Janko Pajk
DONESKI K FILOZOFIČNEJ TERMINOLOGIJI
Naslednjim člankom je namen Cigaletovo »znanstveno terminologijo«, ktero 213 je dala v Ljubljani leta 1880. Matica Slovenska na svetlo, v nekterih filozo-fičnih izrazih dopolniti. Ravnalo se je pri tem nekoliko po sledečih pravilih:
Znanstveni izrazi naj bodo v obče taki: 1. da odgovarjajo pojmom onih rečij, ktere imajo poznamenovati; 2. da so, kolikor le mogoče, domači, tj. pravi slovenski, ne izposojeni, če tudi iz slovanskih narečij; 3. da imajo svoje določene pomene, tako da, čim menj bode raznih pomenov imel kteri izraz, tem bolje bode v znanosti služil.
Po teh pravilih sem se tu ravnal. Prestrog nobeden meni znanih jezikov v terminologiji ni; tako tudi ne smemo mi v tem oziru pedantični biti.
Opomniti mi je nekoliko o porabi Belostencevega slovarja. Jaz Belostenca nikakor ne smatram za Bog ve kaj, temveč menim, da hrani on bogat zaklad dobrih besed, pa tudi mnogo maloporabljivega blaga. Navajal sem ga tu posebno s tega razloga, ker je poln pravih narodnih izrazov, se ve da ne po vsem Slovenskem znanih, a narodnih izrazov najbolj potrebujemo. Blago našega jezika, to je moje mnenje, še davno ni popolnem znano. Naša ne samo še ne zapisana, ampak tudi že v knjigah shranjena literatura, posebno preteklih sto-
letij, je se malo izcrpljena in porabljena. K onim izvirnikom, ki so te vrste, spada tudi Belostenčev slovar. S tem, da ga tu pogostoma navajam, hočem samó pokazati, da imamo gledé na terminologijo tudi domačih pismenih virov, ki k pomišljevanju nagibljejo in zaslužujejo, da jih v ozir jemljemo. Menda pride kedaj čas, da se bodo vsa slovenska narečja - in Belostenec je pisal čisto slovenščino, kar tu poudarjam, če je tudi vmes iz štokavščine zajemal, kar pak redovito s pismenko D. (dalmatinski) zaznamuje - pri terminologičnih potrebah bolj marljivo v poštev jemala. Samo po sebi se razumeva, da se to brez kritike ne sme goditi. Jaz sem pri Belostenci kritiko ravno tako rabil, kakor sploh menim, da se ima ostro prebiranje nasproti vsem in vsakorsnim prikaznim leposlovnim in znanstvenim sploh upotrebljevati.
Omeni se se naj, da so se sledeči članki po istej vrsti napisali, kakor tu stojé, tedaj v slučajnem redu in ne systematično. Da se izrazi lažje pregledajo in poljubni lažje najdejo, sledé v kratkem alfabetnem redu one besede, ki se v sledečih člankih pobliže razložijo.
Allgemein - vkupen, splošen, občen (5*). 214 Begriff - pójem (2).
Besonder - poseben, délen (6).
Deduction - izvajanje, izvod (8).
Empirie - izkustvo (10).
Erfahrung - izkusnja (10).
Induction - dovod, dovajanje (navod) (9).
Praxis - dejanje, izvrševanje, izkustvo (11).
Schliessen - sklepati, zaključevati (7).
Schluss - sklep, zaključek (7).
Theorie - misli, mišljenje (11).
Urtheil - sod (3).
Vorstellung - predstava, namišljenje (1). Wissen - vedeti, znati (4).
* Številka kaže red članka, v kterem je beseda pobliže razložena.
1. Vorstellung - predstava, namišljenje
Vorstellung tolmači Cigale v svojej knjigi z izrazom pomisel (str. 136). Vsakdo, ki slovenski jezik poznava, mi pritrdi, da substantivpomisel (f.) ni v slovenščini navadna beseda,1 ker se substantiv misel kot tak sploh ne nahaja v sestavah, k večemu - mislek, prim. premislek. (Smisel, tudi zmisel = Sinn, in možkega spola (I. c. 108) ni domačnica, ampak tujka). Če dalje primerjamo nenavadno sestavko: pomisel z nemško: Vorstellung in pomisliti s: vorstellen, najdemo takoj, da se slovenski in nemški izraz ne vjemata. Pomisliti je: pozneje ali nekoliko časa misliti, bedenken, nachdenken;2 prim. glagole: pomuditi se (etwas verweilen); počakati; postati (postojim); pomoliti (etwas weniges beten); posedeti; pogovoriti in dr. Zato Belostenec v svojem slovarji »Gazophylacium latino-illyricum Joannis Belostanec 1737« (v 2 delih) počakanje tolmači z modicum exspectamen (II. 362.); postajem s subsisto (II. 390). Po tej sestavi bi torej pomisel ne pomenila drugega, nego kar Belostanec imenuje pomisljenje: cogitatio, consideratio (II. 380.); in pomisliti znači samo: cogitare, considerare, kakor Cigale sam (str. 11.) das Bedenken prestavlja z besedo: pomisljaj.
