PK O LETA K EC JE DELAVSKILÎST ZA MISLECE CITATELJE
ST.—NO. 1874.
PROLETAREC
Mnwilo Jugoslovanske
Zveze in Prosvetne »tel««'
OFFICIAL ORGAN CF J. S. F. AND ITS
EDUCATIONAL BUREAU
mmitat. Um. », INI. mt «Am pmmt Jkm Axt d Cmnii
•I SUrcfc 1. un.
CHICAGO, ILL., 11. AVGUSTA (August 11), 1M3. ~blish«d We.Dy .í 2301 8. Lswnd.l« Ave.
•••
LETO—VOL. XXXVIIL
V SICILIJO }• prišel v neko vas oddelek ameriške somortke čete. Vo-Meni «o jlk glodali in vpraševali drag dragega t "Kakimi vojaki »o pa te 7" Pa »a jo odea domislil in rokeli "Kaj ae veste? Ta so EtiopciT' Vaičaai se se pc tem "dogaaaja" kipoma raaili ia ae poskrili.
Moskva se spet oglasila z željo
za drugo fronto
KAKO SI RUSI PREDSTAVLJAJO "DRUGO FRONTO"? — CHURCHILL IN ROOSEVELT V POMENKU 0 SOVJETSKI ZAHTEVI. — HITLERJEVA ZVEZDA TUDI ZATONILA
Rdeča armada sna zmagovali
tudi v poletju I
Dočim je -bilo minule tedne amen&ko časopisje posvečeno i!i»olj vcitom iz Sicilije in deloma naAim bojem na Pacifiku, se je vršila prava, zareo ogromna bilka, zgolj na vzhodni fronti.
Prvo ofenizivo na nji je pričela 5. julija Hitlerjeva armada. V <k jrih 6. dneh je bila ustavljena in tej je sledila pro-tiofenziva rdeče armade, ki je koncem minulega tedna dose-gUf ogrtimen triumf z zavze-mom me ta Orel. Naciji so ga imeli v oblasti vseskozi od poletja 1941, ko so treščili v Rusijo.	1
Severno od Grela so sovjetske čete \zele važno mesto Relgorcd in zajele Harkov. Nad sto tisoč nemških vojakov je bilo ubitih od 5. julija pa do sedaj, pravi poročilo iz Moskve, kar nam lahko predstavi, da je bik) par sto tisoč ranjenih in da tudi sovjetske izgube nwo majhne. V bitki na vsaki strani je bilo nad pol milijona mož. Sovjetsko vrhovno (poveljstvo pravi, da so nemške čete na svojem umiku pustile za sabo ci/romne zaloge menici je, in pa da so sovjetski vojaki pokončali stotine nemških tankov in letal.
To je bila prva velfka "polletna" zmaga rdeče armade, o kateri je Hitler leta 1941 in potem ftpet leta 1942 H javil, da je iza zmerom uničena in se nikdar več ne obnovi. Potem je izjavo popravil v toliko, da zna napadati samo pozimi, v (poletju pa bežati.
Vprašanj« druge fronte
Proti jeseni leta 1942 je šla
rdeči armadi jako trda. Stalin je smatral, da Amerika in Anglija ne vršita evoje obveze kakor bi Jo morale, *pa jima je okozi poročevalca Associated Press v Moskvi nad ovil ostro noto, da naj izvršita evoje zagotovilo sodelovanja tako kot sita obljubila in "ob čawu".
A druge fronte vzlic temu ni bilo m v Rusiji se je sušljalo, kot se spet sedaj sušlja, da je namen Anglije in Amerike z njo zavlačevati toliko časa, da se Runja, m z njo Nemčija vred, izčrpati, potem pa bodo udarile na kontinent angleške m ameriške čete ter si ga uredile po Churohillovem-Rooae-veltovem načrtu, neoziraje se na Stadina.
Da so med njimi nesoglasja, ni nobena tajnost. To powebno poudarja Wendell WilMcie, ki se boji, da bomo zapravili zmago, če se te tri vlade pravočasno ne sporazumejo. Tudi delavski politiki v Angliji to resnico dobro poznajo in pa liberalni -žumaKsti v Zed. državah. in nedvomno prav tako tudi tisti, katerih edini smotor v tej vojni je ohraniti svet za kapitalizem. Ta nesoglasja niso dtfora ¿a bodoči mir, zato pač je toliko priporočil celo od konservativnih humanitar-cev in poIRikov, da naj Washington, London in Moskva ven-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Slovenci hočejo svobodo, zato se zanjo tudi bore!
Se nobenkrat v sedanji vojni se ni Slovencev imenovalo tolikokrat kot po padcu Mussolinija. Ni ga naroda, ki se bi mahoma toliko pognal za svojo svobodo, kakor so se Slovenci, činci so izvedeli, da |e njihov krvnik služba izgubil in ga je drugi nasledil, v nadi, da dobi od zmagujočih velesil "časten mir"...
Slovenci pod Italijo vedo, da kar Itqlija razume pod označbo "časten mir" je, da se n|e ne zasede in da se ji pusti v zaplembi sa) one kroie v Evropi, ki si jih prišteva za svoje po "zgodovinskem pravu".
To |e predvsem slovensko ter hrvatsko Primor-je. Gorica, Istra, Trst, Reka in Dalmacija
Italija je vojno izgubila, a meŠetari pa tako mogočno, da se )i naj saj pusti, kar je "zgodovinsko njeno".
Primorski Slovenci m oni v "ljubljanski provinci", pa vaščani iz Iga in barjanske Črne vasi so se ji sijajno uprli ne šele sedaj, ko je očitno, da zavezniki zmagajo, temveč tudi takrat, ko je kazalo, da so poraženi.
Italija, zbita kot je že, ima mogočno zaslombo posebno v cerkvenih krogih. A Slovenci, ki so živeli pod njo bodisi od prejšnje svetovne vojne, kakor tudi oni, ki si jih je podvrgla sedaj, v tej vojni, hočejo svobodo in žele, da se London in Washington tudi izrazita v tem smislu.
Nekak načrt ti dve velesili menda glede Slovencev vendarle imate. In ima ga nedvomno Rusija. Čemu se ne bi te tri velesile zedinile in Slovencem, Hrvatom in Srbom priznale pravico, kakor pravijo, da jo priznavaio vsem drugim narodom, v duhu načel, za kakršne se borimo? Slovenci no Primorskem in Hrvati v Istri riskirajo vse v borbi za svojo svo-budu čemu bi jo jim mi ne obljubili že sedaj, ne se šele prerekali pri zeleni mizi, koliko naj Italija za svoja falotstva znova dobi?
Socialističnih načel se ne more uničiti, to pričajo dogodki
Fašizem jo mislil, da je v Evropi socialistično gibanje pokončal s tvojo zmago v Italiji in v Nemčiji.
A v Italiji jo kar naenkrat •pet poslal sila, vilic Badogli-jevemu terorju. Kajti socializem jo v Italiji tlol vos čas in so v teh dneh, ko zavezniki obljubljajo Iliri svobod icine, spet uveljavlja. Socialistično gibanje jo v Italiji polog par drugih pod fašizmom zatrtih strank edino, ki je res za demokracijo.
Ne samo vojaki tudi delavci
dajejo življenja
ŽRTVE NA NAŠEM INDUSTRIALNEM P0UU BILE DOSEDAJ VEČJE KAKOR PA NA BOJIŠČIH. — LANI JE BILO NAD 18,500 DELAVCEV UBITIH
žrtve, ki ne dobivajo kolajn
Ogromna propaganda zoper __I delavstvo, v namenu, da se mu
V Angliji so socialistična be- ^^ organizacije predno bo
seda tudi vedno bolj uveljav
vojne konec, im se lfa vrh te«a omreži še s protisociaJnimi za-
V provinci OnUrio t Kan«-! I10"'' *'ik,u ,la pretege kadi M * volitvah dne 4. avgu.ta k° f° de av,c'	Pmlt|bro
plačani, kako vuled tega izo-
stajajo z dela in planijo v E»tav-ko iza vsak prazen nič, dočim se morajo naši vojaki po daljnih bojiščih križem sveta potikati v močvirjih, v puščavah, v vročini in mrazu dan za dnem, ne oziraje se koliko je ura, za plačo, ki je komaj tolikšna za ceJ mesec riskiranja svojih življenj kot pa je plača delavcev v enem tednu.
dobili socialisti priznanja kot še nobenkrat doslej, d očim je plehka liberalna koalicija izgubila. Borba je bila med konservativci, ki paradirajo pod imenom "progresivna konservativna stranka", in pa med socialistično orientirano politično organizacijo, ki se imenuje MCo-operative Common-wealth Federation".
"Progresivni konservativci" ro dobili 40 mandatov in socialisti 32. To je njihov prvi triumf v Ontariu.
prav lahko jih je naAčuvati z dokazovanjem, da imajo de-lavoi za osem ur dela na dan po $100 do $200 plače na teden in morda celo več.
Statistik ne dobe in se tudi ne zanimajo zanje, da bi dognali, kako jih varajo z lažmi. Niti se- ne zanimajo za žrtve, ki padajo v tovarnah in maj-nah, čeprav so večinoma ia delavskih družin. Večina je takih,, da so se do odhoda v armado največ staiši brigali zanje, zato niso bili navajeni imeti svojih skrbi in poznati borbo za vsakdanji kruh, niti ne pojmujejo, da izkoriščevalci morejo maso izkoriščati e-dino, če jo drže v nevednosti in v zavedenosti.
Izgube življenje v industriji
Ako bi mog-li med vojaštvo delavski propagatorji kakor
Ali se kdo briga, kaj bo z delavci in pa z vojaki, ko bo vojne konec?
Odborniki SNPJ in drugi vabljeni na sestanek dne 12. avgusta v Chicagu
Dva važna referata, potem splošna diskusija. Poročevalca Chas. Pogoreloc ia Mirko G. Kuhel
Zvezni kongres, trgovska komora in zveza imdustrialcev na gornje vpraianje odgovarjajo, da naj se iniciativo za rešitev tega problema prepusti "privatni iniciativi". A trgovska komora in zveza industri-alcev ae že obotavljati prevzeti odgovornost, kongres, ki je pozvan skrbeti za take stvari, pa se je do teh počitnic najraj-še brigal kako omalovažiti ali pa onetiposobiti socialne zakone in ob enem je sprejel postavo «oper organizirano delavstvo, pod «pretvezo boja proti premtgarjem, kar v petih minutah.
Za povojno rekonstrukcijo ni Ae ničesar sklenil, ker ee briga večina poslancev le kako ugonobiti Ae tiste ostanke socialne zakonodaje, ki eo bili sprejeti pod "new dealom" in ostali v veljavi.
Sedaj, ko se zdi, da vojna ne bo trajala tri leta, je pa začelo mnoge skrbeti, kaj bo, če se ne reši «problema grozeče brezposelnosti dokler je fce čae?
Za primero vzemimo državo Illinois. Ko bo vojnih naro-
čil konec ociroma ko bodo odpovedana, ker zanje potrebe po vojni nič več ne bo, računajo v delavnkem oddelku, da bo ob delo takoj do 300,000 delavcev, vrh tega «pa ima Illinois v armadi nad pol milijona mež. Na podlagi števila za delo sposobnih in od dela odvisnih bo okrog 900,000 brezposelnih, ali eden od vsakih treh delavcev, ki so imeli delo pred to vojno.
Slično razmerje bo v vseh
Prihodnji četrtek 12. avgusta bo v Slovenskem delavskem centru v Chicagu disku-zijski sestanek, ki ga sklicuje tajnik JSZ in Prosvetne matice Charles Pogorelec po navodilu odbora.
Povabljeni so nanj vsi čJani lil. od'bcra SNPJ, ki bodo imeli omenjenega dne svoje polletno zberovanje, in povabljeni ter dobrodct&li so vsi drugi. Vstop prost.
Temu sestanku bo predsedoval Jo£ko Oven, predsednik odbora JSZ.
^ O stanju našega gibanja ter o naJHh aktivnostih pa bo poročal Oh as. Pogorelec.
Za referenta o SANSu in o skupnem jugoslovanskem od-1 boru je bil povabljen Mirko G.
Mnogo vojakov zavedenih
• Bilo bi nesmiselno tajiti, da ' ta propaganda med vojaštvom
proti unijam ni našla plodnih j	^ pridejo medenj razni
tal. Povsod gre meti vojaki	Rickenbackerji ter Kaltenbor-
glas proti "raket ir je m" v uni-|	ni> bi vojaki vedeli iz uradlM)
jah, m proti lenemu, previso-	¿^.anih podatkov, da je bilo
ko plačanemu delavstvu, ki se	lani u5itih v ¡ndli3trijj na<1 18f.
l/ra z življenji vojakov-.	^ d€iavcev samo v sedmih
Meji vojaštvo prihajajo vi-	industriainih državah ameri-
soko plačani kapitalistični pro-	ške unije> in x j50,000 težko pagandisti in mu pripovedujejo o* stavkah, in pa kako so premogarji, neoziraje se na koristi naše oborožene sile ter
poškodovanih, med njimi na
tisoče trajno pohabljenih. To
je pomenilo velike zamude na
,_ delu in ogromno materialno naših% vojnih naporen-, kljubo- Akodo ker je 5Uo nad ^^
vaje stavkali m ogrožali našo	miHjon i2veibanih de4avcev
armado in mornarico na boji-	^t^^h z dela, med njimi
ičih. To vleče, ker vojaki pač	mnogo w za sUlno .
nbo trenirani razumeti kaj je
propaganda in kaj resnica, in	(Nadaljevanje na 4. strani.)
drugih državah. Breziposeil-noetna podpora bo zalegla ne- Kuhel. On je bil na zadnji seji kaj tednov — okrog 16 — in jugoslovanskega skupnega od-
«bora, ki se je vršil 7. avgusta' v Clevelftndu. Kuhel ae je vabita odzval. On je izvrfrni taj-
kaj potem?
Država se bo morala lotiti re konstrukcijskih pod vzeti j na svojo roko, ker če bo čakala na "privatno iniciativo", nas bo zaletela še hujša kriza kakor leta 1929, ki je deželo tepla do te vojne in se bodo njene poeledice poznale še dolgo tudi če novo krizo preprečimo.
Ko petrka ta problem na naša domača vrata, se bo nehalo frazariti in treba bo kaj ukreniti, kajti frazo o svobod-ftčinah na papirju, ljudstvo ne bo moglo jesti.
nik Sansa in ima v vse njegovo poslovanje najboljši upogled.
Ko svoj referat skonča, bo splošna razprava, odprta za
vse.
Prične se ob 8. zvečer, kot že omenjeno, v SDC, 2301 S. Lawnda!e Ave.
Vojni bondi in znamka so vloga driavljanov v svojo de-ielo.
Čemu brezbrižnost napram goljufom z živili?
••••♦••••••seeeesesseesess
V tej številki
je pričela izhajati socialna povest
ZA SLUŽBO
Posneta je iz življenja na-' sih ljudi po Slovenskem.
Bili so ¿asi, ko so ljudje v tej deželi mislili, da je tako-svani "črni trg" zgolj evropska "ustanova", a sedaj pa je lu razpasen bolj ko« v katerikoli drugi deieli na svetu. Vzrok jo. ker se tu "legalnega" goljufanja ne smatra za zločin, in pa če se v njemu vzlic temu Utalme kaj nepoelavno» ga, ima zatoienec vso priložnost, da se aferi izmakne • člmniijo mogočo kaznijo, ali pa se ji — če ima dobre zveze _ popolnoma otme.
Minuli teden je bil v Wash-ingtonu, D. C., že v tretjič v treh mesecih kaznovan, oziroma spoznan "krivim" neki re-
stavrater, ker jo imel v ledenici is razpadajočo (gnijočo) meso in ga s potrebnimi kemikalijami "oadravil" ter serví-ral.
Četrta globa mu jo bila $50.
čemu mu no vzamejo licenco 7 Zalo ne, ker ima "sveže"! V Washingtonu se jo dogodilo ▼sled prenatrpanost i prebivalstva bi zaradi porrino kontro-
lo v javnih jedilnicah te toliko želodčnih zastrupijenj, da eo bi oblast morala zganiti. Pa si¿ no p&mafa in veo so izgovarja na "black market".
Tudi v vojaških taborih so lu pa tam dogodi laka poni nosi, ki pa ima v osad ju vselej
vzrok v lom, da jo nekdo prodal živila, ki bi morala na "city dump" namesto v kuhinjo.
Podpredsednik unije avtnih delavcev Walter Ruether je zadnjo sredo za preiti, da če vlada no misli ustaviti draginje in stopili na prste "črnemu trgu", naj nikar ne pričakuje, da bodo fte dMavci poslušna žrle v. Zahtevali bodo zvišanje mezdo, jo dejal, in stavke bodo lo jesen neizogibno, če zve-ana adminislaacija ne bo držala svojo besedo glede znižanja cen.
