MIHAEL LEVSTIK.
Pero in cekini.
ogat trgovec je nečesa iskal v svoji blagajnici. Pri tem opravilu mu zdrkne zarjavelo pero v predal, kjer je bilo shranjenih mnogo cekinov. Komaj je zopet zaprl železne duri blagajnice, že so se začeli ošabni cekini ,jeziti nad bornim tujcera, ki je vendarle slučajno zašel v to ime-nitno družbo.
»Kako se upaš med nas, ti stara ničvredna smet? Saj smo vendar gospodje, ki vladamo svet! Vsakdo hrepeni za nami, a tebe pa se boje celo na smetišču!" so govorili strastno ošabni cekini.
.Počasi, slavni gospodje!" jim odgovori pero. ,Res sern postalo ne-sposobno za delo in setn izgubilo vsakršno vrednost. Toda pomislite le, mojemu bratu — jeklenemu stroju — v kovavnici se morate zahvaliti, da ste zagledali beli dan. A da ste prišli le sem ne le vi, ampak tudi tisoči in tisoči vaših tovarišev, v to sem žrtvovalo ravno jaz vse svoje moči!"
Cekini so osramočeni umolknili, ker so spoznali vrednost in pomen peresa.