IZ VSEBINE: Nemogočt razmert Studij filozofij« .* Greh • Veno Pilon * Samoupravljanja .; v švicl • Visoke Sole v Avstriji * Počitniška zveza AOK Razprava o kuhalnikih Po konferenci ZKJ e dni )e bila letna konferenca Zveze komunistovna Ijub-Ijanski tmiverzi. Konferenca ni po-menila le obračun dela v preteklem letu, ampak je s svojim izrazito delovnim vzdusjem dala tudi mnoge smernice, kako na} studentje-komunisti iz-polnjujejo v bodoče svoje osnovne naloge. Brez dvoma )e ena nnjvainejsih ugotovitev konference ta, da se delo komunistov na nasib jakul-tetab nikakor ne sme odvijati sa-mo v ozkem krogu izključno hudentskih vpraian). Vse osnov-ne organizacije Zveze komunistov morajo delo svojih članov u$mer~ jati tako, da bodo ti kos tttdi ostalim splosnim druibenim ln političnim problemom, ki se po-javljajo na naslb visokib solah. Zato bo potrebno, da kommisti v bodoče posvetijo mnogo več pozornosti takim vprasanjem, kot so družbeno Hpravljanje univerze, dmibeno upravljanje naših do-mov, ustanavljanje in problema-tika komun itd. Vprasanje nadaljnje ideološke in politične borbe komunistov proti kzkrsnikoli politični mlač-nosti in vplivu socializmu tujih ide) na nasih fakultetah, je kon-ferenca smatrala kot problem, ki )e poleg drugega tesno povezan 2 n&daljnjim razvojem ideološke-ga nivoja članov ZKJ. Ne samo poglobljeni in stalni studij klasi-kov marxizma, ampak posebno stalni studi jnasih notranje- in zu-nanjepolitičnib problemov bo za-gotovil slehernemu *stu.dentu~ko-tnunistu tisto ideološko orožje, ki nam do seda) se v veliki meri manjka. Da je glavno torisče dela ko-tnttnistov v Zvezi študentov, ni treba posebej poudarjati Konfe-renca )e poudarila, da je to delo btlo doslej premalo izrazito in da so študentje-komunisti nudill Zve-ti studentov premalo pomoči pri resevanjtt njenih problemov. še Več — mnogokrat so pos&nezna zdruzenja bila mnogo aktivnejsa od osnovnlb organizacij ZKj, kar }e imelo za posledico, da so te na svojih sestmkih več ali man) samo ponavljale sklepe in politiČno anaVizo združenj, na-mesto da b'i to bih obratno. Mnogo pozornosti }e konfereri' ta posvetila, tttdi ostalim vainim *rprdsan)em, med tem posebno vprasanju odnosov med organi-ZAcijami ZKJ profesorjev in "stu-dmtov ter vprasanju kadrovske politike komunistov na naši uni-verzi. Obsiajajo namrei možno-sti, se bolj pa potrebe, da se sodelovanje profesorjev in studen-tov cimbol) poglobi. Zato je kon-ferenca nakazala tudi neka-tere praktiine oblike takega tesnejse-ga sodelovanja. Pri problemu ka-drovske politike je ugotovila, da moramo vso po7,orno$t posvečati poscbno mlajsim kolegom, s kate-rimi moramo izpopolniti nase vrste. Kaksne sa-dove bodo rodile smernice te konference, zavisi predvsem od dela našib omovnih organizacij in posazemnikov — komunistov. B. /*. PLENUM CO ZŠJ Stirfindvajsetega in petin-dvajsete^a tega meseca se bo vršil v Sarajevu plenum CO ZŠJ. Delegati iz vseh študent-skih centrov bodo razpravLja-li o naslednjih problemih: 1 Ir-vajanje odlokov II kon-gresa ZŠJ (politično de!o problemi študija). 2. Analiza mednarodne ak-tivnosti v lctu 1953-54 in per-spektive v leiu 1954-55. 3. Spremembe v pred»ed-stvu Centralnega odbora Zve-2e študentov Jugoslavije. Tribuna LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO IV LJUBLJANA, 20. NOVEMBRA 1954 STEV.18 Pred letno skupščino Zvezs Studenfov V TEM LETU SE JE OKREPILA TUDI mednarodna dejavnost naše zveze dvoma kaže na njihovo veli-ko iznajdljivost. Delovnih ak-cij se je udeležilo 88 študen-tov, na različnih ekskurzijah Eden glavnih pogojev, ki upravičuje gomji naslov je prav gotovo boljše orga-nizacijsko delo Odbora za mednarodne zveze. Prejšnja leta so bili stalni spori in nesporazumi o delitvi praks med AIESEC-om in IAESTE-jem, to pa predvsem zaradi tega, ker AIESEC v svojem delu ni bil povezan z omenjenim odborom. Isto velja pa "je bilo 80 študentov zraz-tudi za mednarodno organizacijo medicincev IFMSA. Na ta način se je razširila tudi ličnih fakultet. Če k vsera organizacijska struktura Odbora, ki ima danes sledeče pododbore: pododbore IAESTE, AIESEC, IFMSA, pododbor za izmenjavo in patovanja študentov s sprejemnim cen-trom ter Klub za mednarodna vprašanja. Poleg koordiniranega dela omenjenih pododborov pa je k njihovemu uspešnemu de-lovanju mnogo doprineslo tu-dii dejstvo, da so se v primeri s prejšnjimi leti ze)o povečale možncsti za medsebojno za-menjavo študentov. Odbor je te možnosti izkoristil z name-nom. da čim večjemu številu stvo izključno starejši §tu-dentje, ki pa morajo poleg strokovnih kvalifikacij imeti tudi vse politične, posebno pa morajo Drezhibno oibvladati jezik dežele, kamor odhajajo na pralkso. Glede ekskurzij je bil odbor mnenja, da je mno-go primernejše denar za eks-za prakse, ne so v pogledu spoznavanja neke tuje dežele mednarodne študentske delovne akcije, ki tem številkam prištejemo še turnejo študentskega pevske-ga zbora v Trst, potem ude-ležbo nasih študentov na mednarodnih kongresih, kon-ferencah, semuiarjih, festiva-lih itd< dobimo precej visoko jih je odbor organiziral Več. Stevilo Ijubljanskih študenlov, Navedimo nekaj številk, ki ki s0 hili v mozcmstvu Po ne- .....- — popolnih računih predstavlja- jo ti študentje prefco 13°/a vseh vpisanih slušaiteljev na-ših fakultet in visokih šol. ilustrirajo delo Odbora: Na praksi v inozemstvu je bilo letos nad 170 študentov naše univerze. Vse te pra-kse so bile plačane od orga- študentov omogooi študijska ker kratke in slabo priprav- nizacij, preko katerih so se potovanja, prakse in eikskur- ljene eikskurzije z velikim posredovale. Na privatnipra- številom udeležencev ne do- sežejo tistega efekta, kot bi ga morale. Mnogo bolj korist- ziie v inozemstvo. Stal pa je odločno na stališču, da naj odhajajo na praksd v inozem- ksi, ki so si jo organizirali študentje sami, je bilo 168 naših slušateljev, kar brez Študentje smo od družbe prejeli doslej velika materialna sredstva, a mnogi naši socialno ekonomski problemi niso rešeni Pred dnevi je sekretariat Sveta tza prosveto in kulturo LRS sklical posvetovanje o peročih so- cialno-ekonomskih problemilv ljubljaoskJh študen- tov. Posvetovanja so se poleg članov že omenjenega sekretariata udeležili tudi predstavniki »ILO Ljub- Ijana, Kuratorija študentskih domov in menz, Univer- zitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze ter predstavniki tiska. Naš dopisnik jc o tem posveto- vanju napisal krajši sestavek, ki bo prav gotovo za- nimal naše bralce. Profesor tovariš Scandali je v uvodnem referatu navedel nekaj zanimivih številk, ki le-¦po ilustrirajo veliko pomoč naše družbe, kl so ji bili štu-dentje deležni v povojnih le-tih. Naj navedemo samo neka-tere. Po podatkih iz leta 1953 je stanovcdo v študentskih do-movih v Ljubljani približno 20 odstotkov vseh študentov. Čeprav ta odstotek na prvl pogled ni visok, pa se nam v pravi luči pokaže šele, če to število postelj po naših domo-vih v letu 1953 primerjamo s številom \z leta 1939. Lansko leto je bilo namreč na razpo-lago že 1464 postelj v primeri s 385 pred vojno. To poveča-nje postelj gre predvsem na račun novo zgrajenega Stu-dentskega naselja, v katerega je doslej vloženih več kot 625 milijonov dinarjev. Kljub temu pa je še vedno nad 500 študentov brez stanovanja, kar nam kaže, da bomo morali z graditvijo študentovskega na-selja pohiteti in to toliko bolj, če borao morali prihodnje leto izprazniti Akademski kolegij za Bežigradom. Trenutno bi se tezka stanovanjska situacija zboljSala, če bi nam vrnili zgradbo v Kolodvorski ulid, kjer so sedaj oficirska stano-vanja, saj je ta hiša name-njena Studentom. O vprašanjih prehrane v na-ših menzah amo že pisali. Po-svetovanje je potrdilo stališče Kuratorija, da je treba na nek način zagotoviti našim men-zam potrebne dotacije, ker je pri dosedanji višini povpreč-nih dohodkov slovenskega štu-denta nzmogoče zvišati cenn hrani. Menijo, da bi komune morale bolj skrbetl za svojp študente tudi v obliki dotacii naUm mcnzam i.n domovom ker MLO Ljubljana niti nr more niti ni dolžan sam dn-jati t? r>r>dj)ore, kl gredo letnr n milijone. 7,p\o zanimivi so bill po-dntki o HttTOP.ndijah, k\ jih v naved.pl profr>$or Scandali Lvta 1947 je bilo na račun vi-sokošolslali ¦št.ipendij izplačct nih 29 rn.iljonnv dinariev, na alednje leto 60, leta 1949 pa *r tn štp.vilka dosp.rjla že 70 mW-jonnri. kcr nnmpni, da jp 5t? VPndii? vrcipmnln 57 odstot-ko'i slovenskih Studentov. V šolskam letu 1951-52 so bilz uvedene otroške doklade, zato se je ta vsota znižala na 28 milijonov dinarjev in je na približno isti višini ostala tu-di letos, ko je otroške doklade prejemalo nekaj nad 33 od-stotkov vseh vpisanih študen-tov. Seveda maramo k temu prišteti tudi štipendije po čle-nu 13. in tiste štipendije, kl jih študentje dobivajo od pod-jetij in od okrajev in za ka-tere je nemogoče dobiti točne podatke. Če bi primerjali te številke s predvojnimi, bi bilo nesmiselno, ker bi dobili tako majhno razmerje, da ne bi moglo služiti za nobeno ana-lijo. Ker pa vse te štipendije, ki gredo v milijone, delijo med veliko število slušateljev, je njihovo povprečje nižje, kot bi lahko bilo — štipendije v povprečju ne presegajo 3400 dinarjev na mesec, kar je vse-kakor zadnjl minimum, s ka-terlm študent lahko Se izhaja. Zato so predlagali, da bi uve-Ijavili novi zakon o štipendi-ranju, ki bo določil kot mini-mum štivendije 4000 din, uki-nile pa bi se otroške doklade, ki ne stimulirajo študenta pri študiju. Boriti bi se morali Na spodnji sliki: Delegati na konferenci ZKJ poslušajo poročilo tov. Beznika tvdi proti nekaterim preveli-kim štipendijam, ki jih štu-dentke dobivc-:^ od nekaterih podjetij. To je samo nekaj številk, ki dovolj jasno kažejo veliko po-mcč Ijudske oblasti študentom. Vsi člani posvetovanja so si bili v tem edini. Razen tega pa so sklenili, da je treba čivnprej v okviru realnih mož-nosti rešiti še tiste probleme (predvsem stanovanjski in problem dotacij menzam), ki zaenkrat še otežkočajo življe-nje naših študentov. Upamo, da bodo tudi te stvari ob po-moči organov oblasti v naj-krajšem času zadovoljivo re-šene. Zanimive so tudi številke, koliko študeutov iz inozean-stva je bilo v Sloveniji. Iz najrazličnejših držav je prak-ticiralo v Sloveniji 88 študen-tov in to v podjetjih po vsej republiiki. Nimamo sicer po-daikov o vseli študentih, ki so se v Sloveniji mudili le neka| časa ali pa potovali skozd Ljubljano. VsekaJkor pa je tudi ta številka zelo velika. DELNI VOLILNI REZULTATI Do zakl jučka lista stno uspeli dobiti le delne volilne rezul-tate voeraijšnjih volitev štu-dtflitskih predstavnikov v organe družbenega upravlja-nja na Univerzi. Vendar že ti reizultati kažejo.. da so vo-lltve uspele. Volilna ud«!ežba na posameznih fakultetah je bila naslednja: prirodoslovno-matematična in filozofska fa-kulteta 89,25'/», pravno-eko-nomska 81°/o, agronomska, gozdarska in veterinarska 83,94°/o. Rezultatov za tehniško in medicinsko fakulteto nismo uspeli dobiti, vendar so po in-formacij&h še nekoliko viš^ od zgoraj na.v«denih. Vsi gor-nji odsiotki se nanašajo samo na udeležbo rednih študentov. Podrobnejše številke in imena izvoljenih kandidatov bomo pa priobčili v prihodnji šte-vilkl 0b največjem prazniku naSe socialističnq domovine, 29. XI., objavljamo no 3. strcmt foforep^rtažo našega sodelavca ROJSTNO MESTO NAŠE REPUBLIKE Naš praznik Leto za letom gre nova Jugoslavija neomajno pp potl socializma in leto za letom se nam odmi'kajo dnevi, ki pomenijo začetek te poti. Tudi 29. noveaS^Ser, z zgodovinskim II. zasedanjem AVNOJ-^a leta 1*1^ v, Jajcu, spada med take dneve, saj pomeni to zasedanju temeljni kamen socialistične Jugoskivije. Ce danes po mnogih letih prebiramo dofcumente taga rasedanja, lahko morda mnogo bolj kot prej pre^odikio njihovo zgodovinsko važmost. Ne samo to, da s tean čmm preneha stara Jugoslavijaf tako de lure ifcot d* fecto, obstajati kot država — sklepi imajo mnogo dale3^qs«ž-nejši pomen za življenje jugoslovanskih narodov. Nova vlada prevzame vso oblast nad našim ozemljenpi. Jp. ta vlada ni samo nova, je tudi ljudska, saj je pi©QLriasmik ogromne veCine delovnlh ljudi širora naže dc«n6yltw>. bo» končno pravno formo dobi na tem zasedan$tt |^&! Ijud-ska oblast, o katei-i so rodovi pred nami laJfl5»,le sanjali in za katero so se lahko le borili. V tem pa so Že zametki novega, delovnemu človeku pravičnejšega recfe, ki ga Ijnenujemo s svetlo besedo — socializem. Prvo obletnico tega važnega zasedanja wcao praano-vali še v duhu krvavih borb za našo nacionalno to eko-nomsko osvoboditev, drugo obletnico pa že ponosni zma-ge nad tisočkrat močnejšim sovražnikom — fa&zmoin in vsem, kar je bilo povezano z njim. Potem so sledila leta, ko je delovni polet slehernega državljana nove Jugosla-vije bil vreden občudovanja. Obletnlce II. zasedanja AVNOJ-a smo praznovaJi žuljevih rok db gigacatih naše prve petletke. Nove tovarne, ceste, železnice, ele&trarne in tlsoče in tlsoče manjših objektov, ki smo jih v teh. letih zgradili, niso pomenili le potrditev zasedanja v Jajcu, pomenill so tudi neomajno vero v delovno spo-sobnost in neslutene možnosti razvoja naših narodov. In letos? Nič drugače. Tudi letos boino 29. november proslavili z vrsto novih uspehov v našem političnern in gospodarskem življenju. Toda še nekaj bomo lahko ugo-tovili — da nova Jugoslavija ni močna samo v sami sebi, njena moč se bolj kot kdaj koli prej kaže tudi v med-narodnem pogledu. Ponosni smo lahko na to, da so nam zgodovinski sklepi II. zasedanja AVNOJ-a pokazali pot, po kateri moramo hoditi — in to je pot socializma, med-narodne solidarnostl in mira. Medfeskulfetna konferenca pravnikov TRETJIČ SO SE SESTALI KAKŠEN NAJ B0 LIK NAŠEGA PRAVNIKA? PR06LEMI NA NAŠIH FAKULTETAH. ŠTUDIJSKA VPRASANJA V SREDIŠČU POZORNOSTI. TUDI UČBENIKI S0 P0-TREBNI. 