• irhaja P'xi trm imenorr. oo in..vern!)ih iHhl OcUjc j-Kiopu obc-mskih odboi-ov SZDi. Ptuj JI Orrriož. — Izdaja zavod •Ptujiiki tednik« Ptuj. Odgovor- ni ur^nik: Anton Bauman. — Uredništvo ion uprava: Ptuj, He- roja l^cka 2. — Tel. 156. Številka tekočega raičuna: NB 524-3-72. — TiKka Časopisno podjetje Manbor- Rk.i tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 N D, za InoKem.stvo 40 ND; v prodaji izvod 0,50 ND (50 S D). Št. 7 ' PTUJ, 17. februarja Cena: 0,50 ^^D (50 SD) Letnik XX tlavna razprava o spremembah temeljnega zakona o voliti ali deJavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizncifah Te dni so bo pričela v delov- nih orgdnizdcijcih javna icizprava o nci'črtu sprememb temeljnega ■/dkona o voliitvah delavskih sve- U)V m drugih organov upravlja- njd v delovnih orgd'nizacijah. Na- črt so že prejele sindikalne po- družnice in čla.ni plenuma 0'bčin- ^kegd sindi'ka]nega sveta Ptuj ter člani občinskih odborov sindika- tov. Ra.z.prava se zaključuje s 1. marcem, na-to pa bo komiisija za družbeno samoupravljanje in izo- braževanje pri OSS Ptuj povabila na ra,zgovor predsednike delav- skih svetov in Siindi'kalnih po- družnic, na katerem bodo dokonč- no izobli'kovani predlogi. KomiS'ija za samoupravljanje pri republiškem svetu ZSS je že razpravljala o načrtu sprememb In sprejela vrsto pripomb. S spre- membami omenjenega zakona o volitvah n.i nujno preveč hiteti. Zldisti ne bi bilo opravičljivo pre- prečiti širšo razpravo o spre- membah tega zakona z izgovo- rom, češ da je treba zakon spre- jet; pred sp0'mladan6.kimi volit- vami v delavske svete. Omenje- ne sipremembe nikakor ni nuj.no ■sprejeti do tega roka, ker se glavni del predlaganih sprememb ne .nanaša na volitve delavskih svetov, niti niso te spremembe bistvene^ga značaja, ampak se na- iidša glavni del sprememb na vo- litve direktorja, na spremembo sestave razpisnih komisij, na .sodaio varstvo pri ra,zrešitvi di- rektorja ipd. Prav to pa so vpra- šanja, ki bi jih glede na izkušnje prve rotacije direktorjev bilo po- trebno temeljito 0'brav.navati, preden se spremeni zafkon. Goto- vo da rezultatov prve rotacije di- rektorjev še nismo dodobra ana- lizirali, niti s sociološkega, niti s pravnih vidikov. Tako na pri- mer na videz tehnično vprašanje časovnih rokov, v katerih je tre- ba rotacijo izvesti, povzroča pre- cejšnje težave, kar ima za posle- dico, da je reelekcija v precejš- nji meri kampanjska a^kcija, hkoncentrirana na kratko časov- no obdobje. Nujno bi bilo po- trebno iskati neko rešitev, da bi ta pojav omilili. Vendar pa pred- lagane spremembe zakona o tem ne govorijo. Ena izmed značilnosti predlo- ženih sprememb zakona je ta. da pušča več zadev za ureia.nie re- publiški zakonodaji.. Republiške so pooblaščene, da določene zadeve uredijo s svojimi predpisi, če pa republiških predpisov ne bi bilo, Pd b' veljale določbe zveznega tecneljnega za.kona. Ta ureditev ip sprejemljiva, ker ne pušča bistvenih vprašanj neufeienih, am,pa.k bi za primer, če republike ne bi izdale svoii'h predpisov, ve- ljalo določbe zveznega zakona. Drugo vprašanje pa je, v kakš- no širino naj bi .šla ta odstopa- nja v republiških zakonodajah, '•'-haiati bi bilo potrebno s stali- šča, koli'ko bi to na eni strani pri- f^nevdlo h krepitvi republiške su- verenosti in koliko k samouprav- no-sti delovnih organizacij, kakšne PLitiledice pa bi to imelo na dru- strani za enotnost volilnega •^''tema. Vprašanje je na primer, kakšna bi bila korist od tega, če republike in še nato delovne 'Organizacije spreminjale sistem kandidiranja, predvidenega v no- VGlira.nem 30. členu temeljnega zakona o volitvah. Težko je reči, da bi uvajanje '■»distopa.ni v teh postopkih okre- l^ilo samoupravnost delovnih or- bčinskQ konferenco ZKS Izbiraoie kaod dalov v v torek, 14. februarja, j.e bila na občinsikem komiteju ZKS Ptuj seja komisije za notranjo izgrad- njo Zveze komunistov, ki io je vodil sekretar te komisije Franc TETICKOVIC. Pripravljali so predloge kandidatov za nova občinska vodstva Zveze komuni- stov. Na letnih konferencah osnov- nih organizacij ZKS je bilo jav- no evidentiranih za občinska vodstva ZK 96 komun^istov v ptujski občini. Komisija predla- ga, da ,bi naj novi občinski ko- mite ZKS Ptuj štel prav tako kot doslej 23 članov; občinski komi- si.ji — kontrolna in revizijs-ka, pa vsaika po 5 članov. Na osnovi tega predloga je komisija zače- la z ožjo izbiro kandidatov. Upo- števala je kriterije za kadrova- nje v ZK, ki jih je sprejel občin- ski komite, to je predvsem mo- rdlno-politične kvalifikacije, spo- ■sobnost in zavzetost za izvaja- nje reforme in obremenjenost z drugim- dolžnos^ti. Poleg tega ie upoštevala tudi sitrukturo član- stva po zaposlenosti, starosti, spolu in organiziranosti, to je po vrstah osnovnih organizacij. Upoštevajoč vse to je komi- sija izbrala 33 predlogov kandi- datov /a občinski komite, izvo- ljenih bo samo 23, in po 6 pred- logov kandidatov za kontrolno oziroma revizijsko komisijo, iz- voljenih bo po 5 v vsako komi- sijo. Predlaganih je več zaradi tega, da bo možna večja izbira. Te predloge bo obravnaval še občinski komite ZKS na seji, na- to pa bodo poslani vsem delega- tom za občinsko konferenco ŽK in vsem OO ZKS z nalogo, da o predlogu kandidatov razpravljajo ter ddjo pripombe in dopolnilne predloge. Vse to gradivo bo po- tem izročeno kandidacijski komi- siji na občinski konferenci ZK, ki bo pred delegati nastopila z dokončnim predlogom. Talko široka in demokraitična pot izbiranja kandidatov za no- vo vod.stvo in organe občinske organizacije Zveze komunistov — je zagotovilo, da bodo v vodstva in organe Z K v občini izvoljen; res najboljši komunisti. Pri njihovi izbiri bo imel vsak član ZK v občini možnost kar dvakrat predlagati kandidate ali povedati svoje mnenje o njih. F. Seja ObK ZKS Ptuj Sinoči (16. 2. 1967) je bila v Ptuju redna seja (zadnja v tej mandatni dobi) občinskega ko- miteja ZKS Ptuj. Pod predsed- stvom političnega sekretarja — Bran.ka BRACKA so obravnavali predlog resolucije VII. seje CK ZKS, priprave za občinsiko kon- ferenco Zveze komuni'Sitov obči- ne Ptuj in zadeve s področja fi- nančno-proračunskega poslova- nja občinskega komiteja. Izvršni komite CK ZKS je po- slal vsem pbčinskim komitejem osnutek resolucije, katero naj bi obravnaval centralni komite ZK Slovenije na sedmi seji — s pri- poročilom, da o vsebini resolu- cije razpravljajo in dajo svoje pripombe. Tak način priprave pomembnih dokumentov, ki na- kazujejo smer delovanja komu- nistov za daljše časovno obdob- je, pozdravljajo tudi komunisti ptujske občine. O idejno poglobljeni razpravi o osnutku resolucije in o podrob- nejših pripravah na občin6.ko konferenco ZKS bomo podrobne- je poročali v pr'hodnii štev F. RAZGIBANA DIPLOMATSKA ZIMA „Razviieta" Evropa Evropa in evrop^ika vprašanja s^pet silijo v ospredje. Na vseh srečanjih dvostransike ali več- stranske narave se diplomati in državniki vračajo na »sitaro ce- lino«, pri čemer prevladujeta, kot vse kaže, evropska enotnos't, četuidi jo obraivnavajo z različ- nih vidikov, in nerpško vpraša- nje, ki hote ali nehote vzfbuja določeno napetost v medevrop- s'kih odnosih ali celo zuinaj njih. Med pomembne državniške obiske sodi brez dvoma obrisk sovjetskega ministrskega pred- sednilka Kosigina Veliki Britani- ji. Uradno poročilo, ki so ga iz- dali ob koncu obisika, seveda ne odikriva vsega, kar sta Kosigin in premier Wilson obravnavala, vendar opozarja na tisto, kar je po skupni oceni obeh državni- kov najbistvenejšega. Značilno je, da je sovjetski gost skušal prepričati britans.ke- ga gostitelja, da so pereča ev- ropska vprašanja trenuitno po- membnejša od določenih britan- skiii prizadevanj, da bi britanska vlada odigrala v vietnamskem sporu nekakšno posredniško vlo- mo. Američani so namreč pred dnevi odklonili predlog, ki ga je predsednik Kosigin prenesel po Wilsonu ameriškemu predsedni- ku Johasonu, dal pa ga je pred- stavnik severnovietnamske vla- de: da je Severni Vietnam pri- pravljen brez vsakršnih poaojev sesti za zeleno mizo. Seveda bi morali Američani ustavi^ti bom- bardiranje severnovietnamskega ozemlja. To seveda v laikih oko- liščinah ni več pogoj, kajti v času, ko se sovražni stranki po- gajata, mora molčati tudi vsakr- šno orožje. V okolju, kjer je dobra volja odvisna od ZDA, potemtakem ne kaže govoriti o posredovanju, temveč se raje lotiti evropskih tegob. Med te sodijo priizadeva- nja za varno, mirno Evropo. Če- tudi se Britanija ne želi preveč politično vezati na Evropo (želi le gospoda.rsiko sodelovanje z deželami skupnega evropskega tržišča), je v biistvu le privolila v formulacijo, da bi bila sploš- noevropska konferenca o evrop- ski vairnosti koristna, vendar bi jo bilo treba diobro pripraviiti. O nemškem vprašanju poroči- lo molči, četudi je razumljivo, da sta se ga državnika dotaknila z vseh strani. Ta »molk« je tudi razumljiv. Velika Britanija nam- reč mora v želji, da jo bo za- hodnonemška vlada podprla pri njenih prizadevanjih za vključi- tev v skupno evropsko tržišče, podpreti Zahodno Nemčijo kot edinega predstavnika Nemcev, četudi se nagiiblje k mišljenju, da bi bilo treba vendarle prizna- ti oba nemška režima kot dej- stvo. Na drugi strani bi morala zavzeti jasnejše stališče do Nemčiji razvijala kar naprej, ni nobenega dvoma. Morda pri tem da v Londonu ne žele, da bi »e militarizem in revanšizem v Nemčiji razvijal naprej, ni no- benega dvoma. Morda pri tem računajo na rahle ugodne spre- membe Kiesingerjevega reži- ma . . . Molk v poročilu o nemškem vprašanju je potemtakem' kom- promis v dobro britanskim poli- tičnim težavam. Vendar bo Ve- lika Britanija pokazala dobro voljo v svojem odgovoru na so- vjetsko ponudbo o sklenitvi spo- razuma o prijateljstvu, sodelo- vanju in nenapadanju. Tak spo- razum bi namreč pomagal utrje- vati zaupanje in varnost v Evro- pi, četudi bi kolektivni spora- zum na skupni evropski konfe- renci prinesel večji In daljnosež- ni uspeh. V času, ko to poročaano, se mudi predsednik Tito s soprogo in širšim spremstvom, v katerem je tudi predsednik republiškega IS Janko Smole, v Avstriji na petdnevnem uradnem obisku. Gre za državniško pot. ki je bila že nekajkrat preložena z name- nom, da da novih spodbud za tesno in poglobljeno sodelova- nie, ki je bilo značilno že doslej Predsednik Tito in kancler Klaus sta že v izjavah in inter- vjujih pred obiskom izjavila, da bo to srečanje na Dunaju »od- prlo novo obdobje v jugoslovan- sko-avstrijskih odnosih«. Uradno poročilo, k: se ga bomo dotak- nili v naslednji številki, bo te napovedi tudi potrdilo. Vemo, da z našo severno sosedo nimamo nobenih odprtih nerešenih prob- lemov in da smo odprli medse- bojne meje tako, da sodijo med najbolj odprte v Evropi in na svetu. Odveč bi bilo tudi go- vorit: o močno razvitem gospo- darskem, trgovinskem in drugem .sodelovanju. Vprašanje sloven- .ske in hrvatjske manjšine ne sodi I m'ed odprta vprašanja, saj ga je Avstrija v državni' pogodbi tudi priznala in se obvezala, da ga bo rešila. Gre torej samo za uresničevanje tega, kar je Av- strija priznala. JOHNSONOVE IZJAVE Ameriški predsednik je zavr- nil predlog sovjetskega premiera Kosigina, naj bi po krajšem pre- mirju ob vietnamskem novem letu sedli za zeleno mizo in se pomenili o miru. Zato pa zvene še toliko bolj nerazumljive nje- gove izjave, češ da so »vrata miru odprta« in da so »ZD^ vsak hip pripravljene preiti tudi več kot polovico poti, da bi odgo- vorile na pobudo druge strani«. Kaj se sikriva za to nerazumlji- , vo izjavo? Ali v ZDA mislijo, da bodo