eu o? SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 14 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 18 de abril -18. aprila 2002 NADŠKOF RODE „V zadnjem času se nekaj spreminja" Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je v pogovoru ob velikonočnih praznikih za sobotno izdajo hrvaškega časnika. Jutamji list spregovoril o težavah, s katerimi se sooča Cerkev na Slovenskem, pddobnostih in različnostih, s Katoliško cerkvijo na Hrvaškem, vrnitvi cerkvenega premoženja ter odnosu Cerkve z oblastmi, ,, reformiranimi komunisti”, v Sloveniji. Nadškof Rode je izrazil zadovoljstvo s podpisom sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo, ki ga še mora ratificirati državni zbor. Kljub temu, da gre za splošni dogovor med Cerkvijo in državo in se ,,zelo malo dotika konkretnih problemov”, je Rode poudaril, da je Cerkev zadovoljna s sporazu mom, ki ima po njegovem mnenju veliko pozitivnih točk. “V zadnjem času se nekaj spreminja, ” je odgovoril na vprašanje Jutamjega lista v zvezi z odnosi med Cerkvijo in državo ter ob tem omenil podpis prvega sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo. Spomnil je, da sporazum govori o pravici Cerkve, da ustanovi vse vrste šol ter da jih podpre država kot pomaga podobnim ustanovam. Zatem je rešeno vprašanje navzočnosti Cerkve v zaporih, bolnišnicah in v vojski. Cerkvi je sicer že zdaj omogočeno duhovno delovanje v vojski in zaporih, vendar to ni urejeno z nobenim sporazumom. Kot velik problem je nadškof Rode izpostavil vprašanje verouka v šolah. Po njegovih besedah je Slovenija edina država v tem evropskem proštom, ki tega vprašanja ni rešila na demokratičen način. Razlog za to je po njegovem mnenju ,,v pritisku sil kontinuitete prejšnjega režima, ki ne želijo verouka v šoli. Te sile so prej zatrjevale, da verouk, ne sodi v šolo, ker je ‘neznanstven \ danes pa govorijo, da je religija zasebna stvar in da zaradi tega verouk ne more biti šolski predmet,” je bil še kritičen nadškof Rode. ,.Pri nas država nima nikakršnega posluha za verouk in se ga povsem ignorira, kar je neverjetno, saj je krščanstvo temelj tako slovenske kol evropske kulture ", je še opozoril ljubljanski nadškof. ,,Imeti takšen odnos do krščanstva se mi ne zdi razumno in logično oziroma ni nikakršnega opravičila za takšno ravnanje," je še dejal. Vprašanje novinarja Jutamjega lista se je nanašalo tudi na ,,podedovano komunistično mentaliteto”. V zvezi s komunistično ideologijo. bi bilo po mnenju Rodeta potrebno razmišljati o koreninah te ideologije, kaj nosi v sebi, kaj je povzročila v preteklosti ter kakšen negativen in zločinski značaj je imela. “To ideologije bi bilo pravzaprav potrebno razkrinkati in obsoditi z obsodbo, kakršno je doživel nacizem, ” je pripomnil. V zvezi z vračanjem cerkvenega premoženja (m je Rode dejal, da mora Cerkev neprenehoma opozarjati državo, da ni izpolnila svojih obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom sporazuma. Sicer po njegovem mnenju slovenski zakon o denacionalizaciji ni slab, prav tako je poudaril, da so slovenskim župnijam večino njihovega odvzetega premoženja že vrnili. Gre predvsem za gozdove, zemljišča in objekte. So pa izjeme, kot npr. mariborska škofija, kjer zahtevajo vrnitev šestih velikih objektov, še nobenega niso vrnili. Pričakovati je sicer, da bo mariborska škofija eno stavbo dobila nazaj, vendar pa je še vedno v tuji stavbi. Ljubljanska nadškofija je dobila nazaj nekaj stavb, vendar večjega dela še vedno ni dobila nazaj. “Cerkev ne zahteva nikakršnih privilegijev. Ne želimo biti struktura oblasti, ne želimo biti bogati, želimo le svobodo jv i opravljanju našega poslanstva, " je dejal. Prav tako želijo imeti urejene odnose z državo tako, kot so urejeni v vseh demokratičnih državah po svetu. ,,Religija ima svoj položaj v družbi, zato ji ga priznajmo, " je dodal. Na vprašanje, kaj je z reformirani komunisti, ki so na 'fffijp.fi, je Rode odgovoril, daje težava v tem, da mnogi od ■S- n/ib 'vjiso spremenili svojega mišljenja. Vendar pa bo po LJUBImnenju ..Stara generacija počasi odšla s prizoifšča, prišli bodo ljudje z demokratično širino in f podfj/udi odnosi Cerkve in države lepši in boljši”. KOMISIJA DZ OBISKUJE ARGENTINO Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu je nadaljevala svoj obisk v Argentini. Poročali smo že o obisku Slovenske hiše, Medorganizacijskega sveta ter Srednješolskega tečaja. Po obisku društva Triglav v nedeljo, 7. aprila, kjer so ostali na kosilu in si ogledali poslopje ter s pogovorili s člani, predvsem predvojnimi primorskimi priseljenci ter obiskovalci tečajev slovenščine, (nekateri člani komisije so tudi obiskali Slomškov dom v Ramos Mejiji) so se v ponedeljek odpravili v Rosario, kjer so bili gostje Slovenskega društva Triglav. Pogovorili so se z rojaki in si ogledali mesto. V Rosariu je precejšnja skupina predvojnih in povojnih naseljencev, ki v svojih razmerah dobro deluje. Torek je bil posvečen ekonomiji. Zjutraj so si ogledali tovarno Inter-pack, eno od podjetij Hermana Zupana. Opoldan jih je isti povabil na kosilo, kjer se srečali s člani Sloven-ško-latinskoameriške trgovske zbornice. Popoldan pa so prišli v podjetje ISKRATEL, ki je pred kratkim prišlo v Buenos Aires. Pogovorili so se s predstavništvom, nato pa so odšli na obisk Gospodarske zbornice republike Argentine, kjer jih je sprejel predsednik institucije dr. Jorge Difiori. V sredo, 10. aprila so se sestali na argentinskem ministrstvu za zunanje zadeve z namestnikom ministra podsekretarjem Rogeliom Pfirterjem Ogledali so si tudi Muzej emigrantov — bivši Emigrantski hotel, ki hrani vse dokumente o vselitvi. Ogled je vodil direktor muzeja prof. Jorge Ochoa. Nato so si hitro ogledali središče mesta, najbolj pa jih je zanimalo delo našega rojaka Viktorja Sulčiča, stadion Boca Juniors in Mercado de Abas-to. V četrtek dopoldan so obiskali argentinski parlament. Pogovorili so se s člani komisije za zunanje zadeve senata in predstavnikov, s predsednikom predstavniškega zbora O. Ca-manom pa so se srečali že v torek zjutraj. Popoldan so odleteli v Mendozo, ki je druga največja skupina Slovencev v Argentini. Tam so bili gostje Slovenskega doma, si ogledali mesto in slovenske ustanove. Drugi dan so se vrnili v Buenos Aires in od tam nadaljevali polet v Bariloče, kjer so si ogledali mesto, Stan in slovensko šolo, pa tudi se pogovorili z odborom Slovenskega planinskega društva. V soboto zvečer so se po povratku v glavno mesto namenili v Bernal, ki je društvo slovenskih Prekmurcev, kjer so večerjali, se pogovorili z odborniki in obiskali tečaj slovenskega jezika. V nedeljo so bili dopoldne na obisku v Rožmanovem zavetišču, nato pa so jih prisrčno sprejeli v Našem domu v San Justu, kjer so bili na kosilu, ki ga je pripravila Zveza mater in žena. Ogledali so si prostore, med kosilom pa je bil zanje prirejen poseben kulturni program. Nato so prisostvovali nekaterim tekmam Medkrajevnega turnirja v odbojki. Podrobne informacije bodo podala posamezna društva in organizacije, ki so jih gostje obiskali. Za zadnje dni pa so imeli na programu še obisk Slovencev v Urugvaju. SLOVENSKI LETALO LETI PREVISOKO V prejšnji številki smo pisali o nakupu velikega in dragega letala za vladno uporabo. Ljudem se zdi ta nakup le predrag in nepotreben ter se sliši precej protestov. A vlada je pri tem zagrešila veliko, skoraj nedoumljivo in nedopustno napako. V ceno letala niso namreč vključili davka na dodano vrednost (IVA), kot je pisal časnik Finance. Novo vladno letalo falcon 900 EX ne bo stalo torej 35 milijonov dolarjev, pač pa 42 milijonov dolarjev. Videli bomo, kako se bo afera razvijala, saj je že prva številka povzročila negodovanje. Res je, da vlada letalo na dolge proge potrebuje, ni pa nujno, da je tako luksuzno. SLOVENCI Sl NISO NA JASNEM Marčna javnomnenjska raziskava Politbarometer, ki je prvič vključila tudi vprašanja o vključevanju Slovenije v zvezo NATO, je pokazala zanimive rezultate. Za vstop v NATO je 38,8 odstotka vseh anketiranih, proti 41,3 odstotka, neopredeljenih pa je 19,9 odstotka vprašanih. Med tistimi, ki bi se udeležili referenduma, bi jih za vstop v NATO glasovalo 46,4 