0 ZDRU2ITVI EKCHOMSKE IM PRAVNE FAKULTETE 6., 7. in 8. novembra je bila v Ljubljani III. medfakul-tetna konferenca študentov prava, kl so se je udeležiii predstavniki vseh univerzi-tetnih centrov. Medfakultetne konference so se udeležili tudi zastop-niki društva »Pravnik«, »Odvetniške zbomice« in zastopniki profesorskega zbora ljubljanske pravne fa-kultete. . III. medfakultetna konfe-renca študentov prava je imela povsem delovni karak- ter. Skužala je doseči zbliža-nje mnenj v posameznih važ-nih vprašanjih, ki so nujna za boljše in uspešnejše delova-nje. Poseben pomen tej kon-ferenci je dajalo dejstvo, da se je vršila neposredno po kongresu pravnikov v Beo-gradu in je na ta način lahko takoj pričela z reševanjem ne-katerih problemov, ki so bili iznešeni na kongresu. Samo delo na konferenci lahko raz-delimo na dva dela. V prvem delu je bil poudarek na ideo-loško-političnih vprašanjilh. ki jih je skušal analizirati re-ferat »Vzgoja študeatov pra-va v socialistični družbl«. Osnova razpravljanja o ide-ološko-političnih problemih je bila povzeta iz I. kongresa pravnikov o liku pravnika, kakršnega potrebuje današnja družba. Pravnik mora biti v prvi vrsti družbeni deliavec, ki je sposoben pravilno gle-dati na naš novi družbeni si-stem in ki gradi socialistične družbene odnose v okviru na-še socialistične družbe. Vloga družbenega delavca zahteva od naših fakultet, da so v prvi vrsti družbene fakultete, ki bodo dajale pravnike s teme-ljito izobrazbo na področju marksizina in družbenih ved. Pri vsem tem pa ne smemo pazabiti na dražbeno-politični lik našega pravnika, ki mora biti tak, kot ga naša sociali-stična družba potrebuje. Ta-pega pravnlka pa bomo dobill samo z dolgotrajnim in vse-stranskim politi6nh-n delom. Tega bi se morali študentje pravmih fakultet mnogo bolj zavedati in ne gledati na problem pravnega študija sa-mo v okviru rnehaničnega dela, Zavedati se moramo, da pravniku ni vse samo pravna izobrazba, da je pravniku po-leg tega potrebno široko po-znavanje družbenih in politič-nih px*oblemov, brez katerih v naši družbi ne more zado-voljivo vršiti funkcij, ki so mu dane. Pravne fakultete so danes mnogokrat zatcčišče tistih štu-dentov, ki nimajo perspektlv v drugih strokah. Zato je ined pravniki velik del ne^aintcre-siranih ljudi, ki j:m je prav-ni študij in družbena proble-matika vse kaj drugega >ot ^tvar, ki bi jo mor.?.li po^" ^ti (Nadaljevanje na 2. strani) Kosifereiiseo fllszcfov Pred nedavnitn ^e je Ke^als skupščina fiJcrofo-' n?,' *:?*c:5 so študentjc ra^rjravlslj o najbo'j perečih jn vnm-ni^ih. probleniih. ki fc. p^.fevijaK> na filozofski fr.V«!tet«. Tci-robnejše poroči^o o s!iv.j>5"irii bomo pricbrili v naM nasiec:- Nemogoče razmere v domu šole za med. sestre REŽIM, Kl SE NE RAZLIKUJE MNOGO OD SAMOSTANSKEGA. - ZVEZA ŠTUDENTOV BREZ VPLIVA NA ŽIVLJENJE V DOMU. - KDO JE KRIV ZA TAKO STANJE? Pred dnevi so se v našem uredništvu oglasile tova-rižioe iz doma Višje šole za medicinske sestre— pred-stavnice tamkajšnjega aktiva ZSJ — in nam povedale nekaj stvari, ki upravi tega doma prav gotovo niso v čast. V -nekoliko urejen i obliki posredujemo našim bralcem ta razgovor, sicer brez vsakega komentarja, ki pa najbrže niti ni potreben. Iz razgovora smo lahko ugo-tovili, da skrajno protištuden-tcvski odnos uprave doma do stanovalk ni nekaj novega, avipak da je to stara stvar, ki pa je za stanovalke od meseca do meseca postajala vedno bolj nevzdržna. Le kako si moremo drugače predstavljati to, da študentke ne smejo za,-"klepati svojih sob, niti svojih oinar (ker jim uprava doma ns dovoli, da si preskrbijo ključe) in da jim uprava do-ina takrat, ko so v šoli ali pa, na praksl, pregleduje njihove csebne stvari? Ali nas ne spo-Viinja to nekoliko na red, ki jc pred vojno vladal v samo-stanskih internatih? Kljub te-mu pa po zatrjevanju štu-dsntk velja v domu (oziroma bi moral veljati!) isti pravil-*vik, kot v Studentskem na-selju. Studentke sicer zvečer lahko izostajajo z dcma do 24. ure, toda mnogokrat so de-ležne s strani članov uprave vr,ch mogočih prepričevanj in provagande, češ, kaj vam je treba hoditi po gledališčih, šest tlsoč študentov brez stanovanja Kot poroea list beograjskih gtudentov je v Beogradu brez stanovanja okrog 6000 študen-tcv. Študentski domovi so prenapolnjeni, saj so mnogi študenti prostovoljno sprejeli v že itak prenapolnjene sobe svoje kolege, ki so na cesti. Studentska javnost odločno protestira proti poisku&om špekulantov, ki bi radi zaslu-žiii na račun študentov, saj morajo nekateri kolegi pla-čevati za sobe po 3000 dinar-jgv in celo več. Po drugi stra-ni pa se je pokazalo, da v irmogih študemtskih domovih fctanujejo privatniki, ki jih ni mogoče spraviti ven ali pa csefoje domov razpolaga s pre-več prostora, ki bi ga lahko uporabili za študente, katerim &o domovi v prvi vrsti name-njeni. Probiem študija filozofije kinematografih, plesih — osta-nite raje doma in študirajte. Kaj čuden odnos do odraslih Ijttdi in kaj čudna propaganda, ki zopet spominja na ... Se-daj pa nekaj, kar je pomemb-no tudi z izključno političnega gledišča. Kot smo že povedali, obstaja v domu aktiv Zveze študentov Jugoslavije, ki šteje 105 članov — torej so vse sta-novalke članice naše politične Po našem mnenju ne dolgo, saj je nemogoče, da bi vod-stvo doma in tudi vzgojne po-zicije v domu pustili takim Ijudem, fci izjavljajo, da so konference Zveze študentov za »bruhati«. Morda je bil to sa-mo eden od podobnih izrazov? Pa še vrsto drugih stvarl smo izvedeli. Ker ni v domu vratarske lože, morajo dekleta dežurati kar na hodniku ali pa v telovadnici. Da to ni naj-bolj prijetno, posebno v mra-zu, si lahko vsak predstavlja. Tudi hrane v menzl dekleta ne morejo odjavljati tako, kot je praksa v drugih naših men-zah — če ne ješ, moraš kljub temu plačati hrano. In tako Iz Beograda Kako upravljajo svoj dom Upravni odbor, sestavljen iz 13 članov, vodi materialno in finančno poslovanje doma, predpisuje tudi hišni red in izreka kazni. Njegova osnov-na naloga je seveda, da skrbi za čim boljše stanovanifeke pogoje in čim boljšo prehra-no. Kcfliko jim to resnično uspeva je teže reči, saj je de-lo s tako številnimi stanovalci resnično težko. V menzi, ki je sicer začasna, dobe študent-je za 3000 dinarjev dva, v pri-meri z ljubljanskimi menzami kar obilna obroka. Vseh stro-škov s tem sicer ne krijejo, saj znaša dnevna režija, vštevši tudl dom 22 tisoč di-narjev. Dobivali so doslej tu-di znatno pomoč, Volitve - življenje po sekcijah - nove ZnrOnnP t0 so bili glavni problemi, o katerih je razprav-UI CIUUU Ijala skupščina prircdoslovcev organlzacije. Kljub temu, da je to številen aktiv, pa po za-slugi zapostavljanja in onemo-gočanja političnega in dru-gega dela s strani uprave v d&mu ne pomeni takorekoč nič. Namesto, da bi uprava čimbolj tesno sodelovala s tem aktivom in z njegovo pomočio poskušala odpraviti objektivne in subjektivne napake v do-mu, pa je to ravno obratvo. Uprava doma in študentska organizacija sta dva tabora, ki se borita za oblast. Ta seveda zaenkrat pripada še upravi, ker je pač tudi moč na njeni stra-nl. Toda kako dolgo bo tako? naprej — vrsta stvari, ki so nas čudile terribolj, čimdalje smo se razgovarjall. Pozani-mali smo se tudl za ime upravnice in ga tudi izvedli — tovarišica se piše Angela Gašperin in poleg upravniške dolžnosti v domu opravlja tu-di dolžnosti direktorja Višje šole za medicinske sestre. Zato bi nas zamimalo tudi, kakšne so kaj razmere na šoli. Ne glede na to pa upamo, da si bodo tovarišice na Višji šoli za medicinske sestre le uredile svoje življenje tako,da bo podobno življenju ostalih študentov v Ljubljani. Na naši faikulteti je bilo v preteklem letu veliko sprememb v učnih načrtih, kl smo jih uspešno reševali skupno s pro-fesorji. Ze samo to kaže na nujmo potrebo stainega Studenit-skega predstavnika v fakultet-nih oblasteti. Vendar je skup&či-na ugotovila vse premajhno zanimanje študentov za te važ-ne dogodke. Zelo ostre, vendar skoraj upravičene so bile be-sede tov. Lipužiča, ko je dejal, da se kaže v vsem življenju velike večine akademske mladi-ne nefca »duševna revščina«, pa naj bo to v političnem, or-ganlzacijstkem, družaboiem ln tu-di ne nazadnje študijskem dedu. Sodeč po diskusiji predstav-nikov oddeikov, lahiko popolno-ma upravi^eno sodimo, da je organizacija na prirodoslovno-ma-tematični fakulteti res samo zaradi ©rganizacije, čeprav je bilo z referata podpred&edniika Pivka razvidno, da so odbori le delali in. imeli tudi določene uspehe, naj bo to v zvezi s štu-dijslklm programom ali ideolo-škim delom v obliki diskusij-skih večerov in predavanj. Za prihodnje leto so sprejeti lerpi in uipapoiini skleipi, o športnih srečanjih med oddelki, predava-njih, iki. jih bodo priTedili po-samezni oddelki za vso falkul-teto, s ciljeim, da se ozko spe-cializirani biologi, geografi ali fiziki seznanijo vsaj z osnova.mi druglh prirodoslovnih ved, ker le tako bodo lahko uspeSno pe-dagoško delovali. Kaj pa z novo stavbo Filo-zofske in Prirodoslovne faikulte-te? Odoforeni so načrti, zagotov-ljen proBtor in delo, toda samo delno JLnančna sredstva. Ali nismo študenti pokazali, pre-malo zanimaoija za ta tako va- žen prablem? Vse srao p.repu-stili profesorjem, mi pa — ta-ko vsaj izgleda — mirno čaka-mo, da se bo vse samo uredilo in se bomo vselili v nove pro-store. Ali ne opažamo vsak dan, kaiko prenapolnjeni &o seminar-ji po oddelkih, ki jih »ploh ima-jo ali niso sami dovolj prizadeti, ko nimajo primernih prostorov za vaje dn študij. Skupščina je poalala prizadetim organom pismo, v katerem zahteva, da ] da se stvari začino ekspeditivnal reševati. Naj bodo te besede v TRIBUNI tudi začetek večje akcije študentske organizacija naših dveh falcultet po vseh l^ulbljians&dh časopčsih, da sC ijiformira javnost isa vsi odgo-vomi organi. Naj ne bo naša slcupščlna zo-pet samo sestanek, kjer se trka na prsa in kliče Mea culpa ter dela siklepe o poboljšanj-u. 2e-limo si več veselja, zanimanja do življenja in delal D. Beogrod-Sarajevo-Skoplje-Zagreb Večer soHdornosti Pred nedavnim se je na pravni fakulteti v Beogradu vršil »večer r.olidarnosti«, ki ga je pnredil klub za medna-rodno sodelovanje beograjske univerze ob priliki dneva bor-be proti kodonalizmu. O po-menu borbe proti kolonia]iz-mu in o prispevku naše drža-ve na tem področju je govoril tov. Vojin Rus, sodelavec in-štituta za mednarodno politi-ko. To je sicer majhen dogodek, ki ga ne bi bilo vredno oone-niti v našem listu, vendar pa naj služi kot primer, kakšne aktivnosti na našem študent-skem delovnem" področju še rnanjka in kako je ireba pri-tegniti k sodelovanju javrie, kulturne in politične delavce. Problemi, ki ostanejo problemi V zadnji številki makedon-skega študentskega glasila pi-šejo obširno o problemih dela študentske organizacdje v Skoplju. Predvsem manjkajo študentski organizaciji finanč-na sredstva za delovanje in ne samo izkuinje kot trdijo nekateri, češ da je univerza v Skoplju zelo mlada. Prav tako je mlada univerza v Saraje-vu, ki pa dela uspešneje. Saj so sarajevskl študenti prejeli 2 milijona din samo za med-narodno delo (enako vsoto ja dobil skapljanski UO za ce-lotno delo). Univerritetni od-bor v Zagrebu je dobil enako življenje. Dopisujte V TRIBUNO vsoto samo za socialno &krlH stvo študentov, za isti namea so sarajevski študenti prejeli 1 milijon. Beograjski študenti so dobili tri milijone samo za požilvitev Sportne dejavnasti na univerzi. Študenti v Skop-lju ne morejo uresničiti niti osnov svojih ciljev, saj nima-jo nikakršnih športnih pro-storov niti zadovoljivdh pro-&torov za kulturno in zabavnQ Medfakultetna konferenca pravnikov Študij filozofije zapostavljen ŠTUDENTI FILOZOFIJE IMAJO REDNA PREDAVA-NJA SAM0 IZ ENEGA PREDMETA V današnjem času, ki ga označuje hiter tempo življe-nja na eni in pospešeno spre minjanje družbenih odnosov na drugi strani — v našem o žjem državnem merilu in končno tudi v svetovnem; se pojavlja potreba ne samo po prakiični, ampak tudi po ml selni usmerjenosti sodobnega človeka. Hiiro izpreminjanje prilik, nestalnost in kaotičnost sodob-ncga razvoja družbe vodi mnogokrat do negativnih re-zultatov glede mentalitete in svetovnega nazora. Mislim, da ns bo odveč če navedem ne-kaj značilnih misli, kot ne-kak splošen primer negativ-TiQ miselnosti. Zasledil sem take — lahko bi rekli jraze — med današnjo intelektual-no in delavsko mladino. For-muliral bi to na kratko tako-le: »Saj se ne izplača delati za cilje, ideale, ker itak ne vem, kaj bo jutri... Zivimo iz rok v usta. Kaj me briga do-gajanje v naši družbi, moje dzlo se ne bo poznalo in je svloh brez vsakega smisla, da bi v tej smeri kaj delal. Saj je vse sfcupaj ena sama laž itd.