Nemški izraz Vorstellung v filozofičnem pomenu poznamenuje neki duševni 215 čin in tudi predmet tega duševnega čina, po kterem gledamo misli v duhu kot neke v njem bivajoče ali nastajajoče stvari.3 Zato služi latinskej terminologiji izraz imaginatio, tudi repraesentatio, ker človek s svojimi mislimi na podobni način dela kakor z oddaljenimi rečmi, ktere si v duhu naslikuje. Izraz pomisel, pomisliti torej, kakor je njegov pomen gore razložen, ne pomenja tega, kar je Vorstellung, vorstellen v filozofičnem smislu.
Ker so filozofični izrazi, kakor vsi drugi, prenesene besede, bilo bi menda tudi nam dovoljeno, za Vorstellung takih terminov se posluževati, kakoršni so lat. imaginatio in repraesentatio (sc. mentis), tedaj vpodobljenje (vpodobljevanje) (namr. dušno). Ali prenesene besede tj. take, ki imajo poleg svojih navadnih pomenov še več duševnih, so v znanostih nevarne zavoljo krivega razumevanja. Treba je posebnih, določnih izrazov, kteri na ravnost reči znamenujejo, tako da ni o več stvareh in o pomenu dvomiti. Že Belostenec je iskal takega izraza za
1	Stara slov. ima pomyslú (kot m.) v pomenu cogitatio, consilium, desiderium; prim. Miklosich, Lex. 621.
2	Staroslov. pomysliti reputare, cogitare (dialogßzesJu), contemplari, desiderare; prim. Mikl. Lex. 621.
3	Jaz se v tej reči držim Brentano-vega dušeslovja (»Psychologie«, Leipzig 1874).
imaginatio. On ima zato med drugimi besedo namišljenje (I. 651), imaginari: namisliti, namišljati (I. 652) in imaginarius: namišljen (= v misli položen) (I. 651); prim. namišljenje (II. 240). Isti izraz tudi služi Belostencu za concipere mente, animo = popasti, prijeti s pametjum, razumom; vu sebe namisliti, namisliti vu glave (I. 330). Belostencu služi torej za Vorstellung: namišljenje in za vorstellen: namisliti, namišljati.
Ali tudi s tem izrazom se ne morem popolnoma sprijazniti, in to iz dveh uzro-kov ne. Prvič pomenja namišljenje (namišljevanje) poleg namerjenja ali namenjenja tudi nekako pridevanje, prilaganje, prim. namišljeno ime, beigelegter, angedichteter Name. Pri namišljevanji je dvoje stvarij: ena, kterej se primišljuje, druga, ktera se primišljuje, a pri Vorstellung je na enotno mišljenje misliti, in to ali enega predmeta ali ene skupine predmetov, ne na njih zlaganje ali sestavljanje v celote. Zadnje spada v področje fantazije ali pa soda (Urtheil). Drugič sega pomen Belostenčevega namišljenja v področje tega, kar je Begriff; to se razvidi iz njegovega tolmačenja (I. 330): concipere mente, animo s popasti, prijeti s pametjum (= namisliti); ta pomen pa presega nemški Vorstellung. Vendar pak priznavam, da prvi pomen Belostenčevega namišljenja res 216 nemškemu Vorstellung nekako odgovarja in se torej namišljati, namisliti vse-kako sme nad glagol pomišljati, pomisliti staviti.
Navadni govor ima za vorstellen: misliti se in po tujem posneto: predstavljati si, predstava, predstavljanje (Cig. Term. 136.); npr. kako si mislimo zemljo, nebo, ali: kako si predstavljamo zemljo, nebo. Vendar pak je izraz misliti si v pomenu vorstellen prenedoločen ter tudi substantiva za Vorstellung nima, ker misel pomenja Gedanke, tj. čin duševni.
Ostaja nam torej izraz predstava, predstavljanje, predstaviti, predstavljati (si). Cigale res da izrazu pomisliti daje prednost,4 ali jaz predstavo, predstaviti odločno in izključljivo bolj cenim, in to iz sledečih uzrokov. Prvič je izraz predstaviti (si), če je tudi iz nemščine prenesen, udomačen, živ in čisto navaden izraz, ki se zraven misliti si rabi. Drugič je navlašč vstvarjen, da nemškemu vorstellen odgovarja; tedaj je pravi terminus ter nima nič nedoločnosti, kakor njegov synonym misliti si. Tretjič je tudi češčini in ruščini lasten (gl. Cig. Term. 136) ter se s tema narečjema popolnoma sklada, z njima vred občutivši potrebnost si za vorstellen vstvariti poseben izraz.
4 Prim. Predgovor k »Terminologiji« str. XII., kjer to prednost utrjuje.
Za vorstellen bi se naj tedaj jemal glagol predstavljati (predstaviti), za Vorstellung: predstavljanje (kot za čin) in predstava (kot za predmet); za Vorstell-barkeit:predstavljavnost; Vorstellungskraft: predstavljajo~nost; Vorstellungskreis: okrog ali obseg predstav (predstavljanja).
Kot synonymi pak se naj rabijo: namisliti (namišljati, namišljevati); predo~iti (si) (predočevati); predo~ba (prim. zadnji izraz pri Cig. Term. 136 in XII.).