A zdj se, da je v tem ona brez moči. Mnogi poznavalci
pravijo, da «ato, ker živilsko kontrolo v nji vodijo taki zvezni uradniki, ki so veliko bolj interesi rani v špekulacije in s tem v obogatitve, ko« pa v koristi odjemalcev, predvsem In-dustrialnih delavcev, ki so v lakih goljufijah najbolj prizadeti.
Včasi smo zamorili evropskim deželam, ker so verižni-kom tako strogo stopilo na prste, a tudi lu bo morala vlada storili kaj več kol pa nam glede draginje nudili lo "vspod-budne" radi? govore. Ruether je v pravem. * Delavstvo hoča akcijo, nič več besed in obljubi	<
Tisk največji zavajalec
v
delovnega ljudstva
Poseben urad, ki ga vzdržujejo bratovščine železničarjev za raziskovanje ekonomskih vprašanj, je dognal, da izhaja ogromna večina ameriškega časopisja s pomočjo oglasov, ki jim jih nudijo najbogatejše korporacije v deželi. Drugi oglasi v njih, ki tudi znašajo milijone dolarjev skupno, so le "pri-kuha".
Naravno, da vse to velečasopisje, ker je odvisno od oglasov, molči o goljufijah in lumparijah bogatašev, in ob enem je zmožno oblatiti kogarkoli v zvezni vladi, ki je osumljen, da je za nekakšen "new deal", to je, za ljudske koristi.
Korporacije, ki trošijo milijone dolarjev za cjla-se, to delajo zato, da si ohranijo svoje velike dnevnike in magazine tudi sedaj, ko nimajo v njih česa oglašati. S tem vzdržujejo tisk, ki je zoper organizirano delavstvo in farmarje, ako niso prekupci, in ob enem si te izdatke odbijejo iz davkov, tako da zvezna vlada čimmanj dobi.
To z drugimi besedami pomeni, da vsi milijoni, ki te časopise in revije kupujejo, goljufajo sebe in vlado. A ker je v njih toliko raznovrstnega čtiva, za par centov, za nikel ali dajm, čemu se ga ne bi po-služili?
V tem je ves trik. Čitatelj misli, da dobi list poceni, ne zapopade pa, da je poleg tiste male naročnine primoran plačati zanj še posebej pri vsakem kosu mila, ki ja kupi, pri vsakem drugem predmetu, ki je oglašan in sploh da ga tisti časopis, ki mu je najbolj prljubljen, stane v nevidnih prispevkih mnogo dolarjev na leto. S temi časopisi je tako, kakor z davki. Nekaj plačaš direktno, drugo pa ti je v blagu zaračunano, da se ne vidi.
Ko se delavci nauče spoznati to resnico, pa bomo tudi v tej deželi imeli moqočno delavsko časopisje, kakor ga ima delovno ljudstvo v drugih svobodnih deželah.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drnibe, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA ▼ Zedinjenih drfavsn sa celo leto $3.0U; sa pol leta $1.75
u ¿etrt leta $1.00. InosamstTo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in ofUsi morajo biti v naiem uradu najpoineje do pondeljka popoldne ca priobčitav ▼ številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.
Inc. Established 1906.
Editor______________
Business Manager.
........Prank Zaits
.Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: United SUtes: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Mussolini ni bil vedno
sina I ra n
z lor i n «*a
Sedaj, ko je Mussolini le še žalostna politična in fizična podrtija, kličejo nanj ogenj in žveplo in zavezniški državniki :nti prete z zasluženo kaznijo čim jim pride v roke.
A ni bilo zmerom tako.
Ko je uvedel strahovlado v Italiji, da zaduši svobodno delavsko gibanje in zatre še tisto mak) demokracije kar jo je Italija imela, v kapitalističnem časopisju v demokratičnih deželah ni bilo nikakršnega zgražanja proti njemu, niti ne med državniki demokratičnih vlad. V društvu narodov ga je napadal edino zastopnik belgijske vlade socialist Vandervelde.
Ko so Mussolinijevi tolovaji udirali v stanovanja socialističnih in drugih radikalnih delavcev in jim šiloma vlivali rici-novo olje v grla, ali se je kdo onih "demokratov", ki sedaj za Mussolinija nimajo dovolj besed, s katerimi bi ga mogli za-d očrt no opnovati, zgrazal nad njim?'
Ali so ga obsojali, ko je dal umoriti socialističnega voditelja Giacomo Matteottija?
Ne, pač pa so ga hvalili, kako uvaja v deželo "red in mir", kako ustvarja "soglasje" med delom in kapitalom, ig poudarjali so, da od kar je on na čelu vlade, so zaceli celo vlaki v Italiji redno odhajati in prihajati na postaje.
Ko so njegovi črnosrajčniki zažgali slovenski dom v Trstu in uničili urade vseh slovenskih organizacij na Primorskem, ko so pretepali Slovence in jim odrekali celo pravico moliti v slovenskem jeziku in duhovnikom pa pridigati slovensko, ali so se tisti, ki se sedaj tako ogrevajo za Štiri svobodščine, kaj vznemirjali radi tega? Niti liga narodov, ki bi imela ščititi narodne manjSne, se ni zganila.
O Mussoliniju so vedeli, da je prišel na krmilo g pomočjo posedujoč ega sloja v Italiji, in vedeli so, da so mu njefeovo gibanje financirali bogataši, zato da bo delaivce s svojo diktaturo pripravil s sik) "k pameti".
Stotisoče Italijanov, ki so «bili označeni za nasprotnike Mussolinija in njegovega fašizma, je bik) pretepenih, vržerrih
MARŠAL PIETRO BADOGLIA, o katerem je ¿lanek na tej strani, je na desni, v sredi je Mussolini. ko Je kil se na višku svoje slave, in na levi pa mali kraljUek VicCbr Emaauel. Njega ia Badoglio je nam skušala minule tedne reakcionarna propaganda predstaviti sa "aatifasista", čeprav jo kralj šiloma hotel Mussolinija pred 21. leti sa premierja ia petem jo duteju tudi Badoglio pomagal kolikor največ je smogel. Slika je bila vsota ob priliki aeke parado "nepremagljive italijanske armade".
MARŠAL PIETRO BADOGLIO BIL SLABO "DRAMATIZIRAN
//
Konservativci v Angliji in Zcd. državah se urezali s "prevratom" v Italiji. — Nova maska, stari sistem
"Maršal Badoglio ni bil še nikdar fašist," je ugotovila ti-kaška Tribuna iz dne 26. julija. in ga proslavljala za najboljšega italijanskega vojaka, za kraljevega prijatelja in za poveljnika, ki je Mussoliniju dostikrat pomagal iz zagate, čeprav mu je v politiki nasprotoval.
Badogiio je bil po mnenju Tribune logičen naslednik Mussolinijevega režima, ki je privedel Italijo na rob propada, "ker le on je sposoben," da jo otme.
Ne samo Chicago Tribune, ves reakcionarni tisk v Angliji in posebno v Žed. državah je prvih par dni po "strmo-glavljenju fašizma" pripovedoval o vrlinah maršala Bado-g lie in njegovih veönih sporih
tem konec fašizma ▼ Italiji.
Bili smo stoodstotno v pravem.
Med tem pa je kapitalistični tisk skozi ves prvi teden po spremembi vlade v Rimu poudarjal, da je Badoglio faši-
ustrele in še le potem 'Vprašujejo".
časopisi, ki so nastali v par dneh po "prevratu" in začeli udrihati po fašizmu, so bili u-stavljeni. Shodi so absolutno prepovedani, razen v cerkvah.
- —	—	——» »----■-----r-.....» .. -vi.ui A1	ni "J^B"' *»'
v zapore in pa v jetniške tabore, izmed katerih je bil najgroz-!z Mussolini jem. uejsi na liparskih otokih. Edino sociali^ični tisk po svetu je vodil propagando proti njemu in njegovemu barbarizmu, ostali svet pa je molčal in kapitalizem pa se veselil, ker je preprečil "komunistično revolucijo" v Italiji.
Ljudje, ki navadno pozabijo že tisto kar »e je včeraj godilo, več ne vedo, da so romali k njemu v Rim mnogi izmed onih, ki ga sedaj hočejo na električni stol, m ga hvalili. 2ur-nalisti velikih dnevnikov in revij so ljuto tekmovali med sabo kdo bo prej dobil dovoljenje rti k njemu v palazizo Venezia, da ga vpraša o njegovem življenju, njegovi ideologiji in njegovih načrtih za Italijo ter petem vse to dramatično, senzacionalno opiše. Vse do leta 1939 je »bil Mussolini v svetovnem tisku velikan, ki je Italijo izvlekel iz obskurnosti ter jo preuredil v resnično velesilo. Osušil je močvirja, odpravil brezposelnost, očistil Sicilijo in ostale italijanske kraje čmorokarstva in mafije in drgnil mladino fizično in duševno.
Ko je udaril v Etiopijo, je bil to zločin, ki ga je bilo težko opravičevati. Pa vendar so to mnogi storili, med njimi celo taki ljudje ko* je pisatelj George Bernard Shaw. In kdo pa je dal pobudo, da si je upal v Etiopijo brez strahu, v vednosti, da mu demokratične defcele z ostalimi vred v ligi narodov ne bodo zastavile pot? Samuel Hoare, minister vnanjih zadev v angleški vladi in pa načelnik francoske vlade Pierre I^aval »ta ga podprla. Se še spominjate?
Cem-u si je upal podmetiti civilno vojno v Španiji, da strmoglavi demokratično republiko? Zato, ker je vedel, da mu bodo demokraltične vlade pomagale s svojo nevtralnostjo, on in Hitler pa bosta španske fašiste zalagala % orožjem in jim pošiljala "prostovoljce" v pomoč.
Se še spominja/te, kako nam je takrat kapitalistični list pravil o širjenju '^komunizma" v Španiji in kako omalovažujoče so pisaH o socialistih v republikanski vladi, katoliški tisk po vsem svetu pa je oril navdušenja ob prodiranju Franeovih-Mussolinijevih-Hitlerjevfh čet in letalcev proti Madridu ki Barceloni.
Delavski poslanec Aneurin Bevin je dne 4. avgusta v angleškem parlamentu o?rtro prijemal politiko a»ngleške vlade *n jo dotžil, da skuša z njo ohraniti Italijo reakciji, le označbo fašizem sebi odstranilo. Kako naj zaupamo premierju. ki je še leta 1937 hvalil Mussolinija, je rekel Bevin, in v dokaz je citi-Tal iz Churchillovega govora, ki je bil omenjenega leta na obfcku v Italiji.
Ko je Mussolini prvič napadel Grčijo, da jo "kaznuje", ker je ratzžalila Italijo, so ta incident v Lcndonu In Pariz/u pr*N
da ga ne bi še bolj "razdražili".
Veliki "preroditelj" Italije j^ povzročil solze in gorje stolnem in milijonom ljudi v času, ko «a visoki demokrati v Angliji, v Franciji iti v Ameriki niso nikoli označevali za zločinca
Isto časopisje je pred dve-mi desetletji hvalilo MuwoJi-nija in držalo z njim skoro do sedanje vojn^. Zapuščati ira je «ačelo polagoma šele po mo-nakovskem paktu in deloma pihalo proti njemu, ko je udaril v Etiopijo.
Ob enem so isti časopisi pri-občevali njemu v prid vesti in propagandne članke, da čemu naj sploh bo Etiopcem tako veliko cesarstvo, če * pa ga ne znajo izkoristiti in upravljati! kalija pa potrebuje za svoje prebivalstvo iizboda in najbližji se ji nudi v prostrano deželo. ki jo vlada Haile Selai*-sie.	'
Proletarec je v številki z dne 28. julija to leto ugotovil v članku na prvi strani, ki je bil napisan pol dne po "odpravi" fašizma v Italiji, da je Badoglio prav tako fašist kakor Mussolini, da sta sodelovala v vseh večjih podvzetjih, in da tudi kraljičefc ni bil nič drugega kakor-orodje Mussolinija. Naslov tiKega članka se je glasil:
Duče je padel, ni pa i« g
zem m. prepovedal, fašistično	duhovniki v svojih pridi-
stranko razpustil, "obljubil"	**h P°«»vajo Italijane v "red
demokracijo in ob enem pa da	m rair" iTl v poslušno* vladi,
se hoče .osvo^vKiiti nacijskega	Badogiio je torej prevzel pritiska ter skleniti mir. ki bi
bil sprejemljiv za Italijo. Dalje so pisali, kako mu v teh prizadevanjih pomaga cerkev, predvsem vatikanska diplomacija, ki tudi želi mir in pa take pet^pje zanj, ki. jih bi Italija v ©vojem »amcponcoiu mogla sprejeti ne da bi se omadeževala v zgodovini.
Dasi je Badoglio prvi dan ob prevzemu vlade izjavil, da se 'Vojna nadaljuje," so to pripovedniki "prevrata" tolipači-li, da mu drugega sploh ni kazalo izjaviti, dokler ne bo na ja -nem, kako se lahko pobota z Nemčijo na eni in z Anglijo ter Zed. državami na drugi strani.
Mi smo v omenjenem članku rekli, da varajo s takim tolmačevem/itailija nsliega prevrata sebe in druge.
Tudi Italijani so se ogoljufali, namreč tisti, ki so se zmotili in mislhli, da je s padcem Mussolinija Italija spet "demokratična".
Demonstrirali so par dni, nato jim je Badoglio ukazal prenehati s shodi iti da na ulicah ne smejo biti skupaj več kot tri osebe.
Komentator radijske družbe Golu m h is Rresdcasti ng je dne 5. avgusta dejal, da je Badoglio uvedel v Italiji hujšo strahovlado kakor pa je bila pod prejšnjim režimom.
Človeka, ki ga zalote nepo-stavno na ulici, več ne vprašujejo, čemu se ni pokoril povelju, nego ' ^a karalbinierji
ali barbara, pač pa so bili z njrm v "normalno prijateljskih" <>dnoAajih, nekateri pa so mu bili udano prijateljski.
No, in sedaj mu obetajo kazen za izvršene zločine. Koliko boljše !bi bilo za svet, če bi mu jih ne dovolili storiti! Liga narodov je takrat imela dovolj moči, da bi mu lahko storila ko-nec, samo če bi hotela.
Vprašanje kazni nad Mussolinije»m sedaj ni vaino. Važno pa je, da se v Italiji ustvarijo razroem, v katerih ne bo več kali za pojav kakega novega fašizma pač pa pogoji ** demokratično, socialno uredbo. Delavska poslanca Aneurin Bevin in načelnik poslanskega kluba delavske stranke Arthur Greenwood sta izrazila bojazen, da je začetek v tem oziru v Siciliji slab, ker so bili v novi upravni aparat okupirane dežele imenovani mnefri ta'ki, od Jcaterih nima demokracija kaj pričakovati.
Počakajsrto, in upajmo, da bo v bodoče boljše. A pri vsem tem se človek vendar ne more »znebiti panoi*<me rsrvoja od 'prvega leta fašistične ere" in pa velikih, toda neizpolnjenih abetanj v prvi svetovni vojni/
režim zato, da je ohranid v Italiji srtatus quo in ob enem da zgladi tla svojemu nasledniku, ki bo "preobrata" ie vajen ter v njemu laglje nadaljeval.
Glavni smoter te spremembe je, dobiti čimveč koncesij poraženi Italiji bodisi od Londona in Washingtona, kakor tudi rz Berlina.
Prav tako temeljni smoter "prevrata" 25. julija je rešiti privilegirane sloje v Italiji, da bi lahko še v naprej ostali pijavke na narodu.
Naravno, da je bilo vsled tega nad tietimi "demokrati" v zavezniških deželah, ki so tako navdušeno pozdravili kraljev-Badoigl i je v ipuč, v naprednih krogih veliko zgražanja in ga je čezdalje več.
Naslednik dučeja je fašist
Pietro Badoglio, ki je bil že dolgo oglašan za Mussolinije-vega naslednika in v reakcionarnem zavezniškem tisku ter v torijski diplomaciji prijazno omenjan, je star 71 let. Njegov poklic je vojaščina. Bil je v italijanskem vpadu v Etiopijo iže leta 1896. in 39 let pozneje je bil spet poslan tja, tokrat v vlogi vrhovnega poveljnika. z nalogo, da si mora Selassie jevo cesarstvo podvreči "<za križ in italijansko kulturo" za vsako ceno.
Poveljniku de Bonu, kateremu sta duče in kralj dala naj-prvo ta mandat, ni šlo po sreči, pa sta ga pozvala domov in poslala Badog-iija na njegovo mesto.
