav bi bilo. da bi se najprej dogovoril s kupci, kajti kmetje na ta načlk samo zapravljajo dragoceni čas. Podoben primer je bil naslednjega dne v Cerkljah. Tudi tam ni bilo kupcev, čeprav je kraj znan kot dobro odkupno središče. Prodajalcev je bilo toliko, da so popolnoma napolnili park I n prostor. Bilo je kot na semanji dan. Kmetje pa so živali spet odgnali domov. Najbrž drugikrat ne bodo toliko časa čakati. Karel Kerin, Podbočje »Mlatil ne bom in pikal« Toi'ariš urednik.' Pred dnevi so kmetje hiteti 2 mlatvijo. Po vasi je enolično brnela mlatil-nica. Tudi pri hiši C. se je 60 - letna gospodinja skrbno pripravlja'.a. da bi mlatila. Toda mlatilnice ni bilo. Gospodinja Marija je partizanska mati. Hčer so ji ubili domači izdajalci, sin je daleč zdoma, mož pa je star in onemogel. Za vsako delo je sama. Ko je šla k Bojancu. ki je pred tem mlatil, vprašat, kdat bo lahko omlatila tudi ona. to možje s Krke že napre-gali konje, da bi mlatilnico Prepočasi uresničujemo načela novega gospodarskega sistema 27. julija je bil na občinskem ljudskem odboru v Vidmu-Krškem posvet direktorjev, predsednikov delavskih svetov, predsednikov upravnih odborov, predsednikov sindikalnih podružnic in sekretarjev osnovnih organizacij ZK vseh gospodarskih organizacij na področju občine. Razpravljali so • nekaterih aktualnih vprašanjih pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema. V razpravi je bilo poudarjeno, da se prepočasi sprejemajo načela novega gospodarskega sistema, da še ni prišlo do mobilizacije kolektivov kot celote in organov upravljanja za reševanje vsakodnevnih problemov, Id se pojavljajo že v vsaki gospodarski organizaciji. Mnogi nove ekonomske ukrepe podcenjujejo in delajo že precej po starem, v upanju, da se bo že nekako uredilo. Prav zaradi tega so v posameznih gospodarskih organizacijah velike težave v poslovanju, v nagrajevanju, v investicijski Izgradnji, obratnih sredstvih, v utrjevanju organov upravljanja itd. Ti problemi silijo gospodarske organizacije, da pritiskajo na občino ln preko nje iščejo možnosti za reševanje svojih problemov, ne upoštevajo pa, da so ti ekonomski ukrepi in novi gospodarski sistem postavili tudi komuno v drugačen po- odpeljali. Vprašala je: »Pa •naša hiša, bo ostala?' — 'Me nič ne briga. Noben bog me ne bo prisilil, da bi mlatilnica ostala! Odpeljal jo bom na Krko in pika:« ji je odgovoril možakar. Marija se je obrnila m solze so ji prišle t; oči. Zanjo so se potegnili sosedje, a ni ntč pomagalo. Neka soseda je poskušala: »Kako, da ne bi počakali dve uri? Z^na je sama tn le stara. Sram naj vas bo. da pustile eno samo hišo!' — Mlatilnico so odpeljali na Krko. češ: »Počakajte, da bomo tudi oves ©mlatili, potem pa ...' Uboga partizanska mati se mi je smilila in brezsrčnost me je prizadela. Dobri sosedje so ji potem pomagali z domačo mlatilntco. M. Z., Mali Slatnik loža j in v odvisnost od dobrega in smotrnega gospodarjenja v vseh gospodarskih organizacijah. Komuni ni vseeno, kako gospodarijo v podjetjih, kako poteka proizvodnja, kako se delijo sredstva, čeprav komuna nima možnosti, da bi o tem konkretno sama ukrepala. Zanima jo tudi, kako se krepijo organi upravljanja, čeprav zahteva novi gospodarski sistem sodelovanje vseh članov kolektiva pri upravljanju podjetja, zahteva mobilizacijo vseh sil in decentralizacijo upravljanja, da bi tako omogočili vsem članom kolektiva sodelovanje v upravljanju. Razprava je pokazala, da se gospodarske organizacije ne poglabljajo v ta načela in da jih problematika v podjetju prehiteva, ker nI moč več po starem poslovati v norih pogojih. Zaradi tega nastajajo v posameznih gospodarskih organizacijah trenja med vodstvi podjetij in organi upravljanja, ker vodstva niso spremenila metode dela, kolektiv pa zaradi ne-poučenosti godrnja. Analiza kaže, da se ekonomske enote snujejo prepočasi, da je vse premalo analiz, ki so osnova za reorganizacijo upravljanja in za formiranje ekonomskih enot. Prav tako v podjetjih prepočasi sestavljajo pravilnike o razdeljevanju čistega dohodka ter osebnih dohodkov. Tj pravilniki bi morali biti gotovi do konca leta. Ker pa je poprej potrebnih precej priprav, razprav, strokovnih obdelav, jih bo nemogoče sprejeti v tem roku, če ne bodo že prej razpravljali o tem v kolekt.vih. Razprava je pokazala, da so sedanja merila za nagrajevanje zelo različna in se vse preveč naslanjajo na finančni učinek, premalo pa na obseg proizvodnje. V nekaterih podjetjih trdijo, da Imajo nagrajevanje po učinku, izplačujejo pa še vedno le majhen del dohodkov po učinku (gibljivi del plače), večjidel pa po tarifni postavki, čeprav se je ta sistem že preživel. Osnova novega gospodarskega sistema je: čimveč j i del dohodkov po delovnem učinku. Po možnosti naj bi povsod čimprej uvedli dohodke, ki bi bili v celoti gibljivi in odvisni od delovnega učinka. Vse to narekuje pospešene priprave za formiranje ekonomskih enot in bistrejše odkrivanje notranjih rezerv v gospodarskih organizacijah. Praksa je pokazala, da se delavski sveti še niso povsem znašli v novih pogojih in da se vse premalo ukvarjajo s splošno problematiko podjetja, z odkrivanjem notranjih rezerv in s perspektivo razvoja podjetja. Da je res tako, kaže dejstvo, da v večini podjetij še niso skušali ugotoviti rezerv in še močno silijo v investicije, čeprav novi gospodarski sistem predvideva njihovo zmanjšanje, povečanje realne vrednosti dinarja in izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Na tem posvetu so se oglašali predvsem predstavniki manjših obrtnih podjetij in Iznašali svoje težave. Nimajo dovolj strokovnjakov za studij problematike In sestavljanje predpisov o delitvi sredstev na sklade in osebno dohodke, obrtna zbornica pa jim ne nudi nobene pomoč^ čeprav plačujejo visoko članarino. Predstavniki teh podjetij so zahtevali pomoč obrtnih zbornic, sicer ne bodo več plačevali članarine. Mnogo več bo treba delati z ljudmi v podjetjih, spre-, meniti bo treba odnos vodih nih uslužbencev do de lav« cev in posvetiti mnogo pozornosti kadrovskemu vprašanju. Delavski sveti sicec razpravljajo o vseh mogočih problemih, zelo malo pa • kadrovskih vprašanjih. Stane Nunči« , SKOCJAN: doklei še tako? Povečana kmetijska proizvodnja v minulih letih in razvoj kmetijstva nasploh sta pokazala potrebo po reorganizaciji kmetijskih zadrug. Tako so tudi v novomeškem okraju letos številne kmetijske zadruge, raztresene po raznih manjših krajih in vaseh, združili v gospodarsko in organizacijsko I močnejše enote. Ze sedanje iz-I kušnje so dokazale, da je bila združitev potrebna in koristna. ' Zlasti lepe uspehe so dosegle , zadruge v Brežicah. Črnomlju, Kostanjevici in drugod. Toda tokrat ne bi govorili o uspehih. Pomudimo se raje pri zadrugah, ki prednosti večje gospodarske enote v kmetijstvu nočejo videti. Tak primer je v Skorjami. Tu se že dobre pol leta prerekajo za sedež nove, združene zadruge. Utemeljeno priporočilo zadružnih in občinskih organov predvideva, NAJ BI SE ŠKOCJANSKA ZADRUGA ZDRU2ILA S SENTJER-NEJSKO. Področje obeh zadrug predstavlja gospodarsko ln geografsko zaokroženo celoto, ki Je primerna za razvoj živinoreje oziroma prašičereje. Skupna skrb obeh zadrug Je melioracija Krke in pritokov. Gozdni kataster je enoten za področje obeh zadrug. Skratka, združitev je utemeljena in upravičena. Tako menita tudi kolektiva obeh zadrug, le zadružni svet ali bolje rečeno, večina individualnih proizvajalcev v zadružnem svetu kmetijske zadruge Skocjan je proti združitvi s KZ Šentjernej. V isti sapi pa so za združitev s KZ Novo mesto, kar pa ni priporočljivo zaradi različne proizvodnje na področju novomeške zadruge na eni in zaradi prebsežnosti te zadruge na drugi strani. Področje novomeške zadruge namreč že zdaj zajema 135 vasi in ima okoli 9 tisoč ha obdelovalne zemlje. Po drugi varianti so tudi v Skocjanu za združitev s Šentjernejem, vendar bi v tem primeru moral biti sedež v Skocjanu. To pa spet nI utemeljeno, ker Ima -Šentjernej boljše prometne zveze in komunikacije nasploh. Očitno gre torej za ugled dveh vasi. Kam jih bo to pripeljalo, za zdaj še ne moremo reči. Dejstvo pa je, da imajo v Skocjanu težave zaradi odplačevanja anuitet za hmeljske nasade ln sušilnico, pa tudi kadrovsko KZ nI dovolj zasedena. Načrt pogodbene proizvodnje Je do konca maja uresničila v rastlinski proizvodnji 50-odstotno, v živalski proizvodnji pa komaj 16-odstotno itd. Človek si težko predstavlja« da še danes v širokem komunalnem sistemu in decentralizaciji upravljanja ponekod prevladuje stara nazadnjaška miselnost, ki temelji predvsem na starih političnih sporih med posameznimi vasmi. Zanimivo bi bilo vedeti, kako si ti člani zadružnega sveta v škocjanski zadrugi zamišljajo napredek svoje zadruge in kraja samega. Tako gledanje jih bo prej no-gubilo, kot pa rodilo sadove. Pred nami je jesenska setev. Prav bi bilo, da bi se zadružniki v Skocjanu temeljito pomenili o setvi in sploh o uresničevanju družbenega načrta« kot pa, da se trupi jo z vprašanjem, kje naj bo sedež združene zadruge. Prepričani smo, da se jim bo pravda za tako imenovano oslovo senco še krepko maščevala. ■ Ljubljanska tobačna tovarna |e povečala proizvodnjo nekaterih vrst cigaret. Letošnja proizvodnja se je v primerjavi z lansko za posamezne vrste cigaret povečala takole: -Zeta« za 14 odstotkov. »Ibar« 19, »Velebit« 16, »Morava« 46. ~Filter 65« pa kar za 95 odstotkov. Letos so izdelali tudi milijon Ml tisoč mentoliziranth cigaret »Nord«. Nov način gospodarjenja z gozdovi Preden bomo pričeli z goloseki, bodo morali strokovnjaki ugotoviti kakovost zemlje. Ce je zemljišče primerno za kmetijsko obdelavo, bomo gozd Iz-krčUi. To pomeni, da bomo vse drevje posekali in nato odstranili še korenine in panje ter površino preorali. Tako pripravljena zemlja je sposobna za kmetijsko obdelavo ali pa za kombinirani gozdno-kme-tijski nasad. Previdnost je potrebna zato, ker so dela za izkrčenje gozdne površine mnogo dražja kot samo golosek. STOTISOCI KUBIKOV Vsebino velikega načrta smo že spoznali. Oglejmo si zdaj še nekaj številk, ki nam bodo najbolj zgovorno povedale, kaj bomo z novim načinom gospodarjenja v gozdovih dosegli. Doslej je bilo na 1 ha gozdnih površin pri nas povprečno 128 m» lesa, skupaj v vseh gozdovih pa blizu 15 milijonov m' lesa. Z ukrepi, o katerih smo govorili, bomo lesno zalogo na teh površinah jovečali tako, da bo na vsakem hektaru gozda 250 do 300 m' lesa. Z drugimi besedami: prizadevali si bomo, da bi dosegli normalno lesno zalogo v gozdovih. Redni posek bo v razdobju 1961 do 1965 zajel vsako leto povprečno po 289 tisoč m1 lesa (65 tisoč m* iglavcev in 224 tisoč m' listavcev.). Do leta 1965 se bo redni posek v gozdovih zmanjšal za približno 14 odstotkov, lesna zaloga v gozdovih pa se bo povečala za približno 200 tisoč m« ali za 1,5 odst. 2e doslej je letni prirastek naših gozdov le stežka zadoščal za pobi-ebe lesne industrije v našem okraju. Gotovo se bo tudi vam vsi- lilo vprašanje: kako bo pa zdaj, ko bomo posek zmanjšali, saj vendar že lirej ni bilo dovolj lesa? Navzlic temu bo šlo brez večjih težav. Goloseki na 5 tisoč ha gozdnih površin bodo v razdobju 1961 do 1965 dali vsako leto povprečno po 59 tisoč m' lesa, največ listavcev. Skupaj z rednim posekom, ki bo resda manjši, bomo zato posekali vsako leto 348 tisoč m* lesa, kar bo dovolj za vse potrebe. Blagovna proizvodnja v naših gozdovih pa se bo do leta 1965 na račun umnega gospodarjenja povečala za 31 odstotkov in dosegla 211 tisoč m« letnega pri-rastka-poseka. V nižinskih predelih, kjer zdaj prevladuje gozd listavcev, bomo gozdne sestoje počasi izpremenili v gozd iglavcev, ker ta les hitreje raste in je po njem večje po- vpraševanje. Na koncu bomo povedali še prav po domače, zakaj se trudimo povečati lesne zaloge v naših gozdovih in zakaj zmanjkujemo posek. Pomagajmo si s primero! Majhna skleda mleka da malo smetane, zato ker je pač malo mleka v njej. V večji skledi mleka pa bomo vsekakor našli več smetane. Prav tako je z gozdovi. V gozdu, ki vsebuje malo lesa, ne moremo brez škode veliko sekati. Počakati moramo, da se bo les obrasel in šele nato, ko ga bo več, ali ko bo. kot pravimo, v njem večja lesna zaloga, bomo lahko brez škode sekali vsako leto toliko, kot potrebujemo. NOVI GOZDNI NASADI Povedali smo že, da bomo do leta 1965 posekali približno tisoč hektarov gozdov splošno ljudskega premoženja in 4 tisoč ha gozdov zasebnega lastništva. Na teh površinah bomo nato, ko bo opravljen golosek, uredili plantažne in intenzivne gozdne nasade. Tam, kjer so tla primerna za kmetijsko obdelavo, bomo površine prepustili kmetijstvu. Tako bo na posekanih površinah zasebnih gozdov zraslo 800 ha iilantaž in 1790 ha intenzivnih gozdnih nasadov, na posekanih površinah družbenih gozdov pa 665 ha plantaž in 530 ha intenzivnih gozdnih nasadov. Razen tega bo melioriranih 245 ha gozdov (od tega 180 ha zasebnih) in opravljena premena sestojev na 1000 ha gozdnih površin (od tega na 780 ha zasebnih). Obnovili bomo torej preko 5 tisoč hektarov gozdov obeh sektorjev lastništva. Posekane površine zasebnih gozdov bodo deloma prevzele od zasebnih lastnikov gozdnogospodarske organizacije, del teh površin pa bodo lahko obnovili tudi lastniki sami v pogodbenem sodelovanju (kooperaciji) s svojo kmetijstvo zadrugo 1 GOJITVENA DELA Na površinah dobrih gozdov, imenovali smo jih za gospodarske gozdove, bo treba zelo skrbno opraviti obnovo. Z boljšo nego teh gozdov bomo izboljšali kakovost drevja in hkrati kakovost lesa. Poskrbeli bomo za i z premem bo sestojev v korist iglavcev, ker ti hitreje rastejo in dajo vrednejši in industrijski les. Ponekod bo potrebna previdnost, da ne bi z iglavci poslabšali kvalitete gozdnih tal. Sečnjo v gospodarskih gozdovih bomo omejili tako, da bo nižja od letnega prirastka. Tako bomo vsako leto za nekoliko povečali lesno zalogo in jo počasi tiribliževali normami lesni zalogi, saj smo že v začetka sestavka ugotovili, da je zdaj z« skoraj polovico nižja od normalne. Prf tem bomo morali uporabiti še vrsto ostalih ukrepov. . . Ob zboru borcev - poštar e v Kot je bilo zabeleženo že v danku »Na svidenje v Črnomlju!« v prejšnji številki našega lista, bo dne 19. avgusta t. L v sklopu zbora PTT delavcev in uslužbencev Slovenije, s katerim bodo ti proslavili 20-letnico vstaje jugoslovanskih naro-do, tudi zbor vseh borcev in aktivistov NOB, ki so v času NOB delali v PTT stroki, še- sedaj delajo v teh enotah Se malo, pa bo belokranjska »zlata roža« že suha. Pecelj na »storžku«, kakor pravijo po Beli krajini hmeljevim kobuljam, se i oni ob upogibu prelomiti. Luka, izkušen in vešč hmeljar, preizkuša, če je hmelj že dovolj suh. Njemu so zaupali sušenje »zlate rože« ... in obratih ter tudi upokojenih borcev in aktivistov PTT. Ko smo zbirali podatke o udeležencih NOB v PTT, smo ugotovili, da je med aktivnimi in upokojenimi PTT delavci nad 700 borcev in aktivistov, verjetno pa je, da ti podatki še niso popolni, ker je v kolektivu, katerega člani so raztreseni po celi Sloveniji ,težko zbrati popolne podatke zlasti še, ker je precejšnje število uslužbencev, ki so bili aktivni borci NOV ,odšlo v druge stroke in na druga delovna mesta. 