DRUŽBE SV. MOHORA za navadno leto 1881. Na svitlo dala Družba sv. Mohora v Celovcu. Oglasnik. I. Cena letošnjim bukvam po knjigarnicah in za neude. 1. L. Ferčnik: Slovenski Goffine III. snopič.....60 kr. 2. Fr. Bup: Filotea.............60 „ 3. J. Stare: „Občna zgodovina" VII. snopič.....50 „ 4. Fr. Erjavec: Naše škodljive živali I. snopič .... 30 » 5. Slovenske večernice 35. zvezek........30 „ 6. Koledar za leto 1881 ......................40 „ II. Cena nekterim bukvam, ki jih je družba izdala, po knjigarnicah in za neude. - Sledeče knjige, ki jih. je družba prejšnjih let izdala, dobijo se v družbini tiskarni in veljajo: 1. Življenje svetnikov L, II., III., IV., V., VI., VII. VIII. in IX. snopič, vsaki po ...........60 kr. 2. Kristusovo življenje in smert I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. in IX. snop., vsaki po.......50 „ 3. Nebeška hrana, I. in II. del (molitvena knjiga), mohko vezana, spisal Fr. Košar, vsaki del.......70 „ 4. Vinorejec, spisal J. Jančar..........30 „ 5. Sadjoreja v pogovorih, spisal J. Tomšič......16 , 6. Kraljedvorski rokopis, posl. Fr. Levstik......10 „ 7. Živali v podobah, spisal Fr. Erjavec I. del (domače) ... 40 „ III. „ (ptice I. snopič) . 50 „ „ „ (ptice II. snopič) . 40 „ 8. Zgodbe sv. katol. cerkve, spis. A. L6sar......40 „ 9. Nauk o gospodinstvu in Bučelarček .......40 „ 10. Večernice 24. zvezek............40 „ II. Domači zdravnik .............35 „ 12. Občna zgodovina I., II., III., IV., V. in VI. snopič vsaki 40 „ 13. Umni kmetovalec I., II. in III. snopič, spisal Povše vsaki 40 „ 14. Večernice 23 zvezek............20 „ 15. Nebeška krona, spisal Šmuc .........50 „ 16. Robinzon starši, spisal Parapat.........30 „ 17. Križem sveta, povest, spisal Slemenik.......20 „ 18. Slovenski G-offlne I. in II. snopič vsaki......60 „ 19. Potovanje v Eim.............50 „ 20. Umni sadjerejec..............40 „ 21. Slovenske večernice 34. zvezek........ . 30 „ 22. Slovenski spisovnik.............70 „ Vse druge od družbe izdane knjige so poprodane. pružniki pa dobijo vse zgoraj omenjene knjige za polovico naznanjene cene. družbe sv. Mohora Na svitlo dala Družba sv. Aiolioi-a v Celovcu. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva. 1880. Natisnila tiukarnica družbe ar. Mehom v Celovcu. ftodopis cesaime rodovine. Cesar avstrijanski: Franc Jožef Pervi, rojen na Dunaji 18. avg. 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. Cesarica: Elizabeta Evgenija Amalija, hči vojvoda Maksa Jožefa na Bavarskem, rojena v Posenhofenu 24. decembra 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaji. Cesarjevič naslednik: Rudolf (Franc, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858. Cesaričine : 1. Sofija (Friderika, Doroteja), rojena 5. marca 1855, umerla v Budi 30. maja 1857. — 2. Gisela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856, poročena z bavarskim kraljičem Leopoldom 20. aprila 1873. — 3. Marija (Matilda, Amalija, Valerija), rojena 22. apr. 1868. Bratje Nj. Veličanstva cesarja. 1. Nj. vel. nadv. Ferdinand Maksimilijan (Jožef) rojen v Schonbrunu 6. julija 1832, poročen v Briiselu 26. julija 1857 s Karolino, hčerjo kralja belgijskega — cesar Mehikanski, umeri 19. junija 1867. 2. Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), rojen v Schonbrunu 30. julija 1833, poročen 4. nov. 1856 z Margareto, hčerjo kralja Joana Saksonskega, rojeno 24. maja 1840, umerlo 15. sept. 1858; vdru-gič poročen z Anuncijato, hčerjo kralja Ferdinanda II. Sicilijanskega, rojeno 24. marca 1843, umerlo 4. maja 1871, tretjič poročen z Marijo Terezijo, hčerjo Portugalskega kraljiča Don Miguela 23. jul. 1873. 3. Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef, Anton), rojen na Dunaji 15. maja 1842. Starši Nj. Veličanstva. Franc Karol, rojen na Dunaji 7. decembra 1802, umeri 8. marca 1878 na Dunaji; poročen na Dunaji 4. novembra 1824 s Sofijo rojeno v Monakovem 27. januarja 1805, umerlo 28. maja 1872. Očetovi bratje in sestre a) Ferdinand Pervi, rojen na Dunaji 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, se cesarstvu odpovedal 2. decembra 1848, umeri 29. junija 1875. Poročen je bil z Marijo Ano Karolino, sardinsko kraljičino, rojeno 19. septembra 1803. b) Marija Klementina, gospa zvezdokrižnega reda, rojena 1. marca 1798, poročena z Leopoldom, kraljičem sicilijanskim, vdova od 10. marca 1851. ITa^ad^o leto MM ima 365 dni in se začne s soboto in konča s soboto. Začetek leta 1881. Obfino in deržavno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 27. novembra. Godurlnsko številatvo., Zlato število....... 1 Epakta ali lunino kazalo . . * Solnčni krog.......14 Rimsko število.......9 Nedeljska čerka......B Letni vladar: Saturn. Letni časi. Pomlad se začne 20. marca. Poletje se začne 21. junija. Jesen se začne 22. septembra. Zima se začne 21. decembra. Premakljivi prazniki. Septuagesima 13. februarja. Pust 1. marca. Pepelnica 2. marca. Velika noč 17. aprila. Križev teden 23., 24. in 25. maja. Vnebohod Kristusov 26. maja Binkoštna nedelja 5. junija. Sv. Trojica 12. jnnija. Sv. Rešnje telo 16. junija. 1. adventna nedelja 27. novembri. Od Božiča do jjepelnice je 7 tednov in 6 dni.. Kvjilerni in drugi posti. I. kvatre, pomladanske ali postne 9., 11. in 12. marca. II. „ letne ali binkoštne 8., 10. in 11. junija. III. „ jesenske 21., 23. in 24. septembra. IV. „ pozimske ali adventne 14., 16. in 17. decembra. Kvaterni in drugi posti so s t zaznamovani. Znamenje za lunine krajce. Šip ali polna luna Mlaj Pervi krajec J Zadnji krajec gf oven M* bik fi dvojčki T b n Nebeška znamenja. HK rak O rf lev a ^ devica Tip A vaga S^S <■»€ škorpijon m g strelec } kozel & vodnar X ribe Mrakovi leta 1881, Tega leta bode solnce dvakrat in luna dvakrat merknila. Pervikrat bode solnce nepopolno otemnelo 27. in 28. maja, začetek 27. maja ob desetih 50 min. zvečer, konec 28. maja ob dveh 57 min. po polnoči. Videlo se bode po severnih polarnih krajih, v severno-vzhodni Aziji in severno-zahodni Ameriki. — Drugikrat merkne solnce 21. novembra ob štirih 47 min. popoldne, vidno po južnih polarnih krajih in v južni Ameriki. Pervi popolni merk lune je 12. junija, začetek ob šestih 16 min. zjutraj. Videl se bode ta merk po Afriki, Ameriki in v Avstraliji. — Drugikrat merkne luna nepopolno 5. decembra, začemši ob štirih 33 min. in končavši ob šestih 14 min. zvečer. To otemnenje se Bode videlo po Evropi, Afriki in Aziji. Januar ali prosinec Siečanj, herv.-serbsko. Jma dnj Styczen, poljsko. Leden, češko. ' ilHBapi,, rusko. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji a 63 Lunini spremini. J Pervi krajec 7. dne ob devetih 15 min. zjutraj. © Šip 15. dne ob dvanajstih 39 min. opoldne. C Zadnji krajec 23. dne ob devetih 53 min. zjutraj. • Mlaj 30. dne ob enej 54 min. zjutraj. Nebeško^ znamenje. Solnce stopi 20. dne v znamenje vodnarjev o. Dan zraste za 1 uro. Božje dete obrezoT. in Jezus imenovano. Luk. 2. 1 Sobota INovo leto. Obrez. Gospoda. | & Dete Jezus se verne iz Egipta. Mat. 2. 2 Ned. B 3 Pondeljek 4 Torek 5 Sreda 6 Cetertek 7 Petek 8 Sobota Ned. pred razglaš. Gosp. Genovefa, dev.; Anter, p. Tit, škof; Izabela, tr. Simeon, stol.; Telesfor, p. Sv. 3 kralji ali razglaš. G. Valentin, škof; Krišpin, škof. Severin, opat; Erhard, šk. fi A * * Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. Zapisnik. V 9 Ned. B 10 Pondeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Cetertek 14 Petek 15 Sobota 1. po razgl. Gosp. Jul. in Bas. Pavi, pušo.; Agaton, p. Higin, p. m.; Pavlin, šk. Arkadij, muč.; Ernest. sp. Veronika, dev.; Leoncij, škof. Hilarij, škof; Feliks iz Nole. Maver, opat; Izidor, duh. »t M H M HK 0 ženitnini v Kani galilejski. Jan. 2. 16 Ned. B 17 Pondeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Cetertek 21 Petek 22 Sobota 2. po razgl. G. Sv. Ime Jezus. Anton, pušč.; Sulpicij, šk. Sv. Petra stol; Priska, m. Kanut, kralj; Agricij, šk. Fabjan in Boštjan, mučen. Neža, d. m.; Majnard, opat. Vincencij (Vinko), muč. rt Kt t* * * 1*1 J*1 Jezus ozdravi gobovega. Mat. 8. 23 Ned. B 24 Pondeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Cetertek 28 Petek 29 Sobota 3. po razgl. G. Zaroka M. Dev. Timotej, šk.; Babila, m. Spreobernjenje Pavla, ap. Polikarp, šk.; Pavi, šk. Janez zlatoust, cerkv. ud. KarolVel., ces.; Krištof. Franc Salezij, škof in cerkv. uč. 1*1 HK * * Jezus pomiri vihar na morji. Mat. 8. 30 Ned. B 4. po razgl. G. Janez, m. 31 PondeljekjPeter Nolaški, spozn. A Al Februar ali svečan Veliača, herv.-serbsko. . no , . Luty, poljsko. J ' , ima 28 din. , , Unor, češko. weBpaat, rusko. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji d tsj Lunini spremini, f Pervi krajec 6. dne ob dveh zjutraj. © Šip 14. dne ob sedmih 29 min. zjutraj. £ Zadnji krajec 21. dne ob osmih 36 min. zvečer. • Mlaj 28. dne ob dvanajstih 38 min. opoldne. Nebeško znamenje. Solnce stopi 19. dne t znamenje rib. Dan zraste za 1 uro 27 minut. 1 Torek 2 Sreda 3 Cetertek 4 Petek 5 Sobota Ignacij (Ognjeslav), šk. m. Darov Gosp, ali Švečnica. Blaž, škof in muč.; Oskar, šk Andrej Kor., šk.; Evtihij, m. Agata, dev. m.; Japon. muč. mt Od dobrega semena. Mat. 13. 6 Ned. B 7 Pondeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Cetertek 11 Petek 12 Sobota 5 po razgl. G. Rotija, d. m Romuald, op.; Rihard. Janez Mat., sp.; Juvencij, šk. Apolonija. d. m.; Marijan, op Šolastika, d.; Silvan, šk. Deziderij (Želko), šk. Evlalija, dev.; Melecij, šk. me H H •S •* •m Zapisnik, Prilika o delavcih v vinogradu. Mat. 20. 13 Ned. B 14 Pondeljek 15 Torek 16 Sreda 17 Cetertek 18 Petek 19 Sobota 1. predpepeln. Katarina, d. Valentin, muč.; Zoil, spozn. Favstin in Jovita, muč. Julijana, d. m.; Onesim, sp. Silvin, škof; Konštancija. Simeon, šk. m.; Flavijan, šk. Konrad, sp.; Viktor, m. nt A A Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. 20 Ked. B 21 Pondeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Cetertek 25 Petek 26 Sobota 2. predpepelnič. Elevterij. Maksimilijan, škof. Stol sv. Petra v Antijohiji. Marjeta Kortonska, sp. Matija, apostelj; Sergij Valburga, op.; Sigfried. Porfirij, šk.; Nestor, šk. m. <* X * a Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. 27 Ned. B 13. predpepeln. Leander, op. 28 Pondeljek|Roman, škof; Makarij. A Marec ali sušeč Ožujak, herv.-serbsko. ^ Marzec, poljsko. Brezen, češko. ' Mapn,, rusko. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji ca CSJ Lunini spremim. J Pervi krajec 7. dne ob devetih 8 min. zvečer. © Šip 15. dne ob enajstih 42 min. zvečer. C Zadnji krajec 23. dne ob štiiih 35 min. zjutraj. • Mlaj 29. dne ob enajstih 38 min. zvečer. Nebeško znamenje. Solnce stopi 20. dne v znamenje o v novo. Začetek spomladi 20. t. m. ob dvanajstih 29 min. o poldne Noč in dan enako dolga. Dan zraste za 1 uro 49 min. 1 Torek 2 Sreda 3 Cetertek 4 Petek 5 Sobota Albin, šk.; (Pust,) t P epe lilica. Simplicij, p. Kunigunda, ces.; Avsterij, m. Kazimir, sp.; Adrijan. m. Friderik (Miroslav), spozn. S * ** #1» Jezus od hudiča skušan. Mat. 4. 6 Ned. B 7 Pondeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Cetertek 11 Petek 12 Sobota 1. postna (pepelu.); Fridolin. Tomaž Akv., sp.; Perpetva. Janez Od Boga, spozn. f Kvatre. Ciril in Metod, šk. 40 mučencev; Kaj, m. f Kvatre. Heraklij, m. t Kvatre. Gregorij, p. c. u. H> ■ti H •m •m -m Jezus se na gori spremeni. Mat. 17. Zapisnik. 0 ■ s 13 Ned. B 14 Pondeljek 15 Torek 16 Sreda 17 Cetertek 18 Petek 19 Sobota 2. post. (kTat.); Rozina, vd Matilda, kr.; Evtihij, m. Longin, m.; Felicita, d. m. Heribert, škof; Evgenija, m. Jedert, d.; Patricij, škof. Narcis, šk.; Edvard (Slavoljub). Jožef, žen. D. Marije. i* V ih sh ME Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. 20 Ned. B 21 Pondeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Cetertek 25 Petek 26 Sobota 3. postna. Joahim, oče M. D. Benedilt, op.; Serapijon, šk. Oktavijan, m.; Bazil, m. Viktorijan, m ; Miklavž F., sp. Gabriel, arh.; Pigmenij, m. Oznan. Marije DeTlee. Teodor (Božidsr), škof. * * a S ), pap- J S X iT W «» M Jezus govori o pričevanji sv. Duha. Jan. 15 in 16 29 Ned. B 30 Pondeljek 31 Torek 6. povelik. Maksim, škof. Ferdinand, kralj; Teodoziia. Angela M., m.; Kancijan s tov. M Lunini spremini. J Pervi krajec 6. dne ob enajstih 50 min. opoline. @ Šip 13. dne ob enajstih 29' min o polnoči. C Zadnji krajec 20. dne ob štirih 12 min, popoldne. • Mlaj 28. dne ob dvanajstih 41 min. po poldne. Nebeško znamenje, Solnce stopi 20. dne v znamenje dvojčekov. Dan zraste za 1 uro 15 min Zapisnik. Junij ali rožnik Lipanj, herv.-serbsko. Červen, češko. ima 30 dni. Czerwiec, poljsko. Iioiib, rusko. Dnevi 1 Sreda 2 Četertek 3 Petek 4 Sobota Godovi in nedeljski e v angel j i Juvencij, m.; Gracijan, m. Ihk Erazem, šk.; Blandina in tov. Jezus, serce;' Klotilda, kr. «4* t Kvirin, šk.; Optat, šk. | Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14 5 Ned. B 6 Pondelj 7 Torek 8 Sreda 9 Četertek 10 Petek 11 Sobota Binkošti. Prih. gy. Duha. Binkoštni. Norbert, šk. Robert, op.; Pavel, šk. t K v a t r e. Medard, šk. Primož in Felic., muč t K v a t r e. Marjeta, muč. t K v a t r e. Barnaba, apost. Meni je vsa oblast dana. Mat. 28. 12 Ned. B 13 Pondelj ek 14 Torek 15 Sreda 16 Četertek 17 Petek 18 Sobota 1. po bi nli Sv. Trojice. Anton Pad o v., sp. Bazilij, škof; Dragojila. Vid, Modest in tov., muč. Sv. ReS nje telo. Franc Reg. Rajner, sp.; Lavra, n. Marka in Marcelj, m._ Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 19 Ned. B 20 Pondeljek 21 Torek 22 Sreda 23 Četertek 24 Petek 25 Sobota 2. pobink. Gerv. in Prot. Silverij, p.; Florentina, d Alojz (Vekoslav), sp. Pavlin, škof; Ahacij, m Eberhard, šk ; Cenon, šk. Janez Kerst., muč. Prosper, šk.; Viljem, opat. <# m* um" H M Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. 26 Ned. B 3. pobink. Janez in Pavel. 27 Pondeljek Hema, vd.; Vladi^lav, kr. 28 Torek f Leon, II., p.; Velebit. 29 Sreda Peter in Pavi, ap. 30 Četertek I Spomin Pavla, ap. Lunini spremini, J Pervi krajec 5. dne ob štirih 25 min. zjutraj. ® Šip 12. dne ob osmih 2 min. zjutraj. C Zadnji krajec 18. dne ob desetih 24 min. zvečer. • Mlaj 26. dne ob treh 9 min. po poldne. Nebeško znamenje, Solnce stopi 21. dne v znamenje rakovo. Začetek poletja 21. t. m. ob osmih 34 min. zjutraj. Najdaljši dan in najkrajša noč — Dan zraste do 21. za 15 min. in se zopet skerči do konca meseca za 1 min. Zapisnik. Julij ali mali serpan Serpanj, herv.-serbsko. Červenec, češko. ima 31 dni. Lipiec, poljsko. ■Tionh, rusko. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji 1 Petek Teobald, "pušč.; Vambo. f Pervi krajec 28. dne ob enej 7 min. popoldne. Nebeško znamenje. Solnce stopi 21. dne » znamenje strelčevo. Dan se skerči za 1 uro 14 minut. Zapisnik. December ali gruden Prosinac, herv.-serb. Prosinec, češko. ima 31 dni. Grudzien, poljsko, ^eicaflpt, rusko. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji 1 Cetertek 2 Petek 3 Sobota Eligij, šk ; Natalija. Bibijana, m.; Kromacij, šk. Frančišek Ksaverijan, sp. Janez Kerstnik v ječi. Mat. 4Ned B 5 Pondeljek 6 Torek , 7 Srela 8 Četertek 9 Petek 10 Sobota 2. adventna. Barbara, d. m. Saba, op.; Krispin, m. Miklavž, šk.; Apolinar, m. f Ambrož, šk.; Krispina, vd. Prež. spočetje Dev. Marije. Sir, škof; Valerija, d. m. Evlalija, m.; Melhijad, p. m. M H H HK Janez Kerstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. 11 Ned. B 12 Pondeljek 13 Torek 14 Sreda j. 15 Cetertek 16 Petek 17 Sobota 3.. adventna. Damaz, p. Sinezij, m.; Kolumb, sp. Lucija, d. m.; Otilija. + Kvatre. Spiridijon, šk. Jernej, šk.; Kristina, dev. t Kvatre. Evzebij, šk. t Kvatre. Lazar, brat Marte. Janez Kerstnik poklican v prerokovanje. Luk. 3 18 Ned. B 19 Pondeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Cetertek 23 Petek 24 Sobota 4. adventna. Gracijan, škof. Nemezij, mučenec. Liberat, muč.; Dominik, šk. Tomaž, ap.; Anastazij, šk. Cenon, muč.; Demetrij, m. Viktorija, d.; Miklavž, t Adam in Eva; Hermina. O rojstvu Krisusa. Luk. 2. Jan. 1. 25 Ned. B 26 Pondelj 27 Torek 28 Sreda 29 Cetertek 30 Petek 31 Sobota Božič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, muč.; Dionizij. Janez, ap.; Fabijola, v. Nedol. otroci; Teod. Tomaž, šk.; David, kr. Evgenij, Sk.; Nicefor, muč. Silvester, p.; Pavlina, muč. A X #*» Lunini spremini. © Šip 5. dne ob šestih 19 m. zvečer. C Zadnji krajec 13. dne ob devetih 10 min. zvečer. • Mlaj 21. dne ob šestih 13 min. zjutraj. t Pervi krajec 27. dne ob devetih 47 min. zvečer. Nebeško znamenje, Solnce stopi 22. dne v znamenje k o z 1 o v o. Začetek zime 21. t. m. ob petih 6 min. zvečer. Najkrajši dan in najdaljša noč. — Dan se skerči do 22. za 20 minut in zopet zraste do konca mesca za 4 min. Zapisnik, Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do razglašenja Gospodovega, — in od pepelnice do bele nedelje. Deržavni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: 1. Veliki četertek, 2 všliki petek, 3. veliko soboto, 4. presv. Rešnj. telesa in 5. Božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe itd. so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. decembra. Sodnja opravila praznujejo: od Božiča do svetih treh kraljev godu, od cvetne nedelje do velikonočnega pondeljka, v osmini sv. Telesa, vsako nedeljo in zapovedan praznik. Lestvice za pri 1. Štempelj za menjice do i 75 fl. — fl. 51 čez 75 n 150 » - „ io „ 350 y> 300 n — , 20 » 300 99 450 99 - „ 30 l 450 99 600 97 - * 40 „ 600 99 750 99 - » 50 ! 750 99 900 99 - „ 60 „ 900 99 1050 99 - , 70 „ 1050 99 1200 V - „ 80 „ 1200 99 1350 99 - . 90 . 1350 99 1500 99 1 , - „ 1500 99 3000 » 2 , - _ 3000 99 4500 99 3 „ - „ 4500 99 6000 99 4 , - . 6000 99 7500 99 5 , - „ 7500 99 9000 99 6 , - „ 9000 99 10500 n 7 , - „ 10500 y> 12000 99 8 , - „ 12000 9} 13500 99 9 , - „ 13500 y> 15000 n 10 „ - čez 20 . 40 II. Stempelj do 20 . 40 „ 60 100 200 300 400 800 „ 1200 „ 1600 „ 2000 „ 2400 „ 3200 4000 4800 5600 6400 7200 8000 60 100 200 300 400 800 1200 1600 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 za pisma. fl. — fl. 7,kr. » - * 13'* . - r W » » — » 32 „ » — r 63 „ . - . 94 , , 1 , 25 , „ 2 „ 50 , r> 3 „ 75 „ V 5 !J ~ » , 6 , 25 , , 7,50, . 10 „ - , . 12 „ 50 , . 16 , - , d 17 j) 50 „ . 20 , - „ „ 22 „ 50 „ * 25 „ „ III . Štempelj čez 10 fl. _ fl. 7kr. čez 10 n 20 , — » 13 » 20 jf 30 , — , 19 „ n 30 » 50 , — » 32 „ 50 n 100 , — j> 63 „ 100 T! 150 „ — . 94 „ 200 fl 200 „ 1 . 25 „ 150 400 „ 2 rt ^ n 400 n 600 „ 3 . 75 , » 600 n 800 „ 5 n n čez 800 do B 1000 „ • 1200 „ „ 1600 , , 2000 , „ 2400 „ , 2800 , , 3200 , , 3600 , „ 4000 „ 1000H. 1200 , 1600 „ 2000 „ 2400 „ 2800 „ 3200 „ 3600 „ 4000 » 4400 „ 6 fl. 25 kr. 7 , 50 , ■10 » — „ 12 t, 50 „ 15 , - , 17 , 50 » 20 , - , 22 j) 50 „ 25 , - , 26 „ 25 „ častitih p. n. udov družbe sv. Mohora leta 18SO. Zavetnik: M i 1 o s 11 j i v i gospod gospod Valentin Wiery, clr. bogoslovja itd. itd., knez in škof kerške škofije. I. Goriška nadškofija. 1. Dekanija Bovec. Dekanijski poverjenik: Jarec Ivan, kaplan v Bovcu. Bovec. Jarec Jan., kaplan; Stres A., učitelj; Zupančič Fani, učiteljica; Sorčeva družina; Narodna čitalnica; Kavs Iv., cerkovnik; Kavs Ivan, tergovec ; Božič Alojzij, c. k. gozdar; Mlekuž Tomaž; Šuliii A, urar; Kravanja Andrej, Mlekuž A., Mlekuž Miha, kerčmarji; Durjava Ant., šivar; Kravanja Ant., obč. sluga; Wagentrutz Fr., mizar; Valentinčič Karol, km. fant; Sorč Jožefa, gospa; Jonko Ter., Mlekuš Ana, Ostan Mis., Ostan Mar., Kenda Ana, Kenda Franc., Mlekuž Mar., Mlekuž Mar., Sorč Mar,, Komac Mar., Maligoj Mar., DomenikM., posestnice; Komac Helena, Komac Katarina, Lenarčič Marjeta, Mlekuž Eozalija, Pire Marija, Kovačič Frančiška, dekleta; Keuda Henrik, Komac Al., Paher Jan., učenci; Jarec Uršula, Šulia Marija, Mlekuž Marička, Stravsgitl Ter., učenke; Komac JKatar., vdova. Čez-Soča. Slo kar Ivan, vikarij; Kenda Ant., župan; Bizjak Matevž, podžupan; Bizjak Jož., Suluar Jan., ključarja; Kiavora Ant., cerkvenik; Kavs Jože, kmet; Kiavora Liza, Bizjak Ana,,čopi Marija, Zornik Ter., Gasperčič L., kmetice; Komac Ana, Skočir Marija, Šulner Terezija, dekleta. Soča. Leban And., duhoven (2izt.); Kravanja J., ključar; Domevšček Ana, pos.; Leban Ap., kuh. — Trenta. Kverli ind., ključar; Pretner A., cerk. Log. Štrukelj Miha, vikar; Stravsgitl Mat., kerčmar; Mavrič Tom., župan; Černuta Jožefa, ierčmariea; Černuta M., km. bčer; černuta M., kerčmar. Serpenica. Kurinčič J., vikarij; Feltrin Jan,, kaplan; Čuk Amalija, učiteljica; Žagar And., župan; Primožič Ant., poštar; Melihen Anton, mlinar; Trebše Jos, cerkovnik; Hrast Jožefa, služ.; Trebše Kat., Logar Mar., Logar M., Trebše Marija, kmetice; i-Ielihen Anton, cestnar; Lenassi Marija, gospa; Ostan Ter., Trebše Liza, Fon Liza, kerfmarice; Fon Fr, kovač; Knez Iv., Primožič Ant., Hrovat Fr., tergovci; Knez Ant., fant; Koren Marija, Braz Ana, deklici; Melihen Andrej, Melihen Jfen., posestnika; Trebše Sfarija, kerčmarica; Trebše Kat., dekle; Knez Janez kmet; Knez Marija, Knez Terezija, kmetici; Logar M., Opomba. Častiti farni poverjeniki so razperto, dosmertni družniki pa z ležečimi čerkami natisnjeni. Vsak, kdor se je o pravem času oglasil in ne najde v pričujočem imeniku svojega imena, naj to blagovoljno družbi naznani, da se pomota popravi. Vred. Koledar 188 L 2 deklina- Braz Marija, Lazar Liza, Mendot Katra, Trebše Katra, Berginjec M., Pregelj Liza, Šulin Liza, ŽagarvKatra, Lar Marija, Trebše Tereza, kmetice; Primožič Jože, fant. — Žaga. Žagar France, posestnik; Rot Liza, Rot Ana, kmetici; Komel Ana, gospa; Braz Marija, Hrast Kristina, Rot M., kerčmarice; Hrovat Anton, kovač; Žagar Ant., fant; Berginjec Ant, kmet; Žagar Marija, Kavs Ana, Rot M., Rot Ana, Rot Liza, kmetice. — Log-Cez-Soca. Berginjec Anton, mlinar; Koren Tereza, Hrovat Katra, Melihen Liza, Berginjec Marija, Berginjec Katra, Hrovat Liza, Braz Katarina, kmetice. Število družnikov: — dosmert. 138 letnih. 2. Dekanija Cirkno. Dekanijski poverjenik: Jeram Jože, dekan v Cirknem. Cirkno. Jeram Jože, dekan; CervFr,Primšar J., kaplana; Wagentrutz Jožefa, posestnica; Podobnik Peter, župan; Knjižnica ljudske šole; Širca Ivan, nadučitelj; Likar Terezina, uč. sopruga; Peternel France, Jeram Jan.. Šinkovec Jakob Obed Peter, Hadalin Florijan, Peternel Jakob, Štravs France, Sattler J., Kosmač Peter, Jereb Luka, Hadalin Fr., Hvala Matija, Mavri Peter, Tavčar J., Kobal Jakob, Laharner Janez, Peternel And., Sturm Jože, Štravs A., Magajne Valentin, Obed Miha, Kobal Fr., Respet Anton, Kosmač Janez, Sedej Mohor, gospodarji; Hadalin Blaž, Peternel France, Kosmač Ivan, Mlakar Jernej, Tušar Jože, Makuc Andrej, Lahajnar Fr., Gruden Fr., Klemenčič Jože, Golob France, Čefarin Anton, mladenči; Podobnik Katarina, Kosmač Jera, Močnik M., Tušar Marija, Mravlje Ter., Bevk Mar., Makuc Tereza, Movr Beta, Štucin Ana, Močnik Marija, Jeram Ana, Golob Jera, Jurman Beta, Kobal M., gospodinje; Peternel Alojzija, Bevk Franica, Tušar Marijana, Štravs Rozalija, Kacin Marička, Primožič Jera, Špik Marija, Kumar Marija, dekleta; Kosmač Neža, Kacin Kat., Gatej Valentin. Šebrelje. Harmelj Ad., župnik (2 izt); Lapanje Tom., c. k. častnik v pok.; Carli Andrej. Cernilogar Andrej, Božič Blaž, Klemenčič Jože, Medved Juri, Lapanje Juri, Svetidč Ivan, gospodarji; Cernilogar France, Rejc Andrej, fanta; Jereb Marjana, Carli Marija, Polak Terezija, Svetičič Minca, gospodinje; Lapanje Minca, Hladnik Franca, Jereb Franca, Klemenčič Minca, Matuč Marija, Rjaveč Ana. Bukovo. Sitar France, župnik; Sitar Franca, dekle; Brisar Janez, pos.; Špik Jak., umetnik; Brelih Jernej, podžupan; Špik Mohor, Špik Miha, Mavrič Jakob, Podobnik France, Gruden Jernej, Mavri Elizabeta, Bevk Jakob, Močnik Janez, Mrak Janez, Gruden Janez, Cerv Anton, Laharnar Valentin, Feltrin Dominik, Seljak Janez, Šavli Lucija. Otalež. Wester Jan., vikar; Mlakar Janez, Bizjak Valentin, Božič Mica, Hadalin Katarina, Mlakar Jože, Božič Franc, Pavšič Janez, Kogej Franc, Peternel Franca, Magajne Mica, Lapanje Andrej, Bevk Leopold, Bašelj Franc, Božič Blaž, Bizjak Luka, Jereb Ivan, Gruden Janez, Bogataj Jože, Simonič M., Brejc Franc, Peternel Marijana, Peternel Jera, Magajne Mica, Zaje Valentin, Kenda Jože. . Novake. Selak Anton, vikarij; Verčič Janez, orlist; Stucin Jovan, Rink Miha, Frohlich Martin, Peternel Jože, Kobljar Jurij, Obed Jernej, Bric Peter, Lahajnar Jernej, Peternel France, Okorn Martin, Peternel Jože, Mezek Andrej, Peternel Miha, Fanton Jakob, Mezek France, Bevk Jernej, Primožič Tone, Bevk France, Peternel Tomaž, Peternel Franca, Flander Marijana, Mezek Marija, Cemažar Polona, Tušek Urša, Jemic Urša, Potočnik Marijana, Peternel Urša, Bevk Minca, Bizjak Urša, Mahorič Jernej, Derlink Tomaž, Bizjak Jože. Orehek. Starman Štefan, vikar; Flancler Blaž, Respet Florijan, Obed Ivan, Mavri Andrej, Lesjak Franc, Pagon Franc, Mavri Marijana, Jeram Lucija, Skvarča Marija. Kavna. Lazar A., oskerbnik; Kafol Iv., Pirih P., Močnik Tine, Mazgon Lovre, Klavžar Iv., Prezelj V., posestniki; Bevk M., organist ; Skvarča L, fant. Jag-eršee. Jereb Joahim, duhoven; Kacin Janez, Kacin Fi\, Carli J.} Kacin Jože, Vončina Janez, Svetičič Marija, Poljanec Ivanka. Število družnitov: 4 dosmert. 194 letnih. 3. Dekanija Černiče. Dekanijski poverjenik: Cibič A nt, dekan v Cerničah. Černice. Cibič Anton, dekan; Č i g o n K a r 1, kaplan; Sternad Franc, nadučitelj; Kersnik Lavoslava, učiteljica; Šolska knjižnica; Bolko Mar., gospa; Pignatari Franc, pos.; Cigoj Silv., župan; Kosovel Franc, Lojk Tomaž, Bovcon I Anton, Ušaj And., Cigoj Gregor, ključarji; Kosovel Gregor, Košuta Št, Bovcon Janez, Zajec Franc, Slejko Andrej, Brecelj Anton. Čermelj Anton, Cigoj Vid, Cigoj Simen, Cigoj Janez, Cigoj Anton, Ušaj Franc, Remec Martin, Koron Fr., Cigoj Jože, Toplikar Ant., kmetje; Kosovel Marija, Ušaj Marija, VičičKatarina, Podgormt Ana, Ušaj Franiiška, gospodinje; Brankovič Danijel, Pignatari Janez, Ceruigoj Franc, Rebek Anton, Ličen Anton, Morel Anton, Bavčer Franc, Cigoj Andrej, mladenči; Leban Viktorija, Brankovič Jožefa, Volčič Marija, Hvalič J., Bovcon Marija, Zivic Frančiška, Plahuta Katarina, Kerkoč Jožefa, Volk Jožefa, dekleta; Bati« Andrej, Cigoj And., cerkovnika; Slejko Franca, učenka; Ambroži« Jan., Lojk Simon, Volk Matevž, mizarji; Lojk Jože, Koron Matevž, Volčič Mat., čevljarji; Slamič Janez, kerčmar; Ušaj Anton, Leban Jan., mlinarja; Kerko« Frančiška, Rebek Frančiška, šivilji; Fišer Valentin, vojak; Persič Jož, zasebnik} Lozar Jože, zidar; Grozer Jože, kovač; Leban Matija, kmet; Cigoj A., mladene«; Cigoj Franja, učenka. Batuje. Rjaveč Blaž, fajmošter; Pirjevic Jan., organist; Pirjevic J, kroja«; Pirjevic Alojz, čevljar; Pirjevic Anton, Mužina Janez, Bavčer Janez, Koron Peter,^Eoron Franc, Berbu« Anton, Mermolja Jožef, kmetje. Vel. Zabije. S muc Ivan, vikar; Rajar Jernej, učitelj; Troha Anton, cerkovnik; Bat Anton, Kodri« Anton, Troha Andrej, Bat Jože, posestniki; 1 Troha Franc, kroja«; Paljk Ana, Slejko Johana, posestnice; Bat Klara, Makovic Marija, Paljk Jožefa, Vertovic Angela, Cebu Frančiška, Makovic Vikt., Makovic Amalija, dekleta, Sv. Križ. Logar Jakob, župnik; Poljšak Alfonz, kaplan; o. Ubald Bergant, o. Gelazij Kobal, kapucina; Mrevlje Tomaž, župan; Lavrenči« Matija, nadučitelj; Mrevlje France, učitelj, Šolskabukvarnica; Marija žl. Lama, gospa; Vovk Jože, Pavlič France, Verčon France, Terpin Filip, Černigoj Jožef, Bati« Anton, Petrovčič Jože, Kočevar Jakob, Kočevar Janez, Hrobat Jože, Ipavec J., Stibiel Vinko, Rovtar Matevž, Pečenko Alojzij, Brataševec Janez, Stani« Janez, Poniž Ana, Kalin Marija, Možina Marija, Poniž Elizabeta, Simoni« Jern., Belja Karol, Inamo Janez, Bati« Franjo, Novak Franca, Kočevar Jože, Stopar Janez. Ajdovščina. Setničar Jakob, nadučitelj; Urbančič Mariji, učiteljica; Šolska knjižnica Ballog Franjo, c. k. poštar; Poniž Vincencij, Čibej Franjo, osestnika; g Lokar Ana, Petri« Jožefa, posestnici; Čibej Malica, gospodična; amic Janez, Lulik Florijan, Zigon Franjo, Kertel Janez, Kalin Kat., Gaberščik Ivana, Kalin Marija, Petnč Antonija, FJorenini Marija, Kalin Josip, Jamšefc Sofija, Makovec Friderika. Žigon Suzana, Zailer Uršika, Kova« Marija, Bati« K., Lulik Elizabeta, Rustija Marija. Lokavec. Kerko« Stef., vikar; OTcorn Fidel, vikar v pok.; Volkova Marija, u« sopruga; Blažko Miha, zid. mojster; Slokar Jože, podžupan; Šon Kristjan, obč. tajnik; Furlan Anton, Kovač Jože, Kete Anton, kovači; Bolko J., Kompara Kristjan, Hmeljak Anton, Slokar Anton, Žigon Blaž, Mrevlje Jožef, kmeto ralci; Hmeljakova Marija, posestn.; Kompara Anton, Slokar Jože, Slokar Dragotin, Kovač Nikolaj mladenči; Rustja Tereza, Stibielj Ter., dekleti; Zigon Anton, Coha Jože, Kompara Tine, Bolko Polde, učenci; Soban Blaž, Žagar; Lukančič Marijana, služabn.; Rebek Pavi., Slojsar Joz., Černigoj Tonica, učenka. Kamnje. Sovdat Jože, fajmošter; Šolska knjižnica-, Zirn Hilarij, kaplan; Kertel Jožefa, Čermelj Franca, Vodopivec Jožefa, Bratina Mar., Jelinčič ' Franc, Rust.ja Marija, Lenarčič Marija, Bizjak Miha, Rebek Franc, Pirjevec Fr., Slokar Terezija, Kerkoč Andrej, Zgonik Janez, Čermelj Matija, Rustja Janez, Vodopivec Filip, Cermelj Katarina, Valič Janez, Favetti Marijana, Rustja Jan, Rustja Anton, Bizjak Janez, Vodopivec Anton, Gerželj Jože, Vodopivec Janez, Vodopivec Terezija, Rebek Terezija, Vodopivec Terezija. Sv. Tomaž. Bejc Janez, vikar; Vovk Franc, Klemenčič Andrej, Bratina. Janez, Kompara Jože, Setničar Neža, Bratina Jožefa, Bratina Franc, Bratina Jernej, Bratina Barba, Bratina Mar, Bratina Ter., Makovec Jcana, MakovecJož. Otliea. Stepančič Fr., kurat; Šola na Otlici; Bizjak Ant., Bizjak Št., Bratina Anton, Vidmar Jernej, imetje; Cesnik Juri, Likar Jakob, Polanec Jan., čevljarji; Krapež Andrej, mizar; Likar Janez, krojač. Šanpas. Madon Blaž, župnik; Poljšak Jože, kaplan; Sedevčič Blaž, uč.; Bollo Antonija, posestnica; Rjaveč Anton, tkalec; Pavlin Filomena, kmetica; Bele Marija, Živec Marija, Živec Marijana, Tribušon Marija, Povšič Jožefa, Hvalic Katarina, Rjaveč Kristina, kmetice; Humar France, Hrovatin Nace, Polak Janez, Rijaveo Jože, Batič Miha, Klanšček Vinko, Faganelj Jože, Strukl j J., Samokec Gregor, Persič Matevž, Faganelj Jeler, Remic France, Mervič Tilh,, Podgornik Anton, Bazilja Anton, Cetnarič Jože, Toplihar France, Skarabot P., Faganelj Baltazar, Spacapan Andrej, Samokec Jožef, Mervič Jože, Humar Fr , Leban Jože, Štrukelj Blaž, kmetje; Batič Blaž, tkalec; Persič Andrej, mizar; Leban Vincenc, zidar; Humar Neža, kerčmarica; Persič France, cerkovnik; Rjaveč Franc, posestnik; Batič Janez, kmet; Samokec Marija, Cej Ter., kmetici; Mladovan Janez, zidar; Cernatič Johana, kmetica; Fornazarič Andrej, kmet; Vodopivec Franc, kovač; Mervič Franc, Imet. Osek. Vales Marko, vikar; Rosič Jože, Faganelj Jože, ključarja; Rosič Jože, cerkvenik; Kosovel Jakob, kmet; Faganelj France, Kožuh Vinko, mizarja; Batič Anton, zidar; Rijavec Avguštin, Rijavec Jože, strojaiski mojstri; Badalič Janez, Volk Jože, mladenča; Faganelj France, Topliher Jože, Gleščič Matevž, Povšič Pavi, mlinarji; Faganelj Jože, Košuta Jože, kmeta; Živec Urša, šivilja;' Kožuh Karolina, Vsles Terezija, služabnice; Toplihar Tomaž, kmet; Rijavec' Anton (št. 28), strojar; Ušaj Franjo, zidar; Badalič Matevž, mizar; Ličen Fr., čevljar; Pegan Roza, dekle. — Vitovlje. Marinčič Jože, podžupan; Samokec Anton,,cerkvenik; Pervič Anton, posestnik; Samokec Andrej, Smet Jože, Remec Jože, Živec Anton, mladenči; Badalič J., cerkvenik. Število družaikov: 7 dosmert. 330 letnih. 4. Dekanija De vin. Dekanijski poverjenik: FilipiS Jan., dekan v Devinu. Devin. Filipič Janez, dekan; Mesar Andrej, kaplan; Devinska šolaj Sardoč Karolina, Ples Leopoldina, gospi; Kocrnan Jožef, učenec; Komel Pavel, grajš. vertnar; Radetič A., kmet. Jamljc. Durjava Jožef, vikar. Temnica. Stepančič Andrej, vikar; Trampuš Fr., cerkovnik; Colija Janez, mizar; Grobiša Ant., kmet; Stantič Lojze, km. fant; Stepančič Koza, km. dekle; Rogelja Marjana, kmetica. Kostanjevica. Sfihgoj Anton, vikar; Trampuž France, Spačal Janez,: ključarja; BuzinJože, cerkovnik; Trampuž Anton, poštar; Pahor Fr., Urdih Fr., km. fanta; Godnič Jožef, Godnič Jož., Trampuž Mart., Terčon Avguštin, Novak Gregor, kmetje; Stek Katarina, tergovka; Grobiša Katar., km. dekle; Trampuž Jože, Okretič Anton, kmeta; Novak Andrej. Mavhinje. Reber Anton, vikar; Štrukelj Ivan, učitelj; Aschenbrenner Anton, Bastjančič Matija, žel. čuvaja; Pipan Janez, starešina; Legiša Lovro, Gruden Janez, Legiša Valentin, Legiša Janez, Legiša Benedik, kmetje; Terčon Jože, organist; Keber Marija, šivilja; Pernarčič Katarina, Legiša Vitorija, Terčon Franca, km. dekleta; Šuc Janez, učenec; Mavhinjska šola. Nahrežina. Marušič Janez, vikar; Caharija Jaka, Radovič Janez, Caharija Jože, Caharija Janez, Gruden Jože, Caharija Martin, Pertot Janez, Gruden Ignac, Pirjavic Marija, Nemec Franc, Caharija Jože, Pertot J., Tance Jože, Pertot Jože, Kosmina Valentin, Stergar Ana, Kovačič Jože, Caharija Viucenc, Svab Filip, Stupca A.. Mišič K., Cahaj ija Mat.; Hrovatin J., učitelj; Čitalnica. St. Polaj Primožiž Matevž, vikar; Čotar Jože, učitelj; Franki« J., Furlan Matija, Gabrovic Jožefa. Kralj Janez. Peric Katra, Makole Filip. Opatjeselo. Rogelja Jan., vikar;'Pahor Anton, kaplan; Peric Štef., jelen Andrej, Peric Anton, Blaži« Štefan. Jelen Andrej, Pahor A, Zavadlav Franca, Pahor Jožefa. Zgonik. Pelizon Jože, župnik; Milic Janez, župan; Tomšič J., učit.; 1 Stubel Janez, Milič Jože, Grilanec Janez, Husul Martin. Škerk Matevž, kmetje; Mili« Janez, Milič Janez, starašini; Grilanec Jože, šivar. Doberdob Lavrenčič Matija, Jarec Anton, Jarec Andrej. JBrestovica. Kumar Jože, vikar; Semolič Andrej, Ferfolja Janez, srenj si a tajnika; Peric Anton, Antonič Anton, podžupana; Peric Janez, Pangos Andrej, Kocijančič Janez, Semolič Anton, Kačič Andrej, kmetje; Ana Kranjc, kuharica. Število družnikov: 3 dosmertn. 115 letnih. 