Ta je takoj prekinil s tako-zivanimi civiliziranimi vojnimi metodami in uvedel brezobzirno totalno vojtno. Etiopci niso imeli nobenega letala, niti ne toipov proti njim. Tako so se Badoglijevi letalci lahko nemoteno spuščali pri v tik zemlje in kosili s fltrojmicanff ne samo primitivno oborožene Se-laasiejeve vojake, temveč tudi bosonogo, napolna^o civilno prebivalstvo. Tudi Mussolini-jeva dva sinova, ki sta služila \ letalstvu, rta se ped BadoffH» jem «elo proslavAa v ubijanju ljudi, ki niso imeli prav nikakršne prilike za obrambo.
Ko se je Badogliju zdelo, da njegove čete proti glavnemu etiopskem mestu Addia Ababi
prepočasi prodirajo, se je po-služil tudi strupenih plinov, ki so jih sipali na etiopske čete in na civilno prebivalstvo italijanski letalci.
Italija si rešila "čast"
Ko je bil Badoglio leta 1896-97 prvič v Etiopiji, v vlogi nižjega častnika, je italijansko armado pri Adovi doletela katastrofa in je zbežala, kolikor je Atbesinci niso poklali. Po 39 letiih ga je poslal tja Mursolini in mu naročil: "Maščuj »e za madež, ki se je dogodil na Italiji vsled poraza v Adovi in prinesi Etiopijo pod krono Viktorja Emanuela, da podane cesar."
Badoglio je na opisan način nalogo izvršil in se po zmagi vrnil v Rim. Bil je sprejet kot so sprejeti zmagovalci v operah. Ves Rim je bil okinčan. V%e v paradi, od otrok pa do i tarče v, ki so kdaj služili v kaki vojni. Masa gà je pozdravljala toliko, da mu je bil Mussolini kar nevoščljiv, dasi je bil on prav tako deležen slave.
Kralja sta duče in Badoglio proglasila za imperatorja in rajanje se je nadaljevalo v Rimu in drugod po Italiji cel teden, Zvonenju v certcvah ni bilo ne konca ne kraja.
Tako so zavezniške "sankcije" proti Italiji splahnele in Haile Selassie se je nad demokratičnimi vladami tzelo poto-ževal, ker so ga pustile na cedilu. Liga narodov se j e sesc-dla ko hiša iz kart.
Duče jeva nagrada Badogliu
Badoglio je smatral, da je izvršil dobro delo in si želel počitka. Tudi Mussolini si je želel Badoglia V pokoju. Pa ga je s kraljem vred nagradil s titelnom "knez addes abab-ski" (po zavzetem mestu Addes A baba) in mu določil po $40,000 letne pokojnine dokler bo živel.
"To ni slaba nagrada," si je mislil Badoglio, kajti samo kralj in še par ducatov drugih ima v italijanski vladni družini večje dohodke kot so jih dali Badogliu.
$40,000 na leto do njegove smrti mu ni bila edina nagrada. Obenem s to ob ve«o mu je dala fašistična stranka člansko karto z vsemi omamen ti, ki spadajo zraven v takih slučajih, in Badoglio jo je sprejel. nadvse ceremonijalno, kar pričajo filmske slike iz onih dni.
Sedaj pa kar naenkrat — on ni "bil še nikoli fašist..."
V prvi svetovni vojni je bil Badoglio odlikovan vsled zavzema hriba Sabotin na Goriškem in dobil titel 'marquis de Sabotrine".
Po etiopski vojni pa ga je duče preskrbel, "da mu ne bo nikoli nič hudega".
Sedaj se je to kajpada precej spremenilo, a Badogliu še vseeno ne bo> nič "hudega".
Prva nepremišljenost
Badoglio, ki ga je slavila vsa reakcionarna Italija, in ga še sedaj, za napol boga, je napravil nekaj pomot, ki pa jih je znal kaj kmalu spretno popraviti. V svoji sedanji zmoti pa bo igro izgubil, Če bosta angleška in ameriška vlada to hoteli.
Njegova mala pomota je bila ob času, ko se je Mussolini s svojimi čmosrajčniki pripravil za marširanje v Rim, da ga vzame in protglasi v njemu fašistično oblast nad Italijo. Badogliu to ni bilo všeč. "Cemu naj nam bi ta capin sploh hodil pred oči?" je rekel kralju, če so namreč take anekdote resnične. "Daj mi dovoljenje, da si vzamem dva pofrka, pa bo Mussolinijeve 'komedije konec v 24. urah."
Kralj, kakor trdijo isti viri, pa je Badoglia urveril, da je Mussolini edini, ki lahko Italijo reši za stari red privatne svojine, za monarhijo m cerkev.
Tako je Benito prišel nemoteno v Rim in Badoglio mu je potem ves čas pomagal do o-menjene upokojitve, pa še tudi potem.
Po neuspehih italijanske armade v napadu na Grčijo je Mussolini spet poklical Badoglio na pomoč. Odtzval se je, a Grki so bili veliko trši oreh katkor Etiopci. Badoglio se je razjezil sam nadse in "resig-niral" ter se spet umaknil v! pokojnino po $40,000 na leto.
Naprednjak on še nikdar ni bil. Zavetnike je s prevzemom
vlade ukanil toliko, da je pro-paigandistom v Londonu in Washingtonu kar neprijetno. Le washingtonski OWI je povedal resnico o njemu in kralju — pa je bil zaradi tega Ke-lo ostro prijet in še celo sam Rootevelt je dejal, da bi bilo boljše, če se bi Viktorja Emanuela v govoru po bofton^kem radiu, naslovljenem v Italijo, ne bi žalilo. Oziroma, da se bi tistega govora sploh ne smelo oddati.
A ko kdo pričakuje, da bo nastala v Italiji demokracija pod takimi nasledniki zavrženem "dučeja", sc -namenoma moti. Tako «zmoto je usiljeval torij.-ki tisk in cetlo mnogi zavezniški propagand isti skozi teden dni, predno so se obrnili in izjavili, da niso Badogliu zavezniki ničesar obljubili in da velja za Kalijo še vedno isti pogoj, kot ji je bil dan v Ca-sablatnci: brezpogojna predaja.
A čemu pa je potem Eisen-hower ponujal par dni potem, ko je prevzel vlado Badoglio "časten mir" Italiji samo še če izpolni edini nadaljni pogoj, ker prvega (za vržen je Mussolinija) je že izpolnila; drugi je bil: "Poženite Hitlerjeve posadke iz Italije!"
Na zahtevo delavskih poslancev v angleškem parlamentu je Anthony Eden dne 3. avgusta izjavil, da niso dali zavezniki Italiji še nobenega drugega pogoja kot da se mora brezpogojno podati.
"A kako se to ujema z izjavo zavezniškega vrhovnega poveljnika Eisenhowra, ki je izjavil, da ima vso pravico sikleniti mir iz Italijo in da ji je že dal svoje pogoje za "časten mir''? Tako je vprašal delavski poslanec Bevin in Eden mu je odgovoril na način, ki ne daje nobene jasnosti.
Med tem ko se med diplomati in poveljniki pletejo take stvari, pa med množico v Italiji vre. Ona zahteva odstranitev Badoglie, dinastije, ločitev cerkve od države, demokrati-, čno republiko in mir ter sodelovanje z zavezniki. Kdo ve, če ne bo razočarana v teh svojih upih, je rekel Bevm. Svoboda Italiji ne pride od zgoraj — niti ne iz obljub, ampak iz njenih množic, če njim pomagamo, pa jo bo dobila. Od Badoglia je nikdar ne bo.
Nemški otroci na Slovaškem „
Cesfki novinski biro poroča, da so zavezniški letalci povzročili nemžikim mestom toliko škode, da morajo izseljevati otreke že kar v masah q|lo v pod jarmi j ene dežele. Isto poročilo ugotavlja, da je bila "neodvisni Siovaški" dana naloga prevzeti v varstvo in prehrano en milijon nemških otrok.
Ogromra produkcija ladij
V ameriških ladjedelnicah je bilo v prvi polovici tega leta zigrajenih več tovornih ladij kot v vsem lanskem letu skupaj.
Tole mi ne gre v glavo?
Kako je komu mogoče verjeti, da ae bi moglo x Badogli-«•ni«« njegovimi pomočniki ustvariti demokracijo m socialno pravičnost v Italiji, to mi nikakor ne gre v glava A vendar so na visokih mestih v W a ah ing tonu in Londonu ljudje, ki verjamejo v nekaj, kar nuna nobene s ves« 1 resnico.
POVESTNI DEL
MIŠKO KRANJEC:
ZA SLUŽBO
Ignacij Koren je končal klasično filologijo, vtaknil, kakor pravijo, diplomo v žep, odpravil vojaščino, zaprosil za službo in čaikal dve leti doma na vasi pri svoji materi. Izgledi za siufcbo so bili slabi: še bi moral Čakati vsaj dve leti. Iskal je zvez na vse strani naposled pa, ko ni bilo nikakega izhoda, se je prodal: to je, kaj-pa, ostro povedano, čeprav si: je Koren to sam po tihem pri-' znal. V resnici ipa stvar ni bila niti talko tragična niti tako kruta. Vse je bik) natančno določeno pri tej (pogodbi: Ignacij Koren bo ddbil službo, poročil pa bo hčer gospoda Sliv-nika, ki je preskrbel Korenu službo. To vendar samo po sebi ni nič čudnega; Koren si je lahko mirno dejal: Tako danes delajo vsi. Koren se je zaročil s Slivnikovo hčerjo in preživel nekaj tednov bodisi pri Slivnikovih, ali v mestu.
Zdaj je izvedel, da bo vsak čas dobil dekret; sklenil je, da se odpelje demo v k materi, da se poslovi od nje in da ponese s seboj tis jo malo prtljage, ki mu je ostala iz študentovskih let.
Majhno zadrego pa je čutil pred srečanjem -z materjo. Vse do zdaj ji je lahko govoril, da jo vzame k sebi, kakor hitro pride v službo. Izkazalo pa se je, da iz tega ne bo nič, moral se bo poročiti s Slivnikovo. S skromno plačo, ki jo bo dobival, pa ne bo mogel vzdrževati še matere. Samo to opravičilo se mu je zdelo grenko, ki je kanilo na pot radosti, da je koncem koncev vendarle dobil služibo. Vse drugo pa, kar je bilo še pred leti važno in veliko, na kar je prisegal in za kar se je navduševal, vse tisto je že zdavnaj splahnelo, in srce je bilo strašno (prazno.
Z materjo bo vendar opra^ vil doma, o tem je bil prepričan. Mati je imela za vse stvari veliko razumevanje. Cesar ni mogla dojeti z razumom, je dojela s srcem: odpuščala je, pa naj si ni bilo tako, kakor bi moralo tbiti.
Stvar z Rozino, ki je bila dekla pri hiši, in s katero je imel Ignacij Koren nekoč veliko razmerje — saj mu je rodila otroka, ki pa je na srečo kmalu umrl —, to razmerje je «že bilo skoraj pozabljeno. In Rozina ni bila ženska, ki bi računala na kaj velikega.
Z zavestjo, da bo dobro in celo lahko uredil vse, kar je vsaj na videz nekoliko neprijetno, potem, da se 'bo zdaj nekako posiednjič poslovil od vasi, kjer je preživel polovico
svojega lejpšega življenja, se je veselo vračal k materi, da preživi nemara posiednjič res -svoboden in sam zase teden dni življenja v mirni* vasi, odeti v zgodnjo jesen.
Na postaji ga je čakala Rozina. Pripeljala se je s konjem ponj. Ignacij je pograbil svojo skromno prtljago: majhen kovčeg s perilom, in že je dal roko dekletu, ki ga je čakala ob leseni pregraji pri postaji. Bila je oblečena v kmečko obleko, skoraj revno, vendar je vse na njej razodevalo nekaj svojevrstnega čara, lepe, prisrčne topline.
"Ti si pri&la?" je vprašal, ko ji je stisnil roko.
"Jai," je pokimala. "Slabo vreme je, pa mati niso mogli; bali so se, da bi delilo."'Vzela mu je kovčeg iz rok in ga ponesla na koleselj. Odprla je pleteni sedež in vtaknila kovčeg v predal poleg sena. "Tu ne bo moker, če bo dežilo." Počakala je, da je Ignacij sedel. Potem se je opravičila: "Saj sem hotela še drugi se-Jež, pa so mati rekli, da se lahko peljeva na enem." Zmig-nila je z rameni: upreti se ni mogla materi. -
"Zatkaj se pa ne bi peljala na enem? Ali ti ni všeč, če sedim pri tébi?"
"Meni je vseeno, samo za vas sem mislila, da bi vam bilo neprijetno, če bi vaa kdo videl. —. Ali boste vodili?"
"Kakor hočeš."
"Dajte vi. Kaj bi pa kdo rekel, da jaz vodim konja, ko je moški na vozu."
iPrijel je za vajeti, vzel bič v desnico, švrknil po zraku, in že je« mlada kobila potegnila na kamnito cesto izpred postajališča. Prehitela sta nekaj ljudi, ki so takisto izstopili iz vlaka in jo peš mahnili proti domu, potem se je kobila ustavila in počasi vlekla, in Koren je ni več priganjal. — Sedež je bil oaek, vendar je čutil, da se je Rozina odmaknila od njega m se še bolj stisnila.
"Kaj ti je neprijetno, če sediš ob meni?" jo je vprašal in se skušal nasmehniti.
"Ne. Zakaj bi mi 4>ik> neprijetno? Saj mi nič nočete."
"Hm," se je ppet nasmehnil, tokrat trpko. "Kaj naj bi hotel?" Potem je zamahnil z roko. "Samo tako sem mislil — bili so časi, ko se nisi tako od-mikala od mene." Nič ni rekla; «zrla je predse, po ravni cesti, ki jo je daleč na obzorju presekal gozd: tam je . ždela Goličava. Celo uro imata do tja. Bela cesta deli ravnino v dva sveta. Murve in jablane so
Zokoj izgledam vsak dan MLAJŠA
% Tajnost lakaj ¡«gledam tsko mlada in v dobrem stanju?
Nikake, v«« dolgujem moji
gospodinji, ker dobro »knbi isme. Ds, ons je selo prijasna ienica... in tudi vi bi bil«, sko bi vaii električni ledenici posvetili toliko neti*-. To je či«to priproito. Storite *kole:
D*jU f V*ka — Po-	Z*plr»J«* vrst«! l>r.	Ze whrwje
tfmftm w	7---___ . ._.__rabite »ods pantla-
•Urite rsfto ledenico	i.t« »rsts led«.ce	J™ ^^	Ko
vasi en palec ad	kar »«¿ve* morete	„ p,„„4. potreaite
ne da bo uneta do-	»prte. ds prepre/ite	nekoliko talcnm pn
volj preiratbe vas	«mraovsnia tmtao
okro*.	valnib edin«.
i k a na insalacijak« del*.
rovalmk edink s krmno ali «tek len »ca mi Ta ki pnpn^So pro •t« kmtonja mrtlefa rrsfcs. kakor tttdi «S-petno obratovanje.
ko imrsnina pontane fetrt paira debela, ja od t a lite. toda ne a erota vodo, ker pffHil f '> odtaljenjc ni
________1 Ako
j* kaj narobe s lede nleo, ali postane ro-i-.t.M- «. pokličite pnprsrljalea «ta «t v a ri dene r red. To vam bo prihranilo drasr. %
E loci riel t y lat «ona la war—daa't waste lit
PUBLIC SERVICE COMPANY
OF NORTHERN ILLINOIS
| zasajene ob njej, telefonski j drogovi z dvojnimi številkami I in tz dvema žicama, nad vsem tem, nad tem že skoraj praa-nim poljem pa oblačno nebo, obetajoče jesenski, hladni dež, ki bo pregnal poslednje ljudi s polja, in ki bo pršil nemara dva, tri dni, nemara ves čas, kar bo Ignacij doma.
"Ali ostanete dolgo doma?" je prekinila molk.
"Zakaj?" jo je pogleda*. "Ali ti ni prijetno?"
"Ne. Tako sem vprašala —." i
"Natančno ne vem. Ko pride dekret, potem kmalu nastopim."
"To bo lepo, ko boste v službi. Tak lep poklic imate."