2e gornja številka pa tudi podatek, da je 92 poštnih delavcev in uslužbencev Slovenije umrlo in padlo kot žrtve fašističnega terorja nam pove, da je bil nthov delež v NOB zelo velik. Čeprav je bila PTT stroka v predvojni Jugoslaviji Izrazito prorežimska ustanova, v kateri so se zbirali klerikalni in profašistlčn: prirepnlki In v kateri je bilo le težko najti mesta za napredno usmerjenega človeka, so se delavc; kljub pritisku režima udru-ževali v tedanjem Združenju PTT uslužbencev, ki je bilo pod močnim vplivom Komunistične partije. Ravno aktivni člani tega združenja pa so bili leta 1941. organ.zator-ji prvih ceUc Osvobodilne fronte, ki so se ustanovile med PTT kolektivi. Vodstvo OF je namreč vedelo, da je izredno važno, da se tudi ti uslužbenci organizirajo v svojih organizacijah OF. Zato so bile že v jeseni 1941. ustanovljene organizacije OF Program proslave 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov - PTT delavcev Slovenije Predvajanje filmov o PTT dejav- 17. avgusta >b 20. uri nosti na trgi -red občino 18. avgusta ob 18. uri - Srečanje udeležencev planinskega partizanskega marSa s planinci iz Črnomlja v planinskem domu na Mir ! gori 19. avgust, ob 14. uri - Spominska svečanost pred spominsko ploSčo TV stanici 15 na Občinah - Ob 1«. url - Spominska svečanost pred spomenikom komandantu Stanetu na Lokvah -Ob 18. uri - Partizansko srečanje PTT delavcev - bivSih borcev, aktivistov, internirancev in vojnih ujetnikov na Gričku. (Prihod udeležencev planinskega partizanskega marža, kratek kulturni program Po končanem sporedu vso noč partizansko rajanje.) 20. avgusta ob 10. url — Slavnostno zborovanje pred novim postnim poslopjem - Otvoritev novega pustnega poslopja. — Otvoritev razstave povojnega razvoja PTT ln družbene dejavnosti PTT delavcev - Ob 11. uri - Promenadni koncert — Od 11. ure - Ljudsko rajanje na Gričku. - Prijateljski Športni dvoboji poštarskega Športnega društva LJubljana z domačini: - Šahovski dvoboj - Kegljaški dvoboj v Kanižarici - Odbojkarski dvoboj na odbojkarskem igriSču - Strelska tekma na streliSču v Črnomlju — Ob 14.30 - Nogometna tekma — Ob IS. uri - Razglasitev rezultatov Športnih tekmovanj in podelitev pokalov in diplom na Gričku 19. In žO. avgusta - Žigosanje s priložnostnim poštnim žigom v Črnomlju. Udeležence bodo pripeljali v Črnomelj trije posebni vlaki. Poleg PTT delavcev vabljeni tudi ostali bivSi borci ln prebivalstvo Bele krajine! .... -i Pripravljalni odbor po vseh večjih poštah ln drugih PTT ustanovah, tako pri Poštah Ljubljana 1, Ljubljana 2, PTT direkciji, avtogaražl, delavnicah in TT tehničnih sekcijah. Začelo se je organizirano delo za norodnoosvobo-dilni pokret, kl je zajemalo vse napredne in protifašistične ljudi v PTT. Sicer je okupator pripeljal zlasti na večje pošte, kot n. pr. Ljubljana 1, za posamezne oddelke svoje osebje, s čimer je hotel izločiti z najvažnejših delovnih mest domače osebje, vendar so slovenski uslužbenci kljub vedno hujši kontroli s strani okupatorja in njihovih domačih pomagačev vestno izpolnjevali naloge, ki so jih prejemali od organizacij OF. Te naloge so bile zelo obširne in so se seveda najčešče tikale strokovnega dela. Tako je bila glavna naloga članov organizacije OF na Pošti Ljubljana 2 kontrola pisemske in paketne pošte, zlasti tiste, ki je prihajala iz Italije ali odhajala v Italijo. Člani te organizacije so skrbeli za to, da so prišle v roke internirancem pošiljke, ki bi morale biti po nalogu okupacijskih oblasti zavrnjene. Nešteto internirancev in zapornikov se ima zahvaliti članom organizacije OF na Pošti Ljubljana 2, da so prejeli pakete, ki so jim jih poslali svojci. Člani organ lzaci- ■ Kakor so ocenili strokovnjaki, bo letos pridelek sladkorne pese pri nas tolikSen, da bodo tovarne lahko izdelale 265 tisoč ton sladkorja. Do takrat, ko bodo peso začeli predelovati, bodo končani novi objekti za predelovanje v Peči, Kovinu. Kosovski Mitrovici ln Senti. Čeprav je predvidena proizvodnja sladkorja letos precej večja od lanske, plan ne bo dosažen, ker so pridelovalci posadili man, sladkorne pere, kot je bilo predvideno. ■ Letošnjo Jesen bodo v Trbovljah odprli tehniško srednjo šolo s prvima letnikoma strojnega In elektrotehničnega oddelka. Vpisali bodo 30 dijakov. Zdaj so trboveljski dijaki obiskovali sorodne Sole v Ljubljani in Vidmu-KrSkem. je v PTT delavnicah [n avtogaražl ter TT tehničnih sekcijah so zlasti zbirali tehnični material in ga s pomočjo železničarjev pošiljali partizanskim enotam. Zelo važno delo je opravljala organizacija Osvobodilne fronte na Pošti Ljubljana 1, ki je bila ves čas okupacije pod vojaško stražo in policijskim nadzorstvom okupatorja ta njihovih hlapcev. Kljub kontroli je organizacija dejansko Imela nadzor nad vsem dogajanjem na pošti. Ze spomladi 1942 je bil na tej pošti ustanovljen vod Narodne zaščite, ki je delal vse do osvoboditve. Močna organizacija OF je bila tudi na sami poštni direkciji, pa čeprav je bila ta v rokah izdajalca dr. Janžekoviča. Seveda se je okupator z vsemi silami boril, da bi uničil organizacijo OF v poštnih ustanovah, zato je bilo med aktivisti — PTT uslužbenci sorazmerno veliko žrtev. Aretirane aktiviste so pošiljali v taborišča, od koder se marsikateri ni vrnil, nekaj so jih ubili kot talce, drugim pa se je posrečilo pobegniti iz Ljubljane ter se pridružiti partizanskim enotam. Na mesta aretiranih, ustreljenih in pobeglih pa so stopali vedno novi aktivisti, tako da delo Osvobodilne fronte na poštnih ustanovah pod vodstvom prekaljenih še sedaj živečih aktivistov tovarišev Nejčeta Sturma, Leopolda Riharja, Ivana Zabela, Draga Poljanca, Janeza Rozmana, Jožeta Kobilice in neštetih drugih ni prenehalo niti za trenutek. Vsi t; si bodo 19. avgusta na tova-riškem srečanju v Črnomlju segli v roke in obujali spomine na leta, ko so pomagali ustvarjati slovenskemu narodu lepšo bodočnost, spomnili pa se bodo tudi neštetih svojih tovarišev, ki so padli v borbi, bili ustreljeni kot talci ali umrli v taboriščih. Dušan Slana PRVI ZAMAHI ZA N0V0 OKRAJNO BOLNIŠNICO Tretjega avgusta je bila dražba gradbenih del za novi oddelek novomeške bolnišnice. Za gradnjo se je potegovalo pet podjetij. Najboljši in najcenejši ponudnik je domače podjetje SPG PIONIR, ki je dela tudi dobilo. S PIONIRJEM sklenjena pogodba je za investitorja ugodna, ker je podjetje ponudilo zgraditev objekta za osem odstotkov ceneje, kot so bil) predvideni stroški po projektu. Devetega avgusta so se zbrali na prostoru ob Smihel-ski cesti v Kandiji, kjer bo nova stavba, predstavniki bolnišnice, gradbenega podjetja, okrajnega in občinskega ljudskega odbora ter.Zavoda za socialno zavarovan"<> ter zakoličili gradbišče. Nekaj dni pozneje je podjetje že pričelo gradnjo. Prepotrcbni objekt, ki bo ublažil hudo poman.'km'e prostorov v novomeški bolnišnici, bo končan poleti 1964. V njem bo približno 220 bolniških postelj, predvsem za kirurgični in otroški oddelek. Najvažnejše vprašanje pri gradnji je denar. Od tega je tudi odvisno, kdaj bodo novi prostori na voljo bolnikom. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je med prvimi pokazal razumevanje za gradnjo novih prostorov bolnišnice, prav tako kolektiv bolnišnice že nekaj let zbira sredstva, ki jih bo prispeval za gradnjo. Tud- republika bo dala pomoč. Vendar je vsota okoli 700 milijonov dinarjev, kolikor bo treba za zgraditev In opremo do-kajšnja obremenitev za naše gospodarstvo in ie potrebno, da za gradnjo bolnišnice prispevajo vse gospodarske organizacije in vsak delovni človek v našem okraju. Denar, porabljen za bolnišnico, bo porabljen za zdravje delovnih ljudi. Na sliki: predsednik OLO tovariš NIko Belopavlovič pri zakoličevahju novega gradbišča. »Za naprej bom jaz plače rihtal...« V hotelu »Kandija« v Novem mestu so pred kratkim Izdelali pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Po tem pravilniku -na predlog tarifne komisije ga je sprejel delavski svet na seji prve dni julija •- 'i o^ebn4 do-hooek vsakega znrrsienega odvisen od prometa. Za vsako delovno mesto so določili poseben odstotek, s katerim Je posameznik udeležen pri prometu. Zamisel novega sistema delitve osebnih dohodkov Je vsekakor vredna pohvale, sai vemo, da so bili doslej gostinski aelavci n.ijrajevant po manj spodbudnih načelih. V nezmotUlvost V nedeljo opoldne je obiskalo Novo mesto približno 170 preživelih borcev Italijanske partizanske brigade »FONTANOT«, ki je bila ustanovljena jesen) 1944 na Suhorju. V Novem mestu so jih pozdravili predstavniki okrajnega in občinskega odbora Zveze borcev ter SZDL; tu se je z brigado srečala tudi tovarišlca Mara Rupena-Osolnik, ki je bila približno pet mesecev komisarka v brigadi italijanskih partizanov. V spominski veii na Vratih so gostje iz Italije položili pred plošče padlih herojev In borcev veneo z napisom: »Garibaldini Italiani ai caduti per la liberta«. Po kosilu v hotelu Kandija so se odpeljali na Suhor pri Metliki, kjer se je razvil prisrčen partizanski miting z domačini. Garblaldinci so prenočili v Črnomlju, nato pa so obiskali še kraje, v katerih se je brigada borila v sestavu NOV In POS. Obiskali so tudi spomenik na Cvlblju nad Žužemberkom, kjer počivajo tudi njihovi padli tovariši-italijanski partizani. — Z vsem, kar so videli v Sloveniji, so bili nekdanji borci brigade »Fontanot« nadvse zadovoljni, povedali pa so nam tudi, da so se čudili predvsem velikemu napredku, na katerega so naleteli povsod v naši republiki. — Na sliki: brigada v nedeljo popoldne v Suhorju. omenjenega pravilnika se ne bi spuščal. Preseneča le dejstvo, da so določili polovico odstotka od prodanih cigaret samo direktorju in uslužbencema v upravi, ne pa natakarjem ln strežnemu osebju, ki dejansko ta promet ustvarjajo. Pa o tem se bodo že sami poni Miill. nam gre za nekaj drugega — za prakti£no uveljavljanje novega pravilnika. Za mesec Julli so namreč obračunali In Izplačali osebne aohcdke že po novem. Tu pa Je prišlo do nekaerth presii ftljl ''h zaplet-ljajev, o katerih nameravam malo podrobneje spregovoriti. Načelo novega pravilnika, po katerem prejme vsak toliko, kolikor ustvari, direktorju namreč, kot vse kaže. ni povsem razumljivo, zakaj dvema članoma kolektiva je odt?en:l precejšen znesek od zasluženih prejemkov, čeS •]<) sta zaslužila preveč. Da ne bi besed!Mil. bodimo ko'ikretni' Ul LAHKO DIRFKTOR -ODTRGA« 17.963 DIN? Ekonom hotela -Kandila- tovariš Jože Colarlč obleče pogosto razen ekonomike halje še natakarsko oluro. To mu seve-dj za nekal tisočakov povefn O ebni dohvlek. Jullla te bilo '>»«ec1 pra nt'o" In seveda tudi veliko dela. 7iu le .lože ta mesec večkrat oblekel belo bluzo, cejo prevečkrat! Pa naj govore Številke: od prometa hrane te ta mesec zasluzil 81 990 dinarjev, od prometa v točilnici 17.963 din, za delo v restnvraeHl i.689 din ln za delo ob državnih praznikih 7.844 din. Skupaj 48.893 din. Toliko ie Julija po novem pravilniku zasluzil Jože. Toda tovarišu direktorju se zdi preveč. Zato mu Je odtegnil 11.963 dinarjev, to Je zaslužek od ustvarjenega prometa v točilnici. Potemtakem le Jože ves mesec v točilnici delal zastonj, čeravno Je tarifna komisija med drugim sklenila, da za osebje, ki ob velikem prometu razen dela na svolih delovnih mestih pomaga Se v strežbi, veljajo za Izplačilo tako zasluženih prelomkov Ista načela kot za delovno mesto natakarice. DRUGI ODTEGLJAJ: 6.174 DINARJEV Prav tako Je tovariš direktor odtegnil perici Vidi Pader-Slč zaslužek za 10 dni, ko je hkrati opravljala še delo čistil-ke. Perica Je po njegovem mnenju zaslužila (.174 dinarjev prevez. DIREKTOR: 6C.9S1 DINARJEV Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bi naredil tovariš dlrcKior če bi nekdo (morda delavski svet?), ki bi Sel po njegovih stopinjah, tudi nJemu zmanJSal julijski dohodek za nekaj tisočakov. Mimogrede naj povem, da zasluži direktor ve'ikega industrijskega podjetja v Novem mestu, kjer Je okoli 800 zaposlenih in ustvarijo nad 3 mili-larde proizvodnje, samo kakih deset tisočakov več na meseci Pa pustimo to. Bol) nerazumljivo Je, kako more direktor oporekati pravilniku, ki ga je sprejel delavski svet in za katerega je kot vemo. tudi sam glasoval. AH ni to malo preveč? Od kod tolikSen pogum in toliko samovolje? Ce so osebni dohodki po novem pravilniku res previsoki, potem bi lahko zahteval edlno-le ponovno razpravo o prrvil-niku. Dotlej pa nima pravice odtegovati nobenega Izplačila, pa naj bo to ekonom aH perica! Prav tako čudna Je tudi direktorjeva izjava, da bo plače za naprej on s^m -rihta'-. In druga izjava, da naj tovari! Colarič uveljavi svoj zantevek prek sodlSča ter tla 9» na' delavski -ivet nima smisla pritoževati. Ali ni to ie preveliko omalovaževanje organov delavskega samoupravljanja? Tovariš direktor bi se moral zavedati, da ima delavsko samoupravljanje pri nas že devetletne izkušnje. Ce ga . e morda doslej s svojo samovoljo lahko duSil. da bo poslej, v nadaljnji decentralizaciji, čedalje tei..,e. S tem se bo treba čimprej sprijazniti In v prlhoiime refevi;U vse sporne zadeve po bolj demokratični poti. Po V)M. ';l e bližja socialističnim načelom In vsebuje več humanizma in več tovarištva'do sodelavcev . Rlhard Soper Pomenek volivcev na Bučki V nedeljo, 13. avgusta, je bil na Bučki zbor volivcev, ki se ga je udeležilo precej prebivalcev. Razpravljali so o vprašanjih obstoja 8. razreda, o proslavi za 20-letnico revolucije In o pripravah za jesensko setev. Ko so obravnavali vprašanje 8. razreda, je bilo precej negodovanja. Ko pa Je volivcem tovariš Petančlč razložil, da je 12 otrok premalo za en razred, da 4 učitelj I ne morejo poučevati osem razredov, In navedel vse vzroke, ki govore za ukinitev 8. razreda na šoli, so se volivci zedlnlli, da se otroci prešolajo na Rako in v Skocjan. Zadeva bi bila še laže rešljiva, če bi vozil avtobus iz Novega mesta preko Bučke v Sevnico In dalje preko Planine v Celje ln nazaj. Tako bi se otroci lahko vozili tudi v Sevnico. Avtobusno In prevozno podjetje Gorjanci naj prouči ta predlog In skuša ustreči tukajšnjemu prebivalstvu. V zvezi s proslavo 20-letnl-ce revolucije bodo prebivalci Bučke obnovili In olepšali hiše, na sestank'h pa se bodo seznanili s pomenom proslave In potjo, ki smo jo morali prehoditi v dobi revolucije in v času izgradnje. Organizacija SZDL bo imea s temi pripravami dosti dela. -ne Vaš tednik? DOLENJSKI LISTI JEAN TOURET: # Umetnost Je občečloveška manifestacija # V svojem delu zasledujem razvoj humanizma # Simpozij - ena prvih manifestacij kolektivnega ustvarjanja © Jugoslavijo zelo čislam zavoljo njenega junaškega dinamizma Bil je vroč dan, nikjer nobenega oblaka, v zraku pa tista soparica, ki jemlje človeku vsako voljo do dela. Francoski kipar Jean Touret je bil na kopališču in tamkaj sva se domenila za pogovor. Cez pol ure smo že sedeli v parku in prijetno kramljali. Povabili smo tudi Boža Borštnika, ki nam je, kakor zmeraj, tudi zdaj prav rad priskočil na pomoč. Vsakdanje reči se lahko prav hitro domenimo, dosti drugače pa je, kadar je beseda o umetnosti in drugih subtilnih rečeh. Božo Borštnik pa gladko govori in piše šest jezikov, zato je povsem nemogoče, da bi mu kaka nadrobnost ušla. DOBRODUŠNI MOZlCEK S PIPO Jean Touret je vnel kadiiec in si ga brez pipe skoraj ni mogoče misliti. Dobrodušna natura: skromen in na moč enostaven, vedno nasmejan Govori klasično francoščino, s pref njeno artikulacijo, kar potrjuje, da je bil dober profesor francoščine. Ko govori, ima v oDrazu nekaj nepopisno prijetnega, svojo oe-sedo pa podčrtuje