OBRTNI VESTNIK Strohnim! Sist za pouzdigo in napredek obrfnlStoa Dravske banoolne. „OB!tTNI VESTNIK" izhaja tedensko m sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40"— polletno Din 201— posamezna številka . . Din l-— Glasilo ..Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zve?e obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankiraui dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Ponafibk: dovoljeni ie z navedbo vira. Štev. pri poštni liraniinici, podru/uiei v L ubijam io.HfiO. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 17. aprila 1981. Štev. 16. Stvarna ugotovitev glede iz jav o zbornicah. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, v kateri je včlanjenih od 90 obrtnih /;i> drug bivše ljubljanske oblasti 61 obrt* nih zadrug, je na svojo okrožnico o stališču glede vprašanja skupnih aiH lo* čenih zbornic poedinim včlanjenim in nevčlanjenim zadrugam, prejela 65 od* govorov. Na zadruge se ni izvajal ni* kak pritisk niti potom zveze, niti po* tom zveznega glasila Obrtnega vestni* ka v eno ali drugo stran, tako da daje* jo izjave teh zadrug kolikor toliko za* nesljivo sliko o mnenju obrtništva. Za skupne zbornice se je izjavilo iz bivše ljubljanske oblasti 46 zadrug. Med temi tri obrtna društva — torej dve tretiini, za ločene zbornice pa 19 zadrug, torej samo ena tretjina. Za skupne zbornice so bili: 1. Krojaška zadruga v Brežicah. 2. Kolektivna zadruga obrtnikov v Brežicah. 3. Zadruga mesarjev in gostilničar* jev v Brežicah. 4. Obrtna zadruga lestnih in kovinar* skih strok v Brežicah. 5. Kolektivna obrtna zadruga na Bledu. 6. Zadruea rokodelskih in sorodnih obratov v Kočevju. 7. Zadruga krojačev v Ljubljani. 8. Zadruga konjačev v Ljubljani. 9. Zadruga sobo*črkoslikarjev, ple* skarjev in ličarjev v Ljubljani. 10. Zadruga mesarjev v Ljubljani. 11. Zadruga urarjev, zlatarjev, opti* kov in graverjev v Ljubljani. 12. Zadruga krojačev v Ložu. 13. Zadruga fotografov v Ljubljani. 14. Zadruga rokodelskih in svobod* nih obrtov v Krškem. 15. Zadruga rokodelskih in dopušče* nih obrtov v Ložu. 16. Obrtna zadruga v Logatcu. 17. Zadruga krojačev v Zagorju ob Savi. 18. Zadruga krojačev v Trbovljah. 19. Zadruga kovinarjev v Litiji. 20. Zadruga čevljarjev v Zagorju ob Savi. 21. Zadruga sedlarjev v Ljubljani. 22. Zadruga ključavničarjev v Ljub* ljani. 23. Rokodelska zadruga v Mokrono* gu. 24. Zadruga krojačev v Ribnici. 25. Zadruga knjigovezov v Ljubljani. 26. Čevljarska zadruga v Radovljici. 27. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Zagorju ob Savi. 28. Zadruga čevljarjev v Kostanje* vici. 29. Zadruga kamnoseških mojstrov v Ljubljani. 30. Zadruga slaščičarjev v Ljubljani. 31. Zadruga čevljarjev v Žužember* ku. 32. Kolektivna obrtna zadrugi v Ži* reh. 33. Skupna obrtna zadruga v Dom* Žalah. 34. Zadruga prevoznikov, Ljubljana. ' 35. Obrtna zadruga lesnih strok, Št. Vid nad Ljubljano. 36. Zadruga autobusnih podjetnikov v Ljubljani. 37. Zadruga krojačev v Škofji Loki. 38. Zadruga mesarjev v Novem mestu. 39. Čevljarska zadruga v Žireh. 40. Zadruga stavbnih obrtov III. sku* pina v Kamniku. 41. Obrtna zadruga št. 4. v Kamni* ku. 42. Mizarska zadrugi v Novem me* stu. 43. Zadruga stavbnih mojstrov v Ljubljani. 44. Obrtno društvo v Brežicah. 45. Obrtno društvo v Kamniku. 46. Obrtno društvo v Zagorju. Za ločene zbornice pa so se izjavile: 1. Zadruga dimnikarjev v Ljubljani. 2. Zadruga rokodelskih in sorodnih obratov v Železnikih. 3. Zadruga krovcev v Ljubljani. 4. Zadruga mlinarjev in žagarjev v Brežicah. 5. Zadruga pekov v Ljubljani. 6. Zadruga vrtnarjev v Ljubljani. 7. Zadruga čevljarjev v Ljubljani. 8. Skupna rokodelska zadruga v Stični. 9. Zadruga krojačev na Jesenicah. 10. Zadruga eletrotchnikov v Ljub* ljani. 11. Zadruga kovinarjev v Ribnici. 12. Zadruga kleparjev, inštalaterjev v Ljubljani. 13. Kolektivna obrtna zadruga na Jesenicah. 14. Čevljarska zadruga v Brežicah. 15. Zadruga brivcev v Ljubljani. 16. Zadruga zidarjev v Ljubljani. 17. Zadruga žagarjev in mlinarjev v Laškem. 18. Kolektivna zadruga obrtnikov v Radečah. 19. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Novem mestu. Pripominjamo, da imamo v celi Slo* veni ji skupno 176 obrtnih zadrug in kakih 50 obrtnih društev. To razmerje sliko še bolj izpreminja. Če vpoštevamo, da zadruge, ki so se izjavile za ločene zbornice, predstav* Ijajo okroglo 1500 obrtnikov, in da je vseh obrtnikov v Sloveniji glasom uradnih statističnih podatkov okrog 25.000 (brez gostilničarjev), potem si je lahko ustvariti tudi sodbo, koliko naših obrtnikov se je izjavilo za lo* Čene in koliko za skupne zbornice. Te suhe a točne podatke smo na* vedli, ker so se delali Zvezi obrtnih zadrug očitki glede pravilnosti podat* kov in da bo obrtniška javnost točno poučena o stvari. /. Lenarčič, kroj. mojster v Ponikvah. » Za skupne ali ločene zbornice. Pripomba uredništva: V listu »Za* natlija«, ki je izšel v posebni izdaji za slovenske obrtnike, se trdi, da »Obrtni Vestnik« ni hotel dati prostora, da bi pojasnili zagovorniki ločenih zbornic svoje stališče in dali odgovor na neki članek v »Jutru« in »Slovencu« in da torej naš list ne pušča slobodno govo* riti obrtništvu. Ta trditev ni resnična. Ugotavljamo zato sledeče: »Obrtni Vestnik« je glasilo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Zveze obrt* nih zadrug v Mariboru in Zveze obrt* nih društev za Dravso banovino vCe* lju. Te organizacije so bile vedno za sistem skupnih zbornic, kar dokazujejo sklepi in številne rezolucije zborov. Jasno je da njihovo glasilo mora za* vzemati isto stališče. Ker ni hotelo ni* komur kratiti besede, je bilo iz lojal* nosti pripravljeno objaviti tudi .odgo* vor, kakor je objavljen v »Zanatliji«, toda s pripombo uredništva, da se ne strinja s