5. Dekanija Gorica. Dekanijski poverjenik: Pire Mat., stolni vikar v Gorici. Gorica. Njegova ekscelencija g. g. Gollmavr Andrej, nadškof i. t. d.; Kocijančič Stef., i. kanonik, prof. bog.; Bensa Stef., kanonik; Pavletič A., mons., vodja gluhonemov; Grusovin Ant.. stolni vikar; Furlani Jos., benef.; Sirk Uršula, posestnica; Janček Marija, Gabrijenčič Marija, kuharici; Eelingar Ana, Vilhar Margareta, zasebnici; Povšič Eat., delavka; Abram Ivan, kanonik; Rojic Aleš, dr. zdravilstva; Winkler Andr., deželni predsednik; Lipanek Alojzija, Hauptman Beza, Koprivnikar Ana, Hauptman Marija, Železnik Marija, Kremžar Franca, Ponebšek Mana, Zaverl Polona, Hauptman Franca, Potisek Franca, Zupančič Marija, Šeme Franca in Poglajen Marija, Tomažič Franca, Jesenšek Franca in Liza, dekleta; Berdajs Alojzij, fant; Kremžar Ana. Novak Uršula, kuharica; Farna knjižnica; Anderličeva hiša, Rosinova hiša, Tomazin Ant, kroj. mojst.; Mandelj Marija, Jetnišnica v Litiji. JanČe. Kunstel France, župDik; Vavtar Ant., Omahen Bernard, Kle-Oienčič Mart., Mahkovic Jož., Jančar Jak., Jančar Marija, Plešic Tomaž, Marolt Neža, Pokovec Fr., Bratun Jan., Pokovec Mart, Godec Jurij, Godeo Bozalija, Marolt Blaže, Jerebič Ant., Anžur Marka, Mahkovic France, Farna bukvarnica, Ulčar Jož., Godec Ant, Jančar Genovefa, Marolt Marjeta. Prežganje. Zupan Miha, župnik; Slapničar Jurij, Škoda Fr., Berlic Ant., kmetje; Rome Jan., Vidic Jan., fanta; Strus Bernard, Slapničar Anton, Omahen Meta, Jančar Meta, Mohar Mica; Parkelj Uršula, Strus Meta, Mahkovec Franca, dekleta. Javorje. Bus Ant., orglar; Kuhelj Fr., Pilpah Ant.; Valant Ant., Okorn Ant., fanta; Šuštaršič Marija, dekla, in bratje; Berčon Jak., Obolnar Jan., kmeta; Konatek Marija, Mandelj Uršula. Svibno. Bamoveš Andrej, župnik; Gregori Franc, duh. pomočnik; Bervar Ant., župan; Petavar Matevž, organist; Sterniša Josip, kupec; Troha Helena, kuharica; Lenard Mart., Kmetič Jan., Matjan And., Povše Jan., Povše Matija, Učakar Mart., Kočevar Kari, Povše Pavi, Martinčič Miha, gospodarji; Eak Ivana, Novak Neža, gospodinji; Špitalar Josip. Radeče. Pavlič Andrej, župnik; Sušnik Jan., kaplan; Krišper Val., posestnik papirnice; Šest Andrej, učitelj; Šolska bukvarnica; Vogel Jože, Bec Nace, Bevk Janez, Lahainer France, Gorjanc And., Kamnikar Jak, Vidic Jan., Novak Jan., Knez Jan., Draksler Jož.; Poher Helena, Magister Cecilija, Vodenik Urša, Gasperin Elizabeta, sopruga nadučitelja; M&zzaroni Marija. Dobovec. Bergant Lovro, fajmošter; Vodin Martin, orglar; Smodiš Mart., Bevc Matija, Bajda Jan., Dolinšek Jan., cerkv. ključarji; Parašuh Alojzij, borštnar; Fille Jože, Stergaršek Ant., Komar Jan., Hribovšek Jan., Ravnikar Jan., Jamšek Matija, gospodarji; Fabjan Mart., Premeri Matevž, kmečka fanta; Učakar Marija, Skrinar Helena, Ključevšek Elizabeta, dekleta. Kresnice. Gorišek Franjo, župnik; Godec Jak., fant; Hvala Matija z družino; Končar Marijana. PolSnik. Petek Andrej, župnik; Kopač Fr., organist; Golob Miklavž, čevljar; Odlazek France, štacunar; Senčar Jan., kmet; Borišek Franca, Tomše Urša, dekleti Dole. Klofutar Jan., župnik; Begen Jož., duh. pomočnik; Lobe Fr., učitelj; Zupan Mart., Vertačnik Jož., Martinčič Fr., Povše Jož., Zupan Jan., Podlogar Fr, Pipan Jan., Kotar Jernej, Povše Jernej, Fakin Fr., Šivavec FrM Hribar Mart., Kozlevčar Ant, posestniki; Zotlar Fr., krojač; Poglajen Fr., cerkovnik; Zaverl Franca, gospodinja; Mlakar Ant., Novak Ivan, Sernčar Matija, Gerčar Jan. in Fr, Medvešek Jan., Skalar Matija, Vodišek Ivan, Krajšek Jožef, Kovač Ant., mladenči; Božič Mica, Klofutar Anca, Pipan Rozalka, Medved Jožefa, Brinovc Mica, Zaverl Franca, Kotar Franca in Mica, Povše Mica, dekleta; Tinčetova hiša. Sv. Jurij pod Kumom. Gestrin Leop., župnik; Weiss Gabr., duh. pom.; Ljudska šola, Dernovšek And, Smodiš Matija, Cerar Jak., Knez Leop., Knez Jož , Krajšek Fr., Gradišek Urban, Rodič Marija, Martinčič Antonija, Ažman Jak, Beja Ant, Celestina Matija, Brinovec Jožefa. Stanga. Saje Mihael, župnik; Saje Ana, kuharica; Korošic Jože, ključar; Jereb Matevž, orglar; Marin Bernard, Marin Jan., Narad Jan , mladenči; Končina Mica, gospodinja; Avsec Mica, Mandelj Reza, Strus Jera, Ulčar Reza, Kepa Jera, Breznikar Mica, Benegalija Meta, dekleta; Koleša Mica, gospodinja; Vozel Val., gospodar; Tomažič Mica in Franca, dekleti; Vintar Jože, Terčon Franc, učenca; Wagataj Maksa, gospodičina; Grojznik Lojza, dekle; Avsec Nace, mlinar; Končina Genovefa, žena; Smrekar Mica, dekle; Čož Neža, žena; Brunček Franca in Urša, dekleti; Kokovica Jera, šolarica; Skubic Mica, dekla; Gerden Andrej, šolar. Število družnikov: 4 dosmert. 255 letnih. 17. Dekanija T e r n o v o. Dekanijski poverjenik: Strucelj Matija, dekan v Ternovem. Ternovo. Strucelj Matija, dekan; Kacin Ant., kaplan; Žgur Ant., kaplan; Bile Jan., duh. v pokoju; Strucelj Juraj, c. k. sodnik; Višnikar Franjo, c. k. sod. adjunkt; Kovačič Jak, dr., c. k. sod. adjunkt; Smolej Ad., c. k. davk. vodja; Andrioli Vit., c. k. davk. adjunkt; Zarnik Mart., nadučit ; Zaman Fr, učit.; Šuštaršič Alfonza, učiteljica; Miselj Jos., učitelj vVerbovem; Kranjc Fr., učitelj v Postonjah; Bamrot Ivan, učitelj na Sp. Zemonu; Galiot Aleš, c. k. uradnik v pokoju; Potepan Jos., nadžupan; Lican Škender, župan; Basa Jan., tergovec; Samsa Antonija, tergovkinja; TornUi Jožefa, posestnica; Benigar Franja, Elias Ivanka, Štefancič Marija, dekleta; Dovgan Helena, posestnica; Valenčič Tom., posestnik; Valenčič Jan., Brinšek Ivan, Žnidaršič Jos., tergorci; Šircelj Fr., cerkovnik; Novak Jos., posestnik; Novak And., kerčmar; Škeil Josip, urar; Maljavec Lovro, tergovec; Batista Jos., Šajn Jos., Valenčič Josip, Mlakar Matej, posestniki; Lo&ar Jos., kerčmar; Samsa And., tergovec; Stembergar Jan., Sloselj Jos., posestnika; Kranjc Matej, Geržina Miha, kerčmarja; Belčič Jan., posestnik; Hervatin Ant., kovač; Vene And., Velikanje And, kerčmarja; Benigar Jos., posestnik; Vičič Fani, Žnidaršič Fani, posestnici; Samsa Marija, kerčmarica; Gašperšič Hel., Hodnik Marija, posestnici; Prime Josipina, kerčm.; Valenčič Marjeta, pos.; Valenčič Josipina, tergovkinja; Valenčič Marija, Potepen Katinka, Jenko Hel., Tomšič Marija, Samsa Joana, Čeligoj Marija, Janežič Hel., dekleta; Urbančič Ivan, Dovgan Ant., fanta; Stembergar Marija, dekle; Benigar Terezija, pos.; Brinšek Štef., bukvov.; BabnikFr., sodn. sL ; Brožič Ant. naZemru; Stadler Terezija, Penko Josipina, posestnici; Samsa Marija, kerčmarica. Harije. Škerjanec Jan , duhovnik (2 izt.); Šola v Harijah; Mežnar Jož., posestnik; Vičič Mart., kerznar; Jagodnik Jos., Cetin Fr., Boštjančič Jožefa, Sitar Neža, Povh Jos., kmetovalec. Prem. Budnar Jan., župnik; Pišek Alojzija, kuharica; Farna Šola; Rant Matija, učitelj; Posega Helena, gospa; Frank And., Grahor Ant., Matko Ludvik, Meršnik Fr , Nemec BI., šicerlj Ant., Sterle Ant.; Žnidaršič Ant., tergovec; Bostjančič Ivana, Kovačič Marjana, Valenčič Jožefa. Suhorija. Lukanec Joi., kurat; Dolenec Jan., učitelj; Vovk Gregor, štacunar; Vovk Ant , Vovk Urša, Nadoh Ant., Stavanja Miho, Vatovec Jak. Nadanjeselo. Ljudska šola, Želko Franc, Dekleva Janez, Šmerdel Fr., Copirlo Miha, Stegu Miha, Šušelj Gregor, Ambrožič Jan., Kruh Ant., Valenčič Jak., Zadel Frane. Košana. Torkar Matija, župnik; Primožič Jernej, kaplan; Legat And., učitelj; Šola pri fari; Sušelj Matevž, Rajič Jožef, žel. čuvaja; Sušelj Fr, km. sin; Valenčič And., žel. čuvaj; Pupis Leopoldina, gospa; Penko Jan., posestnik; Pupis Marija, dekle; Dekleva Leop., župan; Sturm Jernej, žel. čuvsj; Požar Jan., Fidel Fr, Kapelj Jož., posestniki; Belovec Polona, posestnica; Biščak Štef., žel. čuvaj: Bobek Jan., Cucek Miha, podžupana; Kaluža Jož., Žetko Ant., posestnika; Barbiž Gregor, fant. Knežak Ponikvar Ant., župnik; Legan Frane, duhoven; Cesmk Oroslav, Urbančič And., Zgonec Ant., Knafelc Mat., tergovci; Vilbar Marija, grajščakinja; Požar Antonija, uč. soproga; Satran Marija, Rohovski Julija, Delost Marija, gospodičine; Logar Fr., kmet; Skerl Jan., kerčmar; Urbančič Marija, Tomšič Marijana, km. dekleti; Ponikvar Meta, kmetica; Ponikvar Katra, kuharica. Zagorje. Pavlič Damjan, vikar; Domicelj Marija, Primec Neža, gospe; Fatur Neža, Križnar Reza, gospodinje; Kmetova hiša, Barbo Jak., Zelje Miha, Marinčič Jak., Želje Ant., Zadel Jan., kmetje; Cesnik And., krojač; Udovic Ant., cerkvenik; Mejak Jak., dacar; Bilec Joana, Fatur Franca, Sabec Joana, pevke; Zaninčeva hiša. Število družnikov: 11 dosmert. 166 letnih. 18. Dekainija Trebnje. Dekanijski poverjenik: Kovačič Janez, dekan v Trebnjem Trebnje. Kovačič Jan., dekan; Kolar Matija, Kogej Ferd., kaplana; Dr. Vasič Ljudevit, okr. zdravnik; Gostiša Jaka, učitelj; Sila Nace, cerkovnik; Klemenčič Nace, Barle Jernej, Jerič Ant., Jutraž Jan., Peče Jan., Pevec Jan., Potokar Fr., Stermec Nace, Štepic Ant., Udovič Ant., Zorman Ant., Zupančič Fr., posestniki; Zupančič Jože, cestar; Preglej Terezija, Vodnik Babijana, žene; Peskar Jože, mladeneč; Skube Maks, šolar; Barle Franca, Fajhtinger Jožefa, Godnjavec Marija, Gole Barbara, Ratajec Neža, Rozman Jožefa, dekleta; Rozman Marija, žena; Ratejc Neža, Sigmund Marija, Švigelj Franca, Udovič Marija, Urbančič Franca, Vitgoj Marija, Volgemut Marijana, Zurc Marija, Jutraž Franca, dekleta. Trebelno. Šuller Jan., župnik; SaleharNace, kaplan; Lavrič Kristjan, učitelj; Farna šola; Miklič Ant., župan; Lindič Fr., Okorn Fr., Dolenšek Jan., Nahtigal Mat., Vene Ant, Miklavčič Jan, Skušek Ant., Sebanec Fr., Dragan Ant., Bale Fr., Piškur Ant., Šaver Fr., Režen Jože, Hočevar Jan., Nahtigal Ant., Kotnik Mart., Kafol Fr., Mramor Fr., Žagar Jož., Zakrajšek Jan., Florjančič Jan., posestniki; Miklavčič Karolina, žena; Gorenec Fr., Ribič Jož., Saje Fr, Kregelj Nace, Slak Fr., Šuljer Ant., fantje; Marot Mica, Kos Neža, vdove; Klemenčič Urša, Pavliha Franca, Metelko Zefa, Smole Mica; Janec Roza, Zarabec Neža, Gorenec Mica, Johant Liza, Stamcar Mica, dekleta; Cinkule Ant., cerkv. Sv. Križ poleg Turna. Marolt Jak., župnik; Stenovec Ant., kaplan; Wencajs Ign., nadučitelj; Anžlovar Ant., Groznik Ant, Hostnik Gregor, Merzel Fr., Poterbuješ Jož., Kotar Jurij, Resnik Fr., Sotlar Jan., Strah Jož., Voje Ign., Višnikar Jož., Zidar Jož., Žlembergar Jož., možje; Anžlovar Ant., Korbar Fr., Krulej Fr., Miklavčič Fr., Stepec Fr., Tomše Jan., Zaverl Lojze, Zupan Val., mladenči; Peršina Franca, Miklič Marija, ženi; Bele Marija, Bolj te Marija, Ceglar Marija, Dolinar Marijana, Gore Franca. Hostnik Neža, Jelševar Marija, Meserko Antonija, Miklič Jožefa, Komat Amalija, Komat Marija, Kozlevčar Ana, Koželj Neža, Osrojšček Alojzija, Planinšek Neža, Resnik Ana, Sotlar Honorata, Zaje Antonija, Zaverl Marija, Zore Franca, Žitnik Johana, Žitnik Rozalija, Žlembergar Franca, dekleta; Tomažič Marija, žena. Št. Lorenc na Temenici. Strupi Jakob, kaplan; Kmet Vincencij, učitelj; Farna bukvarnica-, Kaferle Jože, Pintar Jurij, Smolič Fr., Strajnar Fr., gospodarji; Dolenc Mart , malnar; Dular Jan., Golob Jak., Zupančič Mart., km. fantje; Ihanc Jože, Stepec Fr., cerkovnika; Anžlovar Jera, Goreč Johana, Jarm Jera, Sirk Marija, Travnik Uršula, gospodinje; Prokelj Franca, kuharica; Abolnar Ana, Bukovic Pepa, Femic Reza, Fik Ana, Fortuna Ana, Klemenčič Marija, Kmet Jera, Merzel Ana, Pintar M., Šivavec Mina, Stepec Jera, Zoreč Kat., Žlajpah Marija, dekleta; Andolšek Štefan, Skočir Franc, Oven Franc, Saje Fr., Strajnar Jan., šolarji; Bregar Marija, šolarica. Čatež. Hofer Karol, župnik (2 izt.); Zagorijan Mart., župnik v pok. Zupančič Jos., cerkvenik; Zgonec Ivan, trapist v Bosni; Kamin Jos., Kaferle Jos., Pancar Ant., Potreben Maks, Zagorijan Ant., Zidar Ivan, Jerič Jos, posestniki; Lavrič Fr., Skoda Alojzi, Gliha Jurica, Vavtar Toma, mladenči; Kušljan Ana, Kaferle Alojza, Jelnikar Franca, Gerdin Micka z materjo, dekleta. Sela. Trepal Ant., duhovnik; Terlep Mart., Zupančič Fr , Pucelj Bernard z družino, posestniki; Plaveč Jože, odslužen vojak; Koželj Jož., kmet. fant; Kmet Ant , gojzdni čuvaj; Majnik Tereza, služabnica; Pavlin Johana, dekla; Koželj Katra, šivilja; Birsa Mali in Zefa, Roječ Mina, km. dekleta; Perko Liza in Glavič Katra, Stermec Urša, osebkinja; Zaletel Mina, pevkinja; Selška ljudska šola; Kastelic Jož., km fant; Perpar Ant. in Micka, Hočevar Marija, kmetica. St. Rupert. Košir Alojzij, nadžupnik; Brezovarlvan, kaplan; Si-menec And., kaplan; Vašič Rajmund, grajščak; baronorka Lang Albina; Farna šola-, Pavčič Ant., nadučitelj; Regnart Amalija, učiteljica; Jurič Mart., c. k. poštar; Blagne Ant., oskerbnik; Stergar Fr., tergovec; Lamovšek And, Slapšek Jože, Gerčar Fr., kmetje; Jenčič Fr. z bratom; Avsec Jan., km. fant; Lamovšek Jan., kmet; Mandelj Jož., km. fant; Okorn Jož., kmet; Strajnar Jan. z družino; Lamovšek Ant., Steklasa Matija, km. fanta; Novak Fr., Tomažin Ign , Rejec Val., kmetje; Gričar Fr., km. fant; Pavlin Fr., tergovec; Ravnikar Alojzij, km. fant; Odlazek Fr., km. fant; Glušič Jan., kmet; Indihar Jak., usnjar; Sadar Leop., Koren Jože, Steklasa Fr., Rugelj Jož, kmetje; Jerman Marija s tovaršico, Pavlin Frančiška, Prah Terezija, Uhan Jožefa, dekleta; Miklič Neža, Urbič Marija, Starič Jerica, dekle; Skodelj Urška, posestnica; Gogala Helena, Zidar Marija, dekleti; Rome Ana, Denari Marija, Kuselj Neža, kmetici; Lamovšek Uršula, Majcen Marija, kmetica; Satlar Alojzija, Marolt Marija, Rozman Alojzija; Kožamelj France, Mesner Marija, dekleti; Starič Marija, Šetina Jožefa, kmet. •dekle; Livk Terezija, Tomažek Marija, dekle; Zajec Marija, kmetica; Gregorčič Jožefa, dekle; Berk Marija, kmetica; Kastelic Marija, šivilja. DobernCe. Karlin Ivan, f. m.; Lenasi Ant., kaplan; Bostele Martin, organist; Tomšič Ivan, učitelj v pokoju; Farna šola; Kovač Ivan, dijak; Smolič Janez, cerkv. ključar; Fantje: Kastelic Janez, Kužnik Janez, Pekolj Ignacij, Perpar Matija, Razderh Ant., Smolič Janez, Udovič Franc, Verce Jože; Dekleta: Barle Ana, Barle Franca, Eržen Franca, Eržen Marjeta, Kresal Antonija, Miklič Ana, Novak Ana, Ostanek Marija, Retar Franca, Smolič Ana, Smolič Franca, Smolič Jožefa s sestro Nežo, Spelič Marija, Strajnsr Tereza, Ukajanec Marija, Zaletel Cecilija s starši, Zupančič Ana; Možje: Frandovič Ant., Koželj Janez, Kresal Janez, Okoren Jurij z ženo, Perpar Janez, Razderh Jože, Strojin Janez; Gospodinje: Marenčič Marjeta, Mervar Marija, Miklič Ana, Pekolj Marija, Perpar Jera, Spelič Jera, Senica Katarina, Žukovec Marija; Cerniveč Boštjan s sorod-nico Uršo, Jarc Jože, mizar; Karlin Marijana. Mirna. Urbanija Lovro, župnik; Gerčar Martin, učitelj; Karačin Ludevit, posestnik; Neubauer Amalija, grašč. oskrb. gospa; Avbelj Marija, gospa; Sular Jožef, tergovec; Bajec Ana, štacunarica; Šular Marija, km. hči; Zore Marija, kmetica; Požar Franca, km. hči; Urbančič Janez s svojo družino; Planinšek Jožefa, strojarica; Višček Jan., kmet; Rugelj Marija z materjo, Rebernik Marija, km. hčeri; Avbelj Marija, kuharica; Kaferle Jož., kmet; Kralj Jan., km. sin; Kosem Fr., kmet; Kosem Alojzija, Lenart Liza, Šmalc Rozalija, km. hčere; Avsenik Alojzij, posestnik; Orešnik Alojzij, kmet; Kmet Marija, posestnica; Ragelj France, Kašič Jožef, kmeta; Kolenc Matija, km sin; Steklasa Jan., kmet; Sular Ant., km. sin, Kordan Ant., mežnar; Derčar Marija, Hostnik Marija, km. hčeri; Kralj Jožef, Golob Matija, km. sinova; Zaveršnik Ana, kovačica; Rugelj Helena, Smrekar Antonija, km. hčeri; Kragelj Jožef, logar; Prijatelj Franca, km. hči Derčar Jan., kmet; Mirnska šola; Gospodarič Fr., Travnikar Fr., kmeta. St. Janž. Dolinar Jan., župnik; Augustin Fr., kaplan; Potočin Fr., posestnik; Gnedic Jan., mlinar; Knez Jan., posestnik; Bec Ant., sin posestnika; Repovž Fr., Dobovšek Mart., Lamovšek Matija, posestniki; Gorenc Anton, sin posestnika; Simončič Jan., Zupan Ant., posestnika; Repše Ign., c. k. poštar; Arman Jak., posestnik; Gorenc Jan., sin posestnika; Kus Jože, Kus Bernard, Brekan Jan., Repovž Jan, Lužar And., Flajs Jan., Flajs Jan., posestniki; Žgajner Val. posestn. sin; Majcen Ana, posestnica; Arman Zefa, Zaverl Neža hčeri posestn.; Znpan Ana, posestnica; Kavšca Urša, Zupan Franca, posestn.hčeri. Ajdovica. Bogolin Miha, župnik; Arko Matej, učitelj; Štefan Jan, logar; Gnidovec Jernej, župan; Jančigar And., štacunar; Gnidovec Jožef, Kralj Martin, Rižnar Jož., Poznik Jak., Jarc Jož, Jarc Mart, Erjavec Fr., Fabijan Fr., Strumbelj Fr, Strumhelj Ant, Jarc Marija, Zsletel Franca, Grivec Neža, Gnidovec Urška, Jerše Marjeta. Sv. Trojica. Gerčar Jožef, župnik; Nemec Ant., kaplan; Režen Jož., Tratar Ana iz Skrovnika; Tratar Fr., Okorn Marjeta, Okorn Ivan, Režen Jožef iz Slančverha, Jelene Jožef, Knez Mica, Tratar Jan. iz Zg. Mladetičev, Majcen Jan. iz Zakotja, Umek Jož., Šircelj Marija. Debelak Miha, Majcen Fr., Pungerčar Ant., Bežen Fr. iz Polja, Rantah Jan., Plentarič Jož., Repič Jož., Janah Johana, Gose Jožef, Johant Jožef, Lindič Ant., Okorn Neža, Johant Mica, Tratar Jera, Žonta Jožef, Stariž Ant, Cimerman Jan. iz Polja, Tratar Reza iz Zg. Mladetičev, Janez Pelko, Dolenšek Mica iz Gabrijel. Hinje. Vartol Peter, župnik; Goljmajer Jože, duh. pom.; TnrkMart , Plot Jak., Zore Jan., Tumčeva hiša, Kuštrova hiša, Jožekova hiša, Zidanekova hiša, Hočevarjeva hiša, Camplova hiša, Ajžlova hiša, Ivančeva hiša, Jarm Jan., učitelj v Poljt nah; Gasperin Viljem. Žužemberk. Tavčar Miha, župnik; Tramte Ant., duh.; Laznik Josip, kaplan; Hrovat Gašpar, Avbelj Jurij, organist; Ari ar Jož., Boršnik Pavi, Cerne Janez, Cerni Jože, Fabjan Jože, F&bjan Jože, Fabjan Janez, Fabjan Fr., Fabjan Jože, Glavan Matija, Gorenčič Jan., Hren Jože, Hrovat Jože, Jerše Jan., Koren Mart., Krašovic Jože, Kuhelj Jože, Kuhelj France in Marija, Kutnar Jan., Lazar Fr., Legan Jan., Legan Matija, Legan Rudolf, Lužar Jan., Mirtič Jože, Mirtič Jan., Mervar Fr., Miiller Fr., Nahtigal Kari, Pehani Fr., Pijelek Janez, Podboj Jože, Potočar Jož«, Potočar Miha, Pust Fr., Smrekar Fr., Spec Martin, Strumbelj Florjan, Štupar Fr., Štupar Fr., Zavodnik Kari, Zupančič Jakob, Žlajpah Fr.; Baskvar Ana, Bek Ana, Berjak Marija, Bonča Katarina, Bradač Jožefa, Bradač Marija, Budan Neža, Cehovini Ivana, Cerček Ana, Cerček Marjeta, Cerček Neža, Cesnik Marija, Dereani Karolina, Fabjan Marija, Flere Marija, Gašperšič Ana, Glavan Marija, Gliha Marija, Helmih Reza, Hren Ana, Hrovat Ivana, Hrovat Ana, Hrovat Marija, Jerše Neža, Kline Jožefa, Košiček Marija, Košiček Franca, Košiček Reza, Kmet Ana, Kresov Elizabeta, Kresov Uršula, Kužman Frančiška, Marešič Marija, Milnar Jera, Mohorčič Uršula, Papež Marija, Papež Marija, Pečjak Ana, Pečjak Marija, Pire Marija, Perpar Marija, Prime Marija, Pucelj Reza, Ribič Marija, Šercelj Ana, Skerbe Marjeta, Spec Ana, Steiiier Marija, Vehovec Josipina, Vidmtr Katarina, Vidmar Reza, Zavodnik Marjeta, Zupančič Marjeta, Zore Ana, Zore Jožefa, Zore Uršula, Zeležnik&r Marija, Nahtigal Kari, Lavrič Janez. Ambrus. Tomel Jak., župnik; Tomel Jož. in Kolenc Neža z družinama; Ratenčeva hiša, Papež Marija, Šimenova hiša, Lobe Juri z družino, Turk France in Neža, Hočevarjeva hiša, Bihtarjeva hiša, Perko Mart. z družino, Lukmanova hiša, Godec Ant. in Helena, Verbajsova hiša, Ratljanova hiša, Papež Jakob z družino, Grfgorič Ant. z ženo, Kovač Fr. z ženo, Jakova hiša, Jakopinova hiSa, Hočevar Ant. z družino, Perko Fr. z ženo, ključarja. Število družnikov: 7 dosmertn. 587 letnih. 19. Dekanija Verhnika. Dekanijski poverjenik: Šlibar Martin, dekan na Verhniki. Verhnika. Šlibar Martin, dekan; Zdražba Janez, Pipan Andrej, kaplana; Levstek Vinko, nadučitelj; Kotnik France, Kotnik Karol, Teršar Fr., Žitko Jakob, Košir Jakob, Kovač Jakob, Susman Jakob, Dobrovoljec France, Opeka Jakob, Grom Jernej, Keršmanc Janez, Samatorčan Jakob, Furlan Janez, Brenčič Janez, Brenčič Matija, Petkovšek Jože, Celarec France, Oblak France, Ogrin Tomaž, Žvokelj France, Petkovšek Anton, Gustin Andrej, Varšek Anton, Petrovčič France, posestniki; Cnkale Janez, klobučar; Mala vašič France, dimn.; Šolska knjižnica; Jetniška knjižnica; Vavpetič Janez, ŠabecLuka, sodnijska služabnika; Verbič Andrej, Žnidaršič Janez, Kos Tomaž, Zeni Leopold, žel. čuvaji; Šuštaršič Jakob, tovarn, nadzornik; Lemut btefan, mlinar; Primožič Štefan, gojzdar; Eibar Lovre, prodajalec; Žitko Jakob, olč. služabnik; Oblak Janez, sodar; Jereb Lovre. cerkvenik; Nagode Andrej, Kranjc Andrej, gosta; Jelovšek Viktor Gabriel, Krištof France, Grum Gašper, Jurjevčič Jan., Ogrin Luka, Petrič France, Šemrov Matija, Gostiša Janez, Mušič Jože, Nagode Janez, Jurca Janez, Slavec France, Jesenovec France, Gostiša France, Jelovšek Janez, fantje; Krašovic France, kerčmar; Skvarča Janez, Gregorka Janez, učenca; Majer Ivana, gospa; Lenaršič Marija, Jelovšek Marija, Petrič Marija, Javornik Franca, Bebič Ivana, Tomšič Jera, Oblak Ana, Verbič Marija, Smuk Urša, Simon Marija, Smuk Marija, Nagode Eliz., Umek Ana, Verbič Ivana, Jelovšek Franca, Gregorka Helena, Terček Marija, Rihar Marija, Žitko Eliz., Bradeško Marija, Petkovšek Franca, Simon Jera, Hren Franca, gospodinje; Korenčan Marija, Kobal Neža, kerčmarici; Oblak Jera, kramarica; Jereb Ivana, sedlarkaj Fikstlj Jera, barvarica; Jurjevčič Marija, žel. čuv. žena; Zanini Helena, Pivk Marija, Narobe Hel., vdove; Tominec Marija, Vidmar Jera, gostinji; Verhniške pevke; Tomšič Marija, Eep Franca, Celešnik Marija, Kunec Franca, Slabe Ivana, Jeraj Marija, Novak Marija, Krašovic Marija, Kerše Jera, Ceme Marija, Pleško Marija, Slabe Marija, Škof Marija, Bizjak Marija, Žnidaršič Beza, Tomšič Ana, dekleta; Hočevar Ana, učenka. Horjul. Bolinar Franc, župnik; Potočnik Tomaž, kaplan; Šolska bukvarnica; Pokom Janez, učitelj; Brežic Franc, Stanonik Janez, mežnaija; Rihar Anton, usnjar; Verhovec Jožef, kovač; Cepon Primož, Škof Lor., Stanonik Janez, Janša Janez, Sečnik Pavel, Maloverh Anton, Logar Jernej, Stanonik Jernej, Verhovec Janez, Mole Jožef, Železnik Anton, Muha Matija, Urbančič Janez, gospodarji; Bradeško Jakob, Nagode Juri, Šušteršič Jakob, Lešnjak Janez, Fajfek Lorenc, fantje; Cepon Ana, Zdešar Mina, Škof Lenka, Rožnik Lenka, Malavašič Marija, Lončar Mina, Janša Marija, Velikoverh Terezija, gospodinje; Cepon Franca, Koprivec Marija, Leben Ivana, Lončar Marija, Buniič Marija, Grabeljšek Neža, Terček Franca, Korenčan Mina, Vodnik Marija, Potrebuješ Neža, Založnik Ivana, Mlinar Marija, Železnik Marjeta, Polajnar Marijana, dekleta; Horjulska šola (2 izt.). Št. Jošt Hočevar Ant., župnik; Gabrovšek Josip, org.; btantova hiša; Sedej Gregor, tes. mojster; Nartnik Janez, mizar; StanovnikPavi, kovač; Raztresen Janez, cerkv.; Žakelj Anton, Dolinar Janez, Cankar Josip, Malavašič Luka, Sečnik Matej, Buh Josip, Gerbeo Martin, kmetje; Slabe Josip, fant; Maček Marija, Lamovec Marjana, Gerbec Neža, Končan Marjana, Kogovštk Marija, Buh Marija, kmetice; Mlinar Lenka, dekle. Bevke. Vonča Anton, duh. pastir; Keršmanec Boštjan, Lenarčič Jur, Bozman Lovro, Skodljar Franc, Skodljar Jur, Japelj Andrej, Perko Janez, Pezder Lovro, Keršmanec Joža, Lenarčič Janez, Lenarčič Andrej, Stanonik Jan., Gostiša Luka, Žvokelj Andrej, Vonča Jerni, kmetje; Skodljar Lenka, Skodljar Jera, Japelj Mica, Perko Marjana, Koprivec Mica, Gutnik Špela, Smuk Marjana, Vonča Ivana, kmetice; Petkovšek Štefan, Zajec France, Nagode Peter, fantje; Terček Pol., Perko Mica, Lenarčič Urša, Keršmanec Jera, MihevecJera, dekleta; Merljak Jera, kmetica. Zaplana. Doleno Janez, cerkvenik; Oblak Matija, Jereb Anton, Jelovšek Janez, Jurca Janez, Petkovšek Franee, Petkovšek Ignacij, posestniki; Jereb Marija, kerčmarica. Borovnica. Jugovic Anton, župnik; Zaletel Lavoslav, duh. pom.; Ljudska šola; Bralno društvo v Borovnici; Borštnik Franjo, prof.; Podkrajšek Hinko, nadučitelj; Pečat Ljudovit, mašinist; .Kiferle Ivan, klobučar; Tomšič Jernej, mlinar; Mazij Franjo, cerkvenik; Košir Josip, gostilničar; Hafner Ivan, žel čuvaj; Eobi Ant., Borštnik Ivan, Telban Ivan, Majaron Ivan, Verbič Josip, BorStnik Janez, Stražišar Josip, Košir Matej, Švigelj Franjo, Jurca Valentin, Kos Ivan, posestniki; Moderjan Ivan, Kovačič Fr., Zabukovec Ivan, km. fantje; Gabriel Marija, žena žel. uradnika; Svete Marija, zasebnica; Siegelhofer Uršula, Ljubič Marjeta, Kapus Marjana, žene žel. čuvajev; Mavec Anica, Drašlar Uršula, Borovniški pevki; Škerl Ivana, Eupar Marjana, Šenk Marija, Mavec Lenka, Košir Lenka, Zetnikar Marija, Debevec Marija, dekleta; Verbič Frančiška, Turšič Marjeta, Švigelj Jera, Žitnik Marija, Cerk Jera, Grimšič Marija, Šuštaršič Uršula, Dolenec Prim., godec; KeržičJos., KeržičLiza; Keržič Marija, Hafner Vincencija, učenki; Mavec Franjo, Telban Josip, Makovec Jera, Milavec Anton. Logae. Markič Matevž, župnik; Rott Gothard, kaplan; Levičnik VaL, c. k. fin. nadz.; Jeglič Josip, c. k. davkar; Dr. Struntar Ignacij, c. k. bilježnik; Lovšin Blaž, Gabrovšek Andrej, urad. slugi; Šušter Janez, dacar; Bihar Janez, usnjar; Marinko Andrej, kerčmar; Jazbor Anton, Petrovčič Jakob, Nagode Val., Gruden Miha, Nagode Janez, Hodnik Jakob, Smole Josip, kmetje; Trepal Janez, Kune Jože, hišnika; Urbančič Jakob, zidar; Zavertnik Jernej, kovač; Rozman Jože, Molek Fr., Jerina Miha, žel. čuvaji; Tolazzi Josipina, Puppis Eleonora, Skala Marija, Cuk Marija, terg. sopruge; Sajevic Kristina, gospodična; Hladnik Marija iz Broda, Gostiša Neža iz dolj. vasi, Gostiša Marija iz cerk. vasi, Milave Frančiška, Devjak Katarina, Tomazin Katarina, Vrabec Marija, Verbic Neža, Hladnik Marija iz cerk. vasi, Gostiša Marija iz Kalca, Jerina Katra, Plešnar Jožefa, Petrič Johana, Perko Neža, Modic Johana, gospodinje; Mivšek Franja, Mihevc Franja, Musec Marija, Bajec Marija, Plešnar Pol., Arko Franja, Miheve Marija, Siherl Marija, Lenasi Marija, MUavc Rezka, Božič Jera, Mivšek Mica, Menart Katra, dekleta; Kogoj Janez, fant; Jerina Jera, učenka. Rovte. Molj Janez, kapi.; Trepal Jože, org.; Petkovšek Jakob, župan; Hladnik France, Kavčič Gašpar, Kunec Jakob, Mivšek Martin, Maloverh Jakob, Nartnik Jakob, Treven Janez, Žemrov Anton, Kogovšek Matevž, Kunec Tomaž, Šinkovec Janez, Gabrovšek Andrej, posestniki; Pavlin Peter, kerčmar; Modrijan Urban, obč. sluga; Sovan Jože, mizar; Kogovšek Janez, cerk.; Kogovšek Janez, Bogataj Janez, gostača; Gabrovšek Jože, Skvarča Fr, Celarec Andrej, Poženelj Janez, Šinkovec Lojze, Križaj Jože, Budolf Janez, Jurca Tone, Gabrovšek Jernej, Likar Janez, Lukan France, Kogovšek Pavi, Novak Janez, Lukan Lovro, Oblak Jernej, Terpin Matija, Cuk Martin, Nagode Janez, km. fantje; Kogovšek Matevž, nčenec; Leskovec Mica, Brenčič Mica, Bradeška Neža, Treven Franca, Kogovšek Helena, posestnice; Vidmar Marija, zasebnica; Merčun Neža, kuharica; Mikoli Jera, gost.; Žemrov Katra, Kogovšek Franca, Hladnik Franca, Gabrovšek Micka, Šinkovec Beza, Šinkovec Marjana, Leskovec Katra, cerk. pevke; Petkošek Beza, Pivk Mina, Dolenec Jera, Martinšek Liza, Tratnik Ančka, Istinič Antonija, Jereb Katra, Jereb Reza, Pavlin Micka, Pivk Micka, Slabe Agata, Popit Micka, Klavžar Katra, Lukančič Agata, Otrin Marjeta, Žemrov Micka, Kunec Katra, Krištof Marjana, Slabe Mica, km. dekleta; Ljudska šola v Rovtah. Polhovi gradeč. Turk Avgust, Berčič Peter, kaplana; Božja Josip, učitelj; Bant Ivan Nep., tergovec; Cešnarjeva rodbina; Skerlovnik Franja, c. k. poštna ekspeditorica; Vilman Katra, kuharica; Kuclar Andrej, Rihar Štefan, Kuclar Janez, Žust Matija, gospodarji; Alič Lorenc, zasebnik; Peklaj Terezija, Kovač Micka, Trobec Frančiška, Peklaj Marijana, Zalaznik Elizab , gospodinje; Plenk France, Sodnikar Jakob, Dolenec Jože, Setnikar Lorenc, Žagar Štefan, Ambrožič Janez, Ravnahrib Tine, fantje; Cankar Neža, Rihar Josipina, Gerjolj Lenka, Pustoverh Anica, Peklaj Neža, Gerjolj Micka, dekleta; Upel Anton, Keržišnik Franc. Hotederšica. BelarJože, župnik; Korče Janez, župan; Gruden Matevž, gostilničar; Nagode Jur, Štefančič Jože, Petrovčič Štefan, Gabrovšek Janez, gospodarji; Nagode France, mlinar; Petrovčič Kat., Nagode Mica, gospodinji; Gruden Janez, Menart Štefan, Brus Janez, Nagode Janez 1, Nagode Janez II, Nagode Janez III, mladenči; Leskovec Mica, Leskovec Jera, Cigale Mica, Lukan Ana, Brenčič Mica, Šemrov Lenka, dekleta; Petkovšek Janez; Cerkvene pevke; Nagode Johana, dekle; Plečnik Neža, vdova; Farna šola; Belar Marija, dekle; Rozman Štefan, Hladnik Neža, vdova. Cerniverh. Justin Blaž, farni oskerbnik; Peternel Janez, župan; Košir Janez, ključar; Bradeško Janez, Trobec Anton, moža; Rus France, Dolenc Jern., Likavic Jan., Trobec Jern., fantje; Papež Ana, kuharica; Kopač Marjana, Sedaj Ivana, Buh Lenka, Hojkar Franca, dekleta; Jereb Mica, žena; Stanonik Janez, mož. Rakitna. BozmanJuri, župnik; Petrič Anton, KeržičMica, Zor Katra. Preserje. Podobnik Nace, župnik; Pogačnik Janez, kaplan; Režek Juraj, učitelj; ŠolavPreserji; Peteln Jožef, župan; PetelnAndr., SmoleLavrenc, Peršin Janez, Jerina Matija, Rogelj Gregor, Kotar Janez, Rogelj Štefan, Peteln Janez, Poženelj Jernej, Kovač Janez, Mazi Matija, Možek Janez, posestniki; Brežic Tomaž, Nakerst Janez, Terglovšek Jožef, Verbic Fr., že L čuvaji; Gerdina Mat., Gostiša Jak., Šuštar Marija, Mazi Uršula, Svete Marjana, Svete Jan., pos. Število družnikov: 7 dosmert. 523 letnih.. 20. Dekanija Vipava. Dekanijski poverjenik: Grabrijan Jurij, dekan v Vipavi. Vipava. Grabrijan Juri, dekan; Vidergar Ivan, kaplan; Malneršič Josip, duh. v pokoju; Bric Ivan, c. k. okr. sodnik; Dr. Vok Franjo, bilježnik; grof Lanthieri Karol, grajščak; Julijani Julij, c. k. uradnik; Ložar Fani, gospa; Rogel Fani, c. k. uradnika soproga; Šmuc Fr., uradnik; Poznik Milančka, šolarica; Kaznilnica c. k. sodnije; Adlešič Jurij, vodja in učitelj; PangercAnt, sodnijski sluga; Kete Josip, bivši župan in posestnik; Učiteljska knjižnica. Šolska knjižnica, Kocijančič Ant., Gerljevič Fr., cerkvenik; Lekan Ivan, Petrič Franc, ključar; Petrič Štef., podžupan; Planinec Fr., Ferjančič Fr., Hrovatin Anton, Rupnik Tone, Kuralt Ant., c. k. davk. adjunkt; Silvester Radoslav, pesnik; Žvokelj Jos., posestnik; Princez Gašpar; Dužnik Danijel, Perhavec Ant., Uršič Ant., Žgavec Jos., Urdih Fr., gostilničarji; Dekleva Jan., Poljšak Ant, Pavlin Ant., ključavničar; Petrovčič Jos., čevljar; Gliha Ljudevit, Mesesnel Marija, kuharica; Česen Jožefa, Furlan Marija, Bukovič Marija, Kodelja Franca, dekleta; Durn Jož , pevec; Mašič Katarina, Škerl And., cerkvenik; Semenič Marija, vdova; Janežič Fr., služabnik; Trost Ivana, Tomažič Matija, kamnosek; Orel Janez, čevljar; Petrič Avg., dijak; Pegan Fr., krojač; Čitalnica, Grabrijan Matija. St. Vid nad Vipavo. Košir Jak., vikarij; Francelj Štefan, učitelj; Ljudska šola, Vertovec Marija, posestnica; Premeri Ivan, Uršič Ant., kupčevalca; Vitežnik Alojzij, Fabčič Jož., Kopatin Jurij, kmetje; Jež Fr., Fabfič Jan , Bratoš Fr, fartje; Bizjak Marija, Semeneč Marija, Skupek Franca, Skapin Cena. Šturija. Erjavec Matija, kurat; Dietz Oto, učitelj; Šapla Anton, tergovec; Nussdorfer Ivan, cerkovnik; Šolska bukvama, Cvetnič Hrabro slav, terg. pom.; Štramcar Matija, posestnik; Skvarča Jož., čevljar; Poljšak Štefan, Fegic Jože, Peljhan Nikolaj, posestniki; Brecelj Ivan, mladeneč; Dietz Anton, Valič Jože, cerkv. strežnika; Semič Jože, posestnik; Semič Ivan, Irojač; Peljhan Fr., Koc Fr., Curek Ant., posestniki; Štibilj Jože, mladeneč; Novak Ljudvik, Brecelj Matija, posestnika; Širca Jožefa, Peljhan Franjica, Cigoj Ter., posestnice; Repič Antonija, Schlegl Katarina, Krašna Jožefa, deklice; Fegic Jožefa, fabr. delavka; Šeljeva Marija, Bratina Jožefa, Schlegl Marija, deklice. Slap. Koder Matej, podžupnik; Malik Filip, Poljšak Jožef, Ferjančič Alojzi, posestniki; Lavrenčič Alojzi, učitelj; Bizjak Ivan, cerkovnik; Uršič Ivan, tergovec; Trošt Ivan, mizar; Furlan Luka, Uršič Jak., Domenik Mart., Volk Fr., Žorž Jak., Vidrih Lovro, Volk Ant., kmetje; Barič Fr., mizar; Vino- in sadje-rejska šola, Ljudska šola, Kmetijska čitalnica, Nabergoj Janko, Majdič Jakob, Ličen Maks, Diec Ivan, vinorejske šole učenci; Kobal Marija, km. žena; Uršič Katarina, kerčmarica; Ferjančič Uršula, km. žena; Nusdorfer Fr., km. fant; Turk Marija, Petrič Jožefa, Furlan Ivana, dekleta. Goče. Lampe Ant., duhovnik; Mercina Fr., učitelj; Ferjančič Josip," Žgur Polde, Vidrih Maks, Habe Josip, posestniki; Mohorčič Matija, mizar; Krečič Klemen, Stemberger Andr., Dolenec Fr., Furlan Stepan, km. fantje; Vovk Marija, Ferjančič Franca, Nabergoj Katra, km. žene; Živic Neža, šivilja; Spečič Joana, dekle; Šola na Goiah, Stokelj Ant., Nabergoj Katarina iz Lož. Bndanje. Dejak Henrik, podžupnik; Krašna Johana, dekla; Cermelj Matevž, Fabijan Joanez, župan; Božič And., mizar; Krašna Markus, š. predsedn.; Šola Budanjska, Šelj Marija, kmetica. Ustija. Iliti Luka, župnik; Bratina Ant., župan; Bajec Matej, Kompare Ant., Žvokelj Jože, posestniki; Bratina Ivana, gospodinja; Bačar Franja, gospica. Podraga. Jarec Jož., duhoven; Trost Fr. Ksav., učitelj; Bratuž Jan., Pestelj Jož., kmeta; Semenič Jan., čit. preds.; Trost Josip, pesestnik; Bratuž Žefa, posestnica; Drole Neža, služabnica; Trost Alojzija, posestnica; Žgur Ivana, županja; Žorž Cena, dekle; Čitalnica, Šolska knjižnica, Semenič Janez. Lozice. Hladnik Jan., duhoven; Fabčič Frice, Bodman Pavi, Žgur Lipe, Freilih Jože, Žvanut Jernej, Koritnik Matija, gospodarji; Premern Nande, branjevc; Freilih Marija, Nabergoj Alojzija, Skupek Jožefa, gospodinje; Ljudska šola; Žvanut Marija, gospodična; Novakova Tončka; Nabergoj Janez, fant; Meden Anton, kovač; Mislej Antonija, gospodinja; Žvanut Jeronim, čevljar; Koritnik Janez, gospodar. Verhpolje. Pečar Ivan, kurat; Lavrenčič Matej, deželni odbornik; Lavrenčič Matej, bogosl.; Premeri Janez, Kobal Mat., Hrovatin Janez, Ferjančič France, Škerlj Matevž. Erzel. Volk Jožef, župan; Ferjančič Jože, Miška Anton, Bizjak France, kmetje; Gulj Jožef, Uršič Anton, km. fanta; Terčel Franca, km. dekle. Vrabče. Poženel Lovro, podžupnik. Col. Janža Janez, podžupnik; Žgur Maks, župan; Dolenec Antonija, gospa; Smerdu Anton, cestar; Bovan Andrej, oštir; Bajec Jan., Hladnik Anton, Pregelj France, Bizjak Anton, Bajec Jak., Bajec Gašpar, kmetje; Bajec Alojzija, kmetica; Ferjančič Andr., Puc Andr., Ambrožič Jožef, fantje; Puc Marija, kupč. Eepič Anton, fant; Bizjak Marija, žena. Podkraj. Bevec Janez, duhoven; Ljudska šola; Bajec Jožef, župan; Sajevec Janez, Petrovčič Matija, Puc Andrej, Koren Franc, Bizjak Franc, Bajec Franc, Bajec Jožef, Bajec Janez, posestniki; Terkman Matevž, cerkv.; Sajevec Jožef, mladeneč; Kobol Marija, Bovan Meta, gospodinji. Planina. Nakus Jožef, župnik; Pegan Anton, učitelj; Žvokelj Ferdo, posestnika sin; Stokel France, kmet; Povše Marija, kuharica; Marc Fortunat, Marc Matija, posestnika; Kobol Janez, soseskini odbornik; Lavrenčič Matija, cerkvenik; Bešeta Anton, Žužek Franc, posest., cerkv. starašini; Kobol Andrej, mladeneč; Novak Ana, Kobol Ana, kmetici; Šola na Planini; Terbižan Jožef, župan; Kete Franc, fant; Živic Blaž, kmet. Število družnikov: 7 dosmert. 262 letnih. Število vseh udov Ljubljanske škofije: 209 dosmert. 9428 letnih. T. Teržaško-koperska škofija. 1. Dekanija B u z e t. Dekanijski poverjenik: Fabris Drag., dekan v Buzetu. Buzet. Fabris Dragotin, dekan; Petelin Anton, kaplan; Draščič Anton, kmet. Itoč. Mičetič Anton, župnik; PavletičAnt., ForzaIvan, kmeta; Koler Andre, žel. čuvaj; Gomišček Ana. LaniSce. Brezovar Jože, kaplan; Sferko Tomaž, kamnorez. Sovignaco. Jelene Ivan, župnik. Dolenjavas. Blažič Franc, župnik. Valmovraža. Meško Ognjeslav, župnik; Ščuka Matija, organist. Drague. Mikuš Matevž, administrator. Sočerga. Repič Franc, kurat; PalčičJož., mladeneč; Palčičlv., kmet. Število družnikov: — dosmertn. 18 letnih. 