LISTER. Povest za mladino, ki beži iz domovine. Casopis amerikanskih krščanskih Slovencev, ^Ave Maria", prinaša v št. 8. 1, 1913 pretresliivo povest slovenskega mtodeniča Franca Mali, ki je bil doma dobro vzgojen v katoliški veri, pa se je pozneje dal vjeti v mreže rdečkarjev. (socialn:'h demokratov), izgubil vero, postal hudodelnik in vzdihuje sedaj v dosmrtni je6i v Ameriki. Naj bo to pismo našim ljubim slovenskim mladeničem v svarilo! Naj ne verujejo laž.njivim obljubam rdefckarjev, naj se ne selijo v Ameriko in naj se trdno in zvesto držijo sv. katoliške vere. Pismo pomilovanja vreflnega mladeniSa se glasi tako-le: Pittsburg v Severnl Ameriki, 27, junija 1913. Castiti gospod urednik! Bil sem rojen na Dolenjskem v. šentpeterski fari od dobrib in poštenih starišev, Želja po svobodni, zlati Ameriki, je tudi men,e gnala v tujino. Vojaške službe, komisa in ričeta sem se zbal, kakor mnogi drugi slovenski fantje in zato: hajd v Ameriko! Posrečilo se mi je uitipozornemuočesu avstrijskegapolicista, in ni mi bilo treba itil v kajho omoke jest. Sre6no sem prišel v svobodno Ameriko, Prišel sem k svojemu bratu. Tam sem ostal nekaj časa. Potem sem pa šel delat v rudnik na Moon Run, Pa. V tem mestu je veliko naših ljudi, In res žalostno je življenje naših Ijudi po rudokopih, kakor tudi v mestih! Ke sem prišel tja, bil sem kakbr vsak drugi, ki pride iz starega kraja, dober katoličan. Kako sem se zafiudil, ko Ijudje niso šli v nedeljo k maši, so v petek jedli meso, pili in nespodobno govorili. Vse, kar nam je bilo svetega v starem kraju, so tu devali v ni8, Nekateri tam iraajo naroče.n slab slovenski časopis, ne vem, kako mu je že ime, tudi jaz sem ga včasih bral. Ta Časopis se nor^uje iz svete vere, sv. zakramentov. PiŠe, da ni Boga, da se je človek razvil iz opice, da je treba duhovnike pobiti in cerkve podreti. Clovek neumiii, kakor sem bil tudi jaz, in je večina naših ljudi, takemu slovenskemu časopisu vse verjame. Slabi zgledi vlečejo, so nas učili doma. Kakor sem videl druge delati, tako sem delal tudi jaz, Kaj bom hodil v cerkev? Duhov.niki tam samo za nos vodijo ljudi, lako sem si mislil, Verjel sem drugira, da ni treba sv, maše, da se ni treba postiti, da je spoved neumnost, da nas bodo samo socialisti iz Cikage rešili, da nas Bog Tjn larji ne požro. Verjel sem. v svoji neumnosti, da, ko enkrat podremo cerkve in pobijemo duhovnike, pa tudi Boga ne bo, in potem se bo nam ,,ta rdečim" cedil med in mleko po grlu. Potem nam bodo brez deIa, v senci pod drevesom, pečene piške letele v usta, Kajne, gospocl urednik, to bi nam bilo dobro! Me.ni bi ne bilo treba sedaj sedeti v ieči in jesti kot kamen trde ,,knedelne", Tako, dragi bralci, sem se tudi jaz vjel v socialdemokraške mreže. Veroval nisem nig, kajti mislil sem, gospodje socialisti v Cikagi so uče.ni in imajo gotovo 8 šol, in pa še kak lemenat ali kako visoko šolo na Dunaju. Udal sem se nesre8nl pijafii. Na Boga in na večnost še mislil nisem, Prišel sem v roke stru1peni ka6i v obliki nesrečne ženske, Nevera, pijaSa, ženska, prlpeljali so me do tega, da sem ustrelil m,oža te ženske. Od začetka sem pe skrival sem in tja. Toda ameriška pravica me j& imela kmalu v svojih klešcali, Pripeljali so me v jetnišnico polm-lijonskega mesta Pittsburga v Penn'sylvani.ji. Prvšel sem pred porotno sodbo. Tukaj sem lagal in se opravi6eval, samo, da bi bil rešil ni6vr.edno žensko. Pa vse ni ni6 poraagalo. 