Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIII. - Štev. 16 (636) Gorica - četrtek 20. aprila 1961 - Trst Posamezna številka L 30 Partija in njene krinke p0 ruskem vesoljskem uspehu Neka pripovedka pripoveduje, kako je Lucifer poslal svoje hudičke na svet. »Ko pridete med ljudi, nikar jim ne kažite svojih rožičkov in krempljev, tudi repov ne. Med ljudmi se ravnajte kot kateri izmed njih: uglajeni, dobrodušni, olikani bodite, kakršni pač vidite, da so. Ljudje se vas ne smejo bati, ker potem bodo bežali pred vami, temveč vas morajo radi imeti. Zato se morate med njimi lepo vesti in jim vedno obljubljati vse tisto, kar si sami želijo. Potem bodo šli za vami in pekel bo poln.« Tako je stari Satan učil mlade satančke. In ne brez uspeha, kajti danes vidimo, da nastopa satan med ljudmi res tako: priliznjeno, prijazno, s sladkimi obljubami, da bo izpolnil vse njih želje. Temu satanu je ime komunistična partija. V Sloveniji so lani obhajali 40-letnico njene ustanovitve, letos že več mesecev pripravljajo novo slavje: 20-letnico odkar so ustanovili OF in začeli z revolucijo, ki jo oni imenujejo boj zoper okupatorja. Časopisi so prepolni hvale partiji in njenim podvigom, revije in pisatelji se kosajo s časopisi, kdo bo pel več hvalnic osvobodilnemu boju in njegovim nosite-Ijem. Radi bi prekosili Homerja v hvali svojih junakov in kraljeviča Marka v slavi njihovih podvigov. Ko prebiraš in poslušaš vse to, ne moreš kaj, da bi se ne nasmehnil: Partija ni še odložila krinke. Kdaj jo bo? — Odgovoril mi je: »Prijatelj, nikoli, nikoli, zakaj tisti dan, ko bi partija odložila krinko, bi se je ljudje ustrašili in bilo bi je konec. Zato bo krinko ohranila do konca. Stari satan jo je naučil te tako uspešne taktike. Zakaj bi se je ne držala? Z njo si je osvojila pol sveta in upa, da si bo osvojila še ostalo polovico.« Tako mi je razlagal moj sobesednik. Potem sem ga vprašal: »Ali ni mogoče strgati krinke z njenega obraza in jo prikazati ljudem takšno, kot je?« Odgovoril je: »Poskušal je že ta in oni. Odkar se je marksizem pojavil na svetu, odkar je Lenin ustanovil svojo boljše-viško partijo, so si dobromisleči prizadevali, da bi strgali partiji krinko, razgalili pred množicami njen obraz, njene metode, njene cilje. Toda zaman. Opravljali so Sisifovo delo, ki pravi o njem Pripovedka, da so ga bogovi obsodili, da •nora valiti skalo na hrib, a ko jo privali na vrh, mu vedno znova zdrkne v dolino. Tako je z razkrinkavanjem partije. Ko meniš, da se ti je delo posrečilo, da s' pokazal njen pravi obraz, se ti zareži v brk in vidiš, da stoji pred tabo s krinko kot prej.« »Ti meniš, da je torej partija kakor tisti zmaj, ki mu junak odseče glavo, Pa mu takoj zrasteta dve namesto ene?« »Tako približno je s partijo.« »Torej ima na sebi satanov blagoslov?« sem pristavil. »Ne bi ravno rekel. Pač pa razume želje ljudskih množic v danem trenutku in 8» obleče krinko, ki ljudem tisti čas ugaja. *-e pomisli, kako je bilo pri nas pred 20 leti. Bila se je velika vojna med nacizmom in zapadnimi demokracijami. Kot zvest sekundat je nacizmu stal ob strani fašizem. Oba skupaj sta pregazila Jugoslavijo in sl jo razdelila na veliki •eden leta 1941. Bil je res dvakrat veliki Potek za nas vse veliki petek tistega leta. ^ ljudstvu je pa ostala iskra svobode, ^elju, da bi vrglo raz sebe jarem, ki je naše ljudstvo na Primorskem žulil že let; mučil ga je strah pred bodoč-n°stjo: Kaj če nacistična zver v resnici *niaga? Glej, takšno razpoloženje ljudstva Je izrabila partija in si nadela krinko bojevnika za svobodo. Le nekaj tednov prej Je. na povelje iz Rusije, molčala zaradi pakta med Stalinom in Hitlerjem. Nosila Je trdo krinko nacističnega zaveznika. Ko |e Hitler ta pakt pogazil, je čez noč vzela k ropotarnice svojega revolucijskega materiala novo krinko in ustanovila OF. ^ostala je prvoborec za svobodo, za na-r°dne ideale, za demokracijo. Po tem je ljudstvo hrepenelo in to mu je partija obljubljala.« »Moram ti dati prav. Tako je bilo. Vsi smo iz dna srca sovražili nacizem in fašizem, vsi smo iz globin duše hrepeneli po svobodi in narodnih pravicah. Zato je ljudstvo šlo za tistimi, ki so mu vse to obljubljali.« »A spomniti te moram še na nekaj. Ali ti je še v spominu, da so takrat priklicali iz nič „belo gardo”? Vidiš, to je bila nova krinka. Kdor ni z nami, je zoper nas, so dejali. Tisti, ki so pod OF videli partijo in njen končni cilj novo diktaturo ter se ji zato postavili v bran, so bili proglašeni za narodne izdajalce. Padali so takrat pod zahrbtno roko morilcev najboljši med nami, okrvavili so naše ceste in vasi, posebno še naše gozdove...« »Pusti te spomine, ki so tako grenki. Ne obujaj jih,« sem ga prekinil. »Hočem ti samo reči, kako je tedaj partija umetno razdvojila naše do tedaj edino in združeno ljudstvo, da ga je mogla povesti v krvavo revolucijo ne za svobodo, temveč za svojo diktaturo. Ko je bilo krvavega obračunavanja konec s tujim okupatorjem in z domačimi nasprotniki, je odložila prejšnjo krinko in si nadela novo: sedaj gradi napredek in novega socialističnega človeka. Od stare krinke so ostali samo še podvigi zoper okupatorja.« Rekel sem mu: »Vidim, da si moder. Povej mi zato, ali bo zmeraj ostalo tako?« »Nič večnega ni na svetu,« je dejal, »v politiki pa še najmanj. Vendar bo tako ostalo, dokler se delavske množice ne prepričajo, da nobena diktatura ni vredna človeka, ki ga je Bog ustvaril svobodnega, da si svobodno kuje svojo usodo. Od tega spoznanja so pa naši delavci še daleč, zato jim bo partija še dolgo sedela na vratu in bodo oni še dolgo njeni modemi sužnji. Zmeraj pa ne more ostati tako, ker „človek ne živi samo od kruha”.« Tako je zaključil moj sobesednik. »Zdaj pa pijva na zdravje vseh svobodoljubnih ljudi!« Vzel je kozarec in sva trčila: »Bog jih živi, kjerkoli so in kjerkoli trpijo za Znano je, da je nemirna dežela v Karaibskem morju že dolgo časa predmet razprtij in hladne vojne med obema blokoma. Odkar je Fidel Castro prevzel oblast, je tam vedno kot na žerjavici: v imenu načela »neodvisnosti« Moskva obeta Castrovi diktaturi stalno pomoč, tudi vojaško, da bi si s tem utrdila svoje položaje Pred nekaj dnevi pa se je začel prav organiziran napad s strani upornikov proti sedanjemu režimu, ki so že dalj časa pripravljali vojaško akcijo za zrušenje Castrove strahovlade. To uporniško vojsko sestavljajo predvsem domoljubi, ki so morali pribežati s Kube v ZDA ali v druge srednjeameriške države, pa tudi številni dezerterji sedanje kubanske vojske, naveličani dobrot Castrove revolucije. Uporniki so začeli s svojimi napadi na postojanke Castrove vojske z letali, ter so bombardirali razne točke na Kubi, med drugim prestolnico Havano, kar je povzročilo tudi žrtve. Upor se je potem razširil s prihodom raznih enot po morju, ki se še pomikajo proti notranjosti otoka, zlasti proti vzhodni pokrajini z mestom Santiago, po drugi strani pa proti Havani. Seveda so poročila precej negotova, a videti je, da si uporniki utirajo pot z raznih strani. Celoten upor vodi kubanski revolucionarni svet, ki mu na-čeljuje bivši predsednik Cardona. Ves svet je še vedno pod močnim vtisom ruskega vesoljskega podviga. Človekova znanost in tehnika slavita veliko zmago. Ko so moskovske množice imele v svoji sredi Jurija Gagarina, so se predale omami nepopisnega zmagoslavja. Spričo neverjetnega podviga znanosti in tehnike, ki sta v nekem smislu mednarodni, je človeštvo začutilo to prelomnico časov, ko človeška zgodovina prehaja v vesoljsko dobo. Prvi polet je bil le kratek skok, smela misel pa kuje že nove načrte za osvojitev vesolja. Ako se je zmage pijano vriskanje poleglo od prvega navdušenja, so se ljudje začeli spraševati: In potem? Do kod bo človeku dano spustiti se v vesolje? Ali se je o blast človeka-zemljana res brezmejno razširila od zemlje na veso-lje? Teoretično morda že, praktično pa se bodo morali zemljani naprej ukvarjati z zemeljskimi problemi. Spori na zemlji se bodo nadaljevali. Naš sončni sistem je le neznaten drobec v vesolju. Tehnika lahko res dela »čudeže«, toda tudi ona ima svoje meje. Ob odkrivanju vesoljskih skrivnosti bi morali še bolj občudovati veličastje božjega stvarstva. Zemlja je res postala zelo majhna, a kljub temu si naših malih stvari in skrbi zemljani