2. Begriff - pójem
To, kar Nemci Begriff imenujejo, je neka raznim predstavam enovrstnih predmetov lastna občina (duševna) podoba. Kot osebina ali kot pojedina stvar se ta podoba v vunanjej prirodi ne nahaja, ampak samó v človeškem predstavljanji.
Ker se ne dá dokazati, da bi ta občna duševna oblika stvarem samim odgovarjala, ima se ona za nekakove znake stvarij smatrati. Zato so Latinci za Begriff imeli besedo: notio (znamenje ali znak), Grki pak so ga s to on, h onoia, to nparcon (bitje, bitnost, bistvo) izraževali. Ker je tedaj Begriff nekakov obseg 217 takih znamenj ali znakov stvarij, zato imajo Latinci poleg notio tudi izraz conceptus, in na ta izraz so se ozirali novejši prestavljavci. Nemški Begriff je samó prevod latinskega: conceptus. Tudi naš starejši slovenski jezik pozna nekaj podobnega, namreč besedo zapopadek (zapopasti). Tudi Belostenec ima nekaj sličnega; za comprehendo rabi popádam (popadam pametjum = am-plector animo) (II. 381); za concipere mente: popasti, prijeti s pametjum (I. 330).5 Starejši slovanski jezik ima izaz: razum, razumeti.6 Razum je neko loče-nje ali razlikovanje predstav po njihovih znakih. To ime tudi dobro pomenu Begriff pristoji; kajti razločevanjem stvarij se tudi pojmovi dobivajo; prim. Belostenca, ki razumem tolmači s comprehendo, percipio intellectu (II. 358).7
Kar smo gore o besedi misliti v pomenu predstavljanja opomenili, to velja tudi o razumu, razumevati, namreč da ste te besedi zavoljo raznih svojih pomenov za Begriff prenedoločni in nesposobni. To so tudi razni slovanski jeziki čutili ter si priredili za Begriff, begreifen posebnih izrazov. Cigaletu se mora (Term.
5	Prim. staroslov. popasti, prehendere, Mikl. Lex. 625.
6	Iz raz + um. Um po Cafu in Trstenjaku prihaja od korena: im (capere); Mikl. Lex. 1054 izvaja um iz scr. a v cognoscere.
7	Staroslov. razum intellectus, ratio, sensus; in razumevati intelligere. (Mikl. Lex. 781).
11.) pri tem izrazu pritrditi, osvajajočemu za begreifen besedo pojmiti in za Begriff pojem (gen. pojma).8 Z istim izazom tudi Čehi in Hrvatje zaznamujejo ta terminus. Ali ostati nam je pri njem samo, dokler je o logičnih ali psy-chologičnih izrazih govor; nepotrebno pa je, za navadne izraze npr. begreiflich (razumljiv) iskati nenavadnih besed, prim. pojeten (ktero ima Cig. za begreiflich. Term. 11).9 Begrifflich (tj. was einen Begriff oder Begriffe anlangt) bi se lahko izraževalo s prilogom pojemen, pojemski, prim. vzajemen in sejemski dan (iz vz in se + jem = im); Cig. ima pojmoven, kar se meni nerazumljivo dozdeva. Begriffsvermögen prevaja Cig. s (hrv.) pojmovitost, ali bolj po domače bi rekli: ponimajocnost; (od glag. ponimati = pojmiti; prim. zanimati (iz za + imati).10 Begrifflichkeit je pojemnost, ponimivost; prim. vzajemnost in zanimivost. Za Begriffsverwirrung ima Cig. pometnja pojmov, kar bi se lahko krivo razumevalo. Bolje bi menda služil izraz: medenje, mešanje pojmov, zme-šanost ali zmedenost v pojmih, pojemska zmešnjava. Za Begriffswort nasvetuje Cig. pojmovna beseda. Ako je Begriffswort = beseda, ki služi izraženju kakega pojma, ondaj bi se lahko rekalo: pojemna ali pojemska beseda.
218 3' Urtheil - sod
Iz dveh ali več pojmov nastajajo (logične) sestave, ki se imenujejo: Urtheile. Ti nastajajo zjedinjavanjem ali zlaganjem predstav ali pojmov, npr. pojem (predstava): drevo in velik dajeta rek: drevo je veliko ali drevo ni veliko.
Temu činu zlaganja pojmov (predstav) v reke odgovarja popolnoma slovenska beseda sod11 (z dolgim širokim o-jem, odgovarjajočim inoslovanskemu:u, npr. sud = sod v hrv.). Ako se jemlje za Urtheil izraz sod, ni se zamembe s sodom = posodo bati, ker je raba prerazlična. Zato menim, da je bil Cigale prebojazljiv,
8	Stara slov. nima subst. pojem, pač pa glag. pojeti, prehendere, Mikl. Lex. 654.
9	Staroslov. pojeten, comprehensibilis; Mikl. Lex. 654.
10	n je v besedah ponimati (ne pojemati, kar ima ves drugačen pomen) in zanimati epenthetičen.