na ta način, da vzame kdaj pa kdaj v roko svojo pipo in zamahne po zraku s piemenito gesto, kakor bi hotel poudariti pravkar izrečeno misel. Sicer je na moč skromen in kar se da enostaven, tako da se skoraj ne razlikuje od naših podgorskih ljudi Izdaju ga beseda, ki je zmeraj preudarna in ki razodeva pre-finjeno osebnost. Toda ljudje mu pravijo dobrodušni moži-ček s pipo, in to v najlepšem pomenu beseae. UMETNIK VELIKEGA SLOVESA -ean Touret se je rodil 7. apiua liilb v Lassayu. V Le IVi.ui.su je študiral upodabljajočo umetnost, francoščino, zgodovino in zemijepis. Pro-fesuri se je posvetil le mimogrede, saj je vsega poučeval le tri leta. Sprva je bil s.ikar — reaiist, je pa tudi kiparil. V k.parstvu je bil figurativec. Najprej je sledil domačemu mojstru Rodinu* in nato znamenitemu Angležu Mooreu. Sčasoma pa si je Izoblikoval svoj Izraz. Lotil se je umetne obrti ln na tem področju dosegel lepe uspehe. Ob tem je odkril, da mu bolj leži kiparstvo, zato se je dokončno po- svetil tej veji likovnega izražanja. Tu je začutil svojo moč in prav zato je na tem področju tako hitro napreao-val. Jean Touret je elementaren ustvarjalec. Ustvarja s sunkovito naglico, kakor bi ne mogel samega sebe dohiteti. Prav zato je zelo produktiven in ga tako pogosto srečujemo na razstavah. V Parizu razstavlja sleherno leto, in to v najuglednejših salonih (Salon umetnosti, Jesenski salon itd.). Leta 1955 je razstavljal na bienalu v San Paolu, njegova dela pa šo tudi v stalnih zbirkah raz-nin uglednih galerij (Antlbes itd.). Kot umetnik pripada .nednarodm zvezi miadih kiparjev »La Jeune Sculp-ture«. Ker se ne veze rad na razne skupine, galerije in salone, razstavlja tudi privatno. Touret ne odklanja realističnega ustvarjanja, ne odkianja noDenega umetnostnega izuma preteklosti, marveč hoče sintezo vsega, kar je človeštvo doseglo na tem področju. Najpiemeni-tejše sanje, najgloblja čustva in vse, kar je doorega dognal človeški razum, naj plemeniti moderno umetnost, naj jo druži v temeljito sintezo dobrega, pravičnega In poštenega, predvsem pa svobodnega LJUBITELJ SVOBODE IN SOVRAŽNIK NASILJA — Pred drugo svetovno vojsko sem skupno s francoskimi umetniki in izobraženci podpisal protest proti fašizmu. Jaz sem goreč ljubitelj svobode, kar se sklada s .francosko narodno dušo, sem pa tudi velik sovražnik nasilja Morda sem zato toliko irpel. Pet let sem doživljal grozo in nasilje koncentracijskih taborišč. Večkrat sem ušel in ko sem s Saškega bežal v domovino, so me znova in znova prestre-gli, čeprav sem bil že zelo daleč. V taboriščih so me tako izmozgali, da sem bil komaj podoben človeku. Tehtal sem 32 kg. Ob koncu sem zato komaj dosegel ameriško bojno črto In se tako rešil. To moje življenje je vtisnilo trajen pečat tudi vsemu mojemu ustvarjanju. Vsa dela so rezultat mojega doživljanja tamkaj. Toda jetništvo-me ni zlomilo. Nasprotno, bil sem še bolj goreč ljubitelj svobode. NASE DELO TEZI K OSVOBODITVI DUHA — Kako naj utemeljim abstraktno umetnost? Moral bi ponoviti vso zgodovino umetnosti, da bi dal najprej trdno osnovo za odgovor. Vsa gibanja so morala skrbno študirati prehojeno pot drugih pokolenj, da so dobila čvrste temelje za izhodišče. Menim, da smo z abstrakcijo našli najintimnejši izraz umetnosti. To je analiza, to je analitično delo. Treba je bilo dveh pokolenj, da smo ušli konvenciji in konven-cionalnosti ter se posvetni primitivni, arhaični formi. Abstraktna umetnost bodi subtilna, nadkonkretna, zakaj abstraktna umetnost išče osvoboditve človeka iz njegove preutrujenosti in boleče preobremenjenosti današnjega časa. Sedanji človeK naj poleg tehničnih dosežkov absorbira tudi kulturne dobrine. Te pa naj bodo čim intimnejše. Tu je iskati tudi filozofskih elementov nove umetnosti. Od skoraj nedo-umnih tehničnih dosežkov današnjega časa je človek preutrujen, zato išče izhoda v preprosti intimnosti. Zato je naša največja dolžnost, da poznamo svoj posel, ker imamo samo Kot taki polno pravico in dolžnost. osvoDa-jati se. Pri nas je vsaKa novost v umetnosti dogodek, ki naleti na odobravanje ali pa odklon Tako je tudi drugod po svetu. Franciji pravijo dežela umetnosti. Res, občinstvo je pri nas zelo zan-tevno, zato se je izredno težko uveljaviti. Toda take težave so imela vsa gibanja v zgodovini. UMETNOST JE OBCECLO-VESKA MANIFESTACIJA — Simpozij se mi zdi zelo potrebna oblika občečlove-škega sodelovanja, kajti prav umetnost je občečloveška manifestacija. Na ta način se umetnik osvobodi, se pravi, uide zaseonim naročilom in s tem številnim ožinam, kapricam in konvenconainostl. V duhovnem oziru je to ena prvih manifestacij kolektivnega ustvarjanja, kolektivnega duha v kulturi, zato ni prav nič čudnega, da je naletela na tak odmev v svetu. Umetnost mora imeti univerzalen namen in pomen, čeprav so tvorci posamezniki. — Jugoslavijo zelo čislam, ker je tu nenavadno mnogo dinamizma. Po duševnem izrazu pa imate Jugoslovani marsikaj skupnega z mojim narodom. V Kostanjevici se zelo dobro počutim In bom odnesel najlepše vtise. V Najstarejši udeleženec simpozija v Kostanjevici: francoski kipar Jean Touret v svojem ustvarjalnem elementu svojem delu zasledujem razvoj humanizma in moram reči, da sta mi moj prvi obisk v Jugoslaviji in udeležba v mednarodnem simpoziju v Kostanjevici marsikaj povedala. Oba z ženo sva pedagoga, prosvetna delavca, In znava zato še posebej ceniti tako edinstveno, moderno iniciativo, kot jo predstavlja Gor-jupova galerija v kostanjevl-ški šoli Kaj takega niti pri nas nI Kot na Francoza je na naju z ženo napravila močan vtis In mi smo občutljivi za take velike novosti. Taka galerija more Imeti velik vpliv na mladino. KRAMLJANJE GRE H KONCU Dan se je nagnil k večeru. Soparica je začela popuščat: in na avgustovsko nebo so priplavale prosojne tenčice, ki jih je obarvala razkošna paleta zahajajočega sonca. Se malo in zapel bo čriček, ki letos tako zgodaj oznanja dobro vinsko letino. Večer se bo zgostil v temo, nebo bo posuto z zvezdami, s Krke se bo oglasila kitara in pritajeno petje fantov, ki se zvečer hladijo na čolnih. Lepa je ta pokrajina, prirodna, s preprostim toda poštenim ljudstvom. Vse je skromno in morda prav zato toliko lepše. In v tem je vsa skrivnost dobrega počutja teh ljudi, ki jih je semkaj prignala želja po umetniški Izpovedi ljudi, ki so prišli iz velikega sveta v nedotaknjeno in nepotvorjeno idilo prirode ... Lado Smrekar V sb\nlški občni: -32 Svet za šolstvo Je na seji 9. avgusta razpravljal o problemih šolstva v občini Pregledal je učne uspehe v preteklem šolskem letu in ugotovil, da so bili na veČini šolah zadovoljivi, problematični so bili le nekateri oddelki. Pri analizi le-teh je svet ugotovil, da je vzrok v slabi disciplini ln v tem, ker upravitelji na takih šolah ne hospitirajo redno. Slabo je stanje v tistih oddelkih, kjer še Umetniki na veselici v Podbočju Prejšnjo nedeljo so gas'lci iz Podbočja slavili 60-letnico svojega obstoja. Slovesnosti so se udeležili tudi umetnik'., ki delajo v Kostanjevici. Ker imajo dokaj malo časa, so šli nekateri na slavje kar naravnost z delovišča. V Podbočju jih je pozdravni občinski odbornik tov. Hribar, kar jih je nenavadno razveselilo. V družbo so prišli tudi nekateri drugI prebivalci iz Podbočja, ki so nekoč delali v tujini in so se !pet vrnili v domači kraj. Gospod Touret 'n Roussil sta s svojimi francoskimi znanci in svojima soprogama stala z našimi nekdanjimi Izseljenci pod staro jablano in se živahno pogovarjala v francoščini, ki je naši izseljenci že dalj časa niso govorili. Umetniki so si natančneje ogledali tudi Podbočje, občudovali mostičke, čez potok, si ogledali mlin in razno leseno orodje, ki so ga jim domačini prav radi pokazali. Iz Podbočja so se vračali z najboljšimi vtisi, saj pravijo, da so povsod naleteli na prijazne ljudi. niso prodrle v pouk reformirane metode dela. Problem zase so defektni otroci, ki jih je tudi v naši občini r.ekaj. Razmišljati bi morali o prešolanju teh otrok na take šole, kjer Imajo pomožne oddelke. Večina slabih oddelkov se tudi nI posluževala dopolnilnega pouka, kot to določa zakon o reformi šolstva. Svet je sklenil, da bo v bodoče več upraviteljskih konferenc, na katerih bodo razpravljali o problemih r.a terenu. Z območja sevnlške občine Je letos odšlo 15 učnih moči, tako nam zdaj manjka te 32 ljudi v prosvetni službi. Njihove ure bodo morali prevzeti tovariši ln tovarišice, ki so ostali, ker mora pouk normalno potekati; tu pa nastane tudi finančni problem. Za nadure bo sklad obremenjen za 5,000.000 dinarjev več, kot bi potrebovali, če bi bila vsa učna mesta zasedena. Bes pa je, da bi precej manj učiteljev odšlo drugam, ko bi Hm nudili stano- vanja in poskrbeli za prehrano, čemur smo doslej posvečali premalo pozornosti. Položaj bomo rešili delno s prevozi otrok v sevnlško šolo. deloma pa z zmanjšanjem oddelkov na nekaterih šolah, od koder se bodo otroci presolali na sosednje večje šole. Sklad za šolstvo Ima letos na razpolago 1,500.000 dinarjev za popravila šol. S tem denarjem bomo letos obnovili šole na Studencu, Bučki ln v TržlščUj preostanek denarja pa bomo porabili za beljenje šol. Tako bomo zagotovili vsaj najnujnejše higienske pogoje za pouk. Ker je 6tanje šolstva v sevnl-škl občini tako težko, pozivamo vse učiteljske kolektive, šolske odbore ln vse državljane, da skušajo razumeti te težave in pomagati, da jih premostimo. Učiteljem ln otrokom pa želimo, da bi uspešno začeli novo šolsko leto in da bi vložili vse svoje sile za izobrazbo in kulturni dvig našega novega socialističnega človeka. -nc SPORED RADIO LJUBLJANA p*ed okrajno revijo zabavne glasbe V počastitev 20-letn ce revolucije bo 16. septembra v Novem mestu zanimiva prireditev — revija zabavne glasbe. Nastopili bodo zabavni orkestri iz Brestan ce, Vldma-Krškega, Črnomlja iri Novega mesta. Novomeško občinstvo jih bo poslušalo na popoldanski ln večerni predstavi- Orkestri bodo tudi tekmovali, In sicer: v popoldanski predstavi za nagrado mladine in komisije za strokovno ocenjevanje, na večerni pa za nagrado Novega mesta in ocenjevalne komisije. V ocenjevalni komisiji bodo priznani glasbeni strokovnjaki in ustvarjalci. Podobne prireditve — letos bosta prireditelja novomeški Mladinski klub in okrajni Svet Svobod ln prosvetnih društev — bodo v Novem mestu vsako leto. L Z. DrTLI^? P°dročJu kolubarskih dnevi g^,Vnl,kov uBnlt» «o pred Wk kl°^rl Se en Premogov-V nlem P lmenuJejo Kosmaj. prei knf0 Za6elt dela" P"' I«'« n',L,™1 »o računali To je ;aiSbLneJe opremljen rudnik SOBOTA - IS. AVGUSTA: 5.00—8.00Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) - 5.25 Nekaj domačih - 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu - 8.30 Pionirski tednik -8,50 Hammond orgle - 9.00 Skladbe od tu ln tam - 10.15 S sprejemnikom na dopust -12.00 Slovenske narodne poje Marija Gazvoda - 12.15 Kmetijski nasveti - 12.25 Kmečka godba vam igra - 12.45 Plesni orkester Ray Anthor.jr - 13.30 Glasbeni portret Gojmlrja Kreka - 14.00 Trideset minut z orkestrom Jackle Gleason - 14.30 Prireditve dneva - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.40 Istrska suita — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Majhni ansambli - 16.40 Gorenjski vokalni oktet - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Poje Gabi Novak - 17.30 Po kinu se dobimo - 18.00 Revija slavnih pevcev - 18.45 Okno v svet - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Domače melodije za sobotni večer - 20.20 Radijska komedija -21.05 Melodije za prijeten konec tedna - 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba. NEDELJA - 20. AVGUSTA 6.00-6.30 Jutranji pozdrav — 6.40 Vedri zvoki - 7.15 Pesmi ln plesi raznih narodov — 7.35 Vrtimo ploščo za ploščo — 8.00 Mladinska radijska Igra — 8.50 Iz albuma otroških skladb — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 9.48 Basist Makso Sa-vln - 10.00 Se pomnite, tovariši.. . 10.30 Revija domačih polk ln valčkov - 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Novak Boža: Počitnice na dvorišču — 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 13.30 Za našo vas - 13.50 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.30 Majhen mozaik priljubljenih melodij — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Simfonija &t. a v e-molu — 22. 15 Plesna glasba - 23.05 Nočni koncert operne glasbe. 101. Pred menoj, pol milje daleč, je plula »Hi-spaniola« z razpetimi jadri. Plula je zdaj sem, zdaj tja. Zaletavala se je proti vetru in se znova ustavi jala. To se je venomer ponavljalo. Jasno mi je bilo, da ni nikogar pri krmilu. Kje so torej mornarji? Ali so na smrt pijani ali pa so zapustili ladjo, sem si dejal. Premšljeval sem, kako bi prišel na krov in vrnil ladjo njenemu kapitanu. Veslal sem z vsemi močmi in k sreči se je tudi veter za nekaj časa dodobra polegel. »Hispaniola« se je počasi zasukala okoli svoje osi. 102. Pokazala mi je svojo krmo. Okno v kabini je bilo na stežaj odprto. Videl sem svetilko, ki je še vedno gorela in svetila v beli dan. Glavno jadro je viselo ohlapno, kot kakšno bandero. Ladja je stala mirno, samo zdaj pa zdaj jo je rahlo zazibala struja. Zdajci se je premaknila in se mi začela približevati. Zdela se mi je neskončno velika, ko sem jo gledal iz svojega majhnega čolnička. Ko je prihajala po velikem valu navzdol, sem se zavihtel na stožino in se je oprijel, nogo pa sem vtaknil med prečne vrvi. Ladja je zdrobila pod seboj moj oolnič. 103. Bil sem na »Hispanioli« in na njej sem moral ostati. Ladja je še kar naprej plesala. Tedaj sem na zadnjem krovu zagledal oba stražarja. Eden je ležal na hrbtu in molel roke od sebe. Hands je sedel naslonjen na ograjo in bil bled kot lojeniea. Okrog Obeh so se rdeči!e mlaku že krvi in prišlo mi je na misel, da sta v svoji pijani jezi drug drugega zaklala. Ko sem ju tako opazoval, se je Hands zganil in za teglo zastokal. Že sem mu hotel pomagati ko sem se spomnil njegovih besed pred kad j« z jabolki. 1<)4. Pristopil sem in dejal porogljivo: »Javljam, da sem se vrnil na krov, mr. Hands.-« Le stežka je obrnil oči proti meni. Bil je preslab, da bi mogel pokazati, kako je presenečen. Vse. kar je mogel izreči, je bila le ena besedica: »Žganja-". Smuknil sem proti krmi in odhitel po stopnicah v I razdejano kabino. Vse predale, police in skrinje so razbili, ko so iskali zemljevid. Potem sem odšel v podkrovje, vendar tam ni bilo nobenega polnega soda več — vse so izpili razbojniki. Našel s< m steklenico žganja in zase nekaj prepečen ca, suhega sadja in kos sira. Ta..o.c si je ilustrator revije Ziv.jeiije in svet v juliju 1928 predstavljal vesoljsko raketo in njene krmarje. Po 33 letih se risbi morda malce posmihamo, toda le priznajmo, da marsikdo še dandanes ne verjame poletom satelitov, medtem ko piloti-kozmonavti že pišejo knjige z naslovi: »Spomini na polet okoli Zemlje«.., - j _. .muh znapienn.m obročem bi pr-i a!i slej moral razodetu člove-skrjvnost... Ze dolgo nas zanimaj? nenavadni »kanali« na Marsu, toda ]>rej kot si morda danes predstavljamo,'bo človek odstrl tudi to tenčicoj v vesolju Levo: takole naj bi po kosih sestavljali nekaj sto ali tisoč kilometrov nad nami medplanetarne postaje, s katerih bo polet na planete velik« lažji kot z Zemlje — Desno: Raketa, ki je ponesla Amerikancem njihov prvi satelit — Levo spodaj: planet Merkur v velikostnem razmerju z našo Zemljo:] prav lahko bi ga »namočili« v Atlantskem oceanu«— Desno spodaj: Pred Gagarinom in Titovim sta bili v vesolju tudi psički Belka in Strelka. Za osvajanje vesolja imata nedvomno velike zasluge ISi?