nismo znali urediti. Težka negotovost kali udobnosti življenja, ki jih ustvarja moderna tehnika. Ne smemo namreč pozabiti, da medtem ko gredo milijarde v vesoljska raziskovanja, stradajo na zemlji milijoni ljudi. Svet je duhovno in praktično razklan. Moderna tehnika je znala človeka pognati v vesolje in ga pripeljati nazaj, ni pa znala zgraditi mostov med srci ljudi in narodi. Zato se bodo ljudje še naprej rodili in umirali po božjih zakonih. Kozmo- Ta namerava tudi sestaviti začasno kubansko vlado, njegov glavni namen pa je zopet vzpostaviti demokratični sistem v deželi. Kubanski dogodki so izzvali velik odmev v svetu. Najprej so o tem živahno debatirali v Varnostnem svetu. Kubanski minister Roa je odkrito obtožil ZDA napada na Kubo. Odločno ga je zavrnil ameriški delegat Stevenson, ki je dejal, da se ZDA ne vmešavajo v dogodke na Kubi, da pa s simpatijo gledajo na vse one, ki se borijo proti diktaturam. Podobno se je izrazil tudi ameriški zunanji minister Rusk. Sovjeti pa po drugi strani že grozijo z intervencijo na Kubi, a verjetno ne bodo tvegali poslabšanja svetovnega položaja zaradi usode Castrove vladavine. V Moskvi so študentje uprizorili velike demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom v protest proti ameriški »invaziji«. Tudi jugoslovanski vladni krogi se silno razburjajo zaradi »ogrožene« kubanske neodvisnosti. Naj bo že kakorkoli, je jasno to, da se ljudstva enkrat naveličajo totalitarnih sistemov, ki jim jemljejo najosnovnejše pravice do življenja, svobode in blagostanja. Tako tudi na Kubi: vrgli so Batisto, naveličali so se Castra, ki jim je namesto osvoboditve prinesel še hujše suženjstvo v senci sovjetskih raket. navt lahko opiše vesolje, toda gola tehnika ne more razložiti skrivnosti vesolja njegovega smisla, človekovega in sveta nastanka. Ključ do teh skrivnosti drži v rokah tisti, ki nas je ustvaril. Politična plat poleta v vesolje Vesoljski polet »Vostoka« ni samo tehnični, ampak je predvsem izrazito politični dogodek. Komaj se je Gagarin spustil na tla, so v Moskvi že zaropotali propagandni bobni. Vsak narod bi bil ponosen na takšen uspeh. Vendar pa je Hruščev ta uspeh politično izkoristil do skrajnih meja. A to nič ne spremeni na bistvu stvari. Hruščev sam nabolje ve, da so ZDA še vedno najmočnejša industrijska država in da se vojaško razmerje med Vzhodom in Zahodom zaradi vesoljskega poleta ni spremenilo. Sicer pa bodo Ameri-kanci Sovjete prej ali slej dohiteli. Pač pa bo Hruščev napel vse sile za psihološko in politično špekulacijo. Skušal bo vplivati na vse tiste neopredeljene narode, za katere se borita Vzhod in Zahod. Sovjetska raketna tehnika je zdaj res nadkrilila zahodno, toda človek ne živi samo od tehnike, ampak tudi od svobode duha, katere pa komunizem ne more dati. To je občutil sam Gagarin, ko je po povratku iz vesolja moral najprej pozdraviti KP in Hruščeva, ter šele potem svojo družino. Nekaj podrobnosti z Gagarinovega poleta Ime Jurija Gagarina je danes zaslovelo povsod in vsi v teh dneh rojeni otroci v Rusiji nosijo sedaj to ime. Moskva je pripravila svojemu največjemu junaku sijajen sprejem. Dva milijona oseb je dne 14. aprila z nepopisnim navdušenjem sprejelo Jurija Gagarina ob njegovem triumfalnem prihodu v Moskvo. Ljudje so peli, kričali, se smejali in jokali prav kot bi ponoreli od samega veselja. To splošno navdušenje je presunilo tudi najvišje predstavnike, Hruščeva in njegove najtesnejše pomočnike, da so vidno vznemirjeni pričakovali pristanek velikega letala, s katerim se je iz neke tajne baze pripeljal Jurij Gagarin. Napotil se je naravnost do predsednika Hruščeva in mu rekel: »Vesel sem, da vam smem sporočiti, da sem dovršil delo, ki mi je bilo zaupano od vlade in partije. Počutim se dobro in sem pripravljen na kakršnokoli akcijo, ki mi bo še zaupana.« Hruščev se mu je po teh besedah približal in ga jokajoč objel in poljubil na obe lici. Nadvse prisrčno je bilo Gagarinovo snidenje z domačimi, z ženo Valentino, hčerkama, očetom in mamo. Velikanska množica pa je ure in ure vztrajala v navdušenih vzklikih in množičnih mimohodih. Odslej bo Jurij Alek-sejevič Gagarin nosil naslednje častne naslove: prvi sovjetski a-stronavt, heroj Sovjetske zveze, častni pionir, letalec prvega razreda, specialist za radijske zveze, prvak v letanju v višino, prvak v hitrosti, zaslužni mojster športa. Poleg tega je prejel tudi mednarodno odlikovanje, zlato medaljo za absolutne rekorde. Jurij Gagarin je na tiskovni konferenci sproščeno, a vendar zelo previdno odgovarjal na nešteta vprašanja časnikarjev. Nad tisoč domačih in tujih časnikarjev se je v soboto 15. aprila zbralo v Kulturnem domu v Moskvi na napovedanem sestanku z ru- skimi znanstveniki in Gagarinom. Najprej je časnikarjem govoril profesor Nikolaj Nasmejanov, ki je poudaril, da je Gagarinov srečni polet v vsemirje rezultat skupnega dela in študija številnih znanstvenikov, inženirjev, kemikov, astronavtov in delavcev. Povedal je tudi, da za ta uspeh niso žrtvovali nobenega človeka in da je Gagarin res prvi, ki je uspel v tem izrednem podvigu. Ko je začel Gagarin svoj govor pred časnikarji, se je najprej predstavil kot sin preprostih kmetskih staršev, ki nima nič skupnega s princem Gagarinom iz Smolenska. Povedal je nato svoje vtise in občutke s tega edinstvenega poleta, ko je videl velikanske zvezde na popolnoma črnem nebu, sonce, ki je tisočkrat svetlejše kot ga gledamo mi na zemlji, in zemljo samo, na kateri je jasno razločil dele sveta, velike reke in gorovja ter svetli obroč okrog zemlje. Breztežnost mu ni delala težkoč. Delal je z lahkoto, čeravno je vse plesalo v zraku in je on sam bil dvignjen v zrak. Ves čas poleta ga je tolažil in krepil občutek povezanosti z zemljo. Časnikarji so ga vprašali »koliko članov šteje astronavtska šola.« »Toliko, kolikor jih zadostuje za naše podvige,« je odgovoril. »Ali ste dobili kakšno posebno nagrado?« »Da, najlepšo, objem Hruščeva.« »Koliko plače dobite?« »Toliko, kolikor mi zadostuje.« Ti odgovori so časnikarjem zaprli usta in so se zavedli, da so v Rusiji, kjer je vsaka beseda pod nadzorstvom, ki tudi sedaj v tem izrednem slučaju ni popustilo. Po zadnjih vesteh je prišlo do protislovja med izjavami ruskih znanstvenikov in Gagarina samega ter med drugimi, zlasti ameriškimi znanstveniki. Zlasti je še nepojasnjen povratek in pristanek na zemljo prvega astronavta. 39. milanski velesejem 12. aprila je ministrski predsednik Fanfani otvoril 39. milanski velesejem. Letošnji milanski velesejem spada med najpopolnejše razstave gospodarske delavnosti v Evropi. Epidemija rumene mrzlice v Etiopiji Več tisoč smrtnih žrtev je že povzročila epidemija rumene mrzlice v Etiopiji. Oblasti so izdate stroge zdravstvene ukrepe in odredile cepljenje približno enega milijona oseb na najnevarnejših področjih. Menijo namreč, da višje ležeča področja niso v nevarnosti, ker smrtonosna muha Aedes, ki bolezen prenaša, ne prenese višine nad 2000 metrov. Mnogo etiopskih središč, kakor glavno mesto Addis Abeba, pa ležijo na višinah nad 2500 metrov. Vedno več nesreč na italijanskih cestah Cestne nesreče v Italiji tako naraščajo, da povzročajo odgovornim krogom javne varnosti vedno večje skrbi. V januarju in februarju letos so zabeležili na cestah italijanskega polotoka kar 41.496 cestnih nesreč, kar predstavlja za 27,7 odstotkov več kot v istem obdobju 'lansko leto. Isto je s številom smrtnih žrtev: v letošnjih prvih dveh mesecih 1128, v lanskih 851, Na j večji odstotek cestnih nesreč in smrtnih žrtev' odpade na 'rimsko občino, kjer so v januarju in februarju letos zabeležili 8999 cestnih nesreč s 40 mrtvimi in 4.218 ranjenimi. svobodo pred diktaturami!« PACIFICUS Upor na Kubi se širi Sped. in abbon. post. - I Gruppo > Cerkev na Poljskem < j KRŠČANSKI NAUK j Odrešenik je ljubil tudi grešnike Ko je Jezus hodil skozi mesto Jeriho, je videl višjega cestninarja Zaheja na smokvinem drevesu ob cesti. Rekel mu je: »Zahej, stopi doli, kajti danes moram v tvoji hiši ostati.« Zahej je tedaj ubogal in ga je z veseljem sprejel v svojo hišo. Ljudje pa so godrnjali, češ da se je ustavil pri grešnem človeku. Jezus pa je rekel: »Sin človekov je prišel iskat in zveličat, kar je bilo izgubljenega.