11	V razlaganji sodov (Urtheile) nisem popolnoma Brentano-vih mislij, kakor jih ta učenjak v svojej psychologiji razlaga. Čudno, da se navadna in starejša razlaga logičnega soda popolnoma vjema s slovansko besedo, ki zlaganje pomenja. Po Trstenjakovem razlaganji je beseda sod sestavljena iz so (=s) + d (= diti), tedaj nekaj zloženega; prim. enako Mikl. razloženje v Lex. 977. Tudi sod = posoda je čisto enaka prejšnjej ter pomenja nekaj zloženega. Zato tudi glagol: soditi pomenja: skladati, prikladati se, pristojati se in to, kar v nemškem passen. — Da še enkrat o log. in psychol. pomenu soda govorim, je log. sod zlaganje pojmov v reke, psychol. pa zraven tega zlaganje in skladanje soda s samovestjo (ein Erkenntnissact). Brentano ima sod edino v slednjem pomenu, namesto v obeh.
ker je za Urtheil postavil na prvo mesto izraz sodba, na drugo pa sod (Term. 128).
Vendar pak sodba navadno pomenja oblastnijski sod, Urtheil im Gericht. Prav je storil Belostenec, ki rabi za judicium edini izraz sud, npr. judicium teme-rarium = nerazborni, nepremišljeni sud (I. 17), sud = judicium, opinio, sen-tentia, sensus, crisis (II. 524).
Lehre von den Urtheilen je nauk o sodu (Cig. ima sodoslovje); Urtheilskraft (po hrv.) razsodnost (Cig. 1. c.). Beseda razsod pomenja razrešenje ali raz-vozlanje dvomnega soda, tedaj nadrobno njega poznavanje. Urtheilsfähig je razsoden, razsodljiv v aktivnem, pa tudi pasivnem pomenu. Zaradi določnosti se meni za Urtheilskraft bolje vidi razsodnost nego razsodljivost, ktero slednjo Cig. pred prvo postavlja.
4. Wissen - vedeti; znati
Za wissen imamo dva izraza: vedeti in znati, ki pa nista čisto enakega pomena. To potrjuje njiju različna raba, ker se ne dasta vselej zamenjavati, npr. v reku: 219 na gosli znati (ne: vedeti). Tudi znan in veden (- ena, -o) se ne dasta zamenjavati, npr. on je meni znan (ne: veden).
Glavni razloček je: vedeti pomenja notranji čut česa,12 znati13 pa čut zmožnosti k nekemu djanju, npr. on zna hoditi. Zato je vedeti, vedenje nemški: wahrnehmen, bewusst sein, das Bewusstsein von etwas haben, znati pa verstehen, sich auf etwas verstehen, kennen. Odtod prihaja, da vest pomenja das Bewusstsein, das Gewissen; vesten poleg gewissenhaft tudi bewusst (pasiv.); nevesten gewissenslos pa tudi unbewusst (pasiv.); prim. Belost. vestovit conscius, vesto-vitost conscientia (II. 562) in Cig. svest (f.) Bewusstsein, nesvest (f.) Bewusstlosigkeit (Term. 15) - kakor tudi Belost. zvest (f.) conscientia (II. 648) poleg svest (f.) (II. 526), svest (adj.) bewusst (akt.) in nesvest (adj.) bewusstlos; -zavedeti se: sich bewusst werden, zaveden: bewusst, zvest: treu, zvestoba: Treue. Vendar pak se zraven nahaja veda: Wissenschaft,14 neveden: inscius, vešč: gnarus, practicus, tedaj v smislu praktičnega znanja.
12	Staroslov. viditi, scire, intelligere; Mikl. Lex. 120.
13	Staroslov. znati, noscere; Mikl. primerja znati z got. kunnan; kann (Lex. 231).
14	Staroslov. vid?, f. scientia, Mikl. Lex. 120.
Znati, znanje pak bolj in navadno znači prikazavanje vedenja, bethätigtes Wissen = Kennen. Zato ima Belost. za znam: scio, calleo, nosco, cognitum habeo (II. 638);15 odtod znanje das Wissen (= obseg tega, kar kdo zna), tudi Belost. znanje = scientia I. 1091, II. 639) in Cig. (Term. 140). Zato je prava beseda za Wissenschaft: znanost; prim. članek: znanost pri Belostenci (II. 639), kjer se 14 vrst znanostij našteva; npr. znanost narave (physica), znanost brzoga pisanja (stenographia), znanost lagvomerenja (stereometria) in dr.