« Takih posameznih pri-merov bi lahko navedel še vmogo. Lahko rečem, da je tega med mladino toliko, da je to že skoro tiplčno. Vse to pa ima skupno bistvo: neza- interesiranost na današnji stvarnosti, pomanjkanje raz-gledanosti in sposobnosti ra-zumevanja razvoja. Tu pa se pokaže potreba po nekem šir-šem pogledu na svet, po vedi, ki bi Ijudi glede na njih mi~ šljenje pravilno usmerjala. Taka veda, ki bi lahko opra-vila to vellko vzgojno delo je ravno filozofija, ki bi po svo-jih posredovalcih dala člove-ku širino in sposobnost doje-manja nujnosti razvoja na sploh. Končno to ni samo vprašanje nazora, ampak tudi vesti in zavestl, ki sta pred-pogoj za uspešen napredek pri izgradnji novega sveta in novega človeka. To je prakti-čen pomen filizofije, ki je za-jet v didaktiki in v neposred-nem delu na ideološkem po-Iju. Zato mislim, da je potrebno, da se filozofija goji, ne pa za-postavlja. Kakšni pa so pri nas, to je na naši univerzi, pogoji študija filozofije? Mi-slim, da ne bom pogrešil, če bom trdil, da ne ravno dobri. Glavna ovira za temeljit štu-dij je pomanjkanje projesor-skega kadra. Tako imamo redna predavanja samo iz zgodovine filozofije. Prof. dia-lektičnega materializma ne predava že drugo leto. Naj-prej je bil bolan, sedaj pa ie na študijskem bivanju v ino- zemstvu. Profesor družbenih ved in sociologije, ki je že drugo leto redni profesor, pa je toliko zaposlen z raznim drugim delom političnega zna~ čaja, da je imel doslej le ma-lo predavanj. Ne vem, če bi jih do sedaj naštel deset. To-da to so panoge, ki se bodo prej ali slej predavale. Manj-ka pa še dosti drugega. Na primer: za filozofa bi btlo nujno, da posluša predavanja iz etike, estetlke in logike. Vsega tega sploh nimamo na programu in kako naj bo po-tem filozofski seminar enako-vreden drugim seminarjem? Res, da je zgodovina filozofi-je temelj, na katerega se na-vezuje ostala iilozofska vsebi-na, vendar še zdaleka ne po-meni vsega. Hvale vredno je dejstvo, da se je ustanovil se-minar iz spoznave teorije, kl bo vsaj deloma izpolnil nena-domestljivo vrzel. Jn tako pridemo do absurda, da tisti, ki vpisujejo filozofijo kot predmet pnd A imajo dosti več vpisaTHih predavanj pod B predmetom. Iz tega sledi, da ijnajo tudi več dela v sku-pini, ki so jo vzeli pravza~ prav drugotno, kajti njih pr-venstveno zanimanje se na-slanja pač samo na A pred-met. S temi predmeti, ki sem jih sedaj naštel pa še ni izčr-pan idealni program. Morali bi poslušatl Še biologijo in matematiko (vsa) osnovne teo- (Nadaljevanje na 7. straoi) (Nadaljevanje s 1. strani) in proučevatl. Vendar se to vprašanje skoraj na vseh fa-kultetah fcboljSuJe ln danes prihajajo na pravni študij ljudje, ki jih pravo in druž-bena problematika res zani-mata. Eden vzrokov, ki je ne-posredno povezan s temi vpra-šanji je tudi sestav študentov na pravnih fakultetah. Če po-gledamo &tatiističhe podatke, bomo videli, da pripada naj-večji del študentov uradni-škim družinam, manjši pa je odstotek tistih, ki prihajajo iz kmečkih ali delavskih dru-žin. Enak položaj je tudi na drugih fakultetah. Da študent-fpravnik danes ne predstavlja v večini pri-merov tistega, kar današnja družba od njega pričakuje, pa lma svoje vzroke tudi v predavanjih. Lahko trdimo, da danes vsa predavanja ne ustrezajo zahtevam in potre-bam naše družbene ureditve. Mnoga predavanja sk> taka, da jim je res težko najti me-sto na naših fakultetah. Se-veda ne gre tu za posplaše-vanje, je pa to prablem, ki prav gotovo paUnaša gotove negativnosti. Mislim, da je ravno pravilna vzgoja tisto, kar nam da lahko pravni na-raščaj, takega kot ga potre-bujemo in želimo. Zato ni čudno, če je v diskusiji pred-stavnik študentov Iz Saraje-va naglasil, da sedanjl študij v mnogočem ne ustreza. Tov. Tomič, predstavnik Sarajeva, se sprašuje, ali sploh lahko taka predavanja kot jih ima-mo ponekod iinenujemo pte-davanja? III. medfakultetna konfe-renca prava je razpravljala tudi o oblikah študija in štu-dijskih problemih na pravnih fakultetah. Predvsem bi ome-nil, da ne smemo ločevati študijskih problemov od prob-lemov ideolaško-političnega karakterja. Gre namreč za neko kompaktno celoto, kate-ri mora današnji pravnik od-gavarjati v vsakem oziru. Pri našem pravnem študiju se moramo zavzemati za čim bolj strokoven študij. Seveda mo-rajo ta predavanja biti izpo-polnjena z v&emi pridobitva-mi, ki jih je prinesla naša re-volucija v znanstvnem in družbenem oziru. Še vedno imamo predavanja, ki ne ustrezajo vsem zahtevam marksističnega pojmovanja in so neznanstvena. Pa tudi štu-dentom ne bi škodovalo malo boljše poznavanje klasikov marksizma. Med študijskiml problemi, ki so bili obravnavani na kon-ferenci je bil na prvem mestu sistem študija in s tem v zve- mrtvi študentovo voljo do de-la. Praktično delo vzpodbuja študenta k samostojnem sode-lovanju in študent se spreme-ni iz pasivnega poslušalca v aktLvnega sodelavca pri ob-ravnavanju najrazličnejših vprašanj. Pri tem je treba upoštevati, da predavanja predstavljajo osnovo, ki mora dati pavod za delo v seminar-jih. Predavanja naj bi se v objektivnih možno&tih skrčlia na račun seminarjev in prak-tičnega dela. Razpravljali so tudi o zdru-žitvi ekonomske in pravne fa-kultete. To vprašanje je bilo zi sistem seminarjev. Seini-narjem kot praktični obliki dela študentov na fakultetah moramo dati večji poudarek. Prišlo je do mnenj, da taka oblika študija kot je sedaj, ne ustreza, ker skoro popolnoma posebno aktualno za naše štu-dente zaradi administrativne združitve ekonomske in prav-ne fakultete. Diskusija je po-kazala, da taka združitev ver-jetno ne bo rodila uspeha, da pa bi bile možne gotove po- globitve obeh vrst študija toda v okviru samih. fakultet Taka združitev bi bila možna edino v zveznem merilu. Tovariši iz Skoplja in Sarajeva so se v diskusijl čudili temu ukrepu, ker smatrajo, da ima združi-tev pomen edino na mladih fakultetah kot sta v Sarajevu in Skoplju in še to predvsem zaradi tehničnih vprašanj. Predstavniki omenjenih fa-kultet celo prlčakujejo, da bo pri njih prišlo do ločitve io sedaj združene pravno-eko-nomske fakultete. Posebno vpražanje so učbe-niki. Kljub temu, da se naše pravo hitro spreminja, to Je vedno ni opravičilo za po-i manjkanje učbenikov. Zadnji čas je, da dobijo študentje sredstva za študij, kajti težko je zahtevati znanje brez učne-ga materiala. Poleg tega se smatra, da morajo biti učbe-niki pisanl tako, da pravilno in odločno rešujejo posamez-no teoretično vpraSanje, da na ta način odpadejo pristav-ki »Ovo pitanje treba jo5 nauka da reši«. Se dvoje vprašanj, katerim je kanferenca posvetila velik del diskusije, ki pa po mojem mnenju nista bili zadovoljivo rešeni. Taka medfakultetna konferenca mora težiti za tem, da sprejme enotna stališča. Ta enotna stališča naj služijo za lažjo in skupno borbo pri re-ševanju najrazličnejših vpra-šanj. Ta skupna mišljenja pa niso prižla do izraza v dveh vprašanjih in to pri enotnem sistemu študijskih načrtov in diplomskih izpitih. V sklepih konlerence je sicer prvo vpra-šanje rešeno na ta način, da &e bo o tem razpravljalo ob sprejemanju fakultetnih sta-tutov in da bi se tako doseglo skupno stališče, ki bi dalo enotnost pravnemu študiju. Dobro vemo, da je sisiem študija na pravnih fakultetah zelo različen. Težko je najti med petimi fakultetami in njih učnimi načrti neke moč-nejše &kupne točke. Razlike so precejšnje tako, da n. pr. v Beogradu poslušajo nekatere predmete v prvem letu, ki jih na drugih fakUtetah študenti poslušajo šele v tretjem od-nosno četrtem. Ta vprašanja zahtevajo rešitev in mislim, da bi to konferenca morala sto-riti že sedaj in ne čakati na fakultetne statute. V slučaju, da bi konferenca sprejela žo sedaj neke sklepe o teh vpra-šanjih, bi lahko pri razprav-ljanju o fakultetnih statutih že sprejeli enotno mnenje. V okviru teh vprašanj se je diskutiralo tudi o podiplom-skem študiju. Izkristaliziralo se .ie mnenje, da bi moral podiplomskl študij predstav-ljati povsod specifičnost po-samezne fakultete. Kar se tiče diplomskih In posameiznih izpitov so bila mišljenja deljena. Sklep je bil »status quo«. Kljub temu pa verjetno tudl tu ne bi škodo-valo enotno mnenje. : •Tanko Popovič j TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV L3UB13ANA. RSMSSCA C. 21 a - TELEF. 20-224 IZDELUJE: najrazličnejše vrste relejev, naprave za kazanje vodostaja, fipke za da-Ijinska stikala, okloplfene tripolne vtične spojnice 25II, 500 V, daljin-ska stikala ganizacija šolstva je danes eno izmed naj-vaznejšin vprašanj v družbi. Kljub teinu pa ne iuo-remo reči, da so vsi duseda-nji načrti in predlogi v zvezi z organizacijo 'visokega šol-stva biii tudi uspešni. Edejj tukih je tadi novi avstrijski zakcm. Osuutek zakona o organi-zaciji avstrijškib. visoikili šol je prišel dokaj pozno. Ceiotni puotopek sprejemanja novega osuutka zakona je bil nekako zavit v megio. Osnutek zako-na je bii dostopen relativno zelo ozkim krogam. Niti mi-sliii m, da so ta osiiutek iine-li priliko videti avstrijski študentje, katere prav gotovo zaiuma kako bo v bodočnosti izgiedalo visokošoisko živJje-nje. V nie boljšem poiožaju pa niso bile šiudeutske orga-nizacije, ki niso mogle sodelo-vati pri reaiizaciji novega zakona, io so tako rekoč bile z novim zakcmom postavljene že pred dejstvo- Glasil-o socialističnih štu-dentov »Neue Generation« je biio prvo, ki je prieelo raz-pravljati o novera zakonu in skušalo posredovati študen-tom tisto, kar so sklenili za zaprtimi vrati. Površen pogled na novi osnutek daje videz? da gre za zakonsko opredelitev vrste aduiinistrattivnih poedinosti, ki se tičejo predvsem profe-sorjev iu učnega osebja. De-jansko obsega večina od 49 členov novega zakona le teh-nična določila o sestavi :ia vo-litvah akademskih oblasti, o njihovih nalogah iu izvrševa-nju obla^sti. Zakoinski osnutek zajema le področje visokih šol ia univerz, medtem ko umetnostne akadeniije in dru-gi lnšiituti menda niso vredini, da bi prišli v sklop novega zakona — torej v arganiza-cij visokega šolstva. Osnutek pa ne vsebuje le veliko Btfivilo admiioi.isfirativ-nih ukrepov, ampak ima tudi precejšnjo število daloeb, ki so izrednega poinena za raz-voj znanosti in viisokošolske-ga življ-etfja. To dejstvo je prav gotovo toliko poanemb-110, da bi bilo vredno o teh vprašanjih konzultirati tudi mnenja širokih krogov- Ven-dar tega ni bilo. Osnutek ne uvaja nobenili takih novosti ki bi lahko pri-lagodile študentsko življenje novim potrebam. potrebam moderae in aiktivne družbe, .. mpak je samo uzakonil sta-re. sicer preizkušene, vendar neplodne ideje. Značilno za mentaliteto »očetov« tega O6-nutka je tudi velikgpoteznost, s katero so molče obšli sodob-ne zahteve znanosti o moč-nejši povezavi med visoko šo-]o in družbo na en.i, ter viso-ko šolo in študenti na drugi strani. V novem osnutku zakona je mnogo postavk, ki ne ustrezajo več današnjim ,po-trebam. Tako je med drugira edino profesorskemu kalegiju prepuščeno določanje, kateri funkcionarji naj se volijo v visokosolske uprave in kakšna stališea je treba vzeti pri do-ločenih znanstvemih vpraša-njih. Poleg tega pa je še ce-]a vrsta prjetavk, ki zahtevajo boljšo rešitev- Gre namreč za vpražanja, ki so 'pomembna ne samo za ozek krog ljudi na univerzi, ampak za celot-no družbo. To so predvsem rprašaaja, ki so v zvezi z uč-nimi načrti. odnosno prvlago-ditvij.') učne snori na sodobne zahteve. Nedvomno gre tudi za to, da se organizira neka ik-nntroia — družbena — nad ¦tem. kdo je voljfin v vrsto no-vih znanstvenih delavcev na vi5oikih šolah To so prav go- F9NSKA Nek absolvent fakultete za po-litične znanosti je ugotovil na podlagi statističnih podatkov, da opušča sedaj študij predčasno mnogo več študentov kot v letih pred drugo svetovno vojno. Naj-manjši odstotek študentov, ki tako opuste študij je na medi-cinski fakulteti, inštitutu za far-maclio in visoki šoli za telesno vzgojo. Nekoliko večji odstotek je na visoki šoli za gozdarstvo, dočim opušča študij največ štu-dentov pravne in filozofske fa-k-.-Uete. Organizacija visokega šolstvo u Austriji tovo vprašanja, ki zahtevajo sodobnejšo rešitev. Da hi se ustvaril vsaj vi-dez povezave visokih šol z zunaitjim svetom, je predvi-dena v osnutku organizacija sakademskega sveta«, ki pa je neučinkovita, saj je nje-gov sestav odvisem od pred-logov i-n delegiranja prosvet-nega ministrstva, in kolegija rektorjev- Na podlag1! takih določil nam je jasno, da m niO'gO'Cv-e govoriti o kakem so-delovanju vseh zainteresina-nih ljudi pri organizaoiji vi-sokotšolstva, še manj pa o kontroli, ki bi jo javnostmo-rala imeti nad tako važnkni vprašanji. Po vseh dosedanjih izvaja-njih se verjetno ne bomo ču-d'ilit če se o osnutku beseda »študent« le redko pojav.i; pa še to običajno le taikrat kadar je govora o disciplinskem po-stopku, Osnutek novega za-kona pa ima še nekatere spe-cifičnosti z ozirom na študen-te. Tako daje osnutek rektor-ju pravico, da odstran.i štu-denta. proti kateremu je uve-den disciplkiski poistoipek iz univerz za nedoločen čas. S tem so seveda na široko od-prta vrafa samovolji rektor-jev- Ta se potera lahko upo-rablja zlasti proti osebam, ki niso enakega politi^nega pre-pričanja. Poleg drugiii »zani-mivih« postavk pa je prav gotovo na prvem mestu abso-lutno igncriranje ©ksistenoe študentskega samoupravlja-nja. Taik je osnutek novega za-kona. Zakon ne predstavlja ti-stega, kar se je pričakovalo. Zaradi tega se pojavljajo zahteve po dodatnih spre-membah- Zveza socialističnih profesorjev je prva skušala doseči, da se v osnutek vne-sejoneke nove določbe. Pred-vsem zahievajo, naj se proste Tične stolice razpišejo s kon-kurzom, poleg tega pa naj se da močnejŠo pravno garanci-jo docentom. Pomembna je zahteva socialističnih profe-sorjev glede na spremembo akademskega sveta. Predlaga-li so naj akademski svet ime-nuje koiegij rektorjev in prosvetni minister vendar pa le eno tretjino celotnega šie-vila. Ostale naj bi ime-novali ostali ministri vlade. Zahteva-I.i so tudi, da naj ima aka-demski svet kot zastopnik KANADA Skupina 22 študentov, kl je 8 pomočjo kanadskega komiteja World University Service pre-potovala Evropo in Zahodno Afriko, se je nedavno vrnila domov. Delegati