2. Dekanija Dolina. Dekanijski poverjenik: Jan Juraj, dekan v Dolini. Dolina. Jan Juraj, dekan (2 izt.); Pančur Franc, duh. pom.; Bunc Lojze, nadučit.; Vertovec Andrej, učit.; Lavriha Janez, bivšinadž.; Cerni Vinko, bilj. pisar; Pangerc Jožef, gostilničar; Sancin Janez, mizar; Ota Jože, kovač; Lavriha Jožef, cerkv.; Sancin Ivan, Sancin Anton, Sancin Ivan, Sancin Anton, Pangerc Janez, Ota Peter, Jerjan Miha, Jerjan Janez, Olenik Jože, Grahonja Miha, Samec Urh, Slavec Peter, Rapotec Anton, Foravs Andrej, kmetje; Zerjul Andrej, ključar; Prašelj Luka, čevljar; Lavriha Rok, živ. zdravnik; Lavriha Urh, kmet; Slavec Janez, Sancin Anton, Kočevar Janez, Andrejašič Ivan, StrajnJak., Strajn Anton, Prašelj Janez, Strajn Janez, km. fantje; Sovdat Josipina, Paravel Urša, učiteljici; Pangerc Mihela, Samec Urša, km. hčeri; Miklavčič Antonija, šivilja; Bralno društvo v Dolini; Lavriha And, kaplan v Topolovcu; Tul And., Eoseto Tonica. Boljunec. Lampe Slavo ljub, podžupan; Praprotnik Avgust, učitelj; Maver Jožef, svetovalec; Ota Anton, Slavec Anton, Kozina Janez, Žerjal Ivan, kmetje; Zerjal Marija, Lampe Marija, kmetici; Kafov Jožef, kmet. Boršt. P avli Lojze, kaplan; Petaroš Anton, Žerjav Janez, Petaroš Jožef, Glavina And., Kosmač Jan., Žerjav Jožef, Kosmač Janez, Kosmač Anton, Žerjav And., Glavina Luka, kmetje; Glavina Ant., cerkvenik; Petaroš Lovro, tergovec; Pevsko društvo, Kosmač Miha, Petaroš Jan., Kosmač Peter, km. fantje. Ricmanje. Kuhn Anton, kaplan; Furlani Jan., učitelj; Kuret Peter, ključar; Svara Jak., Pregarc Lovro, kmeta; Kuret Jož., cerkv.; Kuret Martin, mladeneč; Pregarc Viktor, učenec; Pregarc Antonija, Lampe Ana, učenki. Klanec. Švet Ivan, kaplan; Grahli Ant, učitelj; Metlika Ant., terg.; Bolčič Miha, ključar; Metlika Mart., cerkvenik; Memon Ant, Pečar Ant., Pečar Ivan, Petrinja Jož., Sancin Ivan, kmetje; Metlika Peter, cestar; Bolčič Jožef, Memon And., Pečar Jož , Pečar Miha, Poles Ant., mladenči; Bolčič Kat., kmetica. Podgorje. Klemene France, kaplan; Gerzetič Miha, cerkvenik; Koren Jan., ključar; Koren Ivan, tergovec; Furlan And., Polak Jak., kmeta; Andrejašič Ivan, mladeneč; Kavre Urša, Koren Katarina, Andrejašič Ančka, Gerzetič Urša, km. dekleta. Groeana. S vetičič France, župnik; Alberti Jož , tergovec; Višnjevec Štefan, župan; Abram Luka, Abram Ivan, Raženj Miha, kmetje; Cermelj Jovana, šivilja. Draga. Zalokar Cvetoslav, kaplan; Višnjevec Miha, cerkvenik; Bažen Miha, Poles Jožef, mladenča; Višnjevec Minka, Racman Minka, dekleti. Brezovica. Benedik Jan., župni oskerb.; Platta Valentin, koperator; baron Marenci Josip, grajščak; Cuk Jan, učitelj; Zupančič Bomvald, poštar; Kastelic Joana, posestnica; Hoteš Jože, ključar; Kuferšin Janez, cerkovnik; Jurca Matija, c. k. žendarm; Žnebelj And., oštir; Počkaj Janez, Benčič Jernej, Počkaj Mart , kmetje; Muha Lucija, tergovka; Stančič Kata, šivilja; Dekleva Štefan, čevljar; Benedik Marija, deklica; Sluga Tereza, kerzn. hči; Benko Fr., tergovec; Kljun Matevž, čevljar; Šiškovič Štefan, oštir; Jelušič Valentin, godec. Slivje. Kraljič Franjo, eksposit; Cetin Jak., Skočaj Jož, kmeta; Juri-ševič Franjo, tergovec; Slama Jož., kmet; Bubnič Jan., tergovec. Rodik. Narobe Janez, župnik; Berginc Ant., učitelj; Bodiška šola, Bace Anton, župan; Maslič Anton, Požar Anton, Cerkvenik Anton, Maslič Ant, Cerkvenik Franjo, Bernetič Jože, Sluga Miha, posestniki. Lokev. Beka Janez, kaplan; Praprotnik Avg., učitelj; Križaj Ognjesl., Mogajna Hrabroslav, Gregorčič Jožef, posestniki; Vever Miha, hišnik; Frankovič Ant, Korče Mart., žel. čuv.; Božjeglav Jož., kerčmar; Fabijani Zofija, tergovka; Muha Jožefa, posestnica; Praprotnik Antonija, poštna odprav.; Božjeglav Marija, Tosti Matilda, dekleti; Fonda Jan, Kučar Filip, fanta Sv. Kancijan. Žajdala Anton, duhovnik; Ambrožič Ivan, Ceper Jožef, skolar; Jankovič Jožef, fant; Prelec Ivan, kmetič; Postružnik Jera, kuharica; Cirkva iz Barke; Cergol Jožef, cerkovnik; Tominec Ivan, mladeneč. Število družnikov: 1 dosmert. 188 letnih. 3. Dekanija J e 1 š a n e. Dekanijski poverjenik: Pušavic Valentin, dekan v Jelšanah. Jelšane. Pušavic Valentin, dekan; Šubič Primož, Notar Anton, kaplana; Stemberger Andr., pos.; Udovič Anton, mladeneč; Šaftič Fr., Hrabar Matija, Iskra Janez, Udovič Anton, posestniki; Košič Martin, učitelj; Udovič Jožef, čevljar; Bratož Jernej, kovač; Cekada Jožef, mladeneč; Iskra Janez, pos.; Cekada Greg., mladeneč; Fidel Mart., terg.; Simčič Stef., KalčičAnt., posestnika; Šlosar Elizabeta, pos.; Udovič Gregor, pos.; Frol Jožef, mladeneč; Juriševič Miha, kovač; Stergar Janez, Lnkša Matija, Miklavčič Jakob, čuvaji. Bergnd. Burjalc Marija, kuharica. Klana. Rebolj Matevž, farni oskerbnik; Simčič Matija, mladeneč. Podgraje. Jenlco Štefan, vikar; Poklar Miha, kerčmar; Šimčič Jožef, kmet; Lenič Jakob, kovač; Šuštar Terezija, Hrovatin Marija, dekleta; Prosen Marija, kmetica; Jaksetič Tomaž, mladeneč. Podgrad. Šabec France, tergovec; Figi Dragotin, c. k. sodn. pristav; Jelušič Anastazij, c. k. gozd. pristav; Mavrič Anton, obč. sluga; Butinar Ant.; Bratina Josip, sodnijski sluga; Persolja Hinko, narodni učitelj; Trobec Anton, c. k. davkar; Želje Josip, tehnični dninar; Jaksetič Jakob, terg.; Stanič Anton, kmet; Šajina Štefan, obč. svetnik; Mavrič Marija, učenka. Hrušica. Breceljnik Ivan, župnik; Zajec Anzelm, Markič Matej, duh. pomočnika; Vajšelj Fr., nar. učitelj; Dodič Ivanka, dekle; Škrap Ant., deček; Gombač Josip, kmet; Udovič Anton, deček; Firm Štefan, kmet; Valenčič Jak., obč. glavar; Bubnič Ivan, deček; Valenčič Josip, kmet. Pregarje. Mahnič Ivan, duhoven; Poliska Jakob, Butinar Stef, Grilj Andr., kmetje; Grahov Anton, tergovec. Starada. Benigar Miha, cestar; Kresevič Jandre, kmet; Hrovat A., duhoven; Hervatin Anton, kerčmar. Golac. Pretnar Ivan, župnik; Ivančič Anton, cerkvenik; Juriševič Šime, terg.; Gojak Mate, kmet; Gojak Rotija, kmetica; Bubnič Ignacij, cerk.; Meršnik Anton, Gerdevič Šime, dečka. Vodice. Poklnkar Martin, župnik; Ribarič Blaž, kovač; Romold Brigita, gospica; Sankovič Mate, kerčmar; Brajkovič Ive, Ribarič Ive, učenca; Ribarič Štefan, Ribarič Anton, Ribarič Ive, dečki; Barbič Dragotin, učenec; Rupena Gregor, kmet. Mune. Andoljšek Marko, župnik; Zadkovič Anton, Peloza Štefan, Dučič Anton, kmetje; Gerščak Marija, kovač. žena. Število družnikov: 3 dosmert. 91 letnih. 4. Dekanija Karkavce, Dekanijski poverjenik: Šlaker Jože, dekan v šmarjih. Šmarje. Šlaker Josip, dekan; Ulčnik Martin, čevljar; Grižonio Matija, Gerdina Jakob, Glavina Anton, Divora Janez, Kleva Janez, Kermac Matija, Savarin Andr., Germanis Andr., Pribac Andr., Bandel Janez, Glavina Andr. Truške. Kosec France, župnik. Maresg«. Planinšek Janez, župnik. Pomijan. Teran France, župnik; Markezič Gregor, Sovič Jan., učitelj. Število družnikov: 1 dosmert. 17 letnih. 5. Dekanija K a s t a v. Dekanijski poverjenik: Vlah Vekoslav, dekan v Kastvi. Kastav. Vlah Vekoslav, dekan; Puž Anton, duh. pom.; Jelušič Ern., ntdučitelj; Narodna čitalnica; Marot Iv., kovač; Abram Franc, mlinar; Jelušič Franc, Brožovič Alb., tergovca. Sv. Matej. Premuda Juraj, kaplan; Kalčič Matija, pos. Lovrana. Sterk Andrej, župnik; Laginja Miha, duh. pom.; Letiš Mojzija, stolar. Poljana. Zupan Franc, kaplan; Ivanič Josip, učitelj; Udovič Francika, sluginia. Beršec. Logar Fran j o, župnik; Štefan Ivan, duh. pom. Jušiči. Potepan Jakob, terg. Rukavae. Jane Josip, kaplan; Susan Andrej, Kinkela Josip, Kinkela Josipina, Gergarina Ivan, posestniki. Veprinac. Zamljič Vinko, župnik. Število družnikov: — dosmert. 25 letnih. 6. Dekanija K o p a r. Dekanijski poverjenik: Matjan Valentin, župnik v Dekani. Koper, Sila Jakob, katehet (2 izt.); Poniž Benedikt, učitelj; Furlanič Anton, Oblak France, Pečarič Josip, Perko Ivan, Sabodin Ivan, Žerjal Ivan, učenci na c. k. vainici; Kenda Josip, Kenda Matija, učit. pripravnika; Glavina Blaž, kurat v kaznilnici; Kavalič Ivan, kaplan; Obreza Ignacij, orgljar; Dekvel Jože, kmet; Barbič France, finančni čuvaj; Kocjančič Jožefa, deklica; Božič Jožefa, kuharica; Regent Ant., Bremic Ant., Križmančič Andr., učit. pripravniki. Plem. Kleinmayr Julij, c. k. profesor; Bano Ivan, Bele Anton, Berščak Ivan, Bunec Ivan, Domeiiiž Ivan, Leban Mih, Miklavič Anton, Mlekuž Anton, Pakiž Anton, Pegan Polde, Preložnik Valte, Rustija Protoslav, Sila Svitoslav, Sivec France, Šekli Anton, Šuligoj Ivan, Špan Anton, Urbančič Ant., Vodopivec France, Zoren Ivan, Brezigar Josip, Veber Karlo, Budal Josip, Hrast Ivan, Luvin Peter, Medvešček Peter, Cibej Edmund, Bogataj France, Požar Anton, Bavbar Janez, Križnič Josip, Mlekuž Karlo, Pertot Ferdo, Regent Ant., Rudolf Ivan, Starec Jakob, Valentič Josip, Volarič Hrabroslav, Delcott Fran jo, Gaberšček Hraboslav, Ivančič Josip, učit. pripravniki. Rižana. Sancin Josip, duhovnik; Pečarič Ivan, orgljar; Bertok Ivan, Pobega Ivan, Uršič Jakob, Valentič Anton, Zidarič Matija, pevci; Spagnoletto Ivan, Bordon Matija, Furlanič Jožef, Bordon Jakob, Zlatič Anton, posestniki; Novel Jožef, pristavar; Bertok Andrej, zidar; Signoretto Ivan, kerčmar; Skorja Jožef, kamnosekar; Uršič Anton, Valentič Ant., krojača; Vatovec Ant., Vatovec Franc, čevljarja; Pohlen Boko, cerkv.; Avber Anton, Kuret Ana, gospodinja; Kocijančič Ana, Bertok Ana, dekleti; Valentič Janez, mlinar; Valentič Janez, mladeneč. Dekani. Matjan Val., župnik; Bitenc Anton, nadučitelj; Gregorič Andrej, obč. svetovalec; Pevsko društvo v Dekanih; Mahnič Dragotin, učit. pripravnik; Šik Janez, Piciga Janez, Furlanič Jože, Furlanič Jože, Stefančič Jože, Gregorič Janez, Grizon Jože, Verh Luka, Piciga Jože, Valentič Anton, Uršič Miha, Valentič Janez, Mahnič Andrej, posestniki; Bertok Antonija, Bertok Ana, Grison Marjeta, Mavrič Ana, Mahnič Ana, Matjan Neža, dekleta. Sv. Anton. Zakotnik Jože, kurat; Turko Jože, Cunja Anton, kmeta Križman Janez, krojač; Jakomin Tereza, posestnica. Število družnikov: 1 dosmert. 118 letnih. 7. Dekanija O s p o. Dekanijski poverjenik: Jan Juraj, dekan v Dolini. Predloka. Klemenčič Jem,, župn.; Novak Josip, kapi.; Pavlič Jožef, Koledar 1881. 9 c. k. poštar in veliki posestnik; Čepek Ivan, mlinar; Andrejušič Jožef, pevec; Bažec Ant., Markovčič Miha, Marzetič Ant., cerkveniki; Bordon Jožef, čevljar; Erpe Ivan, oskerb.; Lazar Marija, gospodinja; Cunja Iv;n, Sever Jožef, kmetje; Ogrin Andrej, kovač. Ospo. Bartl Jožef, župnik; Brauher Matija, dekan v pokoju; Krapš Polde, učitelj; Krašoveo Jakob, cerkvenik; Skvec Ivan, Slavec Ant., Vodopivec Jožef, kmetje; Talničar Ana, tergovka; Cunja Marija, kmetica; Krašovec Katar, šivilja; Smotlak Ana, deklica. Kubed. 3'ikuš Jozip, župnik; Vidali Ivan, nadžupan; Anžlovar Mirosl., učitelj; Jtkomin Andrej, cerk.; Jakomin Matija, kmet; Franza Jožef, posestnik; Eojc Anton, Mihec Jožef, Udovič Matija, kmetje; Jakomin Jožef, skergat Jož, mladenča; Babič Jožef, kmet; Kovačič Jožef, mladencč; Markučič Ivan, kmet; Rihtar Anton, Piško Ivan, mlt.denča. Število družnikov: 1 dosmert. 40 letnih. 8. Dekanija Pazin in Pičan. Dekanijski poverjenik: o. Herman Venedig, profesor v Pazinu. Pazin. Hafner Franc, c. k. gimn. vodja; Brunntr o. Julij, sam. predst.; Nemanič Davorin, Venedig o. Herman, c. k. prifesorja; Novljan o. Hugo, katehet; Rjaveč o. Krizostom, Podbreger o. Feliks, frančiškana; Joidan br. Mart. Žminj. Orlič Franjo, župnik; Križaj Bartol, duh. pom. Terbiž. Bukovec Franjo, župnik. Beram. Supljlna Mate, župnik. Pican. Stariha Jakob, dekan; Jelušič Eajko, duh. pom.; Ntžič Anton, učitelj. Zarečje. Volčič J al ob, kurut. Gradištje. Zimerman Mitija, župnik; Lanča Josip, posestnik; Sajevtc Jakob, kaplan. Lindar. Klemenčič Anton, župnik; Fabris Anton, duh. pom. Cerovlje. Hrovat Ivan, plov. oskerbnik. Paz. Jelovšek Josip, župnik t Gerdoselo. Zupančič Ana, kul arica. Število družnikov: 2 dosmert. 22 letnih. 9. Dekanija Piran. Dekanijski poverjenik: Ravnik France, župnik v Kortah. Dvor. Ravnik Franjo, župnik; Hrevatin Matija, Felda Miha, Bonin Jože, Kleva Janez, Kastelič Al t., Kleva Ant., Geibac Jože, Felda Jože, Koterle Matija, Kleve Janez, kmetje. Kastebenere. C vitko Jožef, administrator; Marke žič Anton, Antončič Anton, Denič Matija, Prodan Matija, Bernobič Peter. Število družnikov: 1 dosmert. 16 letnih. 10. Dekanija T e r s t. Dekanijski poverjenik: Debelak Miha, duh. pom. v Terstu. Terst. Mil. preč. g. Bobrila Juri, škof (6 izt ); Mil. preč. g. Glavina Janez, škof; Sinčič Janez, Švab Miha, Battalia Vinc., Dukič Janez, Dr. Šust Janez, Bonifacio Dom., Hrovatin Anton, Staudaher Ferd., kanoniki; Koman Jan., Bratulič Jože, žup.; Fleischer Miha, Gnezda Fr., Legat Janez, Ujfič Mat., verski učitelji; Gomiljšak Jakob, n. govornik; Tomše Janez, vojaški župnik; Hut Karol, vojaški kurat; Karabaič Anton, kaplan; Šega Janez, ttolni vikar; Alič Jožef, Černe Janez, Debelak Miha (2 izt), Hrovatin Anton, Kocian Jakob, Omers Jožef, Dr. Tomažin Peter, Vuga Štefan, Warto Julij, dutov. pomočniki; Flego Peter, škofov kaplan; Kapus Simon, škofov strežij; Užnik Jatez, pref.; Lavrič Janez, grof Marenzi Miroslav, uradnika; Šorli Matija, poštni uradnik; Pleše Andrej, zastopnik Slavije; Dolinar Janez, urednik Edinosti; Tavčer Jožef, jetniški ns.d.; Slovansko podporno društvo; Polaj Alojz, Požar Anton (2 izt.), Zormk France, dijaki; Kreutz Anton, cerkvenik; Novak Jernej, strežaj; Šabec Janez, domač; Dolenc Štefan, Gergec Jožef, Hrovatin Matevž, Jelušič Andrej, Jelušič Jožef, Kalister Blaž, Kijač Martin, Kodri« Valentin, Kolombin Jožef, Klun Janez Marija, Kvas Anton, Lah Anton, Purič Janez Marija, Turk Jožef. Vesel Josip, posestniki; Batič Anton, Cotar Andrej, kerčmarja; Brimšek Jožef, Dežman France, Dolžan Matija, Gulič Anton, Jereb France, Kariš France, Mahne Matija, Sile Jan., Stefančič Jak., Ukmar Miha, tergovci; Brada« Just, Gregorič Janez, Kačič Andrej, Kerpan Martin, Merzek Matija, poljedelci; Bevc Jožef, Tomšič Anton, čuvaja; Tomšič Anton, kočjaž; Dolinar Ignac, Ferluga Anton, Ferluga Karol, Gerdol Janez, Hrovatin Andrej, Kirn Jožef, Kovačič Anton, Mazarol Janez, Mikec Miha, Nadlišek France, Nadrah Janez, Šlagar Jožef, Stor Valentin, Trampus Janez, Umek Janez, Vites France, rokodelci; Besek Karol, Celan Jernej, Drinovec Janez, Mušel Janez, Pavčič Andrej, Tome Janez, Zore Anton, težaki; Cavalier Rozalija, Malli Berta, Mankoč Antonija, gospodične; Gačmk Helena, Oblak Jedert, Žgavc Marija, domače; Andreutti Marija, Beligoj Terezija, Bratina Marija, Capello Uršula, Čergo Lucija, Coviz Ana, Dolenc Kat., Kariš Marija, Košir Katarina, Mioni Marija, Pajnič Katarina, Šferca Marija, Sepec Marija, Stiegler Marija, Stamcer Lucija, Stupec Katarina, Stupec Lucija, Verbeiss Marija, Zlatoper Terezija, Zorzetič Uršula, gospodinje; Goršič Jedert, Miiller Marija, Petrič Jedert, škerl Marija, Šromek Uršula, Vojska Jedert, prod.; Eaic Neža, Benedičič Marija, Bernetič Ana, Bitene Neža, Blazetič Katarina, Bobek Marija, Bole Antonija, Cerkvenik Neža, Cvelbar Terezija, Cufar Apol., Drašček Katarina, Drašček Lucija, Dugar Neža, Furlan Frančiška, Furlan Marija, Heinricher Marija, Hiti Neža, Hocker Jnlijana, Hrovat Terezija, Jalen Jedert, Jalen Terezija, Janki Jedert, Jeklar Marija, Jordan Jožefa, Juh Katarina, Juh Uršula, Jurca Antonija, Jurca Ivana, Kavčič Marija, Kenda Marija, Kerkoč Marijana, Koprivec Ivana, Koiačin Ana, Košmerl Apolopija, Kragl Apolonija, Krajnc Margareta, Križic Ivana, Lahaner Neža. Lampe Frančiška, Lukežič Marija, Lukežič Uršula, Maligoj Tereaija, Mešek Magdalena, Miklavčič Terezija, Milavee Neža, Mlekuš Katarina, Mošic Terezija, Namer Uršula, Obersnel Marija, Ostanek Margarita, Pakiš Justina, Paternost Katarina, Pauscher Terezija, Perhavc Ana, Pirih Rotija, Pleskoves Ana, Podboj Marija, Prijatelj Jedert, Prudič Marija, Rataic Frančiška, Savli Ana, Škof Ana, Solatnik Marija, Stefančič Katarina, Strenar Lucija, Šuligoj Terezija, Stroj Marija, Trilar Marija, Urbančič Terezija, Valenčič Marija, Vartbichler Marija, Vavčič Marija, Zakrajšek Terezija, Žagar Apolonija, Žgur Rozalija, Zor Marija, služabnice; Pertot Janez, kmet. Rojan. Thaler Tomaž, župnik; Jagodec Miha, koper.; Ferluga Miče, okr. nač.; Stalie Marija, Stalic Anca, Pertot Matija, Pertot Andrej, Pišfanc Miče, Piščanc Miče (Peračev), Gril Marjeta, Thaler Marija, StubelAnt., Bole Jak., Junker Jakop, Kragelj Gaspar, Kramar Matija, Krajcar Jernej, Medved Andr., Bandl Jakop, Gaberšek Matevž, Furlan Martin, Debevc Jožef, Palčič Miče, Peternel Valentin, Rebek Franc, Matuc Liza, Fuk Jožef, Peric Jurij, Švigel Urša, Jerina Vekoslav, Delak Jožefa, Bonin Jur, Kanduš Anton, Filipič Anton, Trampuš Jožefa, Bak Jakop, Ščuka Miha, Lozej Anton, Komatar Jerica, Bandel Marija, Vrabec Anton, Gomizel Franc, Skočir Franc, Piščanc Anton, Piščanc Jožef, Ferluga Anton, Groser Katarina, Koh Peter, Deleš Franc, Palčič Jožefa, Kavčič Peter, Gerne Jur, Zalar Pavi, Jernejčič Anton, Pire Martin, Kavčič Jož, Geržina Marija, Kramar Janez, Gerlanč Janez, Mozetič Andrej, Bole Jožef, Grilc Matevž, Peric Jakop, Jagcdec Lenka, Vovk Anton, Cink Franc, Jager Jernej, Šuligoj Miha, Skabar AntoD, Skerl Ant., Cernivec Matevž, Kovač Mat., Okretič Lucija, Piščanc Marija, Požar Jožefa, Cernač Ivana, Piščanc Luka, Piščanc Anton, Kerhin Franc, Stare Jožef, Paka Miha, Jurjavčič Ivana, Bole Urša, Piščanc Jožef, Rešič Antonija, Velikonja Marija, Semec Vekoslav, Požar Jožef, Korošec Jakop, Subar Jožef, Sošič Ivana, Arkon Štefan, Pertot Jožef, Mihelič Andrej, Camperlo Jakop, Cvetnič Marija, Gropaic Franc, Stoka Jakop, Križman Janez, Višnovec Janez, Ban Urša, Venuti Lorenc, Camperlo Anton, Mestnik Ana. St. Jakob. Cerne Franc, župnik (5 izt); Moze Dragotin, Buttignoni Janez, Skerlj Josip (2 izt.), Vari Janez, duh. pomočniki; Basa Blaž, kovač; Bunc Jakob, dninar; Biščijak Jedert, vdova; Bižjak Marija, Cerer Avguštin, mizar; Cotič Ivana; Deltin Urša, vdova; Francelj Jakob, čevljar; Gorijan Jožefa; Hrovatin Jakob, čevljar; Javornik Jedert, Kokalj Frančiška; Kriščiak Lucija, perica; Lantjeri Marija, Martinuzzi-Zupan Liza, Mavrič Anton, pisar; Mikol Jakob, lesar; Pintar Marija, kuharica; Pcdberšič Ana, Seresin Luka, posestnik; Skede Frančiška, Skok Lena, perica; Snidarčič Marija, Trontel Marija; Urdih Martin, sodar; Vecchiet Janez, posestnik; Ziberna Jožef, sodar; Bradač Franc, vertnar; Pregelj Franc, kovač; Cerquenec Frančiška. Sv. Ivan t Verdeli. Baretto Anton, Ceruti Antonija, Cernigoj Apolonija, Ferluga Tončka, učiteljica; Flandija Anton, Furlan Anton, Gašperčič Jože, Gergič Jernej, Godina Anten, Granduč Helena, Gropajec Katarina, Hrovatin Miče, Kocijančič Marija, Koglot Anton, Kranjec Janez, Kreč Neža, Križman Jožef, kaplan; Lozej Jože, Marec Katarina, Marec Marija, Marec Bogoslav, starešina; Marini Cistoslava, učiteljica; Marinšek Marija, Martinuzzi Ivana; Masten Matej, učitelj; Mevla Ivana, Mijot Jože, Mlač Anton, Mozetič Slavoljub, učitelj; Nadlišek Kronoslav, svetovalec; Piano Marija, učiteljica; Pretner Vekoslav, Bavbar Anton, Sahar Davorin; Schlunder Janez, učitelj; Sošič Jože, Spazzapan Lucija, Sušmelj Jože, Ščuka Andrej, Šeda Marija, Šega Andrej ; Trevn Janez, župnik; Trobec Anton, Vatovec Jože, Vatovec Miče, Vertovec Miče, Zupančič Ivan, Zupančič Marija, Živec France. Opčina. Vončina Filip, župnijski opravnik (4 izt.); Vremec Jakop, cerk.; Sošič Peter, župan; Kariž Fr, Malalan Janez Marija, posestnika; Franul Karolina pl. Weissenthurn; Kušlan Marija, gospa; Valentič Viktorija, učiteljica; Danev Ema, gospodična; Sošič Miha, starašina; Luin Karolina, Giitl Uršula, gostilničarici; Hrast Jožef, Ukmar Simon, žel. čuvaja; Škerlavaj Janez, Malalan Miha, Vremec Lazar, Vidav Jakop, Sošič Peter, Sošič Tomaž, Vidav Lorenc, Ban Anton, Škerlavaj Andrej, kmetovalci; Belič Andrej, pek; Lipuž Matija, služabnik; Šolska knjižnica; Hrovatin Uršula, S«šič Jožefa, Malalan Frančiška, Sošič Uršula, posestnice; Modrijan Barbara, kuharica; Hrovatin Jožefa, dekle; Kerma Jera, služabnica. Trebče. Grossman Edvard, kapi.; Pertot Jožef, učit.; Zupane Hel., učiteljica; Gergolet Andrej, vžitninski opravnik; Štrukelj Jakop, posestn.; Cuk Anton, Kralj Andrej, kmetovalca. KontoTelo. Nadrah Anton, župnik; Ipavic Magdalena, tergovka; Stare Jožef, starašina; Suban Andrej, krojač; Gerlanc Gašper, Gerlanc Andrej, Prašel Simon, Ciak Jakob, Regent Janez, Stare Tomaž, Daneu Jakob, Stoka Jakob, Paneu Jakob, Regent Martin, Gerlanc Anton, Regent Jakob, Stoka Simon, Daneu Franc, Regent Jožef, Regent Jožef, Regent Matija, Daneu Martin, kmetje; Stare Anton, Stoka Jožef, Ciak Križman, Stare Blaž, Stare Križman, Puntar Janez, km. sinovi; Armič Dominik, cerkovnik v Miramari; Gerlanc Peter, služabnik v Miramari; Sonce Miha, učenec; Daneu Jožefa, učenka. Skedenj. Martelanc Peter, župnik; K j u d er A n t o n, duh. pomočnik (2izt.); Tempesta Anton, vikar pri sv. Ani; Cenčur Jaka, učitelj; Lozer Marija, učiteljica; Sancin Ivan, Godina Anton, ključarja; Sancin Vincencij, Godina Lovro, peka; Jež Ivan, Serbo Andrej, krojača; Vekjet Ivan, starešina; Godina Jože, vervar; Šnman Matej, gostilničar; Gregorič Miha, mesar; Sancin France, Sancin Anton, tergovca; Godina Lovro, Kuret Jože, Frankovič Jože, Sancin Andrej, posestniki; Smertnik Dominik, Sancin Ivan, mladenča; Sancin Anton, listonoša; Cergol Marija, krušarica; Kocijančič Marija, mlek.; Benčel Filomena, Sancin Ivana, dekleti; Merlak Marija, krojačica; Sancin Križman, del.; Godina Ivana, krušarica; Sancin Ivan, cerkvenik. Barkola. Farna bukvarnica-, Zeme Jožef, župnik; Pevsko društvo; Jožef-Arimatejsko društvo; Vodopivec Miha, Pertot Jern i, starašini; Krečič Matija, Mlač Matevž, Bekar Jože, imetje; Martelanc Jerni, Martelano Miha, cestni ogledi; Stare Alojz, Beker Franc, Stare Janez Marija, mladenii; Pertot Matija, Martelanc Andrej,' mornarja; Brišček Andrej, vertnar; Zuban Jožefa, vertnarica; Stare Jušt, Jež Jušt, Brus Franc, zidarji; TavčerJože, fakin; Kandus Ivan Marija, Čok Juri, Pertot Janez, Vodopivec Anton, zidarji; Ščuka Antoa, mizar; Skabar Ivan, cerkvenik; Stare Andrej, oStir; Martelanc Marija, šivilja,-Pertot Jakob, kmet; Živic Juri, kamnosek; Sušmel Juri, zidar; Visentini Frančiška, učiteljica. Ketnara. Rogač Anton, župn.; Kestel Frančiška, kuharica; Jančar Jožef, učitelj; Lekan Tomaž, gozdni čuvaj; Posega Janez, ČokJudok, vertnarja; Pečar Gašper, zidar; Pečar Martin, župan; Švab Anton, starašina; Čok Janez Marija, cerkvenik; Čok Jauez, poljski čuvaj; Čok Matevž, učenec; Cunja Jožef, Skilan Janez Marija, mladenča; Čok Valentin, Čok Miha, Čok 'Janez Marija, Čok Miha, Kjuder Janez, Slamič Matija, Barovina Simon, Filipčič Miha, kmetje; Gerdol Barbara, Spetič Marija, Benar Marija, dekleta; Kuret Katarina, perica; Čok Andrej, kerčmar; Rupret Jernej, hlapec; Čok Marija, dekle. Prosek. Martelanec Ivan Marija, župnik; Nabergoj Ivan, derž. in dež. poslanec; Gorjup Ivan, tergovec in dež. poslanec; Cibic Valentin, vaški načelnik; Koren Jože, Čargo Anton, učitelja; Matej Ersilija, Bremic Urša, učiteljici; Pertot-Sušič Štefan, pos.; Kenda Ivan, vodja žel. postaje; Verša Iv., načelnik požarne straže; Kaleč Ant., kamnarsii umetnik; Potočnik Iv., magistr. sluga; Slavik Edvard, gimnazijalec; Milič Kristjan, Potočnik Ivan, žel. čuvaja; Husu Anton, cerk.; Bogateč Kristjan, Briščik Anton, Cernjava Miha, Furlan Jakob, Luksa Anton, Luksa Kristjan, Milič France, Milič Jakob, Nabergoj Andrej, kmetje; Šegina Ant., Ukmar Silvester, Verša Anton, kamnoseki; Pahor France, štacunar; Turek France, Turek Ivan, peka; Ban Simon, čevljar; Ukmar Jakob, vertnar; Puntar Jernej, Ukmar Ivan, mladenči; Bukavec Marija, Milič Antonija, zakonski; Pertot Tereza, Butar Helena, Stoka Urša dekleta. Bazovica. Vovk Ivan, župnik; Kamuščič Bogoslav, učitelj; Razim Miha, cerkovnik; Gergič Anton, Stopar Franc, Križmančič Maks, Križmančič Andrej, Marc Matija, Vidal Anton, kmetje; Križmančič Jožef, Milkovič Franc, km. fanta. Lipica. Legat Edvard, c. kr. kaplan; Slavec Janez, dijak VI. gimn. razreda; Stopar Anton, kerčmar; Umek Rozalija, Smerdu Anica, Milherčič Neža, soproge c. kr. služabnikov; Cvelf Janez, Česnik France, Mevla Ivana. Sv. Križ, Sulčič Jože, Košuta Jože, Košuta Martin, Bizin Jože, kmetje; Dušak Ana, čuvajka; Mišče Kat., dekle. Število družnikov: 12 dosmert. 636 letnih. 11. Dekanija T o maj. Dekanijski poverjenik: Golmajer Urban, dekan v Tomaju. Tomaj. Golmajer Urban, dekan; Župan Jožef, duh. pomočnik; Bole Anton, duhoven; Benigar Anton, učitelj; Turk Marija, posestn.; Gorup France, černe Anton, Gorup Anton, Slavec Matevž, kmetje; Skerl Jakob, Žiberna Mih., kerčmarja; Rože Anton, Sperne Andr., Černe Anton, kmetje; Gorup Alojzija, kmetica; Macarol Andrej, Macarol Jožef, Vran Jožef, Macarol Anton, Skerl Valentin, Zabric Anton, Vitez Jakob, kmetje; Petelin Jožef, km. fant; Sonc Marijana, kmetica; Pupis Peter, posestnik; Čarnetova ustanova (3 izt.). Sežana. Koman Jožef, župnik; Matičič France, duh. pom.; Sterle France, vodja žel. post v Divači; Gregorin Venceslav, pravosl.; Bekar Bernard, dijak na pripravnici; Renčel Jožef, Miklavc Anton, Bodica Fr., cerkv. ključarji; Miklavc Andr., Hussu Andr., Macarol Anton, Slobec Fr., Trebeč Jožef, Hussu Jakob, Škulj France, Benčelj Štefan, Kocijan Anton, Ukmar Anton, Pirjavic Jožef, Pirjavic France, Bodica Janez, Renčelj Janez, Stolfa Janez, Merlak Jožef, Pirjavic Jožef, kmetje; Pahor Anton, usnjar; Lukežič Jakob, uradnik pri žel.; Katalan Jožef, Juvaj pri železnici; Bizjak France, kerčmar Pirjavic France čevljar. fant; Rajgel Franc, Pirjavic Janez, fanta; Ternovec Ana, Zorzi Katar., gospej Gulič Franja, posestnica; Mahorčič Dobroslava. c. kr. poštarica; Perhinik Jožefa- Mahorčič FraDja, Detoni Marija, Kumar Marija, Pegan Marija, Florian Tereza, Sovre Marija, dekleta; Pelan Janez, Delcot Marija. Repentabor. Sila Matija, župnik (2 izt,); Fakin Anton, učitelj; Purič Jožef, nadžupan; Jurča Andrej, cerkovnik; Gustin Anton, Bizjak Valentin, Ženič Pavi, posestniki; Purič Miha hiš. št. 16, Purič Miha hiš. št. 57, Križman Matevž, kmetje; Ravbar Miha hiš. št. 10, kamnar; Lazar Jan., mladenič; Ravbar Miha hiš. št 1, kmet; Tavčar Anton, mladenič; Sila Margeta, hišna. Dutovlje. Brence Jernej, duhoven; Šola; Štok Andrej, župan-poštar; Žvab Miha, Širca Andrej, odbornika in ključarja; Ravbar Franc, Konopare Miha, Tavčar Anton, lah Andrej, Lah Ferdinand, odborniki; Brundula Miha, Tavčar Anton, Tavčar Miha, Tavčar Andr., Šuc Andr., Ravbar Ant., kmetje; Brundula Janez, Gomezel Janez, Lah Janez, fantje; KompareNeža, kmetica; Stok Andrej, fant. Skopo. Slobic Pavi, duhoven; Gec Jožef, Barič Janez, Z vab Matija, posestniki; Slobic Ivana, Živec Tereza, posestnici; Luin Jožefa, dekle; Ferlan Jožef, Stoka Anton, Gec Janez, fantje. Kopriva Pirjevic Matija, duhoven; Turk Janez, Gulič Marija, Ukmar Marija, Gulič Josip, Bole Anton, Zega Vinko. P ovir. Cebular Franc, župnik; Šola v Povirji; Skrinjar Jože, cerk.; Kocian Andrej, posest.; Kocian Jak., Masič Pavi, čuvaja; Masič Luka, umetnik; Sila Luka, krojač; Štok Miha, čevljar; Skrinjar Janez, kovač; Kocian Tone, Rebec Janez, mizarja; Božeglav Gregor, vojak; Renčel Janez, kmet; Kariš Mat., ključar; Kariš Matevž, Bezek Janez, Mahnič Blaž, Skamperle Jernej, kmetje; Kariš Franca, Perhavc' Marija, Perhavc Marija, Štok Marija, žene; Komar Jože, Kariš Simon, Mahnič Andrej, Mahnič Štefan, Masič Jože, fantje; Sternad Marija, kuharica; Sila t ranča, dekle; Žiberna Blaž, fant; Kariž Jožefa, Masič Franca, Štok Marija, Žiberna Ivana, Žvab Ivana, dekleta. Storje. Teran Janez, duhoven; Delak Jakop, tergovec. Divača. Obersnu Alojzi, fant. Kazlje. Tomšič France, kaplan; Seražin France, kmet; Krašovic Franca, kuharica; Vran Johana, Seražin Marijana, Novak Jožefa, Orel Franca, Mahnič Rozalija. Avber. S v e 11 i n P e t er, župnik; Farna šola v Avberji; Orel Jakop, Pegan Anton, Pegan Jakop, Gulič Janez, Orel Dragotin, posestniki; Zlobec Fr, fant; Orel Marija, šivilja. Število družnikov: 2 dosmert. 181 letnih. 12. Razne druge dekan i je. Sv. Lorenc v Dalji. Schlosser Blaž, Jugo Mat., župnika; Korenika Drag., svečenik; Visintin Mat., kmet. Opertelj. Turak Anton, župnik; Cenkelj Andrej, Jahač Ivan. Boljun. Zamljič Škender, župnik. Število družnikov: — dosmert. 8 letnih. Število vseh udov teržaško-koperske škofije: 24 dosmert. 1360 letnih. VI. Sekovska škofija. Gradec. Heidrih K., lazarist; c. k. kaznilnica; Dr. Muršec Jožef, prof.; Žvajgar Gabr., minor. gvardijan; Androjna Mat.; CafutaJera, Cernenšek Agata, služ.; Delalnica v Mesendorfu; Drašler Marija, Fajfik Katra, kuharici; Ferenc Jožef, župnik v kazn.; Gajšek Marija, gosp.; Gomilšalsova Jera, hiš. osk.; Hauer Frančiška, gospa; Horvat Ana, delavka; Kertež Katra, služ.; Hofer Fr., c k. vojni župnik; Končnik Peter, c. k. prof.; Košar Janez, o. karmelit; Leitner Anaklet, predn mil. br.; Lorbek Jožefa, kuh.; Maček Iv. pošt. urad.; Majhen Lenka, Mezgec Ana, kuharici; mnsgr. dr. Misia Jak., kn. šk. kane.; Obreza Vinc., karm ; Osenjak Marija, služ.; Plasl Ludv., minor.; Paldauf Jak., žup. v p.; o. Polak Alojz, oskerb. minor.; Potočar Liza, h. osk.; Bokavec Anton, topničar; o. Kufln Hauer, fran?išk.; dr. Eobič, kor. in prof. bogoslovja v p.; dr. Stanonik Franc, prof. bogoslovja; Šterbak Janez, minor.; Vidovič Jož., vodja gl. mestne šole; Vidovič Liza, Vižar Marija, služabnici; Verbnjak Jož., župnik v bolnišnici; Ztimuda Franc, knjig, v pok.; Žvajgar Marija, hiš osk.; Zorman Jož., franč. br ; Sedmak Jožef, žel. čuvaj. Admont. O. Maksimilijan Pivec, o. Henrik Eešek, o. Udalrik Masten, o. Eginard Matevžič, o. Ernest Lorber, o. Eudolf Vagaja; Podmenik Jurij, kovač. Radgona. M u r š e c Anton, Pajtlar Jaka, mestna kaplana; Gregorič Janko, organist; Šalamun Janko, župnik v Kleku; Pintarič Fr., dekan; Padarič Matjaš, Šreiber Matjaš, Zemljič Matjaš, Trojnko Simon, kmetje; Šemet Matjaš, cerkovnik; Fekonja Jož.;f, mizar; Eogan Ivan; Votek Janez želar; Koglar Jož.; Gomboc Janez, Trojnko Franc, km. sina; Pintarič Marija, ŠlecLonka. Tomažič Lenka, kuharice; Voglur Micka, Ferš Liza, hišni; Eožman Neža, kmetica; Hojs Marija, Pinterič Marija, Franc Ančka, Kocbek Lojza, Lene Marija, Vinkovič Marija, Slavič Marija, km. hčere; Eogan Marija, Semlič Marija, žel. hčeri; Simenčič Ančka, km. hči; Bajh Barba, dekla; Slavič Jož., župn. pri sv. Ani; Kovačič Jur., mlinar; Osojnik Janez Kapla. Žunko Anton, župnik; Kotnik Jože, učitelj; Urlaub Jakob, B aber Franc, čekm ; Kažman Andrej, km. sin; Pejtler Anton, Valoh Franc, žel. sinova, Muhič Matevž, Eičnik Ivan, Donik Ožvald, rokodelci; Krofič Jakob, Seršen Ivan, Hartman Ivan, Požgan Jak, Brenčur Ant, hlapci; Kotnik Lenka, učiteljica; Strablek Mica, kerčmarica; Adam Jula, kmetica; Kotnik Eoza, šivilja; Volmajer Eoza, Braber Ivana, km hčeri; Bičela Mica, kočnarica; Bihter Mica, kočn. hči; Tacer Mica, dekla; Volmajer Martin, kočnar. Sv. Duh pri Lučanah Hanžič Jakob, župnik; Cajnko Franjo, učitelj; Narodna šola; Gaube Franjo, Seršen Andraž, Kure Janez, Vaj ž Blaže, Nudi Janez, Krajnc Jakob, Gradišnik Jakob, Pupaher Janez, kmetje; Mivc Tone, org.; Tacer Janez, mlinar; Pušnik Janez, Mori France, km. sina; Gradišnik Marija, kuh ; Potnjak Filip, ofer; Gradišnik Eoza, Jarc Marija, km. hčeri; Ačko Ivana, dekle; Požarnik Tone, hlapec. Luce. Terstenjak Franc, Gross Ivan, kaplana; Sternad Davorin, Knmšek Franc, Požavko Franc, Pajtler Anton, Ledinek Juri, Trunk Jak., Gril Juri, Vreg Peter, Ediinger Malika, Fišer Begina, Hernah Margareta, Deutschman Mica, Mičujnik Neža. — Ivnica. Kitak Franjo, kap'an. — Zeleni travnik. Kolenko Jože, kaplan. Cmurek. Pavalec Juri, Lopič Janez, kaplana; Harič France,, duhovn. pomočnik. Apače. Nidorfer Marko, kaplan. Lipnica. O. Justin Slapar, kapucin; Ejlec Anton, šk pintar. Gomilica. Tomažič Dav., župnik; Muršec Matija, kaplan. Wetmansstatten Cuš Janez, duhoven. , Število družnikov: 7 dosmert. 152 letnih. VII. Somboteljska škofija na Ogerskem. Poverjenik: Muršec Anton, m. kaplan v Badgoni. Dekanija Dolnja Lendova. Belotinci Žižek Marka, župnik; Horvat Jožef, kaplan; Horvat Martin, učitelj; Eus Marka, Balažič Marka, Balažič Matjaš, Balažič Miha, Zver Andraž Peterka Miha, Škafar Miha, kmetje; Žižek S:efan, km. sin; Vučko Barba 'kmetica; Bepič Ivan, Baduha Štefan, Filo Ivan, Antolin Jožef, Baduha Balaš ' Pivar Martin, Krančič Matjaš, Sreš St6fan, Kuhar Miha, kmetje; Zver Ana, 'Zver Urša, kmetici; Gelt Miha, Vinkovič Matjaš, Forjan Štefan, kmetje; Tratnjek Marija, Miholič Marija, Zorko Magdalena, kmetice; Peterka Štefan. Močec Miha, Bakan Ivan, Močec Štefan, kmetje; Nemec Jožef, Turk Franc, km. sinova. Bogojina. Bajsar Štefan, župnik; Benkovič Janez, Gyorek Andraš, Toplak Ivan, Ošlaj Jožef, Ošlaj Ivan, Pnčko Franc, Bohnec Andraš, Bohnec Jožef, kmetje; Berdin Klara, Šban Klara, Ivanič Magdalena, kmetice. Črenclovci. Eožman Franc, učitelj; Škafar Miha, Zelko Iv., Vučko Jožef, kmetje; Gabor Jožef, tergovec; Kolenko Franc, Močec Ivan, Plej Martin, kmetje; Horvat Martin, sabol; Markoja Franc, kmet. Dekanija Sv. Jurij. Sv. Jurij. Batkovič Vendelin, dekan; Donoša Štefan, gostilničar; Gaber Franc, stolar; Gaber Jurij, logar; Janič Ivan, kovač. Sv. Helena. Veren Štefan, župnik; Šadl Jurij, nadučitelj Geder Štefan, Cerpnjak Janez, Kolmanko Štefan, Klemar Matjaš, Cerpnjak Janez, Geder Jožef, kmetje; Kolmanič Štefan, sluga; Segeri Janez, kmet. Cankova. Borovnjak Jožef, župnik; Ficko Nikola, nadučitelj; Ficko Ivan, cerkovnik; Dundek Nikola, mlinar; Hari Jožef, kmet; Luk Janez, Kranjec Jožef, Benčec Miha, Skotnik Karol, želarji; Kočar Mica, kmetica. Gornja Lendova. Šiftar Jožef, župnik; Šiftar Ivan, Grah Matjaš, Baša Miha, kmetje. Sv. Trojica. Fodor Karol, župnik. Sv. Sebastjan. Ivanoci Jožef, župnik; Supi Jožef, nadučitelj; BunderlaŠtefan, učitelj; LabričEmerik, stolar; StimacAndrej, gostilničar; Luk Štefan; kmet. Martijanci. Bagari Jožef, župnik; Legen Štefan, Jorek Miha,, km. sinova; Cipot Štefan, kmet; Lončar Susana, Horvat Ana, kmetici. Tišina. Donža Miha, Štiblar Jožef, kmeta; Uelen Julijsna, kmetica; Kuhar Jožef, kolar; Verban Treza, Vogrinčič Julijana, Žbiil Barba, Ciglar Ana, Gregorec Katra, Pančur Julijana, kmetice; Kuronja Miha, Bratkovič Jožef, Dundek Andraš, Hegedeis Anton, Kogač Matjaš, Bertalanič Ivan, Hegedeis Anton, kmetje. Sobota. Gašpar Franc, kaplan; PuhanJožef, nadučit.; EilecMartin, učitelj; Peterka Štefan, Gabor Jan., Benčak Štefan, kmetje; Flisar Ana, Lukač Katra, Kuhar Mariji, kmetice. Vašvar. O. Glažič Egidij dominikan. Število družnikov: 1 dosmert. 125 letnih. YIII. Zagrebška nadškofija. Zagreb Stare Josip, prof.; SevmTc Vinico, večnik kr. banskega stola; Duhovna mladež, Krohot Ana, hišna posestnica; Lehpamer Josip, kanonik; dr. Suk Feliks, vseuč. prof.; Bradaška Franjo, gim. rav.; Benigar Janez, Nagel Miroslav, Valjavec Matija, dr. Celestin Franjo, Marn Franjo, Žepič Boštjan, Eubatič Cvejtko, profesorji; Koščec Mijo, prebendar; Suhin Edvard, prebendar in mestni škol. nadzornik; Simončič Gjuro, Niemčič Stjepan, kateketa; o. Kraljek Nikola, franč. i gvardijan; o. Vajdič Metodij, o. Pemec Žaver, o. Purgarič Kvirin, o. Pihlar Petar, frančiškani; Vidovič Anton, kapelan v Draganiču; dr. Vidrič Lovro, dr. Kopač Josip, odvetnika; Kos Anton, tajnik bans. stola; Cernovšek Franjo, uprav, telegraf, urada; Cemkovič J., oficijal kr. računovodstva; Vezjak Val., revident kr. računovodstva; Šuler Franjo, ravnatelj glavne škole; Tomšič Ljudevit, Hajdenak Andrija, učitelja; Kuralt Fr., tajnik gospodarskega društva; Vlahovič Barbara, Celestin Edigna, miloserdnica v Val. Mezeriču; Kocijan Uršula, vlastelinka pri sv. Duhu; Krajnc Josip, podvornik pri kr. računovodstvu; Kovač Helena, Stergar Gertruda, Avguštin Marija, služkinje pri miloserdnicali; Kodrič Terezija, Gnezda Anton, Kerpic Julijana. Karlovac. Žibrat Ivan Ev., predstojnik samost. i učit. viere na kr. fimn.; Absac Josip, kuee vlast.; Bučar Petar, župn. kod sv. Petra na Mriežnici; rak Floro, umir. gimn. učit.; Kopitar Franjo, propov.; German Ivana, udata; Kralj Tereza, neudata; Majconič Pavao, župn kod sv. Ane; Marolt Ema; Mašek Ivan Nep., podarcidjakon na Dubovcu; Ffeifer Grato, providnik vojn. bolnice; Jelene Ivan, terg.; Pevec Franjo, osk. oficijal; Steklasa Ivan, kr. gimn prof.; Terstenjak Davorin, ravn više djev. učione; Vamberger Mihalj, učitelj na kr. gimn.; Frei Franjo, žel služb.; Zalokar Andr., posjed. u Draganiču. Varaždin. Košir Božidar, beneficijat; dr. Križan Joža, Francelj Jem., profesorja; Bešvir Miha, Kovačec Sebast., župnika; Vežič Vjekoslav, odvetnik; o. Alojzi gvardijan, o. Kajetan vikarij, o. Ivan Raič, br. Vinko, kapucini; Heržič Juri, Boroša Šte:an, Kramarič Štefan, kapelani; o. Dominik Antolkovič, vikar frančišk.; Dokša Jožefa, pos.; Pintarič Ana. Samobor O. Emil Krašovec, gvardij.; o. Felicijan Matavš, namjest.; o. Sidon Kuhar, o. Emanuel Topolnik, pripovjednika; o. Nikola Travenj, kateket; o. Hrisogon Majar, pripovjednik; br. Ivo Štemberger, krojač; Belas Mirko, župn. u Stupniku; Vrevec Julij, župnik kod svete Nedelje; Starec Anton, pomočnik kod svete Nedelje; Biščan Stiepan, posjednik iz Grad šta. Klanjec. O. Ziherl Lenart, o. Stembov Anzelm, o. Masten Mihalj, o. Margreiter Kal., o. Dolinar Bobert, o. Vidic Otmar, br. Kimovc Ilija, br. Novak Bufin, br. Gutman Gervazij, frančiškani; Janko Harapin, poljedelj. Osek. Heržič Anton, gimn. prof ; Kramberger Franca. Koprivnica. O. Tito Trop, kateket, o. Franjo Rengjeo, gvard., o. Timotej Tišler, vikar, fr.; Bežek Anton, duh. pom.; Šalamun Jak., rav. učitelj; Kirar Josip, učitelj. Konščina Košiček Ubaldo, župnik; Jurčič M., učitelj v Zlataru; Klarič Fr., kaplan v Madjarovu; Kerč Josip, kaplan v Bemetincu; dr. Prelc J., liečnik. Lekenik. Papež Peter, Stopar Blaž, Plevnik Florijan, žel. čuvaji. Lepoglava. Gašperlin M, špiritual, Polanec Helena, Žnidar Mihalj. Mali Tabor. Stuhec Josip. — Hum Farna knjižnica. — Stubica. Mohor Ivana, liečn. sopruga. — Sisek VerbičAnt. —Selnica. Šenk Janko, žup. Število družnikov: 8 dosmert. 