stališčem članka glede vpra* sanja ločenih zbornic. Nato je došla izjava piscev, da naj se članek ne ob* javi. Zato »Obrtni Vestnik« članka tu* di ni objavil in torej pisci niso upravi« čeni trditi, da tega ni hotel. Smo načelno proti temu, da se po* vzroča spor in razkol obrtništva radi sistema zbornic, ker sc je komaj neko* liko pomirilo in ker je obrtniku vsak prepir že iz načela zopern. Ker pa nismo hoteli kratiti besede eni strani, je ne smemo tudi drugi in zato objav* Ijamo v sledečem na prošnjo g. Lenar* čiča, ki je gotovo trezen, ugleden in iz* kušen obrtnik njegov dopis, ki slove: Velevažno vprašanje skupnih ali lo* čenih zbornic je prišlo danes v mozeg in kri nekaterim obrtnikom, kar sem osebno videl ob priliki seje Zveze obrt* nih zadrug v Ljubljani dne 11. aprila t. 1. Radi tega mi naj moji tovariši obrt* niki in zadružni načelniki oproste, da tudi jaz spregovorim nekaj besed o tem. To pa storim v našem obrtnem glasilu. Jaz ne bom šel v druga mesta iskat in prosit drugih listov, da ob* javijo moj dopis, kot so to storili nekateri zadružni načelniki. Dobil sem list »Zanatlija«, ki je pi* san v jeziku, kakršnega nima noben slo* vanski narod ter sem ga tudi prečital. Kaj sem našel notri? Iz vsega sem posnel, da gre tu za vse nekaj drugega nego za koristi obrtnika; to je moje mnenje. Odgovoriti hočem, samo na nekatere stavke. Brezpomembno je se* daj upoštevati kaj so se zadruge izja* vile v letu 1928, kajti sedaj sc nahaja* mo čisto v drugih časih. Sedaj so naše obrtne razmere, osobito na deželi či* sto drugačne. Dragi tovariši! Mi imamo v naši Sloveniji lepo urejeno skupno zbornico s popolnoma samostojnim obrtnim odsekom, ki odloča o obrtni* ških stvareh avtonomno. Ker tega ni* majo povsod, drugim obrtnikom tudi ne zamerim, ako se potegujejo za lo* čene zbornice. Pri nas pa tega ni po* treba. Pač pa bi gospodom, kateri se v Dravski banovini potegujejo za ločene zbornice, predlagal, da se raje zavza* mejo za to, da bomo dobili v vseh skupnih zbornicah avtonomijo odse* kov obrtnega, trgovskega in industrij* skega. Obrtnik naj odloči v svojem odseku sam, trgovec in industrij ec pa ravno isto. Zbornice bi morale dati tem odsekom popolnoma enako pra* vico, kakor je to pri naši zbornici. Smatrati bi se morali vsi odseki enako* vrednim, ter dati odsekom popolno av* ‘ tonomijo. To, dragi tovariši, je, za kar se potegujemo, ne pa tako nastopati kot sem videl pri zadnji seji zveze. Obrtniki, ki plačujemo gotove odstot* ke zbornici, zahtevajmo seveda, da se* dijo v naših zbornicah možje, katere bodemo mi postavili, ter da so ti možje tudi pravi obrtniki, kajti le obrtnik lahko pozna težnje obrtniškega stanu. Za to se zavzemimo in zahtevajmo, ne pa se med sabo pričkati in se prepirati za nekaj, česar mi ne rabimo. Dragi tovariši načelniki in drugi. Res je, kar mi mora vsak priznati, da se naš krva* vo prisluženi obrtniški denar ne obra* ča vedno tako kot bi mi obrtniki že* leli. Ali zato nam ni potreba še ločenih zbornic, ampak je potreba na gotovih mestih skupno nastopiti, da se nam da popolna avtonomija, da se naš denar tako porabi kot bomo mi hoteli in bo obrtniku koristil. Toda s takimi-na* stopi, tovariši, kakor so bili sedaj, tega ne bomo dosegli. Čim manj bomo združeni in na več plati ločeni, tem ložje bomo tudi premagani. Nikar pa ne mislite, tovariši, da vam mi verjamemo, ko govorite, tla bi bile z ločenimi zbornicami naše dajat* ve manjše. Tako daleč vsaj na deželi še nismo prišli. Saj znamo tudi mi ra* čunati. Dajatve, oziroma zbornične doklade bodo pač vedno manjše, ako imamo skupne zbornice, nego ločene. Seveda je potreba to prav razumeti. Ako imamo mi v naši zbornici lepo urejene odseke, ter imajo ti odseki po* polno avtonomijo, da ti odseki tudi odločajo kam gre obrtniški denar, sem popolnoma prepričan, da bomo imeli manjše dajatve, nego jih imamo sedaj in več koristi od zbornice. Zato pa, dragi stanovski tovariši, stopimo skupno, ne glejmo na vsace* ga posamezno, ampak naš cilj naj nam ho, da dosežemo, kar sem tu navedel. Ne glejmo kako je bilo enkrat, ampak glejmo kako je sedaj. Mi obrtniki na deželi smo skoro popolnoma brez dela. Kako bomo potem mislili na obrtne domove po mestih. Dragi tovariši! Tudi mi moramo gostoljubnosti iskati, ka* dar imamo občni zbor, tudi mi ne mo* remo sedaj še misliti na obrtne domo* ve, da bi jih zidali, še manj bo pa do tega prišlo, ako sc bomo med sabo prepirali. Sloga jači, nesloga tlači. Ker pa čitam v »Zanatliji«, da je dne 14. marca t. 1. na zborovanju govoril za ločene zbornice g. Rebolj iz Kranja, ter se na seji načelstva dne 11. aprila potegoval za ločene zbornice, naj pri* pomnim sledeče: Naša zadruga kroja* čev in krojačic za sod. okr. Ribnica in Vel. Lašče, kateri načeluje moja ma* lenkost, je na letošnjem občnem zbo* ru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, stavila tudi sledeči predlog: Zveza naj izposluje pri banski upravi za Dravsko banovino, da se prepove trgovcem, ki prodajajo šivalne stroje, prirejati te* čaje po deželi, ter na teh tečajih po* učevati dekleta, katera niso bila nikdar šivilje, v raznih krojih in jim dajati tudi razne kroje na dom. Mi sicer nismo proti temu, ako trgovec, ki pro* daja šivalne stroje, kakor g. Rebolj, ki se poteguje za ločene obrtne zbornice, poučuje kupce v šivanju na stroj. Smo pa odločno proti temu, da se jih po* učuje v krojenju in še taka dekfleta, katera stroja sploh ne kupijo. Tukaj se dela velika krivica oblačilni stroki, osobito šiviljam. Ako se to imenova* nim trgovcem in njih potnikom ne pre* pove, potem morajo šivilje na deželi odložiti obrtne liste. Zveza je ta naš predlog vzela na znanje ter ga dala na glasovanje. Toda kdo sc je potegnil tukaj za te trgovce? Kdo je bil prvi proti temu