Š; i Zgoraj: emblemi Sovjetske zveze, ki jih je kozmična raketa »Lunlk« odložila na Luni. — Levo: model ene izmed bodočih vesoljskih medplanetarnih postaj — Spodaj: skica ladje za potovanje na Luno (iz I. 1956) — Desno: znameniti Brookov komet iz leta 1511, s kakršnimi so nekoč plašili prebrlsanci vernike, da se bliža konec sveta ... M. ........;->..:..\,.....-.y..v.v '~.> jtiorne ziuuio razbijali, letimo hitreje kot zvok, v vesolje smo poslali satelite, usmerjamo izstrelke, toda... Kakšna je smrt z avtomobilom? Strokovnjaki so natančno dognali, kako poteka »avtomobilska smrt«. Na vprašanje, kaj se zgodi z avtomobilom in šoferjem, če drvi vozilo s hitrostjo 90 km na uro in treščil v drevo, so odgovorili: V prvi desetinki sekunde se prednji odbijač avtomobila skrivi, drobci jekla pa se žanjejo v drevo 3 cm globoko. V drugi desetinki se pokrov motorja močno naguba in skoraj v istem hipu dvigne ter udari ob sprednjo šipo vozila. Vrteča se zadnja kolesa se dvignejo od tal, nos vozila se povsem razbije, ogrodje pa pride v stik z deblom. Hkrati okvir avtomobila že začne zavirati silno gibanje dve in pol toni težke gmote, šoferjevo telo pa se še vedno giblje s prvotno hitrostjo vozila. Ta sila je dvanajstkrat večja od zemeljske težnosti; voznik tehta torej 1600 kg! V kolenskih sklepih se mu izpahnejo noge. V tretji desetinki sekunde po trčenju se voznik dvigne s sedeža, njegovo telo se zravna, zlomljena kolena pa pritisnejo ob sprednjo ploščo. Glava se primakne do sončnega zaslona, prsi so nad krmilom. V četrti desetinki, ko je prednji del avtomobila že povsem uničen, ima zadnji del še vedno hitrost 55 km na uro. Šoferjevo telo brzi tedaj s hitrostjo 90 km na uro. Poltonski motorni blok udari ob drevo, zadnji del vozila pa je že tako visoko, da se dotakne nizkih vej drevesa. Ko preide pol sekunde, šoferjev: krčevito stisnjeni prsti ukrivijo krmilo v vodoravno lego. Sila težnosti potisne voznika na kr-nilno gred, jekleni drobci pa se mu zarijejo v pljuča, da začno krvaveti. Desetinko kasneje je sila tolikšna, da vozniku iztrga noge iz tesno zavezanih čevljev. Šasija se na sredi prelomi. Voznik udari z glavo ob prednje steklo. Zadnji del vozila udari v tla in vrteča se kolesa se zarijejo v zemljo. V sedmem delčku sekunde se karoserija zvije in splošči, zako- vice m tečaji popustijo, vrata pa izbije sunek. Sedež zletj naprej in nabode voznika na krmilno gred. Tedaj lz šoferjevih ust bruhne kri, sunek mu ustavi srce in voznik je v trenutku mrtev. Od trčenja avtomobila v drevo je preteklo torej le sedem desetink sekunde, oba — vozilo in vozn k — pa sta mrtva! »»Miss šivonja« je izvoljene Neka dvajsetletna Korejka, ki ji pravijo »Mala limona«, je na tekmovanju šivilj v Tokiu prejela prvo nagrado, hkrati pa so jo proglasili za »miss šivanja«. Tekmovanja, ki je zahtevalo izredno vztrajnost ln napore, se je udeležilo sto deklet. Dekle lz Seula je šivala neprenehoma 16 dni in 15 noči in s tem prekosila vse tekmovalke. V tem času je sešila 12 oblek, 8 bluz, 7 prtov in 4 druga oblačila. Hudourn ca - rekorderka med ptiči Črna ali velika hudournica (Aups apus) je pogosta prebivalka velikih mest in razvalin starih trdnjav na jugoslovanskih tleh. Čeprav jo je težko razlikovati med 508 vrstami ptičev, ki živijo v Jugoslaviji, se vendar od vseh drugih zelo loči po svoji hitrosti, s katero daleč presega vse pripadnike ptičjega rodu. Iz Afrike kjer prezi-muje, prileti v Jugoslavijo v enem dnevu. Ko hudournica leti najhitreje, preleti v eni uri 300 kilometrov, to je 90 metrov na sekundo. Njen trup Ima popolno obliko Hidravlične dvigalo za 20 ton Na bližnjem mednarodnem sejmu tehnike bodo v Beogradu razstavili tudi pripomočke, ki jih uporabljajo v modernem gradbeništvu, pri nakladanju in razkladanju težjih bremen itd. Banjaluška tovarna »Univerzal« je preizkusila in razstavila žerjav, ki uspešno dvigne predmete, težke do 20 ton. Na sejmu bodo prikazali tudi dvigalo »Uromix«, M ga" uporabljajo v opekarski industriji. ,vs-Xv^.y.x^»v.>:»:.yg^ vretena, ki ustreza liniji najsodobnejšega letala. Vratu ji skoraj ni videti, glavo Ima ploščato, kljun pa kratek In oster. Peruti ima razmeroma daljše kot druge ptice, njihov razpon je znatno večji pd dvakratne dolžine vsega trupa. Pri drugih prvovrstnih letalcih, kot sta golob in lastovka, je razpon natanko le dvakrat večji od dolžine trupa.' . i V Jugoslaviji je še zmeraj največ hudournic v veličastni srednjeveški trdnjavi v Smede-revu, kjer jih živi na tisoče. V vsako hišo: DOLENJSKI LIST! Nato je počasi zavil proti hotelu in premišljal: »Nad Doldvjem je Zarifis. nad Zari-fisom Ullman in drugi, nad vsemi pa .Nevidni gospodar'.« Na listku, ki ga je bil pobral v pisarni sodnika Doldvja, je pisalo: »Hvala! Zarifis.« Sedaj mora najprej poiskati Zarifisa, nato pa vse po vrsti, do .Nevidnega gospodarja'. Morda bo našel tudi dekle s pojočim glasom, skrivnostno Sor.y Rake... ENAJSTO POGLAVJE Cez nekaj minut je Angel spet stopil v Walreadovo sobo v hotelu »Astoria«. »Vesel sem, da vas vidim!- ga je pozdravil VValread. »Sem se že bal, da sle imeli kakšne sitnosti .. .« Angel se je nasmejal: »Ostal sem zunaj malo dlje, ker sem moral inšpektorja Bravna popeljati na .sprehod'. Saj pri vas tako pravite, če z revolverjem koga prisilite, da vas spremlja, kajne? ... Aha. zdajle me je obšla sijajna misel: pustij bom, da me gangsterji ujamejo in popeljejo na ,sprehod'.. .« VValread je odkimal. »Tega nikar ne tvegajte!- je rekel. »Z njihovih .sprehodov' se še nihče ni vimil živ.« \»Jaz se bom,« je mirno odgovoril Angel. »Bolj premišljam, bolj sem uverjen, da bo to izvrsten način ... Ste slisah novico? Gangsterji so ugrabili hčerko nekega Rosenberga.« VValread je vzel telefonski imenik in vprašal: »Rosenberg?... Na trgu Victo-ria?...« Ldstal je imenik in se ustavil pri nekem imenu: »Da, to je najbrž hčerka starega Abrama Rosenberga!« »Kdo je to?« je vprašal Angel. »Eden najbogatejših newyorških borznih posrednikov.« »Aha1 Zato sodnik Dolldy nocoj ne bo šel z doma,« je rekel Angel in spraznil kozarec. Potem je nenadoma skočil na noge. »Na delo Ne smem zapravljati časa!« »Vsaj malo počivajte!« je rekel VValread. , . .... . , »Ali bi vi počivali, če bi bili v kozi Abrama Rosenberga?« je vprašal Angel -Ne! in jaz hočem še to noc najti vsaj uPe, ki so ugrabili njegovo nč«'.k°~ Cez nekaj Usa je taksi že peljal Angela proti zahodnemu delu mesta m se "»-»vil v 47. ulici. Angel je plačal šoferja, potem pa pozvonil pri vhodu v neko hišo. Vrata so se na pol odprla. »Jaz sem Al,« je rekel Angel. »Pošilja me Sony Rake.« Vratar je odkimal. »Gospodična Rake še ni prišla. Boste počakali?« »Bom, v baru,« je mirnodušno odgovoril Angel. Vratar je pogledal, če ni na ulici kaka sumljiva oseba, in odprl vrata. Angel je zavil po dolgem hodniku in stopil v bar. Skoraj vse mize so bile zasedene. Gostje so bili povečini nenavadno krepki mladeniči v smokingih. Vmes je bilo nekaj žensk s platinasto pobarvanimi lasmi in v večernih oblekah. Angel se je usedel k točilni mizi in barman v belem jopiču je predenj porinil kozarec. »Whisky!« je naročil Angel. Ko ga je dobil, je vprašal barmana: »Kako ti je ime?« »Tony,« je odgovoril barman. »Jaz sem pa Al. Iz Detroita.« Barman je Angela pozorno pogledal. »Iz Detroita pravite?« »Da. Tam mi rečejo .Al s štirimi asi'.« Na barmana to ni naredilo kakega posebnega vtisa. »Dejali so mi,« je nadaljeval Angel, »da se pri vas lahko igra za visoke zneske.«. ': »In?« je vprašal Tony. »Ih — rad bi igral...« je poudaril Angel ih se zagledal barmanu v oči. »Igral z Bery Ullmanom!« Barman je skrbno začel brisati madež na pultu. »O tem ne vem ničesar,« je zabrundal. »Moram govoriti s šefom« Cez nekaj minut se je barman vrnil in rekel: »Ullman nocoj ne igra. .Banko' ima Zarifis.« Pot do Ullmana pelje preko Zarifisa, si je mislil Angel. Ullman je nocoj gotovo zaposlen. Torej je Brayan imel prav. Angel je skomignil z ramo in rekel prezirljivo: »Jaz ne igram za majhen denar! Kdo je ta Zarifis?« Pogled črnih Tonvjevih oči je bil omalovažujoč, vendar je odgovoril: »Ce bi radi igrali za visoke zneske, bo Zarifis kar dober za vas. Potem se bosta lahko lotili pa Ee UUmana. Velja?« »Naj bo, no. Saj tako nimam drugega dela-« je privolil Angel »Pojdite v hotel ,Graylands'. To je ee-z ulico, na desno. Soba št. 713. Recite, da vas pošilja Charly.« »Hvala,- je rekel' Angel in porinil barmanu bankovec za deset dolarjev. »Srečo želim!« se je Tonyju razvedril obraz, ko je zagledal denar. Angel je bil kmalu v veži hotela ,Graylands' in je mimo vratarja odločno stopil v dvigalo. Uslužbenec je ustavil dvigalo v sedemnajstem nadstropju. Angel je zavil po dolgem hodniku in 'pozvonil na št. 713. Cez nekaj trenutkov so se vrata odškrnila. »Jaz sem Al,« je rekel Angel. »Pošilja me Charly« »Al iz Denwera?« je vprašal neki glas. »Ne. Al iz Detroita. Pravijo mi.-Štirje asi'.« ■ ■ • Vratar je pokimal in odprl. »Vstopite! Sporočili so nam. da pridete.« Angel je nasmejan stopil v veliko predsobo. Skozi zaprta vrata na desni je zaslišal dobro mu znani zvok jetonov za igralno mizo. DVANAJSTO POGLAVJE Soba, v katero je Angel stopi, je biia pravzaprav opremljena kot salon, toda vse pohištvo je bilo pomaknjeno k steni, na sredi je i-a stala velika čvalna miza, pokrita z zelenim suknom. Za mizo je sedelo deset igralcev, drugi so pa sedeli ob steni. Ko je prišel Angel, so se vsi obrnili in ga pogledali. »Al- .Štirje asi',« ga je" najavi] vratar. Angel je mirno šel k zeleni mizi in se usedel. Pogled na mizo mu je povedal, da igrajo res za velike vsote. Igralci so bili iz vseh slojev, od newyorške elite, do gangsterjev. Neki moški, podoben farmarju z Zahoda, se je sklonil k Angelu in mu pošepetal: »Ce imate radi .veliko igro', boste zadovoljni. Banko ima Zarifis.« Angel je dvignil pogled: Zarifis je imel pred sabo velik kup jetonov in dolarskih bankovcev. Bil je to človek z zagorelim obrazom in črnimi očmi, z debelim vratom in majhno glavo. Začutil je, da ga Angel gleda, dvignil glavo in vzdržal Angelov pogled. »No, mister Al, koliko jetonov hočete?« je vprašal. »Beli so po sto dolarjev, rdeči po pet sto, modri pa po tisoč.« Zarifisov glas je bil prezirljiv, mimo tega je govoril skozi nos. »Dajte mi dvajset modrih!« je mirno in potiho rekel Angel. V trenutku so vsi utihnili. Igralci so se nagnili in"pozorno pogledali Angela. Ne da bi trenil, je Zarifis naštel dvajset modrih jetonov in jih porinil Angelu, rekoč: »■Dvajset tisoč! Dajte denar.-« Vrbina: osnova za 3000 ha novih površin S 74 milijoni investicij bodo dobili pri KGP v Brežicah 560 hektarov novih površin — Med vrstami topol v plantažnem nasadu v Vrbini uspeva najlepši krompir — Velik načrt, ki ga uresničujejo že sedmo leto — Tri tisoč hektarov neizkoriščenih zemljišč med Brežicami in Videm-Krškim se bo spremenilo v polje in gozd Na področju med komunama Brežice in Videm-Krsko je približno tri tisoč hektarov površin, poraslih z grmičevjem, robid jem in redkim betežnim gozdom. Nobene koristi ne daje ta zemlja. .Krka jo deli na dva dela in talne vode je dovolj; Plast zemlje je dovolj debela, tla pa so kot nalašč za gojenje topole. Letni prirastek za sečnjo je v naših gozdovih zelo majhen, potrebe po lesu pa so vedno večje. Topola zraste enkrat hitreje kot druge vrste lesa. Zelo je iskana za furnir in za celulozni les, uporabna pa je tudi za drva. — Uredili bomo plantažne nasade. V dolgih ravnih vrstah bodo rasle vitke topole, ki potrebujejo posebno nego. Kjer rastejo, je treba zemljo gnojiti, okopavati in rahljati tako kot poljskim pridelkom. Vprašali smo se: zakaj ne bi torej med vrstami topol gojili poljščin, saj bi opravljali dve delj hkrati in imeli dvojno korist od tega! — tako so nam pred dnevi povedali pri KGP v Brežicah in nadaljevali: — Vedeli smo, da mora biti to, kar začenjamo, pravo, pravcato ogledalo. To je prvi poskus, zato ne smemo nikomur dovoliti, da bi s prstom kazal na nas: poglejte jih, kako gospodarijo! • Komune moramo pripraviti k razmišljanju in k ukrepanju s tem, kar bomo začeli mi. tako smo sklenili. — Veliki načrt je počasi dozoreval. Za temeljite strokovne priprave je poskrbel Gozdarski inštitut v Ljubljani, katerega so zaprosili za pomoč. Sest let so sadili topolove sadike, opazovali, merili in izmed 58 vrst topol izbrali 7 najprimernejših. Ze ko so začeli, so najprej pomislili na drevesnice, kj bi zagotovile dovolj sadik za razsad. V drevesnici na treh hektarih (zdaj jo širijo na 5 ha) že vzgojijo na leto 40 tisoč sadik. Prve topole, ki so jih posadili v poizkusnih nasadih pred sedmimi in šestimi leti, so visoke že 10,15 in tudi 20 metrov. Od 230 ha površin, kolikor jih je na Vrbini, je 55 ha že obdelanih. Na 6 ha raste topola, v ravnih vrstah si sledi drevo za drevesom, v sedem metrskem razmaku med vrstami pa raste krompir, ki je najbrž najlepši, kar ga je v okraju. Na ostalih površinah je 12 ha krompirja, 5 ha pšenice, 2 ha ječmena in 20 ha koruze. Za obdelavo pripravljajo novih 144 ha zemlje. Ponekod je to že zorana njiva, ponekod še pojo žage in sekire, drugod spet se šele oglašajo eksplozije, sal je treba korenine več- jih starih dreves razstreljeva-ti. Na področju ob Krki, kjer so na večji parceli vsa pripravljalna dela že opravljena, hropi težki traktor goseničar in z velikim plugom orje skoraj meter globoko brazdo. Svetlikajoča se prst, ki so jo skozi stoletja rahljale korenine, prihaja sveža in deviška na dan. iveri razstreljenih štorov in korenin v njej pa so videti v sončni pripeki kot nemočne, posekane roke. 55 ha obdelanih površin in 144 ha novih površin, ki bodo še letos zorane. 25 stalnih delavcev, ki pozimi in v deževnih dneh delajo v gozdu, ter 30 sezonskih delavcev je pod vodstvom strokovnjakov opra- Komrola talne vode v vodomerni postaji vilo to delo. Pomagali so jim šolarji iz artiške in brežiške šole in zaslužili za izlete. Pomagali so jim sodobni stroji: 2 težka traktorja goseničarja, 6 navadnih, 1 enoosni traktor in 1 »karterpiler«. Vprašanje: odkod sredstva? se nehote vsiljuje vsakomur, ki opazuje to veliko ravnico na Vrbini. Odgovor je kaj preprost. Vse kar je doslej ustvarjenega na Vrbini, je šlo brez investicij! Skoraj vse stroške za 200 ha novih površin je plačal posekan les, ki sicer ne bi nikoli koristil Krmežljavo drevje bi se krivenčilo kot prej, okoliški kmetje pa bi le tu in tam odpeljali iz tega »go- Ob 80-letnici gasilskega društva v Dol. Toplicah Prostovoljno gasilsko društvo bo v nedeljo, 2«, avgusta, proslavilo 80-letnlco obstoja. Ustanovljeno je bilo 1881 na pobudo tedanjega zdravnika in najemnika termalnega kopališča Ku-luu.i. To društvo sodi med najstarejša društva na Slovenskem. Ze tedaj se Je večina topllšklh gospodarjev včlanila v društvo. Prvi predsednik je bil zdravnik Kulovec, ki Je društvo prav uspešno vodil. — V kratkem času so si topliski gasilci nabavili ročno brizgalno, gasilne obleke, paradne kroje in najpotrebnejše gasilsko orodje Zgradili so tudi skromen, a tedanjim razmeram ustrezajoč gasilski dom. Gasilsko društvo Je vsako leto prirejalo zabavne in kulturne prireditve, ki so Jih občani in sosedje nuli obiskovali ln Jih tudi finančno podpirali. Za ustanoviteljem in prvim predsednikom Je društvo mnoga leta vodil požrtvovalni predsednik Josip Zupane, za nJim šolski upravitelj Martin M a tko ln nato Gašper Pelko. V tem času so si nabavili motorno brizgalno. Zaradi preurejanja in reguliranja potoka Suilce Je bilo nujno, da si Je društvo zgradilo nov gasilski dom na primernem mestu. Med vojno Je okupator motorno brizgalno odpeljal v Novo mesto ter uničil mnogo inventarja. Po vojni Je sicer društvo dobilo vrnjeno brizgalno, kljub temu pa je naletelo na mnogo težav. Id jih Je povzročila vojna. V dolgi dobi svojega obstoja Je društvo sodelovalo pri gašenju mnogih požarov v bližnji in daljni okolici ter obvarovalo mdlljardno vrednost ljudskega premoženja pred ognjem. Med večjimi požari naj omenimo le nekatere: Pod bosta. Dol. Toplice, Stavca vas. Dol. Sušice, pri katerih so bile v nevarnosti cele vasi pa tudi pri mno-;glh manjših s« sodelovali požrtvovalni topliški gasilci. Razen tega so sodelovali večkrat tudi pri gašenju gozdnih požarov. zda«- voz drv ali kolja. Ko so sekali, so skrbno prebirali vsak kos lesa in z izkupičkom prodanega lesa plačali vse stroške. Za Vrbino potrebujejo le še 15 milijonov, pa bo vse urejeno. Nato se bodo lotili Dobrove. Tam je 360 ha približno enakih zemljišč. Večino stroškov bo plačal les, posekan na 66 ha, na približno 200 ha pa je bil opravljen golosek v »dobi planskih let« kot pravijo gozdarji. 