Za Wissenschaft (lat. doctrina, disciplina, scientia) ima Cig. na prvem mestu izraz: znanstvo (Term. 140), izraza: znanost16 pa celo ne, oboje po mojem mnenji brez razloga, ker znanstvo v obče pomenja Bekanntschaft;17 prim. znanec der Bekannte, cognitus, certus homo (Belost. II. 639).18 Zategadel bi bolje bilo že utrjeno besedo znanost na prvo, a manj navadno: znanstvo na drugo mesto devati. Ker pa od substantiva znanost ni adj. znanosten tako navaden, zato se rabi za wissenschaftlich prilog znanstven in za Wissenschaftlichkeit znanstvenost (Cig. Term. 140). Zato Mann der Wissenschaft znanstvenik, prim Cig. znanstvenjak. Drugi Slovani rabijo za Wissenschaft navadno nduka, ndučen (Cig. 1. c.). Besede: veda, vednost, vedenje imajo se za Wissen-220 schaft bolj v psychologicnem pomenu jemati kot Wissen = Bewusstseinszustand, Bewusstseinsact des Wissens.19
5. Allgemein (generell, universell) - skupen (splošen, občen)
Tri vrste vkupnih sodov (kakor tudi pojmov) se dajo razločevati: a) takih, ki se na čisto določeno število raznih stvarij nanašajo (communiter); b) takih, ki imajo vseskozi in vselej veljavo (universaliter); c) takih, ki veljajo samo za pojedine vrste pojmov (generaliter). Prvi so vkupni, skupni, tudi občni sodi (a). Posebna njih vrsta so poprečni, tj. taki, ki zadevajo nedoločeno množino ali tudi večino pojmov. Prim. glede na prvo vrsto sodov Cig., ki ima za gemeinsam, gemeinschaftlich vkupen (Term. 45), in Belost., ki in universum prevaja s
15	Glagola vedeti, kolikor sem ga jaz iskal, Belost. nima.
16	In vendar se ta izraz tudi s hrvatskim lepo vjema, prim. »akademija znanosti«.
17	Staroslov. znanstvo, cognitio, indicium; Mikl. Lex. 231.
18	Besedo znanec rabijo nekoji tudi v aktiv. pomenu = der Kundige, prim. Belost. mudroznanec, philosophus, maloznanec, sciolus in znan = sciens npr. geographus: znan zemelskoga ispisanja (I. 603). Vendar pak ta raba ni po duhu našega jezika, ker ima znan pas. pomen.
19	Prim. staroslov. vidinije cognitio, Mikl. Lex. 120.
prek (I. 1276) in generaliter s skupno (I. 600), a ne popolnoma točno, kakor se bode pozneje videlo.
Druge vrste (b) sodi so vseveljavni, občni; prim. Cig. allgemein občen (Term. 3), Belost. universalis občinski (I. 1276).
Tretje vrste (c) sodi so splošni;20 prim. Cig. generell, splošen (Term. 45); Belost. ima tudi za generalis: občinski (II. 279), ker on izrazov communis, universalis in generalis natanko ne razločuje.
Od dotičnih prilogov izvajajo se samostavniki za Allgemeinheit: a) skupnost, vkupnost, občnost,21 poprečnost (Durchschnitt); prim. Cig. Gemeinsamkeit: vkupnost (Term. 45; - b) občnost, vseveljavnost; prim. Cig. Allgemeinheit: občnost (Term. 3); - c) splošnost.
6. Besonder - poseben, delen
Pójem ali sod, skupnemu nasproten, je tak, ki se na kakov pojedin predmet 221 nanaša (singulär, specialis, besonder) (a); oni pójem ali sod pa, občnemu ali splošnemu nasproten, ki se na déle kake celote ali na enote nanaša, je particulär, particularis (b).
Za prvo vrsto (a) bi najbolj služil izraz poseben. Cig. ima besedo edinit (po Vuku): singuläres Urtheil, Term. 31.; prim. vereinzelt Term. 151. Ta izposojeni izraz je gotovo boljši nego oni, ki se pri Cig. nahaja na str. 108: singuläres Urtheil = sddba o poednini, ki je preumeten in brez priloga. Belostenec ima za singularis osebujni, osobit (I. 1123), ker mu osebe znači seorsim (II. 327). To bi odgovarjalo našemu zaimenu oseben. A vendar tudi ta izraz ni prikladen, kajti oseben je persönlich (Cig. 87) in individuell (Cig. 58), osobit pa to, kar Latinci imenujejo: praerogativus, peculiaris, eigenartig, hervorragend. Tudi posamen (posamezen) ne sodi, ker bi posamni sodi bili taki, ki se redkoma nahajajo, ne pa taki, ki se na posamne predmete nanašajo. Izraz poseben pa je nasproten besedam vkupen, skupen, kakor tudi posebe(j) besedi vkup(ej), npr.
20	Trstenjak izvaja besedo splošen iz besede: spol (Geschlecht).
21	Občen je prvotni izraz za communis, občina communio (-tas); prim. starosl. obú{tú, particeps, communis, Mikl. Lex. 484.
vkupno premoženje - posebno premoženje; vkup so hodili - vsak je posebej hodil. Zato ima tudi Cig. prav, ki besedi poseben daje pomen besonder (Term. 13). Besonderheit je posebnost. Izrazu poseben gre torej prednost, ker je domač, akoravno ima tudi še pomen: praerogativus npr. posebna čast. Vendar pa se popolnoma dvoumnostij ne dá izogibati in pedantičnim biti, ter novih izrazov iskati ali kovati je bolj nevarno nego pri dvoumnih, pa svojih ostajati.
Druge vrste sodi (b) so délni; prim. Cig. besonder delen (Term. 13). Preumeten je Cigaletov drugi izraz za particulares Urtheil: sod(ba) o nekoličini (Term. 85). Gledé na délni prim. Belostenčev slovar: partite, délno (I. 871). V nefilo-zofičnem smislu je partikulär osebujni (Belostenec) ali osebunji: odtod ose-bujnik (= na samom brez časti živuči) idiotes (II. 327); prim. slov. osebunjek der Privatmann (po Dav. Trstenjaku).