predlogu? Sam gospod Re* bolj se je tako energično zavzel za te trgovce in celo trdil, da imajo nekako pravico. Zakaj, mi ni znano. Pripom* nim pa k temu, da ga mi podeželski obrtniki, osobito šivilje, na tej podlagi smatramo za zaščitnika trgovcev, nika* kor pa ne za zaščitnika obrtnikov. In tak človek se potem poteguje za ločene zbornice in takemu da bi mi zaupali?? Ne, nikakor ne! Povedal sem vam, dragi stanovski tovariši, svoje mnenje. Sedaj pa sodite sami in se oglasite v našem listu. Pom= nite pa, da hočejo nekateri načelniki izsiliti od našega zvezinega načelnika g. Rebeka z dvignjeno pestjo, da jim prizna ločene zbornice, kot se je to žal dogodilo na zadnji seji načelstva Zve* ze obrtnih zadrug v Ljubljani, četudi se je ogromna večina zadrug izrekla za skupne zbornice. Držimo se, kar nas je gospodarskih stanov, raje gesla: »Vsi za enega, eden za vse!« Le če se bodemo ravnali po tem geslu in se ne bodemo prepirali in la* šali med seboj, bodemo uspešno delali za naš itak dovolj trpeči obrtni stan. Nekaj o tehniki pršenja barv. (Nadaljevanje.) Pogonska sila za pršil n o tehniko je stisnjeni zrak. Tega dovajamo pištoli v malih obratih, kjer se ga porabi le malo, iz zračnih posod. Pri tem se po* šlužujemo redučnega ventila z enako* mernim pritiskom in cevke. Pri malih obratih je tudi možno, da stiskamo zrak v stiskalnicah na roko ali nogo, kar omogoča, da smo neodvisni od do* bave steklenic s stisnjenim! zrakom. Za večja dela ali stalno obratovanje pa je potrebno, da si nabavimo zračni kompresor (stiskalnico) na motorni pogon. Velikost kompresorja je v tes* ni zvezi s pištolami, ki so potrebne za delo (število, velikost). Delavna sila kompresorja (ne črpalna, temveč de* lavna sposobnost) mora biti že naprej točno določena. Kompresorji za stalno obratovanje so opremljeni z vodnim hladilnikom, ali pa jih je opremiti s primerno zračno hladilno napravo. K nadaljnji opremi pršilne naprave spada kotel za stisnjeni zrak kot shramba za zrak in dalje oljni in vodni izločevalec. Četudi ostanejo največje nečistoče kot vsedline že v zračnem kotlu ter se odstranijo z odtočno pipo, je vseeno neobhodno potrebno, da sc očuva zrak, ki se dovaja pištoli, vsake vlage in oljnatih primesi. Sicer utegne to škodovati trpežnosti in dobri izvr* šitvi ličenja. Zato mora biti oljnati in vodni izločilec čim bližje mestu, kjer se dela. Njegova izdeilava je jako raz* lična. Nekateri so tako napravljeni, da gre zrak skozi več plasti koksa in klo* bučevdne. Drugi čistilci zraka so zo* pet opremljeni s pločevinastimi odbi* jači, kjer oddaja zrak vse težje prime* si in gre nato še skozi filtre. Na či* stilcih zraka sta pritrjena še dva ma* nometra, od katerih eden naznačuje pritisk kotla, drugi pa delavni pritisk. šušmarstvo. šušmarstvo je ena najbolj vsakda* njih točk našega delovanja. S tem zlom je imela Zveza obrtnih zadrug, kakor tudi poedine zadruge ves čas svojega obstoja največ dela in truda — pa tudi največ razburjenja. Po današnjih soci* jalnih razmerah se šušmarstvo ne bo dalo nikdar popolnoma zatreti, pa naj bodo za to še tako stroge zakonske do* ločbe. Če državni pravdnik ne more zatreti različnih zločincev, za katere delikte predvideva kazenski zakon dol* goletne ječe in celo smrtno kazen, tudi obrtne obl. ne bodo zatrle šušmarjev, za katere predpisuje sedanji obrtni za* kon tako malenkostne denarne globe, da ne pridejo niti v poštev. Novi obrtni 'zakon bo brezdvomno v tem pogledu veliko strožji, ker pred* videva šušmarjem občutnejše denarne globe pa tudi zaporne kazni. Želeti bi bilo le, da bi novi zakon tudi določal, da ni kazniv samo nelegitimni obrtnik (šušmar), ampak tudi naročnik posla, kot sokrivec na oškodovanju državnih in občinskih lokalnih interesov, kar je zveza v svoji izjavi tudi predlagala. Zveza obrtnih zadrug kakor tudi vse zadruge brez izjeme so vršile v tem po* Krulej — Sevnica. Kvas. Malo je ljudi, ki vedo, kaj je kvas in iz česa se izdeluje. Radi tega je mo* go če, da se vprašanje pekarskega kva* sa obravnava tako skrivnostno. Kvas je vrsta glivic (Sprossenpilze), torej rastlina, ki pod gotovimi pogoji povzroča vrenje ali kipenje, se pa pri tem kemičnem procesu sam razvaja in množi. Teh glivic je več vrst, kakor je tudi več vrst kipenja, lako poznamo vrenje trtnega soka, katerega rezultat je vino; kipenje sadnega soka, ki daje razna sadna vina; talno in vrhnje vre* nje sladnega (ječmenovega, pšenične* ga, koruznega itd.) ekstrakta, ki daje pivo itd. Povzročitelj kipenja je kvas* na glivica. Kadar veliko teh glivic združimo, da tvorijo belkasto maso, rečemo tej masi pekarski kvas. Prvotno je bil kvas le stranski pro* dukt pri proizvajanju špirita in je slu* žil v prvi vrsti kot pripomočeik pekom pri izdelovanju kruha in peciva. Upo* rabljal se je pa preje v iste svrhe tudi kvas od piva, ki pa je dajal kruhu gre* nak okus po hmelju. Zaradi vedno več* je potrošnje špiritnega kvasa pa se je jelo razmišljati, kako pridobiti čim več kvasa in manj špirita. Sedaj obstoji že veliko načinov proizvajanja kvasa in se da pridobivati že tudi brez špirita. Ta način je od obstoja pekarske obrti znan pekom, ki so bili prvi in edini proizvajalci kvasa do danes. Proizvodnja kvasa je postala samo* stojna in se je odcepila od industrije špirita. Danes se vporablja od vseh na* činov skoro izključno način proizvaja* nja kvasa z zračenjem (Liiftungsver* fahren) in ni torej pod nobenim pogo* jem potrebno, da je v zvezi s pivovar* no ali s špiritno tovarno. Koristno pa je in to zelo koristno za podjetnika ali lastnika takega podjetja. Kako se torej proizvaja kvas po tej metodi. Vzemimo kot podlago sto ki* logramov surovine, ki obstoji iz koru* ze, ječmena in sladovih klic, recimo v razmerju 50:40:10. Ta mešanica pa se lahko spremeni