154 milijonov bodo dobili s prodajo lesa na Dobrovi, 58 milijonov posojil pa bodo potrebovali za ureditev tega predela. 74 milijonov dinarjev posojil za skoraj 600 ha novih površin je zelo malo. Po 16 letih pa bodo v topolovih nasadih, ki bodo tam zrasli, lahko na vsakih 100 ha vsako leto posekali 45 tisoč kub. metrov topolovine. Poljski pridelki bodo donašali toliko kot na vseh drugih kmetijskih posestvih. Topolovina, 45 tisoč kubičnih metrov topolovine na 100 ha, pa bo predstavljalo čisti dobiček! Ko smo vprašali za težave, so povedali, da večjih težav Brežiški pionirji so na Vrbini pridno pomagali zaslužili precej tisočakov za izlete in druge potrebe. pravzaprav ni. Največ preglavic je z zasebnimi parcelami, ki so kot drobni otočki zagozdene v Vrbino. Pred nekaj leti so nekaj zemljišč dodelili agrarnim interesentom. Ti otočki povzročajo velike nevšečnosti. Nujno bi bilo ukreniti kaj za arondacijo, vendar so na ta zvon doslej na brežiški občini bolj slabo slišali. Videmska celuloza se je za topolove nasade na Vrbini že zanimala, vendar doslej ni še nihče prišel pogledat. Topolovina je za Celulozo surovina bodočnosti, zato bi bilo prav, če bi v tej veliki akciji sodelovala. Vsak dan hite delavci k vodomernim postajam in s palico merijo višino talne vode. Na Vrbini ni nevarnosti suše. Cez leto bodo zemljo namakali s pomočjo jarkov, ki bodo dovajali vodo iz Krke. 2e prihodnje leto bo v novih hlevih zamukala živina. Za začetek 200 glav. Hlevski gnoj potrebujejo topola in poljski pridelki. Na Vrbini ne bo treba kupovati krme za živino! To, kar nastaja danes na Vrbini, je osnova za 3 tisoč ha novih površin. To je edinstvena, široko zasnovana, strokovno utemeljena akcija na dobri zemlji z nizkimi stroški. Najbrž je to prvi primer v okraju, pa tudi v republiki, ko začenjamo kmetijstvo s poljedelstvom, videti pa je, da je takšna pot najbolj pravšna. Miloš Jakopec „Jaz že ne bom plačala! Začelo se je tisti dan, ko je hišni svet -Rumenega bloka« dobil prvi račun za lorabljeno vodo po točno premerjenih kubikih". »Ne plačam! Mi je ne zremo, da veste, mj varčujemo z vodo!« je zapela Spela, ki se v hiši vedno prva oglasi. »Kaj, da bi dali za vodo 615 dinarjev? Ste vsj ponoreli!?« se je zadrla na sestanku hišnega sveta Mica. ki se tako rada postavi, da vsak dan vse sproti opere in da »njeni štirje otročički niso nikoli umazani«. »Ne dam!« se je pridušal Jernej, »jaz perem fiča komaj vsak tretji dan, v »Rdečem bloku« pa ga Korenčkovi umivajo vsak dan in njihov račun ne znese niti 650 dinarjev na mesec!« »Pri nas se sploh malo umivamo .. .«je povedala debela Mandica in takoj dodala, »... ker nas ni vedno doma,« da je ne bi kdo napak razumel. Kreganje se je nadaljevalo debelo uro. V bloku, ki je dal za vodo prej pavšalni prispevek nekaj borih stotakov, vseh devet strank ni in ni hotelo razumeti, da morajo zdaj, odkar jim je podjetje »VODOVOD« postavilo v kleti na glavno dovodno cev vodno uro, plačati pač toliko, kolikor so vode porabili! Prej vsak mesec 1600 dinarjev, zdaj. za junij, pa kar 8.480 dinarjev! »Sramota! Nezaslišano! Odirajo nas!« Tako in podobno so se menili, nihče pa ni povedal in ne pomislil: — pri Slanovih že pol leta pušča tesnilo na stranišču; — pri Močilnikovih po malem že dva meseca curi iz obeh pip nad kopalno kadjo; — Jerneje ljubi svojega fiča bolj kot samega sebe ln po nobeni vožnji ga ne pozabi na dvorišču temeljito oprati »zgoraj in spodaj«, kot sam tako rad pove prijateljem; — v družini Kapljičnik teče voda v kuhinji po ure in ure Iz pipe, »da je bolj hladna ...« če je treba vanjo postaviti kozarec mleka ali kompota. Na vse to — in še na marsikaj drugega, kar delamo ali opazujemo v naših kuhinjah, kopalnicah In ob drugih vodovodnih napravah — se v »Rumenem bloku« niso hoteli spomniti. 2e drugi dan je predsednik hišnega sveta pritekel v pisarno novomeškega podjetja »VODOVOD«, kjer je hotel račun vrniti. Pa ga ni vrnil; zvedel je namreč tole: Hujši smo kot velemesto z razvito industrijo! »Novomeški vodovod napaja zdaj področje, kjer živi približno 10.000 ljudi: Stopiče, Crmošnjice, Dol. Težko vodo, Gotno vas, Edinščino. Cegeini-co, Mačkovec, Ločno, Novo mesto, del Žabje vasi in še nekaj zaselkov. Crj.alnica v Sto-pičah dela zdaj z 90-odstotno zmogljivostjo. V zadnjih 4 le- tih je kolektiv podjetja »VODOVOD« priključil na glavne cevi 320 novih priključkov. Na dan načrpamo od 5 do 6.000 kubičnih metrov vode. To pa je že potrošnja, kakršne nima niti velemesto z razvito industrijo; imamo bloke (na primer v Jerebovi ulici), kjer porabijo na osebo tudi do 1000 1 vode na dan, drugje pa spet komaj 100 litrov. Zelo Pa nas boli znana ugotovitev, da gre v Novem mestu do 30 odstotkov načrpane vode v nič. v Čisto Izgubo! Od 5000 kubikov je odteče v kanale in v Krko do 1500 kub. metrov, na dan! Nešteto stranišč pušča, tesnil v pipah zaradi malomarnosti ljudje ne dajo mesece ln mesece v popravilo, drugje spet razlivajo vodo, kakor da nam teče zastonj iz Gorjancev. Pa damo samo za elektriko, ki jo porabi črpalna postaja, vsak mesec od 600 do 800.000 dinarjev. Zato smo se lani lotili načrtnega varčevanja z vodo. ki je naše veliko naravno bogastvo. Na Glavnem trgu. ob Cesti komandanta Staneta in v Bršljinu smo montirali doslej približno 300 vodmih ur. Vsaka hiša bo plačala poslej toliko vode, kolikor je res porabi: 15 dinarjev računamo kubik vode za gospodinjstva, 45 din pa za obrt in industrijo. Posledice so že tu! Čeprav imamo zdaj nekaj tisoč potrošnikov več kot leta 1957, porabimo manj vode. kot smo je pred 4 leti! V preneka-terem gospodinjstvu so že dali popraviti pipo v kuhinji ali kopalnici oziroma so poskrbeli, da jim je Vodovodno-inšta-latersko podjetje zamenjalo tesnilo v splahovalniku. Po-vsod tam, kjer smo montirali na hišne priključke vodne ure, so začeli ljudje varčevati z vodo. Marsikje so šele vodne ure odkrile velike izgube oziroma okvare na omrežju: v hiši na Glavnem trgu'4 je šlo vsak dan 26 kub. metrov vode v zemljo. Fekalije so pre-grizle vodovodno cev, ki je bila kakor presekana; voda je v močnem curku lila v kraška tla, na kakršnih stoji naše mesto. V Dilančevi ulici številka 3 smo izgubili vsak dan 50 kubikov vode. V hiši ob Cesti komandanta Staneta smo ugotovili v 7 dneh po namestitvi vodne ure. da je brez haska odteklo v veliko luknjo pod nekdanjim hlevom 216 kubikov vode. In tako naprej... To pa so tisoči in stotisoči dinarjev! Vode se v Novem mestu še vedno veliko preveč proda. Zato se naše podjetje resnično trudi, da W potrošnjo zmanjšali — se pravi, da bi zajeli vseh 30 odstotkov tistih količin pitne vode, ki gre zdaj nekoristno v zemljo oziroma v Krko. Varčevati se da tudi z vodo — celo več: varčevati bomo morali tudi z vodo! Vodne ure nam bodo pri tem najbolj pomagale« V »Rumenem bloku« so že julija plačali za vodo samo 6.340 dinarjev; avgusta pa bodo morda komaj dobrih 4.500 dinarjev. Popravili so vse pipe, tesnila in zdaj naravnost ljubeče opazujejo trojne kazalce na vodni url. ki se rr>si v kleti njihove velike stavbe... Srečno vožnjo po mirnih oceanih, »BELA KRAJINA«! Ponos koprskega in novomeškega okraja, Bele krajine in piranske občine, naša največja trgovska ladja »BELA KRAJINA« pluje te dni prvikrat v Ameriko. Ne 120 dinarjev, naše delo poglejte Organizacija Rdečega križa je nekdaj delovala zgolj tako, da je z materialno pomočjo odpravljala najbolj kričeče socialne probleme med ljudmi. MED NOB je RK opravil na osvobojenem ozemlju in v brigadah veliko delo. Po osvoboditvi je organizacija razširila dejavnost ter svoje humano delo vsebinsko obogatila. RK se je lotil prosvetno zdravstvene vzgoje prebival- cev, ki je po vojni mnogo pomagala zdravstvenim delavcem Naše prebivalstvo ni bilo vajeno široko razpredene zdravstvene službe in je ponekod strokovno zdravstveno pomoč odklanjalo. Tisoči mladih in odraslih, ki so prešli številne zdravstvene tečaje RK, je spoznalo veliko vrednost zdravstva in pomagalo zdravstvenim delavcem pri širjenju zdravstvene prosvete. Veliko delo je opravil RK pri organiziranju mlečnih kuhinj na šolah, saj je bil prav on pobudnik teh kuhinj. Šolski otroci 60 nekdaj odhajali v šolo peš, več ur daleč brez malice ali s koščkom suhega kruha v žepu. Klimatsko zdravilišče RKS na Debelem Rtiču pri Kopru je mnogim slabotnim otrokom iz vse Slovenije povrnilo zdravje, jih okrepilo ln jim nudilo hkrati prelepe po- Živahni zbori v Topliski dolini ■ Te dni so bili na območju vseh krajevnih odborov v Topliski dolini zbori volivcev. Zbor v Dolenjskih Toplicah 4. avgusta ni bil dobro obiskan, čeprav so bila na dnevnem redu zelo važna vprašanja. Predvsem so obravnavali šolsko problematiko. V občini bo z novim šolskim letom namreč ukl-n'enih več šol, ki nimajo dovolj učencev. Otroci lz Drganjih sel bodo n. pr hodili v šolo v Vavto vas. Matična šola bo osemletka v Dolenjskih Toplicah; tei bosta kot podružnični šoli dodeljeni šoli v S-.-ecki ln v Poljanah. ''o reorganizaciji bo torej v občini 13 osemletk. Šolski odbor osemletke bo imel 13 odbornikov, ki jih volijo zbori volivcev ln učl-toliski zbor. ali pa jih imenuie ObLO. Zbor volivcev v Dolenjskih Toplicah Je za šolskega odbornika Izvolil Ignaca Pršino. — V perspektivnem načrtu ie v Dolenjskih To-plirrvi tudi nova šola, ki jo bodo eradilt 19M aH 1965. Ko so razprav-linli o orihodntem načinu finansl-rnn*a šolstva, so volivci poudarili da bo treba poslet s sredstvi p '-<-tno gospodariti. "■ec govora 1e bilo o vprašan'u k" "unnlne delavnosti. Nu'no bi bil« potrebno popraviti vaške cesto in poti. Za ta dela lmaio malo sredetev. zato bodo organizirali pr»ctOVO])no delo. V na preišniem zboru so volivci razpravllall o dodeHevanta pomolil iz stanovanlskega sklada. Totrrat so menili, da dosedanii po-stonek nikakor nI oll pravilen. Volivec Dov8e te omenil, da mora n'eeov sin s šestčlansko družino stanovati v kleti nedoeralene hiše. ceorav le bil borec. Poso'ila, da bi dogradil =volo hišo. nI dobil, ker nI ponudil dovolj visoke obrestne mere pri odplačevanju dolpa In ker le za odplačevanie postavil malo dališl rok. PosoMlo so namesto niesa dobili premožnejši I1ud1e. ki so nudili boHše upodnostl pri odplačevanlu dolga. Vadalie se volivci niso strintall - odredbo, po kateri moralo Do. lrr-^ke Toollcp plačevati tak hišni fond. kakršnega plačujejo v mestih. Ce je to zato. ker so zdraviliški kraj, bi Jih morali upoštevati tudi pri ugodnostih. Potrebujejo pa lekarno, ker je v vsakem zdravilišču nujna. Tovariš Pelko Je seznanil zbor z razvojem kmetijstva v Topllškl dolini. Pri tem je povedal, kako ln kdaj se bodo odkupovali poljski pridelki, kako bo treba gnojiti, katera gnojila bodo potrebovali. Kaže, da so se volivci seznanili z ukrepi, ki so potrebni za napredek kmetijstva. Na koncu Je zbor volivcev sprejel sklep, da Je treba čimprej začeti graditi stanovanjske hiše. Pričakujejo, da bodo tokrat njihove zahteve le naletele na razumevanje. ■ Turistična sezona v Dolenjskih Toplicah Je na višku. Med gosti je veliko tujcev, zlasti slovenskih rojakov lz Amerike. Vsi prostori so zadnje dni oddani. Čeprav nudijo tudi domačini svoja stanovanja, prostorov še primanjkuje. — V velikem bazenu je včasih po več sto kopalcev. Zal Je včasih vreme neprimerno ln je bazen manj zaseden. ■ Maline na Rogu so dozorele. Vsak dan odhajajo ponje novi nabiralci, celo iz oddaljenih krajev. Ta gozdni sadež odkupuje kmetijska zadruga v Dolenjskih Toplicah. Pridni nabiralci zaslužijo prav lepe denarce. Maline nabirajo do poznega mraka, nekateri pa ostanejo v gozdu tudi čez noč, da lahko zjutraj začno prej obirati. Drago Gregore čitnice ob morju. V tečajih o hišni negi bolnika so zdravstveni delavci na pobudo RK seznanili prebivalce s preprostimi toda pomembnimi pravili nege bolnih. V vsakoletnih krvodajalskih akcijah spodbujajo aktivisti RK prebivalce h krvodajalstvu, kri nesebičnih krvodajalcev pa Je rešila že mnoga življenja v bolnišnicah in ob raznih hudih nesrečah. Rdeči križ je z malimi asanacijami na podeželju, pripomogel mnogim naseljem do zdrave pitne vode v urejenih vodnjakih in majhnih vaških vodovodih ter pomagal urediti napajališča za živino in podobno. Našteli smo samo del vsega, kar je RK opravil po vojni. Vse to je dokaz, da je prerasel v pomembno družbeno organizacijo, ki pomaga pomoči potrebnim in hkrati prebivalce tudi zdravstveno prosvetljuje. Članarina se je letos povečala od 60 na 120 din. Prepričani smo, da bodo člani povečani znesek brez godrnjanja plačali in da bodo vrste RK okrepili mnogi državljani, ki bodo na novo postali člani te humane organizacije. S. Skočir »Poročilo« — V zvezi z vašim dopisom Stev. 03/8 z dne 31. marca 1961 vam pošiljam naslednje podatke: število pionirjev: 18, število pionirk; 10, Naš odred se imenuje •Pionirski odred Matije Gubca« — To je bilo vse (podpis smo izpustili), kar je občinska komisija Jugoslovanskih pionirskih Iger v Novem mestu prejela na svojo okrožnico lz neke šole. V okrožnici poziva šolska vodstva, naj poročajo o udejstvovanju pionirjev ln mladine v tej veliki akciji. Doslej je prispelo pet poročil ln dva programa. Vso šolsko mladež Je akcija Jugoslovanskih pionirskih iger, ki se je pričela lani 29. novembra in se bo končala letos, zelo razgibala. Prav gotovo je tako tudi v vseh šolah v občini ln okraju. — Brez števila krožkov imajo učenci, skoroda nI šole, kjer ne bi otrok obiskali stari borci ln Jim pripovedovali svojih doživljajev, kjer si ne bi dopisovali z učenci neke druge šole, kjer ne bi tekmovali, brskali po preteklosti, pisali spominov, prirejali raznih predavanj, urejali šolskega vrtaj skratka: še ln še bi lahko naštevali. 