115 letnih. IX. Senjska škofija. Gerovo. Žagar Filip Jak., vicearcidjakon; Vrus Ivan, zvonar; Čop Neža, Mihelič Jakov, Vesel Marija, Ožbolt Ana, Gašparac Tereza, Pavlic Tereza, Žagar Mariji, Kvaternik Marija. Hrib. Peruzovič J u rva j, župnik; Malnar Polona, Malnar Lenard, Malnar,Petar, Gašparac Marija, Čop Tereza. Cabar. Žagar Anton, župnik, Koritnik Ljud, kr. poštar; Lokner Anton, zvonar; Turk Josip, posjednik; Brovet Vinko, podš.; Križ Juraj, Žagar Mariji. Plesce. Lukanovič Petar, župnik; Ožbolt Marija, Turt Ana, Štimac Josip, Kramar Urša, Šoštarič Gera, Kvaternik Ana, Kvaternik Kata, Malnar Marija, Malnar Ana, Turk Margeta, Osivnik Marija, Lipovac Marija, Žagar Ana, Malnar Marija, Kovač Polona. Tersat. Smokovič o. Nemezijan, Merk o. Safronij, Schof o. Karlo, Šusteršič o. Deodat, Kranc br. Didak, Kovačič br. Lovre, frančiškani; Radivoj Josip, cirk.; Ladič Jakob, hišnik; Stuller Miha, sluga samostana Rakovica. Vanjkovič Miha, župnik; Šterk Peter, terg.; Stajdohar Juraj, posjednik; Šterk Joža. Reka Veleč o. Avguštin, provinrijal: Bile o. Ljudevit, gvardijan, Polič o. Bonaventura, Potočnik o Leopold, Tabor br. Rupert, kapucini; Gorup Franjo, Devet Luka, posestnika^ Bole Josip, pisar; Maruši5 Matej, gim. prof.; Markovič Janez, vodju šol.; Župan Helena, kuharica; Deklev.a Janez, šivar; Bradač Jakob; Novak Josip, žel čuvaj; Peeman Janez, kotlar; Žefran Franjo, mernik; Burkelca Franjo, težak; Cetina Andrej, postolar; Domladič Marija, Bole Marija, kuharic''. Draga. Žagar Avgust, kan. in župnik. Grobnik. Verbič Alojz, kaplan; Kimovec Rozalija. Ladjevac. Gruber Cvietko, župnik. — Zlobinj. Stanfelj Juraj, župnik. Karlobag. O. Maks Stranjšak, gvardijan; o. Salez Arklenič, vikar; Masten Ivan, adir. v Cesarici; Canžek Davorin, adm. v Prizni. Plemenitaš. Kralj Franjo, župnik. Število družnikov; 3 dosmert. 79 letnih. X. Poreška škofija. Pulj. Germek Ioan, m. kurat; Beni]ar Andrej, stolni vikar. Sišan. Ravnikar Jakob, župnik; Bergič Anton, učit.; Smak Gergur, plovan v Ližnjanu; Batič Tereza, gospodinja. Višnjan. Močibob Širne, župnik. — Kastelir. Pelhan Franjo, župnik. — Sv. Nedelja. Štrukelj Gr., ž. uprav. — Bačva. Škerjanec Fr., župnik. — Sv. Ivan. Uranč Fr., župnik. — Gradina. Kastelec Jož, ž. uprav. Jursiee Velikanje Josip, kurat. Tore. Valentinčič Drag., plovan. Število družnikov: 3 dosmert. 11 letnih. XI. Tidemska nadškofija. Sv. Peter Slovenov. Mučič Miha, župnik; JušičJože, Kvarina Evžen, Podreka Peter, Becja Janez, Cormons Jože, kaplani; Belida Angelina, učiteljica; Gumbana Janez, Manzini Janez, ključarja; Rakar Jože, cerkovnik; Gorenšak Štefan, posestnik; Manzini Roza, dekle. Število družnikov: — dosmert. 12 letnih. XII. Po raznih drugih krajih. Dunaj Dr. Kulavic Janez, c. k", dvorni kaplan in vodja avgustiaeja; dr. Fogazhnik Fr, odvetnik; Stergar Val, uradnik pri c. kr. vojn. minist.; dr, Simonic Fr., Napotnik Miha, duhoven v Avgustineji; Cigale M., c. kr. min. tajnik; Cvetnic J., c. kr. poštni tajnik na Dunaji. Milostljivi gg. Strossmajer J. J., biškup v Djakovem,; Milostljivi gg. Jan. Ev. Jakop Della Bona, knezoškof v Tridentu; Neimenovan Ceh na Ogerskem; dr. BogiHč Baltazar, ces. ruski derž svetovalec in profesor na vseučilišču v Oiesi; Tomazin Ignac, misijonar v Belle-Praire v Ameriki; Zitz Nik., c. kr. voj. župn. v Zadru; Šolar Iv, c. kr. šolski nadzornik v Zadri; Franki Jerolim, kapi. v Omiša'ji; Penič Iv. v Slav. Pak-acu; o. Edmund Kornfeld, fajm. v Grafensulz-a: Feuš Fr., duhov, v Inomostu; NamarFr., c. kr žend. stražmešter v Hvaru; Kopjtczak Basil, gimn profesor v Taraopolu. Število družnikov: 9 dosmert. 11 letnih. XIII. Dodatek k imeniku. Med natiskovanjem „imenika" so k družbi še pristopili: 1. Iz goriške nadškofije. Mlekuž Marija, kmetica t Logu; Kovačič Josip, pos. v Komnu; Petrič Jakob, učitelj v Štijaku; Bertin Iv., kaplan v Gorici; Prešern Blaž, km. fant v Kronbergu; Mozetič Katarina v Biljah; Eržen Terezija, gospa in Toman Ant., učit. v p. v Gorici. Pervačina. Gregorič Vinko, Šušmelj Josip, Gregorič Ivan, Leban Peter, Kozum Anton. Število družnikov: — dosmert. 13 letnih. 2. Iz kerške škofije. Hren Jakob, c. kr. svetovalec dež. sodnije (po pomoti izpuščen) in Hanžič Janez v Celovcu; Pogačnik Jožef, kaplan v Št. Janžu; šumah Valent., farni oskerbnik in Eezman Terezija, pos. na Jezeru; PečnikLeopoldina v Št. Jakobu; Bizjak Janez, krojač v Podlloštru; Izop Terezija, Serajnik Katra v Št. Jakobu. Število družnikov: — dosmert. 9 letnih. 3. Iz laTantinske škofije. Soršak Marija v Gornji Polskavi; |Trafenik Luka, učitelj in šola pri sv. Florijanu; Vodopivec Mica v Konjicah. Število družnikov: — dosmert. 4 letnih. 4. Iz ljubljanske škofije. Mokronog. Zore Anton, župnik; Golob Janez, duh. pomočnik; Golja Ludovik, sodniški adjunkt; Gerčar Andrej, nadučitelj; Farna šolskabukvarnica; Kos Ana, Penca Frančiška, Pižmoht Marija, Pišek Jožefa, Dolinar Terezija, dekleta; Lindič Alojzij, diurnist; Pišek Franc, pos.: Gorjup Marija, žena; Gorjup Marija, dekle; Germušek Anton, oštir; Bjrštnar Terezija, dekle; Gorjup Franc, pos.; Koračin Franc, Peterlin Marija, Pišek Jožef, Murnik Marija, Stepic Janez, Botar Franc, Zore Marija, Rivec Alojzija, Zupančič Franc. Golo. Mencinger Lovro, župn.; JanežičJože, župan; Ponikvar Matej, svetovalec; Mavec France, odbornik. Idrija. Margreiter Apolonija. Število družnikov: — dosmert. 31 letnih. XIY. Kratek pregled vseh čč. udov. Vsi družniki sv. Mohora z dodatkom vred štejejo letos po raznih škofijah: 1. Goriška . . . 74 2. Kerška . . . . 42 3. Lavantinska . . 125 4. Ljubljanska . . 209 5. Terž.-Koperska . 24 6. Sekovska . . . 7 7. Somboteljska. . 1 8. Zagrebačka . . 8 9. Senjska. . . . 3 10. Poreška . . . 3 11. Videmska . . . — 12. Razne druge . . 9 2887 letnih, vkup 2395 „ 8319 „ 9459 ,. „ 1360 „ 152 „ 125 „ „ ^^ » n H „ 12 „ 11 „ 2961 udov. 2437 „ 8444 ,, 9668 „ 1384 „ 159 „ 126 „ 123 „ 82 „ 14 „ 12 „ 20 „ Vkup 505 dosmert. 24.925 letnih, vkup 25.430 udov. XY. Imenik novih dosmertnih udov. Do konca junija 1880 so k družbi sv. Mohora na novo pristopili kot dosmertni udje in so v Matico plačali čč. družniki: gld. kr. 575. Kacin Janez v Jagerščah...............15— 576. Valentinčič Štefan, vikar v Ternovem (I. pol.)..............8.— 577. Milost lj. g. Dr. Janez Krizostom Pogačar, knezoškof v Ljubljani . 15 — 578. Križaj Nikolaj, kaplan na Igu.............15 — 579. Hrovat Gašpar v Žuženberku.............IS.— 580. Potočnik Tomaž, kaplan v Horjulu...........15.— 581. Turk Jožef, posestnik v Terstu.............15.— 582. Napotnik Miha, duhoven na Dunaj i...........15.— Darila. Dve osebi v Terstu družbi darovali..................2.— Vkup . . 115.— XVI. Imenik umerlih dosmertnih udov. Do 1. julija t. L so umerli sledeči častiti dosmertni udje družbe sv. Mohora : 1. Čepe Franc, korar v Jarenini. 2. Hornbek Don Julijan, barnabiški duhoven v D. Avstriji. 3. Mil. gosp. Anton Martin Slomšek, knezoškof lavant. in utemelitelj družbe sv. Mohora. 4. Mulej Florijan, župnik v Hinjah. 5. Simandelj Dragotin, duhoven v Kranji. 6. Aulnik Franc, dekan v Žabnicah. 7. Lešnik Janez, župnik pri sv. Marksu. 8. Fresl Franc, župnik v Naborjetu. 9. Trevenščak Pavi, župnik v Leskovcu. 10. Erzar Matija, župnik na Blokah. 11. Debelak Matija, dosluž gimn. profesor in poseben podpornik družbe sv. Mohora, kteri je volil 8244 gld. svojega premoženja. 12. Dobovšek Miha, dosl. duhoven na Trebižu. 13. Dovjak Peter, dervar v Železni Kapli. 14. Pire Janez, župnik v Rifenberku. 15. Kerlatec Ignac, tergovec pri sv. Lorencu v Puščavi. 16. Milost, gosp. Juraj Havlik, kardinal in viši škof v Zagrebu. 17. Janežič Anton, profesor in bivši tajnik družbe sv. Mohora. 18. Dr. Vogrin Lovro, stolni dekan in prošt v Mariboru. 19. Bute Janez Uršičev v LoJah. 20. Brence Janez, župnik na Unci. 21. Jaklin Anton, župnik pri sv. Lovrencu. 22. Šparl Jožef, duhoven v Jarenini. 23. Dr. Toman Lovro, odvetnik v Ljubljani. 24. Hobel Anton, župnik v Karnemgradu. 25. Škofič Janez, župnik v Suhoru. 26. Tomažič Mica, želarka pri sv. Lorencu v Puščavi. 27. Mazi France, fant v Cirknici. 28. Homer Ana, km. hči v Št. Lorencu v Puščavi. 29. Kuštrin Marija, posestnica v Podmelau. 30. Peharec Alojz, župnik v pok. v Ljubljani. 31. Pleničar Šimen duhoven v Planini. 32. Janežič Jakob, knjigovez v Cirknici. 33. Trojar Ana, kuharica v Kamnjah. 34. Košir Janez, duhoven v Eušah. 35. Baron Zoi? Anton, grajšak v Ljubljani. 36. Korman Jakob, kmet pri sv. Mariji v Puščavi. 37. Dr. Eogač Josip, duhoven v Loki. 38. Antoličič Jože v Hočah. 39. Elobčič o. Domenik, frančiškan na Kostanjevici. 40. Dr. Costa Etbin, odvetnik v Ljubljani. 41. Dr. Hrast Ivan, korar v Gorici. 42. Reš Janez, dekan v Kranji. 43. Valjavec Ivan, duhoven v Lokarjih. 44. Stroin Franc, župnik v pok. v Hotiču. 45. Oswald Marjeta pri sv. Mariji v Puščavi. 46. Oswald Marija, km. hči pri sv. Lovrencu v Puščavi. 47. Očkerl Katra pri sv. Jakobu v slov. goricah. 48. Lesjak Jožef, župnik v Sodražici. 49. Stupica Lovro, župnik v pok. v Dolu. 50. Bratuša Miklavž, župnik v pok. v Ormužu. 51. Ankerst Janež, duhoven v pok. v Ljubljani. 52. Sedej Miha, v Stari Loki. 53. Westermayr Jakob, prošt v Tinjah. 54. Osvald Anton, župnik v Gorenčah. 55. Okoren Miha, kmet v Stari Loki. 56. Globočnik Janez, župnik v Slavini. 57. Kastelec Ana v Zatičini. 58. Willenpart Bajmund, duhoven v Št. Urhu. 59. Leban Marija, posestnica v Pcdmelcu. 60. Kačič Jakob, tkavec v Spod. Polskavi. 61. Masten Jožef, župnik v Zgor. Polskavi. 62. Dr. Vošnjak J., prošt v Ptuju. 63. Augustin Magdalena v Pliberku. 64. Gotnar Jurij, ključar v Selcih. 65. Žavnik Urša v Svečah. 66. Leskovšek Fr., deficient v Gradcu. 67. Kohlar Minca v Selci. 68. Erjavec Jera v Žalini. 69. Grof Barbo Jože, grajšak v Št. Rupertu. Priporočajo se družnikom v molitev in blag spomin. B^mšfei^ oglMaJJE« Družbe sv. Mohora postave in vodila opravilnega reda. (Družba sv. Mohora poterjena od mil. gosp. knezoškofa kerškega 5. junija 1860 in od sv. Očeta papeža Pija IX. v pismu dne 18. maja 1860 z odpustki obdarovana) A. Postave. §. 1. Namen družbi sv. Mohora je: Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom; v ta namen se bodo na svitlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve. §. 2. Kako stopi in se sprejme kdo v to družbo? Pravico, v to bratovščino stopiti, ima vsak kristjan katoliški obojega spola, vsakega stanu in vsake starosti, da le dotične dolžnosti spolnovati more in hoče. Sprejme se pa vsak v to bratovščino s tem, da se pri kakem družbinem predstojniku oglasi in se njegovo ime v braterne bukve zapiše. Kdor se je v to družbo tako sprejel, ostane njen družnik tako dolgo, dokler očitno ne naznani svoje volje, da iz družbe stopi, sam pri kakem predstojniku, ali pa dokler se zavoljo zanemare družbinih dolžnosti iz bratovščine ne dene. §..3. Dolžnosti družnikov: 1. Vsak družnik naj vsak dan moli en „Očenaš", eno „Ceščeno Marijo", in zraven naj pristavi besede: „Sveti Mohor, prosi Boga za nas"; to naj odmoli v ta namen: da se katoliška vera [sploh, posebno pa med slovenskim ljudstvom, ohrani in razširja. 2. __Vsak duhovnik, ki pristopi, naj pa še zraven tega tudi, ako je mogoče 12. julija, kakor na praznik sv. Mohora, mašuje za vse žive in mertve družnike. 3. Vsak družnik plača tedaj, kedar v družbo stopi in potem vsako leto naprej, en goldinar avstr. veljave, da družba more na svitlo dajati dobrih bukev. Kdor po večkratnem opominjevanji svoje letnine ne plača, pa se ne bo več imel in štel za družnika; dalje se pa zavoljo tega ne bo več tirjeval ali pa toževal. 4. Vsak družnik se zaveže, da si bo po svoji moči in po svojih okoliščinah prizadeval, naj se dobre bukve med Slovenci razširjajo; vendar ta zaveza ni taka, da bi kdo svojo vest težil in si grehov nakladal, če tega ne dela. §■ 4. Dobički družnikov: 1. Vsak družnik, ako vestno spolnuje pogodbo, postane deležen vseh odpustkov, ki so je sveti Oče Pij IX. v svojem pismu dne 18. maja 1860 podelili in so ti-le: a) Popolnoma odpustek na dan, ko kdo v bratovščino stopi, ako se zgre-vano spove in sv. rešnje Telo vredno sprejme. b) Popolnoma odpustek za smertno uro vsakemu, ako se zgrevano spovč in sv. rešnje Telo vredno sprejme, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj presladko ime „Jezus" zgrevano izgovori, ali pa vsaj v sercu pobožno izdihne. c) Popolnoma odpustek vsakemu družniku, ako se zgrevano spovč in sv« rešnje Telo prejeme in na dan svetega Mohora ali pa na eden, kteri si bodi, izmed sedem sledečih dni braterno cerkev, ali pa, če je ni, svojo farno cerkev obišče in tam pobožno moli za edinost kerščanskih vladarjev, za pokončanje vseh krivih ver in za povišanje svete katoliške cerkve. d) Odpustek sedem let in 280 dni (sedemkrat štirdeset dni) štirikrat vsako leto, ako družnik kak vsednji dan ali kako nedeljo braterno cerkev, če pa je ni, kako drugo od škofa poterjeno cerkev, kakor zgorej, obišče in pobožno moli. e) Odpustek šestdeset dni, kolikorkrat je družnik pri sveti maši ali pri kakem drugem cerkvenem opravilu v braterni cerkvi ali kapeli pričujoč; ali pa kolikorkrat kako od škofa poterjeno procesijo ali presveto rešnje Telo, [naj se že v procesiji okoli nosi ali kakemu bolniku na dom nese, pobožno spremlja, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj tedaj, ko zvon zasliši, en Očenaš in Ceščena si Marija za rajne družnike odmoli ali pa slednjič ktero si bodi dobro in ljubeznjivo delo stori. Ti odpustki vsi se morejo po priprošnji tudi za verne duše v vicah zadobiti. 2. "Vsak družnik se vdeleži vseh molitev in daritev svete maše, ki se v namen te družbe opravljajo. 3. Od vsakih bukev, ki jih izda družba, dobi vsak družnik po enem iz-tisu za svoje plačilo. Kdor pa letnino plača po dvoje itd., dobi tudi po dvoje, po troje itd. izdanih bukev. 4. Vsak družnik ima pravico, take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbinim odbornikom priporočevati, naj je na svitlo spravijo. §. 5. Voditev družbe. 1. Kakor cerkvena družba te škofije stoji ta družba vselej pod nadgledstvom knezoškofa Kerškega, in pod vodstvom od ravno tega knezoškofa poterjenega odbora, kterega si v Celovcu stanujoči družniki izmed sebe izvolijo. 2. Po krajih, kjer so fajmošter družnik, so oni tudi njen predstojnik za svojo faro. Ako pa niso družnik, izvoli družbin odbor koga drugega, ako mogoče kakega duhovnika za predstojnika. Ta oskerbuje družbina opravila; on prejema nove družnike, izročuje jim bukve in pobira in zarajtuje njih letna plačila. 13. Vodila opravilnega reda. §. 1. Da doseže družba ali bratovščina sv. Mohora svoj imenitni namen, dajala bo vsako leto na svitlo: a) dvoje „slovenskih Večernic", namenjenih priprostim kmečkim ljudem, ki bodo obsegale razne manjše pripovedne in podučne sestavke ali kako veče pripovedno ali podučno delo; b) »Koledar", ki bode obsegal, mimo navadne pratike in imenika vseh družnikov, razne krajše pripovedke in druge podučne spise; i) kolikor bedo pripuščale denarne moči, razne druge bukve, priprostemu kmetu v poduk ali pa čast. duhovščini ali učiteljem v koristno rabo. Vsi spisi, ki je misli družba na svitlo dati, morajo v čisti, lehko umevni slovenščini zloženi, in po kakem vis. čast. škofijstvu poterjeni biti. §. 2. V družbo se more vsako leto stopiti do konca mesca februarja; kdor se pozneje oglasi, ta se ne more šteti za uda in dobi za poslani denar samo toliko bukev kakor po bukvarnicah. Ime vsakega družnika se vpiše v družbine ali braterne bukve, in se mu pošlje v znamenje njegovega pristopa podoba sv. Mohora. Kdor se hofe za vse žive dni iznebiti letnfga pladla, plača v družbino matico 15 gld. na enkrat ali pa dvakrat po 8 gld. v teku enega leta. S tem plačilom postane on dosmertni družnik ter si pridobi pravico do družbinih bukev za vse žive dni, šolske in farne bukvamice pa za vse čase svojfga obstanka. Dosmertnim diužnilom se pošlje v častno znamenje, da se štejejo med ustanovnike družbe sv. Mohora, listina s podobo sv. Mohora, ki jo podpišeta mimo vodja in tajnika vsaj še dva druga odbornika §. 3. Matica je z&kladna glavnica ali zakladni kapital, ki se ga nikdo ne sme dotakniti; le obresti iz matičnega denarja, letnina letnih družnikov in skupiček iz razprodanih knjig se smejo obračati v natiskovanje družbinih bukev in za druge družbine potrebe. Naraščala pa b\> matica: a) po plačilih dosmertnih družnikov in b) po raznih dobrovoljnih darilih in sporočilih. §. 4. Da družba slovenske pisatelje k veči delavnosti izpodbudi in si lože pridobi dobrih rokopisov, plačevala jim bode, dokler ima več ko 2000 in manj ko 6000 udov, izvirne spise sploh z 20, proste predelave znanih predmetov s 15 in prevode z 12 goldinarji, ako so pisani v čisti, pravilni slovenščini; poskočilo pa bode to plačilo pri 6000—8000 družnikih za 5 gld., pri 8000-10000 za 10 gld., pri 10.000—12.000 itd. pa za 15 gld pri tiskani poli. Za spise, ki jim je treba pred natisom še poprave ali olike v besedi, plačevalo se bode pisateljem pri vsaki poli po 2—4 gld. manj. Ce se pokaže konec družbinega leta kak ostanek v denarjih, obračal se bode navadno v podporo šolskim bukvam in drugim slovenskemu narodu koristnim delom. §. 5. Družbine bukve se bodo enkrat v letu (navadno v pervi polovici mesca julija) razpošiljale po tistem potu, po kterem jih družniki prejemati žele. Navadno se bo to godilo po čast. dekanijskih predstojnikih, kterim se bodo bukve za vse družnike v njihovem okraji kot vozno blago po železnici ali po pošti poslale, kakor si to sami žele. §. 6. Družbina opravila bo oskerbovalo devet v Celovcu bivajočih odbornikov, ki pa morajo dosmertni ali vsaj letni udje biti. Sklepali bodo po črezpolovičnici glasov. Eden izmed njih je družbin vodja, eden vodjev namestnik in družbin blagajnik, eden nadzornik matičnega premoženja in pre-gledovavec družbinih računov, eden pa vrednik družbinih spisov in družbin tajnik. §. 7. Ako bi se družbi sv. Mohora iz kakega posebnega vzroka razdružila — vendar morate v to vsaj dve tretjini živih dosmertnih družnikov dovoliti — ima vsak živi dosmertni ud pravico do vloženega plačila; k*j se pa ima z ostalim družbinim imenjem zgoditi, razsodi po glasovih dveh tretjin vseh živih dosmertnih družnikov z visokim zavetnikom družbin odbor. Ta vodila se smejo le po dogovoru in dovoljenji dveh tretjin vreh živih dosmertnih družnikov prenarediti. Družbina darila: a) Sto in štirideset gold. za štiri krajše izvirne povesti, vsaki po 35 gold, v obsegu vsaj '/2 tiskane pole. b) Sto in štirideset gold. za štiri poiučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gold., v obsegu % tiskane pole. Najbolje ustrezajo družbinemu namenu: razprave o narodnem gospodarstvu, poduki iz pravoslovja, naravoslovja in zdravilstva, čertice iz cerkvene ali | posvetne zgodovine, potopisi, životopisi slavnih mož iti. Zlasti pesmi, izbrane zastavice, vganjke, smešnice in sploh spisi pošteno šaljivi bodo jako dobro ustregli. Pisatelje pa, kteri za družbo pišejo, prosimo, naj ne zabijo, da njihovih spisov ne bere le peščica bralcev, temveč več nego 25.000 udov jih prebira; izmed bralcev pa pripada ogromna večina priprostemu ljudstvu, zato spisi nikdar naj ne bojo previsoki ali preučeno osnovani in sestavljeni. Ložej so priprostemu človeku umljivi, prej ga bodo podučili in mu blažili um in serce. Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošljejo do 1. majnika 1881 brez podpisanega imena, ktero naj se priloži v zapečatenem listu. — Prisojena darila bodo izplačana na god sv. Mohora dne 12. julija 1881. Družbin račun leta 1880. A. Dohodki. 1 Letnina od 24.925 udov.......... 2. Obresti od Matičinega denarja po odbitem davku . 3. Za prodane knjige prejšnih let........ 4. Veznine za terdo vezane knjige ....... 5. PoStnine za posamezne pošiljatve....... 6. Gotovine lanskega leta........... Vsi dohodki vkup B. Stroški. 1. 2. 3. 4. 5 6. 7. 8. 9. 10 11. 12. 13. Filotea ........ Slovenski Goffine III. snopič Občna zgodovina VII. snopič Škodljive živali I. snopič . . Slovenske Večernice . . . Koledar za 1. 1881 s kolekom vred Kristusovo življenje I. in V. snopič, drugi natis Življenje svetnikov IV. snopič, drugi natis Razne tiskovnine: vabila, podobice itd. Nagrade (blagajniku za trud in poštne stroške 300 gld., tajnikoma 300 gld., knezoškof. pregledovalcu 80 gld., in pregledovalcem rokopisov 250 gld) vkup . . . Darila za obdarovane rokopise in popredne nagrade Za stroške pri odpošiljanji letnih knjig .... Razni stroški.............. Vsi stroški vkup Ako se tedaj dohodki........... primerijo stroškom ............ kaže se, da ostane gotovine, ki se prihodnje leto zaračuni 18 gold. 69 kr. V Celovcu 5. avgusta 1880. 24.925 gold. 784 „ 415 „ 488 „ 11 . 17 „ — kr. 38 „ 31 „ 20 „ 35 „ 84 . 26.642 gold. 8 kr. — kr. 3.743 50 3.285 50 2 657 10 r> 2.291 55 90 rt 413 30 n 417 — r> 69 n 90 n 930 545 400 211 64 26.623 gold. 39 kr. 26.642 gold. 8 kr. 26.623 „ 39 „ Andrej Alijančič, pregledovalec družbinih računov. Andrej Einšpieler, blagajnik. Matica. Matici je letos priraslo 115 gold. v gotovini. Vsa matična glavnica iznaša tedaj do 1. avgusta 1880 15,718 gold. 79 kr. gotovine in 200 gold. v obligacijah, ki je postavno in obrestinosno založena v družbini hiši in tiskarni. Kar je še dolga na hiši, poplačal se bo z doneski dosmerlnih udov in s čistimi dohodki hiše in tiskarne. Koledar 1881. 10 Imenik posameznih družbenikov in konečni pregled vseh udov str. 139 kaže kako lepo se je družba tudi letos razširila po vseh slovenskih pokrajinah. Število družnikov se je proti lanskemu zopet pomnožilo za blizo sto udov. Leta 1879 je bratovščina štela 25 333 udov, letos je vpisanih 505 dosmertnih in 24.925 tedaj vkup 25.430 družbenikov. Kako pa je odbor gospodaril z družbinim denarjem, to razvidijo družbeniki iz zgorej navedenega računa. Treba je še, da v »Oglasniku" spregovorimo o važnejših družbinih zadevah, katere so tekom družbinega leta dajale povod in predmet odborovim sejam in obravnavam Omenimo med drugimi te-le: 1. Cecilijino pevsko društvo v Ljubljani je meseca februarja 1, 1879 nasvetovalo in prosilo, naj bi družba sv. Mohora prevzela v natisk „Cerkveno pesmarico" in jo kot družbino knjigo spravila na svitlo. Odborniki družbe sv. Mohora so nasvetu radostno priterdili, nadejaje se, da bode »Pesmarica" vsem družnikom tem bolje vstregla, ker bi imela po dogovoru tako uredjena biti, da bi ob enem služila za molitveno knjigo. Rokopis, po odboru Cecil. društva za natisk pripravljen, je bil obljubljen do konca 1. 1879. Ko je bilo vabilo k pristopu v družbo sv. Mohora za 1. 1880 po »Koledarji" in po domačih časopisih že razglašeno, došlo je dne 24. jamarja družbinemu odboru namesto pričakovanega rokopisa za napovedano »Pesmarico" pismo, v katerem odbor Cecilijinega društva nujno prosi, naj bi se izdtvanje »Cerkvene pesmarice" odložilo do prihodnjega leta, ker nepričakovane zapreke overajo, da bi se nabrana tvarina ob pravem času toliko prerešetala, da bi se iz ogromaega števila jako pomanjkljivih tekstov in vsestransko še ne presojenih napevov izbrali najboljši in najpripravniši. Pismo je družbin odbor spravilo v neljubo zadrego, ker je prestreglo že določeni in napovedani načert; vendar da ne bi se v tako važni zadevi kaj prenaglilo, da bi »Pesmarica" po svoji uredbi ložej in na vse strani cerkvenim terjatvam in narodnim potrebam ustregla in da ne bi obče zaželjano delo nikogar v njegovih nadejah varalo, zato se je v odborovi seji dne 1. febr. t. 1. enoglasno sklenilo, naj se »Pesmarica" letos odloži, namesto nje naj prida »Filotea" kot družbina knjiga na versto, katere rokopis družba že več let hrani. Nadejamo se, da družbeniki te nepovoljne zamene odboru ne bodo zamerili. Po vesoljnem svetu sloveča knjiga »Filotea" jih bode za »Pesmarico" dostojno odškodovala. S pismom dne 25. marca je odbor Ceciljinega društva zagotovil, da bode do 1. avgusta tega leta izročil vsaj polovico za tisk popolnoma pripravljenega rokopisa; v tem slučaji je »Pesmarica" udom namenjena kot družbina knjiga za leto 1881. 2. Odborniki, katerim je naroJeno, da presojujejo poslane rokopise, so imeli letos dosti posla; samo krajših spisov je došlo blizu 60. Darilo je bilo le peterim prisojeno in sicer razpravi: »Dva imenitna paragrafa iz der-žavlj anskega zakonika" — spisal dr. Ivan Tavčar; životopisu: »Žiga baron Herberstein" — spisal prof. Ivan Steklasa; razpravi: »Narodne šege" — spisal Josip Karba, kmet in posestnik na Krapji pri Lutomeru; zgodovinskemu spisu: ,,Kako seje razširjalo keršanstvo med Slovenci" — spisal kand. prof. France Kos in potopisnej čertici: „Rudarsko mesto Idrija" — spisal šolski ravnatelj Ivan Lapajne. V porabo za Večernice ali za Koledar so presojevalci priporočali te-le spise: „Pravne razmere med sosedi", razprava iz deržavljanskega zakonika, spisal dr. Fr. Škofic; — „Hiiro-meteori", naravoslovni spis, posl. Fr. Kos; povesti: ,,Poštenost najboljša sreča", „Gobavi v m-stu Aosti", ,,Božji kazen1 in „Garibaldi" poslov. Fr. Orth.; »Vremenska pravila", zapisal Radoslav in životopis: „Elija Howe", poslovenil Pivžanin. — Odbor je sprejel še zbirko pesem, katero je izročil M. St.; zbirko kratkoč asnic, ki jih je zapisal Pivčanin, in zbirko vganjk, ki jih je nabral Št. Tomšič. Nagrade za sprejete spise se bodo gosp pisateljem plačale po natisu. 3. Zbirka družbinih rokopisov je letos tudi obogatela po dveh jako všečnih, bolj obširnih literarnih delih, za katera bodo družbeniki gg. pisateljema gotovo prav hvaležni. Visokospoštovani slov. pisatelj g. Janez Majciger, profesor v Mariboru, je po lastnih skušnjah in po najboljših virih spisal temeljiti poduk, kako razno sočivje s pridom prirejati. Ker „81ovensk Sočivar'; — tako bode knjigi ime — dopolni obširno delo, ki ga je družba pred leti izdavala pod imenom: „XJmni kmetovalec", bode odbor skerbsl, da pride Maj-cigerjev rokopis najprej ko bode mogoče v tisk. Isto tako je marljivi pisatelj P. Krisogon Majar, frančiškan v Samoboru, nalašč za družbo sv. Mohora poslovenil „Življenje svete Elizabete" po knjigi: „Die gekreuzigte Barm-herzigkeit", katero je spisal Nemcem zelo priljubljeni spisovatelj dr. Alban Stolz. „Imel sem prevod — tako poroča P. Krisogon — že delj časa v delu. Poslovenil pa sem ravno to Stolzovo knjigo zato, ker sem bil od mnoge strani — zlasti od nekih odličnih gospodov z Goriškega, Stajarskega in s Kranjskega, nagovarjan in spodbujevan. S početka nisem bil pri volji dela se lotiti, braneč se, da knjiga ji precejšna in da bi z vreče znositi pod streho, a ne gre, stare kosti so oslabele! „No, le godernjajte! Mar delate zastonj? Na vse zgodaj sem 'vstala in vam kosilo kuhala, več kakor jedi pa ne zaslužite in tudi ne potrebujete. Desetkrat bi bili že lahko prišli iz Kranja, pa še le zdaj prilezete! Gotovo ste popivali in denar zapravljali! No pa saj vi ga smete! Le jaz ne smem izdati reparja!" — jezi se in gobezda nehvaležna žena. „Saj sem vedel! To je plača sveta! O Bog, kje so stari časi? Takrat vendar nismo bili taki le! Kje je zdaj ponižnost? Menim, da je vlani zromala v Ameriko! — govori stari Lovro bolj sam k sebi, kakor k divjej ženi. — Ce ta ženska ni obsedena---" „Obsedena, obsedena! ha, ha! — zarezi strastna Neža -— Nič druzega ne veste? Hvaležnost tirjate od mene! Zakaj pa? Če vam ni všeč, pa se poberite drugam, saj vas ne zaderžujem!" — govore še dirja v kuhinjo in tam ropota z burkljami in z drugo posodo, da se pol ure daleč razlega. „Kako bo pri tej hiši blagoslov božji! — zdihuje stari oče in vpira svoje oči proti nebu — on in ona prepirata se zmir, ni enkrat nista edina. Vsak vleče po svoje, vsak hoče voziti na svojo stran, eden naprej, drugi nazaj----kam bo to prišlo! Pomagal sem, kar sem mogel, da bi rešil pogube svojo lastno kri---zdaj bom pa kar vse popustil! K Štefanu grem, vidim, kaj on poreče!" počasi koraka iz dvora in se napoti proti poštenemu Štefanu, s kterim sta se najbolje umela že od nekdaj. Pride tje, a koliko je drugače, kakor na njegovem domu. Otroci strežejo očetu, skoro na rokah ga nosijo. Eden sprega konja, drugi odkladajo pripeljano blago in žena ga kliče, naj gre jest. Vsi so veseli, blaženost sije jim iz obrazov, nobeden ne reče dru-zemu žal besede. .,0 ko bi pri nas tako bilo! blagroval bi se, da me je Bog tako dolgo na svetu pustil, a kaj----" zdihuje stari Lovro. „Kaj si pa tako klavern? — vprašuje Štefan — no, pa vsaj lahko vganem, e, nikar si tako hudo ne jemlji k sercu! Pojdi, pojdi sem, pa malo prizajmi! Katra prinesi še eno žlico! Kar vsedi se, po domače naredi!" Sama ostaneta pri mizi in Lovro pove, kaj ga je zopet danes doletelo. „Ne vem, kako bi zdaj naredil? — končuje svojo pritožbo — Zefa se mi pa še najbolj smili! Ne vem, kje je danes, kam jo je zapodila! Dalje ne sme tako ostati, preveč ožalostim dekletu mlada leta!" „Veš kaj, vseli se sam v svojo sobo, ki si si jo izgovoril! Zefa naj gre pa kam služit; pridna je in morebiti se jej dobi v kratkem kak snubač," — svetuje Štefan in odreže kos kruha gostu, kos pa sebi. „To pa zopet ne gre! Dekleta pa zdaj že še ne dam proč! Kdo me bo opravljal? Moral bi se skoro še enkrat oženiti! No, pa saj me še sama ne pusti!" — odkimuje Lovro. „No, Štefan — praša žena njegova stopivši v sobo — kaj bomo pa jutri delali? Verban je rekel, naj te poprašam, če bi on mogel sosedu kaka dva voza derv pripeljati iz hoste, ker že kaj za kurjavo nimajo, še za peko so jih morali danes pri nas na posodo vzeti! Jaz bi rekla, naj le gre!" „ Jutri je petek — pomišlja Štefan — dela ni ravno posebnega; to-le štorovje doli pod okni bo treba razcepiti----no, naj gre, bom pa jaz skusil sekiro nekoliko zavihteti! Eavno prav prideš — nagovori oče Štefan sina Verbana ravno v sobo stopiv-šega — le pojdi jutri sosedu v hosto! Tega konja vzemi, ki sem ga jaz imel danes v Kranju, samo podkovaj ga še nocoj! Po poti sem opazil, da se mu na zadnjih kopitih majete obe podkvi." „Bom, je že dobro! Oče Lovro, ste tudi enkrat prišli malo vas k nam — oberne se na starega Lovreta. — Saj vas že dolgo ni bilo! Z vašo Zefo sva šla vkup iz polja, večkrat mi je že potožila, kako Neža gerdo ž njo ravna, danes je bila pa kar vsa objokana! Meni se smili! Kam drugam jo morate dati! Še jaz sem vselej žalosten, kedar jo vidim tako klaverno!" „Hvala Bogu! Vendar se še med mladimi kteri dobi, ki se mu bližnji smili! —dopadljivo pogleduje stari Lovro verlega Verbana, — Pri vas ste pa res srečni! Tako lahko se umete, drug drugemu radi prizanesete---oh, ko bi bilo pri nas tako!--- Pa zdaj moram domu! Še nocoj se preselim v sobo svojo, Zefa mi bo pa stregla. Jaz bom poskusil kaj zaslužiti, hči je pa tudi pridnih rok--nadjam se, da ne bova stradala!" „Nikar še tako hitro ne hodi! Saj si še komaj prišel!" — brani mu Štefan in njegova družina, toda ne morejo ga pregovoriti. „Še kaj pridite! Pa kmalo! — kliče Verban za odhajočim — potolažite Zefo, jaz jo nič kaj nisem mogel!" Sam s seboj govore pride mož do domačega verta za vasjo. Tu zagleda Zefo sedeti pod staro hruško, zraven nje je precejšno culo, ona se na pol glasno ihti, debele kaplje jej padajo po zagorelih licih, vsa je vtopljena v globoko žalost. pa ti je?" popraša jo oče sočutno bliže stopivši —Kaj pa namerjavaš, da si navezala obleko?" „Oh, oče, tukaj ne morem več pribiti! — toži žalostno dekle in si briše solze — vidite oče, ko bi vas ne imela, ko bi vam ne morala streči, šla bi bila naravnost v Ljubljano, saj se dobi doli kaka poštena služba--bi vsaj v miru živela!" „Za božjo voljo, kaj pa ti je vendar?" „Kaj? Na polju sve vkup pleli — pa nobena reč jej ni bila po volji. Naj sem delala, kakor sem hotela, ves ljubi dan je vpila nad menoj! Opoldne pa še kravo pripelje, da-bi se pasla ob meji! Zdaj je delala še le vriš! Kar ljudi me je bilo sram! Ko pridem domu , me zopet začne obirati, da sem patepenka in Bog vedi, kako gerde priimke mi je dajala; nazadnje me začne še opletati z metlo! Kaj sem hotla, kar navezala sem obleko in šla bi bila med ptuje ljudi!---" zopet se v jok spusti usmiljenja vredna Zefa. Oče sam si otere kapljico v očesu, saj je le zarad njega to prestala, da bi njemu kaj postregla. „Le potolaži se, pa z manoj pojdi v hišo! — pravi jej in jo prime za roko — od zdaj ne bova imela ž njo nič opraviti! Mislim da nama bo dala mir!" Dekle se potolaži pri očetovih besedah, pobere culico in gre rada domu za ljubim očetom. III. Stanovala sta zdaj Zefa in Lovro sama v malej sobici — a kako imata čedno! Stene so lepo obeljene, vse je v najlepšem redu, vsafca reč na svojem prostoru. V kotu je podoba Križanega, okoli kterega visi velikanski molek; stene kinčajo še tri druge podobe v zlatem okvirju, spodaj pa je lesena štirivcglata miza, pogernjen je čez njo belo opran pert, na oglu sedi Zefa pridna in zala Lo-vretova hči, napravljena je čedno če tudi ne krasno — neizrečeno hiti šivati. V drugem kotu je peč, okoli nje lepo očejena klop, zraven ob steni skrinja, ktero je Zefa podedovala po materi. „Ali si že naredila mojo srajco? — vpraša vstopivši Štefanov Yerban — veš, pojuternjem je somenj iu jaz bi jo rad imel." „Pogladila je še nisem — odgovori ona, povzdigne okroglo glavico in se prišlemu sladko nasmeja — če malo počakaš, jo bom pa koj." „Zakaj pa ne! Le hitro naredi? — vsede se na drugi ogel mizini in nekako zadovoljen pogleduje poštenega, pridnega dekleta. — V veži Neža kuri, šembrano gerdo me je pogleda vala, menil sem že, da mi pokaže vrata! Ha, ha! Ali jaz bi jih bil povedal! Veš marsikaj je že od mene in tebe raztrosila in nalagala po vasi! To ti povem, če slišim še ktero od nje, jaz jej hočem zavezati gerdi jezik, jaz!" „E, pusti jo pri miru, pusti! Čim bolj ose dražiš, tim bolj se zaletujejo v tebe; — brani Zefa poravnaje ko sneg belo srajco in se oberne proseče na mladenča — če jej kaj porečeš, se bo pa nad menoj znosila!" „Kaj ? ali te še zdaj v miru ne pusti? Da bi jo snedle male miši!