poljubno, kakor so pač surovine na razpolago. Koruza se pari, vsa mešanica pa zmečka, nakar pride v skupno kad. Tu sc zameša s toplo vodo, ki je okisana z žvepleno kislino. Vsa brozga se na to počasi segreva do 63 stopinj C ter se ji dodajajo še bak* terije mlečne kisline. Po nekem času se loči gošča od tekočine v posebni kadi velike površine. Gošča (treberji) se uporabi kot posebno redilna živin* ska hrana, med tem ko se očiščena te* kočina po ceveh prepelje preko hladil* ne naprave v kipelno kad. Vsaka kipelna kad je opremljena z napravo za hlajenje in zračenje v njej se nahajajoče tekočine. V to tekočino se kvas takorekoč vseje. Temperatura znaša prvotno 25 stopinj C, pozneje se pusti do 30 stopinj C, da zamore te* gledu svojo dolžnost in sicer v največji meri kar je bilo mogoče. Naša naloga pa bo tudi v bodoče, da če že šušmar* stva ne bomo mogli popolnoma zatre* ti, da ga vsaj omilimo, kar največ mo* goče. Nikakor ne moremo trditi, da v tem pogledu nismo imeli doslej uspehov. Nasprotno moramo ugotoviti, da smo dosegli velik korak napredka. Bivši ve* liki župani in tudi sedanja, banska uprava, je izdala v zadevi zatiranja šu* šmarstva stroge odredbe, ki so — reči moramo — imele lepe uspehe. S temi odredbami se je dalo obrtnim zvezam in zadrugim posebne pravice, ki jih do* slej niso imele. Žal, da nekatere obrt* ne oblasti še vedno ne postopajo tako, kakor določajo te odredbe višjih in* štanc in da smo morali večkrat proti izidu kazenskega postopanja vložiti pritožbo. Nasprotno pa moramo tudi priznati, da nam gredo nekatere obrt* ne oblasti zelo na roko in da postopa* jo z vso strogostjo v zatiranju šušmar* stva. Opozarjamo zadruge, da naznanijo zvezi vsak primer, ki bi ne ustrezal odredbam višjih oblasti od strani sre* skih načelnikov s predložitvijo dotič* nega spisa. Tudi lansko leto je ugovar* jala zveza v neštetih primerih proti kočina zavreti. Ves ta čas pa delujejo zračno kompresorji, ki zračijo tekoči* no v kadi in omogočijo-s tem rast in razvoj kvasovtih glivic. Računa se, da se porabi za vsakih 100 kg surovin 100 m3 zraka na uro. Čim manjša je kon* centracija tekočine tem več se pridobi kvasa in tem manj špirita in obratno. Po 8—12 urah se kipenje prekine in kvas loči potem separatorjev od te* kocine. Kvas se opere, v filtrski sti* skalnici se pa stisne iz njega voda, na kar se v posebnem stroju oblikuje v običajne brikete, zavije, pakira in od* pošlje. Tekočina pa vsebuje še več ali manj špirita, ki se izdestilira, uporabi drugje ali pa spusti v kanal, kakor da* nes grenki pivovarski kvas. Iz omenje* ne količine surovin se dobi na ta način v najslabšem slučaju 40—50% ali kilo* gramov čistega kvasa in 10r/c, špirita. Pridobivanje se pa da povišati celo na 80% ali kilogramov kvasa, zato pa ni špirita skoro nič. Navadno se dodaje čistemu kvasu še krompirjev škrob do dveh tretjin. Prišlo je torej na trg tri* krat toliko kvasa kot se ga je pridela* lo. Ker pa je kvas cenejši od krompir* jevega škroba, se ta manipulacija da* nes ne vrši več. Kalkulacije ne bom delal, naj si jo napravi vsak sam, ako ga to zanima. Omenim pa, da kalkulacijo olajšam, da je k vsemu opisanemu delu potreb* no največ 5—6 delavcev, ki v 10—12 urah proizvedejo 500 in več kilogramov kvasa, da stane taka tovarna komplet* no postavljena in montirana 900.000 Din, da stane pri nas kilogram kva* sa Din 27.— + 4.— trošarine + 0.20 prometni davek in da se porabi v drav* ski banovini dnevno okoli 5000 kg kvasa. Industrija kvasa je zelo slična oni špirita in vsaj po notranji opravi čisto enako pivovarni. tSecaJi itt predcsconja. Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 20. aprila 1931 ob pol 7. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, XiVI II. vajensko predavanje. — Predava s skiop-tičnimi slikami g. profesor Janko Mlakar o temi »Naše planine«. — Vstopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomoomiki. Družabni večer Trgovskega društva Merkur«, napovedan za četrtek dne 16. aprila t. I. je preložen na soboto dne 18. aprila t. 1., ker je moral predavatelj g. konzulent Franc Žagar v Beograd na anketo zaradi prehodnih določil zakona o davku na poslovni promet. Predavanje o davku na poslovni promet se bo vršilo v soboto dne 18. aprila t. 1. in bo tembolj aktualno, ker 1)0 predavatelj imel najnovejše informacije o tem predmetu. neprimernim razsodbam obrtnih obla* st 1. inštance in imela, če že ne v vseh, vendar v največ slučajih lep uspeh. K razširjenju šušmarstva pripomore veliko tudi vzgajanje obrtnega nara* ščaja po raznih tovarnah, zavodih itd. pa tudi že v strokovnih šolah, kjer se vajenci trumoma vzgajajo, ne da bi merodajni faktorji upoštevali, kaj bo bodočnost naklonila temu vajenskemu kadru. Zveza obrtnih zadrug je v preteklem letu napravila več predstavk proti ta* ko umetnemu vzgajanju vajenskega naraščaja, kakor n. pr. pri Strojnih to* vamah in livarnah v Ljubljani, Salezi* janskem zavodu v Ljubljani in dru* god. S pričetkom letošnjega leta se je pričel na Srednji tehnični šoli v Ljub* ljani 3—4 letni tečaj za zlatarsko in graversko stroko, kjer upravičuje od* hodno izpričevalo tega tečaja učno pismo in pomagalsko preizkušnjo. Kaj pomaga, če ima usposobljeni obrtnik predpisano gotovo število vajencev, ki jih sme vzgojiti, da se nadprodukcija obrtnega značaja omeji, če se pa v to* vamah, zavodih in šolah trumoma vzgajajo. Ves ta naraščaj nima po končani uč* ni dobi nobene eksistence, nobenega dela in seveda tudi ne kruha. Prvič za* Ha} je novega? Borzno poročilo: V prošlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih povprečno: Berlin (nemška marka) 13.54, Ourih (švicarski frank) 10.96, Budimpešta (madžarski pengii) 9.91. Dunaj (avstrijski šiling) 8.