odstotka, proti 41 ;2 odstotka, 12,4 odstotka vprašanih pa je neopredeljenih. Med tistimi, ki vključitev Slovenije v NATO podpirajo, se jih tako največ, 31,2 odstotka, opredeljuje zaradi mnenja, da je skupna varnost cenejša. Visoki stroški pa so na drugi strani tudi glavni argument nasprotnikov članstva. Tudi podpora vstopu Slovenije v Evropsko zvezo je marca ostala pod polovico. Vključitev v povezavo je tako podpiralo 44,2 odstotka vprašanih, medtem ko je bila februarja 43,8-odstotna. V„ primeru referenduma bi marca za vstop v EZ glasovalo 48 odstotkov od 941 vprašanih, proti pa 33,3 odstotka. Neopredeljenih je bilo 18,7 odstotka anketiranih. Na podatke marčne javnomnenjske raziskave Politba-rometra se je odzval zunanji minister Dimitrij Rupel. Na vprašanje, ali naj Slovenija vstopi v zvezo NATO ali ne, moramo odgovoriti še jasneje, je poudaril. Minister je spomnil, da se je DZ večkrat opredelil za vstop Slovenije v NATO in „mor-da ne bi bilo slabo, če bi se ta odločitev v prihodnjih mesecih še enkrat potrdila". Treba bi bilo razjasnili negativne predstave o vključevanju. Poročilo komisije DZ o obisku v Braziliji Delegacija komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je od 4. aprila na uradnem obisku pri predstavnikih slovenskih društev in organizacij v Braziliji, Argentini in Urugvaju. Delegacija, ki bo na turneji do 17. aprila, je doslej obiskala Brazilijo, trenutno pa se mudi v Argentini, kjer je v pogovorih s slovenskimi rojaki v ospredju predvsem socialna problematika, saj jih je, tako kot večino Argentincev, prizadela najhujša gospodarska kriza doslej. Delegacijo vodi predsednik komisije Franc Pukšič (SDS), v njej pa so še podpredsednik Jože Avšič in Jožef Kavtičnik (oba LDS), Bogdan Ba-rovič (SNS), Samo Bevk (ZLSD) ter Jože Bernik (NSi) kot predsednik skupine prijateljstva z Argentino. Spremlja jih še dr. Zvone Žigon z zunanjega ministrstva. Delegacija je v Braziliji obiskala 25. bienale svobodne umetnosti, na katerem Slovenijo predstavlja Art center. V Sao Paolu pa se je sestala s predstavniki Zveze Slovencev v Braziliji, ki ji predseduje Peter Slavec. Kot je sporočila komisija, se je glavnina Slovencev v Brazilijo preselila zaradi ekonomskih razlogov konec 19. in v začetku 20. stoletja, tako da naj bi pred 2. svetovno vojno v Braziliji živelo do 20.000 Slovencev. Drugi večji val je iz Slovenije prišel med obema sveto.vnima vojnama, manjša in še danes dejavna skupina pa je prišla v 50-ih letih 20. stoletja. Dobršen del izseljencev se je vrnil v domovino, svoje je naredila tudi asimilacija, tako da sedaj v tej naj večji državi Južne Amerike s 161 milijoni prebivalcev živi od 3.000 do 6.000 Slovencev. Za Slovence v Braziliji je značilno, da so socialno dobro situirani in visoko izobraženi, politično pa ne preveč dejavni. Zanima jih gospodarsko in kulturno sodelovanje ter možnost, da kot naši državljani sodelujejo na volitvah v Sloveniji. Pred kratkim je urad RS za Slovence prejel prošnjo za tečaj slovenskega jezika, ki naj bi se ga udeležilo kar do 70 tečajnikov. Po STA OSKRUNJENI KRIŽ SLOVENCI V ARGENTINSKI > IN OSKRUNJEN KIP ....2 GENEALOŠKI KNJIGI 4 MEDKRAJEVNI TURNIR KAJ BO S KUČANOM ODBOJKE .... 3 PO KONCU MANDATA 6 OSKRUNJENI KRIZ... V soboto, 6. aprila, zjutraj sta fotograf Goran Bertok in kipar Dean Verzel v okviru „umetniške" akcije betonski križ na strunjanskem hribu obdala z gorljivo snovjo in ga zažgala. Ta romarski križ je del božje poti in leži v zaščitenem krajinskem parku, prvotno so ga mornarji in ribiči postavili že leta 1.600 v čast Devici Mariji kot znamenje vere in prošnjo za varno plovbo po morju, leta 1.921 ga je porušila burja, istega leta pa so ga znova postavili. Klub krščanskih izobražencev Koper je ob požigu strunjanskega križa na javnost naslovil protestno izjavo. V njej so zapisali, da obsojajo to provokativno vandalsko dejanje. Oskrunitev križa pomeni najprej duhovno omejenost in slepoto samooklicanih umetnikov, njihov zaničljiv in žaljiv odnos do vrednot in življenja vernih sodržavljanov. Sam odziv na dejanje pa po mnenju izobražencev zaskrbljujoče kaže na stanje duha v naših družbenih razmerah. Nobena od uradnih ustanov in nihče od varuhov javnega reda namreč v zvezi z dogodkom ni ukrepal, ga preprečil ali obsodil. Protestno izjavo so podali tudi člani društva mladih kristjanov Jona iz Izole in člani Sotočja iz Radovljice. Na nedeljo duhovnih poklicev bo spravno bogoslužje, ki ga bo vodil koprski škof msgr. Metod Pirih. Sestavni del bogoslužja bo tudi procesija do Strunjanskega križa, ki ga bo škof po nedavni oskrunitvi znova blagoslovil. ...in oskrunjeni kip Neznanci so v nedeljo, 7. aprila, v Ljudskem vrtu v Trstu oskrunili doprsni kip pesnika Srečka Kosovela, ki ga je poleg velikih italijanskih in drugih književnikov pred šestimi leti tam postavila takratna občinska uprava. Policija vandalsko dejanje še preučuje, za neznanimi storilci je izginila vsaka sled. Dejanje je boleče odjeknilo v slovenski skupnosti v Italiji in tudi v vseh demokratičnih krogih na Tržaškem, posebej med pobudniki postavitve kipa. Dogodek je dan kasneje v Ljubljani ostro obsodil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Povedal je, da je ministrstvo dalo navodila veleposlaniku v Rimu Vojku Volku, naj se na italijanskem zunanjem ministrstvu pritoži nad tem vandalskim ravnanjem. Oskrunjenje kipa sta ostro obsodili Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza in pozivata krajevne politične oblasti z županom Robertom Dipiazzo na čelu, naj odločno in nedvoumno obsodijo grob napad na samo dostojanstvo slovenske navzočnosti v Trstu. Obenem župana pozivata, naj se zavzame za vnovično vzpostavitev tvornega dialoga s slovensko manjšino, saj bo drugače zaostrovanje privedlo do neslutenih posledic v pojmovanju življenja in razvoja Trsta. Občinsko upravo pa sta pozvali, naj nemudoma poskrbi za popravilo kipa. Slovenski senator v Rimu Miloš Budin je poudaril, da je to nedemokratično in nekulturno dejanje odraz kulturne in politične klime v Trstu, ki je demokratom in Slovencem nenaklonjena. Medtem pa je odbornik občinske uprave v Trstu Roberto Menia iz skrajno desničarskega Nacionalnega zavezništva (neofašisti) dejal, da dejanje sicer obžaluje, a dodal, da je sam že pred leti nasprotoval postavitvi kipa Srečka Kosovela na to mesto, češ da bi ga morali postaviti v slovenski dijaški dom in ne v Ljudski vrt. Odziv Menie sta ostro obsodili obe krovni organizaciji in menili, da gre za potuho vandalom, ki so se znesli na obeležje slovenskemu pesniku evropskega formata. Vprašali sta se namreč, ali naj bi po isti logiki občinska uprava odstranila Joycev kip, ki naj bi spadal npr. v diplomatsko predstavništvo Irske. Organizaciji sta soboto, 13. aprila v odgovor na barbarsko dejanje ob spomeniku pripravili kulturni dogodek z naslovom Moja pesem je moj obraz. Camino a Eslovenia Por Beatriz Molinari, La Voz del Interior, 12. aprila Kordobski režiser Omar Viale bo v kratkem odšel v Slovenijo, kjer bo skupaj s slovenskimi igralci v Kranju naštudiral novo igro. "Slovenija ima staro tradicijo v igranju. Zato se moram dobro pripraviti. Ne bom samo predstavil argentinskega avtorja, ampak Argentino," je dejal. Predstavil bo delo Argentinca Jorgeja Accama, „Venecia" - Benetke. Govori o ženskah v burdelu v |ujuyu ter o sanjah slepe madame, ki čaka na svojega starega ljubimca, s katerim bo obiskala Benetke. Vse se pripravlja na to imaginarno potovanje. Po možnosti bo predstavil režiser v igri tudi kak tango ali La Cumparsito. Na lanskem Festivalu Mer-cosurja je bil iz Slovenije nam že znani Marko jen-šterle, svetovalec kulturnega ministrstva v Ljubljani, ki je videl drugo predstavo kordobske družine v režiji Vialeja. Od tam je vznikla ideja predstavitve kakega argentinskega dela v Kranju. Slovenci so se končno odločili za to delo. Vaje se bodo pričele a-prila in premiera bo junija. I 1 VSI MORAMO SODELOVATI Pogovor z režiserjem Blažem Mikličem Zakaj ste izbrali delo Striček Vanja kot poklon spominu režiserju in igralcu Maksu Borštniku? Ker je bilo to njegovo zadnje nedokončano delo. Pričeli smo ga študirati, manjkalo je še nekaj tednov, ko je