----" Beseda mu zaostane v gerlu, kaj vpiti čuje Nežo, sliši svoje ime. Kaj ima neki gerda ta ženska? Odprejo se vrata in v hišo stopi oče z motiko v roki. „Pri tej priči mi ga spodite! Zarad njega prišla bo hiša moja ob dobro ime, ali pa naj se mi Zefa spravi izpred oči!" — hrešči prepirljiva ženska za Lovretom, a ta jo pozna, mirno zapre duri in smejaje se poda Verbanu žilavo desnico. „Tukaj imaš srajco, zate sem jo nalašč prav lepo naredila, vem, da nobeden ne bo imel take, grem stavit, da ne" — poda Zefa Verbanu srajco, potem ko so se še nekoliko pošalili. „Po plačilo pa sama pridi k nam, vsaj nimaš daleč, mošnjiček isem pozabil doma!" — smeja se fant odhajaje. V veži vpije Neža za njim, a on jo zaničljivo pogleda čez ramo, oberne jej lierbet in gre svojo pot. Nežo je kaj togotilo, da se „starcu in njegovej conti," kakor ju je imenovala, tako dobro godi in da ima zdaj toliko več dela. V njenej hiši je vse narobe, v vsacem kotu kaj leži, klopi in miza so černe kot oglje. Do zdaj je bilo vsako leto pri hiši po tri pare debelih ščetinarjev, veselje je bilo je ogledavati, toda letos ni kupila kar nobenega, češ, saj lahko zabelo kupi, kaj bi se toraj zastonj mučila! Mož njen je pred tesal, zdaj pa je jel vozariti, a čuda, zaslužka ni dobil ali vsaj k hiši prinesel, skoro nič. Pred mu je tesarija precej nesla, oče Lovro mu je z vožnjo mnogo prislužil, a vendar je malo manjkalo, da nista zabredla v dolg, tako slabo sta gospodarila! Pa vsaj gospodinja podpira hiši tri ogle, gorje toraj hiši, kjer je slaba gospodinja in zraven tudi zanikaren gospodar! Mož Nežin toraj, kakor smo že omenili, ni tkoro nič zaslužka prinesel k domu — ker je pognal skoro vsega skozi gerlo. Tudi danes je šel v Kranj, naredila se je že tema, solnce je zašlo že pred dvema urama — a moža ni od nikodar. Neža nekaj sama pri sebi mermra, postavlja nekaj časa večerjo po mizi, ker ga pa le ni, sama vzame žlico, povžije božje dari in se vleže spat. Ura bije polnoči, razlegajo se krepki vdarci po nočnej tihoti. Na poti proti Studenčicam se gibljejo temne postave, kaj tiho korakajo, ne upajo si rušiti nočnega miru. Zdaj je obsije bleda luna; konj vleče težak voz, majhen možiček ga priganja, zadej pa gredo štirje možje, nesejo nosilnice in na njih je v rjuhi nekaj zavitega. Približajo se k Lovretovej hiši, terkajo na okna in kličejo gospodinjo. Njergavo vpraša, kdo jo moti v spanju. Povejo jej, da se je možu nekaj prigodilo, naj hitro vstane in odpre. „Da bi ga bilo konec!" mermra vstajaje iz mehke postelje, a tako leno in počasi se suče, da je joj. Na vriš prebudita se tudi Lovro in Zefa, slute, da se je pri-godila kaka nesreča, hitro se napravita in odpreta. Berž ukrešejo luč, ogledajo globoko hropečega moža: vpijanil se je, padel pod voz in se močno pomečkal. Še le zdaj prigodernja Neža in meni nič, tebi nič gleda moža, ne dotakne se ga. Priganjajo jo, naj gre po zdravnika, da mu obveže rane, toda gerdo ona zareži nad njimi: „Kaj še zdravnika bi plačevala zanj ? Mislite mar, da sem padla na glavo! Raje vidim, da koj izdihne dušo, pijanec!" Stari oče Lovro se oglasi, da pojde on, akoravno ga noge ne nosijo več tako hitro, kakor nekdaj, vendar hoče storiti to pot, ker je potreba velika. Zefa pripravlja čednih obvez in drugih ropotij, ki bi se vtegnile potrebovati; saj je ra- njenec brat njen in če je tudi zašel na napačna pota, vendar se jej smili v sestrino serce, ker terpi. Ptuji možje odidejo in ženski ostanete sami. Proti jutru pride zdravnik, opravi bolnika, ki se je zopet zavedel in zapove, da naj jako skerbno pazijo na-nj, če ga hočejo ohraniti pri življenju. Stari Lovro se ponudi iz dobroserčnosti, da on hoče med tem opravljevati moška dela in Zefa se tudi ponudi, da hoče čuti pri bolnem bratu, da bo Neža lahko gospodinila. In Neža? Perva terma se jej je nekoliko vlomila. Vprašuje se, kaj ko bi mož umeri ? Zdaj je zopet pri pameti, naredi naj oporoko, kaj bo ? K hiši ni prinesla skoro nič, možu se ni prikupila, vtegnil bi jo prazno izgnati! Zato zatre svoje notranje sovraštvo vsaj na videz, lepo ravna z bolnikom, streže mu, kar se da in Zefi se še sladka, hinavka! Štirnaj3t dni zdravnik vsak dan obišče ranjenega, ki le počasi okreva, vsak dan ga preobvezujeta on in Zefa; ranjenca strašno boli — pokori se za svojo nerodnost. V treh tednih pa že vstane iz postelje in opert na močno palico zleze že na solnce pod okna. Zdravnika ne potrebuje več, toda plačati ga mora, kje bo dobil denar? Saj ga ni cvenka pri hiši! Zadnji goldinar je izdala Neža pred tednom za kavo in sladkor, da si je skrivaj skuhala zajuterk — no pa o tem molčimo, da mož njen ne zve! Toraj, kje se bo dobil denar! Stari oče in Zefa imata nekaj papirja s cesarsko podobo prihranjenega, dobrega serca sta pa tudi, revežem rada pomagata v zadregah, tim bolj bližnjim sorodnikom. Oče Lovro se ponudi, da jima on posodi za sedaj, vernila mu bota, ko si nekoliko opomoreta in sicer obresti ni treba računiti. „Nič ne potrebujeva od vas, toliko imava pa že še sama, da opraviva svoje potrebe; — govori iz strasti zaslepljena Neža, kojej se je jeza in nejevolja že davno kuhala v sercu — mar menite, da sva berača?" Mož njen je sicer hvaležen za skazano postrežbo, a kaj ona nosi hlače, k večemu jej včasi nekoliko pokljubuje, da se kuja, kakor malo dete. Tudi zdaj jej ne ogovarja, akoravno mu njene besede niso nič kaj všeč. „Če je pa taka, tudi dobro — odgovori razžaljeni oče — saj vsiljeval vama ne bom ničesa, samo to glejta, da še prosila ne bota! Prevzetnost ni nikdar dobra, še manj pa napačna sramožljivost!" „No, le zopet pridigujte! sem vas že sita! Mislite, če ste vi, pa vaša Zefa nama nekoliko pomagali te dni, bote pa že gospodarili tukaj? O, ni vas treba! Le nazaj pojdita, kjer sta bila pred, da bo mir pred vama! Boga zahvalita, da vama pustim sobico" — kriči Neža in divjd iz sobe. „Bo že, bo že! — grenko povdarja oče. — Saj bom šel nazaj! Le to ti povem, da jaz sem nad 30 let vozaril od Studenčic do Kranja in nazaj, pa nikdo ne bo oporekal, da je videl starega Lovreta pijanega! Ti sin moj, si pa oskrunil dobro moje ime! To me boli! In ker vidim, da ti in žena nista že dosti ponižana in zametujeta mojo pomoč, jo pa iščita drugod!" Tako govori oče in zopet začne z Zefo na svoje; kervavi mu serce, da ima tacega sina, in da ima takovo ženo, edina tolažba mu je ljubeznjiva Zefa. Da moreta Neža in njen mož plačati zdravnika, prodasta kravo. Neža se je sicer jezila in bolj na tihem obirala moža, da bi stari oče ne vedel, koliko jej je za kravo. Kako žalostno je zdaj v hlevu! Ko je ona prišla k hiši, stalo je v hlevu sedem dobro rejenih repov, trije konji so zraven rezgetali in skakala sta navadno po dva žrebeta v zato narejenej ograji. Toda zdaj ? Še ena kravica stoji lačna in klaverna pri jaslih, rebra jej skoro za ped visoko stoje na herbtu; zraven žalostno kima popolnoma zdelana kobila in sanja o lepih dneh pri prejšnjem gospodarju, ko je imela ovsa v obilnosti! Kako je s ščetinarji, omenili smo že pred. Kaj ne, žalostno je pri takej hiši! IV. „Kaj pa ti je Zefa, da se jcčeš?" — praša joVerban, primši jo za roko. Sloni za hišo na oglju skednja, s predpasnikom jej je pokrit obraz in globoko ihti. Verbana, to videti, zabolelo je mehko serce, hitro priskočil je k njej, poprašal jo po vzroku njene tuge, da bi jo potolažil, če bi se dalo. „0h, nikar me ne prašaj!" — odgovarja jokaje, obriše si obraz in pogleda v mladenča. Obseva jo ravno zahajajoče solnce, solzica grenka jej kapne po licu lesketajoča se v zadnjem blesku solnčnem. „Nič, povedati moraš, pred ne odjenjam!" — proseče sili mladeneč. „Poglej tatvine me dolži!" — hitro zašepeče deklica, sramote pobe3i glavo in debele solze se jej vder6 z nova po licu. „Kaj? Kdo? Kako?" — poprašuje Verban v enej sapi. „Danes zjutraj — jame pripovedovati brisaje si zasolzene oči — danes zjutraj prileti Neža v najino sobico, pogleda me strašno gerdo, preti mi s pestmi in vpije, da sem tatica, da sem jej vkradla dve svilnati ruti; pravi, da je je imela v skrinji in jaz sem jej je zmaknila, ko sem stregla njenemu možu! O Bog, še na misel mi ni prišlo kaj tacega!" — pobesi glavo in se pokrije s predpasnikom. „Kaj? Ali jej nisi mogla pokazati vrat? Jej nisi mogla zamašiti lažnjivih ust?" poprašuje Verban v svetej nevolji. „1 kaj? Vstala sem in rekla, naj koj vse preišče in naj se prepriča, če sem res jaz kaj tacega storila ? Ukaže, naj odprem skrinjo, kar jaz prav rada storim, saj mi vest ni očitala najmanje reči. Tam mi premetuje obleko in na zadnje res privleče dve ruti in sicer svoji! Oh, kako sem se jaz prestrašila, vsa kri mi je zaostala, ___sam Bog večni vedi, kako ste noter prišli! — izdihne revica. „Kaj pa potem?" — napenja Terban svoja ušesa. „Ozmerjala me je, rekla, da moram od hiše, da tatic ne terpi! Pa kam hočem iti? Ali hočem očeta samega pustiti? In kaj bodo ljudje rekli? Oh nobenemu si ne upam pogledati v obraz!" — in zopet glasno zajoče. „ Gotovo je ona sama noter djala ruti; prekanjena ženska; Pa naj ljudje rečejo, kar se jim ljubi, jaz---" „No, sta pa že zopet vkup! In na mojem posestvu! — vpije Neža. — Tega jaz ne terpim! da bi berač in ciganka pripravila mojo hišo ob dobro ime!" „Če ga ima kaj dobtega imena — zaničljivo odgovori Verban — Berač in ciganka ? glej, da sama ne boš beračica, pazi, pazi! No, pa če sem prav berač, tebe nisem še prosil za noben dar! Zefa! nič se ne jokaj! — mirno, da sočutno govori k slednjej — poterpi še en teden--ne, le nocoj še, potlej bo bolje! Jaz ne morem videti, da bi te ta zlodjeva babura---" Tiho — zarezi Neža z iskrečimi očmi — urno se poberi iz mojega verta! Ti ciganka pa tudi pazi, da te ne vidim več!" „Nad Zefo nimaš ti nič gospodariti! — oglasi se zadej oče Lovro, ki je prihitel na vriš iz sobe. — Tudi še nimaš toliko oblasti, da bi naju podila od tod! Praviš, da si okradena, da te je okradla Zefa, a Bog vedi, kako si ti to napravila--za ključ veš, poznam te pa tudi---no, pa ni vredno, da bi se prepiral s teboj. Zefa le pojdi sem, luč bova naredila in kaj delala. Terban, kam pa ti hitiš? Mene se nikar ne boj!" „Oče, morebiti pridem še nocoj nazaj — vpije skakaje čez planke in še mermra sam s seboj. — Ljudje pravijo, da sva z Zefo malo bolj tako! res je, res, rad jo imam, rad, bolj kot samega sebe---ne morem terpeti, da ne bi imela miru--- zdaj jo bo še razvpila za tatico---temu moram narediti konec! Pred ne jenjam, da me oče usliši." Zefa gre z očetom v hišo, naredi luč, vsede se k šivanju, toda ne gre jej izpod rok. Globoka žalost krije čedni njen obrazek, oči so jej vse rudeče danešnjega joka, vedno še padajo kaplje po licu. „Oče, jaz ne morem več delati, slišite, kar večerjo bom skuhala in pojdiva spat, bom pa jutri bolj hitela!" — govori očetu, ki sedi zamišljen pri peči in puha tobak, da se gosti dim vali proti stropu. „Le pojdi, če Bog da, ne boš je mnogokrat tukaj kuhala, to se mora spremeniti!" odgovori oče in premišljuje na dalje. Dolgo še, da, več kakor celo uro sadi oče sam pri peči; dvakrat je že pipo napolnil in petkrat ukresal gobo, ko še le Zefa prinese večerjo — pa vsaj jej je danes vse nagajalo: najpred ni mogla zakuriti; ko je bil krop že vroč in je menila močnik kuhat djati, se jej je pisker prekucnil, in zopet je morala začeti iz novega. Zdaj je kuhano, hitro povečerjata, poklekneta, oče vzame velik molek in glasno molita rožni venec. Kavno mislita luč ugasniti, ko nekdo poterka na okno. Štefan prosi, naj se mu odpre. „Kaj pa je tebe tako pozno prignalo k nam? pa vsaj ni kaka nesreča —--?" vpraša Lovro in si skoro sopsti ne upa. „V kaj resnej zadevi sem prišel le-sem. No, Zefa, ali greš nekoliko vun ta čas? Brez ovinkov ti koj povem, kaj je — pravi Štefan, ko je Zefa odšla sklede pomivat. — Davno že sem mislil, sinu dati gospodarstvo, kar sva se že midva pomenkovala. Pomisli, danes me je pa sam prosil in ugani zakaj? — ko Lovro z glavo odkimuje, nadaljuje: — Tvoja hči Zefa se mu je vsedla v serce, njo mi hoče pripeljati k hiši. Pravi, ne more več gledati, da toliko terpi. Le nikar me ne glej debelo, res je tako. Premišljeval sem, kako bi naredil. Ker si mi pa ti fauta hvalil in je tudi tvoja Zefa, kolikor previdim, pripravna za gospodinjstvo, nimam jaz nič zoper njegovo prošnjo. Kaj pa, ali bi jo ti dal? Veš, saj bi jaz ne bil prišel nocoj k tebi, pa me je fant silil!" „Vidiš, jaz ti bom povedal, kakor mislim. Eavno sem premišljeval, kam bi jo dal služit, če jo pa ti vzameš za svojo hčer — bolj mi ne moreš vstreči! Samo toliko ti rečem, da dote jej ne morem dati veliko, ljudje jo opravljajo in obrekujejo in kaj jej je danes natvezala gerda Neža, ti bo gotovo znano. Zdaj pa sam premisli!" Moža se še posvetujeta, v zapalu govorita precej glasno. Pač ne mislita, da ju nekdo zunaj pod oknom posluša in se napenja, da bi vjel vsako besedico. Oče Lovro pokliče Zefo in jo popraša, ko bi ne hotela iti k Štefanovim, kojim se je jako priljubila. „Zakaj pa ne, saj tukaj nimam ne enega veselega trenutka! — odgovori dekle in se hvaležno ozre na Štefana; se ve , ni še razumela, kaj mislita možaka. — Kada grem! Tisto že obljubim, da bom pridno delala, vam bom pa tudi zmir blizo!" „Ti me ne umeš prav! — razlaga jej oče — Štefanov Verban bo prevzel gospodarstvo, ko bi mu ti hotla gospodiniti?" Dekle nekoliko zaradi. žarek veselja jej zasveti iz modrega očesa, serce jej burneje zabije — vsaj čuti do Verbana že davno čisto ljubezen, koje si pa dozdaj še sama sebi ni spoznala. Molči nekoliko časa in ne ve, kaj bi počela v zadregi; ravno hoče odgovoriti, ko pred oknom nekaj zašumi. Vsi pogledajo tje in zapazijo obraz Verbanov, kterega je ravno obsevala ponočna kraljica. Zefa še bolj zaradi, kri še bolj zavre po žilah, moža se pa nasmehneta, Štefan skoči vun in pripelje sina noter. „Zdaj se pa le pogovorimo, kako bo! ker smo začeli, dosežimo do konca! — pravi Štefan. — Verban, oče je zadovoljen, rad ti jo- da, jaz jo tudi rad vidim! Njo pa sam poprašaj, če ti hoče biti tovaršica?" Zefa sramožljivo pogleda po strani in robec predpasnikov vije med persti. Verban jo prime za roko, pogleda jej proseče v globoko snjivo oko. „Povej, povej mi, če mi boš gospodinja ? Veš, jaz ne verjamem lažem, koje trosi ta-le Neža od tebe, zmiraj sem te imel rad-- priterdi, priterdi!" Pošteno dekle mu vroče stisne roko, nekoliko prikima z glavo in zveza je sklenjena. Kako sta bila srečna mlada človeka v tem trenutku! Kako blažena pa sta bila tudi stara moža — vsaj sta videla pred seboj zdrave in krepke otroke, zdrave na duši in na telesu. V. Druzega dne gre že po celej vasi novica, da se vzameta Verban in Zefa. Nekteri neverjetno odkimujejo z glavami, kajti zvedeli so to od Neže in ta jih je že tolikokrat nalagala! Drugim pa se govorica dozdeva kaj verjetna, ker ženske so si že davno šepetale, da se Zefa in Verban rada vidita. Vjemajo pa se vsi v enej zadevi, vsi prav iz derca privoščijo pridnej in mnogo obrekovanej Zeti poštenega Verbana — željno pričakujejo, da se natanjko zve ali je kaj na tem, ali nič? Kako je to, da je Neža vse tako hitro raztrosila med svet ? Sinoči je pri vratih poslušala in čula, kaj se obravnava. V serce jo je speklo. da Zefa naleti tako srečo in se njej odtegne. Celo noč se jej sanja od nje in druzega dne jo novica tako teži, da jo pove svojej prijatljici, starej, gerdej ženski, ki je boje v svojej mladosti preslepila marsikterega mladenča. Kar pa veste dve ženski, zve kmalo vsa vas. V štirnajstih dneh že sta oklicana v pervo. Vsi nazoči zadovoljno pokimajo in smehljaje se pogledujejo po mladih oklicanih osebah. Le en sam obraz se nagerbanči, zatemni, le enej samej ženski se zablisknejo oči sovraštva in zavisti: neumnej Neži. „Da bi jaz mogla vse razdreti! — misli v svojem pregrešnem sercu. — Vsi zlodeji pomagajte mi, vdihnite mi kako pravo misel, da izveršim svoj naklep!" Če se je že drugekrati repenčila nad možem, danes pa ni bilo ni konca, ni kraja besedi. In zvečer, ko moža ni od nobenega kraja, kako skače po hiši, zapira vrata, meče posodbe! Zdaj se vsede, a koj zopet vstane in dirja kakor divja furija. Pozno prikima mož domu prepevaje hreščavo pesem, opoteka se, toliko da ne pade. Jeze poskoči Neža zagledavši ga — toda togota njena se poleže, ko mož iz žepa frakeljček žganega privleče iu ga jej ponudi. Kakor maček po miški šapne ona po strupenej pijači, v pervem dušku jo izprazni na pol. „Stari in njegova ciganka, kako se nama smejata v pest! Še sem ju nič ni! — govori na pol omotena Neža. — Pa kar nič mi ne pride v glavo, da bi jima eno zasolila! Kar zadavila bi ju oba vkup: Prevzetneža, kar k Štefanovim sta se preselila!" Mož Nežin se je že davno vdal pijači in tudi ona skušala je vtopiti v pijači svojo jezo. Stari Lovro, mlada Zefica, in pošteni Verban so jej tern v peti, najraje bi je vtopila v žlici vode. Da jima ne more škodovati, to jo b6de: obrekuje, opravlja--a kdo jej verjame? Ravno danes oklicali so ju v tretje, vsi naklepi Nežini so spodleteli, nič jima ne more storiti. Čujte, kaj pa se ljudje pred cerkvijo tako krohotajo? Zakaj vpijejo, prav, prav? Zakaj tako škodeželjno in zaničljivo pogledujejo za Nežo? Ravno kar je oklical berič, da bo vse njeno posestvo prodano na drobno, in sicer v torek popoldne. „Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade!" se smejajo stari možje. „Da, da, vsacega poplača gospod Bog po njegovem zasluženju, in hudobni se le malo časa veseli svoje zmage nad poštenim in pravičnim!" modrujejo stare ženice. Druzega dne obhaja se svatovščina. Veselo vriskanje razlega se po vasi, krasno okinčani konji in vozovi peljejo nevesto in ženina in svate po vasi od farne cerkve, kjer so ju ppročili; samokresi in možnarji pokajo, da odmeva po bližnjih hribih. Vsem sije veselje iz obrazov, najbolj veseli se pa nevesta Zefa; kako je danes berhka, kako žive so njene oči, kako ljubeznjivo je vpira v moža svojega Verbana, kako jej gorijo lica, in kako sladek smehljaj se jej ziblje krog usten! Ukaje se peljejo svatje mimo rojstne hiše srečne neve3te. Lejte, tam-le izza ogla se sveti dvoje oči; jeza, sovraštvo, zavid bliska iz njih, zdaj se vidi celi obraz — Nežin je! Kako škriplje zobmi, kako si grize ustne, kako merda, z divjimi očmi rada bi pre-derla srečni par. Povabljena je sicer na ženitnino ona in njen mož, a nobeden ne gre--no, pa saj tudi brez njih lahko opravijo! Prične se pojedina, zagodejo godci, mladi fantje in dekleta se zasučejo, da je veselje, pritiskajo s petami in vriskajo, da se razlega daleč po okolici. V torek dopoldne se ve3eli razidejo vsak na svoj dom. Popoldne pa se zbira radovedna truma okrog hiše Nežine; nje nikjer ni opaziti, on pa leži v nezavesti pod klopjo — žganje ima hudo moč. Prodano je vse po neizrečeno nizkej ceni, ljudje se zopet raz-krope in po vasi nastane večerna tihota. Noč se pomika zmir dalje, vse se je že poleglo spat--a ne, lej tamle okoli Štefanove hiše se plazi ženska podoba, tiho leze proti hlevu, zgubi se va-nj, od tod zleze skozi luknjo, kjer se navadno živini meče klaja, naprej, spenja se po senu, zgoraj odpira tiho neka vrata in zleze v hišo __kaj neki hoče notri, in tako pozno?---- Sreda je napočila. Velik šum in vriš je na Studenčicah. Kaj pomenja velika gnječa ljudska, ki se rije okoli dveh žendarjev?' Vsak bi rad videl vklenjeno Nežo, ktero je zasačil Štefan, ravno ko je stala pri odpertej skrinji Zefini in hotela krasti. Izročil jo je sodniji. Od tega časa je ni nobeden več videl. Eni pravijo, da je prišla v norišnico, drugi da je v vodo poskočila, a gotovega nobeden ne ve. Njenega moža pa je končalo žganje, ker ga je le preveč pil, med neizrečenimi bolečinami končal je svoje življenje. Stari Lovro in Štefan pa sta živela do smerti pri svojih otrocih, pri Verbanu in Zeti. Ta dva sta živela srečno razun malih nezgod. Lepa edinost, vedna delavnost povikšala je njuno blagostanje, hiša njuna povzdignila se je hitro, da je bila ena najbogatejših. Nesloga, zavist in zapravljevanje podira hiše; sloga in pridnost pa je soziduje. Dva imenitna člena ali paragrafa iz občnega deržavljanskega zakonika. (Spisal dr. T—r.) Vsak prijatelj naroda mora iz serca želeti, da bi se znanje postav ali zakonov med ljudstvom vedno bolj in bolj razširilo. Ali stvar je težavnejša, kot bi se pervi hip mislilo! Naši zakoni ali naše postave izšle so brez izjeme v nemškem jeziku. Imamo sicer tudi slovenske prevode ali prestave. Pa ti prevodi so taka zme3, da jih zakonov in slovenskega jezika učen človek ne razume lahko. In kako naj bi ž njimi izhajal priprosti narod! Pri tem so pa posamezni členi ali paragrafi pri vsakem zakonu kolikor moč kratki in skerčeni, tako da so umljivi le človeku, kateri se pri svojem poslu z zakoni pečati mora. Potreba je toraj, da se postave priprostemu narodu razlagajo jasno in kolikor mogoče priprosto, brez tiste visoke učenosti, v katero človek rad zabrede, kedar o zakonih kaj piše. Ta potreba pa je toliko veči, ker zakoni segajo s svojo močjo v vsakdanje življenje, in sicer tako globoko, da jih mora tudi priprosti človek vsaj poveršno poznati. In če jih ne pozna, in je prišel zavoljo tega v škodo, mu zdihovanje nič ne pomaga, ker »kakor hitro je postava prav razglašena bila, se ne more nihče s tim izgovarjati, da mu ni znana." Te zadnje besede so vzete iz občnega deržavljanskega zakonika. Občni deržavljanski zakonik pa je naj- važnejša in najglavnejša postava, po kateri se vredujejo vse pravice, ki jih imajo prebivalci v deržavi med seboj. Da bodete stvar ložje umeli, naj vam povem, da ta zakonik obsega vse tiste postave, katere uredujejo zakon (možitev in ženitev), razmere med starši in otroci, posestne in lastninske pravice, testamente ali poslednje volje, vsakoverstne pogodbe, in druge take stvari. Sedaj se pa tudi lahko sprevidi, da je ta zakonik v najtesnejši zvezi z vsakdanjim življenjem, in da mora silno obširen biti. In res je obširen, ter obsega vse svoje zapovedi v 1502 členih ali paragrafih. Takoj drugi člen pa se, kakor je že povedano bilo, glasi: „Kakor hitro je postava prav razglašena bila, se ne more nihče s tem izgovarjati, da mu ni znana." Reč je toraj nevarna in kdor pozna življenje pri sodnijah, ta ve, koliko poškodovanja da izvira iz tega, da priprosto ljudstvo postave skoraj čisto nič ne pozna. Zdaj bodemo vzeli v pretres samo dva člena ali paragrafa iz omenjenega zakonika. Pervi teh členov pa je tako imeniten, da ga mora poznati vsakdo. Drugi člen ali paragraf, o katerem bodem govoril, nima sicer toliko pomena, pa se vendar mnogokrat v življenji potrebuje. I. V našem občnem deržavljanskem zakoniku se člen ali paragraf 887. takole glasi: „Če se je čez pogodbo pismo storilo, tedaj se ne gleda na ustne dogovore, o katerih kdo terdi, da so bili ob enem storjeni, ki se pa s pismom ne vjamejo, ali nove pristavke zapopadajo." — Kaj je toraj obseg te kratke postave? Kakor so besede iz zakonika samega tiskane, jih bode malokdo izmed priprostega ljudstva razumel ali zastopil. Da postane stvar jasnejša, poglejmo najpred, kako se pogodbe sklepajo v kmečkem življenji. Kadar hoče sosed s sosedom pogodbo skleniti, pričnč se pogovori in dogovori. In pogovarjata se in dogovarjata se deset ali še več dni. Ko pa sta stvar prerešetala, ter se zjedinila o vsem, tedaj se pa podasta v mesto k notarju, ali advokatu, da njima spiše ali sostavi pismo. In ondi notarju in advokatu svojo reč razjasnita. Ta pa naredi pismo, katero samo je sedaj veljavno, tako da prešnji ustmeni dogovori nimajo nikake moči, in nikacega pomena več. Če bi bila toraj soseda notarju kaj zamolčala, ali če bi bila od svojih prejšnjih dogovorov kaj pozabila, tako, da sb zamolčeno ali pozabljeno v pismo ni zapisalo, potem je stvar taka, kakor da bi tisto, kar je zamolčanega ali pozabljenega bilo, nikdar dogovorjeno ali pogojeno ne bilo. Ako bi potem iz te pismene pogodbe nastalo toževanje, in bi postavim toženi se sklicaval na to, da se Koledar 1881. II pismena pogodba ne strinja z ustmenimi dogovori, katere je imel s svojim tožnikom, tako mu to sklicevanje čisto nič pomagalo ne bode, če ima tudi deset ali več prič, s katerimi bi lahko dokazal, da se je pogodba ustmeno drugače sklenila, kot pa je v „pismu" zapisano. Obseg omenjenega člena ali paragrafa je toraj ta, da pri pismenih pogodbah velja le to, kar je v pismu zapisanega. Kar pa se je pri sklepu pisma ustmeno sicer dogovorilo, ali v pismo vzetega ni bilo, to je brez veljave. Pri tem pa se mora zapomniti še to-le. Postava govori o ustnih dogovorih, ki so ob enem, to je pri sklepu pisma storjeni hili. Človek bi menil, da so to le tisti U3tmeni dogovori, ki so pri sklepu pisma, to je v notarjevi ali advokatovi pisarni storjeni bili. Ali vse sodnije in vsi učenjaki razlagajo omenjeni paragraf tako, da so vsi ustmeni dogovori, ki so pred podpisom ali pod križanjem pisma, naj si bode v pisarni pri advokatu ali pa že poprej doma storjeni bili, brez moči, če niso v pismo postavljeni bili. . Toliko o postavi sami. Sedaj pa še poglejmo, kake nasledke da ima ta postava v življenji. Kdor pozna razmere, ve, da se marsikdo vjame v njeno past — in to leto za letom. Najnevarnejši je stvar pri prodajanji zemljišč. • Kakor je vam znano, mora se od vsakega zemljišnega kupa „procenta" na davkarijo plačevati. Od vsake kupne pogodbe ali od vsakega kupnega pisma mora se pri davkariji vložiti prepis (spisek). Na podlagi tega prepisa se pa potem odmeri procenta. In ta procenta je pri sedanjih denarnih razmerah našega cesarstva velika. Ni toraj čuda, da kupec in prodajalec želita, da bi se procenta pomanjšala kolikor mogoče. In ker dobro vesta, da se procenta odmeri od kupne cene, skleneta, da bodeta nekaj kupne cene zamolčala, in da se v pismo ne bode postavila tista kupna cena, katera je poprej ustmeno dogovorjena bila. Pismo se naredi, ter se postavi v njega pomanjšana kupna cena. Če je bila, postavim, kupna cena dogovorjena na 600 gold., postavi se v pismo le 400 gold. Čez leto dni se pa prodajalec in kupec vidita pred sodnijo. Pervi je tožil, da mu kupec od kupne cene še ni poplačal 200 gold. in da mu jih plačati noče. Kupec (morda prebrisana glava, ki je že popred vedel, da pri nas ta in ta postava velja), izleče svojo kupno pismo in se sklicuje na to, da je kupna cena v pismo postavljena samo s 400 gold., in da je teh 400 gold. tožniku že poplačal. Tedaj se pa tožnik poln zaupanja sklicuje na to, da se je kupna cena poprej na 600 gold. dogovorila in da se je samo zavoljo procente v pismo postavila s 400 gold. In čez te dogovore je tožnik pripravljen priseči vse prisege sveta, in tudi tože- nega roti, da naj priseže, da ni bila kupna cena dogovorjena na 600 gold. Ali vse to mu nič ne pomaga, ker sodnik mora razsoditi, da le to velja, kar v pismu stoji, da toraj toženi tožniku 200 gold. poplačati ni dolžan. Tožnik pa s svojimi prisegami, in tudi s svojimi pričami še zaslišan ne bode, ker sodnik mora izreči, da so vse te prisege in vse priče nepotrebne, ker je stvar, če je tudi dogovorjena bila, neveljavna. Čemu toraj dokazov? Konec pa je tak, da prodajalec izgubi svojih 200 gold. — Kupec pa si je pridobil svet za 200 gold. cenejši. In sedaj bode dejal vsakdo, da je to prav navadna goljufija. In goljufija je to res. Ali kako priti do tega, da bode kupec kaznovan, da bode prišel kemvi sodniji v pest? Tu je stvar težavna. Prodajalec in kupec dobro vesta, da se kupna cena v pismu zamolčati ne sme, in da bodeta morala plačati kazen, če se stvar pozneje izve. Zatoraj pa se pred pismom navadno sama med seboj in ne v navzočnosti prič pogovorita, da bodeta kupne cene samo toliko in toliko v pismo postavila, drugo pa da „med njima ostane". Ko pa stvar pred kervavo sodnijo pride, tedaj se najpopred po pričah povpraša, katerih pa ni. Na samo terditev prodajalčevo pa kupeca ne bode obsodil nikdo, in to tim manj, če je ta, kar je navadno, v občini do tedaj veljal za poštenega in pravičnega človeka. Če pa so tudi priče navzoče bile, je stvar še vedno zasukana tako, da sodaija'preiskovanje konča, brez da bi bil kupec obsojen. Navadno se je kupčija delala več dni, in priče niso vedno navzoče bile. Tudi je mogoče, da se je kupčija, ko je enkrat pred pričami dognana bila, pozneje zopet predrugačila, da so se napravili pred pismom drugači dogovori, pri katerih pa prič ni bilo. In ker se konečno reč suče krog goljufije, to je krog hudodelstva, bode pač vsak sodnik vse razmere tehtno na vse strani premislil, in če ni popolne jasnosti, tako zatoženi obsojen ne bo, ker kazenski sodnik ima veliko odgovornost. In komur je bil enkrat pečat goljufije in ječe na čelo pritisajen, ta je navadno za življenje zgubljen, ter za vedno nesrečen. Tu pa je iskati vzroka, da kervave ali kazenske sodnije tolikokrat zavoljo pomankanja jasnih dokazov kazenska preiskavanja vstavijo, češ, da je bolje, da dva ali trije hudobneži nekaznovani ostanejo, kot pa da bi se obsodil eden nedolžni. Toliko o kupnih pogodbah. Manj nevarna je stvar pri posojilih, ker tu se navadno postavi v pismo vse, kar je poprej dogovorjenega bilo. Časih se zgodi, da se interes nižje pove, ali od posojenega zneska ,se malokedaj kaj zamolči. Ko bi se pa zamolčalo kaj, tako bi posojilec s tožbo tirjati mogel le toliko, kar je v pismu stoječega. Ravno tisto velja pri druzih pogodbah, posebno tudi pri najemnih ali štantnih pogodbah, če se je napravilo pismo. Ako se je v pismu dejala nižja najemnina (činž), tako se bode samo ta najemnina iztožiti mogla. Kar pa se je ustno dogovorilo, ostane brez veljave. Konečno naj spregovorim še besedico v izročilnih pismih, katere ljudstvo navadno „čezdajanska pisma" imenuje. Tu pa je naj veča revščina! Ko pride starost, tedaj očeta naganjajo otroci, da naj jim bi izročil premoženje ter da naj bi kot „stari" pri hiši živel. Tedaj pa so otroci polni sladkanja. Očetu se obljubuje vse. Kako da bode po izročitvi imel lahno življenje, kako da mu potem ne bode treba delati, ter da si bode lahko brez skerbi grel utrujene kosti za pečjo ali pa na solncu! Vsaki dan bode jedel pri mizi z „mladima", ter rezal si svoj kruh, kolikor se mu bode le poljubilo. Sploh se obetajo vse reči. In če se starši obotavljajo, tedaj se naganjajo, da naj si toliko in toliko izgovore, da naj si ta in ta „poboljšek" prideržijo. Konečno se stvar dožene in sklene se, da bodo šli delat pismo. Da bi pa ne bili koleki (štempelni) previsoki, da bi ne bila procenta prehuda, da bi ne bilo nepotrebne pisarije preveč, in da bi si ne napravljali druzih sitnosti, sklenejo, (dostikrat že med potjo,) da se očetov poboljšek ne postavi v pismo; saj bode sin tako ali tako vse vestno opravljal. Časih se tudi zamolči gotovi denar, ki si ga oče iz zemlje izgovori, ker hvaležni sin se roti na vse moči, da bode očetu vse pošteno in do zadnjega vinarja poplačal. Starši, ki imajo do svojih otrok vedno več ljubezni, kot pa otroci do njih, se o tacih priložnostih brez vsake težave pregovoriti dajo. Kar sin prejemnik tirja, to se mu ne odreče, ker si starši navadno še misliti ne morejo, da bi jih kedaj lastni otrok pozabiti mogel. In tako se zgodi, da se izročilno pismo kolikor največ more skerči. Starši dobijo reven „kot", poboljšek in druga izgovorila pa ostanejo samo v sinovi obljubi. Ta pa spremeni takoj, ko je s svojim pismom prišel v zemljišno knjigo, svojo natoro. Poprej ponižen, hvaležen in prijazen postane čez noč osoren, sirov! Vsako mačko pri hiši ima raje, kot pa očeta, ki mu je izročil vse premoženje! Če se pa oženi, ter vpelje v hišo mlado gospodinjo, potem je pa stvar še hujša. Stare davita kplikor največ mogoče. Ko so pa starši konečno primorani, da si v tožbi iščejo pomoči, tedaj pa se jim odkrije, da se tisti poboljšek, katerega jim je sin pred izročenjem premoženja tako goreče obetal, iztožiti ne more. In to zavoljo tega ne, ker o njem v izročilnem pismu ničesar brati ni. Konec vsega pa je, da morajo starši pod lastno svojo streho na stara leta stradati. Dostikrat se mora tudi beraška palica v roke vzeti. Ko bi se pa bilo izročilno pismo delalo, kakor je bilo dogovorjeno, tako bi bilo vse lepo v redu in premoženja prejemnik bi moral plačevati, kar je bil obljubil. Iz vsega predstoječega se pa sedaj lahko razvidi, kolike po-menljivosti da je §. 887 občnega deržavljanskega zakonika Mnogokrat v življenji pride do svoje veljave, in mnogo toženih je že izvlekel iz klešč, da niso bili obsojeni. Sedaj pa se bode vprašalo, kako je to, da se nahaja ta postava v našem deržavljanskem zakoniku. Če je tako pogubljiva, če podpera goljufijo, čemu se ne dene ob veljavo. Kdor je zavoljo člena 887 zgubil svojo pravdo, in sicer tako zgubil, da še njegove priče zaslišane niso bile, in da se ni ozir jemalo na njegove prisege, vname se navadno od jeze proti sodnijam in zakonom. Po njegovem mnenji ni nikake pravice več! Sodnija podpera sleparje in zakon ali postava ima le namen, da se goljufi gostijo pod njenim varstvom! Ali vse to vpitje je neopravičeno! Člen 887 postavljen je bil v zakon iz silno pametnih vzrokov. Znano je, da se pri sklepu pogodb mnogo govori. Časih terpi pobotanje več dni. Znano je pa tudi, da največ pravd izhaja ravno iz pogodb. Ko bi sodnik pri teh pravdah moral ozir jemati na vsako besedico, katera se je govorila pri sklepu pogodbe, moral bi vselej zaslišati obilo prič, ali pa vsaj pripustiti mnogo priseg. Pravda pa bi se pri tem neizmerno napihnila, in preteklo bi vselej več let, da bi končana bila. Ker pa je koristno, da so pravde kolikor mogoče kratke, tako je tudi člen, o katerem smo do sedaj govorili, koristen in potreben. Njegova naloga je, pravde zavoljo pogodb kolikor mogoče okrajšati. Na drugi strani pa ima zopet nalogo, da spodbuja stranke k sklepu pismenih pogodb, ki so vedno boljše kot pa ustmene. Beseda mine, ali pisano ostane! Kdor pa pazi na to , da se njegove pismene pogodbe skerbljivo sostavijo, in da s? v njih ničesar ne zamolči, kar je ustmeno dogovorjenega bilo, ta zavoljo člena 887. nikedar v škodo ne bode zagazil. Toraj še enkrat: Kadar se napravi j a pismena pogodba, tedaj naj se z največo skerbljivostj o pazi, da se v njo postavi vse, kar je ustmeno pobotano bilo. II. V občnem deržavljanskem zakoniku se člen 956. takole glasi: „Daritev, katera se ima še le po darivcovi smerti spolniti, velja za volilo, ako se je po predpisanih oblikah ravnalo. Le takrat se ima za pogodbo, kadar je obdarjeni daritev vzel, darivec se pravice, jo preklicati, izrekoma odpovedal, in ako se je zastran tega pismo obdarjencu izročilo." Ta člen govori o daritvi (šenkengi) in sicer o posebni daritvi, ii se v postavi imenuje „daritev na primerlej smerti". Pri ti daritvi mora obdarjeni (obšenkani) dalje živeti, kot darivee, to je tisti, ki daruje (šenka). Daritev pa stopi v moč še le po darivčevi smerti. Taka daritev se pogostokrat pripeti v življenji, pa je navadno brez veljave, ker se ni ravnala po predpisanih oblikah. Navadno se verši stvar tako, da darivee obdarovanemu izroči kako premoženje z besedami: To naj je tvoje po moji smerti! Večkrat se zgodi, da ima oče enega svojih otrok rajši kot druge. Ko se čuti blizo smertne ure, tedaj pa izroči svojemu ljubljencu, recimo, kake hranilnične bukvice, češ, da naj so njegove po smerti očetovi. Pogostoma pa je stvar ta-le: Marsikje imajo v hiši kakega oddaljenega sorodnika, ki je pod streho deržan kot ud rodbine. Mož si je v življenji prihranil denarjev. Na starost pa je pustil delo, ter se naselil pri svojih sorodnikih, češ da jim bode po smerti zapustil vse, kar ima. In v resnici, kadar se mu približa zadnja ura, izroči dolžna pisma, ali druge vrednosti svojim sorodnikom, pri katerih je živel, z besedami: to premoženje naj je vaše po moji smerti! In pri tem ostane. Kadar pa so umerlega zagrebli, tedaj se oglašajo postavni dediči ali erbi, ter hočejo imeti premoženje, katero je po mertvem ostalo. Ti, pri katerih se je redil, se sklicujejo na to, da jim je premoženje pred smertjo z namenom izročeno bilo, da njim pripade po smerti izročilca. Ali z ozirom na člen 956. občnega deržavljanskega zakonika overže se njihovo sklicovanje, in postavni dediči, ki se v življenji za umerlega nikedar zmenili niso, dele si njegovo premoženje. Oni pa, ki so ga redili, se morajo zadovoliti z vbornim odškodovanjem. Kako bi se toraj bilo moralo ravnati, da bi postavni dediči ne bili mogli iztergati premoženja in da bi let6 bilo ostalo onim, katerim ga je umerli v resnici hotel zapustiti? Da bode daritev, katera se ima še le po darivčevi smerti spolniti (to je daritev, pri kateri darivee obdarovanemu izreči kako premoženje z besedami: to naj je tvoje po smerti moji!) veljavna, treba se je, kakor pravi postava, po predpisanih oblikah ravnati. Tu sta mogoča dva pota. Taka daritev velja ali za volilo (legat) ali pa za pogodbo. Da bode daritev veljala za volilo, treba je spolniti vse tiste oblike, katere so za oporoke ali poslednje volje (testamente) predpisane. Na kratko, darivee mora napraviti testament, ter v njem izreči, da te in te vrednosti po smerti njegovi pripadejo tistemu, kogar hoče obdarovati. Testament pa se napravlja ali ustmeno, ali pismeno. Pismenih testamentov kmetje malokedaj napravljajo. Napravljati pa se morajo po tesnih oblikah, o katerih pa ni treba da bi se tukaj govorilo. Pač pa so ustmene oporoke ali testamenti v navadi. Take oporoke pa so le tedaj veljavne, če so bile h krati pričujoče tri priče, katere poterditi morejo, da se v osebi tistega, ki je oporoko delal, nobena goljufija ali zmota prigodila ni. Pred temi pričami pa se mora izreči poslednja volja, in sicer resno, odločno, pri polni zavednosti, brez sile in goljufije. Z ozirom na predstoječe moral bi bil v prejšnem zgledu omenjeni, oddaljeni sorodnik takole ravnati. Kadar se mu je približevala smert, tedaj naj bi bil poklical k sebi tri priče, katere so ga dobro poznale, in katere bi toraj bile poterditi mogle, da se v njegovi^ osebi nobena goljufiji ali zmota prigodila ni. Pred temi pričami pa naj bi bil resno, odločno in pri polni zavednosti izročil dolžna pisma ali druge vrednosti svojim sorodnikom, rekoč: to premoženje naj je vaše po moji smerti! Tako bi bila daritev stopila v polno moč. Postavni dediči pa bi se bili potem brez vspeha trudili, in zapuščina ostala bi bila tistim, katerim je od umerlega namenjena bila. Sedaj smo videli, kako da se mora ravnati da bode „daritev na primerlej smerti" veljala za volilo. A mogoče je pa tudi, da taka daritev velja za pogodbo. In tedaj je treba tako-le ravnati. Perva in glavna zapoved je pri tem ta, da se mora pred notarjem narediti pismo. V tem pismu pa mora izrečeno biti: pervič, da obdarovani daritev sprejme; in drugič, da se darivee odločno odpove pravici, storjeno daritev preklicati. Konečno pa se mora pismo obdarovanemu izročiti. Pripravnejši pa je na vsak način, da se daritev na primerlej smerti izverši kot volilo, to je da se izreče pred tremi pričami. Manj bode potov, manj stroškov! Če še omenim, da morajo te tri priče biti moškega spola, potem sem naštel vse imenitneje stvari, katere je treba vedeti c daritvi na primerlej smerti. Razgovor o cerkvi. (Poslušal in zapisal ga Jožef Križmar.) Šolske počitnice so nastopile; dijaci se veselo vračajo domd, da se odpočijejo od desetmesečnega učenja in da se okrepčajo za naslednje šolsko leto, ali za nastop stand, za katerega so se toliko let s trudom pripravljali. V mestih, zlasti v manjših, se to pozna, kajti če prav je dijakov število majhno v primeri z drugim prebi- valstvom, vendar z dijaki umanjka za nekoliko časa važen živelj javnega življenja, nadepolna mladina. Še bolj pa se pozna dijakov prihod na deželi, ker če tudi je v vasi, ali v fari le en študent, vendar je že njegov prihod na dom imenitna dogodba ne le za njegovo hišo, temveč tudi za vso vas, ali faro. Dogodba pa je še imenitniša, ako je študent v bogoslovji, ali pa celo, ako je študent bogoslovje že doveršil in se delajo priprave za novo mašo. Zaostali in nevedni kmetje si vedo veliko pripovedovati o černej šoli, v katerej se študentje neki uče točo delati, čare preganjati, huiega klicati in tako dalje. Pametni možje in mladenči pa vedo, da vse to je prazna čenčarija in bedarija ter da se bogoslovci uče le verskih in cerkvenih znanosti, katerih bodo potrebovali, ko bodo duhovni. Zato se radi poslužujejo priložnosti, ko imajo med seboj domačega izobraženega človeka, katerega sicer spoštujejo, pa se ga ne boje, da ga poprašujejo o rečeh, ki jih zanimivajo, pa jih dobro ne umejo, ker niso imeli prilike ž njimi prej se pečati. Bogoslovec Božidar je bil prav vljuden mla-deneč in je v tej reči rad kmetom ustrezal; zato so se sosedje o počitnicah po jutranjej ali popoldanskej službi Božjej ob nedeljah zbirali okoli njega in on jim je, sede pod lipo pred svojo hišo, pripovedoval reči, o katerih so ga popraševali. Vraže in prazne vere jim je izbijal iz glave ter jih je znal s koristnimi razlagami tako kratkočasiti, da jim je čas pri zvestem poslušanji hitro potekal. Pri tem so imeli dvojin dobiček: bistrili so si um in časa niso potratili, ali drugače v zlo rabili. — Naj povem tukaj en tak pogovor. * * * Janez. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Božidar. Na veke. Kaj boste dobrega povedali, možje? Janez. Prišli smo, da bomo mi kaj lepega slišali od vas, ker kmalo vas bomo spet zgubili, gospod Božidar. Zmenili smo se jaz, pa tukaj oče župan in Miha starešina, da vas obiščemo. No, pa ravno prav, da vas dobimo tukaj; ker je lepo vreme, lehko kar tukaj opravimo in tako bodo še drugi zraven poslušali. Božidar. Veseli me,-da me radi poslušate. Vselimo se tukaj v senco, pa povejte mi, s čim vam morem vstreči. Janez. Ko smo šli od sv. maše proti domu, menili smo se o našej farnej cerkvi, kako je lepa in koliko je stara ter s tem je prišel pogovor na druge cerkve in na cerkve sploh. Eni so terdili, da cerkve so bile zmirom na svetu, drugi pa nasprotno in vendar nobeden ni mogel svoje terditve dokazati. Vsak izmed nas je o tem že kaj slišal, toda nobeden ne toliko, da bi mu bilo popolnem jasno, kako je s to rečj6. Zato bi radi slišali, kaj vi sodite o tem. Jaz sem vedno mislil, kar sem nekatere krati slišal, da pervi kri-stijani niso imeli cerkev. Božidar. Se v6 da ne takih kakoršne imamo zdaj mi, pa vendar so se shajali v posebnih prostorih, da so skupaj molili, Božjo službo opravljali in sv. zakramente prejemali, če prav na skrivnem. Župan. Bral sem v „Fabioli," ki jo je izdala družba sv. Mohora, da pervi kristijani so se shajali v kakej hiši, ali v podzemeljskih votlinah in pokopališčih, ki so jim pravili katakombe, dokler so jih Judje in malikovalci preganjali. Božidar. Tako je, možje, oče župan je že dobro si zapomnil in povedal, zato vam ne bom govoril o katakombah in o tistih časih, ko so kristjane preganjali, ker to lehko sami berete v onej knjigi; pa o pervih cerkvah vam rad kaj povem, ako vam je drago. Ysi. Prosimo, prosimo gospod Božidar. Božidar. Kristijani so začeli staviti perve cerkve pravemu Bogu precej, ko so jih pustili nekoliko v miru. Kakor veste, preganjali so jih s perva Judje, potem malikovalci celih tristo let in ne samo da cerkev si niso smeli zidati, ampak še pokazati niso smeli očitno, da so kristijani. Judje so imeli svoj tempelj , dokler jim ga niso Rimljani razdejali in svoje shodnice; malikovalci so tuli imeli veliko in krasnih tempeljnov v čast brezštevilnim svojim malikom; samo kristijanom se je to zabranjevalo. Vendar tudi kri-stijanov niso zmirom in povsod z enako ostrostjo preganjali. Bili so vmes ča3i in kraji, da so neverniki kristjane vsaj terpeli. Zato beremo v cerkveni zgodovini, da že sredi tretjega stoletja so kristijani imeli posebne hiše za molitve in za daritev, katere so imenovali cerkve. Tako n. p. je sv. Gregor čudodelnik dal sezidati več cerkev v novej Cezareji, kjer je bil on škof. Toda kar so sezidali kristijani v takem premirji, poderlo jim je zopet novo preganjanje. Še le potem, ko je bil cesar Konštantin včliki premagal Maksencija, kar se je zgodilo leta 312, smeli so kristijani očitno spoznavati svojo vero, ker tudi cesar sam se je bil pokristijanil. Župan. Slišal sem že, kako se je to zgodilo: cesar je pred bitvo videl na nebu križ z napisom: „V tem znamenji boš zmagal", in ko je z zaupanjem v Kristusa šel v boj, premagal je res sovražnika. Zato pa je ukazal, naj se vpelje v vsem cesarstvu kristi-janska vera. Božidar. Tako je bilo; zato pa sta on in njegova mati sv. Helena veliko pripomogla, da so se veličastne kristijanske cerkve sezidale. Pervi kristijani so bili izmed Judov, kakor veste, zato so judovske shodnice rabili za cerkve, kakor beremo v novej zavezi, da so apostoli in celo sam Jezus Kristus učili v shodnicah ob sa-botah. Ravno tako so spreobračali kristijani paganske tempeljne v cerkve. Za časa cesarja Konštantina so bili malikov tempeljni že zapuščeni, ker kristijanska vera se je bila hitro razširila, posebno po mestih, tako da je bilo prebivalstvo skoro vse kristijansko in je do tedaj le posvetna gosposka s silo vzderževala paganstvo. Kakor hitro pa je cesar kristijanom dovolil svobodno in očitno skazovati svojo vero, ginilo je hitro malikovalstvo in neverstvo. Naj dalje se je ohranilo na deželi, kjer so ljudje bili še brez poduka in zato so kristijani malikovalcem rekali „pagani", kar pomenja to, kar v našem jeziku „vaščani" ali kmetje. Malikovalske tempeljne pa so radi spreminjali v kristijanske cerkve zato, ker so bili zlasti po svojej podobi, velikosti in krasoti zidanja za to prav pripravni. Miha. Ali so jim potem pravili še „tempeljni," ali le „cerkve" ? Božidar. S početka le „cerkve", da so se razločevali od ne-vernikov; pozneje pa, ko se ni bilo več bati, da bi se ljudje pover-nili spet k malikovanju, imenovali so jih tudi „tempeljne". Miha. Vendar kak razloček je med tema imenoma in katero je boljše? Božidar. Lehko rabimo pervo, kakor drugo. Saj veste, da „cerkev" pomenja zbor ljudi, tedaj kristijanska cerkev je kristijanov zbor in potem „cerkev" pomenja tudi kraj, kjer se kristijani zbirajo, tedaj hišo Božjo. „Tempelj" pa pomenja vže poslopje, Bogu v čast postavljeno, kakor so ga imeli tudi Judje v starem zakonu. Kjer so katoličani mešani s protestanti, imenujejo katoličani svoje hiše Božje rajše „cerkve", ker protestantje svojim rekajo tempeljni. Sicer pa na imenu ni veliko ležeče. Janez. Kaj pa pomenja beseda »bazilika," ki sem jo nedavno bral v nekih bukvah? Božidar. Bazilika je tudi cerkev; beseda ta je gerška; po naše bi se reklo „kraljeva hiša". Janez. Menda zato, ker je posvečena Bogu, ki je največi in najmogočniši kralj ? Božidar. Zato so kristijani to ime obderžali, toda ime „bazilika" so imela taka poslopja, še predno so bila Bogu posvečena. Rimljani so namreč tako imenovali svoje sodnje hiše. Imeli so dvojno sodišče: pod milim nebom in temu so rekali „forum", pa pod streho, in to je bila »bazilika." Sicer le majhen del v takih velikanskih poslopjih je bil odločen za sodnijo; v drugih prostorih pa so imeli kupčije in razna druga javna opravila. Saj veste iz evangelja, da pri Judih so bili nekateri začeli cel<5 v tempeljnu prodajati in denar menjavati, pa Jezus jih je izpodil. Cesar Konštantin je bazilike dal kristijanom za cerkve in zato so se druge cerkve, ki so jih pozneje sezidali v tistem zlogu, imenovali bazilike. Potem so tako pravili le večim cerkvam v Rimu in sicer je bilo osem večih in šest manjših bazilik. Janez. Kakošne pa so bile bazilike? Božidar. Bila so pcdolgasta poslopja na štiri ogle, krog in krog s stebri podperta. Imela so štiri dele: preddvor z velikimi vrati, ladijo s tremi oddelki in s trojnimi vratmi na desnej za moške, na levej pa za ženske, in. svetišče. Svetišče bilo je ločeno od ladije z železnim ali lesenim omirežjem ter je bil vhod vanj dopuščen le duhovnom, ki so noter hodili skozi tako imenovana sveta vrata. Župan. Po tem takem so bile bazilike vrejene nekako po izgledu judovskega tempeljna in že takrat so bile v cerkvi ženske ločene od moških, kar je tudi prav. Božidar. Ko so kristijani začeli pozneje zidati bazilike izključljivo za Božjo službo, dajali so jim podobo križa, kar je bilo tudi prav pomenljivo in primerno. Ako bi kedaj kdo izmed vas šel v Oglej, ki je bilo nekdaj imenitno rimsko mesto, videl bi tam prav krasno baziliko, sezidano v podobi križa. Pozneje so cerkve zidali v raznih zlogih in podobah, kakor druga veča poslopja, v gerškem, romanskem, gotovskem ali drugem zlogu. Umetnije so se zlasti pri zidanji cerkev razvijale in dopolnjevale. Zupan. Ker ste nam tako lepo in razumljivo razložili kaj in kake so bile bazilike, bodite tako dobri in povejte nam še kaj o drugih zlogih, v katerih so bile cerkve pozneje zidane in v katerih jih sedaj zidajo. Božidar. Na kratko vam poglavitne reči razložim. Gerški zlcg se imenuje tudi bizantinski zlog po glavnem mestu Bizancu, ki se zove zdaj Carigrad ali Konštantinopelj in je še v turškej oblasti. Cerkev, zidana v tem zlogu, je štirivcglata, ali pa ima podobo na vse štiri strani enako dolgega križa, ki se imenuje gerški križ, ter se v tem loči od bazilike, ki ima podobo latinskega, ali ravadnega križa. Na sredi je kupla; streha se namreč v polkroglatem oboku povzdiguje v sredi nad drugim poslopjem ter sloni na pod-slombah ali stebrih, ki so olepšani s kapitelji. Po stenah so naslikane lepe podobe. Ako bi kdo izmed vas kedaj šel v Terst, naj si cgleda krasno cerkev pravoslavnih Serbov in Rusov, katera je v tem zlogu sezidana. Ena najlepših cerkev v gerškem zlogu, namreč cerkev sv. Sofije v Carigradu, prišla je v roke Turkom, ki so jo spremenili v svojo mošejo, ali molitvišče. Bog daj, da bi se kmalu spet na njej bliščal križ na mestu sedanjega polomeseca! — Romanski zlog daje cerkvi podobo našega križa, če ne vselej od zunaj, vsaj cd znotraj. Rad ima oboke na niške in po dve ali več verst stebrov, kakor pri bazilikah; nekatere cerkve tega zloga imajo tudi kuplo. V tem zlogu je postavljenih silno veliko cerkev po svetn, zlasti pri katoličanih. — Gotovski ali nemški zlog se spozna iz tega, da zidovje je rebrasto, konci pa so špičasti. Kar je v drugih zlogih okroglo, v tem je večidel voglato; kar je sicer široko, tu je ožje pa ostro in sicer pri cerkvi in pri zvoniku. Prav lepo se ta zlog podaja za cerkve, ker po njem vsi deli kipe kvišku proti nebu ter duh povzdigujejo in k pobožnosti vzbujajo. Teč takih cerkev se nahaja tudi po naših krajih.—Vendar naše cerkve imajo večidel mešan zlog, tu je nekaj tega, nekaj unega zloga brez posebnega značaja, kakor pri našej farnej cerkvi, druge pa so zidane tje v en dan brez pravega zloga, zlasti na deželi, kjer ljudje ne gledajo na- umetnijsko lepoto, ker nemajo o njej pravega zapopadka. V novejšem času so umetniki začeli spet posnemati prednike ter so oživili nekdanjo stavbarijo, zlasti gotovsko. Tudi se sedaj gleda na to, da so cerkve prav prostorne, kar je lepo, zdravo in tudi spodbudno k pobožnosti, k vzvišenim mislim in željam. Dobro bi bilo, da bi se vselej in povsod pri zidanji cerkev pazilo na umetnost in na pomen teh poslopij, da bi se jim ne dajale podobe navadnih hiš ali shramb, kakor se večkrat zgodi. Tudi se je čuditi, da so nekatere cerkve iz novejših časov napek obernjene, kajti morate vedeti, da cerkev mora z velikim altarjem gledati proti vzhodu, tako da so velika vrata obernjena proti zahodu. Kakor nam namreč od vzhodne strani solnce zasija, tako nam je od tiste strani zasijalo tuli solnce pravice, naš gospod in rešitelj Jezus Kristus, ki je v vzhodnej deželi — na Judovskem — prišel na svet. Janez. Kako pa je to, da so naši predniki cerkve zidali na odljudnih hribih? Ali so morebiti tam v nekdanjih časih bile hiše ali vasi, da so si ljudje pri njih napravljali cerkvice? Božidar. Mogoče, da je tu pa tam pri kakej cerkvi na hribu bila kaka hiša, ali celo vas, toda ne povsod. Morate vedeti, da ljudje so od nekdaj Boga najrajši molili na višavah. Julje so hodili molit in Bogu darovat na gore, dokler niso imeli svetega šotora in tempeljua; pa tudi tempelj je bil na gori Morija in celo malikovalci so imeli svoja svetišča na hribih. Tudi Jezus je hodil molit na oljsko goro in tako so kristijani skoro do najnovejših časov radi cerkve zidali na gričih. To pa ima tudi svoj pomenu Na hribu je človek oddaljen od svetnega šundra, viša od drugih ljudi in tako rekoč bliže nebesom; zato se mu tam tudi duh prostejše vspenja k Bogu, da moli z večo pobožnostjo, nego sredi svetnega hrupa. Tudi pot do take cerkve je mala pokora, ki dela molitev bolj gorečo, zaslužno in Bogu dopadljivo. Zato vemo, da so večidel bolj pobožni tisti ljudje, ki bivajo dalje od cerkve, nego oni, ki imajo prav blizo do nje, kar se ve da ne velja sploh o vseh. — Pa še nekaj vam povem. Naši predniki, to je nekdanji Slovenci, sadili so radi lipe pri cerkvah, ker so imeli lipo za sveto drevo, bodi si zarad njene lepote in zarad koristi, ki so jim lipe donašale, bodisi da so to spoštovanje ohranili še iz tistih časov, ko so pod' lipami, ali v lipovih gajih častili svoje malike. Zato bi bilo dobro, da bi Slovenci to starodavno narodno navado še dalje obderžali, zlasti na deželi, kjer je to laže mogoče, nego v mestih. Janez. Ker govorimo že o cerkri in smo zdaj toliko lepih reči slišali o njej, prosim vas, gospod Božidar, povejte nam še kaj o posebnih prostorih in delih cerkve. Božidar. Prav rad. Povedal sem vam že prej, da v nekaterih cerkvah je po dve. tri ali še več verst stebrov, ki ločijo cerkev v dele in ti deli se imenujejo „ladije". V dnu srednje, ali glavne ladije je poseben prostor za dnhovščino pri velikem altarji in temu prostoru se pravi „kor". Beseda kor je gerška in pomenja zbor pevcev pa tudi prostor, ki ga tak zbor zavzema. Ker se duhovni v koru zbirajo, da cerkvene pesmi pojo, zato se to zbirališče tako imenuje. Zarad tega tudi srajca, v katerej duhovni v koru molijo ali pojejo, imenuje se „koretelj", to je korna suknjiča. Iz istega vzroka se kor pravi tudi prostoru, kjer pevci pojd, kar je pri nas navadno pri orgijah. Kor pri altarji se zove tudi „ prezbiterij," t. j. prostor za duhovnike ter je navadno viši od drugih prostorov v cerkvi, izvzemši orgije in lečo. Pod njim so nekod rakve, kamor so v starih časih pokopavali merliče, zlasti imenitniše. Iz tega vidite, da kor pri altarji je prav za prav odmenjen le duhovščini, vendar pa se v njem lehko odloči poseben prostor tudi imenitnišim svetnim osebam, na primer cerkvenim ključarjem, ali starešinam, županu, vladnemu zastopniku in tako dalje. Nikakor pa ni prav, da se vhod v prezbiterij dovoli komur si bodi, celo otrokom, kar ni ne spodobno ne lepo. Sv. Bešnje Telo se hrani navadno v velikem altarji, v škofovskih cerkvah pa v kakem stranskem altarji na evangelskej strani. Kjer je več ladij, prezbiterij je navadno tak širok in dolg, kakor je srednja ladija široka, sicer pa nekoliko manj. V cerkvah romanskega zloga, ki nemajo od zunaj podobe križa, na-značena je ta podoba znotraj s tem, da je med prezbiterijem in ostalo cerkvijo počez posebna ladija. — Votli prostori ali dolbline, kjer so altarji, imenujejo te „niške". V nekaterih cerkvah, n. pr. goriškej velikej cerkvi so tudi ,.galerije" na straneh nad stranskimi ladijami, kakor v gledališčih. Nahajajo se v nekaterih cerkvah, zlasti redovniških, tudi manjše galerije med stebri in na straneh velikega altarja nad prezbiterijem in te se imenujejo „mali kori". Sicer pa imajo cerkve dandanes manj prostorov, nego nekdaj, ko je bil poseben prostor za katehumene, to je za tiste, ki so se pripravljali za sv. kerst, poseben prostor za kerščevanje i. t. d. Kerst-ni kamen se pri nekaterih cerkvah še zdaj nahaja v posebnej kapeli, sicer pa tudi v cerkvi. Ko so kerščevali še s potapljanjem, imeli so za to poseben prostor, lcčen od cerkve; ko je pa obveljal kerst z oblivanjem, vpeljali so manjši kerstni kamen. — Del cerkve je tudi „sakristija", kjer se duhovniki napravljajo in se cerkvene reči spravljajo. Kakor je prezbiterij preblizo altarja, da bi se vhod vanj vsakemu dovolil, tako je sakristija preveč lcčena od njega, da bi mogli v njej verniki pobožno moliti in zlasti s pridom Božjo besedo slišati. Da dedci in fantalini po sakristiji čepe, ter dremljejo ali se pogovarjajo med Božjo službo, to je prav gerda navada, katera naj bi se odpravila, kjer je, tudi ako bi si to nekateri za zlo vzeli! Pri nas sicer teh napak ni, pa precej v sosednjih farah se take reči gode; to so le gerde navade,' preč ž njimi! Dosti je, da sakristijo varuje cerkvenik in še on, kadar ga služba ne veže na sakristijo, bolje stori, da gre v cerkev, ali vsaj v prezbiterij, posebno med pridigo in med kristijanskim naukom. Naj pazi, da bo vse v redu pri altarji in v cerkvi; zlasti naj gleda, kaj otroci počenjajo, da jih posvari, ako je treba. Sedaj, ko sem vam povedal poglavitne reči o cerkvi in o cerkvenih prostorih, hočem vam še nekoliko razlagati posamezne dele v cerkvi. Janez. Prav radi vas borna dalje poslušali, gospod Božidar. Božidar. Saj znate, čemu so kristijani zidali cerkve: da so v njih skupno molili in se vdeleževali daritve sv. maše in sv. zakramentov. K daritvi pa je bilo treba darilnike, ali altarja. Vsa ljudstva so imela altarje, ker so imela tudi daritve. Gerki so imeli altarje v tempeljnih, pa tudi na prostem so jih postavljali o kakih posebnih priložnostih, n. pr. o času vojske. Rimljani so imeli altarje za očitne in skupne daritve; za domače daritve pa jim je ognjišče služilo za altar. Očaki stare zaveze so altarje postavljali pod milim nebom, kadar so imeli ali hoteli darovati, kakor beremo o Noetu, Abrahamu i. t. d. Pozneje so imeli Judje dva altarja pred skrinjo zareze in ravno tako v tenapeljnu: za kadilo altar v svetišči, kjer se je angelj Gabricl prikazal Cahariji, pa altar za žgalne daritve v dvoru. Pervi kristijani so s početka, dokler niso imeli še posebnih cerkvž, darovali na grobih svetih spričevalcev: na navadno mizo so postavili kelih, pateno in bukve, in to je bil pervotni altar. Ko so začeli cerkve zidati, začeli so napravljati tudi stalne altarje, s perva lesene, kmalo potem pa kamnite. Kajti rimski papeži so ukazali, da v vsakem altarji, na katerem se daruje sv. maša, morajo biti hranjene kosti svetnikov v spomin na perve čase kristijanstva. Nekdanji altarji so imeli podobo mize in so tedaj sloneli na stebrih, ali pa podobo rakve in ta altarja del se je imenoval in se še zdaj imenuje „miza". Nad mizo je bilo nebo na štirih stebrih imenovano „jedilnik" ali ciborij, z zagrinjali na vseh straneh tako, da je bil altar ljudem zakrit. Le o določenih časih so ga odgrinjali, da ga je ljudstvo lehko videlo. Pod jedilnikom je visela dragocena posoda, katerej so dejali „golob" in je bila to, kar je pri nas sedaj tabernakelj, namreč hišica za sv. Rešnje Telo. Nad jedilnikom pa so bili križ, svečniki, cvetice in drugo lepotičje. Miha. Ali so dolgo ljudem altarje zagrinjali? Božidar. Dokler je bilo med njimi še kaj malikovalcev, ker niso hoteli, da bi se malikovalci, ali tudi spreobernjenci, ki so se še za sveti kerst pripravljali — tako imenovani „katehumeni" — vdeleževali kristijanskih skrivnosti. Tudi so se bali, da se ne bi zgodila kaka nespodobnost od strani ne vernikov, ter po besedah Kristusovih niso hoteli „svetih reči dajati psom". Gotovo ste že slišali v kerščanskem nauku, da katehumeni so smeli biti v cerkvi le o začetku sv. maše; po pridigi pa jim je dijakon zaklical, naj se oddalijo in so morali iti" ven. Pri darovanji, posvečevanji in obhajilu so smeli biti pričujoči le verniki. Ko je pa malikovalstvo zginilo in so bili kristijani sami, še cel6 katehumenov ni bilo več, ker so kristijani svoje otroke dajali kerstiti berž po rojstvu, tedaj niso več altarjev zagrinjali. To se je godilo okoli enajstega stoletja. Zato tudi pri nas se altarji ljudstvu ne zagrinjajo in le nekateri obredi so še obderžali staro navado. Tako še dan danes Gerki in tako imenovani pravoslavni zapirajo altar med tistim delom daritve, ki se zove tiha maša; tako so na Španjskem veliki altarji zagernjeni ves štiridesetdanski post do velike srede; odgrinjajo jih le pri evan-gelji, pri povzdigovanji in pri zadnjej molitvi nad ljudstvom. Miha. Od kedaj pa so altarji takošni, kakoršne imamo zdaj ? Božidar. To so sčasoma nastali taki, ko so začeli nad altarno mizo slaviti svete podobe in na mesto visečega goloba zidati stalne tabernakeljne. Poslednje je prišlo v navado zlasti v trinajstem stoletji, ko so vpeljali praznik sv. Rešnjega Telesa in se je sv. Rešnje Telo začelo javno izpostavljati, da bi ga ljudje molili. Se ve da so koj tudi okrog tabernakeljna na straneh altar olepšavali in tako smo prišli do sedanjih velikih altarjev. Miha. Ali so koj v začetku napravljali po več altarjev v enej cerkvi ? Božidar. Ne, temveč s početka je vsaka cerkev imela le po en altar; vendar že v četertem stoletji, zlasti pa za časa cesarja Karola velikega so začeli postavljati tudi stranske altarje, ker je bilo pri cerkvah po več duhovnikov in se je tedaj tudi več sv. maš opravljalo. Pri Gerkih in pravoslavnih se je nekdanja navada ohranila do dan danes; protestantje pa, ki nemajo nikake daritve, odpravili so skoro vse altarje iz svojih tempeljnov! Janez. Prosimo, gospod Božidar, povejte nam še, kaj pometajo posamezni deli pri altarji, ker sem slišal, da ni nobene reči brez pomena. Božidar. Miza pomenja ono mizo, na katerej je Jezus jedel zadnjo večerjo s svojimi apostoli in postavil sv. Rešnje Telo, in zato tudi je pogernjena. Ker je pa sv. maša, ki se opravlja na altarji, kakor vam je znano, spomin Kristusove smerti na križu, zato altarna miza pomenja tudi goro Kalvarijo in perti na njej nas opominjajo na tenčico, v katero je bilo zavito Jezusovo truplo v grobu. Ostanki spričevalcev in drugih svetnikov se hranijo v altarji zato, ker so oni svoje življenje dali za Jezusa, ali so ga vsaj njemu posvetili. Stopnice k altarju nas imajo spominjati na Jezusov križevi pot, tri tablice na altarji pa nam predstavljajo tri sodišča Ane, Kajfeža in Pilata, pred katera so nedolžnega Jezusa tirali. Križ in sveče pomenjajo Jezusa Križanega, kateri je luč sveti Podobe nam imajo v spomin klicati lepe izglede svetnikov, katere predstavljajo, _cvetice pa nas nagibati k lepim čednostim. Sploh vse na altarji in okoli altarja nas ima navdihovati s pobožnostjo. Zato se ne sme nanj devati nobene reči, ki bi tako svetemu kraju nečast delala, stud ali posmehovanje vzbujala v človeku; ako bi pa bilo že na altarju kaj takega, naj se berž odstrani brez vsakega ozira, ali usmiljenja. Kako napčno je tedaj od nekih ljudi to, da na altar stavijo in obešajo reči, ki altarju niso lepota, temveč gnjusoba. Kako spoštujejo hišo Božjo in svete kraje tisti, ki na altarskih stop- nicah posedajo in tako altarju herbet obračajo? Še celo take reči, ki jih pobožni, pa priprosti ljudje iz dobrega namena darujejo cerkvi, niso vselej za to, da se postavijo na altar: igrače ne vzbujajo v duhu pobožnosti. Zaobljubni darovi bi veliko lepše stali v posebnej posodi poleg altarja, nego da so okoli podobe obešeni ter podobo in altar kaze, ne pa lepšajo. Sploh je treba gledati na to, da je vsaka reč na svojem mestu in da ne žali ni umetniškega očesa, ni pobožnega serca. Zato kadar je treba v cerkvi kaj novega staviti, ali kaj starega popraviti, dobro in pametno je v tem se posvetovati z ljudmi, ki take reči umejo. Kar je gerdo in nasprotno umetniškim postavam, naj se ne stavi v cerkev, ali na altar. O tem naj sodi kak umetnik, ne pa prosto ljudstvo, katero naj le svoje menjenje izrazi, sicer pa naj se vda svetu zvedencev. Duhovni pastir pa mora paziti, da ne pride v svetišče kaka reč, ki je nasprotna sv. veri, ali nravnosti, ali zgodovinskej resnici; pri večih delih, ali kadar o kakej reči dvomi, mora se oberniti do više cerkvene oblasti, da dovoli ali razsodi. Večkrat ljudje po nevednosti močno greše zoper ta pravila. Naj vam o tem povem nekaj resničnih izgledov. V nekej fari so dali napraviti svetnikov kip iz lepega belega marmorja, ki je bil v resnici lep in spodoben za cerkev ter so zanj tudi veliko dali. Toda nevedni farani s kipom niso bili zadovoljni ter so poklicali mazalca, da jim je kip z barvami pomazal. S tem so umetno delo skazili, da še na pol ni bilo potem vredno. Kajti če so hoteli imeti barvano podobo, naj bi jo bili dali narediti iz lesa, za kar bi bili veliko manj potrosili. Vidite, vse to se je zgodilo zarad tega, ker tisti ljudje niso imeli umetniškega okusa ter so v svojej priprostosti mislili, da je lepo le to, kar je barvano! V nekej drugej cerkvi je bil na altarji nekedaj naslikan pekel s hudiči in pogubljenci so bili oblečeni kakor ljudje v tistem kraji. To gotovo ni bilo spod-budljivo vernikom in zato so pozneje podobo odstranili. Spet v drugej cerkvi je bilo prav strašansko naslikano, kako rabeljni sv. Jerneja derejo. Ker je bila ta podoba v umetniškem in cerkvenem obziru nespodobna, nadomestili so jo pozneje z drugo lepšo. Nekateri pa imajo jako v čislih in v časti Matere Božje, ali svetnikov kipe iz lesa ali iz kake druge tvarine ter jih po najnovejših modah oblačijo, drugače o praznikih, nego o delavnikih i. t. d. Take in enake reči niso ni v umetniškem ni v cerkvenem duhu napravljene ter pridejo v cerkev večidel po nevednosti, včasih tudi po termi neolikanih ljudi, ali iz strahu pred njimi, kar pa ne bi imelo biti. Preč toraj s tako ropotijo in le spodobno olepševanje cerkve in altarjev naj se ohrani in čedalje bolj razvije! Župan. Vsak pameten človek sprevidi, da imate popolnem prav ter se ne bo vtikal v reči, katerih ne ume. Ker nam pripovedujete o lepšanju altarjev, povejte nam ali so tudi v starodavnih časih kristijani imeli sveče in svetilnice? Božidar. Gotovo; že zarad svetlobe so jim bile svetilnice potrebne, ker so svete skrivnosti opravljali večidel po noči, ali v podzemeljskih votlinah. Pa kakor so že Judje v starej zavezi imeli v svetem šotoru in pozneje v tempeljnu svetilnice, tako so jih imeli kristijani v svojih cerkvah tudi potem, ko so bila minula preganjanja in je cerkev mir vživala. Rabilo se je v cerkvi od nekdaj le olje in vosek, ker to ste pomenljivi tvarini. Vosek, s čistim in živim svitom pomenja Jezusa, neskončao svetost in dobroto; olje, ki sveti, redi in zdravi, pomenja tudi Jezusa našega razsvetljevala, hranitelja in zdravnika. Kristijani so vselej radi in veliko dajali za cerkvene razsvetljave; tako na primer beremo, da je sv. Gregor veliki daroval nekaj svojih hiš in njiv za razsvetljavo cerkve sv. Pavla in da papež Hadrijan pervi je cerkvi sv. Petra v Rimu daroval svečnik, ki je imel 370 svetilnic, katerih je 150 vedno noč in dan gorelo. Pa ne samo cerkveni poglavarji so veliko k temu pripomogli, temveč tudi manj premožni kristijani so radi dajali za cerkveno svečavo. — Zdaj pa še nekaj malega o drugih rečeh, ki jih vidite v cerkvah. Nobena reč v cerkvi ni brez potrebe in pomena. Prižnice ali leče so nastale zarad potrebe Božjo besedo z uzvišenega mesta oznanjevati, da jo vsi slišijo, kakor je tudi Jezus Kristus sam najrajši z visočine ljudem govoril. Spo-vednice so se vpeljale potem, ko so se odpravile očitne spovedi in se je vpeljalo tajno spovedovanje, toda ne koj s početka, ker s perva so se ljudje spovedovali kleče pri nogah spovednikovih , kakor se vidi iz starih podob. Križev pot se je kasneje vpeljal v spomin in v predstavljanje Kristusovega terpljenja po zgledu tistega križevega pota, ki je v Jeruzalemu. Orgije so se začele v cerkvah rabiti po Nemškem, Laškem in Francoskem okoli osmega stoletja. Niso pa bile tako popolne, kakor dan danes, ker beremo, da neke o glje na Angleškem so imele 26 mehov in je bilo treba 70 krepkih mož, da je mehove vleklo, kar dela zdaj lehko skoro vsak otrok. Gerki in Rnsi so nasprotni orgljanju in tudi v papeževej kapeli v Rimu poj6 vedno brez orgelj. Orgljanje in petje povzdigujete Božje službe slovesnost in vzbujate pobožnost v vernih sercih; toda morate se ver-šiti v cerkvenem duhu, glediščno bobnanje ali cviljenje pa ni za cerkev. Zato se vstanovljajo po večih mestih družbe sv. Cecilije za spodobno cerkveno petje in godbo, kar je zlasti v mestih potrebno. Janez. Gospod Božidar, vem, da ste že trudni pripovedovanja, vendar ker smo že pri tem, prosim, povejte nam še kaj o zvonovih in zvonikih pri cerkvah. Božidar. Lehko uvidite, da kristijani niso mogli imeti ne zvonov ne zvonikov, dokler niso imeli pravih cerkev, če prav so ljudjč že pred Kristusom poznali in rabili zvonove, ali vsaj zvonce, za razne potrebe, v nekaterih krajih celo zato, da so napovedavali ribji terg. Judovski duhovni so ljudstvo izklicevali k Božjej službi s srebernimi piščali in trobentami, tako tudi malikovalci, kateri so se Koledar 1881. III. v nekaterih krajih posluževali k temu celd zvoncev. Za časov preganjanja so kristijani imeli za to posebne cerkvene služabnike, da so hodili po hišah ljudem naznanjevat Božjo službo. To je terpelo do četertega stoletja; še le potem so začeli z znamenji vabiti vernikov v cerkve. Dajali so znamenja l leseno, železno ali bronasto pripravo, pa tudi z raznimi glasbenimi inštrumenti in z zvonci. Zvonove pa so vendar le, in sicer najpervo menda na Francoskem, pri cerkvah začeli rabiti še le šestega, ali prav za prav sredi sedmega stoletja. Nekateri mislijo, da jih je vpeljal sv. Pavlin, škof v Noli v Kampaniji na Italijanskem, ki je umeri leta 431 po Kristusu, češ, da odtod se zvocovi v latinskem jeziku imenujejo „nolce" in „campano". Toda bolj verjetno je to, da so zvonovi sicer dobili ime po Kampaniji in po Noli iz kampanskega brona, ki je bil najboljši. Sicer se ne ve na tanko ne leta ne kraja, kedaj in kje so zvonove v pervo vpeljali; toliko je gotovo, da osmega stoletja, ko je za stolp cerkve sv. Sofije v Carigradu cesar Mihael iz Benetek dobil dvanajst zvonov. Janez. Kaj so kje imeli zvonike prej, nego zvonove? Božidar. V nekaterih krajih že; drugod pa so imeli zvonove, zvonikov pa ne, ker s perva so jih obešali ali na cerkveno streho, ali blizo cerkve kje. Še celo v naših krajih, n. p. v Istri ni dolgo tega, kar so pri podružnicah zvonove imeli obešene na kakem drevesu pri cerkvici. Sčasoma so začeli za to zidati posebne stolpe poleg ali prav tik cerkve. Janez. Ali imajo sedaj kristijani povsod zvonove ? Božidar. Žalibog ne ; na Turškem jih ne smejo imeti, tako tudi ne na Nemškem , kjer predvlada protestantovska vera in zato rabijo tam še zdaj male zvonce, lesene deske, ali drugo orodje na mesto zvonov. Y deželah, v katerih je sedaj Turkom odklenkalo, smeli bodo za naprej imeti tudi zvonove. Miha. Od kedaj pa se rabijo zvončiči v cerkvi? Božidar, 01 enajstega stoletja sem. Takrat je namreč živel nek krivoverec, Berengar po imenu, ki ja tajil, da je Jezus pričujoč v sv. Eešnjem Telesu. Da bi sveta cerkev pokazala svojo vero v Jezusovo pričujočoost v svetem zakramentu in ljudi opominjala, da imajo ga moliti, ukazala je, naj se pri povzdigovanji med sv. mašo zvončkljž. Sicer so zvonovi in zvonci imeli nekdaj še razna druga imena, ki so označevala razne njih namene, toda zdaj niso več tako v navadi in če tudi jih rabimo, ne loči več tako natanko drugo od drugega. Najprej so kristijani zvonove rabili med povzdigovanjem in pri pogrebih, pozneje za vabljenje k sv. maši, za naznanjanje drugih cerkvenih slovesnosti i. t. d. Za zgolj svetna opravila se zvonovi prav za prav ne smejo rabiti, ker so blagoslovljeni, ali kakor se pravi, kerščeai. Janez. Kako je to, da zvonovekerste, saj niso žive in umne stvari ? Božidar. Kerst zvonov ni nikak zakrament, ampak le blagoslov, ki se mu pravi kerst zato, ker ima nekaj podobnosti z obredi sv. kersta in sicer v tem, da se zvonovi z vodo oblivajo in s sv. krizmo mazilijo. Zvonoveblagoslovljatismejo le škofje. Že v,osmem stoletji so zvonove blagoslavljali; imena so jim začeli dajati še le desetega stoletja in v nekaterih krajih jemljejo k temu tudi botre, kateri predstavljajo vernike. Zvonovi pomenjajo oznanjevalce Božje besede ali pridigarje. Ker pa ljudi kličejo k sv. maši, h kristijan-skemu nauku, k blagoslovu in k drugim pobožnim opravilom ter jih spominjajo na bolezen, na smert in na druge resnice, zato so zvonovi že sami za se glasni pridigarji. Župan. Ker smo ravno pri tem, še to bi rad vedel, je-li dobro zvoniti, kadar je huda ura, ali ne ? Naši predniki so imeli to navado, da so dajali zvoniti, kadar se je bližalo nevreme in so veliko zaupanje stavili v to; sedaj pa so začeli strašno zoper to navado govoriti in pisati, češ, da zvonenje strele vabi, ne pa odganja. Božidar. Da se poslednje včasih pripeti, ne da se tajiti; pa zarad tega ni treba ravno vsako zvonenje ob hudej uri zavreči. Saj se tudi včasih zgodi, da kdo skoči v vodo, da bi druzega rešil, pa se še on ž njim vred potopi; toda zarad tega noben pameten človek ne bo terdil, da se ne sme utopljencu skočiti na pomoč. Varno je treba ravnati, na primer tako, da se zvoni, predno huda ura razsaja in ne med najhujšim germenjem. Pri tem treba, se ve da, zaupno in goreče Boga prositi, da odverne od nas vsako nesrečo. Zvonenje samo na sebi je že mogočna molitev, kakor uče cerkveni zbori in cerkveni učeniki, pa tudi vabi vernike k molitvi. Zato velja o zvonovih izrek, da „žive kličejo, mertve objokujejo, strele odvračujejo." Janez. Glejte, koliko lepih in koristnih reči smo danes slišali in se naučili! Pač blagor mu, ki se kaj uči, njemu je vsaka reč pomenljiva in podučljiva; nevednež pa že najvažniših reči ne ume in živi tje v en dan. Lepa hvala vam, gospod Božidar, za podučevanje. Moramo iti, ker se že mrači in tudi smo vas predolgo nadlegovali. Božidar. Prav nič ne; še veseli me, da ste me tako pazljivo poslušali. Bog daj, da bi to, kar ste slišali o cerkvi, v vas pomnožilo spoštovanje, gorečnost in ljubezen do hiše Božje! Vsi. Upamo, pa Bog daj. Sedaj se vam serčno zahvaljujemo in vam voščimo dober večer. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Božidar. Na veke. Bog vas obvaruj! Elija Howe. (Resnična povest; po ruskem predelal P i v i a n i n.) V severni Ameriki je veliko tergovsko mesto pri morji, z imenom Boston. To mesto je komaj čez 200 let staro, pa je že mnogo veže od Tersta. Ima do 100 cerkva, enih 80 tiskarnic, veliko obertnijo, pred vsem pa velikansko kupčijo, — do 100 milijonov goldinarjev prometa na leto. Kacih 36 let je od tega, ko pride po neki ozki ulici tega mesta ubožno oblečen, pa silno zamišljen človek, bil je — Elija Howe. Ko ves zamišljen počasi naprej koraka, se kar naenkrat pred neko malo hišo ustavi ter v njo svoje oči tako radovedno vpre, ko da bi tam Bog ve kaj posebnega zagledal. In kaj je bilo ? Nek ubog tkalec je hitel v njej svoje navadno delo delati ter svojo gladko snovalnico (čolnič) med nategnjeno prejo sem ter tje pretakati. To ni bilo sicer nič posebnega; a Elija Howe je v to delo svoje oči tako pogreznil, ko da bi to Bog ve kakovo čudo bilo. Zanj je moralo res posebno čudo biti, ker se je videlo, kako mu je duša pri tem pogledu vzkipela ter mu se roke od radosti kar gibati jele . . . — Čolnič, čolnič! nazadnje ginjen vzdihne, — o ta misel je krasna in zlata vredna! Zdaj mi ni treba, ko močno iglo prirediti, ki bi skozi sukno ali platno nit prevlekla in spodej zanjko narejala, skozi ktero bi mali čolniček z drugo nitjo sem ter tje švigal. Ko se te dve niti — zgornja in spodnja — zadergnete, mora postati lepo in terdno šivanje! O, hvala Bogu! jo že imam, jo že imam — šivalno mašino! Tako vzklikne na glas ter hiti naravnost domov, ne ogledajoč se več na desno, ni na levo, ampak po poti še vedno ponavljaje besede: Jo že imam, jo že imam! — Kaj pa imaš? — popraša ga začuden nek znanec. — Imam jo ! ali zdaj ti ne utegnem razlagati, kaj ? pusti me! — Aj, aj — pomaje ta z glavo — škoda človeka! Zazdi sej da je posebno bistroumen, pa je že povsem ob pamet . . . Ko ga nek drug vidi, kako slepo naprej dere in sam s seboj govori, reče: No, temu pa že v glavi enega kolesca manjka! Kdo pa je ta bedak? — popraša svojega soseda. — Kaj ne veste? — mu ta odgovori, — to je Elija Howe! On je rodom iz Spensera, nekega mlinarja sin! Od svoje mladosti se že trudi in dela, pa brez vspeha; za vsako delo je sicer pripraven, ali kaj pomaga, ko mu vedno neumna misel po glavi blodi, da bode nekaj posebno bistroumnega iznašel in še milijon&r postal ? Uboga žena in njegovi otroci, morda še ognja v hiši nimajo, ker on že več časa nič ne zasluži, ampak vedno le misli in tuhta, da bi neko imenitno mašino iznašel . . . — Kako mašino pa? — Tako, da bi sama šivala brez krojača! — O to je nespamet! Kako je revež na to neumno misel prišel ? — Cujte, tako-le: Ko je še prav mlad bil, učil se je mehanike pri starem Devisu. Nekega dne izdelaval je s svojim mojstrom veliki teleskop. Na to stopi v hišo nek človek, tudi optik, rekoč, da on že zdavnej misli na tako mašino, ki bi narejala ribške mreže. — „E, to je neumnost, — reče stari Denis; škoda si s tem glavo ubijati! Ti, če hočeš postati milijon&r, iznajdi mašino ali stroj za šivanje! — Te besede so Eliji globoko v dušo segle, in od takrat je skoro ob pamet. Vedno si domišljuje, da bode on tako mašino iznašel, cele noči ne spi, v glavo se bije, neprenehoma pili in kuje, pa z vsem tem, se ve da, nič ne zasluži, ženo in otroke pusti stradati, še to, kar je premogel, je vse prodal ali zastavil za železo in kar k temu potrebuje, pa od vsega tega nima nič, ko smeh ljudi in jok uboge žene in otrok. No, saj si ga videl, kako je brez glave naprej dirjal, kakor da bi bil popolnoma obseden! Vendar ni res bilo, kar je ta Človek govoril. Elija Howe ni bil neumen, ne obseden, ampak nenavadno bistroumen človek, ki se je na vso moč trudil, da bi pošteno doveršil, kar se je bil namenil. Povzevši nalogo: narediti šivalno mašino, izdelaval je vse sam, kar mu se je za to potrebno zdelo. Delal je na vse načine, poskušal, popravljal, včasih že skoro prišel do pravega, le to mu se ni posrečiti hotelo, da bi nit zdolej pod platnom prav uredil. Zdaj pa, ko po mestu gredoč po naključbi zapazi, kako se na tkalčevih statvah čolnič (snovalnica) sem ter tje pretaka in nit za seboj pušča, je radostno zavpil: Hvala Bogu! jo že imam, jo že imam celo mašino! Ko domov prisopiha — ves izven sebe, — objame radostno svojo ženo ter jej reče: No, ljuba stara, zdaj bomo srečni. Našega uboštva bo za vselej konec! Uboga žena ga milo pogleda, pa nič ne reče. Ko pa Elija gre in posl ednji groš, ki ga še premore, za železo izda, jame reva se jokati in tarnati: Elija, Elija! za Božjo voljo te prosim, pusti to in bodi pameten. Glej, že otroci na ulici ti se posmehujejo in te za neumnega imajo! Pomisli, kaj bo iz tvojih otročičev? Uboge sirote; poginili bodo od lakote in pomanjkanja .... — Ne huduj se, — reče Elija, — ne huduj se, boš videla, še milijonarji bodo! Le potolaži se, draga moja, ne jokaj in ne žali me; to kar mi je še manjkalo, sem danes iznašel! Poprej sem blodil po temi, a zdaj mi je vse svetlo in jasno pred očmi. Le to prosim: ne klopoči mi in nikar me ne draži, ker vedi, da jaz v kratkem svoj namen dosežem. — O Bog! zajoka žena, — to ni šala, čedalje bolj se mu v glavi meša. Elija molči in naprej dela. Njegov um bil je jasen kot solnce,. na vso moč se spet dela loti, in če tudi mu je spet terda šla, ker mu manjka zdaj tega, zdaj onega, ker dobi še vedno tu ali tam kak zaderžek in mora dostikrat to, kar je z največo težavo naredil, spet na novo prenarejati: pri vsem tem nazadnje vse zaderžke premaga, vse mu se posreči, pred njim je stala — mašina gotova! Takrat — bilo je po noči — odpre okno, pogleda na lepo zvezdno nebo in solze serčne hvaležnosti proti Bogu potekle so mu po lici . . . Bilo je to leta 1844. Mašina je stala torej pred njim gotova. Toda vprašanje je, bo li zares šivala? Tako je sam sebe prašal in s tresečo roko jej podložil košček platna, priredil šivanko, spustil nitko v čolniču ter zagnal mašino, sperva počasi, potem hitreje, nazadnje tak hitro, da šivajoče igle še videti ni bilo, mašina je brenčala, kar se da, na to jo ustavi, potegne platno, pogleda ter najde na njem — prekrasen, krepek šiv! Kdo je v stanu popisati radost tega ubogega človeka, ko je spoznal, da njegov trud ni bil zastonj, ampak da se je velikanska misel in želja njegova uresničila? — Ženka! ljubeznjiva, draga moja ženka! — zakliče s solznimi očmi — prosim te, pojdi sem in poglej moje delo! A ona reva je jokala, ne z radosti, ampak od žalosti, da je mož ob pamet. Toda pristopivši bliže in spoznavši na svoje oči, kakovo čudo ta mašina dela, je od veselja zavpila in malo da ne omedlela. — O, odpusti mi, Elija, odpusti! — mu potem reče, podavši mu roko; — odpusti mi, dragi! da sem se tolikrat nad teboj jezila in tolikrat po nedolžnem te žalila! — Zdaj ni več o tem govorjenja, — reče Elija, — ko je Gospod Bog meni pomagal doveršiti tako delo, ki se po pravici imenuje — veliko, slavno delo! No Elijevo veselje ni dolgo trajalo. On je bil bistroumen ter je naglo presodil, koliko ogromno vrednost ima iznajdba njegova, ali svet je zvijašk, ter ni hotel hitro tega spoznati, niti se mu hvaležnega skazovati. Kaj mu je bilo tedaj storiti? Najprej treba je bilo svetu razglasiti, da je takova šivalna mašina že gotova. Za tako razglašenje bili so časniki, katerih je tudi v Bostonu mnogo izhajalo, najpri-pravneji; a on ni niti toliko premogel, da bi to razglašenje plačati mogel. Eliji se čelo zgerbanči in kar zjokal bi se, da je tako silno ubog. Pa kmalu se razvedri, ko mu žena reče: Pojdi, Elija, potrudi se okoli, morda najdeš kje kakega prijatelja, ki bi ti vsaj zdaj za ta čas z denarjem pomogel. — Težko bo šlo, — reče Elija, — saj veš, da me imajo vsi za neumnega! Ali še imam enega dobrega šolskega tovariša, ki terži zdervami in ogljem, Jurija Fišerja; zdaj mu gre precej dobro, na njega se še zanašam. — No, tak ni boljšega sveta, nego podaj se do njega in to precej, ker veš, da otroci nam ginejo od glada. Elija gre, in kmalu pride — potolažen nazaj. — Ah, pravi, draga moja! ti ne veš, kako ljubeznjiv človek je taFišer! ni mu ga na svetu enacega! Ne samo denarja mi bo dal, kar bo treba, ampak tudi vse nas hoče v svojo hišo vzeti in za nas skerbeti, dokler si ne pomoremo! — O, Bog mu daj dobro! vzdibne ginjena žena. Presele se k Fišerji. Ta jim da potrebni denar in Elija v enem mesecu izdela po svojem modelu čisto novo, kaj lepo in praktično mašino, da je vsaj imel kaj čednega svetu pokazati. Fišer mu na to reče: No, zdaj je mašino najprej krojačem pokazati treba, da ž njo poskušnjo narede in spričevalo ti dajo, da je resnično praktična in dobra. Elija prijatelja posluša in uboga; vzame mašino pod pasho ter gre ž njo do pervega krojača v mestu Bostonu. Ta sperva posluša njegove besede; ali ko Elija jame s platnom ovito mašino razvijati, ga po plečih poterka ter mu reče: Pusti, pusti, človeče, nikar mi tega ne kaži, ampak pojdi z Bogom, od koder si prišel, ker jaz takovih neumnosti še pogledam ne! — Po teh besedah mu zanič-Ijivo herbet pokaže ter v svoje sobe otide. Elija ostane kot okamenen! Mislil je, da bo krojač skoro iz kože skočil, ko bo mašino lepo šivati videl, a ta je niti pogleda vredno ne spoznd. Razžaljen vzame svoj stroj ter se poda do dru-zega. Ali drugi krojač ga niti poslušati ni hotel, ampak kvasi, da je to sama sleparija ter mu ošabno vrata pokaže. Tako i tretji in četerti. Še le peti se nekoliko začudi, ogleda šiv, pomaje z glavo ter mu naposled reče: Nu, nu, spoznam, kaj bo s tega . . . — Ali jaz vas prosim, reče Elija, dajte mi spričevalo , da mašina dobro in hitro šiva! — Kaj pa! reče mojster, še tega mi se manjka! Kaj si do-mišljujete? Ako bodo take vražje mašine delale, od česa bomo pa mi in naši pomočniki živeli ? Jaz vam svetujem, tiho oditi, da moji delavci nič o tem ne dozvejo, ker sicer je v nevarnosti življenje vaše; še meni bi gotovo okna pobili ali še kaj hujšfga storili, ako vam takovo spričevalo naredim ... z delavci, ki hočejo živeti in svoj zaslužek imeti, se ni šaliti, dragi moj! Elija mu razlaga in dokazuje, kolikor mogoče, da delavcem to ne bo za škodo, ker si bodo lehko še več prislužili; toda — vse zastonj! gospod mojster mu jezno vrata pokaže. Kaj zdaj storiti? Spet se Eliji čelo zgerbanči, na serci čuti, kakor težak kamen. In kako mu nek ne bi to hudo delo? Imenitno, slavno delo, za katero se je tolikanj trudil, je gotovo, a svet važnosti njegove pripoznati neče. — Še eno bom poskusil! — reče, ter stopi v hišo nekega tergovca. Pokaže mu vse, kako in kaj, ter ga na zadnje poprosi, da bi dovolil mašino v njegovi prodajalnici izpostaviti in pet najboljših krojačev na javno poskušnjo pozvati, da se razvidi, bodo li oni ali njegova mašina v eni uri več sešivali! Iz usmiljenja tergovec v to dovoli. Ees naprosijo pet najboljših šivačev, ti pridejo ter jamejo šiti in mašina ob enem brenčati, a ta j a vseh pet daleko prekosila. — Nu, zdaj je vsaj zmaga naša! radoval se je Elija z ženo svojo in čestivrednim Fišerjem. Istina, da je mašina zmagala, ali kupcev na take mašine vendar ni bilo. Bila je namreč še silno draga, ker stala je takrat 300 dolarjev, t. j. 600 gold., a krojaški pomočniki bali so se zavoljo nje za svoj kruh ter se grozili, da ubijejo tistega mojstra, ki jo kupi. — Najbolje bo, če vzameš patent na svojo iznajdbo — svetuje Eliji nek dober prijatelj, — ker ga utegneš sčasoma silno drago prodati! — Elija res gre ter plača patent na iznajdbo svojo; ali kaj pomaga, ko ni bilo človeka, ki mu ga bi drago odkupiti hotel. K veči nesreči mu zdaj še dobri Fišer opeša ter reče: Ljubi prijatelj, svojih 5000 dolarjev sem že za te izdal, zdaj — ne morem več! Pomagaj si sam, kakor moreš . . . Predstavimo si zdaj spet strašno žalostno stanje Elijevo. Vendar — jeziti se na Fišerja ni mogel, ker ta mu je pošteno pomagal, dokler je mogel, dalje pa ni šlo . . . Zdaj še le prišla je čez Elija največa reva. Siromak ni več vedel, kaj storiti, kam se oberniti. Vse, karkoli je še imel, moral je prodati, da je sebe in svoje v življenji ohranil, a na zadnje bil je prisiljen še k svojemu staremu očetu v neko vas blizo Bostona podati se in od njegove milosti živeti. Njegov mlajši brat, videč vso revo njegovo , mu reče: Daj meni tvojo mašino; jaz pojdem ž njo na Angleško, morebiti jo tam — dobro prodam. — Elija v to privoli. Brat odide in v kratkem pride iz Anglije pismo od njega, da hoče nek fabrikant v Čipsajd, z imenom Viljam Toma?, 250 funtov šterliagov t. j. 2500 gold. mu s tem pogojem odšteti, da mu Elija Howe svoj patent na njegovo ime za vso Anglijo odstopi in se Viljam zraven tega zaveže, mu od vsake prodane mašine še po 3 funte šterlingov (po 30 gold.) plačevati. — To sicer niso bili ugodni pogoji za toliko važno iznajdbo , toda ubogi Elija je bil prisiljen jih sprejeti. Ta Viljam Tomas se je potem v kratkem času z njegovo mašino silno obogatil, a naš Elija ostal je primeroma še vedno ubog človek. Čez nekaj časa piše mu Viljam Tomas: Pridite v London s svojo ženko in otroci, ker treba je, da mi svojo mašino še nekoliko popravite! Elija se vzdigne ter pride v London k njemu, a ta bogati gerdavž mu za ves čas, ko je tam bil, ni plačeval druzega. ko po 3 funte šterlingov t. j. 30 gold. na teden, druzega nič, da, še za-sramoval ga je večkrat gerdo. Prišlo je vsled tega do tolikega razpora med njima, da je ta prevzetni bogataš na zadnje še surovo od sebe pahnil človeka, s čegar talentom se je bil toliko obogatil in bi se rad zanaprej še bolj brez njega. Elija Howe mu je bil namreč odveč, rad bi se ga iznebil, pa tudi Elija želel si je nazaj čez ocean v Ameriko , toda imel je samo še eno svojo mašino v premoženji in še tisto je revež v ta namen zastaviti moral . . . Ubog in silno žalosten dospe nazaj v Novi Jork. Kaj mu je bilo zdaj početi ?! Da ne bi glada poginil, gre ubožec za prostega delavca v neko mašinsko fabriko delat. — Njegovej ženi je vse to toliko do serca seglo, da je reva od žalosti in pomanjkanja obolela in — umerla. Nekega večera, — bilo je to 1. 1850 — sedi Elija s svojimi otroci pri revni večerji. — Kar se vrata odpro in — kdo stopi noter? — Stari prijatelj njegov, Fišer. Po prijaznem pozdravu mu reče Fišer: Ti tu sediš pa ne veš, kaj se po svetu godi? — Kaj meni svet mar? — odgovori Elija, — jaz sem ubog revež, še Bog me je zapustil. — Ne greši zoper Gospoda svojega Boga! — posvari ga Fišer, — ker ti le sam sebe zanemarjaš! Drugi uživajo vspeh in sad tvojega bistroumja, a ti od reve konec jemlješ. — Kako to? — Tako le: Nek špekulant, Izak Zinger se piše — je vzel tvojo mašino, jo malo prenaredil in raztrobil po svetu, da je to njegova iznajdba. In iz celega sveta že kupujejo njegove mašine, stotine in tisoči mu kar v naročje lete , v kratkem postane milijonar. Ni dolgo tega, ko je bil še zaničevan revež, a zdaj živi že v krasni palači ter se vozi okoli v elegantni kočiji, ko kak knez. Je li to pravično? Zakaj k vsemu molčiš? Drugi se bogatijo s tvojo iznajdbo, a ti skor od glada umiraš? — Kaj pa morem jaz storiti? — popraša Elija. — Poklicati ga pred sodnijo? — Tu bi nastala pravda! A kje bom jaz denar za njo vzel? — Vem da nič nimaš, ali čuj, Elija! jaz poznam nekega vse česti vrednega, pa bogatega gospoda, po imenu Blis; on je velik človekoljub in se tudi za te posebno zanimiva ter že vse tvoje dogodbe ve. Podaj se do njega; upanje je, da ti pomaga in posodi, kar bo treba. — Ah, kako hočem jaz k njemu, dragi moj, ko ga niti ne poznam. — Kar hitro pojdi z menoj, precej zdaj, še necoj! Elija uboga, verže se v nedeljsko opravo ter gre; serce nje- govo, ki mu je bilo po toliko bridkih skušnjah že oterpnelo, mu se spet nekako oživi in bolj čversto bije. Prideta do Blisa. Ta ju prav prijazno sprejme. Elija se popolnoma oserči ter mu jame svoje stiske pripovedovati. Gospod Blis ga prijazno posluša in na zadnje reče: — Videl sem vašo mašino v Bostonu takrat, ko se je merila s petero krojači. Od onda ste mi vedno v dobrem spominu. Jaz sem pripravljen pomagati vam in nadejam se, da veržemo Zingerja in da vi popolnoma zmagate. Le začnite precej pravdo na moj račun! — Kaj pa če ne zmagam? — popraša Howe, — kdo vam stroške poverne? — To naj vas nič ne skerbi! Tu vam moja glava za poroka. Zgubite pravdo, zgubljeno je moje in jaz na to več mislil ne bom, — reče smehljaje Blis. Ako pa sprejmete mene v svoje društvo za tovariša, bom vso tožbo kar sam na svoje stroške vodil. Elija se veselja razjoka. Ni besedice ne more odgovoriti, ampak samo roko mu priserčno stisne. In v resnici, ta čestiti človek postane njegov angelj varuh. — Nu, koliko zdaj potrebujete? — popraša Blis. — Sto tolarjev, da ponovim svoj patent, — reče Elija. — To ni nič! Kaj še? — O, jaz sem velik dolžnik! Glejte gospod Blis, ta človek (pokaže Eišerja) izdal je za me že 5000 dolarjev. On ni sicer siromašen, pa tudi bogat ne, toraj ne bi rad videl, da mu to zavoljo mene propade . . . — Ne bojte se, to mu ne propade. — Na to hitro vstane, stopi do neke shrambe, prinese velik zvezek bankovcev in pri tej priči odšteje Pišerji 5000 dolarjev. — Vzemite, reče, in shranite brez vse hvale ter ne govorite več ne besede o tem! — Ta dan bil je srečen za oba, za Elija in za Fišerja, ki je kar nenadoma vse h krati nazaj dobil, kar mu se je že zgubljeno zdelo. Piecej potem se velikanska pravda z Zingerjem prične. Na obeh straneh bili so advokati — pervaki svoje verste. Vsa Amerika zanimala se je za to pravdo. Razvoj njen bil je različen. Včasih tekla je bolj ugodno Eliji, včasih pa protivniku njegovemu, kateri, kot veliki bogataš, ni štedil denarja, da bi le zmagal. Ali na vse zadnje je vendar le resnica zmagala, Elija Howe je dobil pravdo in ž njo veliko bogastvo. Zraven tega izšla je zapoved, da ne sme nikdo šivalnih mašin prodajati razen iznajdnika Elija Howe in tistega, kteremu on oblast da, sicer mora vsakdo ves znesek, ki ga za prodane mašine dobi, iznajdniku Eliji Howe izplačati. Da, še na mašine iz Anglije pripeljane se je po 5 dolarjev nadavka naložilo. Tako je Elija Howe postal, kakor je že zdavnej mislil in nadejal se, v resnici milijonar. Škoda, da tudi uboga njegova žena ni te sreče doživela. Že do leta 1860 je toliko obogatel, da je dobrovoljno odpovedal se svojemu patentu, češ, naj si tudi drugi s tem opomorejo. Leta 1862 sezidal je v Brajdžportu velikansko fabriko za šivalne mašine, ki je njegovo tergovino po vsem svetu razširila. Pa pri vsej tej sreči mu ni dal Bog dolgega življenja. Ko je v poprejšnjem življenji svojem toliko prestal, predno je s ternjevega pota na boljšega prestopil, opešale so mu v sreči le prekmalu moči. Leta 1867 udeležil se je svetovne razstave v Parizu, kjer so mu priznali največo odliko — red častne legije; ali še tistega leta, dne 3. oktobra oddal je Elija Howe Bogu svojo blago dušo, ter umeri na svoji prekrasni graščini v Spenseru. Koliko premoženja je imel, lehko si vsak predstavi, če pomisli, da je že do ]. 1860 z njegovim patentom na njegov račun čez milijon mašin prodanih bilo. Koliko to znaša, če se mu pri vsaki le po 10 gold. Čistega dobička računi? A pozneje, ko si je 1. 1862 novo velikansko fabriko sezidal in še lepše stroje izdelava!, spravil jih je gotovo še več med svet. * Elija Howe je s svojo zanimivo iznajdbo človeški rod spet eno stopinjo više povzdignil. Ime njegovo slovelo bo torej kot dobrotnika človeškega rodu do konca sveta. On nam je posebno lep zgled, kaj vse človeška bistroumnost in vztrajnost celo pri največih zaprekah izpeljati in dokončati more. Dasitudi je v življenji svojem sila mnogo prestal in terpel, je na vse zadnje vendar že na tem svetu dosegel obilno plačilo za svoj trud. Tako i mi ne opešajmo nikdar pri svojem delu, če je tudi težavno. Si terret labor, aspice finem! t. j. ako te jedro mika, zgrizi lupino, če je tudi grenka, kajti — konec delo krasi. Obri ali Avari. (Sjisal J. Jurčič.) Stare matere in stari dedje slovenski nam so znali še pripovedovati , kak6 so nekdaj med Dami živeli neusmiljeni ljudje po imenu Pesoglavci ali Pesjani. Ti so imeli — tako se čuje v * Razen Zingejja poskušali so pozneje še Wheeler in Wilson, Grower in; Backer, Anger in Greifer, Wilcox in Gybs in drugi Howe-ta posnemati in — prekositi, pa ne da se, Howttove šivalne mašine so še vedno najbolje, najjripravneje, najterdneje in vsled tega še dandanes največ obrajtane. pripovedkah — glave pasjim podobne; bili so na konjih; prihajali so in odhajali; ujete ljudi, sosebno deklice in ženske, so v svoja ozidja odvajali in zapirali, a če jim je kdo na kako drevo ušel, zdrezali so ga s svojimi dolgimi sulicami doli, ker na drevje niso mogli zarad v tla ponikle pasje glave svoje. Po vsem pa da so bili ti Pesoglavci kruti, neusmiljeni ljudje. Toliko je ostalo v naših starih narodnih pripovedkah o Peso-glavcih. Učeni ljudje sodijo, da te stare pravljice in pripovedke, ki so se med našim ljudstvom ohranile od roda do roda iz starodavnih vekov do danešnjih dni, niso brez podloge. Divji ljud, ki je našemu narodu ostal z imenom Pesoglavcev v spominu, imenuje učena knjiga zgodovinarjeva Obri ali A vari. Ime Ober se je pri severnih Slovanih kar naravnost še ohranil za strašnega velikanskega človeka, kakor je pri nas Pesoglavec. Zadosti bi torej bil že ta temen pripovedkin spomin, da je vredno na drobneje poznati zgodbe in osodo naroda Obrov. Še bolj zanimiv predmet pa Obri postajejo, ker je zgodovina njih vladne velikosti, kakor potlej tudi narodna smert za vsak narod in vsak čas silno podučna, za naš slovenski pa še tem bolj, ker so bili Obri veliki tlačitelji in trinogi starih nekdanjih naših slovenskih otcev ali pradedov. Ni še za gotovo določeno, kedaj so pervi Slovenci te naše kraje zasedli, kjer prebiva zdaj slovenski rod in se naš jezik govori. Nekateri terdijo, da še pred Kristusom, drugi pa, da še le h koncu šestega stoletja. Slovenov je bilo tačas še „kot listja in trave." Segali so gori do Bavarskega in posedali dve tretjini zdanje nemške zemlje. Ali zbrani, združeni niso bili; mogočne deržave niso znali narediti. Živeli so v svojih zadrugah, po več rodovin skupaj, pa ni jedna zadruga dosti brigala se za drugo. Ker so bili stari Slovenci veči del poljedelci ali kmetovalci in miroljubni ljudje, tudi niso bili v pervqj versti vojaki, sosebno taki ne, ki bi bili orožje za to imeli, da bi drugim sosedom lastnino jemali, temuč so se k večemu le v bran postavljali. Le tako je bilo mogoče, da je majhen narod Oberski mogel mnogoštevilne Slovene in močnejše prevladati in jim tako dolgo gospodovati. Obri so bili v Evropo prišli iz Azije izza kaspiškega morja. Samo 20.000 mož se jih je bilo od tam vzdignilo, da so se umaknili pred Turki tačas v Aziji gospodujočimi. V poljanah ob Pontu so premagali nekoliko manjših ljudstev in se ž njimi pomnožili. Navadivši se tako orožja in jahanja, prodajali so se kot vojaki eari-gradskim gerškim carjem. Na primer Justinijan jih je večkrat plačal, da so mu tu ali tam pomagali. Tako so se navadili brez dela pojedati letne denarne darove gnjilega gerškega carstva. Ko pa je Justinijanov naslednik nehal pitati jih, prisiljeni so bili pomakniti se na zapad, in so volili pri drugih mirnih narodih pleniti in ropati, nego da bi delali. Tako se prikažejo koncem šestega stoletja, torej precej za. Slovenci pod vodstvom svojega pervega kneza ali k a kan a v naših krajih. Kakor se pripoveduje v basni, da je človek storil zvezo s konjem ali potem ko se mu je vsedel na herbet, ni ga več izpustil, temuč ga je obderžal na vajetih in vladal po svojej volji, tako je primeroma mala množica Obrov dobila vso verhovno vlado ne le nad vsemi Slov eni ob Dunavu, Dravi in Savi, temuč celo nekaj časa nekoliko nad Franki, dokler jih niso ti poslednji najprej z darovi, potem z orožjem odpravili. Slovenci so njih gospodarstvo dolgo čutili. Ker so Avarom rojaki iz Azije dohajali še v pomoč in ker so tudi podložne si Slo vene silili, da so se za nje oborožili in za nje bojevali, bili so Obri čedalje močnejši. Sloven je za nje delal, davek jim dajal, a potlej je moral še v vojsko iti ž njimi in za nje. Za vse to je imel le bič in batino za plačilo ter terpljenje za sladilo; posameznik pa, ki bi se bil ustavil, našel je kruto smert. To je Slovene v v strahu deržalo. Tako in zato je velika množina domačinov slovenskih hlapčevala ali robovala primerno majhnemu številu v deželo prišlih oboroženih tujcev Obrov. To je bila perva mora, ki je naš narod tlačila. Ober je bil pervi davitelj, ki je Slovencu na tilniku sedel in ga davil, dolgo! Obri so bili vedno mogočnejši in so svojo orožno moč nesli od nas tja doli v jug do zdanje Eumunije. Nemško-frankovsk kronist ali letopisec pravi, da se je poslanik oberske vojske tako-le bahal: „tolika je zdaj avarska vojska, da vodo iz trakskega Hebra izpije in iz jezera, pa je še žejna." V Solunu pa so res verjeli, da Avari potoke izpijajo, če se ob njih obšatorijo. Po vnanjej podobi jih opisujejo stare knjige, da so bili jez-dečni narod, zmirom na konji, še streljali so s konj; peš se niso znali boriti in tudi slabo so hodili, ker so bili krivonogi. Proti dežju, mrazu, vročini, noči so bili uterjeni; nič jim ni škodovalo. Sicer so bili veliki; v boji so radi na videz bežali, da so sovražnike v nered spravili, za seboj privabili, potlej se pa hitro ober-nili, vnovič napadli in tako zmagali. Konje so imeli hitre, v roci so deržali lok in puščico, dolgo kopje jim je nad ramo viselo. Konjem so v grivo radi vihrajoče trakove vvezavali, spredaj na persih so imeli oklep od železa ali od usnja. Premaganemu sovražniku niso nikoli prizanašali, temuč ga vselej uničili. Kar so zlatnine, srebernine in druzih dragih stvari naplenili in naropali, znašali so v posebnih ograjah skupaj. Te ograje so obsegale v sebi oberska stanovanja in so bile terdnjave ob enem. Obokoljene bile so vse te ograje z dvajset komolcev visocim kame- nitim zloženim zidom ali pa s tako visocim jezom iz persti in lesa, skozi katerega so vodila le ozka vrata. Vsa dežela je od teh oberskih ograj, vojaško urejenih, popolnem odvisna. Od tod narod neusmiljeno zatirajo in žulijo, od tod se ukazuje in pokorščino terja. Ladije jim morajo delati Sloveni. S temi so Obri plovili daleč po Savi in Dunavu plenit. Leta 626 je prišel oberski kakan z brezštevilnimi vojnimi četami pred stene Carigradske, požgavši predmestja, kot zaveznik Perzijanov, ki so Carigrad od druge azijske strani nadlegovali. Oberski kakan je terjal, naj se mu staroslavno mesto izroži z vsem bogastvom in naj vsi meščanje zapuste mesto. Ali tu so se sicer že sprideni Gerki vendar še domislili slavnih časov svojih nekdanjih očetov in so se moško postavili za zidovjem v bran. Zastonj so Obri dolgo oblegali Carigrad. Toliko so izgubili ljudi, da so videli, da morajo brez vspeha oditi izpred mesta, če nečejo hujše nesreče. To vzmikanje je bilo osodepolno za-nje. Kdor vlada le s silo, ne sme se nikoli pokazati, da je slab. Ko so namreč Slovenje slišali, da so Obri, njih divji tlačitelji in gospodarji, nesrečo imeli pred daljnim Carigradom, da se tudi Okri zmagati dade, vzdignili so se na orožje, da bi odvergli težki in nevredni oberski tujski jarem in zlato svobodo privojevali si. Slovenom na čelo je v tem boji stopil nek slovensk junak Samo po imenu. Pod vojvodom Samom so Sloveni premagali najprej Avare, potem pa še Nemce ali Franke, ki so se že tudi čez mejo Slovenom za gospodarje silili. Samo je otresivšiv se Obrov inugnavši jih v njih ograje vladal 35 let med Sloveni. Žalibog pa, da se za njim ni nobeden slovensk vodja našel, ki bi bil znal svoj narod tako skupaj obderžati in združevati okoli svoje zastave, kakor je bil Samo. Zato so Sloveni zopet v svoje male zadruge razpali in namesto Obrov so Franki potem prišli in jih večino pod se dobili. Obri pa niso mogli več do prejšnje veljave priti. Se so se deržali nekaj časa v svojih ograjah in plenili proti jugu, pa tudi tja so jim Bolgari pot zapirali. Leta 788 je furlanski frankovski mejni grof Erih s slovenskim koroškim vojvodom Vojnimirom Obrom še njih glavno ograjo z vsemi zakladi in dragocenostmi vzel z orožno silo. Od tistega časa so bili popolnem uničeni. Zlata, srebrd, denarja in dragocenosti pa so bili Obri toliko v to svojo glavno ograjo skupaj nanesli, da, ko so Franki ta ves plen v roke dobili, bili so tako bogati, da Karel Veliki ni vedel kam z denarjem. Za deset let potem je denar tretjino menj veljal, toliko ga je bilo v sreinjej in severnej Evropi vsled priplenjenega oberskega zaklada. Obri se potem kar zgube iz zgodovine. Nikamor se niso izselili , temuč utonili so med drugimi narodi. Sloveni, katere so prej tlačili, so jih naroino zadušili, poslovenili in — zmanjka jih iz števila narodov. Propad tega mogočnega vladalnega ljudstva pa ni le v teh povedanih slučajih in dogodkih osnovan ali utemeljen, temuč ima globočje korenine v dveh rečeh. Pervič terdi zgodovinar, da so Obri propali zarad tega, ker so popustili še tisto dobro, kar so na sebi imeli: žilavost, zmernost, zdravost, vstrojnost in delavnost (če se je prav pri njih delavnost divje kazala le v vojevanji), a ker so se pomehkužili, polenili, ker so postali pijanci in dobrojedeži, ter so tako telesno in duševno oslabili. Drugič pa je še ena lastnost, katero vsi stari pisatelji pripisujejo Obrom, in ki je bila gotovo tudi kriva njih propada: oni namreč niso bili zvesti niti med seboj niti niso deržali tujcem dane besede. Bili so neiskreni, podiupljivi in besedolomni. Zgodovina vseh narodov pa uči, da le tista ljudstva so politično in deržavno do veljave prišla, katera so bila zvesta in poštena. Nauk za Slovence iz tega ni težak. Srečonosni kožuh. (Resnična prigodba.) Nekega zimskega die, ko je bil nenavadno hud mraz, hiti po Petrogradu čez velekrasni nevski prospekt nek ubožno oblečen človek, ki je utegnil blizo 30 let imeti, ter obstane pri vratih velike palače. Palača ta bila je bogatega bankirja Štiglica, o katerem je bilo znano, da je bil o svojem času kot ubog deček v carsko mesto pripotoval, sreče si iskat, katero je tudi v obil-nosti našel. Ko tujec pozvončklja, odpre mu vratar, borno obleko vsto-pivšega mladega človeka zaničljivo ogleduje ter ga osorno popraša, kaj da bi rad? „Z gosp. baronom bi rad govoril," reče skromno mladi človek. Na te besede nek služabnik nejevoljen otide, pa v kratkem nazaj pride, rekoč tujcu, da sme vstopiti. V svoji prekrasni sobi sedel je, od vrat obernjen pri svoji mizi baron Štiglic. Ne da bi se proti tujcu obernil, popraša: „No kaj bi radi?1, — „Gospod baron!" odgovori ta — „pro- sim da bi me ne imeli za kakega navadnega berača--- „0, Mihail Petrovič, kaj si ti? Kaj te je pa sem prineslo?" popraša baron prijazno proti njemu obernjen. Spoznal je namreč v njem sina svojega nekdanjega dolgoletnega zvestega služabnika — vertnarja. „Gospod baron, jaz sem v velikej stiski. Čeravno moja plača, katero kot niži uradnik dobivam, navadno zadostuje, da sebe in svojo staro mater za silo preredim, so moji pripomočki zdaj , ko so moja uboga mati že več tednov hudo bolni, tako izpraznjeni, (ja _« nPo tem takem si imel že poprej priti, dragi moj — mu seže v besedo blagodušni baron — na, tukaj vzemi; pa tudi za svoje zdravje moraš bolje skerbeti; ta lehka suknjiča te ne more mraza varovati. — Hitro pojdi in prinesi mi kožuh, kterega sem imel včeraj popoldne na sebi!" veli na to poklicanemu služabniku. _ V kratkem je bil kožuh prinesen in z besedami: „Le obleci ga in pozdravi mi mater!" spusti blagodušni bogataš presrečnega-prosilca od sebe. — Dasiravno je Mihaila Petroviča silno mikalo, svojej materi veselo poročilo o vspehu njegove prošnje nemudoma prinesti, vendar ni naravnost domov letel, ampak je poprej še to in ono nakupil , kar mu se je potrebno zdelo za ljube matere zdravje in okrepčanje. V majhnej pa čednej sobi nekega petrogradskega predmestja je ležala ta bolna, priletna žena. Bolezen jo več kot leta njeni nekdaj prav lepi obraz postarala. Izraz terpljenja bral se jej je na lici. Poleg njene postelje sedela je mlada deva — Anuška, ki je bolno tak milo in skerbno pogledovala, da je s tem neko posebno sočutje do nje razodevala. „No, hvala Bogu!" izdihne bolna, ko.se sin poverne. „Pa Mihail, kaj je to? od kod ti je ta lepi, dragoceni kožuh?" „ Čakajte mati, da odložim," reče Miha, sleče kožuh ter razloži po mizi, kar je bil nakupil, ne pozabivši med tem tudi Anuško s priserčnim pogledom pozdraviti. „0, to me veseli, Mihail, da bodete zdaj vsaj pred hudim mrazom obvarovani," reče Anuška, ko dragoceni kožuh v roke vzame in ogleduje. Ko ga pa sem ter tje šlata in ogleduje, zapazi v zgornjem žepu nek zavitek papirjev. „ Glejte, glejte Mihail, kaj je to?" popraša urno, ter mu zavitek podi Začuden ga Miha pogleda, odpre in „Sveta mati Božja!" prebleden zavpije, „to so sami dragoceni deržavni papirji!" Strahoma jame jih šteti ter najde, da imajo do 40.000 rubljev ali 64.000 gold. vrednosti.