Spet jo je pogledal. Njen obraz je bil resen. "Kakšen lep poklic!" je vzkliknil pritajeno. "2e sem ga sit, preden sem začel. Vsi drugi poklici so [boljši in lepši: drugod delaš samo zato, da služiš, tu pa si nokaj dopoveduješ o vzgoji! — Pa je to potrebno, tako rekoč neizogibno. Kaj naj sicer delom? Do bi ostal doma? Mati ima res majhno kmetijo, kakor je živela moja mati, tako bi živel tudi jaz. Ampak, to res nima smisla. Vidiš, dve leti sem čaka v Goličavi in ljudje so se mi samo posmehovali: eni so se mi smejali, če sem oral, jlnugi pa Če sem polegal v senci. Tedaj sem se veselil, da pride čas, ko bom nastopil službo in ko bodo ljudje prenehali s posmehom. Veselil sem se resnično tega. Zdaj, ko je to takorekoč že tu, zdaj ne čutim niti troho veselja nad tem ... vse to je v bistvu vendar žalostno, nekam bedno."
Pogledala ga je. Ujel je njene oči: tiste velike oči, nejasne barve, tako strašno brez-strastne, mirne, skoraj mrtve. Nikdar ni mogel določiti barve teh Oči; zdaj je določil: bile so podobne jesenskemu eame-glenemu nebu, tik preden bo začelo rositi. Da, to je jesensko neibo, mirno, hladno, obetajoče ded. Pogledal je njen obraz; bil je okrogel, z rdečimi lici: zrelo jabolko na vrtu, ki so ga otroci prezrli. Ostalo je med odpadajočim listjem in dalje zori. Ruto je imela zavezano tako, da jo je na vrhu glave zlomila v ostro konico, vendar ta konica, ki je ruto napravila podolgovato, ni mogla zaibrisati okroglih potez na o-brazu, podaljšati nizkega čela, ki so ga obkrožali čudoviti plavi, že skoraj beli lasje. Moral bi se samo za tre note k prepustiti čustvovanju, .spomniti se nekdanjih dni, moral bi si samo rahlo priznati, da mu je to bitje, ki sedi ob njem, dotikajoč se ga z 'bokom, čeprav se skuša odmakniti še vedno drago in ljuibo in že bi se lahko vse drugače pogovoril z njo. Njena desnica bi počivala v njegovi levici m čeprav ne bi govorila mnogo več, kakor zdaj, razpoloženje samo na tej uro dolgi vožnji bi bilo vse drugačno.
Ni še tako dolgo, kar je Ko-< ren ljubil Rozino. In komaj dobri dve leti sta minuli, kar mu je Rozina rodila otroka. Takrat je bil Ignacij najpre> nadvse razočaran, naposled pa se je z vsem sprijaznil. Priznal je otroka in materi je rekel, da je vesel, da je tako prišlo. Obrazložil ji je, da bo Rozino poročil — m Rozina ni bila napačno dekle —, in potem bo lahko vzel mater ik sebi. Rozina bo znala skromno živeti, z majhnim bo gospodarila. Tako se je izkazalo, da «bo to u-godna rešitev.
Otrok pa je umrl.
Mnogo kasneje si je Ignacij le priznal, da je bilo povsem v redu, celo dobro, da je otrok umrl. Razmerje med njim in Rozino se je močno shladilo. Oddaljila sta se drug drugemu, čeprav se nista povsem ločila, najmanj pa, de bi se sovražila ; Ignacij Koren je še vedno rad videl Rozino, in po enem let« pe je ljubezen med njima do neke mere obnovila, toda ni bila več tako burna, tako strastna: vse je kazalo na bližnji konec. In Ignacij je
INVAZIJA V SICILIJO mi kila prijetna asJkva. Ladja i» barka aiso mogla aikjer prav do obraija, pa jo bilo treba rojakom, ta a ko na is na a laja procaj ¿asa po rodi, prodno so priili na sabo.
bil prepričan, da bo tedaj, ko pojde v službo, že zdavnaj vse mrtvo, da mu ne bo delalo ni-kakih preglavic.
Ozrla se je rahlo po njem. *Wekaj bi mi rada povedala," je dejal, ko je ujel ta njen pogled.
Najprej je odmajala z glavo, ko pa je le silil, na pol iz radovednosti, na pol pa prisiljeno, je dejala:
"Na koncu te ceste, pred Goličavo vam povem. "Pokazala je iz reko po ravni cesti. Zdelo se mu je, da se je rahlo, skremno nasmehnila. Zdaj je bil ret* radoveden.
"Zakaj ne bi zdaj povedala?"
Odmajala je z glavo, ne da bi ga še pogledala. Ni je mogel prisiliti.
Ko je bil Ignacij v četrti gimnaziji, je prišla k njim. majhna, drobna. umazana. Samo lase je imela čudovite: bele. kakor konoplja. Takih las je Ignacij malo videl. Kasneje so sicer lasje nekoliko po-temneli, porjavili, toda Rozina se je pori njih čudovito očistila in popravila. Mati je relda, da jim je nekoliko v sorodu. Ni pa imela nikogar na svetu m mati jo je vzela k hiši samo, ker je- potrebovala pomoči. Nič večjih načrtov ni imela mati z njo. Prva leta ji ni niti plačevala. Tudi zdaj ni dobivala Rozina nikake plače mesečno, kakor druge dekle, toda nekoč je mati sama dejala: Rozino (bo treba izplačati, kadar pojde od nas. S tem je mati priznala njene, pravice do zaslužka pri hiši. Bila je mirna, delavna ženska, v nekem pogledu skoraj že topa, nemara manj vredna od drugih žensk.
Ignacij se doltfo ni ozrl po njej. In če se je, je krotil poglede in misli, in si prigovarjal, da postane "goepod". Moral se je ogibati, grešni priložnosti. Ko se je otresel misli na to, da bi postal "gospod", se ni več toliko ogibal večanju z njo. Toda Rozina ni bila ženska, ki bi sama segala po Jju-betzni. Rozina je šla mimo vsega, kakor bi imela zavezane oči.
Ignacij pa ji je moral priznati svojo ljubezen, ne, dalje več ni mogel prenašati mučnega trpinčenja samega sebe.
"Ti me moraš ljubiti, Rozina 1"
(Dalje prihodnjič.)
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Velik uspeh' ruske relifne okcije
V prvi polovici tega leta je poslal Russian War Relief v Sovjetsko unijo za $6,249,541.-46 raiznih' potrebščin. Odbor domneva, da mu bo mogoče doseči ta rekord tudi v drugi polovici tega leta.
Vsega skupaj je ruski vojni rebf poslal iz te dežele od po-četka uManovitve pa do 30. junija leto« rasnega blaga v vredinorti $7,256,787.19.
"Proletarec" ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker so mu potrebne, upotrebite priložnosti aa zbiranje prispevkov v nle-gov tiskovni sklad
Zadnji teden je bilo priob-Čeno prvo poročilo kampanje za 1000 novih naročnikov Proletarcu. Iz njega se zrcali aktivnost naših zastopnikov in somišljenikov obojega spola za) ohranitev Proletarca. Poročilo je za začetek dobro, in vsa poročila kažejo, da so se ti ljudje lotili agitacije resno in jo bodo nadaljevali do uspešnega zaključka. Od 76 zaupnikov, ki jih ima Proletarec v svojem seznamu, se j h je do-zdaj oglasilo le 23, drugi agitatorji so izven zastopniške liste. Pričakujemo poročil o agitaciji tudi od ostalih zastopnikov. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je priglasilo v seda-<r\ji kampanji tudi mnogo drugih, in brez dvoma se jih bo še več, ko se kampanja dodobra raizvije.
Prijatelji in sodrugi, mi smo začeli to kampanjo z vso res-nobo in z vero v dosego cilja, ki smo si ga začrtali. Mi smo docela uverjeni, da jih je med našimi naprednimi % ljudmi mnogo več kot tisoč, ki se bi naroČili na Proletarca, samo do njih je treba. Ne bodite ma-lodušni v tem podvzetju, kajti z malodušnostjo se ne doseže niče?ar. Pri takem delu kot je sedanja kampanja velja pogum, vztrajnost m vera v stvar katero zastopaš. Tako smo delali v prošlosti, tako moramo sedaj, in tako bomo v bodočnosti. Na delo torej vsi, ki se tega zavedate!
Pregled naših aktivnosti v preteklih par tednih je sledeč:
Jack Mesec, No. Chicago, 111., je za Proletarca še na delu. Poslal je nadaljni dve novi naročnini Situacija glede novih naročnikov med Chicago in Waulkeganom—No. Chicago se je zadnje čase spremenila v prilog Chicage. Menda bo vzrok temu, ker nas je v Chicagu več na delu.
Da vidimo, kako je s stvarjo pri nas. Frank S. Tauchar
je dobil še 4 nove naročnine. Chas. Pogorelec 4 obnovljene in $6 v tiskovni fond, ki jih je prispeval naš naročnik Frank Oblak iz Grease Pointe Wood, Mich., ko je bal tu na obisku. Obnovil je tudi naročnino. Peter Urban* je prispeval $2 v tiskovni fond. Frank Podlipec, ki je v veselje vseh njegovih prijateljev in s odru gov na potu okrevanja, je obnovil naročnino An ker se ne more radi bolezni aktivno* udeležiti sedanje kampanje, je poslal $2 tiskovnemu fondu.Jobn Chama-sar je dobil še 2 novi in 4 obnovljene naročnine. Zadnje dni se je spustil na agitacijo tudi France Bisjak. Rezultat? 4 nove naročnine. Well, kar se nas čikažanov tiče, si ne bomo kar takoJe zlepa purtili vzeti prvenstvo v tekoči kampanji, dasi se ne bomo prav nič hudo val i, ako malo zaostanemo, bomo pa potem toliko bolj pohiteli. TOrH. fantje po drugih naselbinah, kar na delo l
John Krebel iz metropole je poslal eno novo in 23 obnovljenih naročnin ter $4 v tiskovni fond, Louis Zorko pa še 2 novi naročnini z zagotovilom, "da se še vidimo." Anton Brencič je obnovil naročnino in zraven poslal tudi dve novi.
Duluth, Minn. John Kobi je poslal 2 novi naročnini. Pravi, da bo z agitacijo nadaljeval, ker se zaveda, kako potreben nam je Prolctarec, da deluje naprej po začrtani poti. Upa, da bo enkrat v bodočnosti dobil več »priznanja od onih, za katerih pravice se bori.
John Zornik, Detroit, Mich., pravi, da mu je žal ker radi zaposlenosti ne more več storiti v sedanji kampanji. Poslal je 4 obnovljene naročnine in 50c v tiskovni fond. Joe in Anna Koss sta obnovila naročnino in dodala še $2 v tiskovni fond.
Isto sta storila tudi Frank in Kristine Nadveanilt, Ogles-by, HI., namreč obnovila naročnino ter prispevala $2 tiskovnemu fondu.
Louis Barborich, Milwaukee, Wis., je kljub temu, da je zaposljen šest dni na teden v tovarni še vedno aktiven za Proletarca. Poslal je 6 novih ter 5 obnovljenih naročnin, ter obračun za mesec julij.
Iz Dearboma, Mich., je poslal John Plachter 2 obnovljeni naročnini ter $2.75 v tiskovni fond, ki jih je zbral med prijatelji tega lista.
Zapadna Penna. še zmerom na delu je Tone Zomik. Poslal je 3 nove in 17 obnovljenih naročnin, 8 Oglasov za naš bodoči koledar in $3 v tiskovni fond.
V isti namen je poslal tudi Jacob Ambroxich $18.65. $5 je prispevala Federacija SNPJ za zapadno Penno ostalo pa je zbral med zastopniki na seji iste.
Fontana Calif. Naš dolgoletni zastopnik Anton Blasich je moral radi bolezni odložiti zastopništvo Proletarca toda prp-dno je to storil si je dobil namestnika v oa^bi nagega večletnega naročnika Jol^n Pečni-ka. Slednji se je podal takoj na delo in rezultat je bil 7 novih naročnikov. V pismu pravi: ^Ker s. Blasichu vsled bolezni ni mogoče opravljati no-bencigta dela je meni izročil zastopništvo Proletarca. V zavesti da je dober in potreben list in ga čitam že več let sem mu poskusil dob it j par novih naročnikov. Trud ni Ml zaman, toda lahko bi bil boljši, ampak več za enkrat nisem mogel storiti. Priloženo je vsota za tri celoletne in eno polletno naročnino. Provizija pa naj gre v tiskovni fond lista." Tako govore zavedni delavci, ki jim beseda naprednost ni fraiza pač pa dejstvo. Dokler bo P roletam: imel take pobomike, se mu ni treba bati propada. Torej dobrodošel, prijatelj Pcčnik, v vrste Prolstarčevih zastopnikov* Sodrugu Antonu Blasichu ipa hvala za njegovo
delo v prid lista, ki ga je o-pravljaJ dolgo let, ter skorajšnje in popolno okrevanje.
Iz Oaklanda, Calif., se je spet oglasil "ta velki" Tons Tomšič. Poslal je dve obnovljeni naročnini. Pravi, da se v kratkem spet poda na lov za novimi. Obilo uspeha, Tone!
Iz West Al lisa, Wa., item pred kratkim prejel dopisnico sledeče vsebine: "Grem na obisk v Indianapolis. Prosim, pošljite mi listine za pobiranje naročnine, se bom malo potrudila, ako se bo dalo dobiti kakega naročnika Proletarcu. Pozdrav, Ančka Puncer." Razume se, da smo ji zaželeno z veseljem poslali, zraven pa jo še naprosili, da kadar se vrne, naj prevzame zastopništvo za domačo naselbino. Ančka je uspešna agitatorica, kadar Kse loti tega dela. To je dokazala pred leti v agitaciji za bivši" Milwaukee Leader", pa smo prepričani, da bo tudi za Proletarca uspešna. Našemu zdajšnjemu zastopniku Louitu Barborichu bo taka sodelavka kaj dobrodošla in razume se, Proletarcu tudi. Upam, da 'kadar se vrne prevzame to nalogo.
Zdi se mi, da živimo v dobi splošnih presenečenj. Te so na vseh koncih in krajih. Vidimo jih v vojni, v diplomaciji itd., pa tudi nad današnjimi krmarji usode narodov, ki jim malo preveč zaupamo, bodo presenečenja. Nekoliko so nam to že pokazali, n. pr. v Afriki, nekoliko pa izdaj prihajajo na površje iz mussolinijade. Borimo se za demokratične ideale, toda bojim se, da mnogi rabijo gesla o nji le iza lepo pesem uspavanko. Ljudje, rki žele, da ostane vse kakor je bilo — kapitalistični sistem kot je bH pred vojno, ne bodo prinesli preobrata. Pa ostanimo pri presenečenjih!
Dobil sem namreč pismo od mojega starega prijatelja Leo-ta Zevnika iz La Salla, 111., ki se glasi: "Hello Charlie: Pasi, da Te ne tzadene mrtvo ud od presenečeno a, ko prejmeš to pkmo in nekaj copakov v njemu. Pošiljam $18. Dele se: $6 za članarino Prosvetni matici od društva 98 SNPJ, $12 pa za cbnovo moje in za tri nove celoletne naročnine. Provizija naj gre v tiskovni fond. Se še kaj oglasim. Da si mi zdrav! Leo Zevnik.	,
Leo se že dolgo ni oglasil, toda slutil sem, da tekoča kampanja ne bo šla kar tako mimo njega, kajti šel nam je pri agitaciji vedno na roke in meni je pomagal kadar sem se zglasil na agitacijakih poslih tam okrog. Zato mislim, da naselbina La Salle z okolico bi mogla biti dobra za kakih 50 novih naročnikov, saj smo jih pred leti-defoili 55 v dobrem tednu, in polje tam je še zmerom dobro. Naši simpatičarji so tudi še zmerom tam. Upam, da se bodo lotili agitacije tudi drugi naši sodrugi, kot sta Jo» že Novak in Peter Banich, Anton Udovič pa je že itak v akciji. Pa tudi France Martinjafc bi žiher spet stopil malo v to kampanjo.
V Sheboyganu, Wis., je ob-inovil naročnino Tone Debevc, zraven pa poslal tudi eno novo naročnino. Kar velja za La Salle, velja tudi za Sheboygan. Tudi tam je precejšnje polje za nado agitacijo, samo na novo ga je treba tzorati, pa bo spet rodilo dober sad za napredno gibanje. Zadnja leta je bil edino Frank Stih aktiven, ki je tudi zdaj poslal dve obnovljeni naročnini, toda rabi pomoči. Prijatelji, dajte mu jo, in uspehi ne bodo ioo-staJi.	|
Mike Krults, Willard, Wis., je stari znanec v naših sszna-mih. Poslal je spet 2 novi in osem obnovljenih naročnin ter svojo članarino JSZ. Pravi, d* bo poskusil "svojo srečo" tudi z novimi naročniki.
Tudi naš zastopnik iz john-stownskega okrožja v Pen ni, Frank Cvetan, noče zaostajati za drugimi. Poslal je 6 obnovljenih naročnin. Pravi, da bo tudi iz novimi poskusil, toda želi sodelovanja tudi od tamkajšnjih ostalih zastopnikov.