« (Luk 19, 1-10). Odrešeniku so se vsi grešniki smilili. Zato jih je iskal, šel za njimi, kakor gre pastir za izgubljeno ovco, opominjal jih je k spreobrnjenju in jim odpuščal grehe. Četudi jim je grozil s sodbo, je to [ storil le iz ljubezni. Saj je jokal nad nespokorjenim Jeruzalemom. Nazadnje je za grešnike dal svoje življenje. Kako ljubeznivo je vabil vse žalostne, potrte in skesane, k sebi: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. (Mat 11,28-29). Te besede so prišle iz Srca, ki je neskončno usmiljeno. Ljubimo to Srce in posnemajmo ga! »Zakaj Bog je svet tako ljubil, da je j dal svojega edinorojenega Sina, da se nihče kdor vanj veruje, ne \ bo pogubil, ampak imel večno življenje.« (Jan 3, 16). | ŽIVLJENJE GOVORI] ZAPRITE ŠE MENE! Vero posebno preganjajo češki, ogrski in rumunski komunistični diktatorji. Na Ogrskem je prišel iz zapora predsednik Zbora ogrskih škofov nadškof Grosz. Pa je poslal komunističnemu diktatorju Kadarju izredno pismo. Komunistična vlada je namreč dala zapreti spet osem duhovnikov, češ da so sovražniki države. Prevzvišeni nadškof Grosz je v pismu takole neustrašeno zapisal: 70-letnica enciklike Rerum novarum Dne 15. maja bo preteklo 70 let, odkar je bila izdana papeška enciklika Rerum novarum. Enciklika, ki jo je izdal papež Leon XIII., obravnava pereča socialna vprašanja, zlasti vprašanje pravične delavske plače. Pred 70 teti je ta papeževa beseda predstavljala prav gotovo nov temelj za ves nadaljnji razvoj katoliške sociologije in za reševanje socialnega vprašanja. Žal je enciklika le premalo poznana. Za sedemdesetletnico se po katoliškem svetu pripravljajo razne proslave, pri katerih bodo strokovnjaki obrazložili vsebino in še vedno trajen pomen enciklike. Tako bo tudi v Trstu. Pripravlja se izdaja slovenskega prevoda te papeževe enciklike. Kardinal Višinski pride v Rim Kakor poročajo listi, pričakujejo v Rimu prihod poljskega kardinala Višinskega. Temu obisku pri svetom očetu pripisujejo katoliški krogi velik pomen. Kardinali Višinski je namreč na vse načine skušal ustvariti vse tiste pogoje, ki naj bi omogočili neko sožitje med katoliško Cerkvijo in komunističnim režimom. Mnogi so že upali, da mu bo uspelo. Dogodki zadnjega časa pa pričajo, da je tako sožitje nemogoče, ker ne more komunistični režim dovoliti, da bi Cerkev svobodno vršila svoje poslainstvo, predvsem nemoteno vzgajala mladino v krščanskem duhu. Zaradi težav, ki so se znova pojavile na Poljskem, je kardinal Višinski pogumno in javno nastopil za pravice katoliške Cerkve, kot pišemo na drugem mestu. Duhovniki v Južni Ameriki Latinska Amerika šteje sedaj le 35.000 duhovnikov. Potrebovali bi jih vsaj 135 tisoč, da bi na vsakih tisoč prebivalcev' prišel po an duhovnik. Pomanjkanje duhovnikov povzroča versko nevednost. Kjer je pa verska nevednost in niso ljudje poučeni v verskih zadevah, se širi praznoverje. Verska nevednost ta zato tudi praznoverje sta sedaj največja nevarnost za obstoj in širjenje katoliške vere v Južni Ameriki. Za državno podporo privatni šoli Škofje in nadškofje na Siciliji so se zbrali na daljše posvetovanje. Obravnavali so razna dušnopastirska vprašanja, posebno skrb so [»svetili vprašanju vzgoje im šole v luči enciklike Divini illius Magistri, ki jo je leta 1930 izdal papež Pij XI. Poudarili so, da imajo prvo naravno pravico do vzgoje starši. In te pravice jim ne sme in ne more nihče odvzeti. Dmgo skrb za vzgojo ima Cerkev, ker so ljudje po krstu postali njeni člani. Država mora družinsko vzgojo samo dopolniti. Na šolo »Če so ti duhovniki krivi zločina, sem takega zločina kriv tudi jaz. če teh odličnih duhovnikov, ki jih poznani že dolgo let, ne izpustite, zaprite še mene v ječo, iz katere ste me pred kratkim izpustili!« To je pač junaška čednost krščanske ljubezni. Ali bi bil zmožen Kadar, ogrski diktator, da bi bil pripravljen za tovariša iti v ječo? Pobijati, mučiti ni junaštvo. Trpeti in žrtvovati se za bližnjega pa je junaštvo. in na vzgojo v njej imajo pravico vplivati družina, Cerkev in država. Družina, ker skrbi za vzgojo človeka, Cerkev, ker skrbi za vzgojo kristjana, država pa, ker mora vzgojiti dobre državljane. Delo družine, Cerkve in države se mora torej v šoli dopolnjevati. Škofje so se dotaknili vprašanja, ali mora država podpirati tudi nedržavne šole. Odgovor škofov je v tem jasen. Ker imajo starši pravico, da svojim otrokom izberejo šolo, ki se jim zdi primerna, ta morejo otroke pošiljati tudi v nedržavne šole, ima država dolžnost, da ščiti in podpira tudi nedržavne šole. Država ima nadalje dolžnost, da staršem pomaga pri izbiri šole ta jim to izbiro tudi dejansko omogoči. Izredno škofovsko posvečenje Preteklo nedeljo je sveti oče podelil škofovsko posvečenje duhovniku Gabrielu Coussa, ki pripada vzhodnemu obredu. Prvič v zgodovini Cerkve se je zgodilo, da je papež podelil škofovsko posvečenje v vzhodnem obredu ta ne v latinskem. Ker se škofovsko posvečenje izvrši med sveto mašo, je sveiti oče tudi sveto mašo daroval v vzhodnem obredu. S tem dejanjem je sveti oče pokazal, da so v Cerkvi vsi liturgični obredi enakopravni. — Med sv. mašo so prepevali zbori raznih rimskih samostanov vzhodnega obreda. Koncert RAI-ja v Vatikanu Orkester in zbor italijanskega Radia sta priredila v -sredo 12. aprila koncert pred svetim očetom v Vatikanu. Vsakoletni koncerti italijanskega radia v Vatikanu se ponavljajo od teta 1944 dalje. V obširni dvorani so obkrožali svetega očeta številni kardinali, škofje ta drugi cerkveni dostojanstveniki. Zbrani so bili tudi člani diplomatskega zbora ta številni kulturni delavci. Koncert je vodil dirigent Massimo Freccia. Ob koncu se je sveti oče zahvalil za uspeli nastop. Število korejskih duhovnikov raste Nedavno je bilo na Koreji posvečenih 22 novomašnikov. Z njimi je število korejskih domačih duhovnikov naraslo na 274. Sorazmerno številni domači duhovniški poklici dajejo lepo upanje za misijonsko delo v bodočnosti. Večerna šola za zakasnele poklice V Belgiji bodo ustanovili večerno šolo za zakasnele poklice. Šolo bodo vodili redovniki Božje Besede, ki vodijo že 23 podobnih šol po sivetu. Prednost te šole bo še v tem, da bodo kandidati dalje ostali v svojem poklicnem delu, dokler se v večerni šoli ne bodo toliko izpopolnili, da bodo lahko vstopili v bogoslovje. Cerkev na Poljskem je nastopila javno in odločno v obrambo svojih pravic.' Komunizem jo vedno huje napada. Po konferenci komunističnih četovodij v Moskvi, pretekli december se je brezbožna propaganda ojačila ta pomnožila. Najprej je oblast ukinila krščanski nauk v šolah, nato je silno obdavčila cerkve ta verske ustanove, potem se je poostrila po časopisju gonja proti Cerkvi, kot zadnje dejanje je sledil javen napad Gomulke ob začetku kampanje za politične volitve, ki so bile 16. oprila. Vodja poljskega komunizma Gomulka je napadel Vatikan in poljsko Cerkev in ju obdolžil upora, ker se upirata komunizmu. Po dogovoru iz 1. 1956, je bilo prvič, da je vlada javno napadla Cerkev. Kardinal Višinski je še 'tisti večer odgovoril v eni izmed varšavskih cerkva polni vernikov: »Res je, da se Cerkev upira vsakemu preganjanju ta ne bomo se branili pred obtožbo, da smo u-porniki.« KARDINAL VIŠINSKI GOVORI »Že 13 let je, odkar mi je bila poverjena skrb za katoliško Cerkev na Poljskem ta v tem času sem se večkrat srečal s Pijem XII. in trikrat že s sv. očetom Janezom XXIII. ter z raznimi vatikanskimi osebnostmi, a nihče mi ni nikdar dajal navodil za . zadržanje poljskih škofov pri upravljanju poverjenih škofij.« V dokaz, kako se poljski režim bori proti Cerkvi, je kardinal izjavil, da obstoja in deluje v Poljski več desetin državnih organizacij z edinim namenom, da bi poljsko ljudstvo odtrgale od Cerkve in ga speljale v brezboštvo, ta seveda v prvi vrsti mladino. Med te hočejo najprej zasejati brezbrižnost do vsega, kar prihaja od Cerkve, in nato ji vcepiti sovraštvo do nje. »Seveda,« je nadaljeval kardinal, »se neprestano ponavlja, da ni boja proti Cerkvi. Kaj pa je torej to? Kako naj se to imenuje? Istočasno pa si režim na vse načine prizadeva prepričati ljudstvo, da se Cerkev bori proti poljski državi in da jo v tem podpihuje Vatikan.