s povečanim vojaškim pri- tiskom na jugu slednjič uničile odpor osvobodilnih enot, z bom- bardiranjem pa tako oslabile Se- verni Vietnam, da bo oslablien prišel (povsem poražen ali samo na pol) za zeleno mizo? Za.nimi- vo je, da so amerišiko odločitev proti pogajanjem negativno oce- nili tudi tisti, ki so sicer doslej podpirali ameriško politiko in strategijo v Jugovzhodni Aziji. Posebno razočaran je papež Pa- vel VI., ki je od Johnsonovih kpih besed pričakoval precej več. Britanski premier, ki je Johnsonu posredoval Kosiginov predlog (le-ta ga je prejel od severnovietnamske uradne vlad- ne osebe) pa je Johnsonovo od- ločitev ocenil za »tragično raz- or,oranje«. Na drugi strani je znano, da je dmen»kd vlada imela preko Alžirije prve uradne stike z Se- vernim Vietnamom. Vendar bo- do v prihodnje Johnsonove še tako miroljubne izjave ostale le —- navadna propagandna poteza, če ji ne-bodo sledila dejanja. KITAJSKO-SOVJETSKA TRENJA Sovjetska vlada je.v zelo ostri noti opozorila kitajsko vlado, da bo stoTila primerne ukrepe, če ne bo prenehal pritisk rdečegar- distov proti sovjetskemu velepo- slaništvu v Pekingu. Prav- tako omenja, da bo Kitajska odgovor- na pred zgodovino, če bo sabo- tirala pomoč, ki jo dobiva vi- etnamsko ljudstvo od Sovjetske zveze. Kot je znano, prihaja ta pomoč po kopnem preko kitaj- skega ozemlja . . . Nekateri sodijo, da bo sovjet- ska vlada prekinila diplomatske stike. Po najnovejših vesteh je »obleganja« sovjetskega velepo- slaništva prenehalo, vendar je vprašanje, za koliko časa. Sov- jetsko-kitaj-sika meja pa je, kot poročajo, v zelo na.petem stanju, saj so na obeh straneh razpo- rejene okrepitve. SUKARNO MOLCI Indonezijski predsednik Su- kamo noče odgovoriti na zahte- ve kongresa, ali je pripravljen pojasniti svojo vlogo v znanih oktobrskih dneh — ob poizkusu državnega udara. Ko so ga čas- nikarji vprašali o tem, jih jc poslal »z njihovimi vprašanji k vragu«. Vojska čaka in se prav lahko zgodi, da bo dejansko po- segla vmes. l-^redsednik 5ukaruo se je m eno uro sestal s tridesetimi predstavniki nacionalistične stranke, najbolj množične poli- tične stranke v Indoneziji. Po sestanku niso sporočili, ali stranka še naprej podpira Su- ka rna.. Indonezijska a.crencija je po- trdila poročila, da je Sukamo po štirih dolarih sestankih z ^o- jaškimi voditelji zavrnil zahte- vo armade, da bi prostovoljno odstopil. SUKARNO HOČE ODSTOPITI Stran 2 TEDNIK — petek, 17. februarja 1967 Stran 2 Jugosiavtifisko trifšče na začetku l«tf« 1967 Kam gredo cene? Neupravičeno višje c:ne obutve in tekstila Gibanje cen v letošnjem ja- nuarju povczroča na prvi poigled preceij Mskrhljenosti. Prodajne cene so se glede na diecemihei 1966 povečale za 2,2, življenjski stroški pa za 3,2 "/o. Ker ekono- miiika dopušča taikšne oscilacije cen v času enega leta, bi lahiko postavili vprašanje, ali taikine cene na začetku leta ne napo- vedujejo ponovne inflacije. Trden odgovor na to vpraža- nio bodo dale šele temeljite ana- lize, trenuten odgovor pa bi lah- ko dobili iz nekaterih po j aisniil, oo katerih do tega porasta cen ni prišlo talko nenadoma in ne- priča^kovano. Istočasno opa^ziije- mo še nekatere pojave, iki so že v preteklem letu iTjpodIkopavalii poliliiko cen. Planirano povečanje Glede na etapno povečanje &tana:ri.n, 'kar je bilo določeno z reformo, so te poskočile v prej- šnjem mesecu za povprečno 25,6 "/o. Nove sta.narrne so izzva- le določene posledice v družin- skih proiračunih. Ce bi tega ne bilo, bi se povečalii življenijski stroški samo za 1,9 "/o, Icair za januar oziroma sploh za zimsike mesece ni alarmantno. Pričako- vali so tudi, da se bodo v ja- nuarju glede na sezionske raz- mere povečali stroški za prehra- no. Razen tega so se zaradi po- večanja prevoenih stroškov v več mestih v državi povečali i.;uatk(i še za dva odsitotka. Ce upoštevamo vse to, bi lah- ko trdili, da je bilo povečanje prodajnih cen in življenjskih strošikov v januarju plainira.no. Oz,i:roma natančneje, pričakova- lo se je. Odkod neplanirani vi§ji izdatki? ■^reseneča nas dejstvo, da so k povečanju življenjskih stroškov prispevali tudi nekateri neplani- rami izdatki. Podatki kažejo, da so imela go spodim j stva v januar- ju glede na prejšnji mesec za 2Vo večje izdatke za obleko in o^buitev. Zamrznjene cene proizvodov i?: usnja iin obleke kot np^rat^rih drugih i7:delkov so le rela.tivna zadeva. Tovarne obutve in teks- tila si pomagajo, kot pojasnjuje- jo Sitrokovnjaki, s taktilko »vsto- pa skozi zadnja vrata«. Ker so jim dolgo časa zavračali njihove zahteve po višjih cenah, so pre- plavile zavode za cene s pred- logi »novih« proizvodov. Zaradi T>rirtiska jevnosti, d« bi čvrsta oolitiika do zivlSevajnj« cen sLabo viplivel« na sortimenit blaga, so zavodi z& cene billl m^ehkejli v priMavanju »novih« proi®v<^ov, s tem pa tudi novih cen, katkor pri nopotsTednem povečanju cen določenega predmeta. Vendar gre v največ primerih m neznat- ne sprememibe na proiizvodih, kar pomeni, da so se z »novimi« Iz- delki okoristile le proizvodne organflizaci'>e, potrošniki pa so bild oškodovani. V iilustracLjo naj povemo, da so si proizvajalci obutve iizmislili s-amo v decem- bru preteklega leta 326 modelov obu-tve, ker so jih toliko prijavili zveznemu zavodu za cene. Napačna taktika Potrebno je tudi povedali, da uporabljajo takšno taktilko tudi drugi industrijs.ki proizvajalci in s tem izdirajo kamen za kam- nom iz temeljev reforme. Z administrativnimi ukrepi je, kot jn praksa pokazala, težko zade- lati vse luknje, skozi katere uha- jajo cene iizpod družbenega nad- zorstva. Zato nekateri mislijo, da je potrebno čimprej ustvariti predpogoje za prosto oblikova- nje cen in pripraviti efekten arsenal ekonomskih ukrepov za vplivanje na cene. Vseikakor je nerazumljivo, da pristojni o.rgani niso ničesar ukrenili, da bi pričakovani po- rast življenjskih stroškov čim- bolj nevtralizirali. Izdatki za prehrano prevladujejo v vsako- mesečnih izdatkih vsake druži- ne, zato bi bila intervencija na tem »sektorju« najuspelejša. Po- trebno se je le spomniti, da je bila cenejša prehrana v pretek- lem letu osnovni faktor večme- sečne stabilizacije cen. M. S. — T. Iz tovarne avtoopreme v Ptu- ju bosta prišla v kratkem na tr- žišče dva nova izdelka. Prvi bo tako imenovani tahograf, drugi pa varnostmi pas za avtomobi- lis.te. O obeh smo povprašali inž. Požlepa, direktorja TAP. — Kakšen je tahograf in kaj meri? Na prvi pogled je kot večji števec v avtomobilu. Je instru- ment za registracijo vožnje. V tahografu so vgrajeni merilec poti, merilec hitrost ura in ta- hogram, ki dajejo preci^zne po- datke o prevoženih kilometrih, hitrosti, času in trajanju vožnje, stanju in ositalih pogojih izikori- ščanja vozila. Rdeča siignalna lučka opozarja voznika na ma- ksimalno dovoljeno hitrost. Be- leži tudi zamenjavo voznika, kar je važen podatek na dolgi vožnji. Vsak, tudi najmanjši premik av- tomobila zabeleži aparat na ta- hogramu. To je papirnat trak, ki se vloži v tahometer za en, naj- več za sedem dni. Na tem traku aparat zapisuje različne, oddvoje- ne diagrame, ki nam povedo vse, kar je potrebno vedeti o vožnji. Prvi diagram je diagram pota, en krak odgovarja 2 km vožnje. Drugi diagram je diagram hitro- sti, ki kaže, s kakšno hiitrostjo je voznik vozil na kateremkoli kilometru vožnje. Tretji diagram zapisuje vibraci'je, ki pokažejo, kdaj in na katerem kilometru in kako dolgo se je nakladalo ali razikladalo, kdaj in na katerem kilometru se je menjal vozniik. — Komu bo aparat v največjo pomoč? Tahograf bo koristil največ vodjem strojnih parkov, ker bo- do z njim lahko preprečili »črne vožnje«. V aparat v avtomobilu bo vodja avtoparka vložil vsak dan ali vsak sedmi dan papir- nat trak, ga zaklenil in zape- čatil. Tahograf bo en ali največ sedem dni na papirnatem traku beležil vsako dogajanje z avto- mobilom. Nato bo šef avtoparka vžel trak iz aparata. Po diagra- mih bo lahko odčital, ali je bila vožnja pravilna in enakomerna, ali je bilo vozilo štedljivo in pa,zrjivo uporabljeno ali ne. Od- čital bo tudi lahko, kdaj in kje je bila vožnja s forsiranjem vo- zila in s preveliko hitrostjo, ve- liika nevarnost nesreče, po koli- kih kilometrih je vozilo stalo, kako dolgo . .. Dober poznavalec tahograma (diagramov na traku) bo celo razločil, kdaj, na kate- rem kilometru in pri kateri hi- trosti je voznik menjal hitrost, povprečno in trenutno hitrost, pospeševanje hitrosti, ali je voz- nik segrel motor, ali je vozil s hladnim, ali je vo7.il nad pred- pisano maksimalno hitrostjo, ka- ko je zaviral, kdaj, kje in kako dolgo je nalagal ali razlagal to- vor, za kako dolgo je prekinil vožnjo. Vodji strojnega parka bo pokazal vse nedovoljene vož- nje, porabo goriva... Vsi ti po- datki, ki jih bodo lahko ugoto- vili s pogledom na tahometer, bodo koristili tudi organom mi- lice pri ugotavljanju krivca ne- sreče. Tako se je v Italiji pri- petilo. da je ob karambolu to- vornjaka in osebnega avtomo- bila pogledala policija samo na tahometer tovornjaka, ki je ta- koj lahko nadaljeval vožnjo, ker po podatkih ni bil nič kriv. Tež- ko verjetno, da bi drugače lahko dokazal svojo nedolžnost. — Kdaj ste pričeli misliti na izdelavo tahografa? V Jugoslaviji še ni nobenega proizvajalca teh instrumentov, so zelo koristni. Lansko leto smo podpisali pogodbo o sode- lovanju z avstrijsko tovarno »FINK« v Liipnici. Štiri delavce smo poslali v to tovarno na spe- cializacijo. doma pa smo pripra- vili prostore za novi obrat, kjer bomo montirali tahografe. V na- slednjem tednu pridejo iz Avstri- je delavci in oprema za mon- tažo v novem obratu. Sodelovali bomo z drugimi kooperanti iz Jugoslavije, na primer z Iskro v Kranju. Večino elementov bo- mo uvažali, 10 do 15 odstotkov delov pa bomo izdelovali samd. — Ali bo ta izdelek vplival na višino proizvodnje? Ta izdelek bo rentabilen za TAP predvsem zaradi večjega bruito proizvoda po enem delav- cu. Pri 600 delavcih in ca. 2 mi- lijardah bruto produkta pride na zaposlenega 3,33 milijona S di- narjev. Pri izdelavi tahografov pa pride pri 20 delavcih, ki bodo le-te montirali, do petkrat večje vrednositi bruto proizvodnje po enem delavcu, če računamo, da bomo izdelali 2000 tahografov na leto po cend 150 do 160 tisoč S din. Od tega iTdelka si do^ti obe- tamo. Ker niismo vložili dosti in- vesticij, se ne bojimo rmka. — Kako povprašuje tržišče po tahografih? V drugih državah jih uporab- ljajo že dalje časa. To ni modna muha, temveč pripomoček za optimalno izikoriščanje strojnega parka. Šoferji pri nas se taho- grafov branijo, ker menijo, da so to »špijoni« za vozilo in za- nje. Izdelovali jih bomo po po- trebi, se pravi po povpraševa- nju na tržišču. Tu le povpraše- vanje zelo veliko. Nekaj jih ima- mo že vnaprej prodanih. Večje tovarne (FAP, ITV, INA) jih imajo že na preizkušnja. — Kdaj boste dali na tržišče prve varnostne pasove za avto- mobile? V TAP pripravljamo tudi se- rijsko izdelavo varnostnih pasov za vsa vozila. Mehanizem in orodja so že gotova, sam pas pa bo izdeloval kooperant iz po'seb- ne mase. To bo dvojni pa.s. Stal bo ca. 15 tisoč S din. Tudi te pa- sove bodo radi kupovali vozni- ki avtomobilov, kajti po stati- stičnih podatkih so že mjnogim rešili življenje ali jih obvarovali pred težjim: poškodbami, pred- vsem na glavi in pnsnem košu. Z. R. Vprašanje kobilarne na Turnišču še ni rešeno Med Konjeniško zvezo Slove- nije in Kmetijskim kombinatom rtuj teče pred Okrožnim javnim tožilstvom Maribor pravni spor zaradi likvidacije kobilarne v Turnišču pri Ptuju. Konjeniška zveza Slovenije iz- podbija ziakoniitost likvidacije te kobilarne in jo smatra kot škod- ljivo za širšo družbeno skuipnost. Ta zveza tuidi meni, da ima li- kvidacija kobilarne škodljive po- sledice za razvoj konjereje in turizma v občini Ptuj in v širši družbeno poliitični skupnosti. Svet za km^etijstvo in gozdar- stvo skupščine občiine Ptuj tega stališča Konjeniške zveze Slove- nije ne podpira v celoti, temveč le v omejenem obsegu, ter je DMi/enja, da so lahko prizadete s tem le občine Ptuj, Mariibor in Ljutomer, ne pa tudi širša skup- nost, ker so konji ostali v Ju- go&la.v)i;ji v isitem obsegnj. MOTY traktor s priključki najcenejši in najprimernejši za naše hribovito l(metijsko odmočje v mehanizaciji našega kmetijstva bo od letos dalje mnogo pomenila tudi kooperacijd Strojnih delavnic v Ptuju z avstrijsko firmo Motywerk Michael Mdyer, Frauenthal na Štajerskem, ki iz- deluje manjše traktorje za razne kmetijske priključke, primerne za delo na ravnini in na hribovitem predelu. V zvezi z razširitviijo dejavno- sti Strojnih delavnic Ptuj je od- govoril direktor podjetja Drago Mar za bralce »Tednika« na ne- kaj vprašanj: Kaj je spodbudilo Strojne de- lavnice Ptuj h kooperaciji z ime- novano avstrijsko firmo? »Veliko povpraševanje naših kmetovalcev po manjših traktor- jih in priključkih zanje za ob- delavo njihovih obdelovalnih po- vršin in za razne prevoze.