zbolela Borštnikova žena, prekiniti ga je moral in tako ni bilo uprizorjeno. Upal ga je nadaljevati pozneje, pa je žal leta 1999 umrl. Skupina igralcev, ki nas je Maks izbral, smo skušali dobiti ure za vaje, pa se nam je šele sedaj posrečilo. Seveda pa niso vsi igralci isti kot pod Borštnikom. Kako da si ti sprejel režijo? Vedno mi je bil Čehov všeč in sem ga hotel uprizoriti, ker je nekaj posebnega, po drugi strani pa sem vedel, da ga lahko postavim na oder. Igralcem sem predlagal, da če želijo, sprejmem režijo jaz. Seveda kot novo režijo. Verjetno mi je kaj ostalo v glavi, kakor je Borštnik zamislil igro, vendar je bilo treba začeti znova. Vsi igralci so bili soglasno za to. Si že prej režiral kako delo? V San Justu sem že precej režiral, razne prireditve in igre. Npr. Micki je treba moža, Veliki oder sveta. Igral pa sem veliko. Kaj pa si igral? Sem že star igralec. Začel sem s Fridom Beznikom okoli leta 1975 pri Ivani Arški, nato sem večkrat igral pri njem. Seveda sem igral tudi pri Nikolaju Jeločniku, nekaj tudi s Stankom Jerebičem, končno pa večinoma z Maksom Borštnikom. Zelo mi je bila všeč moja postavitev Lopuhina pri Češnjevem vrtu, ki ga je režiral Borštnik. Zelo rad igram. Čim bolj doraščam, bolj se spoznavam in čutim veselje do igranja. Ko končam eno igro, že hočem igrati v novi. Seveda od tega ne morem živeti in moram zaslužiti drugje. A če bi imel sedanjo pamet pred 20 leti, bi gotovo začel študij v dramatski šoli. Kakšne vloge so ti najbolj všeč? To so vloge, s katerimi se identificiram. Igram pa vsako vlogo, ki mi jo dodelijo. Oder je zame kraj, kjer lahko ustvarjam razne osebe, se lahko sprostim. Igram rad komedije in stare slovenske značilne osebnosti, kot na primer Krjavlja. Vam igralcem je kaj koristil Kuntner? Zelo, zelo, zelo. Ker nam je potrdil, kar je Maks vedno govoril in skušal, da bi mi razumeli: Da je umetnost v preprostosti in da je treba igrati naravno, kakor doma v kuhinji, ko se pogovarjaš z mamo, ali s katerokoli osebo, ki jo srečaš na cesti. Kuntner nam je to potrdil, pa ne samo to, tudi pokazal, kako se igra in kako se pove, ne recitira. In če poveš smiselno, velja veliko več in prideš bliže do ljudi, kakor pa če recitiraš s patosom. Kako boste ostvarili scenerijo? To je prevzel mladi Tone Pavlič, ki je že večkrat v Slovenskem domu v San Martinu pripravljal oder. Skušali bomo čim bolj predstaviti takratno okolje, pohištvo, obleke. Izbral sem najbolj značilne stare ruske pesmi, ker so otožne, kar je značilnost Čehova. On je tako mojstrsko nakazal notranje pomanjkljivosti in bolečine človeške narave. In ruski narod je že po naravi trpeč. Med dejanji sem vstavil več pesmi. Glasba je zame zelo važna pri predstavah in igrah, ker pomaga ustvariti pravo vzdušje, gledalcu in tudi nam igralcem. Bi želel še kaj povedati? Rad bi poudaril, da smo zgledno vsi sodelovali, da bi predstavo lahko uprizorili, zato bi se prav rad zahvalil igralcem, ki so tako vestno sprejeli igro in da so z veliko potrpežljivostjo razumeli mojo režijo. Povabil bi še vse bivše igralce, starejše in mlajše, ki so kajkrat igrali z Maksom, da se približajo predstavi v spomin Maksa Borštnika, in da vsi, ki čutijo z odrom, da se nam približajo še v prihodnje. Vsi moramo sodelovati, drugače bo med nami zamrlo gledališko živjenje, ki se je vendar tako bohotno razvijalo desetletja med nami. IZ ŽIVLJENJA TONE MIZERIT Hvala lepa! Pogovarjal se je Tine Debeljak Majhna- notica, ki ji večina časopisov ni posvetila večje pozornosti, je pri marsikaterem opazovalcu sprožila alarmni zvonec. Privatna ustanova Fundacion Capital, kateri je do nedavnega predsedoval sedanji sekretar za gospodarske odnose pri ministrstvu za Zunanje zadeve Martin Redrado, je objavila, da bo po njenih ugotovitvah letos argentinska ekonomija nazadovala za 10,5%. Bolezen. Večkrat smo gospodarsko dejavnost države primerjali s človeškim organizmom. V sedanjem trenutku lahko trdimo, da je Argentina bolnik, ki nima moči, popolnoma oslabel in skoraj brez krvnega pritiska. Lahko bi rekli, da umira vsled izčrpanosti, ker mu primanjkuje za življenje in zdravje bistvenih prvin: protein, vitaminov, z eno besedo: hrane. Zdravilo. V tem stanju bi samo krepka gospodarska reaktivacija postavila stvari na svoje mesto in bolnika ponovno oživela. Državi je bistveno potrebno, da tovarne znova poženejo stroje, da polja naprej rodijo, da iz morja dvignemo neizmerna bogastva. In vendar prav tega zdravila nihče ne nudi. Zdravniki. Lahko bi rekli, da sta tu dve zdravniški skupini: domača vlada oziroma njena gospodarska ekipa, in pa zunanji zdravniški svetovalec, FMI. A vlada doslej še ni podvzela nobenega resnega koraka k temu (celo davek na izvoz negativno vpliva na razvoj), FMI pa predpisuje novo hujševalno kuro, ki bo po njihovem pojmovanju edino zdravilna, medtem ko drugi menijo, da lahko bolniku dokončno škoduje. Kje so vzroki? Skoraj pri vseh dosedanjih vladah in seveda tudi pri mednarodnih kreditnih organih, katerih politiko kritizirajo razni ekonomski strokovnjaki po svetu. A to je enako kot pri zdravnikih: vsak gleda na bolezen s svojega zornega kota, predpisuje svoja zdravila in med sabo se mnogokrat ne morejo zediniti. Kje najti strokovnjaka, ki naj iznajde pravo zdravilo? Zgodovina se ponavlja. Sedanja vlada ni izjema: nastopila je brez smotrnega gospodarskega načrta. Izvedla je devalvacijo, ne da bi predvidevala posledice, in tudi sedaj ne najde prave poti. Zato se minister Remes Lenikov kot kak utopljenec oprijema rešilnega pasu, ki ga nudi FMI in skuša ugoditi njegovim zahtevam. V tem pa nenehno prihaja v konflikt s politično srenjo, tako v parlamentu kakor s provincijskimi oblastmi. Težka izbira. Jasno je da, če ne ne pride do sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom, nas čaka „mučna" prihodnjost, kot je ta teden izrazil FMI. Po drugi strani pa, če ugodimo vsem njegovim zahtevam, bo gospodarsko delovanje še bolj padlo, notranji trg se bo skrčil, davčna nabirka padla. Odločitev je izredno težka. Denar, ki bi ga dobili od FMI, bi šel za odplačevanje zunanjega dolga, ne za razvoj. Kaj pa tuje investicije? Ce ni dogovora s FMI, niti sanjati ne smemo o njih. Če pride do dogovora, lahko sanjamo, a je tudi nevarnost, da pri sanjah ostane. Kaka druga alternativna pot, ki je niti jasno ne vidimo, pa bi bila res pravi križev pot. A naletimo da dvoje težkih vprašanj. Prvo: bi si sedanja vlada upala poiskati alternativo brez FMI? Drugo: je sploh zmožna izpeljati takrj alternativo? Doslej jasno dokazuje, da ni zmožna ne enega ne drugega, saj v zelo enostavnih zadevah nenehno dvomi, podvzema korake, a nato spreminja smer. Kvišku cene. Popolnoma razumljivo je, da rastejo cene uvoženih izdelkov. Manj razumemo, zakaj se je v tem obdobju na primer olje podražilo do zadnje sobote za 161%, moka za 127% in kis za 107%. Prav tako je poskočila cena jajc za 150%. Trdijo, da ker je hrana za kokoši uvožena. Ali je treba v Argentino uvažati hrano za kokoši? Res, pravo protislovje. Kvišku dolar. Po nekaj dnevih miru se je dolar znova zganil. Vladni spodrsljaji, špekulacija in zunanji pritisk ga porivajo kvišku, čeprav so zadnje dni vsi napovedovali, da bo pristal na 2,30 pesov. Pač, aprilsko vreme. Kvišku goriva. Zlasti goriva za diesel motorje rastjo. V hudi nevarnosti je celoten transport. In tu dejansko ni toliko vprašanje cen kot dejstva, da petrolejske družbe, ki črpajo petrolej, celotno proizvodnjo pošiljajo v inozemstvo v okviru novega dolarja. Zakaj bi ga poceni dostavljale notranjemu trgu, če ga lahko drago prodajajo zunaj? In vlada ne ve, kaj bi naredila. Kvišku srca. Bivši minister Cavallo nemirno sedi v zaporu. Nemiren pa postaja tudi Menem, ki vidi kako se okoli njega znova zapira sodnijski krog. Zadeva tihotapljenja orožja je zadobila nov zagon in ni izključeno, da se bo bivši predsednik moral ponovno zagovarjati. Te dni pa se dopolnjuje tudi sodba proti Mariji Juliji Al-sogaray zaradi nelegalnega obogatenja. Postopek se je začel že leta 1993. V sklopu tega postopka gospa Alsogaray na primer ni mogla pojasniti, kje je dobila 400.000 dolarjev za nakup luksuznega departa-menta v centru Manhataha v New Yorku. Bivši