Iz Farmrngtona, 111., je poslal 4 obnovljene naročnine Joseph Tusek.
To je vse za sedaj. Upam, da bo prihodnja kolona imela še bolj razveseljive beležke.

• • KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI I
Ante Pavel ic je imel v Muk- i so) i ni ju svojega glavnega za-; žitnika. Sedaj, ko tega varstva več ni, je Ante gotovo v skrbeh, kam bo pobegnil, ko pride ura. Kajti "neodvisna" bo šla kmalu v zaton.
Na Hrvatskem je novo po-kolje nei^c-jiibno. Najprvo so se "ustali" maščevali nad Srbi, ki so pod Aleksandrom in potem ped knezom Pavlom vladali Hrvatsko, ko pa "neodvisna" zatone, bodo pa Srbi in partizani "ustase" lovili. Obravnav ne bo, samo kazni.
Tudi bolgarska vlada s kraljem Borisovi vred je nervozna. KakočV prvi svetovni vojni, si je bo!gar.ka vlada izbrala tudi v^tej napačno družbo. Tako so se ukanili vsi, ki so mislili, da je Hitler vojno dobil čim je razpadla francoska armada in potem prehajale pod nacijsko nadvlado dežela za deželo. Kvizlingi in druge oprode, ki so brzeli v Hitlerjevo senco, so vsled "napačnega" vojnega razvoja torej zelo neprijeitno-presenečeni m kmalu bodo tudi smrtno prestrašeni.
Obetan je demokracije je sedaj v modi. Obljublja jo jugoslovanski kralj in še celo podpredsednik vlade Miha Krek o obeta, dočim se tatkrat, ko je skupno z dr. Korošcem glavaril Sloveniji, zapjo ni zmenil.
Fašisti v Italiji naivneže po svetu varajo z "odpravo" fašizma, kajti če fašistične stranke ni več, tudi fajizma ni več! Ampak isti ljudje, ki so bili dvajset let fašisti, so ostali v uradih v vsi državi. In še vedno veljajo k te postave, s to razliko, da je Badoglio nekatere še celo poostril in proglasil obsedno stanje v vsi državi.
William J. Humpreys, poročevalec dnevnika Chicago Sun, citira v brzojavu z dne 2. avgusta med drugim radio v Vi-chyju, da vplivajo na Badoglio "katoliški krogi", ki žele preprečiti ustanovitev levičarskega režima v Italiji, če bi imelo italijansko ljudstvo svobodo, bi res obstojala taka možnost, ki pa jo "katoliški" krogi smatrajo za "nevarnoet". Ampak pod sedanjo vojaško diktaturo m potem pod okupacijsko oblastjo ee to ne bo zgodilo. âeie ko bo vojne konec in če bodo zavezniki izvršili svoje obljube boljše ka»kor so jih v prejšnji vojni, se bo Italija lahko svobodno razvila v demokratično deželo.
"Am. Domovina" je z odborom Hrvatov, Slovencev in Srbov zelo nezadovoljna, ker priporoča Ameriki, Angliji in Rusiji, naj priznajo narodni
svet osvobodilne * (partizanske) fronte za postavno vlado Juijoslavije. Ona dvomi, da ima tisti odbor res 90 odstotkov Jugoslovanov na svoji strani, a ne trdi, da jih nima. Pravi, da nima ne talkih ne drugačnih dokazov in meni, da jih tudi Adamič nima. Pravilna pa je njena trditev, da ameriška vlada priporočila o-me Ji j enega odbora ne bo upoštevala, ker niti francoskega narodnega odbora noče priznati, in nji na ljubo tudi Anglija in Rusija ne.
Francoski odbor v Al siru,
ki mu načeijujeta generala Gi~ raud in De Gaulle, je bil ustanovljen s posredovanjem zavezniške okupacijske oblai*ti in zastopnika ameriškega državnega departments. Toda v njemu je baje preveč degaul-leovcev, s katerimi so tudi socialisti in komunisti. Mnogi trdijo, da je ogromna veČina francoskega naroda z De Gauleom, ki je ostal v vojni proti Nemčiji tudi po porazu Francije, dočim so na Girau-dovi strani francoski konservativci in častniki, ki so do zavezniške invazije v francosko Afriko sodelovali z vlado v Vichy ju m uvajali njene fašistične zakone. De Gaulle je večkrat izrazil željo, da bi rad prišel v Washington, kjer bi se razčistilo sporazum med njimi in državnim departmentom, o-zrroma da bi on s tem obiskom odpravil nezaupanje, ki ga goji do njega. Toda je bil ignoriran, povabljen pa je bil sem De Gaulleov tekmec v o-m en j enem odboru Giraud.
Stališče ameriške vlade je,
da francoskega osvobodilnega odbora za pravomočnega zastopnika Francije ne more priznati, ker ni nastal z izrazom volje francoskega ljudstva. To priložnost bo ljudstvo imelo šele ko bo osvobojeno, zato bi bila vsaka sedanja francoska vlada n (»reprezentativna. V državnem oddelku torej ne verjamejo, da (zastopa francoski od/bor večino francoskega naroda, kakor ne bodo verjeli združenemu jugoslovanskemu odboru, da ima odbor osvobodilne fronte 90 odstotkov vseh Jugoslovanov na svoji strani. In tudi če bi bilo dokaizano, da jih ima, bi ga ne priznala. Razlogi so znani. Državni department nima rad opravka e radikalno orientiranimi ljudmi, posebno če sumi, da je njihov cilj vreči obstoječi gospodarski red. -
Ako ameriška vlada francoskega odbora res za/to ne prizna za predstavnika Francije, ker ni nastal s sodelovanjem
ciji, če And. Lekšan ne bo utegnil! No, če ne bo drugače, bom pa kar sam nadaljeval. Nekaj bo že! Potegnil bom koncertino, si malo sam sebi napil, pa še drugim odzdravil, če bo kaj v kozarcih. Pa bo
morda kaj naročnikov. *
V mojem prejšnjem dopisu sem omenil Franka Zatticha v Springfieldu, III., pa se je napravila velika pomota in u-pam, da se jo more še popraviti. Napisal sem v dopisu, da mi on že ni pisal nad dvajset let, in po dvajsetih letih pa sva si *pet začela dopisovati. Pisal sem dopis dne 13. julija, dolar pa sem prejel 12. julija, torej dan prej. V Proletarcu se slabo glasi, ker je rečeno, da o-menjeni naš prijatelj ni naročnik že nad 20 let. Originalno to ni bilo napisano.
Upam, da nam tp pomoto o proste posebno v Springfiel-du. Pozdrav vsem pri Proletarcu. — Anton Tomšič.
(Za pomoto, ki jo omenja Anton Tomšič v tem dopisu, ni on nič odgovoren.—Ur.) '
Aaieriéln vojaki ia»je V Siciliji s dmtmmiimi mnogo safere. M.d njimi jik j« p rac «j, ki — ie bili v Aaerlkl. i« mod vojaki pa ja »arsikša italijaMka9a pekalaaja po — maaijo "malo po anKleiko" ia nekoliko "po do
mmio".
francoskega naroda, potem, če bi hotela biti dosledna, ne bi *mela priznati ne poljske, ne jugrolovanske, ne gTške vlade. Nobena teh ni nastala po demokratičnih principih in nobena izmed njih ne more reči, da je večino naroda na njeni strani. Reče sicer lahko, a bi res rre bilo.
V Siciliji se dobi sedaj sto lir za en dolar in 400 lir za en angleški funt fteHng. T» rzme-njevalno pravilo v Siciliji je odredila zavezniška okupacijska oblast. Pred vojno jih je bilo okrog 20 za dolar. V angleškem parlamentu so nekateri poslanci kritizirali, da je bila vrednost lire v izmenjavanju za dolarje in angleške fun-
roda. Neikdo je tu v napačnem, ker oboji ne morejo biti v pravem.
V pozivu na sejo združenega jugoslovanskega odbora, ki ae je vr&ila 7. avgusta v Cleve-landu, je med drugim tudi tole rečeno:
"Odbor smatra, da so vsa dela jugoslovanske zame j ne vlade v Londonu, kaker skoro večina njenih zaStophikov v Ameriki — sovražna napram jugoslovanskim narodom, Balkanu in •druribenim narodom."
To je huda obsodba. Vtem združenem odboru je zastopan SANS s štirimi člani. Par izmed njih so bili tudi v odboru, ki je lanskega decembra ¿klical slovenski narodni kon-
te iterlingo preveč znižana, in	B_... . ....
da bodo imeli koristi od te*«	bih
C-
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
ti	S
S USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET g ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO &
Sf	; ———.	a
S	5
J	NAROČITE SI DNEVNIK	^
i PIIOSVKTA" 5
t - JL'	V ' 2
O Narataina ma Zdraiaaa dr km r o (Ima Cktcaga) hi Komodo $• aa ^ J aa letef $3.00 sa pol letet $1.80 mm 4atrt latmt mm Cklcape la Cfc
I
$7.80 mm eale letet $3 78 mm pel letei mm laoseattlve $t.OO.
1.00 £ eve J
S
Naslov za list in tajništvo je:
^ 20.17 So. Lawndale A ven ne 2 S tl.iraa« 23. Illinois
kl fMMMJTM^MMMMMMWMMM^m
5
vojaki, ki bodo za dolarje dobili kupe lir, domače prebivalstvo pa škodo.
Ideja "takojšnje pomoči" je
bila torej eta nekoga jako dobra. če so naložili v New Yor-ku recimo 15 ali 20 tisoč dolarjev in naročili škofu Rož-manu, da naj kupi za toliko dolarjev lir, jih gotovo ni dal sto ca dolar. Ampak ko bo vojne konec in bo vrednost liram še bolj padla, jih bodo za tiste dolarje lahko kupili toliko kot so jih že sedaj dobili, torej bo tisto kar še dobe vse dobiček. Eni so torej dobili "takojšnjo pomoč", drugi pa jo bodo res deležni, ko dobe tiste dolarje v newyorški banki. Kdor zna špekulirati z valutami, se mu to bogato izplača. Posebno še, če ima "srečo", (Hvaia J. Zelencu za izrezke o lirah.)
Slovenski gerilci na Primorskem in v ljubljanski provinci so jako aktivni. Poročila tz Rerna pravijo, da so njihni od-dteliki že minuli teden prodrli v Benečijo in se združili z gerilci beneških Slovencev ter z italijanskimi. Vest se glasi tako dobro, da v tej obliki skoro ne more biti resnična. Kajti italijanska armada še ni v raz-sulu in vrti tega so tam nemške čete, ki ae pripravljajo spremeniti bivšo soško fronto za obrambno črto v slučaju, da zavetniki okupirajo Italijo. Je pa verjetno, da primorski Slovenci stor* vse kar morejo, da fašističnim oblastim omajajo tla.
Uvodnik ▼ "Am. Domovini"
pravi, da. jugoslovanirfka za-mejna vlada ni ie z ničemer (pokazala, da dela za Jugoslavijo — pač pa za veliko Srbijo. A " A merikanski Anbobran", ki pravi, da njegova srbska narodna obrana zastopa 150r 000 ljudi srtmkega porekla, pa trdi, da je jugoslovanska vfla-da v Londonu ničvredna rato, ker goji z^olj hrvatsko propagando in zato ni in ne more •biti zastopnica srbskega na-
tudi zastopniki vlade, med njimi poslanik Fotič, torej predstavniki tiste vlade, "ki je sovražna napram jugoslovanskim naroden, Balkanu in Združenim narodom!" Kako se to vjema?
V tem listu ni še nikoli nihče hvalil ne sedanje ne nobene prejšnje jugoslovanske vlade, čim je sedanja pribežala v London in so jo zavezniške vlade takoj priznale, smo v Proletarcu dokazovali, da to ni nikakršna demokratična vlada, temveč le nadaljevanje prejšnje napolfašistične vlade v Beogradu, in da so v sedanji med drugimi taki člani, ki so podpirali klerofašizem v Av-striji, fašizem v Španiji in tudi italijanskemu ter nemškemu niso bili sovražni, dokler niso njune pesti občutili na svoji koži. Proletarec je bil glede te vlade torej ves Čas dosleden in baš zaradi svoje odkritosti je bil v Jugoslaviji prepovedan. Ni pa logično, če na enem kraju proglašaš to vlado za sovražno napram jugoslovanskim narodom, na drugem pa vabiš njene. zastopnike na zbor, čigar naloga je boriti ae za osvoboditev teh narodov.
Kam a Mussolinijem? Nekateri priporočajo, da naj se ga izroči etioprtkieifiu cesarju Hai-le Selassieu. On bi še vedel, kaj početi z njim. Sellasie bi v svojo pest bržkone še rajše sedanjega italijanskega diktatorja maršala Badoglio, da bi mu vrnil za njegovo pobijanje civilnega prebivalstva a strojnicami iz letal in a plinom. Pa ne bo on dobil ne enega ne drugega.
Zavezniški sklep, da se bo sodilo in kaznovalo vojne zločince. pred vsem Hitlerja in Mussolinrja ter njune pomočnike In kvizlinge, je podoben »ličnim
ti" kot malokje. Vendar pa je teorija o krivcih vojne napačna sedaj kakor je bila v prejšnji vojni. Mussolini bi Italije ne mogel spraviti v vojno brez tisoče pomočnikov in imel bi jih še sedaj več ko kdaj prej, če bi zmagoval. In nemške armade ne bi divjale po Evropi samo zaradi Hitlerjevega ukaza. Vojne so nastajale ko še ni bilo Mtissoliniiev, Hitlerjev in Tojcv, in bodo, ko jih več ne bo — nastajale bodo vse dotlej, dokler se ne odpravi vzrokov sanje. Ako bi v prejšnji vajni zavezniki obsodili v smrt kajzerja, Hindenburga in Lu-dendorfa, ali bi to pomenilo, da bi se vojne s tem odpravilo? Odpraviti vzroke za krvave konflikte, to je vaino, če nočemo čez nekaj let spet v tak metež in gledati kako Rineva stotisočč in milijone življenj na bojiščih, v bedi in v podjarvnljenjih. Ampak dokler se bodo vlade tako bale preurediti svet v socialistično družbo kot se tega boje skoro vse sedanje vlade, bodo vzroki za vojne ostali vse dotlej dokler bo v veljavi sedanji gospodarski red, ali pravil ne jše — nered.
namen sedaj darujejo kolikor kateri more.
['Prihodnja seja podružnice H 56. SANSa bo četrto nedeljo v avgustu ob 2. uri popoldne v ftoštaričevi dvorani. Društva yo naprošena, da pošljejo za-itopnike. Vabljeni so tudi vsi ¿lani in tisti, ki se žele pridružiti. — M. Musich, tajnica.
Anton Tomšič se pritožil
Oakland, Calif. — Nedavno sva šla z našo mamo obiskati prijatelje, ki žive nedaleč od našega doma, med njimi Maksa Arnšeka. Trital me je z železno in s pivom, njegova soproga pa mojo s kavo. Oba sta jako vljudna in gostoljubna.
Ker je on tudi naročnik Pro-letarca, sva med drugim debatirata, kako bi mu bilo mogoče pomagati, da res dobi tisoč novflh naročnikov. Ob enem je obnovil naročnino, dasi mu tedaj ni še potekla.
V Oaklandu je še najmanj pol ducata rojakov, ki so pristaši idej Proletarca, le še naročiti si bi ga morali, pa bi bilo dobro. A v splošnem se zanašam, da mu bodo pomagali prilično v tiskovni skfad, kar bo tudi 'koristno. Seveda, največ nam je za nove naročnine, to se razume, ker delujemo, da prfcje Proletarčev glas med ljudi. ,
* Ker pa kampanje ne' mislimo že jutri zaključiti, naj vsakdo kar naprej pomaijra v akciji za pridobitev novih naročnikov, zai obnovitev starih naročnin in pa v zbiranju prispevkov v tiskovni sklad.
Nekateri, ki so bili nekoč zvesti naročniki Proletarca, so ga pustili. Ne vem čemu — ali
Iz urada podružnice st. 56, SANS, za milwauško okrožje
Malo pozno, a vendar ne prepozno, smo se milvvauški in we.»t-alliški Slovenci le zdramili ter ustanovili podružnico SANSa ter dobili št. 58.
JPO-SS je bila ustanovljena že dolgo poprej, za katero ae je tudi splošno kolektalo. Doseglo se je svoto $3000, kar je hvale vredno.
To je nekako cilj m želja tudi te nove podružnice Sansa. Ako se potrudimo in sodelujemo, bo tudi pri tej ustanovi lahko dosežena slična vsota. Stmimo torej svojo energijo ter porjdimo na delo skupno, ne glede na osebno prepričanje. Imejmo pred očmi le naše zasužnjene brate in sestre v stari domovini.