39 osnovnih šol Je v novomeški občini, le pet poročil Je prispelo po šestih mesecih razgibane dejavnosti pionirjev ln med njimi je to. ki smo ga navedli v uvodu. Komisija je zaprosila vodstva vseh šol, naj poročajo, ker ne potrebujejo samo podatkov, koliko pionirjev ln pionirk Je na šoli ln kako se imenuje njihov pionirski odred. Želela Je zvedeti, kaj delajo ti pionirji in kako so se vključili v veliko akcijo Jugoslovanskih pionirskih Iger, ki bodo še bolj obogatile pestro lzvenšol-sko dejavnost, zbližale pionirje iz vseh šol ln jih spodbudile k poglabljanju v našo bogato preteklost ln sedanjost. Od petih poročil so štiri na eni strani ln pol zgovorno povedala, kaj so pionirji na štirih šolah ze naredili. Zelo dobro vemo, da tudi pri nas pionirji na vseh šolah pridno sodelujejo v Jugoslovanskih pionirskih igrah, mnogi odredi pa bodo vzllc temu prikrajšani za pohvalo, ker nI poročil. Pri tem se nehote vsiljuje misel, da bi bilo morda res najbolje prepustiti tudi poročanje o njihovi veliki akciji kar samim pionirjem!?.. Pozdravita svojce v tujini e DOLENJSKIH LISTOM! Naročito ii» jo - hvaležni j Vam bodo za pozornoot i , * »Katra, si že slišala...?« Program DZS in UPE v Kopru Državna založba Slovenije bo v jubilejnem letu izdala: »Ljubljana v ilegali«, (drugi del). Matevž Hace -Naši obra-jtf« (partizanske povesti), Ivan Sibl -Vojni dnevnik« (spomini iz NOB na Hrvatskem). Založba Lipa v Kopru je razpisala nagradni natečaj za izvirna slovenska knjižna dela s predvojno, medvojno in povojno tematiko. Do določenega roka je prejela dvanajst rokopisov, med katerimi je založniški svet izbral tri. Posebna komisija ta dela zdaj prebira jn bo v prihodnjih dneh določila nagrade zanje, takoj nato pa jih bodo pričeli tiskati. Sinu. bratu, funto ali .no/ii ki je v vrstah M A, pripravite največje presenečenje, če mu naročite $e danes DOLENJSKI LISTI PtakeldorferJeva Katra se je zbudila, ko so prvi sončni žarki poljubljali obronke gora. Kot običajno se je popraskala za ušesi, zazehala, se usedla na posteljo, vtaknila v copato najprej levo, potem pa se desno nogo. Ob tem opravilu se je skušala spomniU vseh dogodkov preteklega dneva, zlasti pa ugotoviti, če se Ji je to noč kaj sanjalo... Življenje v majhnem mestu je dokaj klavrno. Skoraj vse se odvija po gostilnah, kavarnah In na mestnem trgu. Vse, kar se popoldan, zvečer ali ponoči porodi v modrih glavah ob večnem premetavanju kart, v zatohlem kavarniškem vzdušju ln ob poLpraznih kozarcih vina — vse to se naslednjega dne v tisoč izvodih razmnoži na trgu, kjer Imajo glavno besedo gospodinje, vdove, postame device — skratka tista sila ki lina v svojih rokah dobro ime ln včasih tudi obstoj posameznilka v mestu. Ob brezplodnem pleteničenju na trgu in pozneje v slaščičarni aH kavarni jim mine dopoldne. To je sicer kratek čas, toda povsem zadostuje, da gre skoraj vse mesto skozi usta obiranja željnih mestnih turlj. Ko se 1e Katra zbudila ln namestila obe nogi v copate, Je šla najprej k oknu ln pogledala na cesto. Lep dan Je bil, poleg tega pa še se-menj v mestu. To bo nekaj - si Je dejala ln se hitela oblačiti, da ne bi zamudila česa po-mfm°71(;Sa. Poudariti moramo, da Je bila Ka-ii?v=i.Jn^f1• • ■ čudno ...« , _„„ a^jj. , «P©v«J, hudiča, kaj pa je takega, česar jaz n« vem?« mk"aprt Katra, si le prišla l* Je zadonelo lz vseh treh ust. Katra pa je le prikimala ta se zavalila v prazen stol ob mizi. »Ali si slišala kaj novega?- je bilo prvo vprašanje, naslovljeno na Katro Pinkeldori. Pogledala Je Katra levo ta pogledala Je desno, nato pomolčala ta naposled zmagoslavno rekla: »Zornikov Gašper Je oropal FridoUnovo Vero ta ta ga bo tožila...» Kot bi strela treščila med ugledne mestne gospodinje, tako Je delovala ta novica. »AH res? Od kcd pa veš? Pa ravno on, Saj sem si mislila . .. Nikdar nI bjl kaj prida... Neverjetno, ostudno___ Grozno.. .« To pot Je bll sestanek v kavarni kmalu pri kraju. Prijateljice so se razšle ta vsaka Je hitela da bi novico povedala naprej ... 'Kurr.lkova Roza je vsa zasopla prihitela domov in začela kuhati kosilo. Vest, ki jo Je pravkar sUšala v kavarni. Ji ni dala miru. Ves čas jI Je kljuvalo po možganih ln brnelo po ušesih: »Vera bo tožila Zornlka, ker Jo Je oropal...« »Oropal Jo el Samo to? Gotovo je bilo kaj več pa Je Katra zamolčala, ker pozna Zornlka... Običajno vsak moški pri ženski Išče tudi kaj drugega...» Tako Je mislila Roza ta kuhala kosilo ... ; ?., Ferdinand Kurr.lk je prišel domov utrujen. Blago se je nasmehnil, ko ga je na mizi čakalo toplo kosilo, za mizo pa Je sedela njegova ljubka Rozalija. Kadar Je bil Kurnlk Izredno nežen, le namreč svojo Rozo imenoval - Rozalljo. , Pojedel Je Kurnlk zvrhan krožnik Juhe, pogledal je ženo ta opazil, da mu ima nekaj povedati. -Vprašal je: »Kaj Je novega ?« dejala"02« kl ,e kom*J čakala na te besede. Je žiU^iU** «Usal? Fridoltaova Vera bo toli, p^P^i3 Zornlka, ker jo Je oropal ln sku- vif.?eAnr'aŠ?,Kurnll{ !• Planil kvišku: -Kaj pra-pa" pri Gašper je poskušal posiliti Vero. Roza lJP8°^ih^sedemm. ki ga ie dosege! v drug! seriji (prvi met — 15,22 m) je za 1 cm izboljšal lastni rekord Dolenjske, Id g- Je dosegel »pomladi. Tudi SpUarJevo peto mest« v motu kopja, j« zelo lep uspeh. Spilar je v začetku metal nezanesljivo (58,87 m in 58,04 m) in je že kazalo, da n« bo prišel v finale - med šestorico najboljših. V tretjem metu pa je le premagal mejo M m (60.47 m) in se uvrstil na 6. mesto. V nadaljnjih treh metih ga je zapustila trema in Je rezultat še izboljšal. Z metom 65,u m si je priboril 5. mesto, v zadnjem metu pa je rezultat še iztolj-šal na 63,43 m. Za seboj je pustil mnoge znane metalce, n. pr. Pavlovića (zmagovalca n* tro-boju republik v Celju) ing. Brodnika, Slablnca, Lončarja itd. Brez krivde krivi V članku, objavljenem v 31. Številki -Dolenjskega lista« pod naslovom -Bojazen pred porazom ali podcenjevanje?«, je od 53 vrstic 44 popolnoma neumestnih. Morda se Je pisec poslužil napada namesto obrambe, ker zelo težko prizna svoje napake, toda naj bi se pri tem ne posluževal časopisa in tako u-stvarjal med dolenjsko športno javnostjo napačne sodbe o dejanskem stanju. Pisec je v 41 vrsticah nani»-zaJ celo vrsto neutemeljenih trditev. Napisal je, da so se novomeSki odbojkarji prijavili za tekmovanje, nato pa tik pred tekmovanjem sporočili, da ne bodo igrali. To ie najmanj nesmisel. Kajti isti dan, kot je bil turnir v Žužemberku, to je 22. julija, naj bi bil v Novem mestu pokalni turnir Slovenije za člane in za katerega skoTaj do zadnjega dneva r.ismo vedeli, da ga ne bo. Zato se, vsaj z vednostjo moštva, članska ekipa ni in se tudi ni mogla prijaviti za Žužemberk ter nanj tudi ni računala. Ko pa smo v petek, dan pred tekmovanjem, ko smo že vedeli, da pokalnega prvenstva ne bo, zvedeli, da v Žužemberku resno računajo na nas, smo sku-šaU zbrati potrebno število igralcev ;vendar je bilo že prepozno. Zaradi dopustnikov ln pa zato, ker so mladinci tvorili posebno moštvo, nismo mogli zbrati niti 6 igralcev, kolikor Jih Je za igro neobhodno potrebno. Zato tudi nismo mogli v Žužemberku videti po piščevi sodbi »lepe« tekme. (Mimogrede povedano: zelo slab okus ima. če vidi lepoto nekega »porta tam, kjer se srečata dva tekmeca zelo različne kvalitete.) Preseneča pa piščeva dobra informiranost o okrajnih prvenstvih. On ve. da igralci novomeškega -Partizana« nismo sodelovali na nobenem okrajnem prvenstvu. Mi. igralci, pa vemo, da smo letos aprila na tekmovanju v Novem mestu postali okrajni prvaki. On ne ve za to prvenstvo, pač pa ve, da je bilo okrajno prvenstvo 22. julija v Žužemberku! Aid ni to malo čudno? Prav tako je čudno to. da on ve, da nam -celo manifestacija v Žužemberku ni nič pomenila.« — Do sedaj smo se udeležili vsakega turnirja v okraju in izven njega, kamor nas je kdo pravočasno povabil. Tako smo že Igrali na turnirjih v Trebnjem, Otočcu, Žužemberku. Kočevju in Črnomlju. Udeležili smo se celo -Zleta omladine i naroda Like, Banije 1 Korduna- v Veliki Kladušl. Ali je torei umestno piščevo »modrovanie« o tem, ali se bojimo, da nas ne bi slabši nasprotniki premagali, oziroma ali smo tako visoki, da taka tekmovanja podcenjujemo? Ker pa sf ni samo pisec o-menjenega članka, ampak tudi tehnični sekretar Okraine zveze za telesno kulturo, bi ga rad vprašal, kdo je krivec, da rn bilo 5, in 6. avgusta tekmovanja ženskih mladinskih re- prezentanc okrajnih komisij za odbojko ir. zakaj se članska reprezentanca ni udeležila podobnega tekmovanja v Mežici. 5. julija je šf kot tehnični sekretar pisal Odbojkarski zvezi Slovenije, da se odpovedujemo organizaciji turnirja mladink zaradi tehničnih ovir. Ali ni to zelo neprepričljivo? Kakšne tehnične ovire so bile. to verjetno ve samo tehnični sekretar. TVD »Partizan« — Novo mesto ni imelo tehničnega sekretarja in zato morda tudi ne tehničnih ovir ter je lahko organiziralo celo vrsto uspelih prireditev v odbojki, med drugim celo državno prvenstvo. Tekmovanje moških reprezentanc naj bi bilo v Mežici. Reprezentanca ni sodelovala. — Kdo je krivec? Se teden dni pred tekmovanjem ml je Sf dejal, da igralci »Partizana« ne moremo Igrati na tem turnirju, ker gre tja moštvo druge slovenske lige - Trebnje kot o-krajnl prvak, kar naj bi postalo v Žužemberku. Kaj se je zgodilo? Nekaj dni pred tekmovanjem je tehnični sekretar šf »strokovno ugotovil«; da reprezentanca komisije pač ni isto, kot »njegov« okrajni prvak ln napisal kratko priporočilo na listek papirja, ki ga je pustil v pisarni, da bi bilo dobro, če bi reprezentanco sestavljali igralci novomeškega -Partizana« in trebanjski igralci, ter odšel na dopust. Ponovila se Je že znana zgodba. V četrtek smo dobllt obvestUo, da naj sestavimo okrajno reprezentanco, kt naj bi nastopila v soboto in nedeljo. Bilo je zopet prepozno. Igralci novomeškega »Partizana« nismo mogli iti in šli niso niti Tre-banjci. Tako Je ta turnir, ki je bil organiziran v počastitev :n. obletnice vstaje in je še pomembnejši kot turnir v Žužemberku, ostal brez zastopnikov novomeškega okraja. Se več, v soboto in nedeljo je bil tak turnir tudi v Izoli za reprezentanco članic in v Murski Soboti za reprezentanco mladincev. Novo mesto kot eno največjih središč odbojke v Sloveniji ni moglo poslati rta ti zelo pomembni tekmovanji niti enega svojega predstavnika. Preseneča to, da se kaj takega nI nikoli pripetilo TVD »Partizanu« Novo mesto, da pa se je to zgodilo sedaj, ko Imamo Okrajno zvezo za telesno kulturo in plačanega tehničnega sekretarja. Zanimivo je tudi vprašanje, kako to, da smo edini okraj v Sloveniji, ki Se nima svoje komisije za odbojko. Prešel sem okvir odgovora na članek Sf.' Mislim pa, da še mi to lahko oprosti. Prispeval sem svoje in mnenje soigralcev k razpravi, ki jbi zahteva Sf. Dodal sem najnovejše dogodke, tako da bo razprava lahko popolnejša in da ne bo treba dvakrat iskati istega krivca. l\tiri&ii Silil Dolenjske Toplice vabi o Tako kot tile razigrani taborniki iz Kopra, ki so se med taborjenjem v Toplicah tako radi namakali v velikem športnem bazenu, uživajo dan za dnem v prijetni termalni vodi tisoči mladih in odraslih. Tudi po 600 do 800 kopalcev na dan se zvrsti v poletnih dneh v plavalnem bazenu pod Partizanskim Rogom. Pridite, Dolenjske Toplice vas vabijo! Obisk mladih Tretjo peto mesto za novomeške«« Partizana j« na letošnjem prvenstvu osvojila Jelka Rudo v teku na NO metrov, v finalnem teku je dosegla svoj letošnji najboljši rezultat 2:21,6. Morda jI bo že prihodnji mesec uspelo izboljšati svoj dolenjski rekord (2,20,7). ker zadnji rezultati kažejo, da prihaja v formo. Z malo več srede in pazljivosti v finišu bi bila na nedeljskem teku lahko celo tretja. Četrti predstavnik novomeškega Partizana je bil Potrč, ki j« skakal v višino. Čeprav očitno ni bil v formi. Je z rezultatom 160 cm delil solidno 7-11. mesto. Od vstalih Dolenjcev naj omenim še Kastelca, ki je bil drugi v metu kopja (68,24 m), dalje Spana, ki je bil drugi v teku na 3000 m z zaprekami, ter Serbčevo s Senovega, ki je bila šesta v teku na 100 m (12,7) in osma v skoku v daljino (516 centimetrov). Z rezultati predstavnikov Dolenjske smo lahko zelo zadovoljni, saj so dosegli več, kot smo pričakovali. Njihov plasma in rezultati pomenijo novo afirmacijo dolenjske atletike v zveznem merilu. Vodijo Celjani! V prejšnjem kolu sparim« napovedi se je najbolje odrezal zastopnik Celjskega tednika, ki Je pravilno napovedal kar 11 izidov. Celjani so v generalni razvrstitvi točko pred Dolenjskim listom, ki je napovedal »samo« 10 pravilnih izidov. - Vrstni red Je: Celjski tednik 177, Dolenjski Ust 176, Glas 167, Večer 166, RTV Ljubljana 157, Polet 1SS, TT 154, Delo 152, Ljubljanski dnevnik 151 in Slovenski Jadran 142 zadetkov. V naslednjem kolu bo zastopnik Dolenjskega lista Slivo Jerman (27), gradbeni tehnik lz Novega mcBta, ki redno obiskuje vse športne prireditve in navija za nogometaše Partizana. Takole je napovedal: izide: 1. 0, 1, 2, 2, 1, 0, 2, 1, 1, l, 1, 0, 1, I. Tesen poraz domačih balinarjev V soboto. 12. 8., Je bila odigrana balinarska tekma med reprezentancama Ljubljane in Novega mesta. Tekma Je bila odigrana na novem lgrl!;ču No-voteksa v Novem mestu. Reprezentanco Ljubljane so sestavljali naslednji igralci: Loboda, Petrovčlč, Turk in' Karo; vsi so že nastopali za državno reprezentanco. Za Novo mesto pa so igrali: Leglša (Železničar), Hren (Pionir), Auersper-ger, Slana (Poštar) ln Slak (No. voteks). Tekmo Je otvorll predsednik Odbora Slovenije za balinanje Romeo Bassin. Pozdravil je pobudo nekaterih Novo-meščanov. ki so pričeli s športnim balinanjem, ter želel, da bi se ta vrsta športa razvila tudi v drugih krajih na Dolenjskem. V prvi igri so se na novem Igrišču najprej znašli domačini, nato pa se je odpiio l.iv;orjaii-čanom. Vendar so gostje z večjo rutino zaključili prvo igro v svojo korist z rezultatom 13:10. V drugi igri se je Se bolj pokazala premoč državnih re-prezentantov. Velika prednost gostov so bile težke kovints < krogle, uvožene iz inozemstva, medtem ko so domači igrali z navadnimi. Gostle so tudi drugo Igro dobili (13:8). Pri gostih Je treba se oose->ei pohvaliti on« nalbotlša inl-kača v dr>avi Petrovčiča in Loboda. Od domačih se je po- sebno odlikoval Leglša. Ostali domačini so se trudili, pozna pa se jim pomanjkanje rutine, saj sta bila do sedaj v Novem mestu samo dva turnirja. Novo igrišč« Novoteksa je bilo zares odlično pripravljeno. V predlrkmi so Igralci No-votel««* t reirrtčijtvr premagali moš;vr i" zeljskem zatrjujejo, da je odtlej število prljav, ki jih ljudje predložijo poravnalnemu svetu znatno manjše. Zadnji mesec so jih imeli samo 8. tj) Močan vihar z dežjem in točo, ki je pred tedni pre-divjal Urok pas Dolenjske, je poškodoval tudi bizeljske vinograde in polja. Tlstikrat je imel krajevni urad na Bi-ze'<=kem veliko strank Liurl- je so prijavili škodo, na srečo pa Imajo kolektivno zavarovane vinograde. 