—. London (angleški funt) 276—, Newyork (ameriški dolar) 56.70, Pariz (francoski fr.) 2.22, Praga (čehoslovaška krona) 1.68, Trst (italijanska lira) 2.97. Španija je proglašena za republiko in kralj Alfonz se je zase in za svojo dinastijo odpovedal prestolu, ker so pri nedeljskih volitvah z ogromno večino zmagali republikanci, s čemer je bila zapečatena borba za in proti monarhiji. Ministrski predsednik Živkovič je lahko obolel in ostane po nasvetu zdravnikov več dni na domu. Vlado narodne koncentracije poskušajo sestavili v Avstriji, in sicer s pritegnitvijo socijalistov, da bi na ta način mogli izvesti velikopotezno politično in gospodarsko sanacijo republike. Poslanik dr. Krainer se je iz Beograda, kjer je bil v avdijenci pri kralju, zopet vrnil na svoje poslaniško mesto v Pragi. Pri pogajanjih med Francijo in Italijo je prišlo zaradi redakcije pomorskega sporazuma do znatnih diferenc., ker se Italija boji, da bi dobila Francija premoč na morju. Glede prijave za prometni davek je finančno ministrstvo odredilo za osebe, ki niso predvidene kpt plačevalci skupnega davka na poslovni promet, podaljšanje prijavnega roka do konca aprila. Potovanja na kolonijalno razstavo v Pariz, ki jo priredi »Jutro« ter bo sta lo 3300 Din, se udeleže tudi nekateri naši obrtniki. Nemški industrijalci pridejo v Jugoslavijo ter si 30. aprila in 1. maja ogledajo nekatere industrijske centre v Dravski banovini. Trgovinsko pogodbo je odpovedala Avstrija Češkoslovaški s 15. julijem, pri čemer pa ostane še nadalje v veljavi klavzula o največjih ugodnostih, po kateri se bo blago carinilo po minimalni tarifi. Nad 70.000 prebivalcev šteje Ljubljana po prvih približnih cenitvah na podlagi rezultatov ljudskega štetja. Gostilničarska pivovarna v Laškem bo po zatrdilih prizadetih krogov začela z obratovanjem že začetkom prihodnjega leta. Proti morilcu v masi, znanemu dii-seldorfskemu vampirju Kurtenu, ki ima na vesti celo vrsto zverinskih umorov otrok in odraslih, se je začela porotna razprava, h kateri so prišli tudi kriminalisti in novinarji iz raznih tujih držav. Pogodba o carinski uniji med Nemčijo in Avstrijo se bo na zahtevo Anglije in.nekaterih drugih držav razpravljala pri prihodnjem zasedanju Društva narodov. Načrt obrtnega zakona je v svoji končni redakciji že gotov in pride v razpravo predvidoma že na prihodnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki se bo vršila 23. t. m. to, ker mu ni bila dana prilika, da bi se zadostno strokovno naobrazii, dru* gič pa zato, ker presega število nara* ščaja dejanski potrebi pomožnih mo* či v obratu. S tem se pomnožuje kader brezposelnih in ker mora konečno vsak človek živeti, je tak pomočnik p risi* ljen, da seže po nedovoljenem šušmar* stvu. Veliko pomočnikov je prisiljenih zaradi brezposelnosti si iskati službe v državni in zasebni službi ali kjerkoli — če jo sploh dobe — in se navadno potem taki tudi bavijo v svojem pro* stem času s šušmarstvom, bodisi da jim njihova mezda ne zadostuje, ali pa ker hočejo imeti nekoliko boljše živ* ljenje. Na ta način cvete šušmarstvo v me* stih in večjih krajih, kjer jim je sploh težko priti do živega, dočim šušmari* jo na deželi tako zvani zamouki, često dobro stoječi posestniki, ki odjedajo upravičenemu podeželskemu obrtniku še tisti pičli zaslužek. Z nestrpnostjo pričakujemo, kaj nam bo v tem pogledu prinesel novi obrtni zakon, vemo pa tudi, da nam konec šušmarstva ne bo zasigurail in da se bomo morali slej ko prej tudi še na* dalje boriti proti temu našemu naj* hujšemu škodljivcu, če tudi mogoče v zmanjšani meri. Statistični gospodarski pregled Slovenije. Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani je izdala pravkar publikacijo z naslovom: »Gradivo za gospodarske statistiko v Sloveniji«. Knjiga, ki obsega 46 strani, vsebuje statističen pregled trgovine in obrta v Sloveniji za leta 1925 do 1930, industrije za leta 1927—1930, davčno statistiko za leto 1929, statistiko p vpisih v trgovinski in zadružni register in pregled od Zbornice TOI izdanih potrdil in svedočb za leto 1930. Vseh trgovinskih obrtov je bilo leta 1925 12.425, koncem leta 1930 pa 12.923. Obrtniških obratov je bilo ob koncu leta 1925 26.653, ob koncu leta 1930 pa 32.412, dočim je bilo industrijskih obratov leta 1927 507, 1930 pa 545. Pregled obrtnih strok nam kaže naslednje gibanje: (v oklepajih število o-bratov 1. 1925): avtotaksni obrati 497 (14), fotografi 123 (91), kamnolomi 32 (16), kinematografi 59 (16), krovci 35 (18), mehaniki 89 (46), izdelovalci pletenin 344 (65), prevozniki 510 (377), stavbeniki in stavbna podjetja 53 (38), tapetniki 70 (48) in tiskarne 25 (19), šivilje 2444 (1258). V ostalem je omeniti še podatke za naslednje stroke (v oklepajih število obratov 1. 1925): brivci 307 (232), čevljarji 3933 (3300), dimnikarji 106 (93), elektrarne 88 (60), gostilne, restavracije, hoteli 5502 (5491), kamnoseki in kiparji ■53 (46), kavarne 111 (88), kleparji 213 (178), ključavničarji 322 (276), kolarji 740 (620), kovači 1638 (1376), krojači 2032 (1710), mesarji 974 (802), mizarji 1943 (1605), mlini 2708 (2422), modistke 91 (74), opekarne 169 (157), izdelovalci Perila 40 (32), pleskarji 89 (60), sedlarji 393 (352), sobni slikarji 160 (152), sodarji 266 (235), usnjarji 147 (149), tesarji 282 (270), urarji 129 (116), zidarski mojstri 265 (250), zobotehniki 72 (45), žage 1203 (1058). Davčna statistika za leto 1929, ki navaja neposredne in posredne davke in razne davščine, je zanimiva, ker je leto 1929. pričetek novega razdobja za direktne davke. Neposrednih davkov je bilo v kraljevini leta 1929 pobranih v celoti 2005.8 milijona dinarjev, v področju finančne direkcije v Beogradu 426.5 milij. Din, v Novem Sadu 429.6 milj. Din, v Zagrebu 261.5 miiij. Din, v Ljubljani 212.2 milij. Din, v Osijeku 168.9 