« Ko je kardinal omenjal Gomulkova izvajanja o petletki ta o drugih vladnih načrtih, je rekel: »Človek ni bil ustvarjen od Boga kot žival, ki samo žre, človek je namenjen za kaj višjega. Svet daje ljudem programe in jim naroča Jejte in molčite". Toda Kristus je rekel svetu: „Jaz vam pravim, da človek ne živi samo od kruha.”« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiitMiiiiiimiuiiiiiiiiiiitiitiiiiin Zbirka nemških katoličanov v preteklem postu V Zahodni Nemčiji so imeli na tiho nedeljo že tretje teto nabirko za boj proti lakoti ta boleznim po svetu. Letošnja nabirka je posegla obe prejšnji. Po dosedanjih podatkih je zbirka presegla 50 milijonov nemških mark, kar znaša okrog 8 milijard lir. Vendar še niso znani dokončni podatki. Lansko leto je dala nabirka 44 milijonov mark. Slepi novomašnik V Barceloni je daroval prvo sveto mašo redovnik Jaime Cortes Torraz. Ko je prejel diakonat, je zbolel in zgubil vid. Sklenil je, da se bo posvetil delovanju med slepci. Kapela 1200 m globoko v zemlji V velikem kositrnem rudniku v Boliviji so rudarji zgradili kapelo 1200 m globoko. Ob 15 letnici smrti kardinala Von Galena V munstrski stolnici so praznovali 15-obletnico smrti kardinala von Galena, ki je ostal vsem vernikom v živem spominu zaradi njegove neustrašene borbe za versko svobodo pod nacizmom. Prvi karmelski samostan na Švedskem Švedska vlada je dovolila, da se v deželi ustanovi prvi ženski karmelski samostan, v katerem bo 6 belgijskih in 2 švedski redovnici. Leta 1951 je švedska vlada odpravila vse zakone, ki so omejevali versko svobodo katoličanov, vendar je potrebno za ustanovitev redovnih naselbin vladno dovoljenje. 18 tisoč slepcev v Lurdu Francoski slepci so imeli svoje letno romanje v Lurd. Zbralo se jih je 18.000. Taka romanja se vršijo od leta 1945 dalje. Med slepci je bilo tudi 40 slepih duhovnikov. Vsakoletno srečanje v Lurdu je istočasno zborovanje, kjer razpravljajo o problemih slepcev’. SATAN JE MOGOČEN, A ČLOVEK NE BO UKLONIL GLAVE PRED NJIM Nato je kardinal zaklical z močnim glasom: »Jaz iti pravim, o Cezar, da se boš uklonil svojemu Bogu in boš služil samo njemu in nikomur drugemu. Satan je mogočen, a človek ne bo uklonil glave pred njim...« »Dovolj je, da se vprašamo, kaj bolj koristi Cerkvi in človeku, to, da liže čevlje kot suženj, ki se odpove svoji prostosti, svojemu razumu ta svoji volji, ali pa da z dvignjeno glavo junaško izpove resnico ta brani svojo človeško čast?« »Na zemlji so dobe,« je nadaljeval kardinal, »v katerih je tema. Toda med ne-izogibljivimi razjasnitvami se spet prikaže Kristus, ki s svojega križa vodi človeštvo v bodočnost, da se ne prelevi v čredo volkov, ki se tržejo med seboj.« Kardinal je zaključil svoj govor s povabilom, naj verniki strnejo svoje vrste ta naj ostanejo trdno povezani s Cerkvijo v Naj nam Katoliški glas oprosti, da se že tako dolgo časa nismo oglasili k besedi. Naša vas ni ravno majhna, zato je pri oas vedno kaj novega. Pa pojdimo po vrsti. Koncem januarja se je na pobudo našega marljivega (g. župnika osnoval gospodinjski tečaj, ki ga vodijo čč. šolske sestre iz Trsta, ki so zlasti na tem področju znane kot prave strokovnjakinje in učiteljice. — Tečaja se udeležuje kakih trinajst domačih žena ta deklet, kar je za vas z dva tisoč slovenskimi prebivalci odločno premalo. Res je sicer, da so naši mlajši ljudje obeh spolov zaposleni večinoma v Trstu in se vračajo šale v večernih urah z dela domov, kakor je na žalost tudi res, da mnoge mlade gospe in gospodične, za tako resne in za družinsko življenje koristne stvari ne najdejo ne časa ne zanimanja. Učenje na tečaju uspešno napreduje ta sedaj ko gre tečaj h koncu, bo marsikateri žal, 'da se ga ni udeleževala. Za prihodnjo nedeljo so naše pridne tečajnice najavile zaključno razstavo, ki bo v prostorih župnišča vsakomur na ogled, da se prepriča koliko lepega in koristnega so se mlade kraške gospodinje naučile. V zvezi z bivanjem in delovanjem čč. sester v naši vasi naj omenimo tudi zelo uspelo proslavo materinskega dne, ki je bila v župnijski dvorani tik pred veliko nočjo in sicer 27. marca, Nastopili so naši šolski otroci kakor tudi nekateri dijaki tukajšnje industrijske strokovne šole. Požrtvovalni kulturni delavec prof. Jože Peterlin iz Trsta pa je številnim materam spregovoril toplo slovensko besedo v pozdrav in priznanje za njihove žrtve. Po njem nam je živo in prepričevalno govoril veliki Cankar, ki je v svojih delih postavil lastni materi in slovenski materi sploh trajen in svetal spomenik. Kot smo že omenili, so na prireditvi nastopili naši dragi otročiči, ki so prisrčno in lepo odigrali priložnostno igro: V boj za mamico. Sledili so še trije prizorčki z isto motiviko ter številne pesmi in deklamacije, ki so materinski večer še bolj poživile. Vse je izzvenelo kot pristen o-troški spev, spev ljubezni in hvaležnosti do naših mater. Naj tu posebej poudarimo, da so spored celotne prireditve z veliko požrtvovalnostjo in skrbnostjo pripravile čč. sestre, katerim gre tudi za to naša iskrena in topla zahvala. Pastirski obisk Na belo nedeljo je našo župnijo obiskal g. škof. Ob 10h je za svetokriške vernike daroval sv. mašo, med katero nam je toplo in očetovsko govoril v lepem slovenskem jeziku in nas vzpodbujal k prizadevanju in vztrajnosti v krščanskem življenju. Med sv. mašo je ubrano pel domači cerkveni mešani zbor prelepe velikonočne pesmi. Posebnost zase je bila na ta skupni praznik slovesna blagoslovitev novega marmornatega križa na glavnem oltarju. Novi križ, ki so ga s prostovoljnimi darovi na pobudo našega neutrudljivega č. g. župnika kupili zavedni in verni žup-Ijani, nadomešča prejšnjega iz lesa, ki je bil — med drugim rečeno — star kolikor je stara naša župnijska cerkev (461 let) in ni mogel več kljubovati zobu časa. Blagoslovitev križa je opravil sam naš tržaški g. škof, medtem ko je vsa cerkev boju, ki ga bije, da brani in utrdi svobodo Kristusu na Poljskem. Na Gomulkove obtožbe je vatikanski radio tako odgovoril: »Zopet ista taktika do katoličanov od strani komunističnega režima, zopet poskus odtrgati Poljsko od sv. Stolice. Poljskim škofom se očita kot zločin njihova zvestoba sv. očetu in sv. Stolica se obtožuje, da ustvarja boj proti komunizmu na račun poljskih škofov ta katoličanov. Kar se tiče preganjanja, je dovolj, da navedemo pismo od 12. jan. 1960, v katerem kardinal Višinski poziva duhovnike, naj bodo pripravljeni še na težje dni zaradi napadov brezboštva in naj ostanejo zvesti Cerkvi ta naj se uprejo vsakemu kršenju pravic tudi za ceno obsodbe, izgona ali izgube svobode.« Iz kardinalovih besed zveni vsa grozota preganjanja Cerkve na Poljskem, se pa tudi kaže pogum ta odločnost duhovnega voditelja svojega naroda, ki je na vse pripravljen, da ohrani svojemu ljudstvu vero in zvestobo do Cerkve. pela vedno lepo in tolažljivo pesem Kraljevo znamenje križ stoji... Prevzvišeni je ostal v naši župniji ves dan in je popoldne skupno z drugimi slov. duhovniki pel slovesne litanije M. .B Po blagoslovu se je razvil sprevod na domače pokopališče, kjer je g. škof opravil molitve za pokojne, cerkveni zbor pa je zapel Libero in za zaključek še tolažbe polno pesem Jaz sem vstajenje in življenje. Z obiskom na pokopališču se je uradna pastoralna vizi taci j a našega g. škofa v Sv. Križu zaključila. Nam vsem bo ta lepi dan ostal še dolgo v spominu, zato izražamo kriški verniki prevzvišenemu g. škofu sinovsko hvaležnost, vsem pa, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu lepega praznika iskren Bog plačaj! Bane Na velikonočno nedeljo smo tukaj v Banah izredno lepo praznovali praznik vstajenja Gospodovega. Slovesnost je povzdignilo izredno lepo petje, za katero gre pohvala požrtvovalnosti gospoda Bertota Vidaua, ki se je potrudil in izučil domači' pevski zbor in katerega je tudi vodil med slovesno službo božjo v cerkvi. Slovesno službo božjo je opravil č. g. Jože Vidmar, ki je po evangeliju zelo lepo in ganljivo pridigal. Cerkvica je bila zelo lepo okrašena, za kar ima zasluge tukajšnji domačin gospod Pavle. Vso slovesnost smo registrirali na magnetofon. Tako imamo trajen spomin na to lepo slovesnost velikonočnega praznika. Precej ljudi tudi potem rado posluša registrirano mašo in pridigo. Upamo, da bomo z vso slovesnostjo praznovali tudi patrona naše cerkvice sv. Florijana prvo nedeljo v maju. Upamo, da bomo kmalu nabavili tudi obleke za naše mašne strežnike. Odvetniška stavka Odvetniki in prokuratorji tržaškega sodišča so se pridružili vsedržavni stavki. Stavkali bodo do 22. aprila. RODITELJSKI SESTANEK. Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo 23. t. m. ob 10.30 roditeljski sestanek v zbornici šole v ul. Randac-cio. — Ker bo to zadnji sestanek v tem šolskem letu, pričakuje ravnateljstvo, da bo udeležba številna. DAROVI Za Katoliški dom: N. N. - Gorica - namesto cvetja na grob pok. Milana Brajnika 5.000; N. N. - Gorica 1.000; N. N -Sovodnje 1.000; Karl Črnigoj - Tržič 2.000; Doles Fortunat 2.000; H. K. 1.000; L. A. 1.000; H. I. 2.000; M. K. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 250; Brumat 10.000; N. N. 25.000; Bric Bruna 1.500; N. P. 2.000; Petroni 1.000; goriška Marijina družba 12.000; družbeni-ca N. N. 5.000; N. N. 3.000; N. N. - Pod-gora 1.500; Vera Kodelja 2.000; družina Brajnik 500; družbenica N. N. 1.500; ReV. Čarga Ciril 5.000; M. M. 1.000; družina Su-sič 1.000; N. N. družbenica 1.000; N. N. družbenica 1.000; N. N. družbenica 1.000; N. N. družbenica 1.000; Malfati Fani 1.000; Brezaušček Francka 5.000; Pisk Francka 1.000; Pregelj Marija 1.000; družina Ste-kar 500; čuk Bojana 500; N. N. 200 lir- Pastirski obisk v Sv. Križu Problemi slovenske edinosti Trst, 18. aprila 1961. Tako zvani »akcijski odbor« Neugoden položaj slovenske manjšine v Italiji nas že dalje časa priganja k iskanju ttovih poti v organizaciji našega odpora Proti poitalijančevanju našega naroda na tem koščku slovenske zemlje. Med dru-8lfni načrti se je sprožila tudi zamisel nekakega koordinacijskega odbora vseh slo-Vinskih političnih, kulturnih, dobrodelnih, sPortnih ih raznih drugih društev in krožkov. Ta odbor bi bil nekak skupen forum Vseh zamejskih Slovencev v Italiji, ki bi kil kompetenten v skupnih narodnoobrambnih zadevah, bil bi nekak slovenski Parlament. Ljudje različnih mišljenj so se Začeli sestajati in se o tem razgovar-lati. Prvoten načrt se je nekoliko omejil, oe je možno točno poročati na podlagi r kulturni dom, študijsko in ljudsko ližnico, šolska vprašanja in podobno. 0 Pa brez partijske kontrole in njiho-Vega preglasovanja. Vsaj začeti bi mogli . teh skupnih zadevah, ako bi se mogli hoteli odreči komunisti svojemu po-po oblasti. ^do naj predstavlja Slovence? Kakor smo že ponovno čitali v Kat. g la- Sli h* ' °t načrt o »akcijskem odboru« ne mo-Sel uresničiti naših želja. Pobudo za ta Dan žrtev nacizma v Izraelu °r je dala »Slov. kulturna gospodar-Zveza«. To je dvojnik titovske poli-'e organizacije. Nekateri trdijo, da so dovoljenje za ustanovitev te zveze odb, ska hčn dan J°fPunistični centralni odbori v Rimu in 'ubtjani. Ni dvoma, da je ta ustanova komunističnim vodstvom. t^°d to etiketo se želijo predstaviti ti-Vc' kot nekomunisti, da bi tako razši- ril: svojo bazo in polagoma absorbirali lčt\>a, ki jih partijci doslej ne morejo Polirati. stopajo s preprostimi argumenti: Za °l imamo matično državo, italija>iska nam je izplačala odškodnino za ho- "Ralkan«, odločilen vpliv imamo na sano komisijo za izvedbo londonskega TaZuma, v svojo bisago smo že poba- Spričo zadnjih senzacionalnih novic o prvem poletu človeka v vesolje, je Eichmanov proces v Jeruzalemu prišel nekoliko v o-zadje. A zadobil bo znova glavno mesto v svetovni javnosti, ko se bo prvo navdušenje nekoliko poleglo in bo Eichmanov proces dospel do vrhunca. V petek 13. a-prila so v Izraelu posvetili dan spominu mrtvih v nacionalističnih taboriščih in padlih v obrambi varšavskega geta. Ob 8h zjutraj je glas sirene pozval vse prebivalstvo k enominutnemu molku. Vse življenje se je ustavilo in Judje so resnih obrazov in solznih oči pomislili in pomolili za svoje rajne, katerih pepel je veter raznesel na vse strani. Najvišji predstavniki oblasti so se povzpeli na bližnji grič Har Kazikaron, kjer gradijo ogromni mavzolej, ki bo še poznejšim rodovom pričal o rodomoru judovskega ljudstva. V mavzoleju, zgrajenem v obliki bunkerja, bodo dobile častno mesto žare s pepelom umorjenih Judov ter dokumentarna zbirka vseh mogočih predmetov, ki so bili zadnja last deportirancev. Na ploščadi pred spomenikom pa bo- F I L M činstvu izredno velik uspeh. Nato je prižel na vrsto drug podoben dokumentar: »Svet ponoči«, ki je bil nekaka kopja prvega, čeprav ga ni režiral Bdasetti. In končno je prišel na platna toliko opevani »Jaz ljubim, ti ljubiš«. Reklama, ki so jo pripravili za ta film že toliko časa prej, je naredila, da je vladalo zanj veliko pričakovanje. Vedeli smo, da je bil Blasetti v Rusiji, kjer je snemal mnoge prizore tega filma. Toda v svojem pričakovanju smo ostali razočarani: film, za katerega nam pravzaprav ni jasno, zakaj nosi ta naslov, je spet nekaka kopja »Evrope ponoči«, to se pravi: izdelan je v istem slogu, samo da je mnogo bolj prazen in neumen in da nima prav nobenega pomena. Ako je Blasetti za izdelavo takega filma potreboval Evropo, moramo reči, da je bil njegov trud zaman: predstava je tako dolgočasna, da se gledalec sprašuje, kateri je pravzaprav namen toga filma: ne uspe mu zabavati, ne uspe mu povedati nič novega. Vmes ne smejo seveda manjkati pikantni prizori in strip-tease! Edina lopa točka filma je ruski balet, vse drugo je popolnoma zanič. Film je prepovedan. Mira do postavili velikanski svetlobni napis »Zachor«, kar pomeni »Spomni se«. Po mnenju izraelskega sodnega sveta Eichmanov proces ne bo trajal manj kot tri mesece. Njegovi zagovorniki se na teh prviti zasedanjih močno trudijo, da bi prikazali nezakonitost procesa zoper tujega državljana v izraelski državi. Eichmannov 25 letni sin Klaus je v Argentini izjavil, da njegov oče ni »zver«, kakor mu pravijo, temveč da je hotel večkrat, brez prelitja krvi, rešiti zamotani problem Judov. A bilo mu je vedno zabranjeno. Jaz ljubim, ti ljubiš (Io amo, tu ami) Kadar vidijo filmski ustvarjalci, da se ena vrsta filmov posreči, vztrajajo potem vedno pri isti. To se je zgodilo tudi z italijanskim režiserjem Blasetti-jem, ki je pred dvema letoma izdelal dokumentar »Evropo ponoči«: film je dosegel pri ob- Anton Janigro je zelo znan dirigent in violončelist. Rojen je v Milanu, deluje pa že dvajset let v Zagrebu z znanim solističnim ansamblom. Z »zagrebškimi solisti« ima letno turneje v ZDA in Severni Evropi. Janigro v glavnem dirigira in nastopa kot solist in le izredno vodi simfonične orkestre. Izšlo je mnogo njegovih plošč, zlasti z izvajanji Boccherini-jevih in Vivaldijevih skladb. Mariborska Opera Pretekli teden je gostovala v Avditoriju Mariborska Opera s komično opero »Šola za žene«. Dirigiral je J. Cipci, režiral C. Debevc. Kot1 pevka je nastopila tudi Tržačanka Milena Pertotova. Opera je številne poslušalce zelo navdušila. KULTURA V TRSTU Avgust Černigoj v Moncenisiju V baru Moncenisio se je zaključila razstava, ki jo je priredil slikar in grafik Avgust Černigoj. Pri kritiki je umetnik žel kot vedno topel sprejem. Razstavljal je olja in grafike. Zelo prikupna so bila olja na meji med abstraktnostjo in figu-rativnostjo, kjer so se pod barvno kompozicijo čutili predmetni obrisi. Grafike, suhe igle in lino reliefi so bili res mojstrsko izdelani. S to razstavo je Černigoj še enkrat pokazal v svojem umetniškem ustvarjanju veliko živahnost. Istočasno je imel umetnik osebno razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, kjer je žel velik uspeh. Sedaj so razstavo prenesli v Slovenj Gradec. Mladinski literarni večer V soboto je mladina tržaških slovenskih srednjih šol priredila v ul. Machiavelli 22 skupni literarni večer. Dijaki so brali svoja dela, ki jih je ocenila komisija profesorjev. Pivo nagrado je dobil Griša Mikuž, druge tri nagrade so dobili Mara Debeljuh, Vojka Strgar in Aljoša Volčič. Gallusov koncert v Avditoriju Pevski zbor Jacopus Gallus je priredil v soboto svoj prvi koncert v Trstu. Ob polni dvorani je zbor zapel pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca pesmi, s katerimi je hil lani nagrajen v Vidmu na natečaju, ki ga je priredila RAI. Drugi del je obsegal pesmi: Ubalda Vrabca — Slovenska pesem, katero so morali dvakrat ponoviti, Oskarja Deva »Strašno grmi in se bliska«, Emila Adamiča »Kresovale tri devojke«, Matija Tomca »Svatovske pesmi«. V Boštjančičevi priredbi so podali moravsko »Zabučale so gore«. Solist Vladi Vodopivec je žel velik uspeh ter so morali pesem ponoviti. Ponovili so tudi Vrbčevo »Grenko smrt«, kjer je bil solist Karel Boštjančič ter Papando-pulov »Škoči kolo«. V Verdiju — Anton Janigro in Maureen Jones V ponedeljek so o tvorili v Verdiju spomladansko simfonično sezono. Morali bi jo otvoriti že v petek, toda zaradi stavke gledaliških uslužbencev je bila otvoritev prenesena. Orkester tržaške filharmonije je vodil Anton Janigro ob sodelovanju pianistke Maureen Jones. Izvajali so dela Beethovna, Vivaldija, Britena, Ravela. Radio Trst A Teden od 23. do 29. aprila Nedelja: 9.30 Slovenske narodne pesmi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za naj mlaj še: »Dravska roža«. — 12.15 Vera in naš čas, — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu. — 17.00 Tržaški obiski: (9) »Boršt in Ric-manje«. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (30) »Sveti šent Jurij potrka na duri«. — 21.30 Mozart: Godalni kvartet v d-molu K. 421. Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. 31. lekcija. — 18.30 Koncert baročne glasbe. — 19.00 Znanost in tehnika: »39. Milanski velesejem«. — 20.30 Stanislav Mo-niuszko: »Halka«, opera v štirih dejanjih. Torek: 10.00 »Sto let italijanskega gospodarstva«, predavanje, ki ga je spisal Ivan Rudolf. — 16.00 »Kameniti gost«, drama v štirih dejanjih. — 16.40 Slovenski narodni motivi v izvedbi orkestra Alberta Casamassima. — 18.00 Radijska univerza: (4) »Obisk v milami«. — 18.30 Mendelssohn: Simfonija št. 4 v A-duru, Op. 90, imenovana Italijanska. — 19.00 Pisani balončki. — 21.30 Koncert kitarista Bruna Tonazzija. — 22.00 Sprehodi po antičnih gajih: (10) »Anakreon - pesnik veseljak«. Sreda. 18.00 Slovenščina za Slovence: 16. oddaja. — 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdotah: (4) »Pot do glasbe: Gluck, Schubert in Grieg». — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Mrtvi Kurent«, drama v treh dej. — 22.30 Cimarosa: Koncert za oboo in orkester. Četrtek: 18.00 Radijska univerza: (4) »Stres in splošno neugodje«. — 19.00 Širimo obzorja: Šege in običaji tujih narodov: »Indijanci«. — 20.30 Veliki simfonični orkestri: Orkester »NBC Symphony«. — 22.05 Umetnost: »Spomin na skladatelja Gustava Mahlerja«. Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. 32. lekcija. — 18.30 Chabrier: Pastoralna suita. - Bartok: Romunski narodni plesi. — 19.00 Šola in vzgoja: »Usmerjanje otrokovih sposobnosti in izbira poklica«. — 21.00 Gospodarstvo in delo. — 21.15 Koncert operne glasbe. — 22.00 Obletnica tedna: »Pred 625 leti se je rodil Timurlenk«. — 22.15 O slovenski klavirski glasbi: »Od prvih akardov do prve povojne dobe: Vasilij Mirk in Matija Tomc«. Sobota: 15.30 »Florentinski slamnik« veseloigra v petih dejanjih. — 18.00 Radijska univerza: Stanko Janežič: Deset stoletij ruske duhovnosti: (4) »Zlati vek ruske svetosti«. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Vinko Vodopivec. — 21.00 »Dobra zamisel«, radijska drama. Priznanemu časnikarju Amaldu Vassalu je nekdo poslal članek s pripombo: »Prosim te, da bi članku dodal vejice.« časnikar se je pošteno spotil, da je članek uredil za tisk. Odgovoril je dopisniku: »Prosim te, da bi mi prihodnjič poslal samo vejice, vse drugo bom poskrbel sam.« ^ubert MOČNIK: Seži Ravnatelj Viktor Bežek ob stoletnici rojstva :ek je bil velik pristaš nemškega ko- 'QPolita in filantropa Herderja, ki je bil 18, stoletju nekak apostol človekoljubja *ato z vesoljem citira Prešerna: *tive naj vsi narodi, — — — ki žete dočakat dan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed mu mejak!« . ^ako jc Bežek poudarjal potrebo socialne *A>b] *»ki 'razbe in dolžnosti do družbe in se tu Ne z Gregorčičem: ^ '°lžan ni samo, kar veleva mu stan, ar more, to mož je storiti dolžan!« ®de vernosti pa uči Bežek tako: tjj, Lite, da otroka ohranite moralno in ^^tveno čistega in živel bo v Bogu ter vdan s svojo dušo in srcem; ne- aVr>ost pa človeku vzame vero in ljube- zen do Boga.« Ko govori o značaju — pa tako: »Modrijanov in genijev je svet poln, značajev pa šteje le malo. Kdor ne nosi v sebi prepričanja, kaj je nravno prav in kaj ne, ni značaj. — Zvestoba in po njej zaupanje so glavni temelji, na katerih se zida značaj.« In svetuje, da Je takim značajem in o-sebnostim lahko mirne zavesti hitimo naproti in jim kličemo: »Tu na, pobratim, roko mojo, ti mi podaj desnico svojo, — da srce zvesto kakor kdaj ostalo bode vekomaj!« Ko govori Bežek o času primerni vzgoji, je proti povratku nekdanjih časov, ki so bili, splošno vzeto, slabši od današnjih, a je tudi proti nepremišljenemu in neizkušenemu duhu današnjega časa. Med novo-šegne malike šteje tudi rekordni šport in akrobacije, kar oddaljuje od pospeševanja in utrjevanja telesnega in duševnega razvoja. Kaj bi Bežek šele danes rekel o vsem tem? Za telesni razvoj deoe v domači hiši svetuje preprosto hrano in otroku primerno obleko. Tako je bilo vedno v njegovi družini. Za naše čase pa so še prav posebno vredne pomisleka njegove besede, s katerimi zaključuje poglavje o zavetiščih in zavodih. Tako pravi: »Kakor je blagodejno in ljudomilo ustanavljanje mladinskih zavodov in z njimi združenih okrepčevaldšč, ki nudijo deci, zlasti pozimi toplo hrano, istotako je nemoralno njih zlorabljanje v raznarodovalne namene, kar se dejansko dogaja v središčih z mešanim prebivalstvom, ko se namreč deco drugojezičnih ubožnih slojev vabi k njih posetu z obetanjem daril, hrane in obleke proti žrtvi mile materinščine.« (Gotovo je mislil na »Lego Nazionale« in »Schulverein«.) Globoko zamišljena je bila Bežkova skrb za telesno zdravje in higieno otrok. Kako je le on priporočal snažnost v šoli in vzgojo čuta za lepoto. »Duh čist in poln vzponov je le v zdravem ambdentu.« Bežek je bil ljubitelj reda, discipline in dela in kot ravnatelj v teh obzirih zelo zahteven do drugih, a v prvi vrsti do samega sebe. Glede kaznovanja se je bolj nagibal k Pestailozziju, da velja Je, kar se pridobi z doumevanjem in ljubeznijo in da odbija vsaka jeza in maščevanje. Zelo mu je bila pri srcu tudi vzgoja lepega vedenja, ljudoljubja in spoštljivosti. Tudi sočutnost do živali in rastlin ga je skrbela. Ljubil je tudi petje in zato zaključuje : »Le tam se naseli, kjer pesmi done, kjer rožce cvetejo in ptički žgole; tam vedno boš našel najboljše ljudi, hudobnim za cvetje in petje mar ni!« In kaj naj še rečemo o naših nastopih, ki smo jih imeli na šolskem domu in jih je on ocenjeval? Zemljepisne, zgodovinske, prirodoznanstvene in nastope poezij, beril s socialno vsebino in petja, pri katerih smo znali brenkati mladini po njegovih vzornih smernicah, je najboljše ocenjeval. Bežek pa se ni uveljavil le kot literat in vzgojitelj, ampak tudi kot dober didaktik. V vojnih letih 1917 in 1919 je izšlo pri Slov. šol. Matici njegovo »Občno ukoslov-je z umoslovnim uvodom«, to je didaktika in logika. Pripravljal je še »Zgodovino pedagogike«, da bi tako zaključil oikel vseh pedagoških učbenikov za učiteljišča, a pri tem zadnjem delu ga je smrt prehitela. Bežek, kot učitelj in poznavalec otrokove duševnosti je vodil dolge polemične razprave v Popotniku 1. 