« Kako pa ste s>poznali to av- strijsko firmo in primernost nje- nih proizvodov za naše kraje? »Na jesenskem sejmu v Gradcu smo si ogledali s posebnim zani- manjem ravno razstavo manjših traktorjev in priključkov. Pred- stavnik firme je bil zelo ljubez- niv pri tolmačenju tehničnih prednosti njihovega traktorja Moty in priključkov zanj,« In kako ste se dogovorili za kooperacijo? »Videli smo (bilo nas je več iz podjetja!, da ima traktor in tudi priključki dele, ki bi jih lahko tehnika v Ljubljani, ki je uvoz- nik in prodajalec na veliko in malo.« Kako pa bo porabilo podjetje tako zaislužene devize? »Za nabavo pri avstrijskem pcrtnerju izdelanih delov za kompleten traktor in ti deli bo- do pri nas montirani na pri nas izdelano podvozje. S pri nas iz- delanim podvozjem bomo prihra- nili del deviz, s katerimi bi ga sicr- plačali. Enako je i drugi- m; deli, ki jih bomo pri nas iz- delovali. Z izgubo ne bomo de- lali. Letošnja kooperaciiska po- godba se nanaša na vrednost 20 milijonov S din.« Ali bodo naši kmetovalci ku- povali fe traktorje in priključke 7 večjo vnemo kot nrei traktor- je drugih proizvalalcev? »Vsekakor, ker so ti traktorji poceni, po vsestranski uporab- nosti za vse terene in za vse kmetijske operarile najprimer- nejši za deta na novršinah. kot jih imajo kmftovalri. Polen tega je mogoče uporabljati del na stvar za domačo porabo, ki je poleg vsega visoko rentahil. na.« Kako je sprejel vsebino nove pogodbe kolektiv? »Naši organi upravljanja so bili seznanjeni z možnostmi skle- nitve pogodbe za kooperacijo in so naju z vodjem komerciale po- oblastili. naj se dogovoriva z avstrijskim partnerjem o čim ugodnejših pogojih kooperacije. Ta pogodba je sklenjena in jo bo potrdil tudi delavski svet, ker je za naše nodietie in za na- še območje zelo ugodna,« V. J. Moiy Traktor zanimiva novost za naše krafe »Moty« traktor s plugom pn oranju v ravnini tudi mi izdelali, in na vprašanje, če so kakšne možnosti za sku- nen aranžma, nam ie predstavnik dejal, da bi se dalo meniti, ker se firma zanima za to, da bi pla- sirala izdelke iudi na so- sedni ju((*wt.!ovanski trg.« Znano je, da se je podjetje s t firmo končno tudi p-.vjMilo za kooperacijo. Kaikšne ugodnosti nomeni ta pogodba za Strojne delavnice Ptuj in kakšne za av- striisko firmo? »Naše podjetje bo izdelovalo za trakto' Moty podvozje in ne- kaj drugih delov za priključke. Sedaj je avstrijski partner pre- kinil z lastno proizvodnjo tega podvozja in se specializiral na druge izdelke in je prepustil vso to izdelavo nam. Naše podjetje b' imelo možnost tudi prodajati pri nas kompletirane traktorje z deli avstrijskega partnerja, ven- dar je dogovorjeno o prodaji pri nas kompletiranih traktorjev in priključkov s podjetjem Agro- traktorja ? motorjem in priklju- ček ob eš hoji nri detn in ob vožnji na traktorju Prednost ima ta tr-^Vtor s nHkljurki tudi v tem, da stane skupno s pri- ključki za oranje, za planiranje zemlje, za čiščenje snega, za pre- važanje raznena materiala in drugo m^ini kot drugje sam trak- tor. Mislim, da je za naše kme- tovalce važno, da dobijo /a m^inj denarja vsestransko pomoč za razna dela.« Kako pa bodo spoznali naši kmetovalci posebnosti proizvo- dov firme Mayer iz Avstrije in delov k; bodo izdelani v Ptuju? »Podjetje Agrotehnika bo or- ganiziralo v Ljubljani, pa tudi na območju, kjer pridejo ti traktor- < najbolj v poštev, prikazova- nje uporabnosti traktorja Motv. ■^.-♦kšnih prikazovanj se naši kmetovalci radi udeležujejo in se tudi hitro odlnrijo za n.ikun, ko vidijo, da se jim obeta n^-aktična in vsestranska uporab- Žunkoviča iz Slovenje vasi je podrl avto v ptujski bolnišnici, v kirur- škem oddelku leži močno poško- dovan Ivan Zunkovič iz Slovenje vasi. ki ie doživel v torek zvečer, 14. februarja 1967, na mariborski cesti blizu gostilne Celan v Slo- venji vasi težko prometno ne- srečo. Ko se je vračal po desni strani ceste domov, je prišel po nesreči pod osebni avto Albina Kavčiča iz Maribora, ki ga je na vožnji proti Ptuju dohitel in ga zadel, ni pa se mogel nesreči izogniti ali je preprečiti. Poškodovani Zunkovič je eden izmed krvodajalcev iz Slovenje vasi V torek je dal kri. Zadržal se je pred odhodom domov skup- no z drugimi v gostilni. Na nesre- čo je šel domov po stari navadi po desni strani ceste, ne po levi, kot je pravilneje in kot se sedaj pri- poroča. Zakaj se je na poti opo- tekel in pred trčenjem z avtomo- bilom dvignil roki, bo dognala preiskava. Zunkovičevi domači in tudi voznik Kavčič upajo, da bo pre- bolel močno poškodbo na glavi in prelom noge in da se bo kmalu vrnil iz bolnišnice. > VJ. Veliko pomanjkanje šolskega prostora Kako ncdaMevati šolonje? Pri Tomažu je veliko pomanj- kanje učilnic Zaradi tega so otro- ci v šoli do noči. Seveda je to zanje neprijetno. Oddaljeni si že- lijo pouk v dopoldanskem času. Po učnem uspehu v občini je to- maževska šola na tretjem mestu. To še ni pravi dokaz zna..ija, saj je v o.smih letih šolanja od 53 otrok končalo osemletko komaj 24 učencev ali 45 "/o Premalo je tudi povezave med starši in uči- telji, ki 60 zaskrbljeni, kako bo- do njihovi učenci, ki uspešno končajo osemletko, nadaljevali šoIa.nje. Skrb za zdravje z uvedbo zavarovanja zaseb- nih kmetijs-kih proizvajalcev v Tomažu radi povedo, da niso več tako zaskrbljena kaj bo, če v družini nastopi bolezen, katere zdravljenje zahteva velika denar- -na sredstva. Pri Tomažu ordinira dvakrat tedensko zdravstvena ambulanta za splošne bolezni. Pripravili so še prostore za zobno ambulanto, ki bo pričela v kratkem ordinira- ti. Zdravstveni dom je že nabavil ves potrebni inštrumentarij in pripomočke. Pri Tomažu in v okolici se je veselijo, saj bo za to področje zelo pomembna zdravstvena pridobitev. Kulturno prosvetna dejavnost Pn Tomažu menijo, da ni na zadovoljivi višini. Pohvalijo pro- svetno društvo oziroma šolo. ki vedn*^ !°po ormravi vse nroslave oh praznikih. Uspelo je tudi zim- sko izobraževanje, ki ga prireja delavska univerza. Od kulturno- prosvetnega društva pa nričaku- teio še več Rad; povedo d« le bilo vča.sih društvo zelo aktivno ■.n da h- lahko bilo tud; sedaj. Po njihovem mnenju bi morali pri- tegniti k delu predvsem mlade in delavoljne mladince, ki se radi pohvaliijo, da so lani sami upri- zoril ;qro na domačem odru To- maška mladina je zadnja leta pre- cej delala, žal pa m dobila do- volj pomoč: in opore pri ostalih organizacijah. Prosvetno društvo jn organizacija SZDL bi naj na- vezali z mladi/no tesnejše stike io jo usmerili v zaželeno dejavnost Z.R, Veliko pomanjkanje šolskega prostcrsi - Zdrav-stvena ambulantrj doS^ra delufe - Slabe ceste Pri Tomažu pri Ormožu kme- tovalci že čakajo na pričetek po- mladi in premišljujejo, kako bo- do obdelali svoje vinograde, sa- dovnjake in njive. Jim bodo tudi letos uničile pridelek kakšne vre- men,.sike neprilike, ki so bile zad- nja leta precej pogosite? Pred- vsem v zimskem času, ko nima- jo toliko dela, pogrešajo preda- vanja s področja kmetijstva. Kmetijstvo in zadružna dejavnost Kmetijstvo je najvažnejša de- javnost na tem območju. Na ža- lost se pa v privatnem kme^tij- stvu takoj opazi stagniranje. Tamkajšnji kmetij-ski strokovnja- ki so nam pojaisnjevali tri vzro- ke. Prvi je vsesitranska proizvod- nja v kmetijstvu, namesto da bi ■se vsaj do neke meje lotili spe- cializacije. Po njihovem mnenju z vsestransko proizvodnjo ne bo šlo več, kot ne gre nikjer v sve- tu. Vsak kmetovalec bi se moral usmeriti v panogo, ki je za nje- gove prilike najugodnejša. Drugi vzrok je ta, da kmet nima dovolj sredstev, da bi jih vložil v pro- lizvodnjo. Proizvodnih sredcvtev zadruge se kmetje premalo po- služujejo. Večkrat odklonijo no- votarije, kot imenujejo razna za- ščitna in druga sredstva, za ka- tera so drugod po svetu dokazali, da so koristna. Obrat za koope- racijo bo moral še bolj tesno de- lati s kmetijskimi proizvajalci in jih preusmeriti v blagovne proiz- vajalce. Veliko so krive nestabil- ne cene kmetijskih pridelkov. Vsak obis^kovalec Tomaža lahko opazi, da bodo propadli sadov- njaki nižinsikih predelov v naj- krajšem času Naglo propadajo tudi višje ležeči sadovnjaki. Pri Tomažu lani niso mogli prodat; sadja. Nekatera tržiišča ga zaradi slabe kvalitete sploh ne vzamejo. Denarja za obnovo sadovnjakov pa ni. Pri Tomažu se kaj radi pritoži- jo na previisoke obveznosti. Živ- ljenjski standard se dviga zelo počasi, ponekod celo pada ah pa stoji na isti ravni. Posebno lan- sko leto, polno elementarnih ne- zgod, je kmetovalce še bolj osi- romašilo. Na naslednjem zboru volilcev, ko bodo odločal; o davč- nih obveznostih in krajevnem prispevku, bodo odborniki od To- maža mislili tudi na to. V To- mažu celo trdijo, da bi morali njihova področja razporediti v četrti proizvodni okoliš. Tako plačujejo najvišje davčne obvez- no.sti v Sloveniji. Delovanji; krajevne skupnosti Končno* je dobila nekaj denar- nih sredistev, in jih namenila ob- jektom, ki jih potrebuje celotno področje Tomaža. Tako se je od- ločila m v glavnem uspela ure- diti ambulanto, mrtvašnico, mr- liški voz, pokopališče ;n okolje spomenika borca. Pri delu so ob- čani pridno t^odelovali. V bodoče bo morala več vlagati v popravi- lo cest, ki so v nemogočem sta- nju. Stori.la bi lahko marsikaj, a n: finančnih >redstev. Stran 2 TEDNIK — petek, 17. februarja 1967 Stran 3 TAP ptui Tudi 1967 kooperacija TAP Ptuj - Zastava Kragujevac Kooperacija tovarne avtoopre- me Ptuj — Zastava Kragujevac se ho po vsem sodeč 1067. leta nadaljevala. Zastava je sprejela nekaj zahtev TAP Ptuj. Najvaž- nejša zahteva, ki jo je Zastava upoštevala, je približanje cen Tapovih izdelkov uvoznim ce- nam namesto prejšnjih nižjih, ki jih podjetje TAP ni moglo več vzdržati. Potrebna izpopolnitev orodja Letos bo iizipolnila TAP Ptuj del svojega programa za tehno- loške izboljšave. Izjpopolnila bo fond ročnih orodij z eiektričnim,i i,n pnevmatskimi orodji. Doslej so SI pomagali večinoma z roč- nim orodjem, kar je povečevalo montažne stroške. Rekonstruira- ti bodo moTali več dotrajalih strojnih orodij. Odlitki iz aluminija za pralne stroje Za letošnje sodelovanje TAP Ptuj z Elektrokovinarjem Ptuj pri proizvodnji črpalk za gospo- dinjske pralne stroje, ki jih iz- deluje tovarna »Gorenje« v Ve- lenju, je TAP dobro pripravlje- na. Tudi letos bo izdelovala predvsem izdelke — odlitke iz aluminija, ki so sestavni del končnega izdelka. Izdelke za elektromotorje je dobavljala TAP Ptuj Elektrokovlnarju že v lanskem letu. 50 milijonov sredstev v skladih Po letošnjem zaključnem raču- nu bo ostalo TAP Ptuj v skladih nad 50 milijonov S din. V skla- dih so si za 1966. leto obetali več sredstev, vendar jih niso mogli doseči, saj so se cene re- produikciijskemu materialu pove- čale ponekod za 40 odstotkov, medtem ko je bilo možno pri cenah izdelkov neznatno poviša- nje cen. Ob slabi rentabilnosti poslovanja predstavlja ta znesek sreds-tev na sikladih maksimum, ki ga je bilo mogoče doseči. TAP Ima svojo obratno ambulanto TAP Ptuj, ki zaposluje skoraj 600 moških in žensk, slednjih 197, ima že od 1. januarja 1967 svojo obratno ambulanto, ki opravlja preventivno zdravstve- no službo za splošno zdrav&tvo, za zobozdravstvo, kurativne zidiravstvene in zobozdravstvene storitve za zavarovance KZSZ — člane delovnega kolektiva. Od 1. aprila 1964 dalje imajo tudii zobno ambulanto. V 1966. letu je zbolelo največ zaposlenih na dihalnih organih, zaradi poškodb, zaradi bolezni prebavil in revmatičnih obolenj ter drugih bolezni. Največji bdstotek bolezenskih dni odpade na noškodbe izven dela, na po- škodbe pri delu in na bolezni di- hal, manjši pa na druge bolezni. V ambula.nti je zaposlenih 6 strokovnih delavcev in dva ne- strokovna. V rednem delovnem razmerju so bili: medicinska se- stra, bolntičarka in snažilka, dru- fJ! pa so bild, enako tudi zdrav- nik, honorarno zaposleni. V 1967. If^tu bosta honorarno zaposlena le .