milij. Din in v Sarajevu 100.4 milij. Din. Za dravsko banovno so izkazani posamezni davki po predpisih, odpisih in po čistem predpisu. Slede podrobni izkazi o zemlja-rini, zgradarini, o davku na poslovni promet, o pridobnini, o rentnini, o družbenem davku ter pregledna tabela o podlagi za odmero samoupravnih doklad. V zadnjih letih je znašalo vplačilo državnih neposrednih davkov v vsej državi in v Sloveniji v milijonih Din: Vsa država Slovenija 1925 1899.5 292.6 15.4% 1926 1840.0 221.9 12.1% 1927 1713.0 228.9 13.4% 1928 1774.1 209.0 11.8% 1929 2005.8 212.2 10.5% 1930 2323.4 Kakor je iz zgornje primerjave razvidno, je bilo leta 1929. (ki je prvo leto popolnega izvajanja novega davčnega zakona) plačanih v Sloveniji le za 3.2 milijona dinarjev več neposrednih davkov, dočim se je v ostalih pokrajinah donos v večji meri dvignil. Izenačenje davčne zakonodaje je torej prineslo tudi izenačenje obremenitve. Sedanji odstotek deleža Slovenije na skupnem donosu neposrednih davkov odgovarja prilično davčni moči Slovenije in pravilnejši razdelitvi skupnih bremen. Za leto 1929. je znašal čisti predpis davkov z zamudnimi obrestmi in stroški 256.4 milijona Din (leta 1928 254.8 milijona dinarjev). Od tega predpisa odpade na dolg iz prejšnjega leta 44.6 milijona Din, na zemljarino 39.2, na zgradavino 17.0, na pridobnino 36.7, na rentnino 1.8, na družbeni davek 14.2 in na davek na posl. promet 48.7 in na uslužbenski davek 47.3 milijona dinarjev. Samoupravnih doklad na neposredne davke (brez banovisnke doklade) je bilo leta 1929. pobranih 46.4 milijona Din (nasproti 35.5 milijona Din v 1. 1928.); od tega odpade na občine 25.7 (23.8), na okrajne zastope 10.2 (2.8), na okrajne blagajne 2.7 (1.6), na zdravstvene okraje 0.85 (0.67) in na okrajne ceste 6.9 (6.5) milijona Din. Število davkoplačevalcev znaša za 1. 1929. za zemljarino 312.257 in za zgra-darino 60.388 (kosmata najemnina 134 milijonov Din). Davčno prostost je leta 1929 uživalo 557 hiš s kosmato najemnino 26.3 milijona Din, tako da znaša skupna kosmata najemnina vseh hiš 160.3 milijona Din. Za davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa je bilo 7277 davkoplačevalcev, za odmerjeni davek na poslovni promet pa 35.797 davkoplačevalcev. Pridobnini je oilo zavezanih 43.074 davkoplačevalcev, rentnini 7400, družbenemu davku pa 286 družb. Od taks so najvažnejše takse na kupnine in prodaje, ki jih je bilo pobranih 1. 1929. nad 22 milijonov Din. Dopolnilna prenosna taksa je dala 2.3 milijona Din, točilna taksa 6 milijonov, državna veselična taksa 2.4 milijona Din, pavšalna taksa na gostilniške račune pa 1.5 milijona Din. Državnih trošarin pa je bilo pobranih 42.8 milijona Din. Vsebina zbornične knjige nam daje bogato gradivo za naše gospodarske zaključke, osobito kot podlaga pravilni presoji in kritiki našega gospodarskega položaja, ki jo sicer jako pogrešamo. Anton Krajcer. Maribor. Vesoljni potop v čevljarski stroki. (Nadaljevanje.) Že Svojčae sem pisal, da je v čevljarski stroki danes potrebna velika samozavest, opreznost in dobra organizacija, ker vsak posameznik vidi pred svojimi očmi pogin, ki ga mora vzpodbujati k samozavesti. Na žalost pa je .še dosti čevljarjev v mestih in po deželi, ki ne vedo in si ne morejo predstavljati, da je ta velika konkurenca v mestih, da so Bafine prodajalne in popra vi jalnice tudi njim v škodo, češ, takih čevljev jaz itak ne delam ( z drugimi besedami rečeno: delati ne znam). Zakaj pa se nisi izpopolnil, zakaj si ostal vedno pri onem starem kopitu in znaš danes samo še to, kar, si se kot vajenec naučil. Poglej kmetsko hčerko tvojega soseda, ki je veliko mlajša od tebe, pa ima toliko razvit um, da hoče nositi lepe moderne čevlje, katere si kupi v mestu, kupi pri Bat’i, namesto da bi jih ji ti napravil. Gotovo si užaljen in boš rekel: -Jaz pa takih čevljev ne morem tako poceni napraviti, ee bi jih tudi znal. Zato tudi to ni res, kajti če bi se bil zanimal za svojo stroko, vzel vsaj ob nedeljah v roko svinčnik ter se učil računati in kalkulacije, pa bi videl, da tudi to gre. Zanimal bi se bil za strokovne prikrojevalne tečaje, kateri so se tudi že v prejšnjih časih vršili po raznih krajih, pa bi si sam, brez tuje pomoči znal prikrojiti iste, ali pa še /epše vzorce kakor so Bat’ini. Ako znaš kmetu napraviti težke močne čevlje iz boksusnja za 170 ali 180 dinarjev, zakaj lahkih špangic ne bi napravil za 189 dinarjev. Tudi pri dosedanjem delu ne zaslužiš dosti, komaj za skromni živež. Ce pa bi znal napraviti kaj lepega, bi kmetska hčerka kupila čevlje od tebe a ne od Bafe, a ti bi imel namesto enega lahko pet pomočnikov. Ce bi namesto enega para napravil dnevno pet parov ter zaslužil namesto dosedaj pri enem paru 20 pa samo 10 dinarjev, bi imel dnevno namesto 20 pa 50 dinarjev čistega zaslužka in bi se tudi pri tebi izpolnil pregovor, ki pravi; male ribice, dobre ribice, ali malo pa večkrat je bolje, kakor veliko pa enkrat. Množina da zaslužek! Zakaj pa je Bat’a zmagal na celi črti in prodrl v Jugoslavijo, kjer ima danes ne-le v vsakem malem kraju' prodajalne, temveč poleg prodajalen tudi popravijalnice. Potrkajmo si na prsa in recimo, to je naš greh. Razen tega si učil svojega vajenca le to, kar sam znaš in priznati si moramo, da naši današnji pomočniki veliko manje razumejo, kot so razumeli oni v predvojnem času. Temu sta kriva seveda tudi vojna in povojni čas, ko je bil čevelj dober, samo da je imel luknjo od zgoraj. Mi pa smo mislili, da bo to ostalo na vočno. Ca-si se izpreminjajo. Kakor v vseh državah, tako tudi pri.nas prodira misel industrializacije. Vidim, da se v nekaterih krajih tudi naši stanovski tovariši gibljejo ter si ustvarjajo skupne delavnice v obliki gospodarskih zadrug po načelu samopomoči ter se hočejo na ta način