Naši bratje hi sestre tam trpijo in ginejo pod kruto tujčevo peto noč in dan. Kljub temu se junaško borijo proti fašističnemu nasilstvu z občudovanja vredno vztrajnostjo in žila-vostjo. Trpe pa Igrozne muke in žrtve so velikanske. Le tisti, ki ima kamen v sebi namesto srca se cinično umika delu za njegovo rešitev.
Naša podružnica še precej dobro napreduje, a popolen uspeh bo šele takrat ko bodo pristopila -vsa društva in organizacije ter bomo vsi pomagali po svojih močeh našemu narodu.
Od SO. maja dosedaj so prispevali posamezniki, društva in klubi $269.75. Od te vsote je bilo poslano na gl. urad $250, stroški podružnice so $4.60 in preostanek v blagajni je $15.15.
Omenim naj tudi, da dne 12. septembra bo Slovenski dan tukaj za nakup vojnih bondov. Najeta je S. S. Tum dvorana. Ta dan bo posvečen naši novi domovini Ameriki, kateri moramo pomaigati do zmage s tem, da kupimo čimveč vojnih bondov in znamk. Vem, da tudi pri tej nalovi ne bomo zaostali za drugimi narodi. Ta "Bond Rally" je pod vodstvom Mm, Josephine Schlosar. Slovenci, ki kupujete bonde ste naprošeni, da jih kupite na o-menjeni dan kar največ mogoče. Za ta dan je povabljen tudi predsednik SANSa g. Bt-bin Kristan kot eden govornikov. Vnšrla se bo tudi velika parada in na čelu te bo rešilni voz (ambulanca) za Rdeči križ, katerega bomo tudi kupili združeni milvvauški Slo-venci v milvvauškem okraju. Prosi se rojake, da tudi v ta
Ne samo vojaki, tudi delavci dajejo življenja
(Nadaljevanje s X. strani.)
To so le površne številke, ki pa vendar povedo, da dočim protidelavski propagandisti vojakom pripovedujejo, kako tvegajo življenja za domovino, pa previdno molče, da je milijone delavcev upeslenih v nevarnih delih, bodisi v mirnem kot v vojnem času, in da *c smrtne nesreče v industriji dogajajo sedaj še veliko bolj kot pa v normalnih časih.
če se bi k tem izgubam življenj v industriji doštelo še one delavce, ki si nakopljejo bolezni pri delu, in če bi kdo hotel te bolnike predstavljati na filmih v kinoglediščih, pa bi javnost kaj kmalu izprevidela, kako ji tisti, ki žanjejo stotiso-čake na leto ne da bi delali zanje, slepe in ji lažejo.
2al, da bi unije lahko v tem oziru storile lahko ogromno, a v tak namen bi morale imeti precej socialistične ideolo(gije, ne pa smatrati, da je njihen edin namen boriti se za kvoder več plače na dan.
Ruski radio propagira drugo fronto
Ko se je ameriška-angleška-kanadska ofenziva v Siciliji že precej razvila, je o njenem uspehu govoril v Moskvi sovjetski radijski komentator K. Viktorjev. On je uspehe zavezniških čet na tem italijanskem otoku jako pohvalil, ob enem pa izrazil nado, da naj bi invaziji v Sicilijo kmalu sledila tu-jdi invazija v zapadno Evropo, kajti šele ko se ta dogodi, bo nastala še ena prava fronta v Evropi.
Etiopija ne bo vrnjena Italiji
Angleški tajnik vnanjih zadev Anthony Eden je izjavil, ¡da Italiji ne bodo vrnjene vse kolonije, ki jih je imela pred to vojno. Etiopija je zanjo se-i daj popolnoma izgubljena, a možno je, da se ji vrne Libijo.
Važnost aeroplanov v prevažanju ranjencev
Ameriška letala so v zadnji kampanji v Afriki prevozila 18 tisoč ranjenih vojakov v modeme bolnišnice, daleč od bojišč, kjer jim je bilo mogoče nuditi najboljšo oskrbo. Brez tega prevažanja jih bi bilo treba zdraviti kje tik fronte in bi mnogi vsled pomanjkanja potrebne nege in zdravil umrli.
Unije od predsednika preveč zahtevajo
ritimatum unij piVdtaedni-ku Rooseveltu, v katerem zahtevajo znižanje cen ali pa višje mezde, je neosnovan. Predsednik ni kongTes in ne diktator. Naj se unije rajše pobrigajo, da dobe zastopstvo v zveznem kongresu, pa jim ne bo treba prošenj in ultimatu-mov, s katerimi itak nič ne do-' sežejo.
izvršili, sedaj jo bržkone bodo. posebno če pride Hitler Rusiji v floke. Tam »najo Mlikvidira-
la morda tudi to vem, pa ni pretnjam v prejšnji jrredno, da se bi razkladal ra-•vetovni vojni. Takrat jih niso/Tli tega.
Na kranjski hrlh v San Fran-cfscu bi še rad šel. A ne vem, kdo bi mi"ka j pomagal v agita-
I s
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Cos
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 5 ILL
Tal. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Prolet arec, Au ju»» 11, IM 3.
JANKO N. ROGELJ:
Velika je naša moč!
Velika je nasa moč, ako je trdna in u dejstvu ječ a tudi na-¿a volja, kadar srce in pamet delata nerazdružljivo na polju Flovenakftlja samariitaratva v Ameriki. Vprašanje pri tem je le to, kako nam je mogoče poraziti vsakdanjo sebičnost in bi\EtzOriinost, ki se je zadnja leta naselila v i»rca in ra n»m ameriških Slovencev in Slovenk. Toda vsi niso taki, najdejo* se ljudje, ki so že zaživeli v sodobno in resno situacijo, v kateri živijo sedaj naši trpeči in zasužnjeni bratje in sestre onkraj morja.
Pred dvoma tednoma sem imel pogovor z zavednim in iskrenim Slovencem, ki lastuje in obratuje novo tovarno, v ka-
med nami Slovenci v Clevelan-du, da se ne bi on udejstvoval z nasveti, pripomočki in resnim delom. Hvala mu lepa! .
Lokalni odbor It. 37, West Park, O., je tudi prispeval $60. M rs. Cecilia Brodnik je tamn tajnica, vedno na delu s svojimi prijateljicami, ki čutijo bolest in trpljenje stare domovine.
Tudi Slovenci v St. Loui.su so nam «poslali $93.25. Posebno se zanima za našo pomožno akcijo rojak Frank Zvanut, ki želi, da bi naši 'bratje dobili zadostno pomoč po vojni.
Hvala vsem, ki so darovali!
Naslov temu dopisu sem dal: Velika je naša moč. Ali se zavedamo te moči? Res je to!
ter, «delujejo potrebščine► za s«lm> moč imamo v sebi, ako jo amen> xo vojno obrambo. Nje- ob pravem ^ apc.znamo. *ov> ime je Peter Lustnk. V Med nami imamo ,judi razi|č. družbi njegove razumne so- nejfa	udejstvovanja
D*Pje vmo se pogovarjali tudi in ,naatorov. Mak) jih je, ki so
o težkih in mračnih dnevih, katere preživljajo naši Ijudjo
pripravljeni delati zastonj rk o delo za narod, malo jih je, ki
v domovini. To za Želj eno sre- bi	pr*iinjirn aMiti in
čanjo vam enkrat opišem v po- pommwài. Veliko jih imamo.
pebnem dopisu, kajti zaključek našega pogovora je bil ta, da mi je Mr. Lustrik izročil $500 za Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija. Hvala njemu in njegovi soprogi za pravilno razumevanje sedanjega družabnega reda. kjer >e vsak izmed nas poklican, da pomaga in rešuje, kjer koli je pomoč in rešitev potrebna.
• Glavni blagajnik JPO-SS, brat Leo Jurjovec, mi je poslal sledeče poročilo za mesec julij:
^Prispevali so sledeči:
• a* a
ki so gmotno dobro zasidrani, toda jih ne poiščemo, da bi se odzvali naši pomožni akciji. Pomožna akcija rabi v vsaki slovenski naselbini ljudi, katerih imena čitate v časopisih, ki se udejstvujejo pri JPO-SS in sedaj tudi pri SANSu.
V Kleinu, Mont., Živi pripro-sta in dobrosrčna Slovenka, ki je bila v domovini vzgojena v revni hiši. Niso imeli dosti kruha, morda so ga pekli enkrat na mesec. Bila je večkrat lačna kot sita, za*to je poprosila večkrat za košček kruha pri i sosedih. Globoko y spomin se
Zastopnik primorskih Slovencev o padcu diktatorja, ki jih je zasužnjil
Dr. Ivan Cok, predsednik Narodnega odbora Jugoslovanov iz Italije, je podal zastopnikom časopisja v VVashingto-niu naslednjo izjavo:
"600,000 Jugoslovanov, ki trpe pod italijanskim jarmom v okrajih Trsta, Gorice, Zadra in Istre, so z neizmernim navdušenjem sprejeli vest o padcu glavnega nositelja italijanske strahovlade—Benito Mus-solinija.
Polom fašizma jim je pokazal, da so zdaj začele zmagovati ideje, za katere so se vedno borili brez kompromisov in za katere so od začetka vojne naiprej doprinesli toliko stračnih žrtev, ko so pod najtežjimi okolščinami delali in umirali za stvar vseh zaveznikov.
CIVILNO PREBIVALSTVO V SICILIJI sa pod ameriško okupacijo prav dobro poiatl. Sploh »o bila pa-•ebne amoriika žeto «prejeto od prakivalstva na ta« relike« italijanskem otoka, ki itaje Štiri milijone ljudi, jako | ijataljaka. Veseli «a posefcao ta, da «a pri ne. 1. veliko živil in ■ njimi omilili «Ud.
Slovenci in Slovenke, čas hi- Lokalni odbori organ iairaj-ti, bližamo se koncu te strašne te kolekte od hiše do hiše, naj
gan, IH., $50; Frank Meglich nabral $10: naročniki Glas Naroda poslali $13; lokalni odbor št. 35, okrožje Collin-wood, Cleveland, O., $200; lokalni odbor it. 21, Denver, Cok)., $25; lokalni odbor št. 7, St. Louis, Mo., $93.25; lokalni cd bor št. 37, West Park, O., $60; lokalni odbor št. 9 WH-Jock, Pa., $6.17; lokalni odbor čt. 29, Barton. O., $20; podružnica št. 42 SANS, Haokett, Pa., $22; podružnica št. 47
Lokalni odbor št. 9, Wauke-1 ji je vtisnilo to življenje iz do-
movine, ona ga ni pozabila. Ko je nesreča zadela njeno domovino onkraj morja, spomnila se je s poživljenim spominom, kako sedaj trpijo ljudje v Sloveniji.
Stopila je od hiše do hiše, od vasi do vasi, od mesta do mesta, nabirala, prosila in dokazovala ljudem: Slovencem, tujezemcem in Amerikancem, kako velika nesreča je zadela njen narod. Štirinajst mesecev
vojne v Evropi. Konec prihaja z vsakim dnem bolj vidno. Sedaj je čas, da se odloČite in daste, da bo imel pomožni odbor na rokah dovolj denarja za sirote v domovini.
ne bo niti enega Slovenca aii Slovenke v Ameriki, da bi ga ne vprašali za pomoč.
Klic iz domovine postaja vedno bolj glasen: Daj, brat,
daj; pomagaj, sestra!
■ 1 1 —
MOSKVA SE SPET OGLASILA Z ZELJO ZA DRUGO FRONTO
(Nadaljevanje s 1. stran!.)
ona utrnila Hitlerjevo zvezdo in da bo hotel* o bodočnosti Nemčije glavno besedo. % V Washingtonu in Londonu pa mislijo, da bo Rusija tudi v tem zgolj opazovalka, ne odločeval ka. Tak je položaj, ki ni prijeten in postane lahko usoden ca mir, če se te tri vele-st* le ne pomenijo ter sporazumejo tako, da ne bo le kaki posamezni deželi, pač pa vsemu človeštvu ,v korist.
darle že pridejo do nekakšne* ga sporazuma. Do takega
NEKAJ DROBIŽA
SANS, $25; Mike Kusel, Chi- nogah, da mi je poslala $226.-cago, I., $5 ; in lokalni odbor
je kolektala, debila ot»ke toa!***™ kakor	1941*
a je še vedno poudarjal petre-
pravijo v Moskvi, ko bo mogla ali pa hotela ameriška in angleška armada zaposliti proti ! Chkago, 111. — Mrs. U. R.
_s	..	sebi šestdeset nemških in dvaj-1 se je nedavno javno pritoževa-
namrec, ki ne bo zgolj pesek ^	divizij. • skupaj la, da je za malo zeljnato gla-
v oči, pač pa določen in jasen a;emdeset. To bi pomenilo, da vo morala plačati 50c. V prej-ter vsem razumljiv.	J jih Ruaija iroeU ppoU ^ { ^jni ^ bile po 35c funt
Nezadovoljstvo v Moskvi šd vedno okrog J50, a bilo bi Bogataši so jih imeli zaklenje-
jih vendarle osemdeset manj. ne v varnostnih shrambah. A Taki dve fronti proti Nemčiji •bi po mnenju ruskih vešča kov nemško armado kaj k maki potisnile na keflena in vojne bo
Meseca maja je Stalin Imel o položaju ,bclj optimistično
št. 2, Cleveland, O., $1000.
Skupni dohodki za mesec julij so $1529.42. Skupna blagajna JPO-SS je bila dne 31. julija — $54.866.44.
Lokalni #dbor št. 2 v Cleve-landu. O., katerega blagajnik je dobrovoljni delavni Slovenec, Joseph Okorn, glavni u-radnik Slovenske dobrodelne zveze, je zopet poslal na glavni urad $1000. S to pošiljatvi-jo je lokalni odbor št. 2 že poslal $8000. (Predsednik John Pollook in iajnik Frank Turek pravita, da moremo v tem letu detseči deset tisoč dolarjev, ali pa še več.
Lokalni odbor št. 35 Collin-wood-Cleveland, O., kjer vodi, piše in dela z neutrudljivo voljo poznani in zavedni primor-Fki rojak, tajnik odbora, Jo-sepr Durn, je tudi poslal $200. Mr. Dum je zaposlen v svoji trgovini v ak dan, toda ga ni narodnega, društvenega, pomožnega ali kulturnega dela
67 za našo pomožno akcijo. To je plemenito dek> usmiljenja in pomoči. Kje ji je enaka slovenska žena v Ameriki?
Koliko dolarjev bi Že bilo v naši blagajni, da ima ona sodelavko v vsaki slovenski ženi v Ameriki! Tu se pokaže, kako veliko moč imamo v našemu slovenskemu ljudstvu v
bo druge fronte, ki je bila obljubljena, a ni še ispolnjena.
Zadnji teden pa so se v Moskvi napol uradno v tretjič o-gtasili na tak način, da sta Churchill in Roosevelt postavljena pred vprašanje, ali odgovoriti Moskvi tako, da se bo nesoglasje z njo poostrilo, ali pa res začeti z — dhigo fronto!
dogodilo se je tudi, da ker je bilo zeljnatih glav preveč, ali pa fe ljudem manjkalo denarja, da bi jih pokupili, so ob 4e-
Ameriki, ako bi vsi delali, apelirali, nabirali in prosili'ame- Kaj naj bi bila druga fronta? ritfke sb*ek»t^,očete in	v Moi?kvi je mtml.
matere, spreoWah Janeze „ ^ ncdvoimK) ^ ^^ Nedame m Mice Skupuhovke. ,ih H0VJ>tske vlad€> za*elo Čast takim sloveiukim ženam, razprav0f	zaveaniki svo-
V LokTlni od bor ŠL 8 JPO SS jih annad' ki jih imajo ** Lokalni odbor št. 8 JPO-KS let Rijajno ohorožene ¡n do
v Chkagu mi je poslal resolu- ¡ k . pripravljene za vpad cijo, v kateri apelira na glavni _	♦	Am m* M
odfoor, da se prične nabirati
ne uporabijo tako, da se bi vojno v Evropi že letos končalo.
Kot že omenjeno, se veliko sušlja, da kapitalizem Rusiji noče pomagati, zavezniške - .. , ,	. . ... vlade pa samo toliko z mate-
rijalom. da n. bi «mahala. No,
obleko za rojake v domovini. Letpa Meja! Kako bo izpeljiva, tega vam še ne morem povedati, toda eno je gotovo: Spravljajte ponoseno obleko.
čas bo prišel, da bomo lahko poslali taike reči v domovino.