7. Schliessen, Schluss, - sklepati, sklep
S pomočjo sodov se zlagajo novi sodi, kar Nemci schliessen imenujejo. To se 222 godi na dva glavna načina; po prvem so novi sodi po obsegu ali v malenih delih razlikujejo, npr. prejšnji sod bi bil: »Vsi ljudje mrjejo«, novi sod: »Aleksander bode umrl«. Pri drugem načinu novi sod v prejšnjem ni zadrževan ter se od njega čisto razlikuje, npr. prvi sod bi bil: »Oblak se je pretrgal,« drugi: »Reka je (vsled tega) bregove prestopila.« Prva zveza sodov se imenuje: Syllogismus (a), druga: Causalitätsschluss (b).
Prvi kakor drugi način mišljenja se v prostem jeziku prav prikladno sklepati (sklenoti) in čin tega duševnega dejanja sklep imenuje; prim. Cig. p. 103 schliessen sklenoti,22 sklepati, Schluss sklep. Cig. ima tudi (hrv.) izraz zaključiti (in krivo zaključavati m. zaključevati),23 kar prvotno tudi sklepati pomenja, prim. Belost. zaključujem uncum injicio, inunco, inhamo, infibulo (II. 601) in ključ = sklep (II. 170). Pomenu novoslovenskega sklepa je podoben staroslov. slog (Cig. 103).24 Med vsemi temi izrazi, kakor: sklep, zaključek (zaključaj), slog - je Cig. po pravici prvemu dal prednost; po pravici, ker je ta izraz najbolj udomačen, zaključek pa lahko služi za synonym, ker je sicer manj navaden, pa
22	Staroslov. suklenati claudere, Mikl. Lex. 927.
23	Staroslov. zaključiti claudere, Mikl. Lex. 211.
24	Staroslov. sulogu tudi pomenja syllogismus (poleg prvotnega compositio), Mikl. Lex. 932.
vendar tudi nase gore list in cist slovenski izraz, da-si pri Hrvatih bolj v rabi nego pri nas.
Za syllogismus (a) bi poleg oblike syllogizem (Cig. 103) dobro služil izraz razloino sklepanje (zaključevanje), ker se pri njem novi sodi potem razlaganja iz prejšnjih dobivajo; prim. zgornja stavka (a). Belost. ima za syllogismus: muder razlog,25 razlaganje (I. 1189), tudi razloienje = zročenje (II. 452 in II. 644), ker on več vrst sklepanja ne razlikuje.
Za Causalitätsschluss bi menda služil izraz uzročno sklepanje (zaključevanje), tudi uzrokovanje (uzročenje)26 od besede uzrok: die Ursache, ker se pri tem zaključevanji na kakov drugi sod (rék) kot na njega uzrok ali izvir sklicuje.
Uzrok ali póvod, ki nagiblje k sklepanju, je Schlussmittel, argumentum, in ta je pri syllogizmih: rázlog, ker novi sod nastaja razlaganjem iz prvega; prim. Cig. (14, 15) Beweisgrund, Grund razlog; priloga »dokazni« (razlog) ni treba. Prim. tudi Belostenca, ki ima za argumentum razlog, razloienje (I. 126). Glagol begründen je razloiiti (razlagati) (se vé v logičnem pomenu, tedaj z dokazi); prim. Cig. (11) begründen z razlogi podkrepiti; prim. tudi Belostenčev argu- 223 mentor: razlaiem (= razlagam) (I. 126).
Pri drugem načinu sklepanja je argumentum = causa, torej uzrok;21 prim. pri Belost. (I. 254) causa zrok = spričanje (Rechtfertigung), causativus zročen, causalis conjunctio zročni vez (I. 255), causatio izmišljavanje zroka, pa zrok tudi ratiocinium (II. 644); prim. Cig. (18) Causalität uzročnost.
Ker ne smemo v terminologiji prestrogi biti, lahko tudi razlog za uzrok rabimo.
Kedar se iz več nego enega soda sklepa, imenuje se prvi in po zadržavanji najširši sod: glavni rek (Obersatz), vsi naslednji pa do sklepa: srednji reki
25	Staroslov. razlog ratio, Mikl. Lex. 118.
26	Glag. uzročim, uzročujem pomenja v slovenskej pisavi navadno verursachen, ali Belostenec še ima njegov prvotni pomen schliessen: zročim ratiocinor, argumentor (II. 644) in ratiocinatio zročenje (I. 1021). V slednjem pomenu jaz tu predlagam rabo tega glagola, samó da za drugo vrsto zaključevanja (Causalitätsschluss).
21 Uzrok, vzrok je sestavljenka iz vz + rok (gl. reči) in pomenja po D. Trstenjaku causari (auf etwas sich beziehend sagen = sich ausreden); a staroslov. pisava je uzrokú, causa. Bel. piše dialektično zrok.