so potovali v petih skupinah in obiskali An-glijo, Francijo, Nemčijo, Svico, Avstrijo, Cehoslovaško, Dansko, Norveško, Finsko, Svedsko ter Severno in Zahodno Afriko. ŠKOTSKA Studentski časopls univerze Aberdeen je dostavil 115 novo inskribiranim študentom vpra-šanje »Kaj misll študent od jutri o raznih zadevah«. Od 115 štu-dentov je samo 65 pokazalo in-teres za politična vprašanja. Na vprašanje »Koga smatrajo za najbolj nevarnega človeka na svetu« je več kot polovica štu-dentov imenovala Cangkajšeka. ARGENTINA V krititoi situaciji se naha-jajo argentinski študenti, ker je oktobra prlšlo do ostrlh spopadov med študenti in po-licijo. Povod za te spopade je dala policija, ki je zabranila oziroma preprečila proslavo 60-letnice ustanovitve študent-skega centra »La linea nocta« v Buenos Airesu. Ko so štu-denti organizirali demonstra-titvni pohod po mestu, je pri-šlo do številnih aretadj, na-kar je univerzitetska federa-cija organizirala trodnevno stavko. Nove policijske akcije so povzročile, da je bila 22. oktobra razglašena generalna staivka po celi Argentini. Naj-manj 50 študentov je bilo are-tiramih, predsednik univerzi-tetske federacije pa je moral zbežati v Urugvaj. PODJETJE TEKO čestita vsem študeivtc«n ob D ne v u Repubfike I Osnutek zakona šele po devetih letih. študentov niso konzuliirali. Strah pred javnosfjo. Akademije Izven za-kona. Novi osnuiek ne omogoča druzbene kontrole. »Izredne kompetence rektorja«. Novi predlogi sociali-sticnih študentov in profesorjev. javnosti posvetovalni glas, da lahko stavlja predloge, ki so važni za razvoj zuanstvenega življenja na univerzali' K osnutku novega zakona so dali svoje pripombe in zahte-ve tudi socialistični študenti. Če naštejemo glavne, vidimo, da gre za pritegnitev uraet-nostuih akademij v o^bseg no-vega zakona in sprejem dveh študentskih predstavnikov v akademfiki svet. Ravuo tako pa se zahteva ukinitev poob-lastila rektorja in pravico predstavnika študentov, da so deinje pri vseli vprašanjih, ki se tičejo učnih načrtov in or-ganizacije pouka. Dosedanji osnutek zakoina o organizaciji visokega šolstva je razočaral vse pri/adete in iavuost, ki je od novega za-kona pričakovala mnogo več. Piscem zaikonskega osnutka se prav gotovo ne more dati priznanje, saj novi predlog zakona ne vsebuje nobene rešitve. ki bi jzboljšala seda- kolegi odločno ponavljajo ob vsaki priložnosti. Avstrijska prosvetna upra-va je ponovno zaimudila pri-liko4 da ustvari novo življe-nje na visokih šolah. Sedaj ostane le še to, da avstrijski študentje vn javnost z bojaz-n.ijo pričakujejo novega os-nutka zakona o visokošolskem študiju. ^ (Po >Neue Generation«) Mestno središče KSbenhavna z glavnim trgom in mestno hišo Študentsko samoupravljanje v Švici Koniinuitefa v študentskem upravljanju je najvažnejša. PcedsSavniki se volijo za dobo treh ali štirih let Pomen študentskega samo-upravljanja je rzredno velik-Danes je še nemogoče papol-noma oceniti vse prednosti, ki jih študentsko saraoiupravlja-nje nudi, ker gre za mnoge speciliične oblike, ki se pov- ji, prav gotovo boljše rešuje-jo posamezue probleme kot dovo došli funkcionarji. Zato tudi imajo švicarski študentje posebno obliko dela. Stalna izmenjava študent-skih predstavnikov v študent- zveze. 1. 1920. so bi]e vse štu-dentske fuukcije samo čast ne. Voljeni študeptski pred-stavniki so porabili velik del svojega časa za stvar študen-tcv, zato je prišlo do sklepa, da se podelijo predstavnikom nji položaj. Težko je reči, ^WMJavljajo"v'drugačnfob- skem* samoupravijanju jepri- posebne simbolične nagrade. mishm pa, da je opraviceno liki -n z drugaLn,imi funkciia- ved]a že do mnogih nepravil- Vendar problem s tem še ni mi. Lahka pa trdnmo, da mnenje, da to ni v skladu z ¦maderno zakonodajo- To je mišljenje, ki ga avstrijski KUBA Dekanat in študenti larma-cevtske fakultete na uni-verzi Havanna so vložili oster protest pri vladi zaradi pred-loga za sprejem zakona, po ka-terem bi imeli pravico priti v posest apotek tudi neakademiki, če bi se ugotovilo pomanjkanje apotekarjev z visokošolskim štu-dijem. Profesorji farmacevtske fakultete so mnenja, da bi po-menil tak zakon nevarnost za ljudsko zdravje. je študentsko sainoupravljanje povsod kjer se je pojavilo prineslo nave oblike dela in nove možnosti sodelovanja študentov pri razpravljanju o najrazličnej.ših vprašanjih, ki se pojavljajo v študent-skem življenju. Organizacijski prablean, ki stoji v Švici na prvem mestu, je kontinuiteta v študentskem samoiupravljanju. Temu vpra-šanju se posveča največ po-zornosti iz preprostega razlo-ga, ker se smatra, da študent-ski predstavniki, ki že dolo-čeno dobo delajo v organizaci- nih pojavov\ ker ~ novi * pred- bil rešen. Tako predlagajo, da stavpaiki niso znali zadotvolji- se zaraidi preje omenjenega delovanja volijo predstarniki Rojstni kraj naše republike Ojisk v Jajcu, rojstnem kraju naše države je pravo doživetje. Mesto, ki je postalo znano znotraj in zunaj naših meja po svoji slavni pretekiosti, nudi obiskovalcu toliko zanimivosti, da si je prav težko vse vtisniti v spomin. 2e patovanje samo je nekaj posebnega, saj te pot vodi mimo najlepših predelov Bosne, skozi Lašvo, Travnik, Vakuf v Jajce, malo mestece ob Vrbasu in Plivi. Mali vlak počasi, a z veliko gotovostjo ubira svojo pot skozi goste bosanske gozdovei ki so bili prizorišče težkih borb. Zgodovina mesta Jajca je pestra in motili bi se, če bi mislili, da se pričenja v zadnji svetovni vojni. 2e Grkl so zgradili velik grad, ki dandanes sega prav v središče mesta in mu daje zgodovinski pečat. Med dvema »ka-pijama« se še danes odvija vse življenje tega malega mesta. Bosanci kaj radi imenujejo Jajce grad Stjepana To-maševiča. Tudi to je posebno poglavje zgodovine Jajca. Stjepan Tomaševič je bosanski narodni junak, ki je bra-nil Jajce pred napadi Turkov. S peščico svojih ljudi je dolgo odbijal napade, končno pa je le moral kloniti. Turki so ga obglavili, njegoov glavo pa obesili na kapijo. Od tedaj je Jajce grad Stjepana Tomaševlča. vo reševati vseh problemov, na katere so naleteli. Tako so v Angliji, nato pa še v skandinaivskih državab. uvedli nov naoin: študentske pred-stavnike y samoupravljauju voJijo za dobo treh let. S tem so hoteli zagotoviti kontinui-teto v samoupravljanju. Za ta čas so študentski predstavniki o^roščeni študija in dobivrajo redne mesečne plače. Ta na-čin je v Angliji in Skandi-navskih državah pokazal za-dovaljive uspehe tako, da je pcjšlo do prenosa teh organi-z#cijskili oblik tudi v Švico. Seveda se po našem mnenju pojavljajo tu nekatere stvari, ki morda niso popolnoma v redu. Vsekakor predstavlja ta enoten organ, ki več let sode-luje pri upravljanju univerz za dobo štirih let. S tem pa je povezancf vprašanje materail-ne nagrade za storjeno delo. Poleg tega se pojavlja tudi bojazen da ne bi ta način pri-vedel do že prej omenjenega monopolizma pri reševanju važnih študentskili vprašanj. Toda vsi ugovK>ri ne odteh-tajo želje po kontiiiuHeti dela študentskih predstavnik. Za-vzemajo pa se za to, da bi bili študentski predstaTmiki pla-čani za svoje delo v obliki posebnib. nagrad. Kontinuiteta v študentski organizaiciji je izredno po-jnembna, in je sedaj imela'že Tnar&ikje pozativne rezuJtate. To fe edini razlo^ da je švi-carska študentska zv©za od-stopila od klasičnih oblik dela v svoji organizaciji m prešla kratko ekušali orisati. ZDA prav gotovo homogeno celoto, ki že dobro pozna svoj posel. ?a novo olbliko, ki smo jo na Vprašanje pa je ali morda ne dobe ti predstavniki nekega momopola v reševanju študent- skib. vipraišanj. Zato mislnn, da/ so vsakoletne vol.itve šhident- skih predstavniikoiv le boljša rešitev, kajti če je njihovo delo bdlo pozitivno, jih volilcj. prav gotovo ne bodo odstavili. ampak jiih bodo pustili da še n&prej zastopajo njihoTe m- terese. V kolikor pa je bilo njihovo delo nenspešno, pa bo za-mena samo koristna. Podobna organizacija, kot jo ima daaes Anglija, se po-lagoma uveljavlja tudi dru-god. Položaj y Svici ima svoje specifičnosti, ki so predTsem razvojnega značaja. Od usta-novitve švicarske študentske Neprestano narašča Stevilo študentov v koledžih in uni-verzah. Mnoge univerze so morale odklomiti sprejem no-vih študentov vsled pomanj-kanja stanovanjskih prosto-rov Isn predavatoic. Ucdjverza Harvard n. pr. poroča, da je od 3600 prijav mogla upošte-vati &amo 1500. Naraščlajoče število pripisujejo deloma viš-jemu dotoku študentk, delo-ma pa tudi udeležencem voj-ne v Koreji, ld so se vrnili v domovino. To jesen obSskuje koledže in univerze v ZDA skupno dva milijona petsto tl> soč študeatov. IzboljŠanje odnosov med/LMJ in Mednarod- no zvezo mtadine Pred kratkim je končal z de-lom IV. kongres Mednarodne so-cialistične mladlne, ki je kil med 29. oktobrom in 2. novembrom, v Kopenbagenu. Kongresa sta. se ndeležila tudi dva prcdstavnika Ljudske mladine Jugoslavije, ki sia na kongresu navezala siike z drngimi socialističnirrn mladinski-mi organizacijami. Kongresa v Kopenhagenu se je udeležilo okoli 30 predstavnikov socialistiinih mladinskib in stu-dentskib organizacij iz 25 driav. To je bil prvi kongres Sociali-stične mladinske internacionale, ki so se ga udelcžili tudi pred-stavniki socialističnih mladinskih organizacij izven Evrope. Zlasti |e pomembr.o sodelovanjc delcga-tov iz azijskih držav, ki so st šele nedavno tprikl]učili Sociali-'stični mladinski intemacionali. Kongres je razpravljal o splošnib političnih in organiza-cijtkih, ka-kor tudi o nekatčrih čisto praktič-nih vprasanjib. Ne glede na to, da se nasa ar-ganizacija ne strinja z neka-terimi stališči in resolucijami, sprejetimi na kongresn, pa je bil kongres le koristen. Na njem je bila posebno jasno poudarjena potrcba po rnz-sirltvi Socialistične mladinske in-ternacionale v izvenevropske dr~ žave. Kongres je v posebnih re~ solucijab obsodil kolonializem in imperializem ter zahteval demo-kratske pravice za mladino kolo-nialnih In odvismb drzav. Med drugim je kongres v eni od komisij in na plenarnem za-sedanju obravnaval sodelovanje z Ljudsko mladino Jugoslavije. Ta ra^prava se }e pričela na pred-log organizacije mladih sociali-stov Francije in Belgije ter labu-rističnib "studentov Anglije. Glede na. njihovo dosedanje u-spešno $o-delovanje z Ljudsko mladino ]u-go'slavije, so zabtevali, na\ spre)-me fcongres resolucijo o bodocem scdclovanjii, v kateri bi natanko 0'predclili stalisče Mednarodne zveze Sccialistične mladine in onemogočili nekcUere nekorcktne ukrepe, kakršne je doslej uveljav-Ijala Sociali&tična mladinska inter-nacionala. nmproti Ljudski mladl-ni ]ugoslavi)e, Kongres je sprejel tudi resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da )e »Mednarod-na zveza socialistične mladine zadovoljna z narasČcvjoiim sodelo-vivtjem z Ljudsko mladino ]ugo~ slavije in naroča bodočemu glav nemu odboru, naij stori vse sistrez-ne ukrepe, da se zagotovi sodelo-vanje z LMJ v delu Mednarodne zveze socialistične mlodine. Dclegata Ljudske mladine ]um goslavrje na kongresu Mednarodne socialistične zveze mladine, Alija Vejzagič in Pero Alačic, sta iz-javda po povratku v domovino, da so se Mednardtlna zveza socia-listične mladlne in predvtavniki socialističnih mladvnskih organi-zacij posebno zanimali za vse-stransho sodelovcmje z Ljudsko mlctidlrto Jtigoslavije. ANGLIJA V preteklem letu je Studi-ralo na angleških univerzah 8619 inozemsMh študentov. Od teh ji je btto 1116 iz Indije, 254 iz Pakistana, 572 iz Nige-rije, 171 iz Kenije, ostali pa, i% evrapskih držav. Tudi v študijskem letu 1 L55-56 je do-tok inozemskih študentov na angleške univerze nezman'-&an. V dragi svetovni vojni je Jajce postalo znano po velikih dogodkih. 