še zdravnik in računovodja. Obratna ambulanta štipendira štud.ij medicinske sestre v šoli za medici.nske sestre v Mariboru. V bodoče le ena 00 ZK v TGA V soboto, 11. februarja 1967, je bila v restavraciji Kidričevo letna konferenca organizacije ZKS TGA »Boris Kidrič«, Kidri- čevo, katere se je od 152 udele- žilo le 90 članov. Konferenci so prisostvovali še predsednica ob- činske sikupščme Ptuj in člaruica CK ZKS Lojzka Stropnik, sekre- tar občinskega komiteja Branko Bračko ter predstavnika delovnih kolektivov »IMPOL« iz Sloven- ske Bistrice in tovarne dušika iz Ruš. Čeprav je to bila odprta letna konferenca in se je priča- kovalo, da jd bodo prisostvovali tudi nečlani, ni bilo nobenega. Po izvolitvi konferenčnih orga- nov ter potrebnih komisij, je v imenu tovarniškega komiteja ob- širno poročal sekretar TK ZKS Maks Jabločnik. V tem poročilu je bil dan poudarek predvsem notranjim problemom organizaci- je, predvsem pa njeni reorgani- zaciji. Po poročilu je bilo priča- kovaiti živahno razpravo, toda k razpravi se je prijavilo izredno malo članov, zaradi česar je do- bila konferenca klavrn videz. V razpravi se je sekretar občinske- ga komiteja zavzel za to, da bi v bodočnosti združili v eno OO komunisite s celega Dravskega polja. Nekateri diskutantje so govorili o nekaterih problemih zelo konkretno, vendar je bilo opaziti, da posameznikom tak način razT>rave ni ustrezal, ker so bili takoj pripravljeni na od- govore. To pa j.e najbrž bil tudi osnovni vzrok slabe ra^zprave. Ob zakljudkiu so se prisotni zedi- nild v tem, da bo v bodoče v TGA le ena sama OO. Za novega se- kretarja je bil izvoljen inž. Fra- njo Gnilšek, za nameistndka pa Ivan Gerjevdč. Za odpravo ozkih grl Težave v proizvodnji glinrce, ki so se pojavile v drugi polo- vici januarja in so trajale vse do nedavnega, so pričele počasi poneha vati, kar daje proizvajal- cem delovne enote precejšni e uipe za bodoče delo in seveda tudi izglede na določen uspeh. O teh težavah smo pred kratkim že poročali, danes pa že imamo tudi konkretne podatke o pro- izvodnji glini ce v minulem me- siecu. Po Baverju je bilo progra- mirano izlužiiti 77501, doseženih pa je bilo le 68931 ali 88,94 "/n. medtem ko je bilo v sinter po- gonu precej boljše, saj je bilo i od programiranih 1400 ton dose- j ženih 15271 ali 109,07 «/o. Pro- . gram je nadalje predvideval, da se bo skalciniralo 96601 glinice, doseženo pa je nekaj manj, m sicer 9651 t ali 99,91 ®/o, v čemer pa je vračunan tudi prodan hi- drat. Iz poročila vodstva DE je razvidno, da je bilo še vedno mnog^o objektivnih pa tudi sub- jektivnih vzrokov, ki so vplivali na slabo proizvodnjo glinice. Oz- ko grlo v proizvodnji je bila del- no bela filtrirnica zaradi slabe filtracije hidrata, v celoti pa vparilnica, kjer je tudi glavna vzrok, da se po Bayerju ni izlu- žila toliko, kot je bilo progra- mirano. Kako bo letos z oddihom Upravni odbor počitniškega doma »Aluminij« je določil na svoji zadnji seji cene oskrbnega dne, in sicer za člane delovne skupnosti 3100 S din. za otroke do 10 let starosti 2700 S din, za svojce, zaposlene v drugih de- lovnih kolektivih in lastne upo- kojence t>rav tako 3)00 S din, za goste; odrasli 3500 S din, otroci do 10 let 3100 S din, za inozem- ske goste 4000 S din in za otro- ke do 10 let stan osti 3600 S din. To so torej sedaj cene oskrb- nega dne za" letošnjo sezono, ki pa brez dvoma že sedaj ne da- jejo večjih izgledov za uspešno poslovanje počitniškega doma, ker je sploh vprašanje, koliko članov delovne skupnosti TGA bo letos sploh letovalo za ta de- nar v Crikvenici. Zakaj sta odstopili komisiji? Zadnja seja delavskega sveta je bila precej burna. Potem sta odstopili dve komisiji: komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard ter komisija za prošnje in pritožbe. Zakaj se je to zgo- dilo? Komisija za skupno potroš- njo in družbeni standard je do- delila stanovanje članu kolekti- va, na kar pa so se pritožili tri- je drugi. Po prejemu pritožb je komisija za pritožbe razpravljala o teh pritožbah in ugotovila, da je biil postopek komisije v re- du ter izdala sklep, da komisija za skupno potrošnjo in družberui standard ni kršila vrstnega reda dodelitve iz 5. In 6. člena pra- vilnika. Delavski svet pa je po daljši razpravi sklenil ugoditi pritožiteljem, kar pa je pomenilo nezaupr4co komisiji, ki je zarada tega kolektivno odstopila. Vpra- šanje je namreč, kako je delav- ski svet mogel ugotoviti, da je komisija poslovala v skladu s pravilnikom, na druf^i strani pa v isti sapi izglasovati sklep v prid pritoziteljem. Ce bo delav- ski svet imenoval novi komisiji, je vprašanje, kdo bo še hotel de- lati v njih. F. M. € PISMA UREDNIŠTVU • PISMA UREDNIŠTVU VIETNAM, KARNEVAL IN NAŠA SRAMOTA Danes menda ni več razgleda- nega človeka, ki ne bi vedel za strahote v ViPtnamu. Za grozote, ki jih prinaša vojna, vedo vsi, tudi tisti, ki morda odobravajo početje Amerikancev. Mi smo pa te dni pustovali, ve- selili se, noreli. Zakaj tudi ne? Saj ne moremo z jokom in solzami pomagati nesrečnemu vietnam- skemu ljudstvu. Naše mnenje o tem problemu pa je vsem dobro znano, celo pr^obro: kruha nam zaradi tega nočejo dati! Veselimo se torej kljub nesrečnemu položa- ju človeškega rodu. Vprašanje je samo: KAKO? V Ormožu so na pustni torek priredili veliki tradicionalni (= drugi) karneval, ki naj bi poslu- žil za zabavo m duhovito kritiko. Načelo karnevalske kritike pa je: smejmo se napakam! Smejmo se. pa magari zagledamo lasten obraz v spaeeni, nori, pustni podobi! Toda med skupinami, ki so izzva- le smeh, je korakalo šest do sedem prikazni, s krvavimi obrazi, odetih v bele rjuhe — kot Lucije, ki stra- še otroke po Miklavževem! Ena je imela transparent, na katerem se je dalo razbrati, da so vietnam- ski begunci, ki si bodo malo od- dahnili pri gostoljubnem sloven- skem ljudstvu. Vem, skupina je hotela prikazati sočustvovanje s sestradanci, bilo pa je zelo zelo žalostno in ponižujoče. Vprašanje se postavlja samo po sebi: kakšna je kultura prireditelja, ki je do- volil nastop tej skupini? Ali on sploh ve, kaj je to karneval? In glej ga: gre in prireja karnevale! Pa ni to samo ormoška specia- liteta. V Ptuju so, pri Delti, obesili veliko rdečo zvezdo, njen sosed pa je bil ogromen, stiliziran »sveti Diih«. Ali je rdeča zvezda primerna okrasitev za pusta? K sreči je, zahvaljujoč tradiciji, iz- ginila še pred pustno nedeljo. Na pustno nedeljo sta v Ptuju odpadla kurentovanje in karneval. Skupine pa so se le zbrale in im- provizirale karnevalsko povorko. Skupina iz Domave je prikazala — kmečke puntarje in Matijo Gubca! Se bomo iz Matije Gubca norca brili? Ali bomo naslednje leto prikazali razbito in pobito Lackovo četo ali Pohorski bata- ljon?! Pa sem le hotel molčati. Človek ne pokaže rad pomanjkljivosti v kulturi lastnega naroda. Toda iz oddaje radia Ptuj sem izvedel, da je skupina »vietnamskih begun- cev« dobila v Ormožu nagrado! Ali smo popolnoma ob pamet? Vitomir Bela j, magister etnologije Prireditev pa taka! v nedeljo, 12. februarja 1967, je mladinski aktiv v Lovrencu na Dravskem polju priredil javno mladinsko oddajo Pokaži, kaj znaš. Zaradi velike reklame sem se napotil v Lovrenc, da bi si ogledal oddajo. Že pri nakupu vstopnice sem doživel preseneče- nje, ko so mi za stojišča zara- čunali kar štiri nove dinarje. Ven- dar sem se s tem sprijaznil v upa- nju, da bo kvaliteta oddaje vstop- nim primerna. Prišel sem v dvorano ter spet doživel presenečenje, ko sem za- gledal sj)ajčevino prepletene luči. Človek prvi trenutek ni vedel, ali je prišel v deželo pajkov ali v dvorano v Lovrencu. Prireditelji bi morali dvorano vsaj očistiti. Nestrpno smo čakali na priče- tek oddaje, ki ga le naznačil an- sambel 4 + 1 iz Ptuja. Pred mi- krofon sta stopila napovedovalca in z muko napovedala težka' pri- čakovano oddajo. Najprej je bilo potrebno določiti še strokovno komisijo in komisijo občinstva. Po dolgem času so člane za korhisiji določili, vendar je vsakdo lahko opazil, da je bilo to pripravljeno že vnaprej. Komisiji sta bili naklo- njeni le posameznim tekmoval- cem. Po oddaji sem dobil občutek, da bi prireditelji v prihodnje mo- rali izbrati tekmovalce, ki bodo za tekmovanje zares sposobni. Če bi v Lovrencu v nedeljo ne bilo tuudi veselih humoristov — Tina in Stefa, bi doživela »prire- ditev« popol polom. R. O., Gorišnica Slaščičarna ali buffet? Ni še dolgo, kar je bila v Ki- dričevem konferenca SZDL, na katen je bilo sprejetih nekaj skle- pov. Prvi, ki bi ga morali uresničiti, je ta, da potrebujemo v Kidri- čevem slaščičarno, ki jo sicer že imamo, ki pa ne služi svojemu namenu. V njej točijo alkoholne pijače, tako da tisti, ki bi radi posedeli in si privoščili to, kar slaščičarne pač nudijo, nimajo prostora, ker zasedejo vse sedeže pivQi. V zadnjem času celo go- vorijo, da v tej dvolični slaščičarni ne bodo več prodajali mleka, kar bi naj prenesli v prodajalno kru- ha, ki pa je ob nedeljah zaprta. Občani v Kidričevem vprašuje- jo, ali res ni mogoče, da bi bila slaščičarna zares slaščičarna ali pa mora biti bife ali gostilna — in kako dolgo bo to še trajalo. Drugi takšen problem je pre- tesen trgovski lokal, ki ni in niti ne more biti tako založen s po- trebnim blagom, kakor je prebi- valstvu to potrebno. Kidričani mislijo, da je potrebno zgraditi nov lokal, ki bo rešil vsa ta od- prta vprašanja. V Kidričevem pa nujno potre- bujemo tudi manjšo lekarno. Se- daj je potrebno po vsako malen- kost v Ptuj ali v Maribor. V tem pogledu se je treba vživeti v po- ložaj mater z malimi otroki, ki jih ni mogoče pustiti samih, dnev- ne potrebe pa narekujejo poti v Ptuj in drugam, da bi imela dru- žina vse potrebno. Kulturna in športna dejavnost bi se v Kidričevem mnogo bolje razvijala, če bi imeli zanjo ustrez- ne prostore. Strelci pozimi v ce- loti prekinejo z vadbo, ker ni- majo zimskega strelišča. Vinko Turk, Kidričevo