predsednik De la Rua pa se mora zagovarjati v zadevi policijske repre-zije ob njegovem padcu, ki je zahtevala 32 smrtnih žrtev. SLOVENCI V ARGENTINI MTO - VRSTNI RED V SKUPINAH S DO - SKUPINA A Ekipa T DT IT DS IS 1. San Justo 8 4 0 8 0 2. Carapachay 5 I 3 2 6 3. San Martin 4 0 4 0 8 SDO - SKUPINA B Ekipa T DT IT DS IS 1. Slov. Vas 7 3 1 6 2 2. Pristava 6 2 2 5 4 3. Ramos 6 2 2 4 5 SFZ - SKUPINA A Ekipa T DT IT DS IS 1. Carapachay 7 3 1 6 4 2. San Justo 6 2 2 5 4 3. San Martin 5 1 3 2 6 SFZ - SKUPINA B Ekipa T DT IT DS IS 1. Pristava 8 4 0 8 2 2. Ramos 5 1 3 5 6 3. Slov. Vas 5 1 3 2 6 MTO Navdušenje raste (napetost tudi) Znova nam je bil dan naklonjen in vreme nam je podarilo lep popoldan. Zbrali smo se to nedeljo 14. aprila v Našem domu v San Justo, da odigramo tretje in četrto kolo MTO, Medkrajevnega turnirja v odbojki. Tudi to pot so bile tekme zelo zanimive, lahko bi rekli da nekatere celo bolj napete kot v prvih dveh rundah. Videlo se je, da ekipe vestno trenirajo in bi vsi radi zasedli prvo mesto. Zato tudi navdušenje raste in sodelovanje vseh ekip je vzorno. Pa poglejmo izide tekem pretekle nedelje. Dekleta iz Slovenske vasi, ki so lani zasedla drugo mesto, so se dobro izkazala, ko so igrala proti Pristavi in San Martinu. V obeh igrah je lanuška ekipa zmagala s prepričljivim 2:0 in sicer 25:14 in 25:14 proti Pristavi in 25:3 ter 25:8 proti San Martinu. Dobro je igra uspela tudi lanskim prvakinjam, dekletom iz San Justa. To pot nikdar podale.Znova so se iz oči v oči srečala dekleta iz Pristave in dekleta iz Ramosa. V prejšnji tekmi je zmagala Ramoška ekipa, toda zdaj so se stvari obrnile in zmagale so pristavčanke (2:0 - 25:21 in 27:25). Pričakovali smo, da bo ta tekma zopet tako dobra kakor prva, a ni bilo tako. Včasih tudi živci opravijo svoje. Kar se fantov tiče so bile tekme tudi zelo zanimive. Fantje iz Slovenske vasi to pot niso imeli sreče na svoji strani. Igrali so proti Pristavi in San Martinu. Obe tekmi so zgubili 2:0. Tekma proti Pristavi je bila zelo napeta (26:24; 25:17), toda proti San Martinu so malo zaspali in niso pokazali vsega, česar kar so zmožni (25-22 / 25-16). Sanmartinčani pa so končno le prišli do zmage na tem turnirju in obnovili upanje, da se povrne stara slava. Fantje iz San Justa so sedaj končno uspeli; zmagali so najprej proti San Martinu (2:0; 25:23 in 25:23) in proti Carapachaju (2:0; 25:14 in 25:20). Bomo videli če bodo ohranili tako dobro igro kot to rundo. Zopet so zelo dobro igrali fantje iz Carapachaja in so resni kandidati za prvo mesto. Kakor smo prej omenili so zgubili proti San Justu. Zmagali so pa proti Ramosu v eni najbolj zanimivih tekem tega dne (2:1; 25:22, 18:25 in 15:10). Druga zelo napeta tekma pa je bila med Pristavo in Ramosom. Znova so morali igrati tiebreak in dobili so fantje s Pristave (2:1; 25:12, 23:25 in 16:14). Upamo da bodo tekme še naprej tako zanimive. Res se pozna, da so se vse ekipe za letošnje leto temeljito pripravile in nastopajo z navdušenjem. Pričakujemo vse v nedeljo 28. aprila v San Martinu v upanju, da bomo videli zopet dobre tekme. Lučka Mehle MAJHEN SLOVAR ZA VEČJE RAZUMEVANJE (Ali zbiraš besede, ki jih objavimo v vsaki številki?) napet = tenso; prepričljiv = convincente; podati se = rendirse; so se obrnile = se dieron vuelta; živci = nervios; zmožen = capaz; obnoviti = renovar; upanje = esperanza. PRISTAVA - SDO Lucijana Čop, Janika Urbančič, Nadja Urbančič; kleče: Sonja Kogovšek, Marjana Čop, Čecilija Kocmur, Ingrid Kopač, Nevenka Pavlovčič sanjuška ekipa ni imela preveč težavnih spopadov in je zmagala proti dekletom iz San Martina 2:0 (25-4; 25-3) in enako proti Carapachaju (25:14 in 25:5). Ko smo že omenili carapachajsko dekliško ekipo zapišimo, da nas vedno presenečajo. Kljub porazom ne omagajo. Poleg San )usta so igrale še proti Ramosu. In čeprav so tudi to igro izgubile (2:0 - 26:24 / 25:20), se niso PRISTAVA - SFZ Kristjan Kopač, Andrej Conde, Ivan Klemenčič, Fredi Novak, Dani Kocmur, Sandi Gaser; kleče: Aleks Mele, Pavel Klemenčič, Adrijan Gaser, Aleks Zarnik. Občni zbor SKA V soboto, 13. aprila, je imela Slovenska kulturna akcija svoj redni dveletni občni zbor. SKA se je ustanovila leta 1954 kot društvo kulturnikov, ki je izdajalo slovenske knjige, revijo Meddobje, prirejajo glasbene in gledališke prireditve, organiziralo kulturne večere s predavanji in podobno. Razširila se je čez ves svet, tako s sodelavci ustvarjalci kakor z naročniki. Postala je najboljša predstavnica kulturnega udejstvovanja slovenske politične emigracije. V teku let se je položaj spremenil, tako politični kakor kulturni. SKA je prestala razne pretrese, a njeno delovanje še danes obsega isto kot v začetku. Pozna se osip ustvarjanja v slovenščini, kar je razumljivo po petdesetih letih. A pojavljajo se dvojezični pisci, tako da je njeno delovanje še vedno aktivno tudi v besedni umetnosti, kakor tudi v ostalem delovanju. Na tem občnem zboru, ki ga je vodil predsednik arh. Marjan Eiletz, se je zbralo precej ustvarjalcev iz Argentine, Po formalnih obveznostih so se navzoči spomnili umrlega člana dekana Zlatka Tomšiča, zatem je sledilo poročilo blagajnika Lojzeta Rezlja. Iz Ljubljane prihaja redna pomoč ministrstva za kulturo za izdajanje Meddobja in Glasu, knjige se izdajajo v povezavi z Mohorjevo, tako da ni večjih finančnih problemov. Nato je tajnica Milena Ahčin podala poročilo o preteklem delu dveh let od prejšnjega občnega zbora. Naj v kratkem navedemo: Živi križev pot na Pristavi Uprizoritev križevega pota naši skupnosti ni nepoznana. Pred leti smo bili več postov zaporedoma priče uspešnim prikazom, sicer v argentinskem okolju, a v režiji priznanih slovenskih režiserjev in s slovenskimi izvajalci. Česar smo bili deležni letos na cvetno nedeljo zvečer na Pristavi, spada med vrsto slovenskih čudes, ki jih suhi razum iri današnja preračunljivost težko razumeta. Le skromni vrstici v našem verskem tedniku sta dali vedeti za uprizoritev. Kdor pa je imel priliko, da je prodrl zadnje tedne v duhovno ozračje pristavske srenje, si ni mogel kaj, da se ne bi pridružil z začudenjem in občudovanjem temu postnemu prikazu. Iz vrst mlajših je prišla zamisel in priprava besedila, glasbena spremljava, režija in dokončna izvedba. Obrnili smo se na Boga, da bi nam prizanesel z dežjem. Križev pot so predstavili mladi, najstarejši niso dosti presegli 25 let. Sodelovali so dekleta in fantje mladinskih organizacij, mladenke in mladci ter šolski otroci. Na ta večer cvetne nedelje so spremenili Pristavo v prizorišče križevega pota - od sodne palače do Golgote, igralci pa so postali protagonisti dogodkov, ki jih je doživljal pred dva tisoč leti naš Gospod. Vsakdo je-vložil v vlogo sebe. Živel je, kar je igral. Vsa oblačila in ostala oprema, zvočne in svetlobne naprave na naravnem ozadju od aprila 2000 večer dr. Tineta Debeljaka, njegov sin je podal pregled življenja in dela. isti mesec Razstava olj slikarja Milana Volovška. Film iz Slovenije o življenju in delu akad. slikarke Bare Remec 20. julija: dr. Andrej Poznič O prihodnosti narodov v Evropski Zvezi. koncert Marka in Bernarde Fink s spremljavo Ivana Vombergarja avgusta dr. Janez Zorec Moje znanstveno delo 30. septembra dr. Alfredo Saenz SJ El hombre moderno. 2. decembra razstava Cecilije Grbec in Branka Zavrtanika, predstavila je dr. Katica Čukjati 8. decembra koncert sopranistke Ani Rode december arh. Marjan Eiletz, predstavitev knjige Moje domobranstvo in pregnanstvo. 28. aprila 2001 razstava Toneta Kržišnika 7. julija v veliki dvorani dr. Milan Komar: Kaj nas uči zlom komunizma. 28. julija Tone Kuntner Pesnik nam govori 11. avgusta Umetniški večer v veliki dvorani, recitacije in igra Županova Micka. 20. septembra Zbor iz Bariloč pod vodstvom prof. Andreja Jana 8. oktobra dr. Mirko Gogala Dialog med kulturami - za civilizacijo ljubezni in miru 22. septembra razstava Andreja Makeka 14. oktobra Rozina Švent iz NUK O ohranjanju arhivov. 