(Mittelsätze). Kedar sta samo dva reka, iz kterih se sklepa, je prvi vrhnji, a drugi spodnji rek (Obersatz - Untersatz). Vsi sodi, iz kterih se zaključuje, so prednji reki (Vordersätze, Praemissen). Oni sod pa, ki izhaja iz prednjih, po nemško Schlusssatz, lat. conclusio, je zaglavek ali sklep, tudi zaključek. Besedo zaglavek (poleg »zaglava«) v tem pomenu ima Belost. (I. 331 conclusio); nahaja se tudi zaglavka, conclusio (II. 597). Concludere je zaglaviti (Belost. 331). Zaglaviti (zaglavljevati, zaglavljati) pri Belost. pomenja »izvršiti« in utrditi (II. 597). Cig. ima za Schlusssatz conclusio: zaključek, izvod (103), ali izvod je prav za prav Deduction (Cig. 24). Za Obersatz ima Cig. (82) gornji rek, gornjak, širji prednjak, za Untersatz pa doljnjak, doljnji rek, ožji prednjak (po hrv.) (Term. 90). Meni se zde izrazi »gornjak - dolnjak - prednjak« pre-nedoločni in premnogovrstno pomenljivi, a »glavni - srednji - prednji rek (sod) - zaglavek« nekako prostejši in lažje umljivi, tudi nekako po mislih enotni.
Opomniti mi je še onega sklepanja, ki se Analogieschluss imenuje, ki je syllo-gizmu podoben. Smelo bi se prilično sklepanje (ali zaključevanje) imenovati, menda tudi priličevanje v ožjem pomenu, ker se na priličnost opira; prim.
224 besedopriličen pri Belost. similis (II. 424). Cig. ima za Analogie nalika (Term. 4), Belost. analogia prilika (I. 89), tedaj Analogieschluss nalično sklepanje. Vendar pak nalik - nalič - bolj znači Schein, species kakor analogia. Analo-gon je priličnost, nekaj priličnega, analog prilično, po priliki.218
Naj še nekoliko podobnih izrazov sem postavim. Ausschliessen je izločevati (izločiti) in tudi izključiti (izključevati), prim. pri Cig. (9) folgen aus ... izvirati iz česa, prihajati od česa; folgern izvajati, tudi uzrokovati (uzročiti) (iz, od); Paralogismus krivi sklep (zaključek); prim. Cig. (85) pogrešni sklep, kar pa je bolj »mangelhafter« Schluss nego Paralogismus; Fallacie je ldkavi, prelestni sklep; po Cig. bi lahko tudi rekali: lažni sklep; prim. falsch: lažen (Term. 37).
8. Deduction — izvajanje, izvod
Iz splošnih in občih sodov se razlaganjem posebni delajo, kar Nemci ableiten, Latinci deducere imenujejo, Slovenci pa bi primerno izvajati (izvoditi) rekali; prim. Cig. ableiten izvesti (izvajati), odvesti (odvajati), deduciren izvesti, izva-
28 Staroslov. prilika similitudo, Mikl. Lex. 671.
jati (izvoditi) (Term. 1, 24). Deduction (Ableitung) je torej izvajanje, Deduction = das Deducirte izvod; prim. Cig. (24) izvod. Izraz odvesti, odvod ne pové tega, kar je izvajati v logičnem pomenu; kajti novi sôd, ki se iz prejšnjih zaključuje, je že v starem (implicite) zadržavan ter se iz njega (ne od njega) pôtem razlaganja dobiva; prim. kar se je gore o syllogizmu kot razložnem sklepanji povedalo. Belost. ima za deduco (poleg drugih izrazov) izpeljavam, deductio izpeljavanje (I. 400), kakor se prosti jezik še dandanes izrazuje. (Glagol peljati se zdaj v duševnem smislu redno z - voditi, - vajati zamenjuje). Deductiv, Deductions- je izvoden (-dna, -o), prim. Cig. (24), Deducirbarkeit izvodnost (ne izvednost kakor ima Cig. 24).
9. Induction - dovod (navod)
Indukcija prvotno izrazuje duševno nagovarjanje k čemu ter je posebna vrsta govorništva. Sokrates jo je porabil tudi v sestavljanje pojmov. Odtod je dobila svoj sedanji logični pomen. Logična indukcija je zbiranje posebnih ali delnih sodov v občne ali splošne, ki naznanjajo pravila, načela, zakone prirode. Po Aristotelu je indukcija, ktero on imenuje epagvgh, nekakovo prehajanje od posebnih sodov k občnim.29 Sigwart v svojej logiki jo tolmači kot »Hinaufsteigen vom Einzelnen zum Allgemeinen«.
225
Za prvotno (rhetorično) indukcijo bi služil menda izraz nagovor, nagovarjanje; prim. Belost. z razlogi nagovarjam argumentis et rationibus animum alicujus induco (II. 237), napeljavam induco (illicio, allicio) (II. 241), prim. tudi članek induco (nagovoriti nakaj (I. 679).
Logična indukcija je torej nabiranje pojedinih faktov in njih spravljanje v pravila in zakone. Po induktivnem potu prehajamo najpreje k spoznavanju pojedinostij, a iz teh k občim sodom. To je oni način, po kterem občne sode iz posebnih stvarjamo. Ta način je deduktivnemu ravno nasproten, kajti tam se iz višjih ali sirjih sodov posebni izvajajo. Ta razloček že kažete imeni deductio -inductio.