* Kako so v ta žep prišli? Gotovo je baron na-nje pozabil, ali kaj, ko bi me skušal?" Potem hiti kar na vso sapo začudenima ženskama pripovedovati, kako je bil blagodušnega barona obiskal in kako da mu se je tam godilo. Kaj mu je zdaj storiti? Dragocenosti nazaj poslati ? Baronu bi ta zguba nič ne storila, premoženje njegovo štelo se je na milijone, torej tega niti zapazil ne bi, dočim bi Mahailu s tem popolnoma pomagano bilo, ker bi bila z materjo vred do smerti * Buski rubelj velja 1 gl. 60 kr. a. v. preskerbljena. In še več! Kot premožen gospod bi lehko Anuško snubil in vzel; ta Anuška, do katere je imel posebno nagnjenje, mu je bila iz serca vdana, tega je bil prepričan; ali kje in kako bi se upal on kot sin priprostega možika svoje oči do hčere premožnega in silno mogočnega Rusa povzdigniti? V posesti te svote pa mu stariši Anuške nikdar odrekli ne bi, tega si je bil svest. Toda, bi li pravično in pošteno bilo, ako bi si prisvojil, kar ni njegovo? Ne, nikakor ne, in če je tudi vsa sreča in prihodnost njegova od tega zavisela, treba je bilo baronu njegove dragocenosti povrniti. Le malo časa je boj v njem trajal, potem pa kar naglo po konci plane in ven šine. Pervo prazno droško prikliče, skoči urno va-njo in zderdra proti Štiglicevej palači. Tje prišedši pozvončklja, a odpirajoči vratar ga spet neprijazno pogleda, rekoč: „Ne smem vas napovedati!" — „Ali jaz moram z gospodom baronom govoriti!" — „Ni mogoče; povejte mi, kaj želite ?" — „To moram sam baronu povedati in sicer precej." — To pričkanje bilo je precej glasno. Pri poslednjih besedah odpre baron vrata ter precej nejevoljen reče: „No, kaj pa je spet? Oho! Mihail Petrovič! kaj bi spet rad ?" — .,Gospod baron! z "Vami bi rad govoril." V kabinet stopivši potegne Mihail papirje iz žepa in izročivši jih baronu reče: „Dobil sem ta zvezek dragocenih papirjev v žepu kožuha, kterega mi je vaša blagorodnost danes poklonila. Prosim torej, da bi bili taka dobri in dragocenosti prešteli." Baronu je kar besedo zaperlo; ni vedel, bi se bolj čudil svojej nemarnosti ali poštenju Mihaila, kajti štirideset tisoč rubljev tndi milijonarju ni nobena malenkost. „No, gospod baron, kaj ne boste S^papirjev nazaj vzeli?" reče naposled Mihail, kteremu se je molčanje "baronovo že mučno zdelo. Kakor iz sanj prebujen nazadnje Štiglic počasi reče: „Kaj, nazaj vzeti? Nikdar! — Ko je Bog moj um s tako pozabljivostjo vdaril, hotel je, da naj bodo te dragocenosti tvoje. Božja volja naj se zgodi in ti obderži vse kot svojo last: naj ti bo to kot plačilo za tvojo pravičnost in poštenost." Zastonj je Mihail barona pregovarjal, da to ne gre, da naj besedo nazaj vzame itd., baron je ostal neomahljiv ter mladega človeka skoraj s silo ven tiral, vso hvalo od sebe odbijaj e. Mihailu se je kar v glavi vertelo. Kolika sprememba! Zdaj je mogel svojej ljubej materi ugodno in veselo prihodnost preskerbeti, pa tudi brez skerbi pred Anuškine roditelje stopiti in za roko ljubeznjive device prositi. Malo tednov potem šel je Mihail Petrovič že učit se jezikoslovja na vseučilišče v Moskvi. Anuška postala je srečna ženka njegova, a v ugodnem domovji mladega para se je kmalu tudi zdravje ljubeznjive matere povernilo. Tri leta je še študiral z neumorno pridnostjo, potem pa z družino svojo v neko pokrajno Koledar 1881. IV. glavno mesto velike Eusije se preselil, kjer je neko prav izverstno učilišče za odgojo ustanovil, kterega predstojništvo je sam prevzel in dolgo časa blagotvorno nadaljeval. Zakaj propadajo manjša kmetijstva? (Beseda našim kmetom. Govoril Fr. Padali k). Poznate-li besedo „krach"?! Pogubna, nalezljiva bolezen je to, pravi rak, ki v poslednjem času razjeda ne le kupčijo in obertnijo, temuč tudi kmečka posestva. Kdor pozorno opazuje kmetijstva, mora priznati, da zdaj po-vsodi hira nižje kmetijstvo. Ta žalostna prikazen zasluži zares vsestranske pozornosti. Kmetski stan je temelj vse dežele, vse deržave, je studenec, iz kterega zajemljejo vsi stanovi životnih moči je tako rekoč želodec, ki razdava hrane vsem udom ljudske družbe. Ce ni želodec v redu, boleha in gine celo telo. Dalje časa smo opazovali gospodarski in kmetijski razvitek, nismo prezerli lahko kacega uradnega razglasa o javni prodaji gospodarskih posestev in zemljišč in povsodi se prepričamo o žalostni resnici, da se eksekutivne dražbe v groznem številu množe na vseh straneh. Te eksekutivne dražbe so podobne slabemu, nezdravemu sadju in drevo, ki rodi takov sad, je gotovo bolno. Gospoda! priznajmo, da ima drevo našega gospodarstva sicer mnogo cvetja, toda malo sadu, da se naše kmetijstvo nikakor ne razvija, marveč hira ter se bliža vedno bolj neizogibljivemu propadu, tako da se že zdaj skoro v vsaki občini čuje tožba: krach, in zopet krach in zopet krach. Kakor ima vsako „zakaj" svoje „zato", tako mora tudi to oboževanje naših kmetov imeti svoje vzroke. Na tem tedaj mora gospodarjem mnogo ležeče biti, izpoznati te vzroke, jih dobro prevdariti in poskerbeti za to, da se odstranijo. Vzroki, po kterih propada nižje kmetijstvo, so dvojni, notranji in zunanji. Pri onih so kmetje dejavni, pri teh terpni; mnoge namreč zakrivi gospodar sam, drugi pa se gode proti njegovi volji, njemu na škodo. Iz tega je razvidno, da se lahko dado odstraniti ti vzroki, kterih so marsikdaj gospodarji sami krivi, in ti so: 1. Nevednost. Zdajnemu kmetovalcu nikakor ne zadostuje, da ume le orati in sejati. Ni že dosti, če si reka sam pri sebi kmet: tako se je vedno delovalo; on mora izvedeti, kako se to in ono delo bolje d& storiti. Ne sme se ozirati nazaj, gledati mora pred-se, z eno besedo: napredovati mora, vsaj ima več stroškov nego predniki njegovi. Davki so trikrat večji, potrebe se množe in draže, rokodelec računa svoje izdelke više nego prej, posel, dninar hoče imeti večjo plačo; in takih okolnosti naj M kmetovalec ne jemal v poštev? Kmet mora poznati prirodo, vedeti mora kakovost in zlog zemljišča, vešč mora hiti vzgajanju rastlin in gospodarskih živali. Odkodi naj pa si vzame naš kmetič teh obširnih a važnih znanosti ? Tu velja pravilo: „V vedi in umetnosti nam je rešitev!" Veda je to čarovno zelišče, s kterim gospodar dvakrat, celo trikrat toliko lahko pridela nego doslej. Napredek v vedi gospodarski pelje k blagostanju kmetijstva. Dovolj je pripomočkov, iz kterih si zajem-ljemo gospodarskih vednosti. Kdor ne prezira vseh sredstev, ki pospešujejo modro in napredno gospodarstvo, ta množi svoje imetje in si zvišuje ceno posestva. a) Gospodarji, berite pridno gospodarske knjige in časopise; obiskujte pridno gospodarske shode, društva, predavanja in kar je najbolje potrebno, pošiljajte svoje sinove v kmetijske šole, kar se je doslej zelo zanemarjalo. Oče, ki mu je blagor svoje dece pri serci, ne bode nikdar obžaloval stroškov za svojega sina, vsaj mora sprevideti, da sinu ne bode hasnilo obširno posestvo, kadar ga prevzame, če nema zadostnih znanosti. Česar se kmet priuči, mora potem tudi umeti v resnici vse to izvesti pri gospodarstvu ter si ober-niti v prid — vsaj se zgodi, da dva eno in isto delo delata, ali ta sebi na škodo, drugi pa na korist. b) Za gospodarjem perva oseba v hiši je gospodinja, ki naj ima ne le dobrih lastnosti, temveč tudi potrebne vede, da se ohrani red v hiši. Eeči moram, v rokah dobre žene — gospodinje počiva blagostanje vse hiše, v rokah matere-gospodinje leži bodočnost vsega naroda, vsaj je materi izročena odgoja dece, nade domovine; dobra rodovina, dobra občina, to je zakladni kamen zdravi močni deržavi. Vsaka žena zavzema jako važno mesto, malo žalibog je teh, ki bi spoznale svojo važnost!! Lahko terdim, da bi si naš kmet nemalo opomogel, da se založš šole izključljivo namenjene bodočim gospodinjam naših kmetov. Morda še učakamo tacih ustanov dekliških, čudno je le, da jih še doslej nemarno. 2. Iz nevednosti prihajajo še drugi vzroki kmetijskega propada, eden izmed mnozih je, da se zanemarjajo travniki. Leto za letom kosi kmet travnik, spravlja seno in otavo, ali ne pride mu v mi3el, da bi dal travniku odškodnine zato. Devetdeset kmetovalcev izmed ICO meni, da travnik ne potrebuje nikacega negovanja nikacega obdelovanja. Škoda, ktera od tod izvira, ni majhna, gospodar sam jo terpi; ako ni piče, ne more imeti mnogo ali vsaj ne toliko kakor sicer živine. Obilnost dobre kerme je temelj modrega gospodarstva. Kakor travniki tako tudi polje hoče imeti vračila za podano žetev, kar se godi z gnojenjem. Napreden in dober gospodar skerbi za veliko in dobrega gnoja, kar je še važnejše nego ono, in se d£ doseči le z dobro opravljenim gnojiščem. Gospodar se pozna po gnojišči. In v tem se največ greši; gnojnica, najboljši sok, se pretaka po vasi in perhlja stelja se vozi na polje; nasledki tega so: nerodovitnost, propadanje kmetijstva. 3. Slaba reja živine pogublja ne malo našega kmeta ravno zdaj, ko je cena žitna tako nizka, da ga kmet sebi na škodo prodajati mora. Živina dobro rejena ima stalno ceno. 4. Pogubno žrelo, ki žuga pogoltniti gospodarsko blagostanje je žganje, ki žalibože zaplavuje Daš narod in deželo. Ysak kmet, kteri se sprijazni z žganjem, uboževa vedno bolj nekaj z nemarnim zapravljanjem, nekaj z zanikarnostjo v gospodarskih zadevah — sebi pak si nakoplje predčasni grob. Nerazumljivo je, kako lahkomiš-ljeno se zalagajo kerčme in žganjarije po kmetih. Bilo bi nazad-njaštvo, da bi bila le po ena gostilnica v vsaki vasi; tu morate biti najmanje po 2, ali celo po 3, 4 — da bi bilo več priložnosti k pijančevanju, posestniki ginejo in imetje propada. 5. Povod propadanju kmetijskega gospodarstva je tudi to, da marsikteri oče prevelika deleže — dote — obljubuje svojim otrokom, češ da jih dobro preskerbi ali svoje obljube spolniti ne more; skoro vse dote navali na rame svojemu nastopniku, kteri pa tako berzo ne more izplačati svojim bratom in sestram. Recimo oče gospodari 25—30 let in ima petero otrok, kterim prihrani 5000 gld. Po pravu dobi vsak oktrok 1000 gld. — Kakor se to sploh godi, gleda oče, da eno ali dvoje detet preskerbi. Vsacemu namerava po 1500 gold. dati, teh pa v gotovosti v 25 letih ni prigospodaril niti za eno dete; kaj stori? Odda grunt sinu, ki mora svojim že omoženim sestram doplačati in morda še 3 ali 4 brate ali sestre iz podedovanega očetovega doma izplačati. V takem slučaju je sin kot nastopnik očetov na gruntu še srečen, če ima le 3000 gold. izplačati, kolikokrat je še bolj obtežen. — Vprašam tedaj modrega gospodarja, kako more sin v 5 ali 10 letih 3000 goldinarjev izplačati, ko še oče njegov v 25 letih polovice ni prihranil? In zdaj se oglaša eden za drugim pri njem, naj mladi gruntar berž odšteje doto; ker pa tega ni v stanu, kaj stori ? odproda kos polja, odproda travnik, da more plačati in to razkosavanje, to je zopet nov vzrok, zakaj kmetijstvo propada; marsikteri kmetič je že tako daleč dospel, da mu ne ostaje druzega nego gola koča. Mesto razdrobljevati bi svetoval združevati polja. Ta in oni oporeka, češ, da mnogo polja vsled prodaje pride v boljše roke in da bode bolje obdelano, ali pa se izgovarja, češ, da ta, ki je nekaj odprodal, potem ložje in z večjo pridnostjo obdeluje, kar mu še ostane polja; ali bodi si tako, vsaka kmetija peša, od ktere se kos za kosom odprodaja, naj gospodar tudi čudeže dela. Poleg tega bi se moglo soditi, da se povzdigne gospodarstvo v malem (razkosano), velika posestva pa izginejo; nam se pa zdi to ravno narobe. — Bolje je bilo gospodarju, dokler še je še celota grunta ohranjevala z zakonom. Naj si je bil zapravljivec kakoršen koli, škodoval je sebi, okradel je deco, grunt je bil sicer zanemarjen — toda celoten. Če zdaj gospodar propada, pomaga si z odprodavanjem in njegovemu nastopniku, bodi-si še tako napreden gospodar, ne bode tako lahko odprodane kosove zediniti, kakor v prejšnjem slučaji zanemarjeno gospodarstvo zopet zlepšati. 6. Drugi vzrok, zakaj mnogo posestev pride na boben, je ta, da se gospodar v času potrebe zateka k odertnikom in tako mora ne le grozne obresti odrajtovati, temveč tudi mnogokrat dvojen kapital v kratkem času plačati; gospodar bi zdaj ne smel biti v zadregi, odkodi bi si izposojeval, vsaj vendar najložje in najceneje dobiva na posdbo v tako zelo koristnih, založnicah (za ktere pa naš kmet žalibog še nčma pravega uma). 7. Slabo gospodarjenje občanov in občin z gozdi, iz kterih se le sečejo derva in jemlje stelja, da bi se pa lučine iz nova raz-sadile, za to se nihče ne zmeni. Nektere občine so sicer v tem obziru napredne, njihovi gozdje so prav vzorno vrejeni, toda primeroma večje število občin prav tiransko počenja z gozdi; zlasti zdaj ko so derva tako draga, bi morali posamezniki in občine bolje paziti na gozde. Kjer ni gozdov, naj bi se bregovi, ledine, pustine in pašniki obsadili z drevjem bodi si sadnim, bodi si drugim, ki v kratkem času daje potrebnih derv, verh tega hraneč potrebno vlažnost. 8. Naj še nadalje omenim slabega gospodarskega orodja, gerdih neshodnih cest£ občinskih, naj opozorim naše kmete na to, da si napravijo zapisnike,prijemkov in potroškov; vsaj ima slehern lahko kak svinčnik; zapisovaje vsako stvar, lahko izpozna gospodar dobiček in škodo pri gospodarstvu, in potem izprevidi, kje mu je bolje paziti. Razen navedenih delujejo našim gospodarjem na kvar še drugi faktorji, ktere je le na pol ali celo prav nič zakrivil naš kmetovalec. Takovi so: 1. Neblage in preostre razmere med gospodarji in posli. Gospodar mora nektera dela izročiti bodi si služnikom, bodi si dninarjem. Srečen gospodar in blagor mu, če ima dobre posle! — Toda teh je malo! Neubogljivost, kljubovanje in nezvestoba postaje zdaj čedalje bolje druga narava poslom, če naklada gospodar mnogo dela, kolikokrat mora čuti: „to ni moja reč" — če vztrajfe gospodar pri svojem, precej se zopet oglasi posel: „ni da bi moral biti pri vas." — V občini se naseli zasebnik, breme naraste, ali pomanjšajo se javne delajoče moči. Morda kdo vporeče, da delavnih rok ni primanjkalo, če se je eden ali drug posel oženil. Temu nasproti ugovorim, da dokler je bil posel ali služnik v hiši, je bil tudi gospodarju vsak dan pri roki; kadar pa se oženi, mora imeti stanovanje in tu postane svoboden gospodar in delat hodi tje, kamor se mu ljubi; razen tega se ne dž tajiti, da posli delajo za gospodarja, zasebnik pa bolje za se. — Sme se tedaj reči, več za- sebnikov (gostačev) se nahaja v občini, večje pomanjkanje je po-vsodi, manj je teh ljudi, večji je blagostau. 2. Živeljne nezgode hud6 tepo kmeta; tu je suša, ondi povodenj, posebno le-ta opustoši mnogokrat cele okolice, da, cele pokrajine. 3. Verh tega so še naši tergi zaplavljeni s tujim žitom, iz česar se dado lahko razumeti nizke žitne cene. Gospodar mora prodati, bedi si tudi v škodo. 4. Davki neprestano rastejo, niti upanja ni, da bi se kedaj znižali. Podal sem tedaj nekoliko vzrokov, zakaj blagostanje nižjega kmetijstva izginja. Sveta dolžnost vseh rodo- in domoljubnih kmetov je, da zaduše in omeje te kalne studence, iz kterih vre grozna nesreča njim in vsej domovini slovenski, posebno je gledati na to, da se odstranijo oni pogubni življi, ktere so sami zakrivili. „ Naprej k dobremu!" bodi naše geslo in gotovo d& Bog, da se ubranimo pogubi grozeči nam v kmetijskem obziru. Kratkočasnice. (Spisal Pivčanin.) Vinska ter t a. Ko je Dionvs še majhen bil, popotoval je, kakor gerška pravljica pripoveduje, v mesto Naksijo. Med potjo se truden na nek kamen vsede, da bi se malo odpočil. Ko pa tako sedž pred-se na .tla gleda, zapazi, da mu pred nogami neka rastlina iz tal poganja, ktera mu se toliko dopada, da pri tej priči sklene, jo seboj vzeti in na pripravni kraj presaditi. Torej jo izkoplje in varno seboj nese. Ko je pa med potjo solnce močno pripekalo, se je bal, da mu se ne bi posušila, predno v Naksijo pride. Ko torej zagleda ob potu neko votlo tičjo kost, jo hitro pobere in vtakne rastlinico noter ter jo urno naprej maha. Pa v njegovej čudodelnej roki je rastlinica tak neglo rastla, daje kmalu zgoraj in spodaj iz kosti prikukala. Spet se boji, da mu ne bi vsahnila ter gleda, kako bi si pomagal. — Zdaj najde neko levovo kost, ki je bila veča od tičje, torej vtakne tičjo kost z rastlino vred va-njo. Ko pa pozneje še neko oslovsko kost najde, ki je bila še veča od levove, vtakne vse skupaj v njo, ter urno naprej koraka, da pride v Naksijo. — Ko je potem rastlino v pripravno zemljo presaditi hotel, zapazi, da so se koreninice njene med tem okoli tičje, levove in oslovske kosti ovile in močno zarastle. Ko torej ni mogel rastline ven vzeti, da ne bi koreninic hudo poškodoval, jo kar vsadi, kakoršna je bila, to je, vse skupaj v zemljo vtakne in glejte prijelo se je in kaj ljubeznjivo in hitro rastlo, pa tudi v kratkem času obilen sad rodilo — zlato grozdje, iz kterega je Dionys ali Bakus pervo vino naredil in ljudem piti dal. Pa glejte čudo! Ko so ljudje to pijačo pili, prepevali so s perva lepo, kakor tički; če so več pili, postali so koražni in močni kot levi; če so pa še več od tega pili, postali so — oslu podobni. Domači praznik. Učitelj: „No Mihec, zakaj pa te ni bilo včeraj v šolo?" Mihec: ,„,Imeli smo — domač — praznik."" Učitelj: „No, kak praznik je pa to bil?" Mihec: — „„Prešiče smo klali."" Davek od dohodkov. Sodnik: „Toženi ste, da se brez dela okoli vlačite! Zakaj pa nočete delati?" Potepuh: „„Ker bi moral potem davek od dohodkov plačevati."" Zaklad kopati — nevarna reč. Nekemu meščanu sanjalo se je, da je v njegovi sobi velik zaklad skrit. Pa mislil si je: sanje so prazna reč, in ni več na to porajtal. Drugo noč pa mu se to isto tak živo sanja, da sklene preiskavati, je li na tem kaj ali nič. Zatorej hitro ko vstane, jame po zidu okoli terkati in res pride do mesta, ki je dajalo votli glas od sebe. Hiti torej po mali pikon ter jame kopati. Koplje in koplje in glejte! kar naenkrat odpre se mu neka votlina, v katerej zagleda vse polno svitle srebernine itd. V tistem hipu pa tudi zasliši vpitje: »Ljudje Božji, pomagajte! Tukaj so tatje! Iz sosedove hiše je nekdo ulomil v našo omaro, v katerej sre-bernino hranimo!!" Lehki dobiček. K nekemu bogatinu je prišel mlad človek s ponudbo, da mu hoče razodeti načert, po katerem zamore v tem hipu 20.000 gold. dobička narediti. Gospod: „ Veseli me, če je kaj na tem; povabim Vas na zajuterk, potem se lehko o tem domeniva." — Po zajuterku reče bogatin: „No, v čem obstoji Vaš načert?" „„To je čisto lehko — odgovori ta; Vi Gospod imate eno hči za oženit, kterej mislite dati čez 40.000 dote."" Gospod: „To je istina; saj ste jo sami videli; pa kaj hočete s tem?" — „„Jaz jo vzamem rad za polovico, torej si prav lehko s tem 20.000 gold. pridobite."" Gospod: „Hvala lepa za tak načert!" Dobri recepti. Nek zdravnik se je hvalil proti svojemu prijatelju odvetniku: „Moji recepti vselej pomagajo!" „Verujem, verujem" odgovori odvetnik, „če bolniku ne pomagajo, pomagajo pa tebi in lekarni." Laž pa resnica. „Ako hočete, da vas rešim," rekel je nek odvetnik svojemu zatožencu, „morate meni samo čisto resnico povedati. Lagal bom že jaz za vas pozneje, če bo treba." Ostra kosa. Lažnjivi kljukec imel je nek tako ostro koso, da ko je neko jasno noč na bližnjem drevesu visela, je njena senca nekemu mimo gredočemu kar obe nogi odrezala. Lažnjivi svet. Ko je nekdo glas dobil o smerti svojega prijatelja, začudil se je in rekel: „Zdaj je svet tako lažnjiv, da še glasu o smerti ne verjamem drugače, če ga ne slišim iz ust m e r t v e g a samega. Abraham v nevarnosti. Nekemu možu je njegova huda žena umerla. Prijatelj ga tolaži, rekoč: „Le potolažen bodi, tvoja Liza sedi že v Abrahamovem naročji." „Potem pomilujem ubogega Abrahama, ker pri pervej priložnosti mu bo v lase skočila" — odgovori pobiti mož. Tolažljivo. Na nekej kmetskej ženitbi so tudi pečeno gosko na mizo prinesli. Oča starešina se je loti, da jo bi razrezal. Ker pa ni bil tega dela vajen, rezal jo je v potu svojega obraza, pa tako nesrečno, da mu nož izpodersne in krožnik s celo gosko vred na tla pade. „0 joj!" zavpije gospod župnik, ki je bil tudi med povabljenimi, „Karo (pes) jo bo popadel, s pečenko je proč!" „Ne bojte se, gospod!" tolaži ponosno oče starešina, „Karo je ne dobi, jo imam že jaz — pod nogami." Dobra špekulacija. Krojač: „0d sv. Mihela smo torej skupaj v tej hiši; jaz pri tleh in "Vi gospod pa zgorej." Oderuh: „„Me veseli; pa le glejte, kako boste izhajali v tako dragem in elegantnem stanovanji!"" Krojač: „Na Vas se zanašam, gospod, da bodem kar spodej ljudi oblačil, ktere boste Vi zgorej slekli." Okajeno meso. Doktor; „Tu Vam predstavljam, gospod profesor, najstaršega moža iz našega mesta, dimnikar je, uže čez 80 let star, pa vedno še čverst in zdrav kot riba." Profesor: „Ni čuda, okajeno meso se dalje ohrani." Dva ustanovnika. Na tergu nekega mesta srečata se dva čevljarska dečka. Njijuv eden reče: „Veš kaj Francelj! ti daj en krajcer, jaz pa enega; s tem kapitalom bodeva si ustanovila eno k r a t k o s m o t k o. Jaz bom njen glavni ravnatelj ter bom kadil, dokler bo kaj; ti boš pa delničar, in boš zraven pljeval ali sline požiral, kar ti bo ljubo." V kercmi. Nek upnik zagleda svojega dolžnika v kerčmi. „Aha — mu jezen reče — za vino imate še denar, zame pa ne!" „Prijatelj," odgovori mu ta, „Vi le vidite, da vino pijem, pa ne da ga — plačujem." Pri čevljarji. Gospod: „Le poglejte, mojster, kako šušmarijo ste mi napravili! Podplati so še kot novi, urbasi pa se že okoli in okoli tergajo." Cevi j ar: „„Aha, že vidim, drugikrat bom moral bolj slabe podplate vzeti."" Pri skušnji. Učitelj: „No, Francek, koliko perstov imaš na rokah in na nogah?" Francek (šteje): „„Na rokah jih imam deset; na nogah pa jih ne morem šteti, ker sem danes — obut."" Bolni lasje. „Strašno me danes lasje bole — tožil je nekdo svojemu plešastemu prijatelju — ker smo včeraj preveč pili." „„Prijatelj! Ti si še srečen — odgovori mu plešasti — ker Tvoji lasje so le bolni, moji so pa že davnaj pomerli."" Preveliki čevlji. Go.spod: ,,Čudno! včeraj so mi bili ti čevlji premajhni, a danes mi so preveliki." Dekla: „„Se ve da, ker si so snoči noge umili."" Mraz in toplota. Učitelj: »Kake lastnosti imata mraz in toplota?" Učenec: „„Mraz vleče skup, toplota pa narazen."" Učitelj: „Od kod to spoznaš?" Učenec: „„Ker so dnevi po zimi kratki, po leti pa dolgi!"" Zastavice. Migne, rigne, pa terči. — ?* -ocimS Zeleno kot detelja, rudeče kot kri, pa otrokom diši. — ? •vfupjg Oče vsem svojim sinom kapce da, sam je pa nima. — ? 'isvj,jj Nikdar ni bilo, nikdar ne bo, pa vendar je. — ? -uvp tCusvuv(j Kdaj po Kristusovem rojstvu še solnce ni zašlo? •sduv@ Pri nas imamo polno ogrado rudečih svinj, pa ena sama černa med nje pride, in vse ven zapodi. — ? -o^mo ui vottivfMg Kaj je narobe prav? vpzvAg Potrebna posoda, pa nima dna. — ? -fviuog Katera reč je najpervo pisala? 'Ismj Vem za žival, ki okoli hiše teče, pa hlebce peče. — ? vam% Poznam deklico, ki je vsa v sobi, samo predpasnik je zunaj. — ? Kdo je zjutraj pervi v cerkvi? '?nfl3 Kje je streha nepotrebna? pvj£ Katere reči se človek v cerkvi najbolj boji? 'tpaaodg Zakaj stoji zvonik ? -9.10111 aw tfsdsa as .02/ o^vg Kateri svetnik ima največ zob? -odvz z usiutg -cig Kateri svetnik je najbogatejši? -vCuo2[ mui tq lfiMj> -ag Na kateri strani ima zajec več dlake ? "ig-idp ddj, vu 'ifsti Kaj v lesu vzhaja? Kaj v lesu gromi? -iCuid a dCuapdj^ Kaj v lesu joka? a U^iO Štirideset svatov, sedem nevest, pa en sam ženin. — ? 'poj; Kaj delaš, kadar na solncu stojiš? -ooudg Kdaj je vol zunaj in znotraj kosmat? -tfop nBvjid vu xvpv% Lesen kotel pa mesena rena. — ? -ifoqvz vu §tpds Avpvjf- Pet trupel, štiri duše pa sto perstov. — ? •0S9U VOllMUl dfMfS Avpvji Kakšnega lesa je največ v gozdu? '»foauj Kakšnega perja je največ na drevji? -vfjdusiAg Kdo ima veči ušesa, osel ali človek?- -diuud afu vz ds j.7 'yoao]Q Otroci pravijo, da bi skoraj dan bil, da bi svetili; mati pravi, da bi bila skoraj noč, da bi se počila; oče pa pravi, meni je vse eno, naj bo noč ali dan, saj zmiraj enako terpim. — ? •d0X}S lVfVM lVW[Q Šum šumi, grom gromi, bela gospa se ven vali. — ? •vpoa ut wiW * Pri zastavicah, ki same na sebi ne vprašajo, ter posebnega vprašanja potrebujejo, bere se —? Kaj je to? Pri nekej hiši je 12 dekel. Šest se jih vedno umiva, in so zmiraj vmazane, šest pa nikoli in so vedno bele. — ? •iuiuv^ Msuipu ui ossp^ v^suijj^ Kaj se čevljarju najbolj gnjusi? '-sunilo fdpsa v6 tq 'uamv^ tusrug; Ne želim imeti, pa ko bi imel, bi za ves svet ne dal. — ? •rnvtf vatg Česa ima ovca več na sebi, koncev ali volne? •amuoji Zakaj ima mlinar bel klobuk ? -mu^od as vp 'ofvg Je devet vreč, na vsaki vreči devet maček, vsaka mačka ima devet mladih, koliko nog imajo vse skupaj? •dovf oCvmt d^ovtu Cvs 'sud^ofi Je ena skleda graha, pa se po vsem svetu spaha.' — ? •ncpu vu dpzdcig S kom se cerkve pokrivajo? -ouiipia %iC Cvs '.mmo^iu 2 Kdaj je človek v hiši brez glave? -vpa^ ueii nw[o ud .inpvg Katera starka ima največ zob? "vxfi S kakšnim drevesom je Adam orati začel? ■tutaou 2 Kje je Adam motiko pustil? -npgMp vjg Poznaš volička, ki gre ves v hlev, samo roge ven moli? -Mpgag Pet jih rije, deset jih pa vleče. — ? ■omvanqo as uvpvg Ni rojen, ni dojen, pa vendar živi. —? Kaj zadeneš, ako konja tepeš? '°HPl(I Na fliki tlika, pa nič prišita. — ? Katera posoda ima v verhu korenine? •1100,2 Kdor naroči, ne rabi; kdor dela, neče; kdor bo rabil, zato ne ve. — ? •v6m} vsfivafMjtf Je na sto in sto hlodov, pa se ena sama dila vžaga. — ? •oup)\d — tfift Ob stegni visi, pa v luknjo misli. — ? So trije kraji. Na enem ni nikoli prahu, na druzem nikoli kregu, na tretjem nikoli miru. — ? -pipd — 'oqsu — ld(j,oj\[ Kaj ima človek, da sam ne rabi? •diuj Kakšen razloček je med kerčm&rjem pa med pekom? ■t[nj,}[ ^dipiu vd q3d lpMj. mut mj§q Zakaj vol v mesnici visi ? Hv »Z V nos meri, pa v peto vdari. — ? -vftqvg sfffls? M Uvfiasp V katerej hiši ni nobene miši ? .... ^ Katero pero nima sence? •ouvpoMDft Kateri pas ima deset koncev? -ipaciodvs ps9Q Katera vinska posoda nima obroča? 'peoj,jQ Zakaj kozarce pomivajo? 'ofstus au ifvjd i(tf mjt Pri nas imamo na tisoč deklic, ki druga drugi vodo podajajo. —? vip^s vfvuiuvig Šopek (Zložil Oče Oče naš, ki si nas stvaril, Vse Ti vladaš in živiš, Milo si ves svet obdaril, Premogočno ga zderžiš. Tvoje veličastvo javi, Krasen blagra, modrosti, Duh zavzet dobrot Te slavi: „ Hvala, čast na veke Ti!" Vnemaj luč nam vere rešne, Vlivaj miro milosti, Da prestvarja nas pregrešne, Zlahti k rajski večnosti. pesmic. Živkov.) naš. Kruh vsakdenji smilno dajaj, Pridnost, zmernost, hvaležnost, Vse nas z vernostjo napajaj, Hrani v dušno blaženost. Zbudi — zašlirn v greh — pokoro; Ead odpuščaj skesanim, Kakor vsako mi zamero Bližnjim našim zmotenim. Sploh odvračaj nam skušnjave, Kroti njih sleparno moč, Milo vsake zapeljave Otmi Tvoja nas pomoč. Tvoja volja se izidi — Sreče vse edini vir, Ysak jo stori, k vsakem' pridi, Vesti, serca zlati mir. Otmi lastnih, tujih grehov, Njih nasledka terpkega — Eeši zlega nas vseh zlegov — Pogubljenja večnega! Amen. Češčena Marija! O Marija, hči — nevesta — Mati Božja blažena, Pomočnica vselej zvesta, Mati vsem usmiljena! Polna milosti Devica, Čistosti prezlati svit, Neba, zemlje zdaj kraljica, Zmoreš, kar je komu v prid. Nas usliši, sprosi milo, Zdaj ino krajni čas Božje milosti obilo, Greha stisk da reši nas! Sprosi, da za smertno silo Bog varuje v dobrem nas, In pri Tebi za plačilo Zveličuje večni čas ! Amen. Prijateljstvo. Prijateljstvo — pobratimstvo Zvestobe tvoje blagota Življenja ti blažilo, Sladkosti je premile Naj tvoji slavi radostno Podpora varstva tvojega Bo serce dnes glasilo! Užuga strahe, sile. Od nekdaj Kastor — Poluks sta Prijatelja slovela, Z izgledom lepim serca vsa E posnemanju unela. Kako se David veseli Prijatla Jonatana, Drug drugemu sta v žalosti In sreči verno udana! Prijatelj drag nam je zaklad In poštenjak ga najde, Še bratu nisi bolje rad, Od serca ti ne zajde. V skušnjavah sreče, slabosti Ti nežen varh ostaja, Z nasveti, vzgledi stalnosti V čednostih te sprevaja. Pogled, objem in stisk roke Prijateljev si dragih Junači dušo in serce V spominih milo — blagih. Budi in množi radosti, Veselje osladuje, • Tolaži v bridki žalosti, Jo berzda, — požlahtnuje. Oživljaj Bog prijateljem Ljubezen čisto, pravo, Daj mir in spravo vsem ljudem, — Njim v blagor, — sebi v slavo 1 Cesar treba ni Žive vse se dni Tega varuj rad, Zoriš sladek sad. Mnogo blagih let Radosti navzet Zmeren doživiš, Kesa se znebiš. Umen vsaki čas Poštenjak na glas Blage boš volje, Žlahtno ti serce. Želja kjer šepeče Poti ni do sreče, Yera, um jo kaže, Svet in šega laže. Nepotrebno. Gizdost, slepa želja — Mačeha veselja — Crez potrebo seže Blagru kal poreže. Modri Diogen Se odreče vsem', Cesar treba ni, Svobodnjak živi. Daja priden vzgled Za vesolni svet, Umni ga sledi, Ga zavid ne skli. Zmore še vsikdar Za siroto dar, Mlad in star živi Srečen brez skerbi. Tabaku slovo! O tabak, potuhnen gad, Kuril, noslal je divjak Meniš, da me zvodiš 1 Tvojo strupno travo, Glupa nisem ti dlakad, Zato je ostal bedak, Da mi kus posmodiš. Ker mu kolješ glavo. 'z mošnje muliš lep denar, Dal bi kruh in suknjo, Spivaš sline zdravju v kvar, Vtepaš revnost plučno. Duško kuži tvoj zasmrad, Nose, robce gerdiš, Čist te človek nima rad Nežne vse razserdiš. Y žlalmotsobo Bog ne daj! Ne pred gospo zalo, Saj še prosta maha vkraj, Dete se te zbalo. Iz cigar in pip tvoj čad Nose mersko stresa, Kajti delaš tak zakad, Ko bi bil od besa. Čast pisarnam si podjel, Zmenil je v kasarne, Te nevajen bo oštel, Gadiš niu kavarne. Zadušljivec medel si Vse prevečne čase, Zato kišejo še psi, Ce tvoj dim prijaše. Kvasi vsi, dišilo vse Strupa ti ne iztira, Stud, nekus iz tebe vre, Svet po tebi hira. Komur zaiskri modrost, Nikdar te ne rabi, Cigar vodi pa noi'6st, Ou po tebi grabi. Zelčne fante oslepi Starih bebcev spaka, Zlato mladost jim gubi, Slednič kes nataka! — Dekle, žena ga ne žge, Njej smerdi mercina, V nosek čisti ga ne pše, Vsak jo više štima. Dečko nekdaj sem vesel Brez vse tabakaje Igral si okrogle pel, Vse bilo brez graje. Ni šterlel mi klin iz ust Kakor kljun klunačev, Cumal ni mi črez čeljust Cepetuh kavračev. Stari, mladi, nežni svet, Mila mu osoda! Cvetel je več tisoč let Brez noslanja, smoda. Nepoškvernen čist obraz Vsikdar bil je dika, Slaba šega zdanji čas Um, spodobnost pika. Kdor pogrešal že je kaj Prost razvaje slepe ? Vživa marveč že tukaj Častne dneve lepe. Živce čist bodri mu zrak, Ga ponos navira, Certi jarem gabnih tlak, Sužnike prezira. Sebi drag, zarodu rad Blažje vžitke iše, Ni nikol' tabakov brat, Goni ga od hiše. 'strebinaj te tresk in grom Z ljube do movine, Med divjaki je tvoj dom Guli tam kaline!! Temeljita pomoč vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjen je zdravja naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje sokroviee in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najboljše za to sredstvo je Življenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja -vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol skleniee 50 kr. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. G. lekarničarju B. Fragaer v Pragi! Kupil sem meseca vinotoka 1. 1878. sklenico vašega „Dr. Roza-jevega življenskega balzama". Trpel sem namreč uže precej let na kerči v želodcu; to me je nagnilo, da sem poskusil to zdravilo. Za časa 9—14 dni povzgubila se je — hvala Bogu — bolezen popolnoma. Prosim Vas tedaj, pošljite štiri sklenice tega balzama, da ga imam pri roci kot domače zdravilo. Vsaki taki bolezni priporočam ta izverstni življenski balzam. Spoštovaje udani Dragotin Popp, slamničar v Draždanah. Svarjenje! Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrečno dr. Rozov življenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrečno dr. Rozovega življenskega balzama. Pravi dr. Rozov življenski balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragn&r-ja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Celovcu: P. Birnbacher, H. Kometter, J. Nussbaumer, W. Thurnwald, apotekarji. — V Beljaku: Fr. Scholz, apot. — V Ljnbljani: G. Piccoli, Jos. Svoboda, W. Mayer, apotekarji. — V Novomestu: D. Ricoli, apot. — V Kamniku: Jos. Močnik, apot. — V Mariboru: W. Konig, J. D. Bancalari, Jos. Moss, apotekarji. — V Celji: Baumbach in J. Kupferschmied, apotek. — V Ptuju: Ig. Behrbalk, apot. — V Slov. gradcu: G. Kordik, apot. — V Radgoni: C. Andreu, apot. — V Gorici: G. Cristofoleti, G.B. Pontoni, apotekarja. — V Terstu: P. Prendini, G. B. Foraboschi, apotekarja. Vse lekarne In večje trgovine z materljalnim blagom v Avstro-Ogerskej Imajo zalogo tega življenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Fr&ssl** domače zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste', pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinan, pri izmaščenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in pntiko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurje očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper rak in vneto kožo, ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (žavba) se namaže na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 4—6—8—12 ur se naredi nov flašter. — Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo t kratkem tso ognojico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga, in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojiea ven potegnjena. — Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo potiši. — Odprte in tekoče rane se morajo prej z mlačno vodo vrniti, potem še le se mazilo nanje prilepi. Škatliice se dobodo po 35 in 35 kr. Balzam za uho. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno že zgubljen sluh. 1 skle-nica 1 gl. a. v. V založbi gospoda Komela pl. Sočebrana, c. k. stotnika v Gradcu so naprodaj sledeče vojaške knjige: Bojna služba, raztreseno vojevanje, nova puška i slovensko-nemški i nemško - slovenski slovarček (s 4 podobami). (Felddienst.) Cena 40 kr. Kratek poduk O zemljišču (Terrainlehre), ces. kr. vojakom v poduk (s 1 podobo). Cena 10 kr. Službovnik slovensko-nemški za ces. kr. vojsko, II. del, po vprašanjih i odgovorih. (Felddienst.) Cena 35 kr. Službovnik (Dienst-Reglement) slovensko-nemški za ces. kr. vojsko, III. del, po vprašanjih i odgovorih. Cena 25 kr. Garnizonska i stražna služba slovensko - nemška, ces. kr. vojakom v poduk, po vprašanjih i odgovorih. (Garnisons-und Wachdienst.) Cena 30 kr. Kurzgefasstepraktische Grammatik der slovenischen Sprache fiir Deutsche (vojaška slovnica.) Cena 1 gold. Vse te knjige se lehko tudi po tiskarni družbe sv. Mohora naroče. bukrovez t Artičah, pošta Brežice (Rann) na Štajerskem, se priporoča udom družbe sv. Mohora, posebno pa prečastiti duhovščini za vezanje Šmarnic, Življenje svetnikov in drugih starih bukev, katere hočem močno, lično in dober kup zvezati, in brezplačno nožnice in lepo podobo spredaj dodati, poštnino nazaj * <- .fdačam sam. sv. v Celovcu na benediktinskem terg«. št. 167 preskerbljena z najnovejšimi čerkami prevzema v tisk in je izverši hitro, lično in po najniži ceni. V njeni zalogi se dobi: Br. Sket. Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch fiir An- fanger zum Schul- und Privatunterrichte. Preis 1 fl. 30 kr. A. Janežič. Slovensko - nemški slovar. Popravil in pomnožil pl. Jul. Kleinmayr. Terdo vezan 2 gld. 50 kr., mehko vezan 2 gld. 20 kr. M. Lendovšek. A. M. Slomšeka zbrani spisi. I. knjiga: Pesni, broširan iztis 90 kr. II. knjiga: Basni, prilike in povesti, broširan iztis 1 gld 20 kr., terdo vezan 1 gld. 30 kr. Oba zvezka skupaj terdo v platno vezana 2 gld. 50 kr. 3531^ Koledar bode tudi sprejemal inserate. Na to JKg" opozorimo posebno tergovce in obertniJce, katerim RS* je na tem ležeče, svoje blago in izdelke občinstvu priporočati. Oglasi naj se pošiljajo naravnost tiskarnici družbe sv. Mohora r Celovcu. Jf=g- Da je najbolje v koledarju inserirati, je dovelj jasno, ker koledar rabi se celo leto, časopis se pa zaverže, ko je prečitan. jgg- Posebno bode družbin koledar vstrezal, ker roma v 25.000 iztisih po Slovenskem. MARTIN BRUGGER, foukvovez družbe sv. Mohora v Celovcu v družbini liiši na benediktinskem tergu veže knjige in prevzame hkvovezna dela po najniži ceni. k A K V založbi tiskarne družbe s svitlo: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELJU H 1825/?/ (theologia moralis) Spisal F. Kosec. Broširan iztis 1 gld. 20 kr., v platno vezan 1 gld. 50 kr. Kdor pa znesek naravnost tiskarni družbe sv. Mohora pošlje (najceneje po poštni nakaznici) dobi knjigo franko poslano. Naznanilo. Častiti dekanijski in farni predstojniki naj blagovolij( letošnje knjige tako razdeliti, da dobi ysafe družnik Sesterc bukev namreč: . 1. Slovenski Goffine, III. snopič; 2. Filotea; 3. Občna zgodovina, VII. snopič; 4. Naše škodljive živali, I. snopič; 5. Slovenske večernice, 35. zvezek; 6. Koledar za leto 1881. Vsak družbenik naj sprejme svoje bukve v tisti de-kaniji -In&fari, v kteri se je vpisal. Na pozneje spremembe stanovališča pri tolikem števili družbenikov se nikakor ni moglo ozir jemati. Vsakemu zavoju so priložene vpisovalne pole za pri hodnje leto, ktere naj se po končani nabiri gotovo do pc tega marca prihodnjega 'leta z denarjem vred družbinem blagajniku v Celovec vračajo. Družbin odbor.