obdržati nad vodo. Treba pa je, da se to zgodi povsod, da se ustanovijo skupne moderne strojne delavnice, ki bodo pocenile naše produkte in videli bomo, ako bomo poleg tega trezni in zavedni, da bo Bat’a težko konkuriral z nami. Ne potrebujemo tovarne, ampak skupne delavnice. Ce bi mi to že imeli, bi se Bafa ne bil upal v našo sredino. To bo naša Noetova barka, ki nas bo rešila pogina v v al ovili m od e r ni z a c i je. organizacij. Občne zbore imajo te-le zadruge: Dne 19. aprila: Strokovne zadruge čevljarjev v Žiireh ob 13. uri v prostorih Čevljarske zadruge na Dolbračevi. Dne 26. aprila: Zadruge rokodelskih in sorodnih Obrtov v Železnikih, ob pol 2. uri popoldne v osnovni šoli. Dne 26. aprila: Kolektivne obrtne zadruge na Jesenicah ob 3. uri popoldne v salonu restavracije Mesar na 'Jesenicah. Dne 3. maja: Skupne obrtne zadruge za občine Trata, Oslica, -Poljane in Javorje Ob 10. uri dopoldne v Gorenji vasi. Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru ima v nedeljo dne 2G. aprila t. 1. svoj redni občni zbor. Vsi člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi. Kolektivna obrtna zadruga za sodni okraj Kranjska gora na Jesenicah ima isvoj redni občni zbor v nedeljo dne 26. aprila 1931 ob pol 3. uri popoldne v salonu restavracije Mesar na Jesenicah. iPoziva svoje člane, da se udeleže občnega zbora zanesljivo in v čim večjem številu. Ako bi občni zbor ne bil ob določeni uri sklepčen, se vrši eno uro 'pozneje ob vsakem številu navzočih. Občni zbor Strokovne zadruge čevljarjev v Zireh se bo vršil v nedeljo dne 19. aprila 1031 tib 1. uri popoldan v prostorih Cevljarsko-gospodarske zadruge na Dobračevi z dnevnim redom, ki je naveden na vabilih. Zadružne člane prosimo. da se občnega zbora zanesljivo in točno ob napovedanem času udeleže. Vsakemu, ki bi se občnega zbora brez opratVičbe ne udeležil, bo načelstvo naložilo v pravilih določeno globo. Načelstvo. Zadruga lesnih, kovinskih in sorodnih strok v Šoštanju je imela dne 29. marca 1931 odborovo sejo, na kateri je tov. načelnik predložil tudi proračun za poslovno 'leto 1931. Med drugim se je sklenilo, da ise preseli zadružna pisarna h -g. Berbčniku v Šoštanju, to pa zaradi tega, ker je s 1. aprilom dosedanja pisarna oddana drugemu najemniku. 'Isto tako se je preselila Skupna obrtna zadruga v Šoštanju in Obrtno društvo v Šoštanju v isti lokal h gospodu Berločniku in kakor vse kaže. bo sedaj za vse zadruge kakor tudi za Obrtno društvo delo lažje, ker ga bo lahko opravljal eden in isti tajnik. Skupna obrtna zadruga v Šoštanju vabi na svoi redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 19. aprila 1931 v prostorih hotela »Union« v Šoštanju ob 2. (14.) uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo načelnika, 2. Citanje zapisnika zadnjega zbora. 3. Poročilo o zadružnem delu. 4. Blagajniško poročilo in proračun. 5. Bazno. — Opozorilo! Člani, ki brez opravičenega vzroka ne pridejo na zbor, se kaznujejo v smislu pravil. Kdor svojih pomočnikov in vajencev zadrugi pravočasno ne prijavi, ga kaznuje oblast po obrtnem redu § 125—126, zadruga pa spričeval od neprijavljenih ne bode potrdila. Prijava pri zadrugi ne velja za prijavo bolniški blagajni. Opozarjate se, da iste tam točno prijavite, da vas ne zadene občutna kazen. Oprostitve vajencev in vpis se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu marcu, maju. juliju, septembru, novembru in januarju. Zakonito je določeno, da se v uk sprejme vajence redoma samo do 18 let starosti, ki imajo dovoljno šolsko izobrazbo in so zdravi. Učna doba je določena na 4 leta. Več kakor dva vajenca ni dovoljeno, ako ima stalno zaposlene pomočnike. V lastnem interesu je, da omejite število, če si nočete vzgojiti šušmarjev. Povabite vaše pomočnike na zbor. Občni zbor Zadruge krojačev in krojačic v Ribnici. Podpisana zadruga krojačev in krojačic za sodna okraja Ribnica in Vel. Lašče naznanja s tem vsem svojim članom in članicam, da se Vrši 8. redni letni občni zbor v nedeljo dne 26. aprila 1931 ob 1. uri popoldne v prostorih občinske dvorane v Ribnici. — Ce bi ta občni zbor ob napovedani uri ne hi 1 sklejičen, se bo vršil eno uro pozneje ob vsaki udeležbi, ne oziraje se na število članov. — Občni zbor je za vsakega člana in članico zelo važen. Zato opozarjamo vse člane, da se tega zborovanja udeleže. Kdor izostane brez opravičbe, zapade disciplinarni globi po členu 25 zadružnih pravil od 20 do 300 Din. — Na tem občnem zboru se l)o sklepalo tudi, kdaj naj se vršijo tečaji za moško in damsko krojenje. Za načelstvo načelnik: 1. Lenarčič 1. r. Vsem članom strokovne zadruge tesarskih mojster in studenčarjev v Mariboru (načelstvo v Ljutomeru). Dne 10. maja t. 1. se vršijo vpisrtime in oprostnine vajencev zadruge tesarskih in studeničarskih mojstrov v Mariboru, načelstvo v Ljutomeru ob 9. uri dopoldne in sicer: I. V delavnih prostorih g. L. Pefscharja, tesarski mojster v Ljutomeru za sreze: Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava. II. V delavnih prostorih g. Josipa iNekrepa, tes. mojstra v Mariboru, za sreze: Maribor, Ptuj, Konjice in iPrevalje. HM. V delavnih prostorih g. Vinka Kukovca, tes. mojstra v Lavi pri Celju, za sreze: Celje, Gornji grad, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah. Za predsednike in prisednike so izvoljeni sledeči: ®a Ljutomer gg. 