Padel doma in sladkorno bolan prepeljan v bolnišnico? Zaradi zloma lobanje In močne možganske krvavitve podlegel Brat Ivan je nasilno spravil pokojnega iz gostlineir. ga pustil skoraj dve u ri ležati na tleh brez pomoči Apače Lovrencu na Drav- skem polju so tihe kot vedno in vendar zelo budne nad vsem, kar se je dogajalo od nedelje, 12. februarja 1967, zvečer da- lje z Jožetom Skledarjem (1919), zidarjem iz Apač 97 a, in z nje- govim najmlajšim bratom Iva- nom, tudi doma iz Apač, odkar se je razvedelo. da je .Jože Skle- dar zaradi hudega zloma loba- nje in možganske krvavitve 14. februarja v ptujski bolnišnici podlegel. V ponedeljek, 13. februarja 1967, predpoldne so sprejeli v ptujski bolnišnici na internem oddelku .Jožeta Skledarja s pri- pombo bolnikovega brata, da je brat .lože bolan, ker da je doma padel po tleh, se udaril po glavi in da ima sladkorno bolezen. V bolnišnici so storili vse, da bi ugotovili vzroke bolnikovega slabega zdravstvenega stanja in v torek, 14. februarja, je Jože Skledar dopoldne ob deveti un umrl. Obdukcija je pokazala, da je imel pokojni prelom lobanje in močno možgansko krvavitev. Za pravi vzrok prevoza Jo- žeta Skledarja v ptujsko bolniš- nico. in za njegove poškodbe je zvedela postaja LM v Kidriče- vem. ki je takoj opravila poiz- vedbe in obvestila okrožno jav- no tožilstvo v Mariboru. Sele v sredo je bil pokojni prepeljan na svoj dom v Apače. V nedeljo, 12. februarja, po- poldne okrog 17. ure je prišel pokojni Jože Skledar v gostilno Haloškega bisera Ptuju v Apa- čah (Kopušar) in je prinesel s seboj veliko ribo, ki jo je pred gostilno prodal nekemu doma- činu. Potem je v gostilni spil dvakrat po dva deci rdečega vina. V gostilni je bilo več ljudi, Jožetovih znancev. Nekaj časa je bil pri tej in potem pri drugI mizi; povsod so mu po- nujali piti. Sam ni naročil več kot prvič dvakrat po dva deci. V gostilno pa je čez čas prišel tudi pokojnikov mlajši brat Ivan z ženo. Jože je prisedel tudi k njima in nihče ni bil posebej pozoren na nje, dokler Jože ni začel iskati denarja, ki ga je dobil za ribo. Potem je bila vsaka družba zase in Jože Skledar je pri mizi zaspal. Pred 22. uro ga je službujoča nata- karica zbudila in mu rekla, naj gre domov. Jože je pri mizi vstal in še rekel, da bo šel. Zakaj se je vmešal mlajši po- kojnikov brat Ivan in zakaj je hotel spraviti brata iz gostilne, bo ugotovila preiskava. Najvaž- nejše pri tem je, da ga je hotel brat Ivan s silo spraviti skozi gostilniška vrata na cesto. Po- kojni se je prijel z rokama za podboj in za vrata in se z no- gama uprl v prag, da ga brat Ivan ne bi mogel spraviti s praga in s stopnice. Ko mu je brat Ivan zbil roki s podboja in z vrat, je Jože padel vznak na cesto z razmeroma visoke stop- nice na glavo in je tam oble^ žal. Nekaj gostov je videlo, da je Jože padel vznak in tudi to, da je hodil brat Ivan potem večkrat ven gledat, če je brat Jože že vstal in ker ni, ga je spravil s ceste k zidu in ga pu- stil tam skoraj dve uri. Nikdo poškodovanemu Jožetu ni mogel pomagati, ker je Ivan rekel, da ga bo že on spravil domov. Končno ga je na prigovarjanje bližnjih ljudi le spravil s kole- som na svoj dom, ker pri Jože- tovih ni nikogar doma. Vedno slabše zdravstveno sta- nje Jožeta pri bratu Ivanu je prisililo - Skledarjeve, da so ga spravili v pon^eljek, 13. fe- j bruarja, dopoldne v ptujsko bol- ! nišnico. Takojšnje poizvedbe I organov LM Kidričevo so potem pokazale, da Jožeta ni spravila v bolniško posteljo sladkorna bolezen in padec doma, temveč težka in na zunaj nevidna po- škodba na lobanji in krvavitev na možganih, zaradi katere je Jože tudi podlegel. I Obdolženi Ivan Skledar in več prič je bilo zaslišanih m Ivan Skledar je bil 15. februarja zju- i traj izpuščen na svobodo. Prebivalci v Apačah menijo, da je bila odveč Ivanova skrb za to, kako bo prišel brat Jože, čeprav vinjen, tudi tokrat do- mov tistih nekajsto korakov od gostilne, še bolj pa je bilo od- več, da ga je hotel s silo spra- viti iz lokala in da mu je iz- podbil roki, ko se je upiral pri vratih, da ga ne bi brat Ivan spravil na cesto. Skledarjevi trije bratje Jože, Martin in Ivan imajo v Apačah vsak svoj dom razen Franca, ki dela v rudniku Velenje. Med njimi doslej ni bilo ničesar tako narobe, da bi se morali med se- boj prepirati. Zato je Apačam tudi toliko teže, da je moral eden izmed štirih bratov v pre- rani grob. Zakaj se Ivan tudi tokrat ni umaknil najstarejše- mu bratu Jožetu? Pustil bi ga v gostilni, kot ga je že večkrat. VJ. Pokojni Jože Skledai Ivan (v sredini s kapo) in brata Martin ter Franc po Jožetovi smrti pred Ivanovim domom Gostilna »Haloškega bisera« v Apačah z vrati In stopnico, čez katero je padel pokojni Jože Skledar Ne samo materialna pom oč, tudi pozornost do soljudi Nedavni občni zbor mestne f>rganizaci;e RK Ptuj je ugoto- vi da je' poleg velikega vse- 5^ran.>ekga naprt-dka na območ- J*-' te organizacije več ljudi, ki še potrebni pomoči javnosti dobrodelnih organizacij in ^ni.^tev. da pa je na di-usi strani ^'"'f^vilo dobrodelnega član.nva •omejeno. Za organizacijo krvodajalsl-va. Je bila doslej ena izmi=>d glav- nalog RK Ptuj si odbor -TU on o s članstvom mnogo ori- '-adeva. Bijo bi naj vsaj najnuj- Bilo bi nai vsaj v naj- meri spc^.s^obno oskrbo- ptni?ko b'->'.nišniro > potreb- količino kr>7np plazme. Na strani pa rvdb^^r vedno več '■'i hidi na ti?te stare ljudi v k: ""ako po^r-^^bni ma- •'■^riaine r^moči sočlovekove 5 ^^^ naku- r^i-^^ri",, dr-"'. -ičč^nju stanovanjskega pro- stora in podobno. Več takšnih ljudi je potrebnih te pomoči zlasti pozimi, ko so najbolj na- vezani na svc'ja stanovanja in ko so najbolj osamljeni in zapu- ščeni. Doslej je uspelo odboru RK Ptuj dobiti nekaj prijav za pro- častild Prešernov spomin. V. K. xuv Odlomki iz živl|eii|a heroja Iz doline seje brat Martin vra- čal s polnim nahrbtnikom^ Mno- gokrat je moral kot nekadilec ka- diti cigarete; če se je približevala nemška patrulja, ali če so Nemci blokirali okolico. Tako je lahko opravičil vsebino v nahrbtniku, ce so ga ustavili in mu prebrskali lo- vor. Na poteh za Tomaža je Martin še bolj šepal kakor navadno s svojo poškodovano nogo. Vse mu je prišlo pač prav, da je varneje dosegel svoj cilj. Ko sem sprejel v bolniško oskr- bo Dušana Kvedra, sem mimogre- de zvedel, da je spravila malo pred tem Šaleška četa, po napadu na neko trgovino, zalogo hrane na podstrešje v kapelici na Smodiv- niku. Podvizal sem se h kapelici in našel vrečo makaronov, precej sladkorja, suho sadje, kavne na- domestke in še nekaj drobnarij. Vse je prišlo zelo prav. To odkrit- je nam je zmanjšalo skrb za pre- hrano. Kuhinja, v kateri je v Skalskih Cirkovcah kuhala kuharica Milka Kerin, je bila čista. Milka pa je bila primerno razgledana v ku- harski umetnosti. Ker nismo ime- li zaradi prehrane nobenih težav, smo primerno skrbeli za Tomaže- vo bolniško hrano. Sveže meso je prinašal brat Mai-tin, in tudi mi- dva z Borom, ki sva hodila vsak večer po političnem delu po oko- lju, sva se vračala bogato obdar- jena. Ce pa naju niso obdarovali, sva z veljavnim plačilnim sred- stvom dosegla svoje. Zaradi kon- spiracije se pri bližnjih sosedih nisva oglašala. V bližnjih Cirkov- cah, kjer so me vsi poznali, zato nisva imela opravkov. Da bi bila konspiracija še bolj- ša, je brat Martin zatrjeval nem- škim patruljam, ki so me iskale, da me že pet let ni videl, da ve, da sem komunist in da je on kr- ščanski človek. Zato se v politič- nem in duševnem pogledu ne ra- zumeva, zato tudi z menoj, to je z bratom Francom, nima zvez. Nam v dobro je bilo tudi to, da so vermani iz Velenja, ki so sode- lovali pri napadu na Pohorski ba- taljon, pripovedovali, da so med padlimi na Pohorju videli tudi mene. To novico sem z radostjo sprejel. Ranjeni Tomaž pa je bil tako še bolj na varnem. Naj povem še kaj o zdravljenju Dušana Kvedra! Sprejel sem ga v precej kritič- nem stanju. Slabo je na njegovo zdravje vplivala velika izguba krvi pri ranitvi v stegno. Slabo je vplival tudi prisilni in naporni umik po boju pri Planinki, nato pa prenos po zaledenelih poteh na nosilih po dolgi poti do mojega bunkerja. Vse to je ranjenega to- variša toliko prizadelo, da je bilo njegovo zdravje hudo oslabelo. Pri vsem tem je komisar To- maž tudi duševno veliko prestal, kar je vplivalo na njegovo zdrav- je zelo slabo. Bolelo ga je, da ni mogel aktivno poseči v boj pri Planinki, kjer sta se 5. decembra 1942 spopadla Pohorski bataljon in sovražnik. Sredi bojnega ognja je ležal brez moči v hudi nevar- nosti. Ko pa so ga odložili po na- porni poti v mojem bunkerju v Skalskih Cirkovcah, je poteklo nekaj dni, da se je ranjenec umi- ril in da se mu je vrnila dobra volja. Svoje rane je prenašal junaško, saj so ga mučile velike bolečine. K sreči je rano medicinsko treti- ral že kmalu po ranitvi zdravnik Pohorskega bataljona dr. Mrav- Ijak-Mrož. Zato nisem pričakoval komplikacij zaradi infekcije. Tomaž je imel dve rani. kajti krogla je prestrelila debelo meso stegna. Olfie rani sta po ponovnih prevezovanjih in apliciranju ma- zil lepo celili. Ze čez dober mesec sta ostali le dve lepo zaceljeni brazgotini. Ranitev Dušana Kvedra-Toma- ža pa le ni bila tako enostavna, kakor bi si kdo mislil. Računati je bilo na poškodbo ožilja, živcev in mišičnih viter, na napor pri transportu, zato je bilo potrebno strogo le/.anje ves mesec in -skr- beti, da bi ga obvarovali novih naporov med rehabilitacijo Na ozdravljenje zato nismo mogli računati preje, kakor po dveh mesecih počitka in zdravniške oskrbe. Predno pa je Tomaž zapustil moj bunker, je treniral v gibanju nog in kmalu za tem je bil spet poln telesnih in duševnih sil, tako potrebnih za vojaka njegovega kova. Iz moje bolnišnice je od- šel ozdravljen in takoj za tem je na pohodu proti Dolenjski že po- vojaško veščino in bojevitost. Še v bunkerju ni mogel miro- vati ustvarjalni duh revolucio- narja Dušana Kvedra; celo tedaj, ko sta bili rani še odprti. V duhu je bil vedno pri borcih. Ko je do- spelo do njega sporočilo o tragič- nem boju herojskega Pohorskega bataljona z močnimi sovražnimi enotami policije, orožnikov, vo- jakov in vermanov na Osanka- rici — skoro ni mogel verjeli, da je sovražnik bataljon uničil. Ka- kor komandant II. grupe odredov Franc Rozman-Stane, tako je bil tudi komisar Tomaž z vsem srcem navezan na Pohorski bataljon. Zavedal se je, da so partizani tega bataljona bojevniki za slovensko svobodo na severnem mejniku naše zemlje, da tu branijo narod- ne pravice in ponos. Ko je šlo Tomažu zdravje to- liko na bolje, da je lahko sedel, je že delal. Njegovi prsti so že drseli po pisalnem stroju. Takoj se je lotil nujno po^rebnegr^ dela, da s svojim strokovnim znanjem o bojevanju obogati našo bojno partizansko literaturo. Napisa! je brošuro: Bataljonski poiitkom;- sar. Izkušnje španskega borca Kvedra. izkušnje organizatorja našega narodnoosvobodilnega bo- ja in izkušnje dveh politkomisar- jev tov. Borisa Cižmeka-Bora in tudi moje, ki sem bil politko- misar Savinjskega bataljona, so narekovale vsebino njegovega de- la. vsebino lika batal ionskega po- litičnega komisarja. pogosto obiskoval, kolikokrat ne bi mogel reči. Patrolo, s katero je Stane uporno iskal Pohorski bataljon, je puščal v bližnjem hribu Smodivnik, sam pa je s spremljevalcem Krautbergerjem- Gagovičem prišel v bunker. Oba, Stane in Tomaž, nista mogla ver- jeti, da Pohorskega bataljona ni več. Verjela sta o spopadu s so- vražnikom, nista pa verjela, da so padli vsi partizani. Zato je Sta- ne s svojimi spremljevalci iskal in iskal, da bi našel