0 Kmetijska zadruga na BIzeljskem odkupuje sadje tud; od zasebnikov, vendar znatno ceneje, kot je sadje vredno. To povzroča med ljudmi negodovanje, saj je 5 oziroma 10 dinarjev za ki- logram jabolk ali hrušk res premalo. tj) Vsako sredo je na BIzeljskem živinski semenj. Zadnji teden je bilo naprodaj več parov volov, krav in teličkov pa tudi svinj. Na BIzeljskem prodajajo govedo tudi hrvaški kmetje lz ob-sotelsklh vasi. Malkovec Je proslavljal 4: julija je bilo na Mal-kovcu slavje, ki ga je pripravila tržiška organizacija ZB. Vaščani pa so -sklenili, da bodo še posebej proslavili 20-letnlco revolucije. Letos bo tudi 19 let. kar so Italijani požgali Malkovec. — V nedeljo, 6. avgusta, je bilo spet slavje pred spomenikom. Po kulturni prireditvi, ki Jo je pripravil Leon Močan, so ljudje odšli v zadružne kleti. Udeleženci so se zabavali pozno v noč. Na malkovškem spomeniku — vas so Italijani požgali 2. avgusta 1942 — je vklesa- nih 52 Imen padlih borcev, na Prijateljevi hiši pa Je plošča z Imeni prvih sedmih talcev iz tega kraja. V Mal-kovcu skoraj m hiše, ki ne bi btla dala eno ali dve žrtvi. Zato ljudje cenijo svobodo in napredek, krasijo spomenik padlih ln tudi s svojim delom dokazujejo, da je danes res vse drugače, kot Je bilo pred dvajsetimi leti, čeprav so že takrat sprego-gvorili vsi kot eden ln odšli v partizane. Malkovec slovi po dobri vinski kapljici. Zal je že dve leti zaradi pozebe in toče pridelek slab. Letos se obeta dobra letina. Ce bo po sreči, pravijo kmetovalci, bo letošnja jesen bolj vesela, kot so bile doslej. štorih predooanje o lepotah naših krajev. Predavanje so spremljen številni barvni posnetki, ld so udeležence simpozija, katerim Je bilo predavanje namenjeno, zelo navdušili. Nepozabne so sđike splitskih večerov, posnetki Crne gore, Budve in Boke, lepote našega morja in jezer. Te dni bo novo predavanje z barvnimi filmi. Predaval bo znani etnograf BOZO RACIC. Poleg diafilmov bo razstavil tudi kolekcijo najlepših etnografskih primerkov, ki naj pokažejo vso pestrost naše narodtne kulturo. Tudi to predavanje je posvečeno udeležencem simpozija, katerim želimo nadrobno prikazati lepote in znamenitosti naše domovine. Na predavanje vabimo tudi kostanjeviško prebivalstvot Vstopnilne ne bo^ Obnovljeno postajališče v Loki Med zadnjo vojno so na železnici Iz Zidanega mostu, proti Zagrebu položili drugI tir. Na postajališču v Loki so tračnice komaj 2 m od. stavbe, kar je proti predpisom In nevarno za osebni promet Za letos je bila predvidena gradnja novega postajališča, od katerega bi bil najbližji tir oddaljen 8 metrov, kar bi ustrezalo predpisom. Za- . radi pomanjkanja sredstev niso začeli graditi, obnovili pa so staro postajališče. Dobilo je lepšo podobo, kar ugodno vpliva na potnike, ki Imajo od tam možnost obiskati planinske postojanke na Velikem Kozjem In Lisci. S. Skočir NUDIMO CENENO, IZDATNO HRANO Upravnika obrata dinarjev, njuna kalo- družbene prehrane v Vidmu - Krhkem Slavka Pleterskega smo našli v njegovi pisarni, kjer je ravnokar zaključeval enodnevni obračun Z njegovega obraza smo razbrali, da je zadovo. 'jen. Hoteli smo ga ob-suti « kovico rprašanj. pa nas ;e prehitel. Zi-•dahno je pričel pripovedovati o delu-obrata: »Ustanovitelj obrata je stanovanjska skupnost. Z enomesečnim preizkusnim obratovanjem, srno pričeli IS. maja letos. Takrat smo imeZt naročil za 270 obrokov enolončnice To število se je do danes povzpelo na 700, razen tega pa imamo na hrani 40 abonentov za kosila in večerje. Naj omenim, da pripravljamo predvsem izdatno in visoko-kalorično hrmio. Pro» zaradi tega se ljudje z zaupanjem poslužujejo našega obrata. Kalorična vrednost enolončnice je 1000 kalorij in stane 70 dinarjev, kosilo stane 150, večerja 80 rična vrednosl pa znaša 3500 kalorij.. — Iz vaših podatkov je razvidno, da je bil obrat družbene prehrane v Vidmu—Krškem prepotreben. vendar menimo, da bi moral glede na število zaposlenih (teb je na območju mesta okoli 3 tisoč) imeti znatno večjo kapaciteto. Kaj pravite na to? »Vsekakor je treba upoštevati da se uslužbenci iz ustanov, zavo. dov in nekaterih podje-■tij oskrbujejo'z malica-. mi v svojih bifejih. Nujno bi bilo misliti, da bi se v Krškem preuredil prostor za izdajanje hrane. Sedež našega obrata je na Vidmu in je za prebtualee desnega brega zelo od rok. Prepričan sem, da bi se s tem število abonentov znatno povečalo in tudi ljudem bi ustregli — Ali so- trenutno kakšne težkoče v vašem obratu? »Smo v- denarni stiski. Obrat še ni prejel nobenih denarnih sredstev za najnujnejše obrato- ■■ vanje, čeravno nam je bilo to obljubljeno. Tudi s cenami kosil in ve-čerij ne krijemo režijskih stroškov, saj znašajo dnevno 14 tisoč dinarjev, čistega dobička pa imamo okoli 1 tisoč dinarjev. Kljub usemu pa vedro gledam na nadaljnji razvoj našega obrata, saj služi le prebivalstvu. D. Kastelic To in ono iz Metlike ■ Izvršni odbor občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Je na zadnji seji predelaval sklepe zadnje občinske konference ln ugotovil, da so nekatere uresničili, drugih pa ne. Pokazalo se je, da niso vse krajevne organizacije dovolj delavne, posebno metliška Je precej pasivna, čeprav bi organizacija v mestu imela največ dela pri reševanju različnih vprašanj. Tako so bili na konferenci Žena pozimi sproženi različni problemi, kakor pralnica, otroški vrtec, trgovina e zelenjavo, a je bilo do danes glede tega zelo malo storjenega. Tudi krajevna organizacija Socialistične zveze ie kriva za takšno sta-nie ffovomefe kronika ■ Pohvaliti je treba prizadevnost ln iznajdljivost novomeške DROGERIJE, kl oskrbuje številne ljubitelj« fotograt-»ke umetnosti s potrebnim priborom in 8 filmi. Te dni Je dobila novo pošiljko odličnih Japonskih fotoaparatov z najboljšimi optikaml; aparati »o Izdelani vestno ln z znano Japonsko natančnostjo. Usnjene torbice, svetlomeri ln drugi pripomočki - vse Je vredno ogleda; zdi se nam, da so tudi cone za- tako kvalitetno blago primerne. , ■ Nate trgovine še vedno ne nabavljajo blage tako. da ga ne bi zmanjkalo. Tako sredi najhujše vročine ni bilo doblU v našem mestu kopalnih oblek, pred sezono ni bilo ženskih cevljev-natlkač, otroških kratkih nogavic, zdaj v dobi sadja ni mesalnikov (mlkserjev) itd. Tovarne, ki te stvari izdelujejo. * časopisih ponujajo svoje izdelke, trgovci pa Je pravočasno ne nabavijo. Doklej bo tot ■ v ponedeljek so delavci mestnega podjotja Komunala Spet pognali v zrak vodne curke vodnjaka no Glavnem trgu ln vođa v nJem prijetno žubori. Paziti pa bi bilo treba, da ne bodo otroci ln neznani zlikovci Ponovno metali vanj odpadkov ln smeti. , ■ Ze drugI mesec urejujejo prostore novomeške Itudljske knjižnice. Za skladišče bodo PrlpravUi klet. Knjižnica dobiva vsak dan nove tteke, obiskov pa Je zlasti v zimskih mesoeih veliko. Medtem ko si Je liani od 1. Januarja do 80. Junija Izposodilo knjige S7JS obiskovalcev, Je študijsko knjižnico obiskalo letoa v istem razdobju kar 60H ljudi Povečanje gre na račun nove čitalnice, ki so Jo odprli proti koncu lanskega leta, ■ Studijska knjižnica v Novem mestu Ima v načrtu več razstav, v začetku letošnjega šolskega leta bodo razstavljeni dijaški rokopisni listki lz vse Slovenije, ob prazniku novomeške občine pa bodo prikazali dela z vsebino lz NOB. Drugo leto nameravajo pokazati Izbor slovenskih tovarniških listov tn dela ter rokopise književnika Mirana Jarca. ■ 87. avgusta bodo pionirji-gasilci obiskali partizanski Rog ln Bazo 30. Izlet bodo organizirali novomeški gasilci, pohoda pa se bodo udeležili tudi pionirji lz Uršnlh sel. ■ Vsega Je bilo dosti na ponedeljkovem živilskem trgu. Tokrat Je bilo naprodaj največ paradižnikov po 70-80 din. dobiti pa Je bilo tudi papriko po 80 din, kumare po SO din, ohrovt po 40 din, zelje po 80 din, korenje po 20 din, krompir po 20 din, peso po SO din, solato po 140 din, breskve po 90 din, fižol po 50 din, grozdje po 160 din. hruške po 50-70 din ln orehe po ISO din. Tudi kokoši ln piščancev Je bilo precej, vendar so zanje preveč zahtevali, tako da niso Sli kaj dobro v promet. Jajca so bila tokrat po 23 din. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Frančiška Rupnlk s Kidričevega trga 5 — deklico, Alojzija Kozlevčar z Glavnega trga u - dečka ln Roza Zupane s Prešernovega trga 8 -dečka. Porok ni bilo. Umrl Je Jože Grebtnšek, upokojenec lz Partizanske 14, star 87 let. ■ O klubu mladih proizvajalcev tovarne »Beti« smo že pisali, da Je zelo delaven. To potrjuje tudi petkovo predavanje o družbenem in delavskem upravljanju ter nalogah političnih organizacij pri upravljanju. - Predaval Je upravnik Ljudske univerze tovariš Ivan Zele. ■ Mladinski aktiv tovarne »Beti* Je organiziral izlet na Mirno goro. Udeležilo se ga Je 40 mladincev. ■ Pomanjkanje kadrov: nedavna seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Metlika je bila posvečena razpravi o kadrih ln stanju v gospodarskih organizacijah ob uveljavljanju novih gospodarskih predpisov. — Kadrovsko vprašanje Je zelo pomembno in pereče. Zelo težko dobimo strokovni ln vodstveni kader za gospodarske organizacije od drugod, zato smo v glavnem prisiljeni, da rešujemo kadrovsko politiko znotraj komune, ker še vedno niso kadri ponekod pravilno razporejeni. Posebno težaven . je položaj v manjših obrtnih podjetjih, tovarni »Beti« in LPP Metiika; vendar se bo' pri zadnjih dveh stanje v kratkem času uredilo. ■ Zaradi uveljavljanja novih gospodarskih predpisov bi bilo potrebno odstopiti od gradnje devetstanovanjskega bloka, ker so se sredstva investicijskega sklada zmanjkala. Ravno tako trenutno ni na razpolago sredstev za gradnjo šole v Podzem- lju ln ureditev šole v Metliki. Krajevni samoprispevek Je bil v Metliki razmeroma slabo realiziran. ■ Asfaltiranje ceste. - Mladinska delovna brigada je zelo veliko naredila, čeprav je bilo manj delovnih dni, kot je bilo predvidenih in Jo je oviral dež. Uredila je tri parke (n pripravila vse potrebno za asfaltiranje pločnikov. Prvih 80 metrov pa je tudi asfaltirala. Vrednost opravljenega dela j« nekaj nad dva milijona dinarjev. Toda čeprav Je bilo v prvi polovici avgusta lepo, je asfaltiranje pločnikov zelo počasi napredovalo in ne moremo upati, da bi bili pločniki letos asfaltirani, zlasti če upoštevamo, da ne bo vseskozi lepo vreme. ■ Na zadnje sejo sindikalnega sveta so bili pred dnevi povabljeni tudi direktorji in računovodje gospodarskih organizacij. Obravnavali so v prvi vrsti sestavo pravilnika o delitvi čistega dohodka ter pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Nato so razpravljali o polletnih občnih zborih sindikalnih podružnic, bodočih nalogah reorganizaciji nekaterih podružnic ter imenovali komisije, ki jih doslej še niso imeli. Na seji so prisostvovali predsednik okrajnega sindikalnega sveta tovariš Kebe, predsednik združenja knjigovodij tovariš Svent, šef odseka za gospodarstvo ln sekretar občinskega -komiteja Zveze komunistov. Nekaj kratkih z Rake SrvnMtca kmeti ^ka zadruga Ima v Loki obrat. Zemljišče obsega 24 ba travnikov, 10,5 ha hmeljišč In 31 ha gozdov. Obrat Je torej živinorejski ln hmeljarski. V Loki redijo teleta bo-itanjskega brata, krave molznice pa od tam pošiljajo na obrat v Impoljcl, kjer je zadružno pltallšče. Bedijo največ 23 glav živine. Dva konja Imajo za domača dela. — Delo na obratu so mehanizirali Imajo dva traktorja, motorno kosilnico In dve škropilnici - Hmelj pridelujejo že četrto leto. Letošnji pridelek bo kiju. dolgotrajnemu deževju srednje dober, saj so nasade dobro pognojili ln poškropili. V soboto, 12. avgusta, so prišli prvi obiralci. Za obiranje hmelja se je prijavilo 80 domačih ln 60 obiralcev lz Medžlmurja. Zanje Imajo urejena zasilna prenočišča. Računajo, da bodo na 1 ha nabrali 1,4 tone hmelja ali '4,5 tone na celotnem nasadu, kar M bilo toliko kot lam. Ves hmel< bc odkupilo podjetje Hmezad lz Zale*. Sevniškl obrat v Loki vodi novi ebratovodja Anton Šinkovec, kmetijski tehnik, ki jc 1. 1 unija letos branil svojo diplomsko nalogo: Pridelovanje hmelja na območju KZ Sevnica. Srednjo kmetijsko lolo na Grmu je dokončal ■ prav dobrim uspehom, zdaj pa se Je a kolektivom 10 ^l»v<** ^S0.,**? nalog na svojem področju; v sezoni Jim pomaga le 10 dninarjev. - Na sliki: sadnje »kropljenje hmelja pred obiranjem. % Stlrlstanovanjska hiša za učiteljstvo bo do jeseni dograjena. S tem bo dokončno rešeno dosedanje pereče vprašanje stanovanj za prosvetne delavce. t)Šolski vrt je vzorno urejen. Nedavno so okoli njega napravili novo ograjo. Člani društva prijateljev mladine so na vrtu zgradili novo toplo gredo za sadike. t) Aktiv mladih zadružnikov je zasadil 10 arov črnega ribeza ln ga tudi v času šolskih počitnic lepo oskrbuje. #Kmctijska zadruga je obnovila hektar breskovega nasada. Breskve so letos obrodile, saj so dosegle povprečen hektarski donos 22.000 kilogramov. Na področju Ra- ke je sedaj že 5 ha breskovih nasadov. # Otroško igrišče, ki je hkrati šolsko telovadišče, Je z znatno pomočjo DPM dograjeno. Le žal, da je ob vsakem dežju pod vodo zaradi slabega vzdrževanja kanalizacije. D. K. Krka je nevarne Karel Znldaršlč lz LJubljano se je 8. avgusta kopal v Krki pri Kronovem. Ko Je skočil v vodo, so sprva mislili, da plava pri dnu. Cez dobrih pet minut pa so Zcldaršiča mrtvega potegnili na obalo. Kopalec najbrž ni poznal zahrbtne Krke, ki je že večkrat premagala marsikaterega nevednega obiskovalca. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 17. avgusta - Badigoj Petek, 14. avgusta - Branislav Sobota, 1». avgusta - Ljudevit Nedelja, 10. avgusta - Bernard Ponedeljek, 21. avg. - Ivana Torek, 23. avgusta - Ostrivoj Sreda. 33. avgusta - Zdenka BREZICE: 18. avgusta amert-Ski barvni film »Dirka za soncem«, 1». avgusta angleški film »Pot v visoko družbo«, 20. avgusta bolgarski film »Prva ljubezen«, 21. avgusta ameriški film »Mata Han«. ČRNOMELJ: 20. avgusta Italijanski film: Šofer po sili«, 22. in 23. avgusta nemški film — »Trije lz varieteja«. KOSTANJEVICA: 20. avgusta ameriški barvni film »Rar.ch •prokletih-, . METLIKA: 19. ln 20. avgusta ameriški barvni film -Trije zagrenjeni«, - 23. avgusta »Kasta Diva«. MOKRONOG: 19. ln 20. avgusta ameriški film -Zbogom orožje«, 33. avgusta francoski film »Čarovnice lz Salem a-. NOVO MESTO - KRKA: od It. do 31. avgusta ameriški barvni film -Zlomljena zvezda«, od 22. do 24. avgusta sovjetski film -Plašč«. . SEMIČ: 20. avgusta italijanski fl}m. »Lepe, toda revne«. SEVNICA: 19. ln 20. avgusta angleški film »Poplave strahu-, 23. avgusta japonski film »Krov Japonske«. TREBNJE: 19. ln 20. avgusta •meriškl barvni film -Gospodična Dow- MELBROSIN, PREPARAT cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelče Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za čebelarstvo — Kal- nik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri Ke-mofarmacljl. UGODNO PRODAM KOZOLEC na t oken, lahek voz ln stavbno parcelo. Naslov v upravi Usta (904-01). PRODAM OTROŠKO POSTELJO z zimnico in železen štedilnik. Cesta herojev 15. PRODAM MOTORNO KOLO -Jawa- 250 ccm. Pavla Skoda, Kamna gora 24. p. Trebnje. PRODAM 35 A-2 PANJEV čebel. Franc Hudoklln, Dol. Su-hadol 22, p. Brusnice. INVALID, STAR 34 let, želi spoznati pošteno dekle, ki je po poklicu šivilja. Imam nekaj imetja. Ponudbe na upravo Usta (903-61). KUPIM HISO KJERKOLI na Dolenjskem (do 200.000 din). Franc Zupančič. Lisec 2. p. Dobrnič. KDOR Ml PRISKRBI opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu, dobi lepo nagrado. Naslov v upravi Usta (896-61). ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO in natakarico. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena«. GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno ln pošteno, staro od 18-35 let, sprejme takoj manjša družina v Novem mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra plača-. Ig Nova pošta v Novem •acstu bo končana konec septembra aH prve dni oktobra, montažna dela nove avtomatične centrale pa se bodo začela Se ta mesec. Kabllranje v mestu Je skorajda že zaključeno: dosedanja dela stanejo pribl. 