31. oktobra Marko Pogačnik iz Slovenije O slovenskem grbu in njegovi simboličnosti Pred kratkim je izšla knjiga dr. Arka V kraljestvu kondorjev. Sledilo je poročilo predsednika Eiletza, nakar se razvil kratek pogovor o uspehih in bodočem delu. Ukinila se je razdelitev SKA na odseke (gledališki, filozofski itd.) ki danes ne odgovarjajo realnosti, namesto njih so bili določeni referenti. Važno je pridobiti mlajše, ki čutijo umetniško vzpodbudo. Ugotovljeno je bilo izredno živahno likovno in glasbeno delovanje, kakor-tudi zagon, ki ga je dal gledališki tečaj z umetnikom Kuntnerjem. Sledile so volitve. Soglasno je bila izvoljena lista, ki jo je predložil odbor, Ta je: Predsednica dr. Katica Cukjati, podpredsednika dr. Jure Rode in arh. Marjan Eiletz, tajnica Milena Ahčin, upravnik Lojze Rezelj; nadzorni odbor arh. Jure Vombergar in Milan Volovšek. Člani so še referenti za posamezne dejavnosti: literarni Tine Debeljak, lic. Vinko Rode in Tone Rode; filozofski dr. Mirko Gogala in Martin Sušnik, teološki dr. Jure Rode, družbeno zgodovinski dr. Katica Cukjati, gledališki Lojze Rezelj, glasbeni Ani Rode, likovni An-drejka Dolinar Hrovat in Milan Volovšek, prirodoslovni znanstveni Tine Debeljak. Meddobje urejuje konzorcij, ki ga sestavljajo referenti, glavni urednik je Tine Debeljak, sourednik lic. Vinko Rode, predstavnik za Evropo Lev Detela. Uredništvo Glasa,je odbor SKA pod koordinacijo predsedništva. pristavskega stopnišča do ombuja pa so dodali svoje. Živo dogajanje je potegnilo navzoče, zlasti družine nastopajočih, ki so sledile pripravam že ves čas, in jim pustilo nepozabne vtise, morda najmočnejše v dosedanjem obnavljanju tega velikega odrešenjskega pota. Zato občudujemo in k priznanju dodajamo srčno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali v tej edinstveni duhovni obnovi, posebno še Slovenskemu gledališču BA za izposojene rekvizite. PISMA BRALCEV Spoštovani g. urednik Čeprav neki bravec (ali bralec) trdi, da je izgubljanje časa in prostora na papirju ukvarjati se s tiskarskimi škrati, bi jaz, bolj kot o le-teh, spregovoril o nepazljivosti in o (ne)znanju slovenskega jezika nekaterih „škratov" ali piscev, ki velikokrat opuščajo pravopisna ali tudi slovnična pravila ali ne utegnejo pogledati v slovar, misleč, da je njihovo znanje popolno. Povsod se peče kostanj (en todas partes se cuecen habas). V tukajšnjih publikacijah kot doma v Sloveniji. Naj omenim nekaj primerov. V reviji, ki izhaja v Kopru, trdovratno ponavljajo „v betlehemskemu hlevčku", ko je vendar prav „v betlehemskem hlevčku", ker mora biti sklonsko obrazilo v lokativni ali mestniški obliki, ne pa v dajalniku! Besedi radio in radij (aparat in polmer) razlikujemo v sklanji in pisavi. Če pišemo radio, je torej orodnik (instrumental) z radiom, ne pa z radiem ali radijem! Tu so besede, ki sem jih zasledil v tukajšnjih časopisih. Pravzaprav sem se spotaknil obnje. Beseda „otrok" se sklanja v množini: otroci, otrok, otrokom, otroke, pri otrocih, z otroki. Ne „z otroci", kot govorijo in pišejo nekateri. Pišemo poln, popoln (in izgovarjamo poun, popoun) in ne polen, popolen. Beseda „sen" (spanje, sanje) se izgovarja s polglasnim e, kot v besedi pes, in se sklanja po tem zgledu: pes, psa; sen, sna. Polglasni e izpade. Ne „sena", kot je bilo v vašem časopisu na str. 4. v številki z dne 7. marca 2002 v članku pod naslovom „lz spomina v prihodnost". Izjema je beseda „kes", ki se izgovarja s polglasnim e in sklanjamo kes, kesa, itd. Vedno je „preden" in ne' „predno", „prej" in ne „preje". Ne bomo pisali „prejele", ampak „prejle". Glagol „bedeti" (prvi e se izgovarja kot polglasni e v besedi pes) se ne piše „bdeti". Rimskokatoliški in ne rimokatoliški. Od kod do kod, ne: od kje do kje. „Kod" je krajevni prislov, ki se rabi v zvezi s premikanjem. Kod si hodil (premikanje), kje si bil? (točka, mirujoče stanje, ne-premikanje). Tu (točka), tod (premikanje). Od tod prideš v dolino. Ne: od tu. Še in še bi lahko našteval, pa nočem utrujeti bravce (bralce). Glede na vraževernost bi dodal samo to, da se piše in izgovarja brez „j" (ne: vražjevernost). O tiskarskih škratih sem pa prepričan, da obstajajo. Je res trdoživa pasma, ki nam včasih kako zagodejo. Menjavali so vam črke na straneh 4, 5 in 6. S pravim veseljem in užitkom so se igrali s črkami v koloni Mali oglasi. Que los hay, los hay. Še nekaj za nameček. Lonec ubiti, ubiti komu veselje do česa. Vbiti si kaj v glavo. Je zelo drobna razlika: ubiti in vbiti. Ne poznajo te razlike v reviji, ki izhaja v Sloveniji! Tukaj pa niso bili zraven škrati,-ampak sama ignoranca (ali nevednost). Za zaključek vam moram povedati, da rad berem vaš časopis, kakor tudi druge slovenske publikacije. Posojajo mi jih sorodniki, potem ko so že vse druge prebrali. Zato tudi moje zapoznelo pisanje o škratih in o napakah, ki jih najdem včasih v tisku, ki ga je sprožilo vaše pisanje pod naslovom „Vraževernost" (ne: vražjevernost), uredniška nepazljivost in tiskarski „škrati". Vse prav lepo pozdravlja Jože Škraba Fuzbal, tango in polka Založba Mladinska knjiga je izdala književno delo Juana (Janeza) Vasleta „Fuzbal, tango in polka". Omenjeno literarno delo je knjiga zgodb, usod in nogometnih pripovedi, opremljena z mnogimi barvnimi fotografijami. V njej so opisani pomembni igralci, navijači ter žoga, ki kot kraljica vseh kraljic samozavestno skaklja po travnatih pbvršinah in kroji usodo smrtnikov. V sliki in besedi je govora o zgodovini nogometa, nogometaših in klubih, časnikarjih in sod- nikih, dogodkih in navadah v nogometu, o Maradoni in Peleju, Slovencih in Južno-američanih, pa tudi o nogometu in operi, literaturi ter trgovini. Prinaša še poglavje o najrazličnejših zanimivostih iz sveta nogometa in o zgodovini svetovnih prvenstev. Nova knjiga se pridružuje tisti, ki jo pred časom izdal z naslovom „Pevci so tudi ljudje", v kateri je predstavil pogovore s štiriindvajsetimi opernimi zvezdniki. JEZIKOVNI Visoka boja svetilka k £ radarski rekletkor - 1 lestev gladina vode plošča s fotocelicami dnevna oznaka cevasti nosilec Striček Vanja Kratek izvleček igre Striček Vanja ni ne drama ne komedija, je poetično delo, kjer se „sliši", kako igralci mislijo. V njem Čehov nič ne govori, a nas stalno uči. Nastopajoči niso le oblečene osebe ali figure, „pobarvane" na zunaj; pač pa nam razodevajo svojo notranjost. Zgodba se dogaja na Srebrnjakovem posestvu v predmestju Moskve. Tam živijo Marina (pestunja), Marija Vasiljevna (vdova, mati prve profesorjeve žene), hči iz prvega zakona Sonja in Vojnicki, striček Vanja, brat prve profesorjeve žene. Aleksander Srebrnjakov se po smrti prve žene poroči z mlado Jeleno An-drejevno, staro 27 let. Ko se zakonca preselita na posestvo, spremenita vse navade. Upokojeni profesor si domišlja, da je pomembna osebnost, saj se je celo življenje trudil s pisanjem knjig, misleč da bo s tem globoko odjeknil v zgodovini. Na posestvo večkrat pride zdravnik Astrov, ljubitelj narave, ki zdravi profesorjeve muhe in izmišljene bolezni. Astrov in Vojnicki se zaljubita v Jeleno, a mlada žena ostane zvesta možu, čeprav ga v globoini ne ljubi. Duševno zaostala Sonja ljubi Astrova, a on se zanjo ne zmeni. Prej sta Sonja in striček Vanja pazila na posestvo in pošiljala dobiček profesorju v mesto. A ko je ta prišel na posestvo, sta spoznala, kakšen je pravzaprav. Vanja razsrjen uvidi, da je celo življenje zapravil za človeka, ki tega ni vreden. In z veliko bolečino spozna, da je zapravil svoje življenje. PO SVE BLIŽNJI VZHOD GORI Kljub pozivu ZDA k umiku s palestinskih ozemelj izraelska vojska nadaljuje ofenzivo, kjer v spopadih stalno padajo žrtve. V palestinskih samomorilnih napadih umre nekaj Izraelcev, zato izraelska vojska napade palestinska begunska taborišča s tanki in raketami. Vrstni red lahko tudi obrnemo, saj ni možno razvideti, kaj je bilo prej, ali jajce ali kokoš. Združeni narodi, ZDA, Evropska zveza, Rusija in druge mednarodne oblasti so pozvali Izrael, naj se nemudoma umakne s palestinskih ozemelj. Obenem od obeh strani zahtevajo, naj takoj razglasita prekinitev ognja in preprečita razširitev konflikta. UDAR IN PROTIUDAR V VENEZUELI Enodnevna stavka, ki sta jo razglasila venezuelski enomilijonski delavski sindikat ter Fedecamaras kot največje gospodarsko združenje v državi, je skupaj s številnimi demonstracijami in spopadi, v katerih je samo v Caracasu umrlo najmanj 30 ljudi, sprožila