preživele par- tizane Pohorskega bataljona. Kadar je Stane prišel k Toma- žu, se je pri njem dolgo zadrže- val. Razglabljala sta o partizan- skem položaju, skupno sta izde- lala mnoge naredbe, ki so jih na- rekovale tekoče strateške in po- litično okoliščine. Tako je Tomaž v zadnjih tednih zdravljenja v tesnem zaklonišču nad Mislinjsko dolino izkoriščal dneve za delo in za okrevalne vaje, ki so bile nujno potrebne za napore, ki so čakali političnega komisarja IV. grupe odredov. Naše življenje v bunkerju med Tomaževo boleznijo je bilo lepo sožitje štirih političnih komisar- jev. saj smo se zbrali Tomaž, ko- misar II. grupe odredov in nato IV. operativne cone; Bor. komisar Pohorskega odreda, jaz, komisar Savinjskega bataljona, ter Milka Kerin, komisarka čete v Savinj- skem bataljonu. Tomaž nam je v bunkerju mnogo pripovedoval o španski vojni proti fašizmu, o kazal še na štajerskih tleh svojo Stane je Tomaža v bunkerju političnem življenju španskega naroda, o njegovih šegah in na- vadah, o življenju v taboriščih v Franciji. Vse svoje spomine je po- vezoval z mednarodnim politič- nim položajem in s svojim sve- tovnim nazorom. Naučil nas je tudi precej špan- skih bojnih pesmi, revolucionarno kipečih, in nekatere ruske bojne pesmi. Vse je znal pripovedovati in peti v slovenskem prevodu. Mnoge pesmi nam je natipkal. Po prvih dneh, ko se je izmotal iz onemoglosti, je bil skoro vedno veselo razpoložen in tudi šaljiv, razen tedaj, ko se je zagrizel v strokovno delo in se predajal res- nim pogovorom o političnih in vojaških nalogah in ko je spreje- mal resna vojna poročila. Kaj hitro je minilo naše skup- no življenje s Tomažem, čeprav je bilo dolgo kar dva meseca, dva meseca lepega sožitja, dva me- seca bogatega življenja; bogato zato. ker nam je razdajal Tomaž darove iz zakladnice svojega ra- zuma, izkušenj, poguma, vedrine in toplega nesebičnega prijatelj- stva. Napočil je dan, zimski dan sre- di februarja 1943, ko smo se po- slovili od Tomaža in ga Bor, Mil- ka in jaz spremljali prek St. Ilja pri Velenju na pot proti Dolenj- ski. V. R. (Dalje prihodnjič) Stran 2 TEDNIK — petek, 17. februarja 1967 Stran 5 Poleg uspehov vidi organizacija ZK v Strojnih delavnicah Ptuj tudi težave Clamce in člani osnovne orga- nizacije ZKS v Strojnih delavni- cah v Ptuju so izvolili na nedav- na konferenci za sekretarja Ma- Fridla, v sekretariat pa Al- berta Paja, Dragico Jeza, Romana pišorna in Nado ?>talcer. Po vKe- bini p^oročila in po tem, kar fio povedali navz^oč; člani in članice, zasluži njihova konferenca oceno kot kritična glede na uspehe, na- pake in pojave, ki jih poznajo čla.nd te organiizacije ZKS, glede na pričakovanje uspehov nadalj- njega dela članstva in celotnega razvoja v podjetju pa kot zelo optimistična. Sekretar Maiks Fridl je prikazal v poročiilu titste upravne, strokov- ne in druge težave v podjetju, ki jih je mogoče odpraviti pri vsa- kem zaposlenem in tudi pri vsa- kem članu ZKS, kjer obstajajo. To ugotavljajo organizacije ZKS tudi v večini drugih kolektivov. V največ primerih vidi vsakdo napake in nepravilnosti pri svo- jem sodelavcu, v drugem oddel- ku, v upravi in pri samoupravnih organih, nia,nj pa si prizadeva do- gnati, kakšne nepravilnosti si je prizadeval sam odipraviti in kakš- ne organizacija ZKS kot celota. Upravne, strokovne in druge na- pake ter nepravilnosti v odnosih vidi vsaik član kolektiva in vsak član organizacije ZKS, redki pa ugotavljajo, kako so se jih lotili odpraviti in s kakšnim uspehom, kdo je pri tem pomagal in kdo oviral; Organizacija ZKS v Stroj- nih delavnicah tudi ugotavlja, da ne zadošča samo odkrivanje na- pak in pojavov v škodo korist- nega ugodnega delovnega vzduš- ja, niiti samo diskutiranje, pisanje zapisnikov, predlaganje, kako bi delali in kako odpravljali na- pake, ko pa se potem premalo stori, da bi dosegli uispeh in da bi ugotovili izboljšanje. Vsaka služba v podjetju zahteva svoje, delo narekuje dobro organizacijo, dosledno Sit m samokritiko, dogaja pa se. da potem celo člani ZKS sami onemogočajo, da bi se pred- logi članov kolektiva in priporo- čila samoupravnih organov aLi organizacije dosledno izvedla. Pri sklepih ugotavlja kolektiv nedo- slednost in pri organizaciji ZKS večkrat nezainteresiiranosit za naj- važnejše, kar predlaga kolektiv, skupine ali posamezniki. Vse to so kritizirali tudi posamezni člani v diskusiji. Vsakdo izmed njih, člani Masten, Krajnik, Pišorn, Stalcerjeva, Bezeljak, Fridl, Žit- nik, Mar, Fric in Pičerko, vidi v podjetju velik napredek in uspeh; na drugi strani pa tudi ne- pravilnosti, ki onemogočajo uspe- he tudi na področjih, kjer bi jih lahko imeii. Uprava podjetja za- hteva red, strokovne službe prav tako, največ pa zahteva kolektiv glede medsebojnih odnosov in ti včasih močno zašepajo. Tudi or- ganizacija ZKS se mora v vse te težave poglobiti in prva poskrbe- ti, da jih ne bodo povzročali čla- ni organizacije in nj'ihiov dobri zgled bo lahko močno vplivaJ po- tem tisdi na druge. Dober zgled članov kolektiva j«, ne glede na organizacijo, ki ji pripada, naj- močnejša sila v podjetju, in zglednih ljudi si želi kolektiv vedno več, pa najisi bodo v orga- nizaciji ZKS, v delovnih enotah in sikupinah. Samo očitanje napak drug drugemu ne zadošča, ker jih je potrebno talkoj odpravljati in tudi omogočiti, da se sitanje iz- boljša. Novo izvoljeni sekretar in čla- ni seikretariata si bodo prizade- vali v bodoče skirpno s kolekti- vom bolj kot doslej pravilno oce- njevati vse uspehe v podjetju in tiidi upoštevati predloge, kako bi delo nadalje izboljševali s prak- tičnim dolom m zgledom, saj se da ob dobrem poznanju situacije in ob dobri volji mnogo storiti. Po oceni organizacije ZKS po- menijo Strojne delavnice Ptuj za ptujsko občino pomembno gospo- darsko organizacijo, ki lahko mnogo stori na svojem področjii, potrebuje pa za to pomoč in opo- ro vseh pomembnih činiteljev, zlasti strokovnih služb, uprave, organov samouprave in celotne- ga kolektiva skupno z organiza- cijo ZKS. / V. J. F^roblemi nadaljnjega razvoja kmetijstva na ormoškem območju V Ormožu 68 odstotkov narodnega dohodka iz kmetijstva Po reformi zaradi ukinjenih investicij ostali na pol poti. Živi- noreja proizvodnih stroškov ne pokriva. Neusklajene cene repro- tlukcijskega materiala in živine. Težave pri prodaji v izvoz. Po- trebno je ol>noviti vse sadovnjake in mnogo vinogradov. V pro- izvodnjo je treba vključiti mlade strokovnjake. Tržišče vse bolj usmerja proizvodnjo. Za »Tednik« odgovarja direktor Matija Ratek Koliki del narodnega dohodka ka izvira v občini iz kmetijstva in kakšna je usmerjenost v razvoju? V občini Ormož je kmetijstvo še vedno pomembna gospodarska panoga, kar potrjuje tudi 63% udeležba v ustvarjenem narod- nem dohodku. Čeprav ta veja gospodarstva vsa leta sem do izvajanja gospodarske reforme ni imela zadovoljive materialne osnove za normalni razvoj, je do- segla vendar le sorazmerno vi- soko stopnjo rasti. Usmerjenost v razvoju kmetijstva pri nas je bila do pred kratkim skoraj v ce]i:)ti na proizvodnjo v družbenem sek- torju. 2e od leta 1962 je na našem področju samo ena kmetijska or- ganizacija, ki ima dokaj močno specializirano družbeno vino- gradniško-sadjarsko in živinorej- sko smer. zraven te pa vse moč- neje razvija razne oblike proiz- vodnih odnosov z zasebnimi pro- izvajalci. Intenzivnejši razvoj kmetijstva za področje družbenega sektorja se je začel dejansko šele 3 9.59. 1. Takrat se je postavila za ta sektor tudi popolnejša organizacijska oblika, začelo se je načrtnejše go- spodarjenje. Sledila je večja oo- nova vinogradov, sadovnjakov, gradnja hlevov, vinske kleti, skladišč ter nakup zemlje in to po dolgoročnem perspektivnem na- črtu. Delno se ta vlaganja že od- ražajo v vedno večji količinsKi proizvodnji vina, ki znaša pov- prečno letno 180 vagonov, sadja 800 ton, mesa 700 ton itd. Vemo pa. da se rezultati vlaganja, zlasti v nasade, kažejo šele po 4 oziro- ma 6 letih. — Ali ste po III. plenumu CK ZKJ, ko so razčistili agrarna poli- tična vprašanja, lotili proizvodnje v zasebnem sektorju? Po VIII. kongresu, zlasti po III. plenumu smo se tudi na našem področju resneje lotili proizvod- nje v zasebnem sektorju. — Kako boste premagali proble- me, ki so nastali ob spremenjenih pogojih gospodarjenja? Za realizacijo plana so potreb- na različna sredstva od finančnih pa do sposobnosti. Vse to pa od nas zahteva, da se v širšem sesta- vu najprej seznanimo s tekočimi problemi in potem izmenjamo mnenja, ter zavzamemo določena stališča v pogledu nadaljnjega razvoja kmetijstva v občini. — Zadnji čas slišimo vse pogo- steje. da družbeni sektor kmetij- stva zaostaja v svojem razvoju. Kaj menite o tem? V izrazito agrarnem področju smo posvečali vso pozornost kme- tijstvu in temu primerna je bila tudi politika investicijske izgrad- nje v občini. Pa še ta je bila pre- pozno začeta in prepočasna, po re- formi pa je seveda skoraj rinvsem zamrla. Tako so ostale določene kapacitete nedograjene in zato tudi maksimalno neizkoriščene. Zaradi tega pa potem tudi ne da- jejo tistega, kar smo načrtovali in pričakovali. Ostali smo torej na pol poti. Dejstvo je namreč, da le od sodobne kmetijske proizvod- nje lahko pričakujemo večje efekte, katerih del se lahko vlaga v razširjeno reprodukcijo-moder- nizacijo. — Družbenemu sektorju v ormo- ški občini tudi očitajo, da zmanj- šuje stalež stalno zaposlenih. Razširjena reprodukcija in mo- dernizacija omogoča tudi v kme- tijstvu, zlasti v intenzivni proiz- vodnji, zaposlovanje tistih ljudi, ki jih nova tehnologija v obsto- ječih kapacitetah izpodriva, tako v družbenem kot v zasebnem sek- torju. Poleg tega smo ves čas ra- čunali s tovarno sladkorja, ki bi tudi zaposlila precej ljudi, ki jih moderna proizvodnja v kmetij- stvu sprošča. Zaradi tega pa se potem nismo lotili kakih podob- nih dejavnosti, ki bi vplivale na hitrejšo spremembo strukture prebivalstva v občini in na zviša- nje narodnega dohodka. — V zadnjem času je precej raz- prav. da živinoreja ob teh pogojih, torej s svojimi dohodki, proizvod- nih stroškov ne pokriva, kljub ve- likemu prizadevanju kadrov in vseh članov delovne skupnosti. Težave so tudi v prodaji. Živinorejska proizvodnja, o ka- "teri je veliko žolčnih razprav, je bila zastavljena na podlagi dol- goročnega programa odkupa zem- ljišč v bližini farme ter delno na stranske proizvode tovarne slad- korja. Zraven tega pa je za živi- norejo na našem področju izre- den problem zamočvirjenost trav- natega sveta, ki pa ga je po po- vršini zelo veliko. Za usposobitev teh zemljišč, za intenzivno pro- izvodnjo s pomočjo hidromelio- racij pa so potrebna izredno ve- lika finančna sredstva. Odkup zemlje pa je tudi zadnje leto pri nas močno stagniral. Manjša ie ponudba, izredno se je dvignila cena, kot kupec se pojavlja tudi zasebni proizvajalec in delavec. Da pa pitanje govedi ni rentabil- no. ni razlog samo v navedenih dejstvih, pač pa delno tudi v tež- kih razmerah, ki povsem še tudi niso urejene. Nevsklajene so cene repromateriala in živine, zraven tega pa se pojavlja vedno kakšen problem pri izvozu živine. Z in- tenziviranjem te proizvodnje in proizvodnje krme se postopoma stanje zboljšuje, vendar kot že rečeno, so še vedno prisotni razni drugi vplivi, katerih delovna skupnost sama ne more anulirati. Družbeni sektor v Ormožu prodaja traktorje. Ali je to posle- dica neintenzivne izkoriščenosti? S povečanjem zemljiških ka- pacitet se je vsa leta tudi stroj- ni park povečeval. Toda z aron- dacijo zemljišč ter večjo spe- cializacijo proizvodnje ne glede