40 milijonov dinarjev, do konca septembra pa bodo položili vse potrebne kable. Montaža centrale v novi stavbi bo trs'->'a iribl 4 mesece, tako da bomo lahko začeli uporabljati novo krajevno telefonsko omrežje verjetno Se pred koncem leta 1961. To bo odvisno od nadaljnjega poteka del ln še nekaterih kreditov ■ Prvič v zgodovini poŠte na Dolenjskem bo zgrajenih letos ln prihodnje leto nekaj stanovanj za delavce In uslužbence PTT stroke. Podjetje za PTT promet v Novem mestu ln OZSZ bosta začela ta mesec graditi 9-sta-novanjski blok v naselju nad Ragovsko cesto. ■ KOPITARNA v Sevnici bo 13. septembra slovesno proslavila 75-letnlco podjetja. Na proslavo se kolektiv že vneto pripravlja. Do 30. junija so v Kopitarni dosegli 60,7% celotnega dohodka za 1961, 59,6% letnega bruto proizvoda in 84,5% plana narodnega dohodka. H Izšlo je »Rešeto«, pa ne leseno, temveč iz papirja! Občinski odbor SZDL v Ribnici na Dol. ln tamkajšnja Stanovanjska skupnost ga bosta Izdajala po potrebi kot glasnik ribniške komune. Glasilo naj bi postalo tribuna volivcev v komuni. 14. AVGUSTA SEM IZGUBILA žensko jopico drap barve od Pogane do Novega mesta. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v upravo lista (905-61). GELĆE ROYALE - matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmacijl« v Ljubljani. MLINAR KOVACIC v Novem mestu obvešča vse dobavitelje žit, da mlin ne bo obratoval od 1. 9. do 1. 10. 1961 zaradi vojaških vaj, rednih letnih dopustov ln popravil milna. Prosimo, da stranke to upoštevajo. Franc Kovačič, mlinar. Novo mesto. DRUŠTVO KNJIGOVODIJ V NOVEM MESTU obvešča, da je pričetek začetniškega knjigovodskega tečaja 15. 9. 1961 ob 15. uri v dvorani tovarne Novoles v Novem mestu. Ra-govska cesta. Prijave, pošljite najkasneje do 10. septembra 1961. KRON SEMIČ Julija |e bila rojena ena deklica. Poročila sta se: Anton Kon-da ln Marija Kuk ar s Sodjega vrha. Umrla Je: Alojzija Rožič lz Sel pri Semiču, stara 76 let. NOVO MESTO Od 7. do 14. avgusta je bilo roienih 8 dečkov ln 10 deklic. Poročili so se: Alojz Zore-tič, delavec lz Dol. Vrhpolja, ln Marija Krhin, delavka iz Šentjerneja, Alojz Može, delavec z Gor. Kamene, ln Olga Mikec, delavka iz Vel. Bučne vasi: Stanislav Bernard, kme-Ujskl tehnik lz Šenčurja, ui Jožefa Suštaršič. krojačica lz Smolenje vasi; Mihael Pre-melč, kmetijski tehnik Iz Skocjana, ln Marija Košir, uslužbenka z Broda. Umrli sor Jože Rus, kmet lz Boldraza, star 54 let; Jože Pretnar, elektromonter lz LJubljane, star 51 let: Ana Ucmar., delavka iz Vel. Cerovca stara 34 let Šentjerneja - dve deklici: Amalija Gorišek lz r.Tagaru*a - dekUco; Jožica Glazer z Vel. Slatnika - dečka; Marija Blatnik iz Ledeče vasi - dečka; Pavla Vide lz Dol. Stare vasi — deklico; Amalija Zakrajšek, z Vrha - deklico, Marija Rada-Terezija Salihar z Dolža - dečka; Frančiška Kobe z Dobindo-la - dečka; Frančiška Božič lz Vel. Poljubna - dečka. Kostonjevičani! V Kostanjevici bo danes, 17. avgusta, ob 10,20 v Domu kulture predaval znani slovenski etnograf ln Trdinov nagrajenec Božo Račič-Kume. Predavanje pod naslovom »Kostanje-vlška okolica ln njene folklorne zanimivosti iz polpretekle dobe«, bo zelo zanimivo, namenjeno pa Je udeležencem mednarodnega simpozija kiparjev in vsemu prebivalstvu. Božo Račič bo ob tej priložnosti pokazal več barvnih filmskih posnetkov pa tudi vzorce vezenin, tkanin in pl-sanlc. Vstopnine ni. Vabljeni! Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Srečko Košir, sin uslužbenca lz Mozlja, Je padel z drevesa ln si poškodoval desno roko. Olgo Poto-čar, hčerko kmeta z Dol. Kamene, Je v roko pičila žuželka. Pero Lutkar, delavec lz Uršnih sel, je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Zvonka CečeUča, sina hlevarja s Pogane, je podrl avtomobil. — Anton Tekavec, sin kmeta iz Kočevja, je padel pod voz in si poškodoval desno roko. — Anton Zupančič, upokojenec z Rihpovca, je padel s hruške ln si poškodoval levo nogo. Janez Sekula. upokojenec lz Regrče vasi, se je opekel z gorečim bencinom. Antona Krnca, sina posestnika lz DoL Maharovca, je pii prečkanju ceste podrl avtomobil ln mu poškodoval nogi. Ni poznal dovoljene hitrosti V nedeljo dopoldne je .po nadvozu avtomobilske ceste pri Kronovem vozil osebni avtomobil S-20468. Šofer Stanislav Kranjec lz Ljubljane nt poznal dovoljene hitrosti, kar ga je precej veljalo. Vozilo Je zdrselo po štiri metre visokem na" slpu in se prevrnilo.' Od petin potnikov so bili poškodovani trije, popravilo avtomobila pa bo veljalo 250 tisoč dinarjev. Železničarja fe povozil vlak :11. avgusta ponoči je vlak povozil Stanislava Glino, železničarja lz Kalnega potok« pri Trebnjem. Gliha se je mudil na postajališču v Štefanu, smrt pa ga je doletela le nekaj metrov stran. Domnevajo, da je bu ponesrečenec precej vinjen. Tram mu je padel na glavo 12. avgusta dopoldne so na gradbišču Iskrinega obrata V Urslmu postavljali strešno Konstrukcijo. Tesar Ivan Tisu iz Gradca Je delal pod mestom, kjer so vlekli trame Zaradi nepazljivosti Je delavcem s strehe zdičal neprivezani tram ln pod seboj pokopal tesarja, da je kmalu zatem umrl. Vsak četrtek tudi v vašem domu: Dolenjski list! RAZPIS ŠTIPENDIJ OZSZ KOMISIJA ZA USLUZBENSKE ZADEVE PRI OKRAJNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V NOVEM MESTU razpisuje naslednje Štipendije: 1. eno Stipendijo za pravno fakulteto 2. Štiri štipendije za ekonomsko sred. šolo Pogoji: pri izbiri štipendistov imajo prednost slušatelji višjih letnikov oziroma dijaki višjih razredov. Prošnje za štipendije naslovite na Okrajni zavod za socialno zavarovanje, Novo mesto, in jih oddajte najkasneje do 30. avgusta 1961. RAZPIS DELOVNEGA MESTA KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE PRI OKRAJNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V NOVEM MESTU razpisuje delovno mesto U S L U Ž B E N C A I. vrste s dovrSeno pravno fakulteto in dveletno prakso v pravni službi. Stanovanje zagotovljeno v juliju 1962. Pravilno kolkovane prošnje z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite na Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu najkasneje do 30. avgusta 1961,. IZSHJEVANJE Z OROŽJEM Ferdinand (31 let), Vinko (16), Rudi ml. (27), Rudi st. (49) In Marijan (22) - vsi s priimkom Brajdič - ter SO-letnl Albin Kovačič so zaposleni pri KGP v Novem mestu ln delajo cesto pri turistični postojanki Miklavž na Gorjancih. 1. avgusta, okrog sedmih zvečer, se Jim Je zahotelo pijače ln so vsi po vrsti odšli k Miklavžu, kjer je oskrbnika Ignaca Hudoklina nadomestovala 63-letna Antonija Vodenlčar iz Cerovega loga. Ko so delavci -cigani - naročili Uter vina na up (oziroma so trdili, da pijačo plača Kopinc od gozdnega obrata), Vodeničarjeva 8>e ni mogla slutiti, kako se bo pijančevanje nadaljevalo Res se Je sprva upirala, vendar so vino le dobili. Toda kasneje bo zahtevali še ln še. Hoteli so pivo. Vse na up. Popili so že 10 litrov vina. Tedaj )e Vodeničarjeva odšla proti stopnicam, da bi se umaknila, oziroma da bi koga prikucala na pomoč. V trenutku je bll za njo Rudi Brajdič, Jo zaustavil, potegnil revolver ln zagrozil, da mora dati piti. Zatem je. še dvakrat ustrelil, na srečo v zrak. Marijan Brajdič je medtem hotel vlomiti v oskrbnikovo sobo. vendar se ni posrečilo. Vsa prestrašena in zbega. • Je Vodeničarjeva r.osila na i zo. kar so zahtevab. Vm*.-morala dati še 1500 dinar Ko so se vsi že do p napili, so izsiliU ' litrov vina ln pot odvlekli pod šotoijev poskušala ugovar., posmehom namig? pijačo lahko tudi s> mo. če se je tebi ne g Na koncu je bilo , kole: popili tr.' trov vina. 25 str ledu < io Kg kruha. predsed-jajc, popili dve . ' < bili večjo pletenko, fcir — 14.930 dlnarlev Kdo bo to m* čal? ■ V zadnjem času je bilo nemalo takih primerov. Ali bomo še dolgo govorili o teh problemih? Premalo je, če samo ugotovimo, da je vprašanje ciganov včasih precej pereče — Upamo, da bodo pristojni organi predrzne izsiljevalce primerno kaznovali. Preteku teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Eršte * Sred. Grčevja - dečka; Štefka Cečellč lz Regerče vasi - deklico; Martina Tuttn lz Gaberja - deklico; Kristina Brodarič lz Rosalnic — deklico; Tončka Gazvoda lz Jugorja — dečka, Anica Mavhar lz Kočevja - deklico. Marija Kotar iz Skovca - deklico; Vekosla-va Bobič lz Črnomlja — dečka; Marija Hočevar iz Dragomlje vasi - dečka; Marija Strmole lz Trstenlka — dečka; Tončka Hudoklln Iz Gor. Stare vasi — dečka, Antonija Ivanettč iz Oskoršnioe - dečka, Francka Koračin z Vrha — dečka, Antonija Lukše s Po to vrha - dečka; Frančiška Penca z Malega Slarnlka - dečka; Jožefa Zupančič lz Zdinje vasi - dečka: Mihaela Kozoglav lz Ser.tjo-šta - dečka: Marica Sušter iz POMAGAJTE! PJ Direktorjem, računovodjem in blagajnikom gospodarskih organizacij, zadrug In ustanov v okraju sporočamo, da terja tiskarna »DELO« iz Ljubljane od uprave našega lista nekaj nad 2,729.000 dinarjev (za tisk Dolenjskega lista v preteklih mesecih) Zapadlih računov tiskarni žal ne moremo sproti plačevati, ker dolgujejo gospodarske organizacije, ObLO, ustanove ln KZ v okraju s 1 VIII. 1961 Dolenjskemu listu 3,226.420 din za objavljene reklamne oglase, 449.380 din za male oglase tn 500.000 din za reportaže In drugo reklamo. Da ne bi začasno ustavili Izdajanja domačega ..tednika, (trenutna naklada: 17 000 Izvodov na teden), prosimo podjetja, ustanove in KZ, da nam takoj poravnajo zapadle račune! Dolenjski list v poletnih mesecih nima dohodkov iz naročnine, tiskarni pa moramo nujno poravnati znat-'ne dolUove! -•• ••-....... ■" Prehuda kazen nepSn"^ de a* a Jutro letošnjega praznika dneva vstaje slovenskega ljudstva Je bilo Izredno lepo in sončno. Številni Belokranjcl so se ze v zgodnjih jutranjih urah odpravui z osebnimi avtomobi? 11, avtobusi Ir. kamioni lz Črnomlja proti Semiču in Crmoš-njlcam ter dalje proti Žužemberku na osrednjo proslavo v novomeškem okraju. Dva rudarja pa sta to jutro zajahala svoja železna konjička ter usmerila vozlU lz Kanlža-rloe proti DobUčam. Oba sta imela na krmUu obešeni aktovki z neznano vsebino. Opazovalec bi ugibal: morda imata pred seboj dolgo pot lr. sta se oskrbela z okrepčllom, morda imata kako darilo za znance, morda t .. Vse drugo bi si človek mlslU, le tiste vsebine ne, ki je bila v resnici v aktovkah. Po nekaj sto metrih vožnje sta »izletnika« zavila na desno, odložila ln shranila kolesi pri obcestni hiši ter usmerila korake po gozdni poti do bližnjega brega Dobličlce. Se nekaj korakov po bregu gor ln dol - določila sta primeren prostor za njuno akcijo. Gošča ob bregu Je bila primerna, dostop do vode pa tudi. Začela sta odpirati aktovki. Pa ne, da bi se že odločila za malico?! Saj sta vendar komaj prišla I Vsebino sta Imela zavito kar v časopisni papir. Jela sta razmotavatl skrivnostne paketiće. Ker sta bila mah ln ti,iv.i vlažna, Je bila pripomba enega umestna: -Položi na suho mesto, da se ne bo zmočilo!« Ko so bili pakeU ra/.mota ni, so se po kamemu razsule - patrone razstreliva. Bilo je varnostno razstreUvo karpniktlt, kakršnega uporab^ ljajo v premogovnikih za drob-' ljenje Ston premogovnih slojev. Iz patron so štrleli konci vžl-galr.e vrvice, kar je pomenilo, da so patrone že adjustlrane z vžlgalnlml kapicami ln pripravljene za vžig (Starejši rudar - brigadir na šlioTtočelncm odkopnem delo-višču Je Istočasno Izprašan strelec ln sme samostojno manipulirati z strelnim materialom UIT odstreljevatl delovlšče. Izmenski strelec mu je na delo-vlšču po njegovem naročilu ad-Justiral določeno število patron, brigadir pa ni vseh uporabil ln namesto da bi ostanek vrnil v skladišče ga Je spravU v žep ter ga odnesel lz Jame. Grob prekršek! — Nevreden dobrega brigadirja I) • Na bregu Dobličlce je torej ta dan ležal kupček deloma ad-justlranlh, deloma še ne adju-stiranih patron, katerih skupna vrednost je znašala okoli 1500 dinarjev. Iz patron štrleče konce vžigalnlh vrvic je še bUo potrebno odrezati ln tako Skrajšati na minimalno dolžino. Tudi odrezane primerne veje z Izrastki na konceh so ležale pripravljene ln akcija se je pričela! »Crna ribiča« sta namreč nameravala napolniti si aktovki z ribanu. Nekoliko sta se oddaljila drug od drugega in starejši Je prižgal vrvico, katere Jedro Je takoj zagorelo. Slednji Je postopal počasi, čeprav se poprej nI prepričal, kako globoko Je vzl-galna kapica vrinjena v pa-trono razstreliva ln koliko je vrvica sploh dolga. Se pogled okoU sebe, če je vse varno -In - Bummm .. .1 Dim, ki je objel moža. ln njegovo stokanje Je opozorilo tovariša, da se je pripetilo nekaj nepričakovanega, z urnimi koraki se je pognal do krvavečega prijatelja. Pogled je bi! strašen. Rudarju Je eksplozija odtrgala desnico v zapestju ter mu ranila stegno. Kaj sedaj?! Odpravila sta se proti domu. Le Izredni telesni sili ponesrečenega ic pripisati.-da Je močno poškodovan lahko ln le z robcem obvezan stopal poleg sotovni i , i. ki Je vodil obe kolesi proti domu Toda s kakšnim Izgovorom lil domov, v bolnišnico? - Kako pojasniti nesrečo radovednežem? Odločila sta se: -Najina čast ne sme trpeti. Ne sme-va prl/natl resničnega namena ter s tem delanja!- Zato sta si Izmislila tole zgodbico: »Ta dar. sva se namenila v gozd nabirat gobe - lisieke. Med nabiranjem sva se nekoliko oddaljUa drug od drugega. To priliko sem izrabil jaz. da Izpolnim svoj namen. Hotel sem namreč napraviti samomor. Za to dejanje sem se odločil zaradi nesoglasja v družini ln zaradi zapostavljanja v kolektivu, kjer ml v prvi vrsti močno nasprotujeta dva predpostavljena i .. .- Omenjena pripovedka pa nI prepričala. Kopičiti so se jela številna protislovja, ki so pokazala, da Izjavi nista resnični, ampak sta celo močno nepošteni V družini ponesrečenega sploh ni bilo nesoglasja, v kolektivu ga ni nihče črtil ln zapostavljal, prav nasprotno I V aktovkah sploh nI bUo sledu o lisičkah, čeprav lih Je bilo te- daj precej v gozdu. Nasprotovale so si Izjave glede mesta, kjer naj bi bll izvršen poizkus samomora. - Ugotovljene po-Sfcodbe niso niti najmanj kazale na samomor ln končno, najdene so bile še ostale deloma adjustlrane, deloma še neadju-stlrane patrone! Cez čas se Je oglasila vest. najprvo spremljevalčeva, nato še ponesrečenčeva. Domneva Je bila potrjena. Resnici Je bilo zadoščeno, toda. . . ostal Je madež, težka obdolžltev dobre žene ln poštenih predpostavljenih v kolektivu! '# Članek naj bo opozorUo. da Je razstrelivo namenjeno za drobljenje hribin ln rušenje trdnih mas. niti najmanj pa ne za - ribolov! DOLENJSKI LIST Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL v Novem mestu Izdajateljski svet: Milan Baškovič, inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Etna Muser, Maks Pogača*, Miran Simič, prof. Tone Trdan. Janez Vitkovlč. Viktor Zupančič, Tone Gošnlk Urejuje uredniški odbor: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Miloš Jakopec, Drago Kastelic, Jože Prime in Ivan Zoran Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 20 din — Letna naročnina 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plač.jiva je vnaprej — Za Inozemstvo: 1800 din — TekočI račun pri podružnici Narodne banke v Novem mestu: 606-11/3-24 - Naslov uie.l ništva In uprave: Novp mesto, Glavn; trg 3 (vrn i lz Dilančcve ulice) — Poštni predal: Novo mesto 33 — Telefon uredništva In uprave: Stev 127 - Rokopisov In fotogrnflj ne vračamo — Tiska Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljen IS