12 porotnikov je izreklo sodbo: ,,Umor prve vrste" In par dni po tem me je obsodil sodnik na smrt na vešala, Strašna obsodba, dragi čitatelj 1 Uinreti na vislicah kot ubijalec, kot moriiec — grozno! Upravn:k države Penna je odločil dan moje smrti 9, maj 1912 ob 10, uri dopoldne. Strašen je bil dan, ko sem izvedel to obsodbo! Ko so mi povedali dan moje smrti, šel sem iz sodne dvorane nazaj v je80; komaj vede, kaj se z menoj godi, Med potjo sem videl vislice, ki stoje pripravljene takoj poleg jetnišnice, Pogled na vešala je bil za-me nekaj groznega, Sesar ne morem popisati. Peljali so me nazaj v je6o v vrsto 22., v celico št. B, med nesreSne obsojence na amrt. Tu sem za6el misliti, kakor Še nikdar poprej. .,Na srnrt si obsojen, umreti boš moral na vislicah!" — Grozno! Vislice so mi stale pred ofimi in na vislicali sem videl samega sebe, Kam sem prišel?! — Kaj bodo moji drasi stariši doma mislili, ko bodo izvedeli, da je njih nekdanji dobri in pošteni c,n tukaj tako daie6 zašel! Začel sem se tudi izpraševati, kako bo z rnojo smrtjo? Kako bom šel na vislice? — Peljali me bodo iz ječe na zadnji poti — v strašno smrt! — Pod vislicami mi bodo dali ^rno kapo na glavo, dejali vrv na vrat, potegnili me na vešala. Zahrstelo bo v raojem vratu in tilnik bo zloinljen in zlomljen tudi jaz, zlomljen za veSno! Streslo me je po oelem životu! Zatulil sem na ves glas kakor ranjenažival. StraŠno obupanje se me je lotilo! Začel sem jokati 'ia vpiti, da so me morali vzeti v posebno celico in me tam zv.ezati kakor norega človeka. Cez 2 dni sem se riekoliko pomiril in peljali so me nazaj v prejšnjocelico. Zdrav razum se mi je vrnil nazaj. ,,Moj Bog, moj Bog, kaj bo z menoj, sem si mislil. In v tem strašnem stanju se mi je vzbudilo v srcu vse, kar sem dobrega čul v svoji mladosti. Streznil sem se! Spomnil sem se na otroška, na deška in lantovska leta doma in na lepe nauke raojih starišev! Kako daleč sem pa zabredel tukaj v Ameriki! Prišel sem v roke nesreSnim našira &ocialistom, stopil sem v, njih društvo, pozabil na Boga in na vse. In sedaj sem tu! Oh, ko bi imel vsaj dobrega Cloveka, da bi mu mogel potožiti svoje gorje! Oh, ko bi imel vsaj eno sočutno srce, ki bi vsaj kapljico olja tolažbe vlilo v tem strašnem stanju v moje obupano srcef! Ko bi imel enega, kateremu bi razodel, kako zelo mi je žal, da sem to naredil, kako zelo želim vse popraviti, kako veliko je m,oje kesanje! V tera pa pride k meni, kakor angel rešitelj, 6astitl gospod župnik Josip Vrhnnec. Nikdar v svojem življenju nisern s tolikim veseljem pozdravil dubovnika, kakor tedaj. Odkril sem mu svojo srce iz globočine svoje duše, kakor dragemu oCeui. Zjokal sem se pred njim, kakor se je zjokal lzguol.icin sin in prosil sem ga toiažbe, prosil vsaj kaptjice tolažbe, ker druga6e moram obupati. In res, njegove kras»o besede o desnem razbojniku na križu, o drugih veliko vfcfijih s])okornikih, ki so veliko vec grešili, pa so postali ?e dvetniki, so mi dale nove moci, novesa poguma. dali so mi zaupanja do Boga In v njegovo sveto Maler Marijo, Bil sem pokrepčan! Drugi dan je ;*. g. Vrhunec zopet prišel ob /47. uri zjutraj, me ^posedal, obhajal in z menoj molil. Prinesel mi ie tudi moliiveno knjižico, sv. rožni venec in par drugih knjig. Potolažen po sv. spovedi in sv. obhajilu za&el sem moliti sv. rožni venec, litanije, križcv pot. Dragi bralci, ako ne poznate mo6i molitve, vfrjomite mi, ako bi jaz ne bil molil in zaupal na Boga, l«il bi gotovo znorel. V 2asu, ko setn 6akal na smrt, prlpoljnl je blagi gospod Vrhunec k m)e.n; Še vefi dru.iih gospo-' dov slovenskih duhovnikov, kakor '6. g. župiuka Mertelna, župnika Tiišeka, župnika Modra i. dr. Vsaki Č6. gospodov je imel za-me tolažilno besed), /a kutero sera jun zelo hvaležen. Pavsaki mi je tudi k:i,i stir,nil pod palec. Toda moji nekdanji prrjate'.ii, socialisti, o ti pa nimajo 8asa za one nesreŠno, katere so njih strašni nauki spravili v je6e. Včasi me jd j-ri- šel obiskat moj brat 'Miha in le tu1 pa tam kaka poštena duša. Deveti maj, dan moje smrti, se je približeval. 