na to, da so si nekateri zasebni proizvajalci kupili traktorje, se je'v družbenem sektorju poja- vil višek teh strojev. Zato je nujno stanje strojnega parka vskladiti z gornjimi zahtevami, potrebno mehanizacijo pa in- tenzivno izkoriščati. — Pogosto se sliši, da le 50®/o izkoriščate novo vinsko klet. Gradnja proizvodne vinake kleti je temeljila na potrebah lastne proizvodnje. Obnova 4(V) hektarov vinogradov, od kate- rih je v rodnosti le 230 ha, a 170 ha pa je starih do 3 leta, je kontna, ostalo pa je še za ob- novo — 200 ha. Program obno- ve sadovnjakov smo tudi komaj začeli izvajati, saj je obnovlje- no komaj ca. 100 ha, obndviti pa je treba še 300 ha, za kar so v glavnem zemljišča kupljena in sedaj povzročajo hudo kri, ker za poljedelstvo niso uporab- na. Iz tega sledi, da je bilo po- trebno začeti obnavljati vse sta- re vinograde in sadovnjake. Zato pa so potrebna velika sred- stva, ki pa se šele čez daljši čas vra,čajo. Na tej stopnji izgraje- nosti kmetijska organizacija sa- ma ni v stanju ustvariti takšne- ga finančnega efekta, da bi kril potrebe za dokončanje investicij, ki so v teku, to je za vzdrževa- nje nasadov do polne rodnosti in da bi še nadaljeval po pro- gramu obnovo, ki je vezana na vinsko klet. Ta rekonstrukcija je začeta, vidni so že tudi rezultati, zato bi bilo nujno to skončati. Za realizacijo vsega tega pa bi bila potrebna sredstva v višini 15 milijonov novih dinarjev. — Kako boste skušali premagati težave in uresničiti načrte? Zato bomo morali poiskati vse lastne in družbene možnosti. Eno nam je prav gotovo jasno, nazaj v ekstenzivno proizvodfijo poti ni. Tržišče je danes tisto, ki vse bolj usmerja proizvodnjo. Osnovni cilji reforme pa so in- tenzivna in cenena proizvodnja ter vključevanje v mednarodno delitev dela. To pa zagotovO z nizko produktivnostjo nima nič skupnega. — Kako gledate na mladi stro- kovni kader? Zaradi intenzivne proizvodnje moramo mladim kvalificiranim in strokovnim kadrom omogočiti vključitev v proizvodnjo, kajti moderna kmetijska proizvodnja bazira na nivoju kvalificiranega kadra. Zahtevam proizvodnje mora torei ustrezati kvalifika- cijska struktura, ne pa obratno. Strokovnost in kvaliteta dela imata brez dvoma odločilen vpliv v intenzivnem in ekono- mičnem gospodarjenju, kar pa zagotavlja nadaljnji, še hitrejši progres v gospodarstvu. ZR Direktor Matija Ratek Vinska klet v Ormožu, ko še ni bila gotova Volivci Ivanjkovec niso zadovoljni s predlogom odloka o prispevkih in davkih občanov Na zboru volivcev v Ivanjkov- cih je bilo nad 170 volivcev, predvsem kmetovalcev. Osnutek odloka o prispevkih in davkih občanov je podal Ivo Rajh, uslužbenec občinske uprave. Kmetovalce s teaa območja je najbolj prizadel člen osnutka, ki določa odstotefK prispevka od osebnih dohodkov iz kmetijske de^avnositi za kmečko gospodar- stvo. Spremenila naj bi se stop- nja občinskih prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijstva s tem, da se odpravijo proizvod- ni okoliši in formirajo nove sku- pine katastrskih občim, kii bi naj bile obdavčene po enotni stop- nji. Predlog predvideva znižanje stopnje v ravninskem, obdrav- skem območju od 36 na 29®/o, v dragem manj hribovitem območ- ju od 28 na 22 °/o, v ostalem bolj hribovitem območju, ki ima naj- slabše pogoje za kmetovanje v občimi, pa od 19 na 15 "/o od ka- tastrskega dohodka. Iz osnutka je razvidno, da se stopnja pri- spevka zniža različno na posa- meznih področjih. Ivo Rajh je tolmačil, da gre za odpravo pro- izvodnih okolišev in rajonov in poenotenje stopnje. Občani tega območja so sprejeli takšen predlog z negodovanjem. V raz- pravi so menili, da ni mogoče primerjati Runča, Lahonc, Veli- čan in dru^gih krajev tega hribo- vitega predela, kjer so kljub enakim bonitetnim razredom po- goji obdelovanja zemlje mmogo težji. Večina kmetijskih površin tega območja se ne da strojno obdelovati. Stroški zaradi obde- lave im izkoriščanja zemljiišč po enaki površini so mnogo višji kot v bolj ravninsfkiih področjih. Ta področja so tudi bolj odmak- njena od centrov. Imajo še ne- ugodne koenuinikacijske zveze, I kar še poveča neskladnost med posameznimi območji. Z določit- vijo nove stopnje za to območje kmetovalci niso nič pridobili, ker se poveča zvezni prispevek za 3 ®/o in republiški za vodno skupnost za 1 "/o, kar je sikupaj "/o in je enako znižanju občin- ske stopnje. Volivci tega obm^oč- 'ja so zahtevali od občinskih od- bornilkov, da zastopajo njihova stališča na občinsiki skupščim, ki miora imeti v vidu razmere im po- goje kmečke proizvodnje na tem področju. V razpravi so občani kritizirali čekovne položnice, s katerimi plačujejo davke in obveznosti zdravstvenega zavarovanja. Na položnici piše samo kmetijska dejavnost in znesek akontacije. Iz tega pa ni razvidno, za kake obveznosti gre, ker na položnici dajatve niso ločene. Z. R. Republiška skupnost za zaposlovanje vpliva na plansko In racionalno štipendiranje Gosipodarska reforma zahteva tuidi v vlaganju sredstev za pri- dobivanje novih strokovnih kad- rov več smotrne in racionalne politike štipendiranja. Vedno skromnejša tozadevna sredstva je treba premišljeno vlagati tam, kjer bodo dala največji končni efekt, to je v tiste talentirane mlade kadre, ki bodo pozneje bogato vračali vložene investici- je v njihovo šolanje in usposab- ljanje s svojim kvalitetnim stro- kovnim delom. Gre pa tudi še za eno dejstvo. Ob skromnejših sredstvih za šti- pendiranje izobraževanja mladi- ne so najbolj prizadeti tisti mla- di kadri, ki izhajajo iz gospodar- sko manj razvitih predelov, kjer je manj možnosti za štipendira- nje. Tako bi se lahko zgodilo, da bi mnogi mladi talenti ostal; za- radi nerazumevanja naše družbe doma, pozabljeni im nerazviti ne samo v lastno škodo, temveč tu- di v škodo naše družbe. Na srednjih in tudi še prav po- sebej na visokih šolah se kažejo vedno večji disproporci v social- ni strukturi dijakov, zlasti pa študentov. Na univerzi je na pri- mer najšibkejše zastopana mladi- na iz najštevilnejšega sloja kmetov in polkvafiliciranih de- lavcev. To je razen neurejenega os- novnega šolstva predvsem kriv- iš dosedanjega premalo premiš- ljenega štipendiranja in sploh štipendijske politike, kakor tudi upadanja števila štipendij v zve- zi z uresničevanjem gospodarske reforme. Pn tem so najbolj pri- ?:adeti otroci materialno slabo si- tuiranih staršev, ki živijo na qo- spodarsko manj razvitih področ- jih, kjer ]e malo štipenri■'tor:ev in kjer so šole II. stopnje dis- iocirane, Da b; ta problem omilili ;n '>mogoČ!li nadaljnje šolanje vsaj nadpovprečno nadarieni talenti- rani mladini, ki živi v slabih P^fiferialnih razmerah, se je s.kup- sčina Republiške s.kupnosti za Zfiposlovanje v Ljubljan; odloči- la. da nameni del svojili sred- stev za štipendirani«, in sicer la- -^O milijonov S din, letOiS pa prav tako vsoto. Znanslveiifi izbira ncjboijsih Izbiro štipendiistov je skupšči- '^a Republiškega zavoria za 7^.po- ^^^•vanje zaupala posebn- .stro- "^ovni knmi,s.iji. Se pred dmkonč- obravnavo proš^ni po tej ko- qrp vsak kandid.=it skozi v-u.iOHnr-l rolr i-l-c n . Kr J AT), ^^ jo opravijo strokovno psiho- j loške službe pri komunalnih za- vodih za zaposlovanje. Postopek za izbiranje štipendistov Pri vsakem kandidatu najprej analizirajo šolski uspeh zadnjih štirih let, kajti dosedanje študi- je so pokazale, da ima šolski uspeh veliko prognostično vred- nost pkorelacije z uspehom v naslednjih letih s-o 0,60 do 0,80), posebno še, če je ta uspeh več let stabilen. Psihotehnična preizkušnja je druga stopnja preizkuša« j a vsa- kega kandidata. Pri tem uporab- ljajo predvsem teste inteligenč- nosti in druge teste mentalnih sposobnosti. Mnenje šole je nadaljnji po- membni moment, ki ga upošteva komisija pri svojih dokončnih odločanjih. §ola namreč lahko (kot dobra poznavateljica kon- kretnega kandidata) da naj^bolj točno mnenje o prizadevnosti oziroma zainteresiranosti na po- sameznih šolskih oziroma izven- šolskih področjih. Vsi ti podatki nudijo komisiji zadostno osnovo, da lahko ugo- tovi, kateri kandidat bo pri na- daljnjem študiju dal najpozitiv- nejše rezultate. Med temd kandi- dati izbere najprej vse tiste, ki zaradi šibkih socialnih razmer si- cer študija ne bi mogli nadalje- vati. Oceno socialnih razmer po- sredujejo komis-iji komunalni za- vodi za zaposlovanje kakor tudi šole. Načelo javnosti naj zagotovi nepristranost Da se prepreči kakršnakoli protekcija, uporablja komisija ustavno načelo javnosti ter ob- javlja imena vseh .'zbramih kan- didatov v glasilu Zveze mladme Slovenije, to je v MLADINI, kjer je bil objavljen tudi pravilnik o štipendiiranju. Dosedanji rezultati racionalne Izbire kandidatov Za šolsko leto 1966/67 je ko- misna odbila 300 prošenj, ugod- no pa jih je rešila 111. Socialni sestav nro^iilcev je naslednji' 29 kmerkih otrok iz številnih dru- žin (7 brez očeta), 35 otrok ne- kvalificiranih delavcev (13 že upokojenih. 6 pokojnih), 28 otrok kvalificiranih delavcev (7 že upo- koien h 1 pokolni), 4 otroci brez staršev oziroma od staršev zapu- ščeni in 15 otrok uslužbencev (3 imoknien'^ t "-^V-mi dohodki ali številno družino. Po vrstah šol, za katere so do- bili štipendije: 64 otrok za gim- nazijo, 8 za srednje strokovne šole, 3 za umetniške šole im 36 za visoke šole. Vsak prejema mesečno 30.000 do 40.000 S din štipendije. Vzorec za posnemanje Nobenega dvoma ni, da s tem I še nista v celoti rešena sistem in politiika štipendiranja najboljših iz gospodarsko in socialno naj- bolj nerazvitih predelov in dru- žim. Kar smo tukaj opisali, je le vzorec za posnemanje. Z njim je doseženo, da se vsaj najbolj raz- viti talenti zaradi socialnih do- mačih razmer in gospodarsike ne- razvitosti območja, od koder \r- hajajo, navzlic svojim talentom in ukaželjnosti — ne bodo izgu- bili. Pomembno bi bilo, če bi ta primer našel čimveč posnemal- cev med delovnimi organizacija- mi, da bi tako po«topno izobli- kovali in uveljavili ustrezen s-i- stem izbiranja najboljših kandi- datov za njihovo štipend.iranje. Samo smotrno investiranje raz- meroma skromnih štipendijsikiih sredstev v najboljše bo lahko dalo optimalne rezultate v kor.st naše družbene skupnosti in po- »^-meznih strokovnih področij de- la. Mov obseg pravic socialnega zavarovanja (Nadaljevanje s 4. strani) Tudi po pretku tridesetih koledarskih dni bolovanja zava- rovanci ne bi imeli več pravice do 100"/o nadomestila kot so to imeli sedaj absolutno po preteku 60 dni, temveč bi to nadomestilo, razen za nesreče pr! delu, zna- šalo odslej 80 "/o od enaintride- setega do šestdeseteqa d.ne in od šestdesetega dne dalje 90"/o za tiste, ki izpolnjujejo pogoj pred- hodnega zavarovanja, ter 60®/o oziroma 90 "/n /a tj^jte k' ne iz- I polnjujejo tega pogoja. Skupšči- na socialnega zavarovanja bo priporočila delovnim organizaci- jam, da v tem okvini sprejemajo sklepe o višini nadomeictila za svoje delavce za prvih 30 kole- da'rs.kih dni s poudarkom, da v nobenem primeru ne bi smelo zrašati to nadomes.tilo več kot za preostali čas. Za vajence in učence strokovnih šol naj bi to nadomestilo tudi v bodoče zna- šalo 100 «/n nagrade. Organizaci- je 'o uredijo s spremembo sta- tuta ali v ustreznem »iTilošnom aktu. Nadomestilo osebnega do- hodka v času nosečnosti irt po- roda in v čas^u izolacije gre tudd v bodoče od prvega dme dalje v breme sklada za zdravstveno za- varovanje. Zavarovanci sami pa bodo v bodoče prispevali k posam^p-znim stroškom zdravsitvenega zavaro- vanja, in sicer: — k stroškom za zdravila 2 N dinarja: (Konec prihodnjič) Sf)7 SIrnn 6 S eeste v zid