Zato bi za indukcijo sodil najboljše izraz navod, navajanje, pa tudi dovod, dovajanje, in glagoli navoditi (navajati) in dovoditi (dovajati), kar se z grško besedo epagagein dobro sklada.
29 Aristoteles v topik. i. 12.
Cig. ima za indukcijo navod, Inductions- navoden (Term. 59), za induciren navesti (navajati), naštevati (Term. 58). Izraz naštevati velja samo za ono vrsto indukcije, ktera se zove inductio per enumerationem (Induction durch Aufzählung), in po kterej se iz naštetih članov kakega pojma sklepa na njegovo celoto. Druga vrsta indukcije pa, ona, po kterej se iz posameznih dejanj prirode nje zakoni potem analize spoznavajo, je posebno v prirodoslovji in v znanostih navadna, sploh povsodi, kjer naštevanje ni mogoče in se kat exochn indukcija imenuje.
Ker vodi ta indukcija k poznavanju zakonov prirode, zato jej dobro služi ime dovod,30 dovoditi (dovajati). Od poznavanja teh zakonov je naše znanje in dejanje največ odvisno. Izraza dovod, dovoditi Cig. nima, nahaja pa se pri Belost.; prim. dovoditelj in dovoditeljica (inductrix) (II. 84), se ve da bolj v prvotnem (rhetoričnem) pomenu besede.
10. Erfahrung - izkušnja, Empirie - izkustvo
226 Kar si človek po poti čutov in mislij po njih prejetih duševno osvojuje, imenujejo Nemci Erfahrung. Naša domača beseda je izkušnja; prim. Cig. (34). Belostenec ima za experientia izkušanje (I. 532), experior izkušavam (I. 533), empirice izkušano (I. 495). Slovenski glagol za erfahren je izkusiti in izkušati; kriva je pisava skušati.31 Subst. izkušnja nima priloga; zato se ima Erfahrungs-na druge načine izraževati, namr. izkušan (-en), ali z rod.: izkušnje (-šenj, npr. Erfahrungssatz nauk izkušnje (ker se pravi: »izkušnja uči«); Thatsache der Erfahrung izkušana (izkušena) reč; Erfahrungsbeweis dokaz po izkušnji ali iz izkušnje; Erfahrungswissenschaft (tj. znanost, ktera se iz izkušenj ali po izkušnjah dobi) izkustvo; gemachte, angestellte Erfahrung izkušnja, ker izrazov gemacht, angestellt Slovencu ni treba posebej izraževati, vendar pak bi se dalo tudi reči: dobite, nabrane izkušnje.
Cig. Erfahrungs- navadno z adj. izkustven prestavlja, npr. Erfahrungsbeweis izkustven dokaz, Erfahrungswissenschaft izkustveno znanstvo (Term. 34). Po mojem mnenji je izkustvo32 bolj abstraktna in konkretna beseda nego izkušnja in bi rabila bolje za Empirie. Odtod empirisch izkustven; Empirismus izku-
30	Staroslov. dovod pomeni argumentum, Mikl. Lex. 168.
31	Staroslov. ima iskusiti in iskušati, tentare, Mikl. Lex. 262, 263.
32	Staroslov. izskusustvo, experimentum, Mikl. Lex. 263.
stvenost, izkušeništvo (tj. ali nauk izkustva ali nauk in znanost onih, ki se edinega izkustva drže); Empririst izkustvenik. Zato empirische Psychologie izkustveno dušeslovje (tj. tak nauk o duši, ki je na izkustvo osnovan); empirisches Gebiet krog (polje) izkustva, tudi krajše: izkustvo.
11. Theorie - misli, mišljenje, Praxis - dejanje, izvrševanje, izkustvo
In der Theorie nimmt sich dies schön aus, in der Praxis begegnet es grossen Schwierigkeiten: - v mislih je to lepo, v dejanji pak se mu zoperstavlja na stotine zaprek. Tu je nasprotstvo: v mislih - v dejanji, tedaj tudi nasprtono: misliti in dejati (delati), mišljenje in dejanje. (Besed Theorie in Praxis Cig. v Term. ne tolmači). Theorie - Leben: mišljenje - življenje; theoretisch- praktisch gebildet znanstveno - dejanjski izučen (vešč); theoretischer- praktischer Curs ndučni - izkustveni (izvršujoči) tečaj (tu je theoretisch = znanstven, naučen, praktisch = empirisch izkustven, izvršujoč (ausübend); praktischer Mann, izkušen mož (prim. Belost. practicus: vešč, izkušan I. 940); in der Theorie - in der Wirklichkeit v mislih (domišljenji) = v istini (resnici); praktischer Arzt izvršujoč lečnik (vračnik) (nasproti takemu, ki je v pokoji ali za-se živeč); prim. 227 izvršujem = perficio pri Belost. (I. 892 in II. 156).
Za objavo pripravil Dean Komel*
* Razprava Janka Pajka (1837—1899) »Doneski k filozofičnej terminologiji« je izšla leta 1881 v Kresu in pomeni najpomembnejši dokument začetka sistematičnega razvijanja slovenske filozofske terminologije v devetnajstem stoletju. Več o tem v: Dean Komel, »Začetki slovenske filozofske terminologije«, Diagrami Bivanja, Ljubljana 1998, str. 91—103.