1903 o uporabi formalnih stopenj pri pouku. Bil je za take polemike globoko podkovan. Leta 1901 je bil v Jeni na Bavarskem in poslušal predavanja Viljema Reina, velikega poznavalca herbartovske pedagogike. Ni bil proti razčlenitvi učne uire, a bil je proti formalizmu in vedno istem kopitu. Prav zato se je učiteljstvo rado posluževalo njegove metode. Glede njegovih potovanj v tujino, pri čemer je najbrž nanj uplival Aškerc, je leta 1903 potoval po Italiji, da se je tako še bolj izvežbal v italijanščini in spoznal tega naroda glavo in srce. (Se nadaljuje) Asfaltiranje števerjanske ceste Števerjan postaja vedno bolj priljubljena izletna točka ne samo za Goričane, temveč tudi za Tržačane in druge turiste in to posebno v pomladnih in poletnih mesecih. Zato smo vsi z zadovoljstvom sprejeli vest o pričetku koristnih del na poti, ki pelje v števerjan. Začeli so namreč z asfaltiranjem križišča na Bukovju in na Sovenci in upanje je, da bodo s tem delom nadaljevali vzdolž vse ceste. Stavka odvetnikov Tudi goriški odvetniki »so se dne 15. a-prila pridružili splošni vsedržavni stavki odvetnikov, ki bo trajala do 22. aprila. Odvetniki s tem protestirajo proti plačevanju davka na promet, ker da se s tem krši njihova profesionalna tajnost. Razpisan natečaj za poljskega čuvaja Goriško županstvo je razpisalo natečaj za službo poljskega čuvaja. Rok zapade 15. maja. Vsa pojasnila se dobe na pristojnem uradu na županstvu. Premestitev sodnika Vizzinija Sodnik okrožnega sodišča v Gorici dr. Cesare Vizzini je bil uradno premeščen v Videm. Zdi se, da je njegova premestitev posledica preiskave na falimentamem oddelku okrožnega sodišča v Gorici, ki je bila izvršena pred nekaj tedni. Štipendije dijakom kmetijskih šol V nedeljo 16. aprila so v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu razdelili štipendije dijakom kmetijskih šol v skupnem znesku 900 tisoč dir. Prvo nagrado v znesku 200 tisoč lir so podelili slovenskemu dijaku Mirku Primožiču z Oslavja, ki študira agronomijo na padovanski univerzi. Za to nagrado je bilo vloženih pet prošenj, med drugimi tudi prošnja Jožefa Jarca iz Doberdoba, ki je prejel iz ostanka drugih kategorij, ki niso imele dovolj konkurentov, 45.000 lir. Slovenskima dijakoma iskreno čestitamo in želimo, da bi jim v ljubezni do naše grude sledili še drugi slovenski fantje. Žalostna posledica je, da ljubezen do zemlje izumira. Mladi ljudje si rajši poiščejo delo med očmelimi tovarniškimi stroji, prav tako kmečka dekleta. Na mnogih posestvih so ostali le ostareli očetje in matere, ki delu niso več kos. Delo na kmetijah je trdo in večkrat neizprosno, zato pa upajmo, da ga bo olajšalo umno kmetijstvo in pa božji blagoslov. Umrl je dr. Anton Grusovin V sanatoriju sv. Justa je dne 13. aprila umrl dr. Anton Grusovin, ki je bil vsa povojna leta občinski odbornik. Dopolnil je 77 let. Zadnja leta svojega delovanja v občinskem odboru si je zelo prizadeval za čimprejšnjo uresničitev nove zveze med ulico Roma in trgom pred županstvom. Na zadnji seji goriškega občinskega sveta, pretekli torek, so mu za njegove zasluge 12 letnega delovanja v občinskem svetu podelili zlato kolajno, ki mu jo je župan prinesel v bolnico. Pokojni dr. Grusovin je bil zelo navezan na Gorico in je dobro poznal njene razmere in potrebe. Zato se je naučil vseh treh jezikov, ki so v rabi na tej obmejni točki. Pogreb dr. Grusovina je bil v soboto zjutraj ob veliki udeležbi. Nagrajeni učenci za nalogo »Štednja in zavarovanje« Prvi javni nastop OLYMPIE v Gorici Ta dopis zaradi pomanjkanja prostora v zadnji številki objavljamo v tej. Ured. V soboto 8. aprila je novoustanovljeno Športno združenje 01ympia imelo »ognjeni« krst. Prvič je namreč javno nastopila, odkar se je tudi formalno ustanovila. Svoje moči je sicer že prej preizkusila, in to 4. novembra lani ter 18. marca letos v Trstu proti društvu Škamperle, toda takrat je obstajala šele »de facto«, ne pa tudi formalno. Tokrat pa se je predstavila z vsemi papirji v redu: po ustanovnem občnem zboru in po vpisu v državno odbojkarsko zvezo. Njen sobotni nasprotnik je bilo Športno združenje Bor, sorodna organizacija iz Trsta, in tako je bila ta prijateljska tekma v odbojki hvale in posnemanja vreden »družinski« dogodek. Tekmovanje se je vršilo v telovadnici Umetnostne šole in lepo število gledalcev mu je prisostvovalo. Zmagala je 01ympia, in sicer s 3-1 (15-4, 15-2, 11-15, 15-8). Moštvo Olvmpie: Ansolmi (kapetan), Devetak V., Devetak P., Di Battista, Ter-pin, Pelicon, Marinig, Cej, Kranner, Bensa. Moštvo Bora: Šušteršič (kapetan), Cesar, Gombač, Zupin, Orel, Dougan, Klab-jan. V soboto 8. t. m. so nagradili 151 učencev osnovnih šol na Goriškem za nalogo »Štednja in zavarovanje«, ki jo je med lanskinr šolskim letom razpisal državni zavod -za zavarovanje INA. Med nagrajenimi je tudi 27 učencev naših osnovnih šol, od katerih jih je 25 prejelo diplomo in kolajno, 2 pa zavarovalno polico za 10 tisoč lir. Učenci so takole porazdeljeni po šolah: ŠOLA v ul. CROCE: Verena Koršič, Marija Pausič. PODGORA: Ivan Boškin, Valter Škor- janc. ŠTEVERJAN: Silvester Cadeš, Marija Hlede, Cvetana Komjane, Renata Rosso. VALERIŠČE: Marija Koren, Sonja Ko-mjanc, Rihard Komjane, Zora Marega, Ana Vogrič. SOVODNJE: Josipina Lašič, Zdravko Novak. RUPA: Marija Luisa Fenu, Milena Malič. VRH: Lucijan Čemic. DOBERDOB: Danijela Ferfolja, Marino Gergolet. DOL: Ivan Devetti, Ana Ferletič. JAMLJE: Marija Quinzi, Ticijana Pahor. SKRLJEVO: Alfonz Ipavec. Za zavarovalno polico za 10 tisoč lir sta bila nagrajena SAVINA GRAUNER, učenka IV. razreda šole v ul. Croce in SAVINO FERLETIČ, učenec IV. razreda šole v Doberdobu. Stavka tekstilnih delavcev 3500 delavcev tekstilne tovarne v Pod-gori je začelo s protestno stavko za dosego boljših plač in večjih pravic. Stavka se je začela v torek 11. aprila, ko so delavci kljub silnemu pritisku policije zasedli tovarno. Pri tem je prišlo do hudih izgredov. Policija ni pustila v že zasedeno tovarno delavcev nočne izmene, ki so pritiskali ob vhodu tovarne. Zato so delavci v tovarni naperili vanjo vodne curke iz cevi, ki so jih spel j ah do vhoda. Policija se je nato poslužMa solzilnih bomb, da je pregnala delavce. V petek in soboto so delavci vprizorili po mestnih ulicah protestne povorke s transparenti. Mnogi so nosili napis o plačah, ki jih prejemajo delavci v tovarni v Podgori. Navadni delavci 35.000 lir, specializirani 40.000 lir. Zato bi bil 2 odstotni povišek še vse premajhen. Zahtevali so tudi letno proizvodno nagrado v znesku 15.000 lir, kakor so jo dosegli njihovi sodelavci v obratih CRDA. Stavkujočim delavcem se je zlasti v soboto zjutraj pridružilo tudi goriško prebivalstvo s tem, da je sodelovalo pri dveurmi protestni stavki. Vse trgovine so zaprle svoje roleje in velikanski povorki, ki je preplavila goriški Korzo, so se poleg delavcev iz Podgore pridružili še delavci vseh mestnih podjetij. Mestne oblasti, prefekt dr. Nitri, pokrajinski predsednik dr. Polesi, župan Ber-nardis, so pozvale delavce, naj prenehajo z zasedbo tovarne in naj zopet začnejo z delom, nakar se bodo šele začela pogajanja. Toda stavka po enem tednu še vedno traja. Delavci so odločeni vztrajati pri svojih zahtevah za vsako ceno. Goriški nadškof Ambrosi je v ponedeljek sprejel člane notranjih komisij in jim obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se položaj ugodno reši. Goriški poslanec Martina pa se je podal v notranjost tovarne ter na dvorišču sprejel delavce in jim govoril ter jim obljubil svojo pomoč. V nedeljo je bilo poskrbljeno, da so delavci v zasedeni tovarni lahko prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval v jedilnici predilnice don Virgulin. Stavka je zelo prizadela mesto in podeželje, saj so z njo prizadeti tudi številni družinski očetje, matere, ki v tovarni delajo. Javnost je gotovo na strani delavcev, vendar se trezno mislečim zdi, da ima stavka tudi določeno politično ozadje sedaj pred volitvami. Sodijo namreč, da so jo do tako hude ostrine pritirali skrajni levičarji, ki vedno radi ribarijo v kalnem. Saj je stavka večino delavcev zajela čisto nepripravljene. Vsekakor nam tudi ta stavka priča, da potrebujemo v Italiji mezdno razsodišče, kamor bi se morali prizadeti zateči, prredno začnejo s stavko ali zaprejo tovarno. Štandrež SLOVENSKI VOLIVCI! Pridite na Placuto št. 18 v petek 21. t. m., kjer bomo podpisovali slovenske kandidatne liste od 19.30-21” — S seboj prinesite osebno izkaznico. jenec se je z družino preselil v Štandrež, kjer je bil splošno spoštovan in priljubljen kot zaveden Slovenec in vseskozi pošten in družaben mož. Bil je pokopan ob obilni udeležbi na štandreškem pokopališču poleg svoje žene, kakor je sam želel. Naj počiva v miru. Preostalim izrekamo sožalje. Števerjan Goriška nadškofija je dne 11. aprila sprejela prošnjo č. g. župnika Cirila Sedeja, s katero se iz zdravstvenih razlogov odpoveduje števerjanski župniji. Isti dan je imenovala za župnega upravitelja do- sedanjega kaplana č. g. Oskarja Simčiča. Števerjanski farani se ob tej priliki iskreno zahvaljuje č. g. župniku Cirilu Sedeju za 40 letno plodovito in nesebično delovanje med njimi. Obenem iskreno čestitajo novemu župniku č. g. Oskarju Simčiču, in mu obljubljajo zvestobo in pomoč v delovanju za duše. * V nedeljo 23. aprila se bo darovala v števerjanski cerkvi ob 4h popoldne sveta maša v vzhodno slovanskem obredu. Daroval jo bo č. g. dr. Stanko Janežič. Pel bo