2e leta 1942 je bilo Jajce prvič osvo-bojeno. Od avgusta 1943 do januarja 1944 je bil v Jajcu glavni štab POJ. Med tem časom Je bilo v Jajcu tudi zasedanje AVNOJ, ki pomeni rojstni datum za našo državo. Od septembra 1944 v Jajce ni več stopila o&upa-torjeva noga. Danes se Jajce razvtja v mesto, ki ima precej iadu-strije, v bližini grade velike elektrarne in tovarne. Po-časi Izginja pečat zaostalosti in kdor je obiskal Jajce pred nekaj leti, ga bo danes težko spoznal. Slika zgoraj predstavlja središče mesta s staro »kapijo«. Na desni so slikoviti mlini v okoli ci Jajca, kl so ^ep in pomemben kulturni spomenik, ter so zašči teni. Na desnl zgoraj pa je hiša v Jajcu, kjer je delal maršal Tito. Naslovna slika na prvi strani pa predstavlja ruševlne starega gradu, katerega temeljc so postavill že Grki. NAŠ FILMSKI KOMENTAR maupassant in čapov GREH ap je že v Vesni poka-zal, da povsem solid-no pozna i;n filmsko izrazno obvlada standardno, lahko bi rekli tudi oficielno-literarno vsebi.no človekave-ga doživljanja in čustvovanja. Konkretno: v Vesnj je poka-zal, da zelo dobro ve, kako mora mlada deklica reagirati na prejem ljubezenskega pis-ma ali kako se irsora obnašati na sestanku z mladim fantom; ali v Grehu: Caip zelo tlobro pozna občutek nepoiočenega nosečega dokleta, matere. ki nima denarja, da bi kupila hklačke otroku, kmeta, ki se z ženo ob vcčeru sprehaja po polju in tako dalje. Skratka: pozna samo ono vsebino clo-vekovega dažirljamja in čust-vcvanja, ki v bistvu ni rc-zultat subjektivnega empirie- nega (idejnega ali čustvene-gaj spoznanja, ampak, s staji-dafduo čustvanostjo obarva-na vsebina splcšnih pojmov, vsebiua, ki je režiserju očitno surogat ob popoini odsotno-sti njeg«ve lastne, indivitlu-alne ideje ali čustvene priza-detosii ob stvarch življenja. Sicer ne bistven, vendar pa značiien dokaz takega reži-serjevega otlnosa do življenja je njegov odnos do narave iu do eroLike. Čapova narava ni-ma zveze s eiovekoan; taka kot je, ustreza ceneni in stan-dardni vsebini pojnia »lepa priroda«: neizpremenljivo in vztrajno sončna je, polna cvetja in ptic pevk. Legahia in brezkompromisno nujna etiketa, ki smo v Vesni še skušali potlačiti svojo antipa-tijo do nje s »eeš, je v stiiu fihna«, ki pa nam s tem, da se vleplja v naš Greh brez oziira na njegovo psiholioško-dra-matsko dogajanje, često skazi celotno vzclušje- — Erotika je v Čapovi režiji ali patpirnata sentiinentalnost (Vesna) ali grob in »nuturen« seksus (Greh) — dve obliki, najlažo tudi rcžij.sko lakko prtstopni Mimogrede — kar se tiče zadnje: iudi pri Maupassantu je nakazana anaiogija žival-skega in človeškcga ljublje-nja — toda v nokem globljem in širšem, vitalističneiin ra:zu-mevamju sveta in življonja kot večno gilmjoče se organ-ske in zdrave celote. V Čapo-vj filmski realizaciji se je to pri abstraktni, družbcno ča-sovno in geografsko indeter-miuirani iabuli, to je pri ne-ki standaidni vsebini brez konkretne življeuske forme-Kako stilno neroden je ta konjglomerat: nemški igralci v slovcuski porevoJucijski de-žeii, ki naj bi menda igrali francoske kmete iz srede XJX. stoletja (oeitno jim ni do te-ga!) v režiji družbeno dezori-eutirancga in neopredeljenega češkega režiserja. — Čap si je — z ozirora nase — po-vsem pravilno izbral ravno to uo^velo (miniogrede: ni ena Maupassantovih najb&ljših): s tem, da se je pHibiižal Mau-passaiiitovi čutnostii, je pač najboljo (mnogo bolj kot pri Vesiii in njeni prozomi lah-kotnosli iu stilizirani mla-dostnusti) prikiil svojo ne-zmažnost, da da filaiu eoot-no in indiividualno močuo idejno usmerjenost, kljub Maupasantovi čutuosti (ki jo je Cap v prvem delu svojega iiima zreduoiral na golo se-ksualnost, ki je kot taka pač zgubila pravio, da jo ime-nujemo Matipassantovo — saj je kot bolj biološki kot psi-hočni pojav s-koraj razoseb-ljena; ravno zato je težišče Capove režijske komcopcije!) je o«tal Cap daleč od Mau-passantovoga občutenja živ-ijcnja, ki je fatalist.ioio dn optiinistično hkrati: življenjc gre uaprej in mi za njim — kakor ono hoče; pa vendar n.i nikdar tako slabo, kakor si o njem miislimo... Cap je, ko je razbil to dokaj maeno — v idejnern in stilnem oziru — pisateljevo organizacijo živ-ljenja, umetnikov življe^njski nazor, dal filmu — povsera v stilu svoje standardno-life-rarnega cdnosa do življenja — temu ustrezajočo krištol. šmi-dovsko etiko, po kateri je le-pa, čista, dobra, 'poštcna in zvesta dekla (MaupassamtoTa deikla je ninogo bolj priimi-tivno, omojeno. lin inkrati t svojcm nagonskem čustvova-nju mnago močnejše bitje; gospodar ni dobrohotno i;n sprenevedasto-pošteno-ljube-če bitje, aimpak pohlepnež po denarju — Rozo vzame samo zaradi njcnih gospodinjskih vrlin — in pohotnež) trag-jč-na žrtev sprva hlapca in nato gosipodarja, ki pa na koucii prejme zaslnženo plačilo za svojo v trpljenju preizikušeno plemenitost. * Film nikaikor ni podpovpre-čen — zlasti z oz.irom na lgralsko-telmičao plat. Veu-ciar nioramo priznati — če ob Greh postavimo še Vesno, ire-no v zadregi in Daimati^ko svatbo, da koprodukcijska po-litika našega Triglav filma nhna poziiivjiih rezultatov. Nima sinisla, da ponavljamo očitke naše duevne filmske kritike, kot: zakaj sodeluje-mo ravno z Avstrijci in JNem-ci, zakaj pustkno, da izkoiri-ščajo naše priroclne lepote, naše cenene tehnične sile in sredstva itd. Jasno je samo eno: film ae more biti dober to je umetinški če je brez idejne vsebiue- Greh (in z njim ostali naši filmi, lzdc-lani v koprodukciji) ni naše-mu in stploh sodobnemu člo-veiku ničesar povedal, ničesar pojaenil in ga ni nič vprašal. Zakaj bi naši filrai v tera sli-čili 70% filmov, ki sestavljajo prograine uaših kiuematogra-fov? Mislim, da lahko zahtevamo od Triglav filma dvoje pojas-nil 1. umetniške rezultate ko-produkcij smo videli (razen Dalmatinske svatbe!), Kako je z njiho-vo finančno-komer-cialno platjo? 2. a) kaj je s trenutno in bodočo prcdukcijo slovenskih dolgometražnih umetniških fiiinov in kratkonietraž.nih obzornikov? b) če bo Tniglav film še delal v koprodukciji (kar je načelno lahko za nas plodno in pozitivao) nas zamma: s katerimi filmskimi podjetji, na kakšni snovi im v kakšnih pogojih. - -ra Prizor iz filma »Greh« nam prikazuje Ruth Niehaus v vlogi dekle Rozc in Schulzc - VVe.itrum v vlogi njene matere Obisk iz Pariza Prav:jo, d.i ostancjo nvkateri Ijudje vse iivljcnje niladi; če to ¦ crii, pctem je Piion prav gotovo vicd njimi. Toda, kdkor vsakemu preg9voru, se da tndi temu ugo-vartao skriia v bcscdah ohch, v nje-gcvih In nujjih. V zivljcnJH se je pos:aral in izskusd, V slikarstvu ']? ostal mUd m svež, vcs prcžet z dnbcvilostjo, vcdno pripravljcn tia. majhno »zajrkancijo«, toda ostsl pri tcm iskrcn in plemenit. ?.q v mJ.idostnih dcllb iz lct po prvi svviovni vojni, ko se )e vrnil iz ruskc^a ujetnistva in gle-Mon-tpzm-- l:onferenci jugosio-vcmskeg? štndentskega thska in ki svn ra objavili v 17-dtevilki Tribune na 3. strani. je. v pnn ko7oni nastala nelja-ba.jvnno-a, ki 1-a.zi smisel sta.v-ka. Stavrh se mora glašti: Ta-ka vvraJZavJa (snelalno-elto-nomska, mcdna^odna, kultur-na itti.) nJmaio v življenju štvd' ?"; š ¦'".;tf ?"¦»¦?.s/f!? nrga-nizacije nič manjSe vloge. vo)ne in nekaj let po nji so ti pravzaprav izostali in zato )e Pilonovo vcselje še večje. Ne more si kaj, da ne bi povabil tega in oncga v kavarno ali do-mov, se pogovoril z njbn in na-sitil svojo nengasljivo žejo po domači bescdi In domačcm obrazu. Ciklus -vehementnih skic, izvrse-nib s črnilom, nam predstavlja pravo galcrijo naših znanih jazmih in kulturnih delavccv. Pilon se o'i* njih zbitja iz svojcga pariskega mrtvila in si, korak za korakom, utira pot naZaj h slikarstvn, za katcrcga )e bil rojen. Upajmo, da ni več dalcč čas ko bomo poleg scdaj' razstavljenib grafik in risb, lahko gledali se olja, ki so na~ stala prcd in po pariški krizi. Ko smo si tako oglcdali Pilo-nove grajike in risbe predvsem po vsebinski plati, ne bo napak, če tej primerjamo se formalno. Vf pariskih mladostnib delib veje še ozko družabnihvo z impresioniz-mom, ki pa ni tako mocan kot pri sosolcu Jakcu. Ka) kmalu, na-tancno ie v prvih aktih, se po-javi eksprcsionistična forma, ki vsc-kakor bvl) odgovarja onemu, kar )e slikar hotel vidcti, kot pa tcmu, kar )e v resnici vidcl in kzr so ga na akademVn naučili gledati. 2c v prvib krajinab pa gre se daljc in ustreze svoji )uz-naški-kratevski sli po čistih kon-turah in jtisnih kubičnib likih. Vse do dcl po drugi sveto-vnl vojni ostaja pretezno v tem ll~ kov-ncm Izrazu in ga v hevilnih aktih, okoli leta 1927, le izpo-polnjuje. V teh dclib se forma prilogodi vsebini, izgttbi na gro-bosti, se uglizdi in ze nekako pri-pravlja po)av cikla »Montparnas-sa«. Lahko rccemo da je to po-izkit-s idruziti Pilonovo teiko in v bistvu nekje se kmecko trdo po-tezo, s parisko lahkotno't)o. Pri vsem tem iskanjtt pa Pilon ni rdfeoli sentimcntalcn. Sctmo po-gtejte njegove prepraste l)ud\ pri jedi ali v Ijnbezni, vse delajo po-polnoma mlrno, samoumevno in brcz vsakega patosa. Tndi v SO' clalni motiviki ostane Pilon tak, vsc bolj enak med enakimi, kot pa slikarsko in programsko zain-teresirani inteligent mcd »ubogi-mi« delavci in potepi. Na vsej slikarski poti »vccno mladega« Pi-lona opazujemo iskrcno iskanje vseHni odgovarjajoče oblike,, sli-kar)evemu osnovncmu nastrojenju odgovarjajočih snovi irt motlvov. Ko človek z radostjo v srcu uživu ob Pilonovem opusu, se mu misli nehote obrnejo na domače raz-mere. Želel bi, da bi bilo med njsimi slikarji vcč tako iskrenih, da bi obmolknili, ko bi začutili neko oddafjenost in razcep od ste-dine, katcri njihavo delo velja in bi se ga zopet lotili s čistimi poj-mi in jasnimi poglcdi. Da, takrat bi imeli sicer manj slikarjev, a več resničnih umetnikov. Polcg Mo-derne galerije )e namreč Utdi se Jakopičev paviljon. Ujčič A. spremenilo v mučno oz. pi-katno (po okusul) umazanost. Na vsak način jeodveč smeš-na, v celotno dogajanje po-vsern neorgansko m zgolj po Capovi invenciji (!) vnešena eksotična spohiost »cigaiiike«: (v Matipassantovi Tioveli je Markov pobeg motiviran zgolj s strahom do poroke — očitno bi bil že Maupassantu ta ciganski mo^v prestereo-tiipea) * Ko srao zgoraj Otbdolžili re-žiserja stiindardno-literairne-ga razumevanja in občutenja življenja, ga s tem nismo ob-dolžili, da je njegov fihn za-starel z ozironn na čnstva in dejanja njegovih ljudi (čcš, kaj nas briga ta nesodobna zgodba o dekli, iijeneun neza-konskem otroku in njenem gospodarju). To bi bilo ne-smiseino: vsebilia človeikove-ga čustvovahja je pač bolj ali manj standardna in ima kot taka vedno pravico do svcje umetniške upodoibitve. Upo-števati pa moramo dnižibeno pogojeno obliko tega čustvo-vanja ' (današnja slovenska dokla, ki neporočena priča-kujejo otroka, drugače. — čeprav isto čustvuje, kot je pred 100 li?.ti čustvovala fran-coska služkinja Roza) Cap je storil tu neipopravljivo naipa-ko: ču-stev, ljudi dn usod Mau-passantove fabule ni znal or-ganiziraiti v svojo podf^bo sveta oz. boljc: zaradi svojega zgoraj omenjenega življen-skega nazora oz. nenazora zgotlibi te svojskotsti in en-kratnosti ni mogel dati; obe-nem pa je razbil Maupassan-ta, njegovo občutenje življe-nja im njegovo podobo te de-kle. Tako je nujno ostal zgolj S pomočjo delovnih kolektivov V BENETKE Delovni kolektivi so poma-gali študentom Alcademije upodabljajočih umetnosti, da so potovali v Benetke. Študenti so dolgo razmišlja-li kako bi ušli ven iz tega oz-kega okvirja naše »ljubljan-fckosti« in si šli malo v svet ogledat to in ono. Letošnji Bienale v Benetkah je bila iz-redna prilika. Toda denarja niso imeli. Sklenili so. da bodo s pomočjo svoje zadruge »Vza-ieannost« prodali svoja de]ain tako dobili denar za potovanje. Mnogo podjetij v Sloveniji je pravilno razumelo njihave že-lje in študenti so zbrali vsoto 700.000 din; v znatni meri pa sta pomagala tudi radovljiški in trboveljski okraj. Končno je bilo za vse veliko zadovolj-stvo, da so prviČ prodali svoja dsla in ugled naše zadruge se ;e povečal. Bivanje v Benetltah jim je mnogo koristilo. Ogledali sosi neprecenljive umetniške za-klade, ki jih je v tem kraju nakopičila zgodovina ter tudi tazstavo sodobne umetnosti. Na tej razstavi so prazaprav spoznali koliko je vredno naše domače v primerjavi s tujim in lahko rečemo, da je naše vredno mnogo več kot so si prej predstavljali. Zaman so re nekateri bali, da se bodo »izgubili« v tujem svetu. toda temu ni bilo tako. Mnogo so se naučili na tem potovanju in imajo sedaj veliko več vere v svoie la?tne sile. Premiera filma Razdvojeno srce Protekli iede se je vršiia v Londonu premiera angleškega filma Razdvojeno srce.« Film je posnet po življenski zgodbi mladega Ivana Pirečnika- Na-stopajo večinoma znani an-glcški filmski igralci, Glavna vlogo. matere Ivana. igra pri-ljubljena Yonne Micthel, o kateri pravi Datly Mirror, da je s to vlogo zotpet dokazala svoje velike igralske sposob-nosti. Zanimivo je, da angle-ški gledalci v tem filmu veči-noma prvič slišijo slovenšči-no, ki jo govori glavna igralka. OfHenry-jevo srce Pred kratkim je izšla v New Yorku biografija Dala Kra-merja o dobrio znanem ame-riskem pisatelju novel in čr-tic Willjcmu Sydneyu Por-terju. ki je zaslovel pod psev-donamiom O'Henry. Biografija se pričenja, ko. ko je bil W- Porter star 19. let in se zadržuje najdalj na na-slednjih 16 letih. V tem času je bil W. Porter obtožen po-neverbe. Biografist Kramer postavljn tezo, da Porter ni ponevenl denarja v banki v Austinu. Če f>a Porter ni bil kriv — in judj,e so večinoma mislili, da je bil le delno odgovoren — se nam postavlja vprašanje, zakaj je odletel v Honduras in zaikaj se je potem, ko se je vrnil k iimirajoči ženi le del-no branil krivde. Ceprav je marsikateri kritik skušal zraanjšati vrednosi 0'Henryjovega dela, je ven-dar število občudovalcev fega mojstra novel veliko. Ta bio-grafija je podoba traeične živ-Ijenskc poti pofi popnlarnega ameriškega pisatelja. Sodelovanje študentskih Ustov Teodor Oiič, BEOGRAD Zelei bi Lpisnika v vsaikem univerzitetneon me-stu. Takšno sodelovanje si zamišlja oddelek za tisk pri CK NOJ. Razni listi zahteva-jo od nas veSkrat različne članke in informacije in bi nam sodelovanje z redakcija-mi zelo koristilo. Študentski list mora pisati o študentskem življenju v Jugoslaviji in to sam od sebe ne sa-mo kadar bi se to od nje-ga zalitevalo' Istočasno bi bilo koristno tudi sodelovanje z oddelkom za tisk pri CK NOJ, kateri lahko mnogo pomaga pri objavljanjtt kakšnih član-kov. če mi to želimo. Vidimo, da v$e VO|di do tega, da napravimo nekak lik štn-dentske^a lista. Misliim, da študentski list sicer ne more-mo jemati sarao kot orgau ZSJ, čeprav je potrebno, da je organ samo ene poiitične organizacije. Študenttski list predstavlja glasilo in organ znaČajne -rnstitucije, kot je univerza, ki je pomeTnbna za vso skupnost. Vsem je znano, da je iadan zakon o univer-zah- Tn razumljivo jo, če se skupnost toliko zanima za nniverze. da potem od takšne instituriip pričaknfe tudinjp-no niišljenje. Vondar nnši časniki nimaTO samo pečat nnivPTZP. Dobro vpste, da se jp v diskusijah o novem ?ako-mi o nniverzah. o> programih in akcijah zu ia prnigram. osfla-si]r> precej javriih kulturnih delavrpv. in zaradi tetrn štu-dpntski list ne more odbiti. da tak delavec ne nanišf1 nekaj tndi v našem lisfn. fitudenire naj se zfniimfijo tndi /a dru-stp problpme in nstvarim tak-šno ozračje, da se t"d; dnisri za v.