udar, zaradi katerega je odstopil venezuelski predsednik Hugo Chavez. Vodstvo prehodne vlade je prevzel vodja največjega venezuelskega gospodarskega združenja Pedro Carmona in razpustil parlament ter vrhovno sodišče. Vendar vrh vojske ni bil povsem prepričan v udar in tako je v nedeljskem jutru vse zvodenelo: Carmona je odstopil, kmalu nato pa se je pojavil v vladni palači Miraflores odstavljeni Chavez in ponovno zavladal. MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Posebno poglavje je posvečeno Slovanom. V Argentino je prišlo nekaj potomcev prvih ruskih carjev - Rjurikov iz 10. stoletja, in drugih ruskih plemenitašev, veliko Poljakov ter Hrvatov Dalmatincev. Posebno zaglavje je pa posvečeno Slovencem, ki jim je namenil Carmona lepe besede: Eslovenos, un ejemplo original. (Slovenci, poseben zgled). Pravi: „V Sloveniji je dolgo gospodovanje in prisotnost Nemcev skozi tisoč let prineslo propad slovenske aristokracije, najsibo po ponemčenju (npr. primer že imenovanih Auerspergih) ali propadu po tolikih letih tuje nadvlade. ... Slovenija, najbolj zahodna slovanska dežela, se je nahajala v delikatni situaciji. A visoka stopnja razvoja in kulturni nemir se je pokazal - kar nas tukaj zanima - tudi v velikem interesu za genealogijo. Primer tega zanimanja je družinsko drevo družine Debeljak. Ve se za njihovega prednika Marka Debelagka iz leta 1560 na Bukovem vrhu, .... Naselili so se v 18. stoletju v Poljanah. Tine Debeljak, visok kulturnik, se je naselil v Ljubljani in je bil v izseljenstvu najbolj upoštevan pesnik.... Med drugim je prevedel v slovenščino Martina Fierra. Enak interes se pokaže tudi pri družini Benkovič v prednikih po materini strani predsednika osrednje slovenske organizacije, Jureta Vombergarja. Seže osem generacij v preteklost do Matevža Benkoviča (1636). Njegova vnukinja v petem kolenu Marijana Benkovič se je tukaj naselila z možem Jožetom Vombergarjem leta 1954. Tu se opažajo priimki kot Hafner in Vom-bergar, znak obmejnih dežel. Zanimiva je družina Češarek iz Palo-marja. Njihova prednica Marija je bila zadnja ženska, sežgana živa na grmadi v Srednji Evropi, obtožena čarovništva. To se je zgodilo v Ribnici leta 1710. Še starejša je družina Olge Rudež Zorc (1902-1994), ki se je naselila tukaj leta 1952 z možem Vinkom Zorcem in tremi hčerami, ki živijo med nami s svojimi potomci. Po očetu izhajajo iz družine Johana Rudesa, rojenega leta 1615, po Olgini prababici, Agnes Jellouschegg - Jelovšek, roj. 1716, grejo še sedem kolen nazaj do Pavla Jelovška, rojenega 1400 in poročenega 1428. Tudi med temi imeni se najdejo nemški priimki kot Kantz, Kosler, Goll-mayr, Hoffman in Sdiegerhofer, že v 16. stoletju." Kar lepo priznanje slovenski genealogiji. Čeprav nismo imeli plemiških prednikov, smo pa ohranili spomin na kmečke, kar v svetu ni običajno. Knjiga navaja še druge južne slovanske narode, npr. dejstvo, da je bila črnogorska princesa Helena poročena z italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom III, in se je njena vnukinja poročila z Argentincem. Za konec prinaša knjiga še nekaj pogledov na druge, manjše naselbine v Argentini. Npr. Irce, kot npr. predsednik O'Farrel, družine Cavanagh, Lynch in O'Donnel ali Casey, ustanovitelj Venada Tuerta. Francozov je v Argentini bolj malo. Federico Zapiola trdi, da izhaja njegova družina iz kralja Ludovika XVII, ki naj bi po klasičnih virih umrl v ječi francoski revolucije. Med Angleži-navaja vrsto raziskovalcev Argentine kot so Fitzroy, Darwin etc. Med manjšimi našteva še Grke (Onasis), Flolandce, Škote (potomci škotskih kraljev iz 14. stoletja), Skandinavce in Valižane (galeses), ki jih je v Argentini kar precej, in še Bure. (Boers). Posebno poglavje posveti pisatelj naselitvi Judov, kjer najprej označi razne rodove in nato navede družine, drugo poglavje pa je namenjeno Arabcem, (ali kot tukaj rečejo: Turkom. Pravih Turkov tu sploh ni.) Tu se ustavi pri Menemu, katerega materin rod ima slavno preteklost. A v Argentino niso prihajali le Evropci ali člani bele rase. Tu je tudi veliko priseljencev iz Azije. Naj omenimo Armence in potomce Kitajcev, ki so nekateri potomci starih kitajskih cesarjev izpred leta 1000, enako kot tudi Japonci. Da končamo: ta pogled na naselitev Argentine skozi očala genealogije in seznamov prednikov je zelo zanimiv in poučen. Tako se Argentina poveže s svetom in zgodovino, čeprav je na robu sveta in mlada država. V tem pregledu Slovenci zavzemamo sicer skromno, a častitljivo mesto. TD Narciso Binayan Carmona Historia genealogica argentina (2koncc> NARCISO BINAYAN CARMONA HISTORIA GENEALOGICA ARGENTINA SVOBODNA SLOVENIJA • 18. aprila 2002 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml Stran 5 NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MOJA DEŽELA ESLOVENIA„ Ml TIERRA KOVANCI ZA KARITAS Škofijska karitas Koper je z novim letom začela zbirati kovance tistih evropskih držav, ki so s 1. januarjem 2002 ukinile nacionalne valute in sprejele evro kot plačilno sredstvo. Več sto kilogramov kovancev različnih valut se je stekalo v centre Karitas, kjer so prostovoljci sortirali in preštevali kovance različnih valut. Tako je bilo na območju Škofijske karitas Koper do zaključka akcije, zbranih in oddanih na banko za 4,07 milijone tolarjev drobiža. SVETOVNI ČEBELNJAK V SLOVENIJI Čebelarska zveza Slovenije je na celjskem sejmišču pripravila jubilejni petindvajseti Državni čebelarski seminar in mednarodno čebelarsko razstavo. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Lojze Peterle je napovedal, da bo četrti svetovni kongres čebelarjev prihodnje leto potekal v Ljubljani. Po prvih ocenah naj bi se takrat v Ljubljani zbralo med 4000 do 8000 čebelarjev z vseh celin. Letošnje prireditve v Celju pa se je udeležilo več kot 2500 čebelarjev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. BIENALE V BRAZILIJI Slovenijo je na 25. bienalu, ki je bil v brazilskem Sao Paulu, zastopala skupina umetnikov z Metelkove, ki jih je na povabilo slovenskega ministrstva za kulturo predlagal umetnostni kritik Aleksander Bassin. Slovenijo so v Sao Paulu zastopali: v sklopu predstavitve umetnikov iz različnih držav „umetniški center Metelkova Mesto" in v sklopu spletne umetnosti Marina Gržinič & Aina Šmid. Bienala, ki je letos bil posvečen ikonografiji metropol, se je udeležilo 190 umetnikov iz 70 držav, njihova dela pa so bila razstavljena na kar 30.000 kvadratnih metrov površine paviljona Ciccillo Matarazzo v parku Ibirapuera. MANJKA PREVAJALCEV IN TOLMAČEV Slovenščina bo z vstopom države v Evropsko zvezo v skladu z acquis communautaire in slovensko ustavo postala eden od zvezinih uradnih jezikov, zato mora Slovenija ob vključevanju v povezavo zagotoviti pripravo slovenske različice pravnih aktov EZ. Projekt prevajanja pa je strokovno in tehnično izjemno zahteven, zato terja interdisciplinaren pristop in posebno organizacijsko strukturo, je poudaril minister za evropske zadeve Janez Potočnik. Slovenija ima premalo prevajalcev in tolmačev, zato je zelo pomembno, da se država na ta izziv kar najbolje pripravi. Že pred dejanskim vstopom Slovenije v Zvezo -torej predvidoma že prihodnje leto - bo moralo v Bruselj kakih 200 prevajalcev in okoli 40 tolmačev. Šolstvo na Slovenskem SLOVENCI IN ŠPORT SPET SVETOVNI PRVAK Slovenski plavalci so na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojili še dve medalji. Ljubljančan Peter Mankoč je na 100 m mešano, disciplini, v kateri je tudi svetovni rekorder, osvojil še zlato medaljo na tem svetovnem prvenstvu. Za majhno presenečenje pa je z bronom na 200 m hrbtno poskrbel Mariborčan Blaž Medvešek. - Za uspehe je ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok Plavalni zvezi Slovenije dodelila nagrado v skupni višini 3.014.000 tolarjev. Največ je po Pravilniku vredna zlata medalja Petra Mankoča na 100 m mešano - 1.256.000 tolarjev, drugo mesto Alenke Kejžar na 400 m mešano je vredno 1.004.800 in tretje mesto Blaža Medveška na 200 m hrbtno 753.600 tolarjev. USPEHI V JUDO Celjska judoistka Petra Nareks je dosegla nov velik mednarodni uspeh. V kategoriji do 52 kilogramov je zmagala na deveti tekmi za svetovni pokal v Rimu. Nareksova