v nedeljo zjutraj ob 5. ur: sta se odpeljala i7.pred hotela »Pe- tovio- v Ptuju z osebnim avto- mobilom 404 Z 3197 sk.ozi me&to Ptuj v smeri Maribora študenta Tjetjoo Amon iz Okahande v jugozahodni Afriki in Donn Alu- ma iz Ugande. Nd ovinku pri smerokazu Ptuj—.Mariborska—Zagrebška ce- ; sta nista zmanjšala hitrosti, za- j to ju je zaneslo naravnost čez ^ vrt na bližnji travniil pred kraOkim po- 'iievlien, vendar sodijo vozači, da je vsaj za 5m prekratek, ker spelje Idhko vsako vozilo iz Ma- ribora na ovinku naravnost mi- mo konca branika v jarek, V. J. Obcestni branik je dovolj močan za vsako nesrečo Razbiti avlo je obstal na travniku Terezija Jagarinec, Spuhlja 108 — Ivana; Genovefa Novak, Kidričevo 39 — dečka; Vida Senčar, Ljutomerska 14 — Bran- ka; Marjana To}X)]ovec. Lovrenc na Dr. polju 96 — deklico; Ma- rija Frlež, Sp. Hajdina 138 — Darjo; Matilda Majhen, Jurovci 4 — Ivana;- Edica Arnejčič, Pr- venci 8 — Edija; Dragica Le- vanič, Selci 29 — dečka; Tere- I zija Vogrinec, Gerečja vas Miroslava. Ante Burica, Vičavska pot, in Ana Abramovič, Karlovac, Gun- duličeva 7; Bogoljub Keber, Lju- tomerska 22.''b, in Matilda Ko- kol, Kidričevo .5; Franc Damiš, Trstenjakova 6'b, in Magdalena Podbreznik, Gregorčičev drevo- red 7. POTREBEN REMONT PROG NA ORNSO- ŠKEM OBMOČJU Pri nadzorstvu proge Ormož dela 50 delavcev. Delo opravlja- jo pod težkimi pogoji, saj mo- rajo biti zunaj v najhujši zimi, večkrat pa tudi na de^ju. Le ta- ko lahko opravijo svoje delo in j dolžnost za varno vožnjo vla- i kov. V lanskem letu niso vlagali večjih sredstev na ormoškem področju. Vgradili so le večje količine rizeljna na progi Or- mož—Zerovinci. Uredili so 2,5 kilometra dolg odsek proge Lju- tomer-1. Delo je bilo dobro oprav- ljeno, saj je pokazal merilni voz pri merjenju zadovoljive podat- ke. Na odsekih, kjer se celo leto ni opravljalo večjih del, pa se stanje slabša. Tu je precej trhlih pragov, in sicer kar 42 "/n, na postajnih tirih v Ivanjkovcih pa celo 48 ".''o. Resno bo treba misliti na zamenjavo, sicer se bo mo- rala hitro^-^t vlakov zmanjšati. Na nroo' Ormož—Središče so na odseku proge, ki ni bil obnov- ljen v letu 1964. presejali gra- mozno gredo ter zamenjali tir- nice dolžine 15 m s tirnicami dolžine 30 m. Zarad: prepoznega ! ••sejanja gramozne grede in pozno prejetih tirnic niso uspeli uspo- sobiti proge pred zimo za redno hitrost 70 km/uro. marveč je se- daj 30-km'uro, Predvsem je to ovira pri potniških vlakih, k: daljšajo vozni čas tudi do tri 'n''nutp. Ko bo popustila zima, I bodo tudi ta od.sek popravili za ! redno hitrost. Remont procfe bo moral biti izvršen 'ud: na drugih odsekih Skušali bodo vsaj za- menjati tirnice. Seda' vgrajene j tirnice imajo močno višinsko obrabo. j Od začetka izvajanja reforme pa nimajo več kredita za remont na ormoškem področju Ob zdru- žitvi podjetij v letu 1965 je bilo rečeno, da se bodo vlagala sred- istva tja, kjer so ustvarjena. Do danes se ta obljuba še ni izpol- nila. Radi bi delali v 42-urnem ted- niku kljub temu, da se zavedajo, da se bo morala celotna skupina 7 vsem: silami lotiti dela in izko- I ristiti vse rezerve v organizaci]; dela, če bodo hoteli realizirati plan. Z. R. Rokomet v soboto, 11 2. 1967, je na red- nem letnem občnem zboru roko- metrii klub »-DRAVA« Pluj po- lagal obračun enoletnega dela. na katerem je bilo kritično ocenjeno delo kluba pa tuai rokometne zveze Slovenije. Izneseni so bili dobri predlogi o bodočem sistemu tekmovanja, ki bi se naj prilago- dil pogojem gospoaarske reforme ter istočasno ustvaril pogoje mno- žičnosti tega športa v Sloveniji. Glavne značilnosti razprav in predlogov so sledeče: Članstvo je ugotovilo, da je množičnost v klubu od leta 1965 močno padla, saj šteje sedaj le S4 aktivnih članov, medtem ko jih je imel leta 1965 še nad 100. Klub sedaj več nima v rednem tekmovanju ženske ekipe, ki je nekdaj v Sloveniji veliko pome- nila) to pa zato, ker enotna re- publiška liga iz finančnih razlo- gov za ta klub ni mogoča. Iz teh razlogov se je klub lani oapove- dal kvalifikacijam za vstop te ekipe v enotno republiško ligo, čeprav uspeb na teh kvalifikaci- jah ni bil vprašanje. Ekipa tudi mma nobenih možnosti za tekmo- vanja, kar je pogoj aktivnosti vsake ekipe, ker je občina pre- majhen okoliš, za medobčinska tekmovanja pa ni organizatorja, saj se rokometna zveza Slovenije za to premalo zanima ali pa sploh nič. Klub ima zato v rednem tek- movanju samo moško ekipo v enotni republiški ligi, mladinsko pa v deljeni republiški ligi, z žensko ekipo pa tekmuje občasno in 10 v raznih prijateljskih sreča- njih. Včasih, ko so delovali še bivši okrajni rokometni odbori, ki jih je organizirala rokometna zveza Slovenije, je imel klub v rednem tekmovanju kar pet ekip! Drugo važnejše vprašanje, ki so se ga 2 vso vnemo lotevali navzo- či na zboru, je bilo vprašanje si- stema tekmovanja in gospodarje- nje kluba v pogojih gospodarske reforme. Menili so, da je sistem enotnih republiških lig v novih pogojih zastarel in nemogoč. Po- vsem pa so ovr!?li teorijo o edi- nem pogoju za dvig kvalitete igre v enotnih republiških ligah in to utemeljevai-' s tem. da je glavni pogoj za kvaliteto igre še vedno dober strokovni kader — trenerji, ki ga prav v Sloveniji primanj- kuje. Sistem enotnih republiških lig je po mnenju navzočih za dvig kvalitete igre sekundarnega zna- čaja. Tak sistem pa ne samo da ni mogoč za veliko večino klubov v Sloveniji, ki v novih pogojih gospodar.'^ke reforme ne more pričakovati več finančnih sred- stev kot doslej, pač pa tuai moč- no hromi množičnost tega športa. Zato so predlagali, da rokometna zveza Slovenije že sedaj razmisli D tem vprašanju. Mnenja so bili, da bi se ob pričetku nove tek- movalne-sezone v jeseni teea le- ta morale ukiniti vse enotne re- publiške lige tako za moške kot za ženske (mladinska je že de- ljena). Organizirali bi naj dve deljeni ligi za moške (območje Koroške, Pomurja in Štajerske v j en del, ostalo v drugi del), za ; ženske pa tn deljene l.ge kot je to že v mladinskem tekmovaniu Na ta način bi se število aktivno sodelujočih ek;p povečalo pri moških od dosedanjih 10 na 20 ekip, pri ženskah pa celo potro- jilo. pogoji tekmovanis pa b bi- li mnogo ugodnejši Ko so govo- rili o ucodnejšib oocojih tekmo- vanja. so mislih predvsem na ' dejstvo, da imajo klubi v sredi- šču Slovenije in njene najbližje 1 okolice sedaj mnogo ugodnejše pogoje in je tekmovanje za njih j najcenejše, saj je razdalja do na- sprotn:h ekip za te klube veano : in v vsakem primeru dosti, krajša cd klubov npr. iz Maribora ali iz j Pirana. Pri takem stanju je po- j polnoma razumljivo, da' so klubi I iz središča republike zainteresi- ran; nc. dosedanjem sistemu tek- ' movanja, kar pa ni v interesu i ostalih klubov, ki so i' večini, ni- ti v skladu z intencijam; gospo- darske reforme. Končno pa se m.oia tudi telesna kultura vklju- ! čiti v izvajanje gospoda:ske re- forme. sicer pa nas bodo itak 1 razmi-:re do tega slej kot prej pri- silile. Končno pa .so navzoči še predlagali lastnemu klubu, pa tu- d' rokometni zvezi Slovenije, da se v Dodoče boli u0i.veti .Tiladm- skemu tekmovanju, ki je pogoj za uspešno tekmovanje mošk:h ekip in prav t.ako tudi ženskih P" mnenju navzočih, je nalo- es rokometne zveze Slovenije v tem. da vodi politiko razvoja ro- kometa v Sloveniji, pa bi zato moralo biti njeno delo osredoto- čeno na pravilen sistem tekmo- ! vanja, ki je v skladu z našimi ekonomskim: možnostmi in v in- teresu večine rokometnih organi- zacij. Doleg tega in ne nazad- nje pa tudi v organizacijo področn;h tekmovanj, ki so sedaj prepuščena zgolj občinskim zvezam za telesno kulturo, kar je mnogo preozko področje ?a uspe- šen razvoj športa. Menili so tudi. i da naj se postavi vprašanje na- i daljnjega obstoja rokometne zve- jze Slovenije, v kol:kor bi bilo tud' v bodoče edino nieno delo vodenje enotnih republiških lis. saj bi to delo v tem primeru lah- ko vodila — oprpvljala prav tako tudi strokovra komisija za roko- nret pri republiški ^vez:. za teles- no kulturo SR Slovenije. S. Dvoživke Na zemeljski obli živi okrog 1500 vrst dvoživk. Od teh jih najdemo v naši deželi kakšno desetino. To so živali vročih pre- delov. 2dba je v profilu grbasta, ven- dar ima popolnoma ravno hrbte- nico. Leta 1900 se je pojavil opis žabe in gabona, ki ima boke in šape pokrite z nečim, kar je po- dobno lasem. Zoologi so odkrili pozneje še novo vrsto takih žab. Boulanger, ki je odkril in opisal žabo z lasmi, je mislil, da so lasje le sezonski pojav. Leta 1902 je ujel še nekaj pri- merkov teh žab, in sicer samcev z lasmi in samic brez las. Histo- loške preiskave so pokazale, da so lasje podaljški kože in da so v njih krvne žile. Pozneje so odkrili v njih še živčne končiče. Zabe se razen z insekti- hra- nijo tudi z majhnimi vretenčarji. Profesor Kessler je našel v že- lodcu žabe različne pajke, često pa žro žabe tudd paglavce in ma- le žabice svojega rodu ter celo v vodo padle majhne ptice. Po- skušajo ujeti lastovko, ki se pri letu dotakne vodne gladine. Le- ta 1915 je sodelavec dnjeprope- trovske biološke postaje Vo- losjevič našel na obali močvirja mrtvo žabo, iz katere požiralni- ka je štrlel ptiček priba. 2aba je poginila zaradi zadušitve, ker je bil plen prevelik, i Zaba ima zadaj pritrjen jezik : kot vse druge živali, da bi s ! prednjim koncem lahko lovila. ; Medtem iio ždba mirno sed., se n9i«iiiiiBa«Haaii9«Baa«««BHaiii«HiiHB9iaiaaBas3nBBiaBiai njen jezik bliskovito stegne in plen je že v goltancu. So žabe, ki sploh nimajo jezi- ka. Te imajo kremplje na šapah. Nekatere med njimi, na primer surinomska pipa, imajo še eno čudovito lastnost: svoje mladiče valijo v lastnem inkubatorju, V vodi odložene ikre naloži samec na hrbet samici, čez 70 do 80 dni pa zapuščajo mlade žabe ma- terin hrbet in začno samostojno življenje. 2 toni krompirja na uro Neka francoska tovarna je iz- delala stroj za izkopavanje in zbiranje krompirja, ki opravlja to delo zelo hitro. Stroj krompir izkoplje in loči od njega zemljo ter ga nasipa v vreče. Konstru- iran je tako, da deluje, kakor bi ponavljal delavčeve gibe. Iz- ko,pan krompir zgrne na prožno rešetko s posebno napravo za prijemanje s prsti iz kavčuka. Krompir pride potem na trans- portni trak in v napravo, ki pol- ni vreče. Stroj ima motor 110 vatov. Z njim je zelo lahko upravljati. Uporabiti ga je mogoče tudi kot transportno sredstvo, ker sprej- me 4 tone tovora. ŠAH v petem kolu turnirja za pr- venstvo šahovskega društva Pluj so bila v središču pozornosti srečanja med' vodečimi. Boha.k in Malešič sta po zanimivi igri re- niizirala, medtem ko je Podkraj- šek premagal Rudolfa. Majceno- vič pa brez večjih težav Fijama. Ostali važnejši rezultati tega kola so; Pešl : Skarja 0:1, inž. Kneževič : Zupančič 1:0, Marko- vič : Kopitar 1:0, Rožič : Mlakar 1:0, Kovač : Lazar 0:1, Kokol : Lampič 0:1 in Filipovič ; Perger remi. Partija med Pernatom in Pišekom je preložena. Po petem kolu je stanje na ta- beli naslednje: Malešič in Pod- krajšek 4,5 točke, Bohak in Maj- cenovič 4 točke, Skarja 3,5 toč- ke, Rudolf. Fijan, inž. Kneževič in Rožič 3 točke. Pernat in Pi- šek 2,5 (1) točke, Pešl in Lazar 2,5 točke, Zupančič, Kopitar, Mlaikar, Lampič, Fridl in Perger 2 točki. Kovač in Filiipovič 1,5 točke itd. V šestem kolu, ki bo 20. fe- bruarju v delavskem klubu, je na sporedu derbi turnirja Malešič : Podkrajšek. Redni mesečni brzolurnir za februar bo v petek, 17. februarja, s pričetkom ob 18.30 v prostorih delavskega kluba. Ljubitelji šaha, vabljeni! BSinBSIBnBBBBBBIIBaBBBBDHeBIBliaSfini • •