List 23.
Pregled gospodarstva.
Vinoreja na Horvaškem in v Slavonii.
V časniku štajarske gospodarske družbe popisuje gosp. Fr. Trumer, višji vertnar družbinega verta, no-grade horvaške in slavonske, ktere je po povabilu zagrebške gospodarske družbe že trikrat obhodil. Vinograde imajo večidel na nizkih goricah, malo jih je celo na ravnem; zemlja je ilovka. Zasadbo novih no-gradov večidel opravljajo s k 1 j u č i (Blindreben), vsah-njene terte nadomestujejo z grubanicami, obrezujejo jih po stari šegi na mnogoverstne viže, na glave in šparone in jih izpeljujejo po 4 do 6 čevljev visoko, ali pa na kratko z glavico brez šparonov; okopujejo jih enkrat povsod, dvakrat in trikrat pa jih okopuje le pridni in bolj premožni gospodar. Res je sicer, da zavolj rodovitne zemlje drugo in tretje oko-
90
povanje ni tako potrebno, kakor na Štajarskem, Au-strijanskem in doljnem Nemškem, vendar se plevel 3 do 4 čevlje visok tako zaraste, da sonce ne more zemlje ogrevati; gnoje lemalokje, in kjer gnoje, gnoje s hlevnim gnojem, kterega veržejo v jamo, ki jo skopljejo okoli terte; poglavitnih tertnih sort imajo 25, zraven teh pa še 20 sort druzih manj navadnih; vino prešajo preprosto, v Slavonii nimajo preš. Vino hor-vaško-slavonsko je mnogoverstne cene in barve, mnoge vina so žlahne, nektere, kakor moslavinsko in še druge so tako izverstne, da se smejo primerjati rajnskim. — Vredništvo staj. gospodarskega časnika pristavlja temu popisu sledečo opombo skoz in skoz resnično: „Ta popis nam je nov dokaz, kako izverstne vina za-morejo dežele našega cesarstva pridelati, in vendar gre vsako leto blizo 2 milijona gold. za p tuje vina v p tuje dežele. Ako tedaj pomislimo, da za lan in konoplje gre 2 mil., za klavno živino 5 mil. in 4 mil. za kože — tedaj vsako leto 13 milijonov — za zgolj kmetijske pridelke — vptuje dežele za blago, ki bi ga lahko doma pridelali, ni težko zapopasti: kje teči poglavitni vzrok, da der-žavi zmiraj dnarja manjka. Gotovo premoženje je le v rudninstvu in kmetijstvu, tedaj je pred vsem treba kmetijstvo in rudninstvo povzdigniti in jima na noge pomagati, da se sicer zdravo deržavno telo ozdravi tiste hude bolezni, ktera kakor rak gloje sicer zdrave ude. Bog daj! da bi tisti možje, kterim je blagor toliko milijonov ljudi v roke položen, to resnico do živega spoznali, in da bi to spoznanje ne ostalo le pri edinem spoznanji, ampak da bi kmali kmali v djanje stopilo./4