-, ' • • • ' . 1. 1 . ■ SLOVENSKE IN	
ANGLEŠKE KNJIGE •	
	Največja slovenska
» ;	knjigarna v Zed. državah
	Pišite po cenik PROLETARCU
i	LAWNDALE AVENUE
	CHICAGO 23, ILLINOIS . !
sedaj, ko rdeča armada ni več v defcnzFvi, se je sovjetska diplomacija in propaganda spustila odprto in veliko bolj odtočno tudi v "živčno" vojno kot pa je bila v nji doslej.
To, kar so zavezniki označevali za drugo fronto, je po mnenju sovjetskih kritikov bila malenkost. Komaj majčkene praske v primeri z ogromnimi boji na vzhodni fronti, kjer si stoji nasproti milijone mož in ogromno število bojnih strojev. V Moskvi ne podce-jujejo zavezniških zmag v Afriki, niti ne invazije V Sicilijo. Vsaka zmaga je zmaga. Toda če hočemo Hitlerteem zares poraziti in vojno že letos končata, čemu toliko obotavljanja že dve leti? V časopisju se sicer veliko kriči, a kje j« "dru-m fronta"?
"Kaj pa je druga fronta?" so vpraševali angleški in ameriški žimiaifisti in it Moskve jim je bilo na to vprašanje odgovorjeno minuli teden jako določno.
lahko do novega leta kom* lezniftki progi blizu Chicaga tudi ako zavezniki z drugo j zmetali na kurp šest vagonov fronto šele sedaj začno.	»eljnatih glav, jih polili z ga-
sotinom in uničili, da ne bi mogle nikomur več koristiti. Gasolin se prodaja po odmerkih,
V Afriki so stale pfoti ame-ruJki-ar,gleSki-francoski armadi tri nemške in deset italijanskih divizij, pravi en list v Mo-	ne pa še zeljnate glave, rkvi, v Siciliji pa tudi tri ali	* morda štiri nemške in sedem	Anglija je kmalu po svojem italijanskih. V primeri z vzho-	vstopu v vojno ekonomsko dno fronto so ta bojišča maj-	vprašanje stabilizirala in si po-hna in zato si Nemčija lahko	magala z regulacijami kot naj-privošči vzdrževati na vzhodni j boljše si je mogla. To je bila fronti kakih 200 divizij, poleg	njena prva briljantna zmaga.
pa so tam še madžarske, rumu nske, italijanske in hrvatske čete.
Rusija v novi vlogi
V prejšnj. številki smo v daljšem članku pojasnili novo taktiko sovjetske unije, nam-
Ker je Anglija bila do te vojne v glavnem odvisna od uvažanja živeža iz drugih dežel, si j« produkcijo tako uredila, da je krizo prestala, predno ji je
pridia pomoč H Zed. držav. *
Predsednik Roosevelt je pred
reč v propagandi in diploma- dofbrim letom oznanil svoj proel ji, s katero čezdalje bolj a- gram sedmih točk za stabiliza-
gresivno nadaljuje, namreč na svojo roko. London in Washington delata skupaj, Moskvo pa sta Churchill in Roosevelt le obveščala, kako in kaj. Sedaj pa, ko je rdeča armada lahko tudi v poletju v ofenzivi in
cijo in v njemu poudaril, da naj v teh prizadevanjih vsi e-raako 'žrtvujemo. Prizadeva si zelo, a uspelo mu je zamrzniti le pfcače delavcev. Tega on sicer ni kriv, pač pa kongres. Delavec, ki v enem letu zaslu-
zmaguje, je pričela sovjetska ži $600, je že obdavčen. Mora
Primerjave t dhriaijami
Druga fronta bo šele takrat,
plačati, hočeš nočeš. Kapitalist in vsak drug bogataški parazit pa je upravičen do $65,-000 čistega na leto brez davka, namreč ako so njegovi dohodki dovolj visoki, da mu še toliko orttane. In takih trotov je mno-
ffo.
' V radiu in v časopisju se o-gtašajo slovite filmske zvezde s hvalospevi, koliko vojnih bondov so že prodale. Nastopajo v priredbah, v tovarnah in kjer je priložnost ter apelirajo nt ljudi, da naj kupujejo bonde v zavarovanje svoje dežele. Ali je res nujno, da je v kampanji v dobrobit Amerike treba debati reklamo še filmskim «veradam? Čemu ne rajše «pošiljati na odre v U namen nosti še niso »edi* delavske matere, ki niso to*iko
•srečne, da bi rnrrte po pol milijona In več dohodkov na leto, TW«v> komaj toliko, da v naporih za preživljanje sprofcj izhajajo? A vojne bonde in znamke kupujejo tudi brez apelira-nja lepotic iz Hollywooda, če-
vlada tudi z živčno vojno na svojo roko. Angleški minister vnanjih zadev Anthon^ Eden je v parlamentu izjavil, da hi bil nič obveščen o ustanavljanju nemškega osvobodilnega odbora v Moskvi in tako je prišel tisti proglas na nemško armado fn na nemško delavstvo nepričakovano. Moskva neposredno odlgovarja, da tudi Roosevelt in Churchill vodita njuno živčno vojno nad Italijo ne da bi se kaj posebno brigala za mnenje Moskve o tem.
HitUrjsra svssda satonila na vzhodu
Eno je jasno, in to je« da si zavezniki glede Nemčije niso na čistem, oziroma da, se o njeni bock nill med sabo. Proglas Nemcev Iz Moskve določa drugačno Nemčijo, kakršno pa prerokujejo Iz Washingtona in Londona in za Nemčijo se tudi največ gre, kar se vojne v Evropi tiče. Rusija smatra, da je
prav njihni dohodki pri trdem delu v tovarni ali kjer že ne znašajo v vsem letu toliko kot pa jih ima hollywoodska zvezda v enem tednu.
Za primero: Mati, ki ima v armadi že par sinov, dela v defense tovarni, in čeprav težko, v vojne bonde vseeno vlaga. Če bi te matere nastopaj e v a-gi taci ji za bonde namesto filmskih zvezd, bi bilo to morda večjemu nakupovanju bondov bolj v korist. Ali pa ne, ker je vsa reklama urejena tako, da le "zvezde" kaj štejejo, ne pa masa, katera jih plačuje in ob enem kupuje bonde od njih
njim v še večji slove».
*
¡Nekoč so se v znanstvenem svetu zelo prepirali, kje je tisti izgubljeni člen med opico in človekom. Sedaj si s tem več ne belimo glav.
*
Ali ni prijetno, ko si lahko posojujemo milijarde dolarjev ne da bi se kdo podpisal sa pričo ? Kupiš in spraviš. Mogo-j če p« smo vsi drtwr drugemu garancija, ker Skupno pogojujemo in potem plačujemo davke, da nam bo enkrat vrnjeno, kar ono posodili. v ¥
Prej sem omenil, kako drage so zeljnate glave. Tudi paradižnike vagajo tako skrbno kot co vihali nekoč zlat prah. Ko bodo dcvsorevali, bo d< Vro imeti v "vrtovih zmage" (victory gardens) straže, kakor jih imatmo ob naših zalogah zlata | v Kentucky ju. V Rusiji pravijo takim vrtovom "kuhinjska greda". Tudi tam se kdo izpoza-bi, da vzame, kar ni posejal in usadil. Na primer krompir, zeljnate glave ali kar že raste na njih. A tam grede straži jo in kogar za lote pri kraji, dobi od enega do pet let ječe. Živila so torej tudi tam cenjena veliko bolj kot pa zlato.
Kaj pa krompir? Kar naenkrat so nam pravili, da je izginil, in kar ga je še bilo kje mogoče iztakniti, mu je bila pa cena od 10 do 15c funt, včasi pa si ga lahko dobil 5 do 6 funtov za 25c. Sedaj pa pripovedujejo, da je krompirja v izobilju in ljudem priporočajo, naj ga čimveč jedo, da ne seg-n|je v zalogah. A pred tedni pa sem videl v čikaškem do»wn-townu v neki trgovini) krompir, ki je bil razložen v prozornem, voščenem papirju, kot da je to ena največjih dragocenosti na živilskem trgu, Včasi so zlatnino razstavljali po žametu, sedaj pa krompir in druge dragocenosti, ki so potrebne želodcu. Pač, biznis je brznis in klobase pa klobase. Kar v resnici pogrešam so pristne kranjske klobase. Paradižnikov in krompirja si še vedno lahko kupim, Čeprav je oboje jako drago.
*
Hitler ugiba, od katere strani kani udreti zavezniška invazija v tretji rajh. Glede Rusije si je na jasnem. Ne pa še o drugi fronti, ki se ima pričeti nekje na zapadu, fta#Balkanu ali pa morda z italijanske i*rani. Vse, kar si Hitler more predstavljati v teh ugibanjih je, "s katere strani bi jaz udaril. Če bi bil na me?ftu zavezniških poveljnikov?"
Odgovora si ne more dati, ker zavezniki lahko udarijo t vseh strani ob snem. In sedaj pa še ta nesreča * Mussolini-jeml
John Ckamaaar.
Jugoslovani pod Italijo pričakujejo, da*jim bo zmaga prinesla svobodo, za katero so bili ogoljufani ob koncu prejšnje vojne. Klju"j svoji jasno izraženi volji in v nasprotju z velikimi načeli predsednika Wilsona so bili izrečeni tujemu gospodarju, pod katerim so več kot 20 let živeli brez političnih, kulturnih, verskih in dn-vjih človečkih pravic, katerega vlade pa tudi niso nikdar, niti ne za eno samo uro, r prejeli in priznali.
V tem zgodovinskem trenutku so njihove cči uprte v ameriiki narod in druge zaveznike, katerih visoki ideali in odločnoft, da jih realizirajo, eo izraženi v Atlantski poslanici, ki je najboljše jamstvo, da bodo megli kmalu or-ganfzaraft svoje narodno življenje na novih in srečnejših temeljih, v skladu s svojim večnim stremljenjem in v okviru svobodne in demokratične državne skupnosti s svojimi brati Jugoslovani.
To bo ustvarilo predpogoje trajnega, dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo, kot so ga v .preteklem stoletju zamišljali in zagovarjali najboljši sinovi obeh narodov. Ti od-nošaji bodo najtrdnejša podlaga in jamstvo za mir v Evropi in na vsem svetu.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
aova knjiiica, s poljudnimi navodili kako posUti AMERIŠKI DR2AV. DAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu ta državljanstvo, vsebuja knjiiica še v II. dela nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-din jen ik držav, v 111. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-aov fpovor v Gettyabuitru, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države.
Cena kajiiici ja samo 50 centov a poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
CHICAGO 23, ILL. CH1CACO, ILL.
umiiiiiintMt'»»!»»»»»
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj» starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postojo WGES, 1360 kilocycle*. Vodi jo Georoe Marchatv
»♦Ml MM« M M »M « ♦»«»♦♦♦»
PRiSTOPAJTE K	\\
: SLOVENSKI NARODNI ^ i PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK ; [
MP«OSVETA"i
«»
Stana «a celo leto $6 00. j ) pol lata $3.00	||
Ustanavljajte sova drultva.	«»
Detet članov<te) je treba za	!!
novo drtrftvo. Nsslov za list in	J j
za tajništvo je:	o
2657 S. Lawndale Avs. CHICAGO 23, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN a*d SURGEON 3724 West 26th Mreet
T»l. Crawford 22IS
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M.
(Except Wed., Sat and Sun.)
Re». 2219 So. Ridgeway Are. Tel. Crawford S440 If ae answer — Cal AasHn 5700
BARETIRCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And IU Educational Bureau
PROLETAREC
)
NO. 1874.
Published Weekly et SMI Se. Le we de le Ave.
CHICAGO 23, ILL., August 11, 1943.
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
VOL. XXXVIII.
Tell Us More Mr. Wallace! THE MABCH OF LABOR ¡REFLECTIONS IKaltenborn's Bigotry
lir.________iL.i Ati__n___.. ___ A nf-u 111	.. .. !	i M—	■■	' 11 «v Bv the Editor nf tho	9	/
We are sorry that Vice-Preekient Henry A. Wallace did not go all the way "overboard" when he made his recent Detroit speech and condemned "American fascists."
But we regret even more that the vice-president did not give us at last a skeleton plan of the kind of world in whl.h he believes fascism can't and democracy can live.
Does Mr. Wallace favor the social ownerahip and democratic management of the means of production and distribution? Does he advocate an economy under which people will be rewarded only for serving and not at all for owning? Does he speak for an order under which abundance will be produced altogether for use and not for sale and profit ?v
If he is ready for all these things he is a Socialist and a democrat.
If he is not ready to go all the way to abolish the private-profit system, then, whether he* intends ,to be or not, he is also a fascist.
•For the fact is that fascism fits with the private-profit system and democracy doesn't.
We're not going to have democracy simply by wanting it We're gut to establish an economy that will produce democracy—an economy in which democracy will fit.
Permitting a few people to own the weelth^producing resources of the land and then making laws to see to it that they take just so much and no more from workers is of the essence of fascism. For that way classes are preserved and held in a given relation, one with the other, by a super state.
Socialising the ownership of natural resources and industry and distributing wealth upon the basis of service ia essentially democratic. For that way there are no economic classes and the people, who are the owners, are also the state.
So. please, Mr. Wallace, tell us more. Where do you stand? Are you teally a democrat? Or do you want to retain the system that makes democracy impossible?—Reading Labor Advocate.	N
f^CRlNíl tMf
-ftjcnii Sfitacftotitis oV»a ico CMiUXUN fen ia IMS
¡TES VO*K CITY.
JM0*1 INDUSTRIALIST ISM «
-Mi ®*"ÍfJítTR. i*1®
t^ÍSÜB^i
tas.tas iivii tcsAMio av accioiNtt in itst no uiva«i
m m it ti nit
|»> êt »ce» .i ■■ »». mo*oa »OKU	m» e ■ ■ w «eet — 4
The End of the Axis
Mussolini's resignation means the end of the Axis. The war in Europe will go on, but it will be Hitler's war. Italy is finished. Not all the bombast about its "sacred soil" or its "given word" can conceal that fact. Italy may go through the motions of continued resistance for a while, but no one can doubt that Mussolini resigned so that the King could lead Italy out of the war.
When Hitler, at his recent meeting with Mussolini, refused to invest more divisions in the Italian campaign, the Fascist dictator could neither carry on the war successfully nor end it. The only hope for a negotiated peace or a surrender which might lead to an "honorable peace" lay in Mussolini's resignation. Whether he quit voluntarily or was forced out, he had no other choice. A dictator facing certain defeat is already a dead duck.
The reaignation of ¡Mussolini is a mighty blow to the whole system of terror he inaugurated. Its political results may be more valuable to the Allied cause than its military effect. The important thing is to capitalise on it quickly and by methods which the people will undestand. Now, at the itoment when the prestige of fascism ia at its lowest, is the time to make the distinctions sharp and fiaal.
U0O* UMOS tn atoNCY*
in« t**T*o*mtoo«ftr
dut MKT (Oft IM0*S MM« if MM«-
Yes, You Pay The Bill
The {taket tones of a Seattle radio annouticer broke in on the morning air. He was administering the goodmornlng kiss to the shoes of the sponsor. This finished, he bursts forth into an oratorical spasm about the super-patriotism of certain fat firms who "give their radio time to the government."
No doubt some of his listeners got out their kerchiefs and shed • pious tear or two for Deer Old General Motors.
Yea, quite a number of the richest competiioe in the world turn over some of them extra radio tin» to the Treasury Department, for instance, so that War Bonds may be advertised. It is a rood Idea, too. It helps sell War Bonds it also promotes good will for the sponsors
But, don't ever get tho idea that the giant war factor« te pat up
tne distinctions sharp and fiaal. The House of Savoy has supported the . ♦m.U , *	*---war manufacture* put up
Faeciat regime for twenty^ne years. It is compromiL beyond™! i	W ^ ch*ri* *	I"""*
If ever there was any doubt about the profound bigotry of Hans von Kalteuborn, the radio news, commentator with a British butler's accent, it was disspelled with the recent Truman Committee charges against the < uitias-Wright Corporation.
Hardly had the Truman Committee issued the report charging the company with unloading defective equipsnent on the government and other offenses equally serious when Kalteobom dashed breathlessly to the micro-
ti times the former Milwaukee boy forgot his British accent
In contrast to the vituperative moods in which he Indulges himself whenever he has an opportunity to attack workers and farmers, Kaltenbom pleaded for a reservation of judgment on Curtiss-Wright until all the evidence was in. This is as it should be. No one, least of all organised labor end agriculture, will insist that the corporation be judged without a fair hearing.
Someone, however, ahould inquire of Kaltenbom when it was that he discovered the American tradition of withholding judgment until both kides have been heard. While he pleads for this right for big business, he continues to base his anti-labor tirades on the unconfirmed charges of such obvious frauds as Maurice R. Franks. Kaltenbom relies on Franks for smmunition sgsinst labor despite the fact that Franks, who clakns to be a business agent for one of the Railroad Brotherhoods, has been exposed as a phony who never worked on a railroad in hia life and who is not a member of any Railroad Brotherhood.