\\h zonimnro. Sfndpntie naj bi se zanimali in pisali o komunah; naj se vidi, (Ja s© študent pojavlja, kot čl^vek, ki lahko govori o družbenih probleraih. Studentski tisk mara imeti široko družbeno vlogo, za katero pa se mora-mo borhi. Zato ni mogoče da-jaii receptov, temveč je to stvar uredništev in načina de-]a. Ravno tako naše liste ne bi kategoriziral kot časnikc, ki se ukvarjaja sarao z mfor-macijami- Naši listi majo od-rejeno vsebinsko obliko, tako, da jih lahko obravnavama tu-di kot Časopis. Družba mo-ra videti kako študentje kot č!a-ni skupnosti gledajo na kul-turne, ekoaomske in politične probleme m ne samo na pj-ob-leme študentskeiga življenja. Po končanem študiju gredov gospodarstvo in zato naj se že sedaj slišijo njihova mišlje-nja. V študentskem tisku se po-javljajo tud slovnične in stili-stične napake- Nevarnast je, da se pojavj tendenca pisanja na lahek nfiin, brez globjih analiz. Mi noeemo pisati samo zato, da te članke nekdo samo prebere. Smajo Crnovršanin, Referat tovariša Kralja nam daje neko sliko in mož-nost, da naše časnike napra-vinao takšne, kakršni morajo biti. Ča primerjamo naš štu-dentski tisk z ostalim jugoslo-vanskim tiskom, Lahko ugo-tovimo, da je naš tisk po vse-bini in tehniki precej unifor-miran. Naši listi prinašajo na istih straneh vedno iste prob-leme. Vendar bi moral štu-dentski tisk stremeti za teni, da ima svojo posebno obliko, ne mislim vsebinsko. temveč v prednašanju prablemov, ozi-roma člankov, ki jih objav-ljamo. Mišljenja sem, da mora n&š tisk imeti izrazito univerzi-tetni značaj in da ne objav-ljarno stvari, ki jih, in to kva-litetnejše, prinaša naš dnevni tisk. Vsi člani naše redakcije so amaterji, niso plačani, niti hc-norirani, zaradi tega so članki pogosto zelo slabi ter večkrat bolj škodujejo, kot pa kori-itijo listu. Vsi naši listi imajo športne rubrike, v katerih prinašamo članke o delu naših športnih društev. Na teh straneh bi morali popolnoma kopirati na-še velike liste. Objavljati mo-ramo vse probleme, da štu-dent čuti, da je to njegov. list, da je to skrb za njegovo športno življenje. Pisati je treba tudi o poedincih; kako se obnašajo na športnem po-lju. Vse pa naj bo napisano zelo živo, ne glede na to, kakšne vsebine je članek; Premalo razmišljamo tudi o tem, da je univerza samo pre-hodna postaja za študenta. Naš študent je na fakulteti štiri do pet lefinmi gavesčas gledamo samo kot študefin, ne pa kot državljana. Sras-tram-, da na univerzi porabi le štirideset odstotkov svojega časa, ostalo izven nje. Todi mi nismo pogledali njegovo življenje v mestu, kako se on ukvarja s problemi komune. In dogodi se, da študent s po-deželja ne ve o mestu, kjer se je šolal nič drugega kot to, kje je štadion in katera šport-na društva obstoje. Tako naši študentje, ki cdhajajo s fa-kultet, ne prenašajo izkušenj iz mesta na podeželje. Če ste imeli priliko pogovarjati se z ljudmi iz našega gospodarstva o naših kadrih, tedaj ste op-.i-zili, da imajo precej slabo mišljenje o njih, ne mislim v strokovnem pogledu, temveč o njihovem političnem delova-nju. Zato mislim, da študent-ski časniki ne bi bili samo za Študente, temveč, da bi tudi ostale državljane seznanjali z našimi problemi. O teh vprašanjih bi dal ne-kaj predlogov: Takšno kon-fertnco je potrebno sklicati dvakrat letno in to na začet-ku in zaključku šolskega leta, a vsakokrat v drugem univev-zitetnem centru. Z ozirom na težke finančne probleme na-ših listov je potrebno, da se študentski tisk vključi v red-ni proračun. Z vseml silami moramo delati za to, da se poveia kvaliteta in kvantiteta lisa. Dalje, naj bi se pred vsa-ko konferenco v univerzitet-nem centru, kjer bi se vršila, priredila razstava študentske-ga tiska. Kot posebno važno sma-tram, da zahtevamo od re-publiških združenj novinar-jev, da objavljaio materiial iz študentskega življenja. Prob-lemi, ki pa prehajajo okvir naše univerze, naj bi se ob-javliali v dnevnem tisku. Od radiiskih postai moramo zah-tevati. da pri pregledu dnev-nega tiska daiejo tudi pre-glede ^tudentskega tiska. Za izmeniavo gradiva med našimi listi predlagam uvedbo posebnih rubrik, posvečenim posameznim univerzitetnlia centrcm. ; TIUBUNA, 20. noverfra f>54 S AOK JE PRVI položil račune o svojem delu Težave z egrcefci. - Stabi uspehi fekmovalnih vrsf. - V prihodnji se zosii cdhsjkarska š©!a Priče! se je fas občnih zborov, fas ko polagajo posa-mezni klabi in sekcije ob račun svojega dela v preteklem letu in dclajo načrte za p rihodnjost. V dolgi vrsti akadc-skih klubov je bil prvi AO K. Prcjšnji teden so se zbrali odbojkarji tega kluba, da bl sc pomenili o uspehih in neuspehih v letošnji ter o načrtih za bcdočo s ezono. Ta občni zbor so vsi pričako\r ali z velikim zanšmanjem, saj so v zadnjem času povsocl govorili, da se bliža konec živ-ljenja tega klnba. Prevlad ovalo je mnenje, da bo izpad moške vrste iz zvezne od bojkarskc lige povzročil zmedo ˇ celem klubu. Prav zaradi tega so vsl članl težko pričakov3li tehnično poro-čilo tov. Kosca, čeprav sta bili ra sporedu ludi poročili pred-Ecdnika dr. Pretnarja in taj-nika. Tov. Kosec. ki Je §ele med letom sprejel funkcijo tehnične-ga vodje, je podal poročilo, ki j« bilo prav zares vredno po-zornosti. Najprej je opisal uspe-he kluba v tekmovanjih. O delu I. moštva nam je povedal prav zanimive ugotovitve. Kot Je zna-ro, je ta ekipa zapustila družbo r.ajboljših odbojkarjev Jugosla-vije popolnoma upravičeno. Mo-žtvo ni redno treniralo, igralci so bil nedisciplinirani, saj so r-vjšlvo fiest.Tviiali in nir^avali fcele neka) minut pred tekmo, namesto da bi to storili že na treningih. Značilno je, da se v teku celega leta moštvo ni niti enkrat kompletno zbralo na tre-ningu. Tako moštvo brez dvoma jie more imeti uspeha v tako kvalitetnem tekmovanju kot je I. zvezna liga. Lahko rečemo, da so k neuspe-hu I. moštva precej prlpomogH tisti igralci, ki- so izstopill iz vrst akademskega kluba. Le sa-mo prisotnost Skerbineka bi skoraj gotovo pomenila obstanek v ligi. Poleg njega niso nasto- nsH če: K"v >.L. ivlcuj.isr in Dvor-žak> ki so bili na študijski prak-pi v incv.em.stvj. Pn-vemo na.i šr>, da se je pred nekaj dnevi tudl Sumak odločil, da zapusti aka-demski odbojkarski klub. Kot vidimo, predstavlja pre-stopanje iz kluba v klub pre-cejšnje težave za AOK. Lahko trdimo, da je Skerbinek dosegel svoj vrhunec prav pri AOK. Prav tako lahko ugotovimo, da so mnngi i ki bi jih bilo treba še re-šiti. Na koncu so izvollli nov odbor ki ga sestavljajo: dr. Pretnar, Jar", Sušnik. Mikuž, thaler, Mlakar, Mesec Metka, Kosec Draga, Lavrič in Mulaček. Z občnega zbora planincev Z IZLETI bomo pridobili nove člane Smučarska sezona se vedno bolj približuje. — Ce so vsi delali tako, kot prikazuje naša slika, potem lahko pričakujemo razvescljivih vcsti (Na sUki: »suhi trening«) V vrsti občnih zborov so se prejšnji teden zbrali tudi pb-ninci Planinskega drustva Univerza, da polože obračun svojega dela v pretekli sezoni. O planincih smo pred nedav-nirn precej pisali, zato ne bo-mo ponavljali stvari, ki so jih iznašali govcrniki v svojih re-feratih, čeprav so zanimive. Par vrstic bomo posvetiili le diskusiji na tem sestanku, ki je bila plodna in je dala ne-kaj konkretnih predlogov za delo v prihodnjem letu. Nekaj nad 50 članov PDU je marljivo poslušalo poroč:-lo, takoj za tem pa se je raz-vila diskusija, ki se je največ sukala okoli pridol/vanja no-vih članov planincev. CLani so že v letošnjem letu spoznali, da je najbolj privlačna oblika dela z novinci izlet. Skoraj vsi izleti so dobro uspeli, če-prav ni bilo vedno tako, kot bi želeli. Tudi v prihodnjem letu bodo nadaljevali s prire-janjem izletov, seveda še v večji meri kot letos; Izlete bo treba bolj načrtno pripraviti, posebno propagandi bodo mo-rali posvetiti precej več pozor-nosti. Izlete naj bi prirejali v bližnjo okolico, tako da bodo zvezani s čim manjšlmi stro-ški. Prav gotavo bodo na iz-letu našli mnogo takih, ki v Ljubljani pogrešajo dobrih brijateljev, tu pa jih bodo na-šli in dan jim bo potekel v prijetnem razpoloženju. Brez dvoma bo mnogo od teh izlet-nikov našlo nadaljnjo pot v NEAMATERIZEM ŠPORTNA MORA ^ovic0 o nn®&m®ler\zmv« so imel@ odmev tudi Žo dersor se pot@gu|ejo manjši klubi »Ce igralec žrtvuje toliko prostega časa, da trenira tri-krat tedensko, potem brez dvoma zasluži neko nagrado,t kvazi profesionfilizetn. je /a-dal /e prerej prefflavio' na5im ^porfnun f^rmrmm Sprfinlia- ti moraino vse dogodke v tej smeri in inorebitDe pojave »neamaterizma^ v naših štu-dentskih ekipah ostro obsodi-ti. Tudt sodelovanje ined športnimi redakcijarai je tre-ba |?olj razširiti. Bilo bi po-trebno. da bi izraenjavali ve-sti iu članke vsaj dvakrat na mesec. Poleg tega bi morali športni (Klbori vsaj enkrat aa leto sklicati vse študenlske urednike in fim iznesti svoje probleme Sportni urednikf 8tudf>nt-skih listov bi rnorali obiskati vsa večja študentska tekmo-vanja v državi kakor tndi v tnjini In pr Svptovno smu-^ar^ko prvpnvain bof?-5o hravo. kot ostali Večkrat vndfitva klvhov tern kvalitet-nim. $r>ortnikom ugndp. ne po-misUjn pa. dn so s tem snmi spbi Skndovali S tem, da je npk Hnn mn&tvn dnbil prH?|-Hnirav volntaj. je enntvost v pkivt ma.njSa. forari.?tt?o in ¦prfjat.pltetvo se rvH, poraja se nevnMljlvo*t. Na ta naHn tr« pi celo mnštvo. pnslcdice na v drugih pcsnogah. - so nam znane. V tekmovanju rA več uspehov, moštvo gre po rakovi poti. Toda pri vsem tem ne gre samo za. moštva. Tistih, ki sa-mo tekmujejo je dokaj malo v primeri s tistimi, ki se ba-vijo s športom zato, da bi se razvedrili, da bi se okTP.pili. Prav na te športnike, Jci ne igrajo nogometa zaradi nogo-meta, ki ne igrajo kosarkč sa-radi košarke ali odbojke zara-di odbojke, ta zmeda v r/a.?em športu vpliva zelo ncgativno, lahko rečemo celo porazno. V športu ne vidijo več športa, ampak nsko obrt, ki je name-njena samo tistim, ki imajo izredne telesne sposobnosti, ne pa tisiim, ki se s športom ukvarjajo z vidika razvedrila. V zadnjem času je slišati Le precej glasov, ki pričaio, da so škodo že spoznnli tudi na višjih forumih, ki že dolaa U-ta dopuSčajo to zmedo. Zadnjl plcnum CK NOJ je razprav-Ual o teh problemih, tudi v Zvezi športov so razpravljali n tem in dali konkretne pred-lorie za odpravljanja teh na-pak. Prav gotovo so fi ukrepi že nujni kajti, ne motimo se, če ugotavljamo, da naš šuort drrd vedno bolj navzdol. ZMAGA V ROKOMETU V Beogradu je bila pred ne_ kaj dnevi mednarodna tekma v malem rokometu med Medi-cinsko visoko šolo iz Beogra-da in reprezentanco štuclen-iov iz Stuttgarta- Zmat?ali so Beograjčaui z rezulatom 19:S. Tekmi je prisostvovalo nad 1500 gledalcev. gore. Potrebno bi bilo, da bi prirejali take izlete za vn študente in ne samo za člana planinskega društva! Precej je bilo govora tudi o srednješolcib, ki naj bi se v čim veojem številu vključil: v Planinsko društvo Univerr/i Nekateri so predlagali. da bi po srednijh šolah ustanovili posebne sekcije društva, ven-dar so končno skleniii, da naj se srednješolci dircktno vklju-čijo v PDU. Razpravljali so tudi o pri-pravah na orientacijsko tek-movanje jugoslovanskib štu-dentov, ki bo v letošnjem štu-dijskem letu v Ljubljani, Posebno pozornost so po-&vetili vistanovitvi bodočega športnega društva ljubljian-skih študentov. Planinsko društvo je brez dvoma v po-sebnem položaju, saj drufjtvo v društvu ne more obstajati. Ta problem je pojasnil zastop-nik AŠO, ki je predlagal jiaj se društvo vključi v nvo športno društvo prav tako, kot vsi ostali klubi in sekcije. Novemu odboru bo tudi pri-hodnje leto predsedoval tov. Valič. V stenl ČUDEN 0UUI 1BQR Na drugem mestu poroča-mo o uspeleiti občnem zboru AOX. Toda ni povscd tako. Pred nekaj dnevi so imeli tu-di naši nogometaši napovcdans občni zbor, ki pa je bil do-kaj čuden. Udeležbe nsmreč ni bilo, celo odborniki niso prišli. Pisali smo že, da ro no-gometaši na nogcro^tnem travniku lcar dobro pnčeli. Toda to še ni vse, treba je de-lati organizirano. Brez dvoma je občni zbor najvažnejši se-stanek v letu in po vsej pra-vici bi se mcrali funkcionavji NAŠK zagovarjati za neuspeh svojega občnega zbora. Iz Zsgrsba Tudi na miiverzi v Zagrebu je špot močno razvit. Mcd letom imajo razna uni-verzitetna prvenstva, ki zajc-majo vse mogočc disci-pline. Lansko leto so tekmovali v nogometu, odbojki, nainiznenx tenisu, šahu, streljanju ia sraučanju. Največ uspeha v lanski sezoni je imela eko-noinska fakulteta, *Tudi letos so že začeli s tekmovanji, prvi je bil na vrsli nogomet- Za noffometaši so pričeli tekmo-vati tudi odbojkarji, ko.