je v konkurenci tekmovalk iz 37 držav v finalu premagala eno najboljših judoistk na svetu Kitajko Le-ni jing. Njen uspeh je s petim mestom v kategoriji do 57 kilogramov dopolnila. Maja Oblak, ki je v boju za bronasto odličje klonila proti Kubanki Lupetey. Celjanka Urša Žolnir pa je v kategoriji do 63 kg osvojila tretje mesto. Pri moških je Damjan Petek v kategoriji do 100 kilogramov zasedel sedmo mesto in s tem izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu v Mariboru, Sašo Jereb pa je bil v kategoriji do 73 kilogramov deveti. - HOKEJ NA LEDU - FINALE Jeseničani in Ljubljančani so se potegovali za slavo prvaka v tem popularnem športu. Naslov bi osvojilo moštvo, ki bi prvo doseglo štiri zmage. Hokejisti Acroni Jesenic so na prvi tekmi v Ljubljani po podaljšku premagali Olimpijo z 2:1. Na drugi so se hokejisti Olimpije oddolžili in tudi v gosteh premagali Acroni Jesenice s 5:3. Potem so Acroni Jesenice spet povedle in premagale Olimpijo s 3:Z. V četrti finalni pa je Olimpija spet v gosteh premagala Jeseničane s 4:0. In zdaj čakamo na izid zadnjega, odločujočega srečanja. V naslednjih dveh je pa Acroni Olimpija zmagala s 3:2 in 5:2 in s skupnim izidom 4:2 v zmagah osvojila osmi zaporedni naslov državnega prvaka. Ko je Avstrija dobila slovenske dežele nazaj po Napoleonovem padcu, je pričela organizirati šolstvo malo bolje. Vedela je, da je za dvig države in ekonomije potrebna izobrazba, na drugu strani pa je hotela ljudstvo obdržati v nevednosti, da se ne bo spustilo v kake pre-kucuške podvige. Cesar Franc Jožef je tedaj npr. dejal ljubljanskim profesorjem: ,,Držite se starega, kajti to je dobro. Ne potrebujemo učenjakov, ampak dobre, poštene meščane. Kdor mi služi, mora učiti, kakor jaz ukažem, kdor pa tega ne more storiti ali prihaja z novimi idejami, lahko gre ali pa ga bom jaz odstranil." Učitelji so morali biti istočasno cerkovniki in organisti, plačo pa so dobivali v naturalijah, ki so jih morali pobirati po hišah. V šolstvu so avstrijske oblasti spet uvedle stari sistem trivialk. V ljubljanskem guberniju je število osnovnih šol naraslo od kakih 220 na 350 v letu 1846. Povprečno je na Sloven- skem hodil v šolo vsak tretji otrok. Normalk je bilo tedaj 16, gimnazije pa so bile v Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru, Celovcu, Gorici, Kopru, v Trstu in Idriji. Glavni predmeti so bili verouk, latinščina, grščina, zemljepis, zgodovina, matematika in pri rodoslovje. Nekatere predmete so poučevali v nemščini, druge v latinščini, tudi na Primorskem med Italijani. Število srednješolskih dijakov je padalo. V višjem šolstvu so bili liceji v Ljubljani, Celovcu in Gorici. Ti so se razlikovali od univerz po tem, da niso smeli izdajati rigoro-zov in doktoratov, in so obsegali manj študijev. V Ljubljani so imeli dva letnika filozofskih študijev, (kar je bila podlaga za vse nadaljnje študije) in celotni štiriletni študij teologije. Na licejih sta bili stolici za slovenski jezik v Ljubljani (Metelko) in v Gradcu (Primic, Kvas). Niso uspeli uvesti slovenščino v Celovcu, v tamkajšnjem semenišču pa je uvedel pouk slovenščine Slomšek. PISALI SMO P Los condes de Žovnek - condes de Celje Sr bien los Habsburgos asentaron su poder en el territorio esloveno y trataban de consolidarlo, • existian tambien algunos enclaves que no les pertenecfan, porque habfan recibido el territorio de manos del emperador. En el aho 973 recibieron Škofja Loka de este modo los obispos de Freising. Los obispos de Brixen obtuvieron las tierras de los alrededores de Bled. Quedaban todavfa pequenos poblados pertenecientes a obispados y a algunos particulares. Entre los mas importantes se encontraban los condes de Žovnek. El častillo queda cerca de Braslovče y, probable-mente, los condes habrfan sido de origen esloveno. Colaboraron con Rodolfo en la_ lucha en contra de Otokar. En el aho 1308 el conde de Žovnek, Ulrik, le entrego la propiedad a Federico de Habsburgo. Mas tarde le fue devuelta como feudo y, por lo' tanto, se encontraba subordinado al mandatario. Con el tiempo los condes de Žovnek fueron adquirien-do mas propiedades. Llego a sus manos el legado de los condes de Vovberk, en el que se hallaba la ciudad y el častiIlo de Celje. Por eso pasaron a llamarse condes de Celje (Grafen von Cili) y completaron su escudo con el de los Vovberk. El conde Federico de Celje segufa acumulando propiedades. Compro casas en Viena, propiedades en Vipava, Koroška y Dolenjska. Llego a prestarles dinero hasta a los Habsburgos. Casi no existfa un conde capaz de resistir la comparacion con el en cuanto a su riqueza y poderio. Por esta razon el emperador Ludovico de Bavaria le concedio el honor de ser nombrado conde nacional. Este tftulo le otorgaba cierto poder en el piano de la justicia y el hecho de estar subordinado directamente al emperador. OSEBNE DVE GLEDALIŠKI PREDSTAVI TRI MODROSTI STAREGA WANGA Vaš poročevalec si je to igro ogledal v soboto pri glavni vaji, v nedeljo pa Marijo Stuart. V nedeljo je bila pri tej misijonski pobožnosti po mojih informacijah dvorana na Rfo Bamba zasedena do treh četrtin. Prof. Geržinič je pred igro v svojem nagovoru povzel nekaj lepih misli iz igre. Sceno je naslikal g. Mazi, prirediteljica je bila Slovenska misijonska zveza, igrali pa so štirje stari igralci IDNAVE in trije agilni misijonski sotrudniki. Režiser je bil Niko Jeločnik. Kot igralec je vodil Wang - Willenpart. V govoru in igri je izpričal popolno skladnost z avtorjevo zamislijo. Nepozaben ostane v svoji grandiozni igri Zli duh g. Borštnika. Zelo zahtevrta je vloga Čanga, ki ji je segel Kovačič do dna. Očeta misijonarja je kreiral Jeločnik. Prav posrečen Kitajček je bil g. (Lojze) Rezelj in le želeti je, da ostane gledališču zvest. Gospoda (Marijan) Loboda in (Ciril) Markež sta pazila ria jasno pripovedovanje in se izognila vsakemu pretiravanju. Tako je dobila predstava nekak intimen, komorni značaj in tako dosegla napovedani namen, da so gledalci odhajali ne le zadovoljni, ampak tudi duhovno obogateni. MARIA STUART To je bila gotovo najboljša predstava, kar jih je dosedaj podal Slovenski oder. Hitra menjava prizorov, pravilni kostumi, suflerja ni bilo slišati. Scenograf je bil Petkovšek, ki je dosegel monumentalne efekte. Režiral je Špeh, ki mu je tehnična plat gladko funkcionirala. Naslovno vlogo je igrala gdč. Majda Brandsteterjeva. Njena pojava je kar ustvarjena za to viogo. Značilno je, da je njena dostojanstvena pot na morišče - kakor se to čudno sliši - izzvala pri odprti sceni in splošnem joku še spontan aplavz. Elizabeta je. bila gdč. Nataša Zajčeva, menda novinka na odru, kar pa človek težko verjame npr. spričo Krsta. V soboto, 13. aprila je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Lucijana Vombergar, hčerka Marka in prof. Andrejke Selan. Botra sta bila Marta Selan Brula in Tomaž Vombergar. Krstil je dr. Jure Rode. Isti dan je bil v cekrvi Marije Pomagaj krščen tudi Ivan Urbančič, sin Jureta in Marije Zupanc. Za botra sta bila Gabrijel Urbančič in Magdalena Zupanc Petkovšek. Krstil pa je župnik Toni Bidovec. Srečnima družinama iskreno čestitamo! Umrli so. V Tabladi je v 93. v Mendozi pa Janez Fekonja. Naj počivata v miru! letu umrl Ivan Mehle st., DAROVALI SO V spomin na pokojnega g. dr. Franca Gnidovca je inž. Jože Žakelj iz Tucumana daroval $ 100.- v tiskovni sklad Svobodne Slovenije. V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je g. Tone Truden daroval $ 100.- v spomin Silvu Lipovšku. DARUJTE V TISKOVNI SKLAD! samogovora v 4. dejanju. Ga. Blejčeva in gdč. Gromova sta tudi obe prav dobro igrali. G. Fink je predstavljal problematičnega Lestra in je rasel od scene do scene. G. Jerebič je sijajno rešil podobo Pauleta, kot izklesan sta bila mogočna lika Burleigha g. Urha in Talbot g. Krištofa. G. Špeh si je pridržal manjšo vlogo Davisina in jo z mojstrsko doslednostjo odigral. Šodelovali so še gg. Koritnik, Kadivec, Breznikar in Berlot. Dvorana, manjša od one na Rfo Bamba, je bila polna. MM Svobodna Slovenija, št. 16; 8. maja 1952 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: csloveniau@sinectis.com.ar / debel jak@netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam |ereb Batagelj, Lučka Mehle, Gregor Modic, Dani Cestnik, Marjana Batagelj, Blaž Miklič, |ože Škraba, Radio Ognjišče, STA. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60, pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I0IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar Pagina 6 18 de abril de 2002» N° 14 • SVOBODNA SLOVENIJA O FRANQUEO PAGADO O C d» Cuenta N" 7211 0 S Cž Er R. Nac. de ia Propiedad < Intelectual N° 881153 MALI OGLASI RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125. PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM Bungali v Bariločah - Bengali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814^ E-mail; ilirska@bariloche.com.ar Letalske karte, Jtl/Si rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 - B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejfa -Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 -BI 704EUA Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18: do 20. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 -Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 11. (ga. Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARA-PACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. in ob nedeljah od 11. do 13. (ga. Andrejka Papež Cordova). Cena največ šestih vrstic $ 4,-za enkratno objavo, za vsak mesec -4 številk- $ 12,- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 1 6. aprila 2002 1 EURO 224,59SIT t U$S dolar 255,13SIT NAROČNINA SVOBODNE SLOVENIJE V sklopu splošne gospodarske krize j'e močno prizadet tudi naš list. Cena papirja, ki je bistvena sestavina tiskarskih stroškov, je od devalvacije poskočila za 320 odstotkov, kar je več kot cena dolarja. V sklopu tega je bila tiskarna primorana, da nam ceno storitve zviša in sicer za 27%. V takem stanju smo primorani, čeprav skrajno neradi, da tudi mi povišamo naročnino Svobodne Slovenije. Stvarno izpeljavamo letni proračun in na podlagi ugotovitev bomo določili novo naročnino, ki bo stopila v veljavo s I. majem. Potrudili se bomo, da bo povišica res najnižja v okviru danih gospodarskih okoliščin. Naročnina bo aktualizirana tudi za dolgove tistih, ki še niso izpolnili svojih obveznosti za pretekla leta. Razumljivo pa je, da tistim, ki so že plačali letošnjo naročnino, ne bo treba doplačati zaradi nove cene. Vabimo vse, ki bi želeli naročnino plačati še po starem, da to storijo do 1. maja, ali da stopijo v oseben ali telefonski stik z nami glede izpolnitve svojih obveznosti. Vsem pa se zahvalimo za razumevanje v prepričanju, da vidijo naše napore za izboljšavo časopisa ter vestno izdajanje tega našega nepogrešljivega glasila. Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije OBVESTILA PETEK, 19. aprila: Seja odbora Počitniškega doma v Slovenski hiši. Pričetek ob 19. s sv. mašo za pokojnega dr. Rudolfa Hanželiča in člane. SOBOTA, 20. aprila: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Slovensko gledališče prireja Čehovo „Striček Vanja" v režiji Blaža Mikliča na odru Slovenske hiše. Ob 19. maša, ob 20. igra. NEDELJA, 21. aprila: V Slovenski hiši po maši Občni zbor Zedinjene Slovenije Na Pristavi v Castelarju ob 17. uri Glasbena prireditev NEDELJA, 28. aprila: V Slomškovem domu občni Zbor in kosilo ZSMŽ Ramos Mejia Na Pristavi občni zbor društva. SREDA, 1. maja: Mladinski turnir v Slovenski vasi. SOBOTA, 4. maja: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 5 maja: 42. obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu SREDA, 8. maja: Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši ob 14.30. Razgovor z dr. Juretom Rodetom o krizi vrednot ob 16.00 uri SOBOTA, 11. maja: Dan duhovnosti na Srednješolskem tečaju ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 12. maja: Vseslovensko romanje v Lujan. SOBOTA, 18. maja: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 19. maja: V Slovenskem domu v San Martinu 42. obletnica s celodnevnim programom. ZA SM Mira, tvoj bratec naju je videl, ko sva se objela in poljubila. Koliko naj mu dam, da bo molčal? Ponavadi dobi jurja. Prišel sem prosit za roko vaše hčere. Imate kaj pod palcem? Da me niste napačno razumeli? Vašo hčerko sem prišel snubit, ne pa kupit. Ali govori vaš mož sam s seboj, kadar je sam? Ne vem. Še nikoli nisem bila z njim, ko je bil sam. Kaj bo s Kučanom po izteku mandata? Vlada je prejšnji teden v parlamentarno proceduro vložila zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ki določa tudi njegove pravice po prenehanju pre-dsedništva. Po tem predlogu bo imel predsednik republike po izteku mandata pravico do predsedniške plače, pisarniškega prostora, strokovne pomoči svetovalca in administrativno tehničnega osebja, pravico do osebnega varovanja, varovanja objekta, v katerem prebiva, ter do stalne uporabe službenega vozila in voznika. V Novi Sloveniji (NSi) menijo, da je takšen zakon v posmeh državljanom in državi ter zato neprimeren za sprejem, po njihovem pa bi bilo za državo veliko ceneje, če bi predsedniški mandat trajal kar do smrti. Tako bomo v prihodnje plačevali kar dva predsednika, menijo v NSi in se sprašujejo, ali bo ,,stari" predsednik Še naprej vodil državo, da potrebuje takšno infrastrukturo, na katero bi bil ponosen celo regularni predsednik. V nekaj deset letih bomo v Sloveniji plačevali kar nekaj predsednikov in bivših predsednikov z vsemi prostori, pisarnami, osebjem, avtomobili in še čim, opozarjajo v stranki in dodajajo, da bo to davkoplačevalce stalo približno 300 milijonov tolarjev letno, kar pomeni vsaj tristo pokojnin državljanov. PORAVNAJTE NAROČNINO! Društvo Slovenska Pristava Redni občni zbor v nedeljo, 28. aprila, ob 10.30 uri. Vsi člani lepo vabljeni! Naročilnica za Svobodno Slovenijo Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati □ po pošti (točno napiši naslov) □ po raznašalcu (navedi kraj in skupino) Ime in priimek: ................................................ Ulica in št.: .................................................. Kraj: ....................... Poštna št.: ...................... Provinca:.................... Tel.: ............................ Država: ........................................................... Podpis Naročilnico spolnite in pošljite jo: po raznašalcu vašega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-2421, po elektronski pošti esloveniau@sinectis.com.ar RIMSKI TABOR Arheologi, ki so se zaradi gradnje avtomobilske ceste proti slovensko-hrvaški meji že lani lotili temeljitih in obširnih izkopavanj na Obrežju, tik za slovenskim največjim mednarodnim prehodom na južni meji, so prišli do novih in presenetljivih'dognanj. Ob nekdanji rimski cesti oziroma na obeh straneh sedanje magistralke so odkrili skoraj celoten rimski vojaški tabor iz začetka prvega tisočletja. Po besedah vodje izkopavanj dr. Philipa Masona to odkritje priča o pestri zgodovini območja na prehodu od „brežiških vrat" do vstopa v Panonsko ravnino. Tabor je nastal za časa cesarja Avgusta, podobne avgustovske tabore pa so do sedaj odkrili samo še v južni Nemčiji ter Franciji in Belgiji. SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES a. p. Cehov: STRIČEK VANJA V spomin na M. Borštnika - Režija: Blaž Miklič V soboto, 20. aprila, ob 19. maša, ob 20. igra (začetek točno ob napovedani uri) v Slovenski hiši 55. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA bo v nedeljo, 21. aprila 2002, v Slovenski hiši • ob 9.30 sv. maša za žive in rajne člane Zedinjene Slovenije • ob 10.30 občni zbor Vsi člani lepo vabljeni! t „Bodi zvest do smrti in dal ti bom venec življenja"!! Raz 2,1 Vdani v božjo voljo sporočamo, da je dne 4. aprila odšel po plačilo k Bogu naš dragi mož, oče, ded in praded, gospod Ivan Mehle, čigar telo pričakuje vstajenja na pokopališču Los Ceibos. Zahvaljujemo se č. g. župniku Santiagu za podelitev zakramentov in pogrebno sveto mašo, č. g. Toniju Bidovcu za molitve ob krsti in vodstvo pogreba, ter vsem, ki ste pokojnika prišli kropit ter zanj molili. Žalujoči: žena Alojzija, hči Slavka z družino, sinovi: Ivan, France in Jože z družinami, sestri Angela in Rozalija v domovini, nečaki, vnuki in pravnuki. Buenos Aires, Ljubljana, Stara vas.