If Kaltenbom and all the rest of the unity shoutera were as quick to demand the same traditional American rights for labor and agriculture kh they are to demand them for big business, the problem of unity, which Kaltenbom and his clique always see endangered whenever industry is oxpoatad, would take care of itself.—The Progressive.
compromised beyond redemption in the eyes of all anti-Fascist Italians. Marshal Badoglio.in spite of his occasional differences with Mussolini, served gladly in the indefensible war against Ethiopia. Ho is known for his wanton brutality. It was this man, the new Premier of Italy, who hurled captured Etiopian chieftains out of bombing planes aa a warning to their followers. To get rid of Mussolini and tree* with Ersats Fascists such as these would be to sacrifice the greatest political opportunity the war has yet offered.
No plea of military expediency would excuse mistake* in Italy such as were made in North Africa. We are dealii* with enemies in Italy, not with uncertain allies. We are winning one military success after another. We need appease nobody. We o&n fix our political terms. We have already announced that under Allied military rule Fascist leaders may not hold
office. The President and Mr. Churchill should now state plainly that we	• 4	- ----------------------—
will have no dealings with reactionary legatees of the collapeed Fascist T "^l**1* PUU eXtrm ot ,nto P<**et3 of the big fellow.
ment pays every cent of the coot The government also pays the coat of theae full page advertisementa in the newspapers and tpafexiaes —gorgeous two and three color jobs, showing tanks and planes and cannona.
It works this way: the big companies are working for the government Th*K are not manufecturing for «ale to civilian* Into tho price the government paya for every bit of material go all the costs of production— including advertising, radio programs and such. Nothing ia charged to the
By,the Editor of the Reading Labor Advocate
1 write neither to bury Muaaolini nor to praise him. but to ponder the ficklesness of men and nations and to meaaura the faith that- we who hope to survive the war can repose in the promises of "democrats" who phon* ^^If*0 alibiing the company's actions so faat and furiously that
•peak of a poet-war Utopia.
ia dead—so far as his historic and future military value is concerned. He ¿as failed, and that ia the worst of his long list of crimes. And so, having failed,, he is reviled and ridiculed.
Now it is said that the Italian dictator has been foolish, wrong, vicoua, unjust. Now "democrata" throughout the world speak con-temptuoualy and Italians at home deride.
For Mussolini hes failed. *
But it was not always like that
It was not like that when the Father of Fascism waa killing Matteotti snd other Socialist leaders.
It waa not like that when the »waggering Duce was crushing labor unions.
It was not like that when Italians fought for democracy in their homeland were being castor-oiled and enslaved.
Then the same people who today are loudest in their denunciation of the fallen Faeciat chief were his ardent advocates end supporters.
"He made the trains run on time in Italy," they said. Remember?
"He is putting the workers in their places." Remember.
Leaders of present-day Americs
snd Britain loved the Duce then_
and sent Ambassadors to his tinseled court and extended credits to his managed economy and Watched to see how well he could run a nation with workers in chaina. i
It was not the Socialists of the worhi who condoned tho slaughter of Italian democracy. It was today's "doatocraU."
It waa the same "democrats" who, later, smiled knowingly at Adolph Hitler end helped the German Fuehrer build his totalitarian slave state and develop his military power for the destruction of Soviet Russia,
Hedgehog Loses Its Quills
Orel, keystone of Nasi defense in Eastern Europe, has fallen. Russian troops, driving steadily forward for three weeks from north, south and east, have forced- the 260,000 defenders into a general retreat to avoid incirclement and capture. A corridor only IS miles wide, and virtually loadleas, is left for their escape, which means that equipment will be left behind and final manpower losses may be heavy.
By winning at Orel, the Red Army has lifted the last threat to Moscow, the Don Valley and the Caucasus. Only from this great "hedgehog fortress" could the Naxis hope to make a circling advance upon the Ruaskiti capital. Only with it as a defense for their flank could they resume the southern offensive.
But the loas of thia fortress is enough in itself to prove thst the Ger-iasn Army is in no condition to undertake a major advance anywhere Hitler has shot hia bolt in Russia. All that remains is the strategy of reheat,-whether slow, brood and orderly, planned by generals to conserve manpower and drag out the war; or stubborn^ uneven and coatly, planned by Hitler to avoid a confeasion which would weaken German morale.
The nature of the Orel defense suggests that Hitler's ideas are still ruling. Surely the German general staff did not decree that this salient khould be held until the railroad and paved highways were out
German "strong points" for their line of defense in Russia have been Schluesselburg near Leningrad, Novgorod, St. ray a Russe, Rshev, Vyaima Bryansk, Orali, Kursk, Belgorod, Kharkov, Stalino and Taganrog on the Sea of Asov. North of Belgorod they still hold only Steraye Russa and Bryansk. Loas of Orel weakens everything to the south.
... _ ________ ^	fVUM1« f Thus the stage is set for a great Russian counter-offensive. Could the
who smiled upon fiignor Musaolini \ 1 , ^ "T* With h*aVy *********** action in the south and
stockholder and owners of the companies. The government — and that • the victim, means you—foots the bill.
It might be suggested that the big war manufacturing companies should reduce their expenditures for wasteful and unnecessary advertising, and use the money to raise wages. That however, would violate the Little Steel Formula; it would be "inflationary." To spend these millions for use-
when only democracy at home was
aidesprt^d disorders in the occupied countries, it might polish off the Naais before the melting of next winter's ice.--The CWca*> Sun.
power. This is our great chsnce; we eannot afford to muff it—The Nation.
LITTLE LUTHER
"Well," Mr. Dilworth aald contentedly, "Congress has finally taken the bit in ita teeth."
"What bit, Pop?" inquired Little Luther.
"It has begun to show those bureaucrats in Weehington a thing or two. Now, we won't have so much
of this regimentation from OPA Thirty-five millions cut from their appropriation! » Hah! Congress has shown ita hand, Luther."
"In the people'a pocket again, eh Pop?"
"Now, now, Luther. Congress la the steady hand on the rudder of the ship of state. Mr. Roooevelt has been shown he's nothing but a cabin boy.
"And the people—they're in the brig, Pop?"
"Luther I The people will find that if free enterprise ia given Ha head, that we'll all be on our way."
"To the poorhouse," Little Luther said quietly.
"I'm afraid, Luther, you don't grasp the full meaning of thia great achievement by the Republican party With the help of aome loyal Southern democrats, they have now wrested control from those who would stifle tho American way of life through rationing, profit-doe. troying, socialistic schemes of grade labeling, price eontrol sad subsidies."
"Aren't you for subsidies, Pop?"
"Luther, I stand four-squsre with the Congress of the United Ststee. Subsidies msy be sll right in England. But this Is America, my boy. Here we csn and must depend upon the forward-looking progress of industry." »
"You mean Industry doesn't want to be subsidised. I thought they liked it Whst about the RFC and Ha loans, Pop?"
"That was a different mstter, Luther. Those were subsidies to promote business. Now theae. Luther— well, they would jnat help keep prices down. And that, Luther, is a blow st ths profit motive But Congress has exchsnged blow for blow, Luther. Blow for blow."
"With all thst blowing going on down in Washington, weather report shouldn't be a military secret anymore."
"Military secret? Weather reports? Be specific, Luther."
"Hot air, Pop. Hot airl"
who own the newspapers, the magaainea and the radio stations. That, kind friend, ia not "inflationary."—Waahingtoa T<
r.
There are some people who just cesit remember that long-time approval of dictatorship—who forget that oven League of Nations cove-
HUNGARY'S FUTURE
At a meeting in London recently,
____________of Count Michael Karolyi's "New
£nta once were -crapped to permit! Democratic Hungarisn Movement" the fnlUn Italian Frists to rape f^ „ j.Taaki torJZZ^
Roosevelt Lauds Women Workers; "Doing a Grand Job," He Says
Weahington, D. C. — President RooaoveH praised women war work-era for "a grand job."
Mr. Roosevelt's tribute was in a letter to Secretary of Labor Frances Perkins on the 26th birthday of the Womon'a Bureau of the Labor Department Miss Perkins read it on the National Radio Forum.
The President said 16,000,000 women are employed, 2,000,000 of them in munitions industries. More and more will go to work in war planta soon, ho added.
"They are doing a grand job, all of them," ho wrote. "Working under what are new conditions for most of thsm, they ere showing the skill snd efficiency which make for high production.
"We owe them and their aiatera, who are taking the places of men in many drudging civilian jobs, a great debt and I join with Americans here and those on fighting fronts all over tho world in acknowledging it upon an occasion such as the anniversary of the government agency which is so much concerned with their welfare."
Crisis in Education'
Out of nearly a million teschera in this country, 100,000 havo left their sch< ol rooms for better paying jobs. Forty out of every 100 among eur teacher, receive less than $1,200 a year. Eight out of a hundred receive oaa than $600. When the time cornea for pupila to return to their classes thousands of them will find the doors closed. Jhe same tele of under-paid teachers and deserted schoolrooms comes from all parts of the country— from Kanaaa, from Maine, from Georgia.
At IU convention in Indianapolis the National Educational Association had tho courage to face up to this situation and take the only poaalblo action to aet it right The 1,300 delegates adopted a resolution strongly supporting the Federal-Aid Bill. This meaku re allots $200,000.000 for the general Increase of salaries and $100,000,000 Co tha states which are in •pedal need of help. In coming out squarely for federal support, the educate« have made a great forward step in their thinking.
Education is as national as the Army and Navy. Sentimental argument. for parochialism fall fW before the failure of the yearn. After more than a century of our public school system we »till havo our ill i tore tea, our little, unequipped, unsanitary school-houm. and oar hundreds ef thou-sands of unprepared teachers. The thing has gone on too long. We havo suffered too much from it. The only way out is to establish nstlonal stand-arda and uae national money.—The New Leader.

mua

PEOPLE ARE AS CAPITALISM MADE THEM
HOW CANADIANS TALK
Ottawa, Ont. — Over two million of Quebec province's population of ft.SSi.OOO can speak French only. About 411,000 speak English only; MS,000 apeak French and English, and It,000 speak neither English nor French.
Ponnsylvinla has tha largest farm population of all the atatee.
Secretary of the Navy Frank Knox complained bitterly recently about losses of production In war industries. He declared that steady failure to meet production schedules in war plants causes needless cssusltiea and aaaerted that persons guilty of carelessness are guilty of man-slsughter.
If the greet msss of Americans ore really sociel-minded, if they place the welfsre of the whole above their own person si interesta, that brutally frank statement should put Miem on their toes. But our opinion ia that it won't
The fact is thst people are not much concerned with the general welfare when it conflicts with their ^^n personal convenience and advantage. That's too bad. especially now when mass sacrifice and effort are needed more than at any time in tho nation's history. But bad or not, It'a true.
When workers "take H eaay,"
when they produce leaa than they :>ossibly could, they are looking out for their own personal Interests. When they chisel gssollnc, buy on Mack markets and hoard groceries, their are doing ¿he aame thing.
Advocates snd beneficisries of Jie capitalist ayatem—of which Mr. Knox is an outstanding member — ihould be the last complain too loud-fy about the Individual's lack of ao-ilal consciousness. For, in "looking •»ut for number one" tho worker ia lolng what the capitallat system always made him do ... something Jaft, especially during the drab decade of depression, waa bailed as a virtue.
People are as capitalism made ilm. And capitalism never apecialls-»d In producing social human beings.
Only when capitalism is replscod by an order In which there are no owners to prey upon workers and in which everybody will hold a job as a right snd do Ma work as a social duty, only then will unaelflshneaa fit with the pattern of life.—Reading I placed now by the democracy of So-Labor Advocate.	' delist cooperation.
the fallen Ethiopia .. and that even more recently Mussolini waa the darling of "democrata" even when hia planes were blowing Spanish democracy and Spaniah babies from the face of the earth.
¥
It'a so eaay now to condeqan and deride end ridicule a man named Benito Muaaolini. He'a done.
But it'a more important and not so easy to remember that Socialists throughout the world were saying all the time what is now being said in the '<best" circles.
Te condemn Muasoliai the apostles ef a profit economy and a elass society have had to ckaag«- Only So-delists eon join tho chorus new ead be steadfast to their former view-points and ideala. Only Socialists •toed against Benito when he was enslaving kla own people.
¥
And now, when we examine recent history—when we consider tho essy acceptance of dictatorship, of conquest, of plunder and rapine by the leaders of what is called "democracy"—we must wonder ab&ut tha future.
What will the rulers of tha victorious nations stand for A FT MR the war is won and tha upstart dictators have been crushed?
Will we really have a new birth of freedom and democracy? Will four freedoms—or freedom Itself— remain the ideel of exploiters who once believed thst "making the traina run on time" juatified tyranny. Will the leaders who ailently saw Musaolini blow human rights te hell in Spain care about "democracy" when the aftermath of war makes some form of social control imperative? ,
Or will those aame Isadora still lead snd rule and again dnnge their minds?
*
It'a so easy to spit upon a fallen Coaaar In a foreign land.
But it'a more important to depose the Ceeaars at home whose yoke the people have worn and will wear again unless the private-profit economy that breeds dicta ton ia re-
a new Central Europe in whicH the nations of the Danube basin would have to form some kind of federation, in close cooperation with Soviet Rusaia. In this federation a truly democratic Hungary, free of her pre-
V GARDENERS ARE URGED TO ENTER HARVEST CONTEST
Free Festival at Solidor. Field Sept. t-11 Will Shaw How Food Can Help Win tho War
Every citisen who hss planted s Victory Gsrden to aid in the home-front bsttle sgsinst food shortages is invited to compete in Chicago's
sent rulers, would receive the post , Victory Garden Harvest Festivsl. tion doe to her economic and geo-j The big harvest contest and dis
graphical importance. Count Kerolyi envisioned this federation ss a socialist block, and aaid that it must never be used as s block sgair.»t Russia. Hungary, he aaid, would have to collaborate with her Slav neigh-bora and her people would not be loath to sacrifice her present rulers in order to do so. He warned Britain agwinst the diplomatic maneuvers of the Horthy clique. Dr. Jsroslsv Ci-aar, Director of the Caechoslovak Research Inatitute, said that the Csechs and Slovaks, for sll their grievances sgsinst Hungsry, would be glad to welcome the collaboration of a truly democratic Hungary. Other speskers told of the struggles of the oppresaoj Hungarian workers and outlined some of the political and economic foundations that would be necesrviry for a Danubian federation.—Caechoalovak Press Bureau.)
THEY CAUGHT THE SLAPPER
Perhaps the most revolting of tho news pictures that came out of the Detroit race riota waa the one which ahctoed a white man who had rushed up and slapped the face of a Negro who was being held by two police-men. At the time that tho riot pic-turee were printed we commented that the faces of many of the men reaponsible for the disgraceful disorders are re clearly shown and that the authorities should make use of the photographs to track down and punish the criminals.
It ia a pleasure to read that tho akf>per has been caught by thia method. His name was George Miller snd a Detroit judge has Just sent him to jsil for »0 dsys. Ths police who Identified him explained that they were unsble te arrest him on tho spot becauae they were supporting the* Negro he atruck, who had been stabbed and / waa nnablo to atand alone.—The Chicago Tribune.
play will be a combined indoor-outdoor show at Soldier Field on Sept. 9. 10 and 11, and will be free to all who enter or attend.
The Festival will have more than 1600 separate contoita for prise-winning vegetables, flowers, fruits snd home-canned foods open to amateur Victory Gardeners only. Bsch contest will be Judged for blue, red and white ribbons, in addition to $2600 in War Bond prises and scores of special awards in medals, trophies, certificates and merchan dise offered by The Chicago Sun.
More than a mile of decorated display platforms will he built in the indoor Exhibition Hall of Soldier Field were every Victory Gaixlener can display the pick of his crops and canned foods for judging by nationally-known experts. A complete list of all the 1600 amateur contests •nd a copy of the FeatWal rules and •n entry blank will be sent free on request to tho Festival office, The Chicago Sun, 400 W. Madiaon St., Andoarer 4800.
"Every citisen who wiahea to help •tage s successful Festival to prove what Chicago has dons In the home-front battle for food ia invited to help the FeatWal committees," declared Mrs. Msrtha B. King, general manager.
She urged every individual or group wanu *» compete In the Feat iu contest committees, " "tend tho three-day shows, to ^rite her at once at the Festival of-flca of The Chicago Sun.
Th-s who aay Herbert Heaver
mV^L^:- U,k,nt th. fer-
STa&t	*** ara talk-
4lr#eUr « «
*frtc«*aro statist*, •how that the iasurenee companies
U UeTl. ^ ^ - -