šar-karji in šahisti. kmalu pa so bodo lahko pomerili na dil-cah tudi smučarji. V Zagrebu so ustanovili nov šporlni cd-bor, ki bo koordiniral delo športnih organizacij na za-grebških fakuitetah. FUII^E 133 - LJUBUANJ& čestita vsem delovnim kolektivom ob našem VELIKEM PRAZNIKU! USODNI DNEVI MOJEGA ŽIVLJENJA »Vaš slučaj ni tako strašen. Poskušajmo ga zgodovinsko objasniti. V prazgodovinski dobi so stanovanjsko vpraša-nje reševali na dokaj primiti-ven in preprost način. Pračlo- Zaprosil sem za sprejem pri stanovanja, ki pa ima držav- vek namreč še izdaleka ni Zivilski trg je poleg parka, upravniku. S tem človekom ljanske pravice do stanovanja. imcl takšnih potreb kot jih ki pa proti z-imi izgublja na imam resne zadeve- Zlepa ni- Zivim vsestransko: na preda- imamo danes, zadovoljen je sv<;!: vrednosti, iiajbolj javno sem mogel verjeti- Zavil sem vanjih v menzi, v parku, opers, bil s kotanjami. Stari Grki so mesto. Sem prihajajo Ijub-v prvo ljubljansko oštarijo da drami, pri Figavcu, operni napravili korak naprej v tem ljaiiske gospodinje po fižol, či- klcli in na nlir.i. PrenorMi.iem, pagledu. Pri njih imamo nam- zelje, kisle kumarice in dru- se duševno in telesno spoči jem. Slivovka je preizkušeno sredstvo za poinirjeuje živcev. Na spisku nie ni. Rad bi vedel. zakaj je bilu moja prošnja za-vrnjena. Pa tako jasno je \>\\u ¦utemeljena. Sestavil jo je o-če, vestno in študiozno. ki je stroptomiciu za tozadevne pro šnje. Sicer iraa dolgoletno pra-kso kot pisarniška moe sta-novanjskega urada v mestu. Vsa čost oCetu! Dneviio prebi-ra stanovanjske prcšnje in vedno s slabšim apetitom pri-haj-a nn ko^ilo. Tehuiko pisa-nja stanovanjskih prošenj ima v malem prstii. Razen tega dobro obvlada stanovanjski poslopek Ima poseben dar, da prašnjo s pravilne strani o-svetli- Ne. kaj iakega nisem pričakoval. Staršem sern telefoniral, zemstvu, kot dobro o datacijah pa ga ie priiel stjo. Gotovo ima takšnih sre- ski problem v člaveški zgoda. st0Je" upokojenec, Xi mu je spnncc Nnjprej sem pozdro- čanj na pretek. Zato lahko iz- vini v razmeroma zelo krat- P°trebna. ^nska nega kot pe- vil kakor se pač spodabi, ko bira. Gre pač zato da smo si na kem času. Vesel sem bil. da da?.°?°'.kl "stvarja zakonsko se"pride v urad. \*«nP™ Snnraznimin moramn mi n-i hilo frpha h«kati nr, l.i_ ?ozliJ? m »dstranjuje prepir, Student prirodoznanstva brez pogovoriti. ide v Urad. jasnem. Sporazumno moramo mi ni bilo treba brskati po li- tf it i o™}1™™* Pre,'Pir' ¦volite da se predstaivim. delati Z upravnikom se da teraturi. Sliko njegovih izva- k,ot .™mek> k\ Je pmpravljaa MESTNI VODOVOD KOČEVJE SPREJMEMOTEHNIKE ZA NIZKE GRADNJE PLAČA PO DOGOVORU. PONUDBE POSLATI NA UPRAVO. NASTOP Z NOVIM LETOM. ianj imam jasno pred očmi. stariti neverjotne ipodvige iai Moral sem na tihem priznati, dotbl:a .d^]« fa Iastnika stano- da je kapaciteta v teh stvareh. Vanj,a rtd- ltd- Vsf z&™™- RaZ" Strokovnjak na svojem me- Pisalsem na^rado Brez uape- stu- Njegovi napotki so mi ^. KakoT da Ijudje ne rabi- prišh prav, J° de»armh nagrad. >Priznajte« je dejal, >vaš Zatekel sem sa na živilski oče ima kot staaovanjski Tu bom vsaj prišel v stik z stroikovnjak gotovo kakšne ljudmi. Zveze, moj draigi, po- podzemne kanale.« Pomislil menijo pol uspeha. V glavo mi sem na vodovodno inštalacijo. Je padla genialna ideja. Ampak, to nima s stanova- Vzamem transpare-nt in se njem nobene zveze. Mož pra- napotim po tržnici. Kolega vilno misli. arhitekt mi je napisal tekst, >Končno ste pa tudi sami ki ga je bogaito ilusriral. Ilu- doTolj iznajdljivi. Na mene stracija: sofoa s posebnim vho- ste napravili vtis sodobnega dom im razgledom proti Ža- človeika. Pomagajte si po svo- lain. Zraven pa veliic vprašaj. je iu originalno. Zastarelih Tekst je bil futurističen. Mož metod se ne poslužujte, Sicer s transiparenrtom išče stano- boste propadli- Izvirnost m vanje. vsi, ki kupujete živila smotrno pripravljeBa akcija.c na tem trg-u, imate krov nad NOČNO POTOVANJE To noč sera krasno preno- Spominjam se tudi roke, ki čeval- V zakurjenem vagoau me je zbudila. Malomarno prvega razreda brzovlaka sem pogledal skozi okno. Vi- Ljubijana—Reka. To početje dez je bil meglen. mi je priporočal kolega, ki že >Vozne karte, prosim.« mesec dni stanuje v vagonih Besede^nniformiranegaspre- na ljubJjaoski pcstaji. Nimam vodnika s klešči v rokah so pritožb. Fotelji so mehki, me pogrele bolj, kat ruimov obloženi z zelenim in toplim čaj pri >Petričku<. blagom. Niti pokrivala nisem »Nisem imel namena po- rabil in stranišče je pri roki. tovati. To se je zgodilo sti- Vse, kar zahtevajo sodobni hijsko, neprostovoljna, slu- stanovanjski in higienski čajno. Odločmo protesliram predpisi- Seveda moraš biti proti samovolji železnice. Kje nekaliko izurjen v plezanju. pa pravzaprav sploh sem!*«: Zadostuje pa znanje iz ame- >Vlak drri ptoti Postojni. riških kriminaluih filmov. Pravite, da nimate vazne kar- Drugače gre vse po uglaje- te? ivje ste vstopili? Plačali nem tiru. Železničarji niso de- boste dvojno voznino!« tektivi, da bi te odkrili. Za- »Pustite me pri miru. Zdaj spal sera fakrat, ko je dežur- preno<5ujem. Jutri imam težka ni na mikrofonu najavljal predavanja- Vsakema držav- prihod zadnjega vlaka z Go- ljanu je zagotovljen nemoten renjske. Tega se dobro spo- aočni počitek. To je kršitev minjaui- nocnega miru!« Ježamot glavo. Stisnile se in me rešite kolodvorskih čakalnic, iz ka-terih ine lnecejo železničarji na ulico. Mislite, da se je kdo ozrl-Le nekaj pripomb sem slišal za mojim arbtora. Prodajalke hudomušno opletajo z jeziki. »Tega pa ob belem dnevu no-si luna,« so govorili. Kmetica z rdeoo svileno ruto je bila nekoliko balj vljudna- »Dajte te-mu gospodu prostora% saj vidite, da je ušel s Studenca.« j>Svinjarija« sem dejal. Dvdgnil sem transparent ne-koliko centimetrcvv višje in nadaljeval v istem smislu. Ko sem slišal resno opozo-rilo iz ust pristojnega tržne-ga čuvaja, da naj nebam z oslarijami. sem se napotil proti Ljubljanici. Po smrdLji-vi vod.i je plavalo besediilo mojega transparenta: »Rešite me kolodvorske čaikalnice-« Fant, puške ne smeš vreči v koruzo! To je samo trenut-na kriza. Tudi umobolni ima-jo svetle in teimie trenutke. Nen-adni udarec me ni podr1! na tla. Zatišjc pred odločil-nim spopadom. Stisni zobe in najdi stik z ma-sami, zveze, povezavo. Stano'vanjska sti-ska je dolgotrajna in nalez-ljiva bolezen. Študentje so fi-ziono preslabi, da bi jo pre-boleli. Rabil bi dietično hra-no. Bojim se, da izgubim kan-dicijo in fizično odpornost. Niscm ubral najboljše poti-Moja zaimisel je ortodoksna. Preveč diši po reklama. Moral bi osvojiti gospodinje. Razo-deTiem jiTn, kar mi leži pri srcn. Pogovorim se [imtimno med štirimi očmi. V doibi atomske ljubezni itn letečih krčižnikov mora bitd človek elastičen kot žvečilna guma in najti mora nove oiblike po-vezave z državljankamii. »Mamica, ste zadovoljni z jajeki? Kje ste pa vzeli tako debela?« »Se vam zdijo debela? Sre-čo sem imela.« »Ste slisali kaj o letečih? Na krožni'ke mjislim?« »Ne govarite o tem. Nešteto svetlih noči so mi napravili« Mož ne spi več normadno, od-kar je o njih prebral prve vr-stice. Zadnjič jih je zjutraj videl celo nad nebatičnikom. Bil je prvi, ki je dogcdek prt-javil pristojnemu novinarju v TT-|u. Zdaj so ga že trikrat klicali na zasliševanje v ured-ništvu.« »Jaz pa imam po člamikih o letečib. krožnikih neverjetiio dober spanec. Nikoli še nisem s taikim užitkom spal na trdi klopi. Ko bi mi vsaj železni-čarji ne kratili nočnega miru. Ali bi mi morda lahko poma-gali, da dobim kaj boljšega? Verujem da imate kakšno so-bo na vidiku.* >Veste, pri nas je težko. Mož bo sicer priihotdnji ieden jv nočni služLi, pa bo tako po-stelja čez noč prazna. Ampak spanja v izmemah še niso ni-kjer uvedli. Cakajte. Naš hišni prijatelj je pred dnevi pripovedoval, da je njegov hišni prijatelj slišal v iram-vaju, kako je nek gospod priipovedoval o stanovanju, ki bo bržkone prazno, ko se raz-pusti nogometni klub Odred. Toliko boste morali počakati. Za ta čas pa najdite prilož-nostno prenočišče.« MALENKOST IZ VSEH VETROV NA JURIŠ! Skupina študentov je hote-la priti na brucovanje pravni-kov brez povabil in vstopni-ne. Zato so razbili vrata štu-dentske menze. »Le krepko, fantjel Najprej moramo razbiti jeklena vra-ta. Drugih vrat ne bo problem zlomiti, ker so steklena.« '¦ Zadnja tolažba Kot poroča neka tuja časo-pisna agencija, je sredi pre-feklega tedna po dolgotrajni in naporni bolezni imirla ma-ina Juanita. Društvo mehi-^kih skladateljev in zavod za ^ašeito in varstvo narodne glasbe vljudno naproša Radio LjubJjano da v znak žalosti, /ahvale in sožalja vsaj teden dni prekjne z vrtenjem pesmi Vlama -Juanita v svojih odda-jah- POD^ETJEZANAKUP IN PRODA^O ŽiTA IN MLEVSKIH IZDELKOV TELEFOMI: hišna centrala 39-171 — DIREKTOR 30-877 KOPUJEMO \U PSIOOAJAMO vse vrste žita, mlevskih izdellcov, krmil riza, fižola, sleme itd. V LAST^EM LASOSIATORiJU anaiiziramo kakovosti blaga proti nizki odškodnini. - Posltižite se ugodne prilikel V LASTM134 SSLOSiH (Uprava žitnih silosov) protinizki najemnini vskladiščujemo žita, mlevske izdelke in podobno blago. Vsem našim odjemal-cem se priporočamo. Vprašanje: Kdo so matemati-čni emigrantd in kdaj so se v zgodovini prvič pojavili? Odgovor: Matematični emigr artti so fizične osebe, prvenstve-no sluaatelji beograjske TVŠ, ki se selijo zaradi izpita iz ma-tematike pri prof. Kašaninu. V novejši zgodovini je to ze4o pogost in razširjen pojav. Kdaj so se v zgodovini prvič poja-vili ni mogoče točno določiti. Selijo pa se običajno v univer-zitetna središča, kjer matemati ke ni probJem položiti. Točni statistični podatki o njihovem ševilčnem stanju na ljubljan-ski fakulteti nam žal niso zna ni. Vprašanje: Kaj se razume pod pojmom »letečih krožnikov« v študentskih domovih? Odgovor: Pod pojmom letečih krožnikov se razumejo sta-novalci, ki so pogojno sprejeti in do izpolni-tve pogojev visi3o v zraku, kot leteči krožniki. Nekateri jih smatrajo tudi za pa-dalce ali avijatičarje. Črna zgodba z živilskega trga "ŽITO" DELOVNI KOLEKTiV TOVARNE TBAECOV U U B U A t« A ZG. HRUS Cfl $ .14 čestita vsem delovnim kolektivom ob obletnici ustanovitve naše državel Razprava Zespiski nošega reporterfa s poii po naselju O KUHALNIKIH Kuhalnik je na naselju važ-Oa življenjska dobrlna. Tisti, ki ga ima, je bog bogava. L.a-Btnica ali lastnik lahko kuha kjer nekaj časa visi, na drugi strani pa rou sodišče starešin odmeri zasluženo kazen. Eelektrični kuhalnik se od Jajčka, cvre makarcme, praži kuhalnika na drva razlikuje, krompdr, peče palačinke, smo-di mieko, duši govedino in kar je najvažnejše, posebno v zim-tkem času, greje sobo. Uprav-nik sicer pravi, da je to pre-povedano in kaznivo dejanje, ljud."e pa dobro vedo, da iz pisarne ne more videti vsega. Nekateri trdijo, da je kuhal-nik socialna ustanova, ker omogoČa študij tistim, ki ni-majo sredstev za menzo, da s»i sami priipravijo »žrtje«. Dru-gim služijo kuhalrnki za vzdr-Ževanje osebne higiene, zato ga smatrajo za zdravstveno ustanovo v duhu parole »zdrav duh v čistem telesu«. Imamo več vrst kuhalnikov: na ročni, plinski in električ-ni pogon. Na naselju je naj-več električnih. Dalje delimo kuhalnike na stare, nove, do-ma izdelane, uvožene, prijav-ljene in neprijavljene. Na na-selju je največ neprijavljenih. Eazlika med prijavljenimi in neprijavljenimi se pokaževsa-kega prvega v mesecu na bla-gajni uprave. Od prijavljenih kuhalnikov plačujejo lastniki, davčni obremenjenci razne de-narne dajatve, takse, trošan-ne in davek na prekomerno porabo električnega toka. Ne-prijavljeni kuhalniki so teh obvez oproščeni. Drugače pa neprijavljeni kuhalniki prav tako dobro kuhajo in grejejo Bobo. Nekoliko bolj zamotan je primer, če se neprijavljeni kuhalnik odkrije, kar pa se zelo redko zgodi, kajti lastnik fnora imeti že prokleto smolo. Vzrok, da do tega ne pride, je v izvežbanosti lastnikov, ki |>oznajo različne trike, kamu-Caže in neverjetno spretnost V skrivanju tako, da kuhalni-lcov tudi za ta posel dobro izurjeni in izšolani ne morejo odkritL če pa koga zasačijo, ga obesijo na oglasno desko, ker ne rabi drv, ki so na na-selju po 8.- din kilogram. Sta-novalci računstvo dobro ob-vladajo, zato drva malo upo-rabljajo. Kuhalnik se spravi v pogon, če ga vtaknejo v sti-kalo. Ce ga nihče ne izključi, lahko greje noč in dan in ai treba, da bi ga nalagali, ka-kor lončeno peč. Izključitev kuhalnika nima nobene zveze z izključitvijo iz doma. Sled-nja sledi le, če je lastnika kdo videl, da je pozabil izključiti kuhalnik in to prijavil svetu fctarešin ali glavarju. V takš-nem slu&aju je bolje, da last-nik kuhalnika konča s hara-kirijem. 