moški zbor pod vodstvom prof. M. Fileja. Kontovel Kantovelcd smo bolj skromni ljudje, če sodimo po dopisovanju v Katoliškem glasu. Pa ne da bi ne imeli prav nič povedati, saj se v naši vasi vedno kaj zanimivega dogaja. Morda smo nekoliko preveč leni in pa... mlačni. Da, žal, tako versko kot narodno mlačni! Mlačnost je velika rana naše vasi. Nič koliko otrok slovenskih staršev v italijanski šoli, ljudi v cerkvi vedno manj. Bog ve, kdaj se bo ta proces mlačnosti ustavil! Ce se bo?! Pa pustimo ta žalostna ugotavljanja in povejmo raje kaj bolj veselega. Za velikonočne praznike je bila naša farna oer-ker čisto prenovljena: nove klopi, na novo pobarvane stene in strop, polno rož v njej, skratka: cerkev je bila tako lepa, kot še ni morda nikoli bila. Zato se čutimo dolžni, da se našemu g. župniku Bo-gatcu iz sroa zahvalimo za ves trud, ki ga že leta in -leta vlaga v našo cerkev in župnijo. V teh letih je storil toliko dobrega za svoje farane, da se mu moramo vsaj enkrat oddolžiti -s -skromno pohvalo. Radi bi mu obljubili, da se bomo cerkve v prihodnje manj izogibali, pa bi bila taka obljuba nemogoča in neizvedljiva. Zato prosimo g. župnika, naj ima z nami čim več potrpljenja; upajmo pa, 'da ne bodo semena padala samo na trdo skalo in v robidovje, ampak da bodo naletela sčasoma tudi na rodovitna tla. župljani Dve interpelaciji za Bazovico Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec Slovenske liste, dr. Teofil Simčič, stavil na župana oziroma na odbornika za javna dela Geppija dve interpelaciji, ki se tičejo Bazovice. S prvo je naprosil gospoda župana, naj posreduje pri tehničnem uradu in Seladu, da bi čimprej začela z deli za kanalizacijo in ureditev cest v gornjem delu vasi. Zadevni načrt je občinski odbor svoj čas že odobril in bi ga bilo treba zdaj čimprej izpeljati. G. župan je obljubil, da bo storil, kar bo mogel, da bi spravil stvar v tek. Z drugo interpelacijo je dr. Simčič zaprosil občinskega odbornika za javna dela, naj bi vključil v svoj načrt tudi zgraditev občinskega kopališča v Bazovici, kot ga je občina postavila na primer na Opčinah. Kopališče je nujno potrebno in bi služilo tudi za prebivalstvo okoliških vasi. Na to vprašanje bo občinski odbornik odgovoril, ko bo proučil zadevo. Bazovica Dne 18. aprila je umrl v goriški bolnišnici najstarejši štandreški prebivalec 94 letni Karol Kodrič. Izhaja iz Rihemberga in je bil do konca prve svetovne vojne policijski inšpektor v Trstu. Kot upoko- grebu nič ne -sramuje priti v cerkev in pomagati, se pa strašansko boji prestopiti cerkveni prag ob nedeljah in celo ob največjih praznikih! Kako da toliko ljudi najde vedno čas za vsak pogreb, ne najde pa časa za nedeljsko mašo? Da ne govorimo o prejemanju sv. zakramentov. Zakaj ne čutijo več dolžnosti Bogu kot Najvišjemu izkazovati čast, ki gre le Njemu kot najvišjemu Gospodu? Zakaj so Slovenska prosveta v Trstu vabi slov. javnost na prireditev, ki bo v Avditoriju v nedeljo 30. a-prila ob 17.30. Nastopili bodo: Slovenski oder iz Trsta z igro »NEOPRAVIČENA URA« ter mešani pevski zbor iz Gorice pod vodstvom prof. File- jas sporedom narodnih i,n umetnih pesmi. tako krivični do Tistega, ki ga bodo potem na bolniški postelji klicali na pomoč, prosili odpuščanja in ga zazrli ob smrti kot Sodnika? Veliki dan je pred nami: DAN PASTIRSKEGA OBISKA. 30. aprila nas obišče naš škof. Ah bo mogel naš nadpastir reči, kot je rekel Jezus: Poznam svoje in moje poznajo mene. Bodimo toliko modri farani, da storimo vse, da se bo to uresničilo. Župnik Odličen film v Bazovici: Pogovor karmeličank Pohitite ! Za romanje v Loreto, Pompeje (Neapelj) in Rim se je prijavilo že lepo število udeležencev. Čakamo še Vas! Pohitite z vpisom! Pojasnila in vpisovanje: v Trstu pri slov. dušnih pastirjih, v Gorici pri upravi Katoliškega glasa. OBVESTILA DUHOVNE VAJE za slov. duhovnike bodo letos v tržaškem semenišču od H* sept. zvečer do 21. zjutraj. Vodil jih b° dr. Kolarič. IZPITE za sprejem v 1. razred gimnazije marajo letos polagati vsi privatisti i® tisti otroci, ki obiskujejo 4. raz. ljudske šole, a ki bi radi 5. raz. preskočili in se vpisali naravnost na gimnazijo. Ostali s° izpitov oproščeni. POGOJI ZA VPIS V SREDNJO ŠOLO- Kakor smo že poročali, je -naučno mil® strstvo odredilo, da odslej odpadejo spi® jemni izpit za vpis v srednjo šolo. T° pa velja samo za učence, ki so z uspeho® dovršili peti razred osnovne šole. Učenci' ki so dovršili le četrti razred ali pa & kateregakoli vzroka niso obiskovali osno'1" ne šole, bodo morali polagati sprejem® izpit, ki bo v drugi polovici junija. Prl)S' njo za pripustitev k izpitom pa mora]'1 vložiti na kolkovanem papirju za 100 I® najkasneje do 31. maja na ravnateljstv° nižje srednje šole. NAŠIM BRALCEM. Obračamo se na velikodušnost in na plemenitost naših bralcev v upanju, da priskočijo na porn°® revnemu slovenskemu fantu Zdenku Hi® vatinu, učencu Industrijske strokovne kole na Opčinah. Zdenko nujno potrebuje slušni aparat, da lahko sledi šolskem® pouku, sam si ga ne more nabaviti ra rad1 pomanjkanja sredstev. Prispevke sprejema uredništvo našeŽ® lista. DAROVI Za Alojzijevišče: Družina Rijavec iz G® rice 5.000 lir. Za Slov. sirotišče: Družina Rijavec & Gorice 5.000; Kmetska banka 8.000; nam® sto cvetja na grob blagopokojne gosP6 Julijane Škerk: N. N. 2.000, N. N. 1.000 &■ Iskren Bog povrni! Blagi pokojni P® naj da večni mir! Francoski katoliški pisatelj Georges Bernanos slavi kot eden najboljših klasičnih pisateljev. Deli »Dnevnik podeželskega župnika« in »Pogovori karmeličank« sta izšli v številnih izdajah in prevodih. Tudi filmski producenti niso šli mimo njih. In tako so postavili na platno »Pogovore karmeličank«, delo, ki je po mogočnosti, globini in dramatičnosti globoko pretreslo množice. Film opisuje francosko revolucijo in njene strašne posledice. Val krvave revolucije je zajel vse: posegel je tudi v zatišje samostanov in cerkva. Ubitih in obglavljenih je bilo največ nedolžnih ljudi. Nad vsem dogajanjem visi kot Damoklejev meč vprašanje: Kaj je smrt, zakaj mučeništvo, zakaj nepremagljiv strah pred smrtjo, kaj potem???? Kdor hoče biti umsko zrel človek, naj ne zamudi te prilike, da se obogati z najboljšimi čustvi! MS OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolp®® trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo&t$ Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Ob bridki izgubi ANTONA GRGIČA ki je zatisnil od trpljenja trudne oči i H aprila, se vsem sorodnikom, znance1®' številnim udeležencem pogreba toplo hvaljuje in priporoča pokojnika v h*0" litev žena Štefanija Pelan, vd. Grl Bazovica 203 Bazovica, 77. 4. 1961. Smrt 52-letnega moža Antona Grgiča, ki ga je mučna bolezen priklenila na posteljo celih 17 mesecev, je močno odjeknila v srcih vseh, ki so ga poznali. Izreden pogreb je bil izraz velikega sočutja s pokojnikom in žalujočo ženo Štefanijo, ki mu je z vzgledno požrtvovalnostjo stregla in pomagala vdano nositi težki križ. Lepi so taki pogrebi prežeti z molitvijo, petjem in cvetjem. So izraz krščanske ljubezni do umrlih in žalujočih. Na takih pogrebih se žalost nekako umakne in poda besedo veri, ki nam tolaži j ivo govori o večnem življenju in vstajenju mrtvih. Ljudje skoraj nagonsko čutijo dolžnost, da se pogreba udeleže in da na najrazličnejše načine pri njem sodelujejo. Brez nobene težave nese mladenič cvetno blazinico, vence; možje samozavestno stopajo ob krsti držeč v roki prižgano svečo. Vsi stopijo v cerkev, se pokrižajo in spoštljivo slede pogrebnim obredom: nič se ne ozirajo, če jih kdo opazuje. Dušni pastir se pa ob takih prilikah vedno vprašuje, kako je mogoče imeti dvojno moro: eno z mrličem, drugo pa z Bogom. Koliko teh ljudi, ki se na po- ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta IVANA PRUHARJA se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kateri koli način pomagali in spremili drageg® pokojnika k večnemu počitku. Žalujoča žena, hčere in vsi ostali sorodnih Trst, 12. aprila 1961. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili k večnemu počiti11 našega dragega ERAZMA KOROŠCA ki je tragično preminul na veliko noč. Zlasti se zahvaljujemo g. župniku Žerjal111 darovalcem cvetja in vsem, ki so zanj molili. družina KOROS# Vrh sv. Mihaela, 11. aprita 1961. &