Razgled. — Grški naučni minister umrl. Kor. urad z dne 25. pret. mes.: Naučni minister Theodokis je umrl. Pokopali' so ga na državne stroške. — Bolgarske tečaje otvorijo na Dunaju na stolici orientskih jezikov. Učnina se ne bo plačevala, le vpisnina po 6 kron. — Stoletnica Mirka Bogoviča. Včeraj je poteklo sto let, kar se je narodil y Varaždinu najplodovitejši književnik ilirske dobe Mirko Bogovič.. Najpopularnejši njegovi drami sta: »Frankopan« in »Matija Gubec«. Narodno gledališče v Zagrebu je proslavilo Bogovičev jubilej z uprizoritvijo tragedije slovensko-hrvatskega kmeta-kralja »Matije Gubca«. — V Rusiji izkušajo uvesti v srednjih šolah vojaške vaje za dijake. — Odlikovanje. Ob priliki poslednjih uradniških imenovanj je bil odlikovan tudi dunajski naš rojak dr. Karel Hinterlech-ner, c. kr. geolog državnega geološkega zavoda. Podeljen mu je bil naslov rudarstvenega svetnika. — Imenovanec raziskuje že skoro ves čas vojne razna rudntiška podjetja, ki so v stiku z vojnim ministrstvom. — Iz strahu ga ie zadela kap. Minuli ponedeljek popoldne sta v Celovcu zadela skupaj avtomobil »Rdečega križa« in voz cestne železnice. Nesreča se ni zgodila nobena in tudi poškodbe na vozeh so bile malenkostne. Vendar je imela nezgoda tragično posledico. Iz gostilnice pri »Zamorcu« je videl dogodek umirovljeni nadučitelj iz Vrbe Rudolf Woschnitza; ustrašil se je tako, da ga je zadela kap, ter je bil v nekaj hipih rnrtev. — Nemško knjigotrštvo v vojnl Naravno je, da je vojna jako vplivala na izdajanje knjig in to v vseh deželah. Pred vojno so Nernci povprečno izdali na leto 36.000 knjig, torej veliko več kakor Angleži in Francozi, a zdaj je zavladala suša. Izhajajo skoro same knjige o vojni, a to blago umetniško ni dosti prida. Zlasti občuti nemško knjigotrštvo posledico vojne v tem oziru, da je ustavljen skoro ves izvoz knjig. Pred vojno je šlo povprek na leto za 51 milijonov mark knjig iz Nemčije v inozemstvo, in sicer v Avstrijo za 20 mildjonov, za 7 milijonov v Švico, za 5 milijonov v Rusijo, za 3 milijone na Francijo in za 2 milijona na Angleško. — Novo nemško narodno himno komponira po naročilu namškega cesarja komponist Rihard Strauss. Dosedanji dve nemški narodni himni se pojeta, kakor znano, po tujih melodijah, in siecr »Deutschland iiber alles« po napevu avstrijske cesarske pesmi, »Heil Dir im Siegeskranz« pa po napevu angleške himne »Good save the king«. — Milijonska zapuščina. V Budimpešti je umrla baronica Kahlendorfova, rojena Irma Kraljeva. Svoje deset milijonov znašajoče imetje je zapustila za ljudskovzgojevalne namene. — Umrl je v Zagrebu šolski nadzornik Stjepan Janekovič. — Umrl je v Pragi češki pisatelj Alojzij Tuček v starosti 40 let. Poleg lastnih romanov, ki so postali jako popularni, je izdal Tuček številne prevode iz francoščine in nemščine. Znana je bila tudi njegova zbirka starih umetnin. — Umrl je v Belgradu srbski pisatelj Ljubomir Petrovič (Ljubimko). — Češki pisatelj Jaromir Hruby, urednik »Narodnih Listov« je volil svoje imetje, ki si ga je prištedil, za narodne in kulturne namene: 10.000 kron za sirotiščnico v svojem rojstnem kraju; 10.000 K rojstnemu kraju za podporo strokovne šo4e obiskujočih dečkov; 500 K za občinsko knjižnico in 2000 K Šolski Matici. — Jezikovne razmere med Židi. »Zeitschrift fiiu Demographie und Statistik der Juden« računa, da je prišteti 13 niilijonov od 14 in pol milijonov Židov vsega sveta Nemcem, ker se poslužujejo ali nemškega jezika ali pa takozvanega žargona, t. j. židovsko-nemškega dialekta. Od 7 milijonov ruskih Zidov jih govori nemško 6,780.000, od 2,300.000 v severni Ameriki 2,200.000, med 300.000 angleškimi Židi je 275.000 Nemcev. »Z. f. D. u. St.« poudarja zlasti, da so Židje baš na Ruskem in v Ameriki najtrdnejši reprezentanti Nemštva, ker se ne dajo asimilirati, kakor mnogi njihovi azijski rojaki. — Otroška vas belgijske kraljice. Tik belgijsko-francoske meje, v zadnjem kotičku Belgije, ki ga Nemci še niso mogli okupirati, in kakih deset kilometrov za bojno fronto je belgijska kraljica Elizabeta ustanovila pravo> otroško vas. Nastanjenih je v tej vasi kakih 500 otrok, starih 3 do 8 let, ki nimajo doma. Vas je zgrajena iz barak, v katerih so poleg spalnic šolske, bolniške in igralne sobe ter kopalnica. Kraljica plačuje vse velike stroške za to otroško vas iz svojega zasebnega irnetja in se mudi vsak dan nekaj ur med otroki. — Črnoviško vseučllišče se zopet popolnoma otvori. S polletnim semestrom 1916 se zopet otvori popolnoma črnoviško vseučilišče, kjer se je predavalo do zdaj le na bogoslovski fakulteti. Profesorji juridične in filozofske fakultete, ki bivajo večinotna na Dunaju, so pozvani, da morajo pričeti predavati takoj po Veliki noči, najkasneje pa 1. majnika. — Poljubovanje ni, greh. Pri šolski oblasti v Sterkrade na Nemškem službujoč uradnik Albert B. mora biti velik prijatelj poljubovanja. Ko je provizorična učiteljica B. prišla v njegov urad, jo je kar objel in poljubil. Drugi učiteljici je šel B. na dom naznanit, da je definitivno nastavljena, in porabil je tudi to priliko, da je učiteljico poljubil. Učiteljici1 nista uradnika naznanili, pač pa je ena izmed njih povedala katehetu, kaj se je zgodilo. Posledica tega je bila, da je vlada sama uradnika naznanila sodišču. To je pa toženega uradnika oprostilo, češ, da »razžaljenje«, storjeno s poljubi, ni bilo storjeno med izvrševanjem uradnega dela učiteljic in ni bilo v zvezi z njih uradno lastnostjo, in da vlada sploh ni imela vzroka tožiti uradnika, ker je ta uradnik poljubil učiteljici, ne pa vlado. — Šolo za socialne znanosti so otvorili v Varšavi. Predavanja se vrše zvečer, tako da bo moglo obiskavati tudi širše občinstvo to šolo. — Stoletnica dunajske tehnike. Cesar je sprejel odposlanstvo profesorjev dunajske tehnike, ki mu je izročilo spomenico, izdano ob stoletnici tehnike.