0 delu Počitniške zveze Kuhalniki kakršne imamo na naselju »žro« elektriko. To-da dočim stanovalci »žrejo« največ trikrat ali dvakrat na dan, |ro kuhalniki neprene-homa. V tem je ravno nesreča, ker ne poznajo nobenih mej. Stanovalci se napokajo fižola in koruznih žgancev, pa je za nekai časa mir, dočim so ku-halniki nenasitni, kakor posa-mezniki, ki venomer preže na dodatek. Še nekaj, kar je važ-no za kuhalnike: vroči so. Na ta način imajo precej skup-nega s srci kolegic, ki so prav-tako vroča. Na splošno pa se kuhalniki in kolegice ne mo-rejo primerjati, ker so dosti bolj odporni... (kuhalniki namreč). Ker so kuhalniki na naselju vsestransko razširjeni in igra-jo pomembno vlogo, so se sta-novalci sestali, da bi se o njih pogovorili. Moram reči, da je bila razprava prav živa, kakor 6e bi upokojenci dlskutirali o zelenem pasu. Kolegica iz hale, ki ji pra-vijo tudi »Steklena menaže-rija«, ker je obdana s stekle-nimi stenami, kakor cvetlič-njaki v ljubljanskih vrtnari-jah, je predlagala, da naj uprava določeno število ku-halnikpv zapečati in suspen-dira. Š tem bi se preprečilo prekomerno izkoriščanje. Neka starokopitna pojava je predlagala. da naj v umrval-nici montirajo dva kuhalnika, kjer bi imeli pravico do ku-hanja vsi stanovalci. »Ne«, je vpilo neko buržuaz-no bitje z izredno oblikovani-mi telesnimi Knijami. »To me spominja na skupne kotle. Ne, kaj takega ne moremo spre-jeti, da bi ml venomer kdo gledal v lonec«. Sklepi so jasni. Zaključuje-mo prenos razprave o kuhal-nikih. Tme Komar ŠTUDENTSKO MESTO POD BEŽANIJSKO KOSO Sezona je za nami Med organizacijami, kl v tem času polagajo račune o svojih uspehih in delovanju med letom, je tudi Počitniška zveza. Imeli smo že republi-ško skupščino, pred kratkim pa je bila v Beogradu tudi redna letna skupščina Feri- jalnega saveza Jugoslavije. Ce pogledamo številčno sta-nje članstva, vidimo, da je bil v Sloveniji vsak dvajseti član študent, medtem ko se je to razmerje v zveznem pogledu izboljšalo v korist študentov tako, da je bil od skupno NAŠA ZVEZDA DVA ŠPORTNA DOGODKA PRETEKLEGA TEDNA V Ljubljani je v zadnjem času bolj žalostno s športni-mi prireditvaimi. Prejšnji te-den pa so ljubljanski gledalci le prišli na svoj račun. V dvo rani na Taboru so lahko opa-zovali najboljše odlbojkarje Ju-goslavije, iki so se srečali z reprezentanoo Maribora in zmagali z reizultatom 3:2. Igra ni bila na kaki pasebni višinl in težko je reči, kako se bo naša državna ekipa odrezala v tekmi proti Franciji v Pa-rizu- Prijatelji namiznega tenisa so imeli v študentski menzi izredno priložnost opazovati svetovne prvake v namiznem tenisu: Angleža Leacha (na sliki), in sestre Row. Brucovanje pravnikov je dalo inspiracijo nekemu mla-demu pesniku, ki je zlil na papir svoja čustva, ob dogod-ku, ki je po svojem značaju najsenzacionalnejši na bruco-vanju pravnikov. Sredi noči so namreč »sunili« sodček vi-na, ki so ga pozneje našli pod mizo neke družbe, seveda praznega. Umetniška vrednost pesmi ni kaj posebnega, pri-pada pa smeri čistega realiz-ma. Oblikovuo je napisana prosto po Gregorčiču. Zvezda milo je migljala, ko cel so6 izginil je, Ijubši nom. ta sodček mali, nego ""se Tt-a svetu je. Toda, oh, po grlu utone, skrijmo ga pod mizo zdaj, brucovanje s tako srečo, vme H se š« kedaj? A gorje, usvda pasja, pravniki o te.n vedo, detektivi od hudiča, resno na tatove zro. Pridi kaplja vinska, pridi, jasne v nas upri oči, naj telo te zopet vidi, vinska kaplja, sreinih dnt. TINE KOMAR Kdo je razbil umivalnik? Vzeto iz diskusije nekega stanovalca na naselju: Kole-gi, mi smo pred sprejemom v dom plačali kavcijo. Kavcija, kakor vam je znano, je denar, ki se zastavi vnaprej za po-škodovanje inventarja v do-mu- Kaj je kavcija, ali slo-vensko zastavnina? Navedel bom konkreten primer. Nekdo je pred kratkim razbil umi-valnik. Za nabava novega umivalnika bodo porabili za- stavnino. Naš denar bo šel — Kdo je bil tisti, ki je razbil umivalnik, tega pa nihče ne ve. Tisti ki ga je razbil, bo najbrž že vedel. Slulateljem vstop prepovedan Na vratih dekana rudarsko-metalurške fakultete je napis: sSlušateljem vstop prepove-dan«. Tekoče posle opravljajo skozi odprtino na vratih, ka-kor pri spovednici. ¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦»»¦¦¦»»»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦»»¦¦4'> ^»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦»»¦¦¦¦¦¦»¦» TOVARNA MARIBOR Delovni kolektiv nase tovarne čestita vsem ostalim kolektivom in poslovnim prijateliem ob prazniku DNEVA REPUBLIKE! »»¦¦¦¦»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦' ¦¦¦¦¦¦¦»«¦»¦¦<¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦». 40.000 članov študent vsak sedmi. Tako je doslej v FSJ vključenih približno 6.000 štu-dentov. Iz vsega tega lahko povza-memo, da študentje ljubljan-ske univerze in visokih šol nismo odigrali prav vidne vloge in da tudi uspehi zato niso ravno najboljši. Ce ta pojav natančneje analizirmo, in to moramo, če hočemo v prihodnji sezoni doseči kaj več in lepših uspehov, zade-nemo pri tem zlasti na dva vzroka: prvič, študentje so bili vse premalo seznanjeni z organizacijo, njenim znača-jem in cilji, saj so bili nered-ko prdmeri, ko so prihajali z namenom, da se včlanijo še sredi sezone, ko to ni bilo ve5 mogoče, in drugič, centraliza-cija, ki jo je narekovalo majh^ no število članstva, je one~ mogočila skoraj vsak kontakt s članstvom, kar pa je eden glavnih pogojev za uspešno delo v vsaki organizaciji, še posebno pa v Počitniški zvezi. Seveda so poleg tega povzro* čale težave tudi finančne raz-mere, ker so bili odstotki od članarine edini vir dohodkov; to pa pri 300 članih ne pome~ ni mnogo. Na sestanku vseh študen-tov-ferijalcev, ki je bil v Beo-gradu ob priliki centralne skupščine FSJ, smo zato z za-dovoljstvom sprejeli sklep o sodelovanju in prenašanju iz~ kušenj med vsemi univerzi-tetnimi cgntri. Iz njihove prakse in tudi iz njihovega statuta FSJ se nam jasno ka-že potreba po večji koordina-ciji z ZŠJ. Pa tudi mi smo sklenili, da bomo z reorgani-zacijo in pritegnitv-niltea. V univerzitetno skupščsoo volijo študenti po fakultetah, kfft so določene z odlokom Iz-vršnega sveta LRS (Uradni Ust LBS St. 38/1954) toldteo zastop-nikov, da pride na vsoteo zač«to število 200 vpisanih sluSateliev po ea zastopnik. V fakultetne »vete volljo Studentje po enega zastop-nlka. Tega Pravilnik ne do-loSa posebej, ker je to ras-vldno iz Zakona o univeraah. Fakultete, za ktttere bomo volili po enega aastopnika v faknltetni svet, so že po citi-ranem odloku IzvrSoega sveta LRS sledeče: prirodoslovno-matematična In filozofska fakulteta, pravno-ekonom&ka fakulteta, tehniška fakulteta, medicinska fakulteta, agro-nomska, gozdarska in veteri-narska fakulteta. Torej bomo volili naSe predstavnike v 5 fakultetnih svetov. člen 2 Za Studenta žteje vsak vpisani slušatelj na katerikoli fakulteti univerze, ki kna predpisano šol-sko izobrazbo ne glede na to ali užlva kakšne olajšave glede obi-skovamja predavanj in vaj ali ne. Kot je razvtdno Iz tega filena, imajo volllno pravioo tvAl i t r e d n i štodentje na tlstlh faknltetah, kjer je lz-redni študlj dovoljen. Za Studenta i>o tem pravilnlku iteje tudi bivži Slušatelj, ki je Da bodo naši študentje seznanjeni s tehničnim potekom volitev, objavljamo izvlečke iz PRAVILNIKA o volilvah zastopnikov šfudenfov v organe Univerze v Ljubljani in njenih fctkulfei, ki je bil objavljen v Urad, lisfu št. 43 člen 5 Volitve zastopnikov študentov v organe univerze in fakultet so po ustreamih volilnih enotah. Pri volftvah zastopnikov v orga-ne univerze in fakultete ima vsrfc voliv«o samo en glas. Volivci glasujejo osebno. Clen 7 Za zastopnika Studentov v organe uhiverze in fakultet so izvoljeni kandidatl, ki so dobili najveft glasov. člen 16 Za volitve zastopnika študen-tov v univerzitetnetn svetu }e voldlna enata Uaiverza. Za volltve zastopnikov študen-tov v univeraitetno skuipščino in za volitve zastapnika v fakult©t-ni svet 50 volHne enote fakultete po odloku, navedenem v 1. členu tega pravilnika. Kot Je razvidno li tega Clena, volijo Stodentj« pred-stavnike v nniverzitetni gvet, faknltetne svete in unlveral-tetno skupSčino naenkrat in na iartem voH56u. Za to bodo dobili prl volltvah tudi tri volilne listke. člen 29 Zastopndki študentov v organe univerze in fakultet se volijo na voliščih. Po pravitu velja, da se za vsak oddelek po^amezna konjisije, kje bodo volišča in kateri volilni upravičenci bodo glasovali na posameznih voliščih. Glasovnlc je troje vrst in sicear; treba voliti za ustrezni fakultetnl oziroma univerzitetni organ, 3. priimek, ime in značaj vseh kandidatov iz ustreznih potrje-nih kandidatur. Kandidati so v glasovnicah našteti v enaksm redu, kot v objavi potrjenih kandidatur. Pred imenom vsake-ga kandidata se vpiše zaporedna številka. č!en 34 Glasovanje se prične 19. sep-tembra ob 8. uri in traja nepre-trgoma do 14. ure. č!en 36 Vsak volilni upravičenec mora glasovati osebno na zanj odreje-nem volišču. Svojo istovetnost izkaže bodisi z osebno izkaznico, univerzitetno izkaznico ali z in-deksom. Vse te listine morajo biti opremljene s fotografijo. Lahko se zgodi, da bo kdo, ki je vpisan na dveh fakul- absolvent (brez diplome), nat drugi pa redni slušatelj, veU tam, kjer je redno vpisan. 3. Isto velja tudi za slušatelje — absolvente neke fakultete, kl so na dragi fakalteti vpisani kot izrednl. Člsn 37 Volilni upravičenec, kl bl po pomoti iz,padel iz voliljaega imenika, lahko izkaže svojo vo-lilno pravico s posebnim p^-trdilom, ki ga Izda pristojsi fakultetni dekanat. Ker so volllnl imenikl Le gotovi in dani na vpogled pri fakultetnih volilnih komlsl-jah, opozarjamo vse študente, da pogledajo, Ce so v volil-nem imenikn in da sl v na-sprotnem slučaju preskrbijo omeniena potrdila. ¦.:¦.- -;-.r.-r.-..,--.,,.^:« Rudarsba in lritiaiuraiia iaknlteta Z udeležbo na volitvah dokažimo, da se zavedamo pomena družbenega upravljanja naših visokih šol absoJviral predpisano Stevilo se-mestrov svojega fakultetnega štucfKja, pa še ni dosegel fakul-tetne diplome, vendar najdalje dve leti od kanca zadnjega redno vpisanega semestra. člen 3 Pravico, voliti zastopnike čtu-dentov in biti vpljen za zastop-nike Študentov imajo samo osebe, kl ia^Kdnjujejo pogoje, navedene v prejišnjem členu. fakiUtete, kot jih 4»to«a odlok naveden v 1. 61enu tifeša pravil-nika, odredi eno voll^Če, vendar lahko fakuitetna voUina kcxmi-sija na oddelkih, ki tmajo mno-go volilnih i^iravi^sjcev, odredi več volišč ipo lasrtnem pre-udarku. Na drugom mestn objavlja- mo Stevilo vc&Uč na posa- meznih iakolteteK Najmaai tri ^ 6>b^ voiitva-ml raatglasiji femm^ba.9 voliln« za zastopnika univerzitetnem Akademski pevski ::bor in scmo dva aktivna člana v kuSturno-uinetiiEškega skupina sta vrsti našega a a) glaeoVnice študent^ v svetV b|^, glasovnlce za zastopnike štaratentov v univerzitetni skup- d) glasovnice za zastopnike Studentov v iakultetnem svetu. Ve&ka teh glasovnic obsega: 1«. iirn^ univerzitetnega oziroma faJfelt&tnega organa, v katerega 2. iSttfvtlo Bastopnikov, ki jih je tetah, vpisan tufli v volilne imenike dvakrat. Ker iiaa vsak upravičenec pravico sama do enega glasu, je v takih primerih treba voliti na sledeč način: 1. tisti, ki je vpisan na eni fakulteti kot redni, na drugi pa kot izredni slušatelj, voli na tisti fakul-tetl, kjer je redno vpisan. 2. \isti, ki je na eni faknlteti člen 39 Ko dobi volivec glasovnlce, |ih izpolni tako, da obkroži tekbŽe številke tdstih kandidatov, za katere želi gJasovati. Volivec lahko glasuje največ za toiiko kandidatov, kot je treba zastop-nikov (torej le po enega za unl-verzit&tai oziroma fakultetni svet in le za toliko zastopnikov v univerzitetno skupščino, kot je dolofieno za tisto fakulteto) in sicer le za tiste kandidate, katerih imena so vpisana v gla-sovnici. Pripisovanje novih kandidatavj nima veljave. Ko je volivec glasoval, mora oditi z volišča. Iz člena jasno sledi, da bodo neveljavne vse tiste glasovnice, kjer bodo napisa-na imena drugi kandidatoTf ki niso natlsnjena na glasov-nici. To pa zar&dl tega, ker je v Pravilnika določen rok in postopek sa vlaganje kandidatur. Ufadni list LRS z dne 4. novembra 1954 je objavil imena članov univerzitetoiega in fakultetaiih svetov, ki so bili izvoljeni na seji republiškega zbora Ljudske skupščlne LRS dne 27. oktobra letos. la čkne univerzitetnega sve!a so biLi Izvoljenl: A v č i n dr. France, univerzitetni profesor; Brilly ing. Marjan, direktor Uprave za investicije LRS; H o č e v a r dr. France, predsednik Vrhovnega sodišča LRS; Potrč dr. Jože, ljudski poslanec; Š n u d e r 1 dr. Maks, univerzitetni profesor in ljudski poslanec; T e p i n a ing. Marjan, državni sekretar za gospodarstvo LRS; Vodopivec Vlado, sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS; Vogelnik dr. Dolfe, univerzitetni profesor; Ziherl Boris, univerzitetni profesor in ljudski poslanec; Zavcar ing. Pavle, ljudski pos-lanec. Zo člatie fakultetnega svefa prirodosbvsio-matematlčne ln fitozofske fakuitete: Bratko Ivan, direktor Državne založbe Slovenije; Klopčič Mile, direktor Drarne v Ljubljani; M a j h e n Vlado, ljudski poslaiiec; P e t r n e 1 j Rado, načelnik Tajnižtva za prosveto MLO I^obžjana; Raubar Miro, direktor klasične gimnazije v Ljubljani; ZupanČič dr. Andrej, univerzitetni profesor. Za čkine fakuHetnega sveia pravno-ekonomske fakultefe: B 01 e Tone, ljudski poslanec; Grosman dr. Vladimlr, odvetnik; H 0 č e v a r Mirko, podsekretar pri Državnem sekretariatu aa gospodarstvo LRS; I n g o 1 i č Jože, direktor Zavoda za gospodarsko planira-Bfr LRS; ^ Potočnik dr. Miha, tajnik Ljudske skupštine LRS; TominS«k dr. Fedar, državnl sefcretar aa pravosodno upravo LRS. Za člane fakultetnega sveta tehnlške fokultete: B r e 1 i h ing. MiloS, svetnik pri Inžtltutu sa elektro gosp«>darstvo; Q u š t i n ing. Darko, direktor Lilostroja; J a n č a r Rudi, direktor InStituta za telekomunlkacije; Kerin ing. Lojze, diretetor Uprave za vodno gospodar-stvo LRS; Kleindinst lng. Matej, uslužbenec Elektrogospodarske ski^pnosti LRS; KlemenčiS ing. Ivo, predsednik Gospodarskega sveta MLO Ljubljana; Kotnik ing. Viktor, namestnik direfetorja Zavoda aa gospodarsko planiranje LRS; L u č o v n i k ing. Rudolf, dlrektor rudnlka Mežica; M i h e v c tng. Dore, univerzitetni profesor; T u r n š e k ing. Vifctor, direktor Zavoda za preiskavo materiala in konstrukcij. Za Sfone fakultelnega sveta medlclnske fakultete: Ahčin dr. Marjan, direktor Centralnega higienskega zavoda Slovenskega; M u š i č dr. Drago, predsednlk Zdravniškega društva; P i š k u r Lojze, sekretar Sveta za »dravstvo in socialno politiko LRS; Rupreht Uroš, direktor Kemofarmacije; S v e t i n a Mira, ljudski poslaoec. Za Člane fakultetnega sveta agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete: Berkopec ing. Jože, direktor Kmečke knjige; Budihna ing. Karmelo, ljudski poslanec; H a d ž i dr. Jovan, univerzitetni profesor; M a r e n t i č ing. Vera, Šef oddelka na Kmetijskem raz-iskovalnem in kontrolnem zavodu; P a v š i č dr. Marjan, direktor Veterinarskega znanstvenega zavoda; P i r k 0 v i č ing. Vilma, ljudski poslanec; 2 a g a ir ing. Bogdan, direktor Inštituta za gozdarstvo ln lesno industrijo. Naše sodelovanje z mcd;>a rodnimi študetskimi organi zacijami ss v zadnjom času vedno bol) razvija in smo pri teni dosegli že lepe uspehe. — Ka sliki prizor s konference ALESEC homo ohjuvili v naši redni števiihi Izvoljeni so tudi že ostali člani univerzitetnega in fakultetnih svetov