2. maja so me odstranili od drugih jet.nikov m pre;.eljali v takoimenovano ..smrtno celico", da tam sam, jjopolnoma sara preživim zadnje dneve svo]ega nesrecnega življenja. Tu |e dan iri no5 serlel pri menj jetniški paznik. Bil sem popolnoma pripro.vl.jftn na smrt. Udan v božjo v.oljo, 6akal sem, kedaj mi bo zlomil krvnik tilnik Kn me preseli smrt v boljSe življenjo tam iiad zvezde, kjjer ne bo vefi ,,ta rdečih", da bi me še enkrat zapeljali. Bil sem popolnoina pripravlien umreti. Dan pred smrtjo, 8. maja, mi pa prineso sporočilo, da je upravnik države preložil dan moje -jmrti :ia 25. marc<a 1913, to je na velikonofini torek na praz.nik Oznanjenja Marijinega. Kakor še ftrviftek v prahu rad živi, tako sem bil tudi jaz vesel te uovice. Pozneje sera izvedel, da so poprej imenovfm slovenski gospodje župniki z nekaterimi prijatelji dobili dobrih advokatov (pri sodbi sem lmel namreft samo odv.et.nika, katerega mi je dala sodnija), Ki so uarodili za-rae prošnjo, da sem bil najvefi zapeljan od drngih, da sem ubil tega moža. Na to prošnjo je poteui upravnik res preložil dan moje smrti, da r,e nioja zadeva bolj natanko preišfie. Približala se je Vclika no8 1913. Preložili so zopet mojo smrt na 24. aprila, potem na 27. ma.ja in slednjič na 26. junija. Državna sodnija jfi zavrgla mojo prošnjo za novo sodbo. Zato so jo prinosTi nioji prijatelji pred Pardo.n Board, to je pred poiiiiloščovalno komisijo. Ta komisija je priporoSila upravniku1 moje pomilošBenje Tn upravnik je res dn^ 18. junija t, 1. spremenil mojo smrtno kazen v dosmrtno .jeSo. Ta teden enkrat mebodoprepeljali iz okrajne jefie \ državno jetnišnico na severni strani mesta, kjer botn delal celo svoje življe.nje pokoro za svoje socialistov^ke uoumnosti," (Kakor se nam sporoSa, je bil poglavitni vzrok, da so tega neBreCnega rojaka pomilostili, to, kei' se je vos čas svojega zapora v okrajni kazar.nici tako vzgledno vedel, da so bili vsi pazniki, \\ so iineli ž njim opraviti, vtis, da to ne more biti nikvk lindodelec, da je to samo pomilovanja vreclna, pa ne.lolžna žrtev prežalostnih stanovanjskih razimer med nuscljenci, In žrtev zapeljivcev,, da je to blagi mlaticnič, ki zasluži pomilovanje in pa tudi življenje. Priknpil se je vsem tako, da je bil ljnbljenec vseh jetnikov, kakor paznikov.) MogoSe, fiastiti gospod urednik, mo boste vprašali, zakaj sem pa vendar vse to pisal in čemu Vas prosim, da to natisnete v gasniku? Ne vprašnjte tega! — Zato sem to storil, da se naj iz tega uče drugi slovenski fantje in možje, pa tudi ženske, kam pripelje 61oveka naš neumni aocializem, ki u&i naše liesneŠjie rojake, da ni Boga, da ni nebes in ne pekla, da so duhovni le sami ,,Iumpje", da vodijo ljudi samo za nos s svojimi nauki, da živimo na svetu1 kakor živi n. pr. osel, pes, da nimamo duše, da ni večnosti. Oh, ko bi bil jaz preje spoznal socialistovske neumjiost:, kakor jih spoznam sedaj, ne bilo mi bi treba biti tukaj, kjer sem! Dragi rojaki po širni Ameriki, sv. vera, duhovniki, to so naši edini pravi prijatelji. Vera v Boga, božje zapovedi, to in samo to in nikdar ne naši ,,ta rdeči", vas bodo naredili v sre6ne in zadovoljne ljudi. Varujte se vaših zapeljivcev, ki pridejo k vam in vam ponujajo umazano cunjo 9 Chicage. Oni so lažnjivci, šo roparji svete vere vaš:h oCetov, roparji vašega poštenega in zadovoljne%& življenja. Naj vas uSi moje Žalostno življenje, kam pride clovek, ki pozabi na Boga in vornje neumnim socialistom. SrSni pozdrav Vam in vsem bralcem lista ,,'Ave Maria" Vaš Franc Mal i."