'L. iPetschar, iBratina Veko-slov in Streioher Henrik, za Maribor: gg. iNekrep Josip, Lešnik Anton in Spes Ivan, za Celje: gg. Kukovec Vinko, Ma-hen Franc lin Čmak Ivan. Za oprostitev pridejo v poštev sledeči vajenci in sicer v Ljutomeru od učnega mojstra L. Petscharja v Ljutomeru: Rajh Franc, Brumen Martin in Pukšič Alojz; od učnega mojstra 'Bratine Vekoslava v Križevcih: Crepnjak Jakob; od učnega' mojstra Kavčiča Leopolda v Orehov-skem vrhu: Kelnarič Avgust; jd učnega mojstra 'Fritza iFranja v Petanjcih: Benkič Janez; od učnega mojstra Con-tale Josipa v (Veščici: Gombosa 'Alojz; od učnega mojstra Toplaka Janeza v Dobrovniku: Kocan Janez. V Mariboru od učnega mojstra Gerliča Pavla v Kaniži: Štraus Andrej, INajvirt Ivan, U1 Leopold, Lorber Franc im Štraus Franc; od učnega mojstra Špesa Franja v Mariboru: 'Novak Franc; od učnega mojstra Breznika Antona vdova v Sp. Ložnici: 'Pušnik Franc; od učnega mojstra 'Hameršaka Franceta vKiičari pri Ptuju: Celi Jožef I, Ceh Jožef II in Zelenko Ivan. V Celju od učnega mojstra Marčiča Franca v Slovenjgradcu; Javornik Alojz in iPušnik Peter; od učngea mojstra Gobeca Konrada v Novi Cerkvi pri Celju: iHrastnik Vinko in Selčan Jurij; od učnega mojstra Klemena Franja v (Preserju: Inhart 'Franc. IVsak učni mojster je dolžan osebno predstaviti svoje vajence predsedniku izpitne komisije, doprinesti mora od zadruge vi-dirano učno pogodbo, od učnega mojstra izstavljeno učno spričevalo o vajenskem znanju in zadržanju ter spričevalo o obisku obrtne nadaljevalne šole ali uradno potrdilo, če vajenec zaTa-di preoddaljenosti ni mogel obiskovati obrtnih nadaljevalnih šol. Nadalje mora biti učni mojster osebno navzoč pri izpraševanju njegovega vajenca. Vsak vajenec prinese k izpitu svoje lastno orodje, s katerim se je učil. Stroški oprostitve so sledeči: 40 Din za oprostitev, 40 Din za preizkušnjo in 20 Din za tiskovino in porto. Vajenci, ki stopijo v učno dobo, morajo prinesti učno pogodbo, podpisano od učnega mojstra in njegovih staršev ali varuha ter spričevalo o zdravem stanju vajenca, katero potrdi brezplačno zdravnik tamkajšnjega okrožnega urada. Stroški vpisnine so 50 Din. Nadalje opominja zadruga vse člane, da prijavijo pomožno osobje, vštevši vajence, glasom paragrafa 5 zadružnih pravil v teku osmih dni po vstopu in izstopu, ker bodo sicer kaznovani :i globo. Isito tako opominja zadruga vse člane, da storijo vse, kar je v njihovih močeh, za dobro vzgojo strokovnega naraščaja. Vsak vajenec mora biti najmanj devet mesecev letno strokovno zaposlen, drugače ne more biti oproščen. Nadalje -mora vsak vajenec v bodoče obiskovati obrtne nadaljevalne šole. Oni, ki so preoddaljeni, morajo naijmanj ob nedeljah obiskovati obrtno 'šolo. Za to so odgovorni mojstri, kajti dobra vzgoja vajencev ni samo v prid vajencu, temveč tudi nam mojstrom. Zahvala. Gospod Fran Korošec, urarski mojster v Ljubljani, je praznoval dne 6. aprila t. 1. 50 letnico rojstva. Ob tej priliki je daroval v podporni fond Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani znesek 100 Din. Zavednemu članu izreka zadružno načelstvo za velikodušno darilo najtoiplejšo zahvalo. ^aztiCt Ob priliki letošnjega XI. ljubljanskega velesejma v dneh od 30. maja do 8. junija bodo prikazane poleg napo rov in sadov naše obrti, industrije in trgovine tudi stvaritve slovenskega duha, stvaritve elite našiti likovnih umetnikov, v razstavi, ki naj po dolgem presledku zopet združi slovenske likovne umetnike vseh struj v harmonično celoto, da ponovno in glasno dokumentirajo obstoj osobite slovenske umetnosti, tako močne in plodovite, da vzdrži danes tudi najstrožji evropski kriterij in ki se že uveljavlja v največjih kulturnih centrih Evrope. Naravno, da bodo združena v impozantni reviji slovenske likovne umetnosti kvalitativno neoporečna dela, ne oziraje se na pripadnost k strujam. Razstava bo odprta vsem in prosta posebne vstopnine ter bo brez dvoma mnogo doprinesla k propagandi za slovensko umetnost. Umetnine si' bodo odprodajale na licu mesta. t Dobave. Direkcija državne železarne Vareš—Majdan sprejema do 22. aprila tega leta ponudbe glede dobave pločevine in bele kovine. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe glede dobave helio-grafskega papirja, pergamentnega papirja, milimetrskega papirja, ščetk za akvarelne barve in amonijaika za kopiranje ter glede dobave 80 komadov lesenih in pločevinastih sodov. — Direkcija državnega rudnika iVrdnik sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg belih cunj za čiščenje strojev. — Direkcija državnega rudnika Kukanj sprejema do 29. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 400 m3 apnenca-gramoza. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 30. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 stoječe dvojne sesaljke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki sp v pisarni Zbornice za IlOI v Ljubljani interesentom na vpogled). - Dne 18. aprila t. 1. se bo vršila pri komanadi Hi. armijske obla- sti v Skoplju licitacija glede dobave 23.000 kg petroleja. — (‘Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri intendamuri iste komande). Že v 2Š4: urafia kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — Škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice Pere, suši, monga in lika domače periio tovarna JOS. REICH. Stavbeno in pohištveno mizarstvo Alojzij Trink Ljushlfana, Linhartova ni. S TELEFON 28—56 Točna postrežba! Cene solidne! Oddaja elektroinstalacijskih del se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 2-3. aprila t. 1. pri inženjerskem oddelku komande Dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). DNEVN O SVEŽE • PRAŽENA •- KAVA L.3LJSL.Z3 AN -VODMIKOV TRS ST. S.— aaBKaaia*Bi«saMaiBB93«ifi * KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam TVORMieAKiN.iaOlXBARUUUtOysmNEtAiNSTlltKlEA OauŽBA Z.OZ.LJUBLJANA ORIENT*^ TERPENtinJ % PRODAJALNA DUNADSKA C. 14 LJUBLJANA POLEOTPGOVINA 5CHNEI0ER tVEROVŽEK IPRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE11 % s 'J >1 -§ •9» Q I g S IVAN JAX in Nin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. Sivaltti ®tr*©|s Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.